15. AVGUST 1974 — ŠTEVILKA 32 — LETO XXVHI — CENA 2 DIN riASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE " KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE četudi se nagribamo v druf^o polovico avioista, so vrste znotraj uredništva še vedno razredčene. Sicer pa, eni prihajajo, drugi se poslavljajo in odiiajajo k morju. Na začetku tedna se je vrnil tudi naš glavni in od prihodnje številke bo Imel znova uredniško krmilo v svojih rokah. V današnji številki objavljamo tudi prvi zapis, posvečen dvajsetletnici našega radia. Tokrat predstavljajmo glavnega tehnika, v naslednjih številkah, tja do sredine septembra pa se bomo na teh straneh srečali tudi z drugimi, ki so sodelovali pri ustanovitvi in prvih korakih naše celjske radijske postaje. In še nekaj — hvala vsem, Id ste nam pisali z dopusta. Vaših kartic z lepimi, največkrat vročimi pozdravi, smo bili v resnici veseli. Vaš urednik OBČINA ŠENTJUR PRAZNUJE Praznik občine Šentjur pri Celju ima svoj temeljni da- ^ 18. avgust. Na ta dan v letu 1&44 so enote partizanske parodnoosvobodilne vojske osvobodile prvi večji kraj na joejanskem — Planino pn Sevnici. V tem kraju, njegovi širši okolici in sploh na Koejan. ^em, se okupator in domači okupatorjevi sodelavci nikoli ijiso čutili vame in so zaradi tega vezali večje ali manjše TOljaške policijske enote na tem območju. To potrjuje deg- jtvo, da so se tod že leta 1941 odvijale prve borbe, tako I. Celjske čete in Štajerskega bataljona ter kasneje vseskotd ^ prihoda XIV. divizije. Mnogo borbenih, nacionalno, moralno Ln politično javednih rodoljubov iz teh krajev je končalo na streliščih okupatorjevih zaporov, v taboriščih, v pregnanstvu in v prvih vrstah borbenih enot. Pri opravljanju političnih, ob- lastvenih in drugih nalog so ginevali aktivisti v marsikdaj nečloveškem trpljenju. Povsod v enotah narodnoosvobodil- ne vojne najdemo borce tega območja. Okupator ni štedU z uničevanjem vs^a, kar si je de- lovni človek tega območja s svojim truda polnim delom ustvaril ter je tik pred koncem vojne totalno požgal ožje in širše območje Planine. Ko se danes poklanjamo spominu žrtvam tega heroj- skega zgodovinskega boja in zmagovitemu ljudstvu, gre še prav posebno priznanje borcem Kozjanskega odreda, kateri letos slavijo svojo 30. obletnico ustanovitve odreda. Ta svoj Jubilej bodo borci obeležili na osrednoi proslavi s posebno 'jpominsko značko ix> zamisli umetnika Stojana Batiča. Na osrednji jubilejni prireditvi 18 avgusta na Planini bodo tudi vsi preživeli aktivisti Kozjanskega območja. Ti se bodo srečali v okviru dogovora šestih občin Kozjanske lubregije kot je to običaj sleherno leto. (Nadaljevanje na 2. strani) V NEDELJO Na proslavi šentjurskega občinskega praz- nika na Planini bo v nedeljo dopoldne govo- ril SERGEJ KRAIGHER, predsednik pred- sedstva SR Slovenije Osrednja prireditev občln- *ega praznika Šentjurja, ^8. avgusta, bo letos na Pla- ^ pri Sevnici. Čeprav po- stajo številne prireditve v 'entjurski občini že mesec bodo svoj višek dose- ^ v soboto v Šentvidu ln ' nedeljo na Planini. V soboto ob 16. ari bo komandant Kozjanskega od- f ^ Marjan Jerin cdkrll JPominsko plcščo na hiši Kovača v Šentvidu in ^ tem obudil spomine na ^ftizanske dni Kor.janskega. l^^] hiši je bila leta 1942 Rižanska javka. Dve uri ^^neje se bo pričelo sreča- mladine — patrulj iz .^^ šestih kozjanskih ob- ^ in brigadirjev, udeležen- Akcije .>KozJansko 74«. t°^ariški večer s prebivalci ^ntvida in Planine bodo svetuu 5e kresovi z okoli- hribov. Mladi so pri- l^^vili kulturni program, so- J^iovala pa bo tudi godba ^pihala iz Krškega, jj^rtčakujejo, da se bo na t^^' katere center krasi asfalt, zbralo v rede- J? nekaj tisoč ljudi s Ko- ^^kega in Šentjurja. Pred tem bo ob 8. uri v Šentjerneju svečana seja vseh delegatov in delegacij skup>ščine, na katen-i bodo podelili nagrade 18 avgust. Za nerade so letos predla- gani: KAREL PAJK, pred- sednik krajevne organizacije ZZB NOV Planina, STANA ŠEŠERKO, predsednica dru- štva prijateljev mladme Šentjur, PEVSia ZBOR »SKLADATELJEV IPAV- CEV« Šentjur in PROSTO- VOLJNO GASILSKO DRU- ŠTVO ŠENTJUR ob lOO-let- nioi obstoja. Ob 10. uri se bodo na svečanem prostoru na Pla- nini zbrali borci in aktivisti Kozjanskega odreda, oziro- ma kozjanskega območja, mladinci, gasilci, brigadirji in drugi. Slavnostni govor- nik bo SERGEJ KRAIGHER predsednik predsedstva SR Slovenije, sledil pa bo kul- turni program, v katerem bodo sodelovali pevci, člani SLG Celje in mladi. Po proslavi pa bo veliko tovariško srečanje ljudi Ko- zjanskega. M. S. HMELJSKA PRINCESA IN STAREŠINA — oba nova ter izvoljena oziroma imenovana na nedeljskem, dvanajstem dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Med štirinajstimi kandidatkami za princeso se je žirija soglasno odločila za devetnajstletno Jelko Fonda iz Kamene pri Braslovčah. Novi hmeljski stare- šina pa je postal Franc Šketa Iz Trnave. Obema tudi naše čestitke. (Foto: M. Božič) TREBA JE POHITETI Ni ga dneva, da ne bi v tisku aJi kjerkoli drugje za- sledili kakšne vesti o po- moči po potresu prizadete- mu območju. Klicu za po- moč se je odzvala vsa Slo- venija, v veliki akciji pa so- delujejo tudi druge repub- like. Preveč bi bUo, če bi našteli podjetja ji druge de- lovne organizacije, ki so se odločile, da pomagajo. Vse- kakor je ix>leg sredstev naj- bolj kritična predvsem gra- dbena operativa, ki jo pri- manjkuje domala v celoti. Nekaj del bo pr9v/,e'o doma- če gradbeno podjetje iz Ro- gaške Slatine, svoje usluge so ponudili tudi Kranjčani, del bedo prispevale mladin- ske delovne brigade občani in drugi, vendar bo vse to še vedno premalo. Znano Je tudi že, da se hočejo posa- mezniki na ta račun pošte- no okoriščati in da zahte- vajo za novogradnje precej visoke vsote, ki jih prizade- ti morajo hočeš nočeš od- šteti. Takim in podO'bnim bo treba takoj stopiti na prste, — mst — 30 LET KNOJ Na današnji dan, 15. avgusta 1974. leta, pjoteka trideset let, odkar je bil po odloku Josip« Broza Tita ustanovljen Korjim narodne obrambe Jugo- slavije (KNOJ), predhod- nik sedanjih obmejnih enot JLA. V počastitev te obletni- ce so pripadniki obmej- nih enot skupaj s prebi- valci in družbeno p>olitič- nimi organizacijami pri- pravili več zanimivih sre- čanj, prireditev, tekmo- vanj in podobno. Vrh te- ga so razpisala nagradne natečaje za najboljše Li- terarne dosežke in za dru- ga dela s i>odročja ob- mejnega življenja in dru- žb^e samozaščite. Za praznik bodo pode- lili tudi več priznanj pri- padnikom obmejnih enot. Spored pa obsega tudi spominske svečanosti itd. Prane Vrančift, kpt. I. ras. GORNJI GRAD SE PRIPRAVLJA v okviru praznika mo2iir- ske občine bo 15. septembra v Gornjem gradu osrednja proslava tridesete obletnice osvoboditve Gornje Savinj- ške doline. Priprave na to veliko slavje so v polnem teku. 2Janimivo je, da bo na prirediti sodoV>valo veC sto godbenikov in pevcev iz Trbovelj. Tudi takrat pred tridesetimi leti, je bi'o med parti2ani na tem območju veliko število trboveljskih kulturnih ln prosvetnih de- lavcev. 2. stran — NOVI TEDNIK št. 32 — 15. avgust ŠENTJUR PRAZNUJE (Nadaljevanje s 1. strani) Letošnje praznovanje občine Šentjur pri Celju je pove- zano s posebnim jubilejem. Občani, živeči v Kozjanskem in nekozjanskem predelu občine p>o preživelih 30. letih os- voboditve prvega kraja v občini, z zadovoljstvom ugotav- ljamo, zlasti še v zadnjem obdobju, večji razmah gospodar- skega in ostalega razvoja, čeprav ta na enakomeren v vseh predelih občine. Ne glede na to pa se v vedno večji meri ustvarja podlaga nadaljnjemu razvoju v dejavnostih znotraj občine. K hitrejšemu razvoju nam ,v zadnjem obdobju na mno- goterih področjih pomaga slovenska solddarnost, izražena v sredstvih in delu. To smo dosegli s poUtično in gospodar- sko argumentacijo našega zaostajanja v vsesplošnem na- predku sloveioske družbe. Ta pomoč je vidna na področju izobraževanja, kuUure, sociale, pomoči borcem, razvoju ce- stne mreže, ugodnem kreditiranju s strani Ljubljanske ban- ke, benificiranju obrestne mere za proizivcidne naložbe in drugje. Še posebej je izredno pomembna pomoč v delovnih akcijah slovenske mladine, tako za naš razvoj, kot duhovni, humani in delovni razvoj mladine same v okviru akoij kot je »Kozjansko 1973, 1974«. Letošnja elementarna nesreča — FK>tres — nas v vse- stranskem napredku ne bi smela zadržati. Prepričani smo, da običajna ljudska pridnost in solidarnostna poomoč slo- venske in jugoslovanske javnosti omogoča, da bomo nesre- čo najmanj boleče odpravili. Najbolj nevarno bi bilo, če bi s posameznimi akcijami pomoči privilegirali občane posa- meznih ixxiročij potresnega območja ter tako zavestno ve- čali socialne razlike, katerim smo se politično ostro ter odločno odrekli na osnovi sklepov organizacije ZK v vseh samoupravnih in političnih sredinah. Takšne pojave v sa^ moupravnem in političnem življenju občine odločno odvra- čamo. Programski razvoj občine je priličTiO jasen na gospo- darskem, kulturnem, izobraževalnem, komunalnem in dru- gih področjih. Predvsem je zasnovan hitrejši razvoj indu- strijskih zmogljivosti v samem Šentjurju, snujejo pa se do- ločene dopolnilne dejavnosti tudi v nekaterih drugih kra- jevnih skupnostih. Zasledovati je, da bodo vložena sredstva sočasno z rastjo delovnih mest dajaJa tudi vedno večjo vred- nost proizvo±7je in cstan&k dohodka. Zasnovana je programska stanovanjska izgradnja, ka- tera je v soUdnern teku. Z ocairom na uničen šolski pro- stor ob potresu bomo morah pospešeno nadomestiti tega izven sedanje programske orientacije odnosno dinamik*. Zasnovana je po prioiitetnem redu izgradnja regionalne in občinske cestne mreže, katere rekonstrukcija se počasi, vendaj- vztrajno nadaljuje v razne smeri občine. Izgradnja vodovodnega onu-ežja poteka po sprejeti projekciji. Sledi modernizacija poštnega omrežja in izgradnja električnega industrijskega daljnovoda. Kmetijstvo je osnovna ali dopolnilna dejavnost še ved- no velikega števila občanov šentjurske občine. Ne bi smeli omagati ali obupati v kriznih cikličnih pojavih prodaje kme- tijskih, odnosno živinorejskih proizvodov, ampak zastavlje- no konce-pcijo modernizacije živinorejske in temu prilago- jene kmetijske proizvodnje še pospešiti. Kot za vso gospo- darsko zvrst proizvodnje, enako tudi za kmetijsko, lahko velja le najbolj načrtna in ekonomična proizvodnja za ti- sto, ki daje boljši dohodek in stabilnejše cene. Samoupravno organiziranje in samoupravno odločanje je z novo ustavo in občinskim statutom podano. To je pra- vica in dolžnost delovnih ljudi, ki pa ni enostavna, ampak izredno odgovorno, odnosno temeljno gibalo v naših družbe- no ekonomskih odnosih. Naj nam v naslednjem obdobju naših naporov ne zmanjka prizadevanj, da bomo samouprav- no organiziranje odnosno delovanje nenehno dograjevali in izpopolnjevali. Zastajvljena razvojna koncepcija in doseženi vsestranski napredek, delovna ustvarjalnost, medsebojni humani odno- si v okviru naše samoupravne družbe, strokovna in kultur- na bogatitev delovnega človeka so nam temelj za bodoči še plodnejši iii hitrejši napredek v občini. V teh prizadevanjih naj občane šentjurske občine spremlja mnogo uspehov, oseb- ne sreče in zadovoljstva. VINKO JAGODIC DOM UPOKOJENCEV V CELJU v Domu upokojencev v Ceiju se je nezadovoljstvo nad razmerami znoiraj usta- nove nabiralo dalj časa, v zadnjem času pa je prekipe- lo do vrelišča, katerega ak- terji so ljudje (na to ne sme- mo pozabiti), ki preživljajo cu jesen svojega življenja. V dom so prišli zato, da bi mimo živeli, razmere v n-em I>a terjajo od njih v zadnjem času toliko aktivnosti, da bi ga najraje zapustili. Ogorče- nje, ki so ga pokazali v raz govoru, je bilo veliko. Vlada občutek nepopuščanja in uža- Ijenosti. Med oskrbovanci se- veda, uprava pa terja red in prikazuje ekonomsko ra- čunico kot edino izhodišče za pravilne odnose. Kje se je nezadovoljstvo začelo in kdaj? Takrat, ko je bilo vsem oskrbovancem dokončno jasno, da se bo kuhala samo enotna hrana, čeprav je med njimi veliko bolnikov (diabetikov). Ker je ekonomski izračun pokazal drugače, so zato ostali bol- niki brez dietične hrane. Sedemčlanski samoupravni odbor, ki je bil ustanovljen na pobudo oskrbovancev še- le pred dvema mesecema (pred dvema letoma pa Je dom pričel sprejemati sta- rostnike), se je srečal z ne- katerimi nepravilnostmi dn jih skušal upravi posredovati. Ni pa sodeloval pri razpisni komisiji za nova deilovna me- sta. Razmerja in notranji odno- si med oskrbovanci in direk- torjem Tonetom Stoparjem pa so se zaostrila predvsem ob zadnjem sklepu direktorja, ki je samovoljno prepovedal obiske v stanovanjih varo vancev in jih omejil le »la obiske v klubskih prostorih od 15. do 18. ure. člani od- bora niso o tem sklepu nič razpravljali, pobudo ^ani pa je dal sekretar aktiva ZK Jo že Bauer na prvem njihovem sestanku. Dana je bila pobu- da, spre/et pa ni bil nikakr- šen sklep, ki bi ga oskrbo- vanci podprli. Da je bil ogenj še bolj vroč, je pomagalo prilito olje — predvidena podražitev os- krbnine za okoli 40 odstot- kov. En oskrbni dan bo sta! T5 dinarjev ali. za ves me- sec kar 2100 dinarjev. Morda bodo gornje trditve ilustrirale izjave ljudi, ki so s sol2;ami ogorčenja, pred- vsem pa \-si enotnega mišlje- nja, da se razmere v domu morajo spremeniti, povedali: Ana Jeram: />Jaz sem bolni- ca in ko sem prišla z list- kom zdravnika, da moram imeti dietično hrano, me je socialna delavka zavrnila, da to ve. Di-uge hrane nisem do bila, to pa, ki se kuha, ne morem jesti.« Colette Jošt: »Nam prepo- veduje direktor obiske, v klubsko sobo pa spušča mla- dino, ki sama prižiga televi- zor. Tudi ključ od sobe je že zmanjkal. Imela sem službg vratarice oziroma pri telefo- nu, pa sem jo pustila, ker se oskrbovanci zznašajo nad mano. Kot da bi bila jaz kriva, ker ne smejo spreje- mati obiskov. Včeraj me je direktor nahrulil, pa sem pu- stila.« Franjo 2torko: »Sem član odbora naše domske samo- upravne skupnosti, a odbor je samo na papirju, ker ni- ma nič za govorit. Ko sem videl, da so obiski v sobah prepovedani, sem šel nalašč v Brežice domov, da sem že- ni povedal, naj ne hodi v so- boto k meni na obisk. Ker bodo narastle cene, bom mo- ral dom zapustiti, ker mi bo ostalo mesečno le 45 dinar- je v.« Rudi Praznik: »Mislim, da bo občinska skupščina z no- vimi cenami v našem domu dobila dolg spisek socialnih oskrbovancev, ker bo po mo- ji oceni lahko polno oskrbo plačevalo od 100 oskrbovan- cev le 20. Kaj ni to poraz- no za ljudi, ki so celo misli- li, da so dobro situirani, zdaj pa ne hod^ zmogli niti me- sečne oskrbe, da o drugem ne govorim.« Jože Bauer, sekretar aktiva ZK: »Na našem sestanku smo se pritožili, da ni v domu miru. Direktor je to našo misel porabil za sklep o pre- nehanju obiskov v stanova- njih, češ, saj tako piše tudi v hišnem redu. Hišnega re- da pa vsi nismo dobili, niti tako v njem ne piše.« Tako oskrbovanci. Kaj pa pravi na to direktor Tone Stopair: »Ker je bilo v zad- njem času pri nas veliko ne- reda, ker nismo vedeli, kdo prihaja na obiske in kdm. smo začeli izvajati hišni red in vpeljali smo obiske le v klubskih prostorih. Eni pri nas so za red, drugi pa ni- so. Tako je to. Ukrep prav- zaprav ni nič takšnega, hudo je prizadel receptorke, ker imajo s tem veliko dela. Kar se tiče oskrbnin — smo naj- cenejši zavod v Sloveniji in se do zdaj o naših osebnih dohodkih sploh nismo mogli pogovarjati. Malo nas je in kolektiv tudi zasluži, da je pravilno in enakovredno dru- gim stimuliran. Nova cena, ki smo jo dobili po temelji- tem izračunu, je res visoka, a tako je. Kiončno, odgovorni smo tudi pred SDK.« Neskladja, ki so se y mu upokojencev v "d birala dalj časa, ne ic«^ na odnose, ki bi moraJi^B dati v vsaki, še posebej^ taki domski skupnosti, žive starejši ljudje. Tetj^^ jo na medsebojni odtuj^' sU, ne pa na dogovarjaT''' Starejši ljudje so občutij;^ tohko bolj, če se čutijo^ svobodi ogrožene. In vsj * katerimi smo se pogovarja se čutijo in boli jih ps^j^^ nezaupanja, ki se je rajjj med upravo in njimi. ^ želja je, živeti v miru^ b,*^ pritiska, z ljudmi, ki bj razumeli. Prišli so se^ ^ to. da bi našU drugi do^ ki bi bil prežet s topli:jQ^ ker jo niso našli, jih to \y ii. Bolečina pa je vedno j! likšna, kolikor globojcj 1 vzroki za njo. Zato v upokojencev v Celju ne smeli odlašati — nič ni ta; vroče, da se s strpnosti razumevanjem in medsei)!;l_ nim sodelovanjem ne bi ^'^ urediti. To najbrž ni le že;' oskrbovancev. ' ZDENKA STOPAf Tudi celjska občinska skup- ščina bo podpisala družbeni dogovor o oblilcovanju in iz- vajanju štipendijske poMike v Sloveniji. V NT smo že pisali, da bi na osnovi tega diogovora vse delovne orga- nizacije p>o sporazumu že od 1. julija 1974 združevale 0,5 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov. Delovni kolektivi bodo še sami naj- prej podeljevali »kadrovske« štipendije iz prostih sred- stev, ki jih imajo za izobra- ževanje. Iz združenih sred- stev pa bi v občini podelje- vali »osnovne« štipendije, ti- ste, za katere delovni kolek- tivi nimajo neposrednega ka- drovskega interesa, del sred- stev pa bi solidarno združe- vali za študente iz manj raz- vitih občin in v Titov sklad. Po tem družbenem dogovo- ru bo dovolj sredstev za vse prosilce štipendij. Dane so tudi možnosti za večja upo- števanja socialnega statusa učencsv in za izenačevanje materialnega položaja štipen- dista (razliko med kaidrovsko in osnovno štipendijo bodo krili iz združenih sredstev). Družbeni dogovor vsebuje tudi nekatere hibe. Zlasti to, da združuje sredstva zunaj temeljnih nosilcev kadrovsls politike — to je delovnih« ganizacij. S primemo izv^^ bo dogovora, z nakazanij; kadrovskimi potrebami o^, ske občine in s samouprar^ delitvijo združenih sredste pa lahko pomeni dogovc obogatitev štipendijske po^ tike. Tako so menili v poa deljek kadroviki iz 18. delot nih organizacij, ko so govt rili o predlaganem oiogovor: V celjski občini bi na osio vi dogovora združili čez šs risto starih milijonov. Oj činski sklad za štipendije li zato podelil že za novo štj dijsko leto okrog 100 rm} štipendij. Letos je namrel republiška izobraževala skupnost zftradi pomanjkanj denarja sklenila štipendirat le dosedanje štipendiste. !ii novo pa bo razpisala le ši pendije za vzgojno-izobraa vahie smeri. Zato je v tem trenuti: ostalo brez štipendij mnc? učencev in študentov iz cd; ske občine. S podpisom dini benega dogovora, o katera so v delovnih kolektivih i premalo seznanjeni, se ton obetajo boljši časi iskalca štipendij. V teh draginjsfc mesecih je to seveda 1«? vest! Do 20. avgusta morajo v vseh organizacijah združene- ga dela sprejeti ukrepe, s ka- terimi bi premostili posledice nedavne podražitve osnovnih življenjskih proi'zvodov. Gre za takšne ukrepe, ki bodo zaščitiU predvsem delavce z nižjim osebnim dohodkom, saj je prav nje podražitev kruha, sladkorja in drugih za življenje važnih živil naj- bolj prizadela. Ukrepi, ki so jih spirejele posamezne osnov- ne organizacije sindikata so različni. Ponekod so delav- cem povišali osebne dohodke, drugod so pomagali delavcem s tem, ko so kljub višjim cenam obdržali ceno toplih malic isto, so pa tudi take delovne organizacije, ki ob podražitvi še niso sprejele nobenih premositi*venih ukre pov. Obiskali smo tri delovne kolektive v konjiški občini in se pogovarjali s sindikailnimi delavci o ukrepih zoper po- dražitev. MIHA KRAČAN; predsed nik sindikata v LIP Vitanje: »V našem kolektivu skušamo pomagati delavcem s tem, da criadržimo staro ceno toplih malic. Nismo se odločili za povišanje osebnih dohodko/, ker se nam tak ukrep ne zdi pravilen. In še nekaj. V na- šem podjetju znaša najnižji osebni dohodek 1900 dinar- jev in zato praktično nimamo delavcev, ki bi imeli plače pod mejo, ki jo za najnižji osebni dohodek predvideva sindikalna lista. Pa tudi sicer podatki kažejo, da smo letos dobro delali in da smo z bolj- šo organizacijo dela dosegali večjo produktivnost in s tem višje plače. In tako bomo delali tudi v bodoče.« FRANC MOČNIK, predsed ni-k sindikata v Kovinarju iz Vitanja: »Vodstvo osnovne organizacije sindikata še ni razpravljalo in sprejelo ukre- pe ob podražitvi moke, slad- korja, krulia in olja. Najniž- ji osebni dohodek, ki ga prej- me delavec v našem podjetju, znaša 1850 dinarjev. In ver- jetno bomo takim delavcem F>omagaIi s kako obliko re- gresa. Zal smo morali v Ko- vinarju zaradi p>odi-aži'tve osnovnih živiE zvišati tudi ceno malic, talco da delavci sedaj plačajo mesečno za ma- Uco 100 dinarjev namesto 60, ki so jih plačevaU prej. Čim- prej bomo morah nekaj storiti.« DOMINIK SIBANC, tajnik osnovne organizacije sindika- ta v Tovarni kovinskih iz- delkov Vitanje: »Etoslej še nismo ničesar naredili v zvezi s podražitvami osnomih živil. Danes pa zasedajo v podjetju čilani kolegija in gotovo se bodo domenili' za določene ukrepe. Sicer pa znaša pri nas najnižji osebni dohodek 1770 dinarjev, sicer pa bo- mo višji dohodek in osebni dohodek dosegali samo z bolj- šo produlttivnostjo dela.« Tako so menih v vitanjskih podjetjih. Vendar pa, ali je to res vse, kar lahko stori siaidikat za delavce? Damjana Stamejčič .Miha Kračan Franc Močnik Dominik Šibanc CELJE v celjski občini so do 8. avgusta v soUdamostni akci- ji za odpravljanje p>otresnih posledic zbrali 3.270.738,45 din. Ves denar so nakazali republiškemu solidarnostne- mu skladu. Poleg delavcev iz gospodarstva in negospodar- stva so po podatkih službe diiižbenega knjigovodstva ne- kaj čez milijon starih dinar- jev zbrali tudi obrtniki. Za pol starega milijona pa je bilo nakazil posameznih ob- čanov. Dosedanji potek zbira- nja sredstev je v (3elju to- rej uspešen. Vendar pa s tem še niso zadovoljni. V celjski občini bodo v sep- tembru za učinkovitejšo in hitrejšo odpravo posledic po- tresa delali še eno soboto. Zahtevali bodo, da dosledno izpolnijo obveznosti obeh de- lovnih sobot vsi delovni ko- lektivi v občini. Čeprav Ce- lje samo sodi med prizaciete občine, pa bodo v prihodnjih dneh predlagali šentjurske- mu in šma.rskemu koordina- cijskemu odboru Za odpravo posledic potresne ujme skup- ni sestanek. Na njem se bo- do pogovorili predvsem o družbenih akcijah in solidar- nocsti s prizadetimi občinami. Celje bo poleg tega ponut Kozjanskemu še dodatno? moč. 2e v teh dtneh bo sindito* občinsko vodstvo ugotoV.- kaj so storile delovne org^ zacije v celjski občini ^' ste delavce, ki prihajaj« prizadetega območja. ^ tako bodo spodbudili d<^ ne solidarne akcije, v } tere bo vključena nila<^ V Ctelju menijo, da v ^ trenutku prizadeto obin"' poleg materialne pomoči ^ bolj potrebuje strok^ kadre. Ti bi lahko največ i magali pri hitri usposo^' nekaterih objektov. Dobr"; šla bi bila torej brigada ^ kovnih gradbenih delavce^' bi konkretno pomagala janskim diružinam. Tud^^ tem se bodo meniU na ^'^ nem sestanku vseh treh ordinacijskih odborov. Celjski občani se niso dovoljili z že izkazano * damostjo. Zgledna je da, da bi skupaj s šnia^ m šentjursko občino ug^ 11, kaj je potrebno še riti za pravočasno ubl^, sedanjih razmer še pi*" ^ stopom jeseffisko-zimslt^' dobja. 15. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 [DRUŽITI VSE SILE • občini Laško postaja v?e ! očitno, da je potrebno z loBiero odgovornosti in ob '^vanju mnenja občanov, ^^Ijati o ustanovitvi orga- '^j.je posebnega družbene- \omeina, v kateri naj bi I združene sedaj obstoječe Lijivosti na področju ko- palnih storitev v Laškem, tudi v ostalih večjih ^jevnih skupnostih v obči- eni izmed sej občinske- tizvršnega sveta so sprejeli m, da je treba temu vpra- ^ju posvetiti veliko skrb in Ljjovornost. Imenovali so 6- ^ki inicrlativni odbor z jlogo, da v najkrajšem ča- 1 prouči in analizira stanje I tan področju ter pripravi strežen predlog za ustanovi- li komunalnega podjetja. Doslej so izvršili številna soma proučevanja, na os- ovi katerih se lahko predvi- eva, seveda z več ali manj levilnimi odstopanji, kolikš- iso dejanski pogoji in po- Me po ustanovitvi tega ix>d- tja ter kakšna naj bi bila rganizacijska oblika podjet- Iz proučenega gradiva in branin mnenj bi bila spre- mljiva in ekonomsko uteme- iena oblika te organizacije tem smislu, da se zdru- ijo v novo formirano ko- lunalno podjetje dejavnosti lomunalnega značaja, ki jih loslej opravlja Krajevna ^pnost Laško in v nasled- iji fazd tudi komunalne de- ivnosti ostalih KS v občini, lejavnost gradbenega obrata sedaj obstoječem Stano- '^jsko komunalnem in P^benem podjetju Laško '*f vodovod, ki ga sedaj upravlja Komunalno podjetje ^ko. To podjetje, ki nosi naziv »Komunalno pod- ^je«, razvija zelo uspešno ^^Irtroin kovinarsko montaž- ^ dejavnost, zato bi bilo da se kolektiv odloči ^ spremembo naziva, ki bo »arezai dejavnosti. JJlani iniciativnega odbora v programu, da poveri- ^ izdelavo elaborata glede °nornske zasnove in organi- Jske oblike podjetja Za- za napredek gospodar- Celju, istočasiio pa da ^•^iijajo vodstva KS v ob- ' da z občani o tem raz- ^ Jajo in pošiljajo ustrez- ^Predloge iniciativnemu od- ni. Oh J ^seh teh prizadevanjih 1 j^^^J^ebno omeniti to, da ^ 5j, ^ formiranje podjetja, I ijj^^ v stanju zadovoljiti ob- *t>rit'^ P<>dročju komunalnih '^6 urejenost iyi^J' ^ ne nazadnje za 'fcljjr^^e stanovanjskih ob- ' v občini. 1 ^ra 'J^^Ju iniciativnega od- '. Vo ]} '^^ko novo ustanov- j \ J^^^unalno podjetje pri- dejavnost v začet- ^''^^njega leta. PO PODRAŽITVI KAJ ŠE STORITI Mesec dni, ki si ga je sin- dikat zadal kot rok, v kate- rem je treba izpeljati ukre- pe za ublažitev posledic ne- davne p>odražitve osnovnih živilskih izdelkov, se pribli- žuje koncu. 22. avgusta se bo iztekel. Cas je, da po- gledamo, kako so se teh ublažitvenih ukrepov lotili v občinah celjskega območja, pa tudi, da opozorimo m nekatere napake oziroma pomanjkljivosti. Splošna slika je jcsna. V vseh občinah celjskega ob- močja so sindikati jaove- čati za vpliv podražitev. V naši regiji naj torej ne bd bilo več delavca, ki bi zaslu- žil manj kot 1.500 dinarjev. Sindikati oziroma v žal- skem primeru izvr.šni svet so poslali vsem delovnim or- ganizacijam na svojem ob- močju priporočila, naj upo- števajo 3-odstotni dvig kal- kulativnih osebnih dohod- kov in da naj upoštevajo so- lidarnost, ko povečujejo osebne dohodke. Prav pri tem se velja vsaj za trenu- tek ustaviti. V večini prime- rov se v kolektivih odloča- jo za linearne dvige bodisi osebnih dohodkov bodisi dra- ginjskih dodatkov. Vse pod parolo, da imamo vsi ljudje enake želodce. Toda, aU ima- mo tudi enako debele de- narnice? Na drugi strani ne more- mo mimo dejstva, da preti- rana solidarnost pri dvigu osebnih dohodkov vodi v zimanjševanje razlik med raz- ličnimi poklicnimi katego- rijami in s tem v uravni- lovko. Kakša pot je torej pravilna? Mislim, da bi oseb- ne dohodke morali vsaj za- enkrat dvigniti solidarnost- no, vendar ne na način, ko bi nižje kategorije dobile vse, višje pa, nič. Kasneje bi bilo seveda treba razmišlja- ti še o določenih instru- mentih, ki bi jih morda ka- zalo vgraditi v samouprav- ne sporazume in družbene dogovore o delitvi dohod- kov in osebnih dohodkov. Takšne instrumente, ki bi preprečevali izenačevanje osebnih dohodkov med raz- ličnimi kategorijami. V usta- vi smo namreč jasno zapi-- sali, da bo delavec nagra- jevan Po delu. Nasl3dnje vprašanje je, ali je sindikat doslej naredil dovolj za ublažitev posledic podražitev? Odgovor je vsaj zaenkrat še — da. Toda! Pri storjenem nikakor ne bd smeli ostati. Prvi del akcije, v katerem so sindikati ikh nudili več variantnih pred- logov Za rešitev nastalega položaja, so dobro izpelja- li. Drugi del akcije zahteva uresničitev sprejetih stal:šč. Ne le z dvigom osebnih do- hodkov tistih, ki zaslužijo manj, kot je republiško po- prečje. Ta dvig je potre- ben, a vsaj po mojem mne- nj r ne zadosten. Več skrbi bi morali p>osvetiti urejeni družbeni prehrani, cenejšim malicam, razmišljati morda tudi o tem, da bi pripra- vili v podjetjih še kosila za delavce in podobno. Nasled- nja skrb mora veljati ozim- nici. Sindikat mora bolje kot v preteklih letih poskr- beti, da bodo delavci dobili kakovostno in poceni ozim- nico, da bo vsakdo lahko dobil premog za zimo. V Konjicah, na primer, so v priporočilu podjetjem zapi- sali, da naj ta kreditirajo nakup ozimnice svojim de- lavcem z nižjimi dohodki. Take oblike pomoči bodo delavcu še bolj dobrodošle kot tistih nekaj tisočakov več pri plačah. Vprašujem se tudi, kaj bo s tistimi delovnimi crgani- zacljami, ki na akcijo sindi- katov niso reagirale. Veli- ko jih je. Z različnimi Iz- govori se izmikajo; sankcij, s katerimi bi jih prisilili v akcijo, pa ni. Pač! V de- lovnih organizacijah imamo sindikat. Zvezo komunistov, samoupravne organ?. Oni so edini, ki lahko v ttikih or- ganizacijah zagotovijo spo- štovanje družbeno dogovor- jenih sklepov. In če so v teh organizacijah »zaspali«, jih imajo delavci vso pravi- co poklicati na odgovor- nost. Ob koncu le še eno vpra- šanje ob ugotovitvi, da seda- nje podražitve niso zadnje letos, že sedaj je več kot jasno, da bodo podražitve povzročile dosti večji porast življenjskih stroškov, pa tu- di dosti višjo mflacijo, kot smo jo načrtovali. Cilji na- še ekonomske politike so to- rej ponovno ogroženi. To se bo najhuje poznalo prav v zadnjih mesecih letošnjega leta. Ponovno je treba po- vedati, da morajo biti edi- na podlaga za nagrajeva- nje delavcev delovni rezul- tati. Dvig osebnih dohodkov, solidarnosten ali Linearen, mora temeljiti na boljših rezultatih dela, boljšj pro- duktivnosti, boljših izkori- stkih strojne opremljenosti in izkoriščanju notranjih rezerv. Druge poti ni in je ne bi smelo biti. Branko Stamejčič V vsak dom NOVI TEDNIK DELAVSKA KONTROLA SMO SLIŠALI Kar dve miniaturni mnenj- ski, pogovorni analizi v celj- ski občini sta se lotili uvajar nja in delovanja samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. Komisija za samoupravljanje pri komite- ju občinske konference ZKS Celje je skupaj z občinskim sindikalnim svetom na osno- vi vprašalnika o delavski kon- troli posnela težave v več kot 40 kolektivih. Enako šte- vilo delovnih organizacij na vprašanje o tej temi sploh ni odgovorilo. V juliju pa so se tričlanske delovne skupine celjskega komiteja pogovarja- le z delavci desetih večjih de- lovnih organizacij. Tudi o sa- moupravni kontroli. In ko je pogovor nanesel na to temo, so delavci navadno zatrdili: Da, nekaj smo že slišali... V tej resni ugotovitvi se skriva nekaj velikih vprašanj. Morda dokazuje politično za- spanost ali pa vsebinske ln druge težave pri uvajanju novega sredstva samouprav- nega delavskega nadzora. Za- gotovo pa zahteva temeljit, skrben in tudi argumentiran politični odgovor: Kaj zavira uspešnejše delovanje orga- nov delavske kontrole? Partijska analiza govori o zaupanju delavcev v ta in- štrument delavčevih samo- upravnih pravic in dolžnosti. O njihovem razumevanju za delo teh organov. Obenem pa o njihovih vprašanjih, ali se bodo organi samoupravne de- lavske kontrole znali spopasti z nepravilnostmi v samoup- ravljanju, v materialnem in gospodarskem poslovanju, v celotnem življenju in delu kolektivov. Morda ta vpra- šanja že izražajo realno raz- merje sil v delovnih organi- zacijah. Pravo stanje stvari. Kar zadeva formahio usatno- vitev delavske kontrole, nI mnogo spornega. Nato pa se črta naporov prekine. Aid samoupravne delavske kontrole nismo dovolj jas- no opredelili kot sestavni del samoupravnega sistema in se nekateri njenih tip>alk bojijo? Ali nismo znali opredeliti vse- bine njenega dela? Ali je res prevelika familijamost v ko- lektivu kriva, da se člani ne upajo ali nočejo izpostaviti? Ali organom delavske kontro- le p>olitične organizacije ne nudijo dovolj pomoči? AU so člani premalo usposobljena za akcijo? 2al ni FKxiatkov o tem, ko- likokrat so i>artijsike in sin- dikalne organizacije v delov- nih sredinah konkretno pre- tresle delo ali nedelo orga- nov delavske kontrole. Ne ve se tudi, ali so delavski sveti na sejah podprli ta inštitut nadzora. Nadalje — v koliki meri so strokovne službe za- vestno začele sodelovati s člani delavske kontrole. Kaj so o tem rekli vodstveni or- gani kolektivov? Ali pa smo morda neučaka- ni? Zagotovo ne. Dovolj časa je že od ustanovitve prvih or- ganov delavske kontrole. Ce nič drugega, bi morali poli- tični subjekti skupno s člani organov delavskega nadzora strniti izkušnje in se dogovo- riti, kako bo delo v prihod- nje — drugačno. Boljše. Ce se bomo zadovoljevali s se- danjo pasivnostjo, potem že lahko napovemo krizo zaupa- nja v ustavno sprejet in poli- tično dogovorjen sistem sa- moupravnega delavskega nad- zora. V celjski občini, kjer že doslej niso storili malo za uveljavitev delavske kontrole, bodo o tem razpravljali v septembru. Ker pa še v Ce- lju ni stanje zadovoljivo, je takšen pristop toliko bolj po- treben v vseh občinah celj- skega območja. J. V. ŠENTJUR PODSTREHO v zasebnem sektorju je bilo med potresom v šent- jurski občini poškodovanih 1226 objektov (922 stanovanj- skih hiš in 304 gospodarska p>oslopja), so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta v Šentjurju. Poškodovanih je bilo še 75 objekta/ druž- bene lastnine, ker pa ima en objekt več stanovanjskih enot, tako, da je število po- škodovanih staa:)vanj precej višje. Prijave o škodi še prihajajo, čeprav je sedem republiških komisij, ki so ocenjevale škodo po precej izenačenih kriterijih, v glav- nem že končalo delo. »Sanacija že poteka. Te- melji šole v Loki so gotovi, v tem tednu pričakujemo prvi kamion z elementi Mar- lesove šole. Pripravljen je tudi načrt za enajst stano- vanjskih hiš, ki jih bodo po- stavili v Loki,« je dejal pred- sednik IS, inž. Jože Bučer. Oškodovanci, katerih ob- jekti sodijo v I. in II. kate- gorijo, že popravljajo luše na lastno iniciativo, pred- vsem tam, kjer so jim po- magale delovne organizacije. Med tem pa predvsem iz- stopa Alpos, od drugih »še ni glasu«. Zima je vse bliže :n ved- no bolj jasno je, da ne bo mogoče zgraditi toliko sta- novanj, da bi lahko dobili nove prostore vsi tisti, ki jih je potres najhuje priza- del, štab za civilno zaščito že pripravlja seznam posa- meznikov, kjer bodo težave s prezimovanjem. Tem bi naj poniagali zgraditi vsaj kletne prostore m v njih urediti zasilno bivališče. Pre- dnost bodo imeli oškodo- vanci IV. kategorije, kjer gre za pcpohao nadomesti- tev stanovanja 02aroma sta- novanjske hiše. Vprašanje so tudi tisti, ki so že pred tem predstav- ljali socialni problem — os- tareli in bolni ljudje daleč od centrov, ljudje, za katere ni bilo 7je prej in tudi sedaj ni perspektive v ivljenju na podeželju, v kmetijstvu. Zato bi bilo najpametneje takšnim postaviti objekte bli- že centrom, kjer je mogoča hitrejša sidravstvena in so- cialna pomoč. Pravilniki o dodeljevanju kreditov obstajajo, prav ta- ko pa tudi gradbeni načrti. Kdor bo odstopil od gradbe- nega načrta oziroma sanacij- skega programa, mu bo »ugasnil« kredit. Talco hoče- jo preprečiti nesmotrno vla- ganje sredstev pri novograd- njah. M. Seničar DU CELJE SPREMEMBE Delavska univerza Celje je v izobraževalni sezami 1973-74 povečala obseg dnažbenega izobraževanja. V različne oblike usposabljanja (politične šole, predava- noa iz tematike splošnega ljudskega odpora, promet- ne vzgoje, civilne zaščite, seminarje za delegate in druge udeležence) je priva^bila čez 25.000 občanov in delavce'/. V strokovno izobraževanje je bilo vključenih okrog 3.000 odraslih. Ti statistični podatki ne odkri- vajo pravih resnic — ne o dejanskem obsegu in ne o kakovosti družbenega izobraževanja v minuli sezo- ni. Ker niso primerjalni, tudi ne govorijo, kolikšen je pireanik. Vendar pa celjska delavska univerza sama ocenjuje, da so spremembe spodbudne in pozitivne. In da je družbenega izobraževanja več. To oceno daje Delavska univerza v pregledu ures- ničevanja stališč sekietariata CK ZKS o nadaljnjem razvoju delavskih univerz in sklepov predsedstva re- publiškega sindikalnega sveta. Obenem pa ugotavlja, da še nima ustreznih pro- storov, da ji primanjkuje strokovnega kadra, da T delovnih organizacijah še ni dovolj velikega zanima- nja za izobraževanje ob delu in da se otepa še z dru- gimi težavami. Oboje, prvi znaki uspeha in še vedno nerešene pro&toiske, kadrovske in materialne težave, nakazu- jejo DU Celje in družbenim dejavnikom v celjski ob- čini še pred začetkom nove izobraževalne sezone p>o- trebo po izčrpni razpravi predvsem o eni temi — ka,] storiti, da bo DU Celje postala integralni del vzgoj- no-izobraževalnega sistema s še bolj kakovostno pro- gramsko usmeritvijo in z ostalimi izpolnjenimi nor- mativi? Zavedamo se najbrž, da bodo delavske univerze v »breiizračnem prostoru«, ko toliko naglašamo stal- nost izobraževanja kot temeljni kamen celibtnega si- stema vzgoje in izobraževanja, lahko dober partner pri preizkušanju in uveljavljanju te prepotrebne no- vosti. Delavska univerza Celje s sedanjimi nap>ori ka- že ambicije, da doseže več, kot je v preteklosti. Resda je tudi čas drugačen. Zato se mora delav- ska univerza tudi sama bolj zaustaviti ob ugotovitvi, koliko manjka temeljitih analiz potreb po izobraževa- nju. Drugače povedano — da kljub vsem političnim sklepom nekatere delovne sredine še vedno obravna- vajo družbeno in tudi strokovno izobraževanje kot zli strošek. Ko smo pred meseci na nekem političnem posvetu govorili o usposabljanju delegatov, je nekdo vprašal: Kdo bo pa kril to izobraževanje? Mislil je resno. Ta resnost pa je zrasla iz konkret- nih razmer delovioe organizacije, kjer še niso dojeli pomena samoupravljalčevega izobraževanja. Tudi ta zadrega bo silila delavsko univerzo v še mno- go tesnejše sodelovanje ne le s političnimi organiza- cijami, temveč tudi z delovnimi kolektivi. Prav tu so še neizkoriščene možnosti. Minula izobraževalna sezona je lahko za celjsko delavsko uaiiverzo začetek pomembnega preporoda. J. V. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 32-15. aj^^ TOPER CELJE mi NA VZHOD Povezava z ameriško firmo in proizvodnja notranjih smučarskih čevljev # Izvozni plan milijon 700.000 dolarjev Toper Celje je v zadnjem času dosegel dobre proiaivod- ne reaultate, postavil novo proizvodno halo, na doma- čem In tujem tržišču pa je s svojimi izdeiLki požel veliko priasnanj. Poslovni rezultati, ki so jih zabeležili ob pol- letju so pričakovani, manjša odstopanja pa gredo pred- vsem na račun povišanja po- slovnih stroškov. Plan reali- zacije je v prvih šestih me- secih dosežen, ostanek do- hodka pa je nekoliko ma.njši, kot so predvidevali. Deloma je k temu prijjomogla tudi in- vesticija v novo tovarno. S 1. julijem so poprečno zviša- li osebne dohodke za 30 %, taiteo da je najnižji OD za polni delovni čas 1.700 dinar- jev, prejema pa ga 1,5 % delovnega kolektiva. Direktorju, Marku JEZER- NIKU, smo najprej zastavili vpraSarye o sodelovanju s tu- jimi partnerji, »Dosedanji poslovni odno- si 8 tujimi partnerji so predvsem rezultat dolgolet- nega dela z njimi. V zadnjem času smo zožili krog sodelo- vanija na šest firm — dve rdzossemskii, tri nemške in švicaaska. Seveda pa stalno iščemo nova področja sode- lovac^A. To sodelovanje je od kreacije modelov do izvoza za te firme. Vedno bolj smo UismeiTjeni na predelavo, kar Je zaradi nestabilnih cen na jugoslovanskem trgu tudi nujno. Pogodbe s tujimi part- nerji skiepanK) za leto dni na- preg, odstopanja oziroma ni- han(ja cen pa so odvisna od evropske In ne naše inflacije. Seiveda je tu tudi i2!menjava tehnoloških izsledkov, razne konsuitacije in podobno. Na6 novi partner je ameri- 8ka korporacdja Spalding. Letos imamo v načrtu pove- čano proizvodnjo sklopov za smuičariske čevlje, konfekcio- nirali bomo notranji čevelj. V enem letu bi naredili 500.000 parov. Stroji so delo- ma že tu, dobili pa jih bomo še jz Zvezne republike Nem- čije. Američani so bili pri- pravljeni prevzeti del stro- škov, vendar ti niso bili viso- ki — dva milijona dinarjev. Sfpaildang ima tovarno v Ita- liji in z njo smo si razdelili ti^. Toper bo izključni proiz- vajalec za vzhodnoevropsko (tržišče. Prvo pošiljko smo že dali v Soirjetsko zveao za Spartaklado. Smučarji so bili aelo JsadovoOiJni. Ponaročilo 500 komadov predstavlja te- stno količino ki če se nam rusko tržišče odpre, bo na- stalo vprašanje kapacitet. Na vzhod bomo tako izvažali kompletne smiičarske čevlje, v Italijo pa samo notranjega. Glede zunanje trgovine bi rad poudaril tiidi to, da se je z novim vodstvom v Elegan- tu bistveno spremenila tudi usmeritev v podjetju. Ten- denca padanja akumulatlvno- sti je zaustavljena, Eleganit pa je prevzel program Jeans od otroške, do moške in žen- ske konfekcije. Prve pošiljke so bile na našem tržišču ze^ lo dobro sprejete, dogovarja- mo pa se tudi za izvoz v Zvezno republiko Nemčijo in Svioo. MisUm, da bomo do- segli letni plan izvoza v viši- ni milijona in 700.000 dolar- jev.« »In kako je s povezova- njem v slovenskem prosto- ru?« »V Topru so tri TOZD, po- leg tega pa sta tu še Elle- gant in Prevent Slovenj Gra- dec. Nadaljne povezovanje Je usmerjeno predvsem v re- gionalno povezovanje celotne tekstilne Industrije. V takšno povezovanje nas sili pred- vsem raadroblj^ost konfek- dijskfh in tekstilnih podjetij v Sloveniji. Menim, da je prav to eden od vzrokov neracionalnega poslovanja in da tu veliko izgubimo tako pri kadrih, investicijah kot pri organizaciji dela. Napore za povezovanje v celoti pod- piramo in Toper se vključu- je v akcijo gospodarske zbor- nice za združevanje tekstilne industrije v Sloveniji. Morda je bila pri dosedanjih raz- mišljanjih preveč prisotna bo- jazen za izgrubo somostojno- sti, drugače bi lahko bilo narejenega že več.« »Kje so vzroki za tako po- zitiven razvoj Topra?« »Predvsem v zelo aktivni poslovni politiki, organizacij- skih spremembah (ustanav- ljanje TOZD, ki bazirajo na programski usmeritvi in spe- cializaciji) ter v tem, da ima Toper vedno večji posluh za tržišče. Trg resnično diktira proizvodni program, ne p>a proizvodne kapacitete kot je bHo nekoč. Za bodočnost bo najpo- membneje, da v celotnem podjetju še bolj vzpodbudimo misel marketinga na vseh področjih. Toper je danes ta- ko razvit, da lahko proiz- vaja prav vse v svoji stroki.« M. SENICAR Tale mogočna tovarna bo dokončno zrasla prihodnje leto. AIpos bo razširil svoje tovarniške zidove, s tem pa bo razširil proizvodnjo, moč in standard svojih delav. cev. Menda ni treba posebej i>oudarjati, kaj to pomeni za občino Šentjur, ki bo te dni praznovala svoj občinski pra2uiik. Tako imamo pred sabo spet konkreten de- lavčev prispevek k razvoju in rasti občine Šentjur. Dela na novi hali in aneksu [j, vaja celjski Ingrad. Foto: Drago Medveodroč- jih vlagati maksimalne napo- re, da bomo dosegli začrta- ne cilje. Nikakor ne želimo trditi, da napovedovalci te- žavnih pogojev niso imeli prav. Nasprotno! Toda res pa je tudi to, da dosegamo ravno v teh zaostrenejših pogojih izredno lepe In raz- veseljive gospodarske rezul- tate. To kar smo na celjskem območju dosegli v letošnjem prvem polletju je nedvomno nad vsemi pričakovanji, še več, takšne gospodarske žet- ve doslej na celjskem območ- ju v vseh povojnih letih še nismo zabeležili. Poglejmo si nekatere najosnovnejše ka- zalce. Na celotnem območju nek- danjega okraja so v delov- nih organizacijah celotni do- hodek povečali za 50 %, do- hodek za 41 % in kar je naj- važnejše za celih 46 % je več- ji ostanek dohodka, kot Je bil v lanskem prvem pollet- ju. Ni potrebno podrobneje komentirati kaj pomeni na primer za celjsko Industrijo dejstvo, da so se samo v celjskem gospodarstvu skladi v prvem polletju oplemenitili za nič manj kot deset mili- jard starih dinarjev. To Je podatek, ki sam po sebi do- volj zgovorno priča, kakšni so bdU napori v delovnih or- ganizacijah in kako resno so se delovni ljudje lotih ures- ničevanja nalog, ki izvirajo iz postavljenih razvojnih pro- gramov, oziroma ciljev. Zla- s(ti razveseljivo je, kadar oce- njujemo gospodarske dosež- ke celjskega območja, da Je izredno močno napredovala celjska občina (ostanek do- hodka je kar za celih 75 % večji kot v istem času lan- skega leta). Nič slabša niso dosežki v Konjicah, kjer so ostanek doohdka, torej skla- de povečali za 71 %, na tret- je mesto pa se uvršča gospo- darstvo Šentjurja. Ekllna ob- čina celjskega območja, kjer Je ostanek dohodka manjši kot je bil lani, je Mozirje. Dokaj realno sliko o .sploš- nih gospodarskih prizadeva- njih v posameznih občinah dobimo, če primerjamo, kako je rasel družbeni proizvod na eni strani in kako so na- raščaU osebni dohodki na drugi strani. V regiji je sta- nje dobro. Za 40 "/o se je po- večal družbeni proizvod, a ni dohodki pa so se po čali za 36 %, Torej j^ \ ustvarjenega več, kot pa s delovnih organizacijah ra lili v obliki osebnih dolu kov. Se štiri občine (C^ Sentjiu", Konjice in Žalec) lahko pohvalijo s takšnim spodarjenjem, povsod t god, pa je stanje nebi slabše, vendar še vedno i dovoljivo. Pomemben kazalec gospod skih uspehov je tudi v t« če povemo, da s« koncem: ta delovne organizacije s skega območja »prigosp« rile« skoraj tri milijarde s: rib dinarjev izgube, ob tošnjem prvem polletju i so izgube zmanjšale na m kot eno milijardo starih narjev. Več koi, pomeli mar ne? Odraz gospodarske n nekega območja pa je vii tudi v obsegu, strukturi dinamiki gospodarskih i sticij. čeprav smo v celi' goslaviji (26 %), še pa^: pa v Sloveniji (54 %) P' velikemu porastu naložb, smo na celjskem obm« potolkli pravzaprav vse korde, saj ugotavljamo, smo v prvem polletju P' čali gospodarske naložbe celih 82 %. To je nedvOJi izrednega pomena, saj >>' vlaganj v nove kapacit* napredka. (V ilustracijjo ■ povemo, da so se na pJ* naložbe v Mariboru pov«' le za 5,7 "/o!) V zvezi z m bami velja omeniti še tc^ so le-te močno porasle P v Celju še bolj pa v i^Jj Ju, Konjicah in Šmarju, zoriti velja le še na so manjše naložbe kot 1*' Laškem in Šentjurju, ^' velja v bodoče posvetiti dvomno posebno pozori* Storilnost dela se je ' giji povečala za 32 %, J mulativnost pa 38 "/o. je povečanje storilnosti ^ in sicer za 42 % (!) so i' ležili v Celju, Konjicah, Šentjurju v istih treh nah pa se je najbolj po^* tudi akumulativnost S darstva. Naj sklenemo. DosežP prvem polletju so nedvo* nad vsemi pričakovanj' ^ zaradi tega izredno Ijivi. To pa ne pomeni; lahko v drugem polletji žimo križem roke. Se treba zavihati rokave, čemo, da bomo tudi cu leta ugotavljali Jerane dosežke, kot s^,^ priča sedaj. Uspehi in ki obvezujejo! JRTVi" MILIJONI Preveč bi bilo iz^blja- ti besede o tem, kakšne težave smo imeU Se pred nedavnim pri odpravljanju posledic vse večje nelik- vidnosti v našem gospo- darstvu. Dirica za denar- jem je postala sestavni del vsakodnevnih opravil v praktično vseh delovnih organizacijah. Kako so si povsod oddahnili, ko so pričeli delovati nekateri ukrepi, ki jih je spre je. Zvezni fevršni svet. Likvid- nost se je popravljala iz meseca v mesec in vse je že kazalo, da smo se za vedno otresli proble- mov, ki so tako hudo pe- stili gospodarstvo ter pre- prečevali doseganje še boljših rezultatov.' Vse pa kaže, na to nas opozarjajo podatki, da po- novno drvimo nasproti veliki nelikvidnosti. Pre- den bomo spregovorili o nekaterih težavah, najprej samo dva podatka: med- tem, ko so konec lanske- ga leta znašale terjatve do kupcev 65 starih mi- UJard dinarjev (recimo bolbu boto, že to so og- romna sredstva!) pa so se terjatve do konca Ju- nija letošnjega leta potro- jile in zaiašajo nič več in nič manj kot 186 milijard starih dinarjev. To Je po- razno! Da pa bo absurdno stanje še slabše, moramo resnici na ljubo zapisati, da so se v tem času obvez- nosti do dobaviteljev celo zmanjšale in so torej ko- nec jimija letošnjega leta manjše kot so bile konec lanskega leta. Medtem, ko Je naše gospodarstvo še bolj disciplinirano kot do- slej poravnavalo svoje ob- veznosti do dobaviteljev, pa je plačevanje s strani kupcev zastalo v talcšnem obsegu, da to že predstav- lja resne probleme. Kaj to pravzaprav po- meni? Največje posledice se nedvomno kažejo v tem, da je naše gospodar- stvo prikrajšano za skoraj dvesto milijard starih di- narjev, ki Jih mora pokri- vati s svojimi obratnimi sredstvi. To pa je praktič- no tako, kot bi si nadeva- lo zanko, ki se kani sle- herni trenutek zategniti. Ob dejstvu, da so krediti za obratna sredstva prav- zaprav že od nekdaj mo- čno omejeni, da Je do njih Se zlasti težko priti v sedanjih, zaostrenih po- gojih gospodarjenja in da jih našim delovnim orga- nizacijam primanjkuje, je stanje pri tako narašča- joči nelikvidnosti več kot zaskrbljujoče. »Mrtvi« mi- lijoni predstavljajo ijrete- čo nevarnost, ki kani si- cer izredno pozitivna go- spodarska gibanja v dru- gem polletju močno aav- reti. Temu se moramo v vsakem primeru izogniti, zato je skrajni čas, da na področje gibanja denarja s posebnimi ukrepi čim- prej učinkovito poseže tu- di Zvezni izvršni svet, kaj- ti prehude bi lahko bile težave, če se to ne bo prej ko slej T^odilo. Ob tem pa je zaskrbljujoče tudi zapiranje nekaterih območij, ki ne poravnajo več svojih računov. Rde- ča luč v kontroli je posve- tila — nujni so ukrepi! BERNI STRMCNIK Znova presenečenje. Za vas, za nas, za vse! Med prireditvami, k! jih priprav- lja Ljubljansla v ju- niju, ko smo obravnavali material za skupno sejo vseh zborov.« Ali so zdaj že vidne kakšne pozitivne strani novega delegatskega siste- ma in v čem so vidne? »Prednosti novega dele- gatskega sistema so že močno vidne. , Delavec se lahko namreč zdaj veli- ko bolj aktivno in nepo- sredno vključuje v pro- ces odločanja. Ima pa tu- di boljši pregled nad de- lom vodilnih organov in nad delom celotne delov- ne organizacije.« In zdaj najvažnejše vprašanje: kaj je vaša de- legacija naredila znotraj podjetja? »V tem kratkem obdob- ju, odkar so bile obliko- vane delegacije, res ni- smo mogli narediti ne vem koliko. Smo pa sprožili predlog, da bi la- hko tudii delegati sodelo- vali na sejah delavskega sveta. To se nam zdi ze- lo pomembno zaradi in- formiranosti delegata o delu samoupravnih orga- nov v delovni organiza- ciji. V bodoče pa se na- meravamo lotiti tudi dru- gih problemov in poveča- ti aktivnost delegacije.« MIRAN KOROŠEC ZK V SIGMi ŽALEC žalska Sigma je manjše podjetje, ki ima le nekaj nad 250 zkposlenih. Osnovna organizacija ZK pa je dokaj močna. 21 članov šteje, od tega je 6 mladih in 13 ne- posrednih proizvajalcev. O delu v organizaciji smo se pogovarjali s sekretarjem Viktorjem Zatlerjem. Opišite nam prosim delo vaše osnovne organizacije. Naša osnovna organizacija je največ skrbi posvetila do- gajanjem v podjetju. Tu smo bili res aktivni, saj smo se vključili v reorgani- zacijo podjetja in priprave nanjo, posvetili smo skrb re- ševanju kadrovskih proble- mov, največ pa smo razprav- ljali o možnostih združevanja m stabilizacijskih ukrepih v podjetju, v Si-gmi smo nam- reč spoznali, da bomo sami le stežka napredovali, zato se oziramo po občini in išče- mo partnerja, s katerim bi se lahko tesneje povezali. Podprli smo tudi stabilizacij- ske ukrepe, ki temeljijo na iskanju notranjih rezerv, bo- ljši produktivnosti dela in nagrajevanju po delu. Zlasti tu smo bili zagovorniki tega, da ne smemo deliti več kot ustvarimo. Narobe! šele ob presežku mesečnega načrta za 10 odstotkov si delimo 100 odstotne plače. Kaj pa drugo delo? Seveda smo tudi pri nas razpravljali o kongresnih ma- terialih in spremljali delo 7. kongresa ZKS in 10. kon- gresa ZKJ. Vseeno smo tu premalo naredili', saj žal še vedno nismo dobili obljublj- enih pokongresmh materia- lov, resolucij in sklepov. No, v prihodnji)! dneh, ko bo minulo dopustniško ob- dobje, bomo pričeli sp>et z aktivnejšim delom, saj smo v zadniih mesecih nekoliko »»zaspali«. S katerimi težavami se pri vašem delu najpogosteje sre- čujete? Viktor Zatler Dejal bi, da je najtežje zbrati vse člane na sestanek. Narava dela pri nas je taka, da veliko delamo na terenu, pa tudi obrati so dislocira- ni. Zato naše delo še vedno preveč sloni na posameznikih. Kako pa se čuti vpliv osnov, ne organizacije v kolektivu? Vpliv komunistov se v Sig- mi čuti in povedati moram, da tudi mnenje organizacije vedno upoštevajo v vseh or- ganih. Kljub temu menim, da bi lahko komtmisti tudi tu še več dosegli. Naše delo bi se v kolektivu moralo še bolj čutiti. Morda še nekaj besed o va- ših načrtih. Programa dela organizacije še nimamo, zato bo to prva naloga v prihodnjih mesecih. Na pr\'ih sestankih bo tudi treba temeljiteje obravnavati kongresne materiale. Spr^o- vorili bomo še o kadrovskih vprašanjih v organizaciji, morebitnih novih sprememb, saj bi med mladimi delavci radi dobif.i še kakšnega čla- na. Glavna naloga pa še na- prej ostaja skrb za dosledno uresničevanje sprejetih stabi- lizacijskih ukrepov. Branko Stamejčič TURIZEM CELEIA, CELJSKA KOČA- NA DOBRI POTI Te dni je minilo leto dni, kar je na čelo kolektiva ho. tela Celeia z obrati stopil Zdravko Tumšek. »Kako se počutite na tem mestu?« »Moram reči, da od-lično in da to delo opravljam s posebnim zadovoljstvom. To tudi zaradi tega, ker so tu usp>ehi, ki jih hotelski kolek- tiv še ni dosegel. Skratka, smo na pravi poti!« Tako, z več ali manj običaj- nim vprašanjem, se je začel pomenek, ki je vse *^olj od- krival delo in tudi nekatere načrte tega dela Izletnikove, ga kolektiva. Poslovni rezu:tati hotela Ce- leia z obrati so dobri. Za- to tudi računajo, da bodo ob koncu letošnjega leta us- tvarili doslej največ čistega dohodka. Tako so že na tis- ti poti, ki jim obeta lepšo prihodnost in uresničevanje nekaterih načrtov, ki zadeva- jo razširjeno reprodukcijo. »Kako se kaže zasedenosi nočitvenih zmogljivosti?« »Podatki so pravzaprav pre- senetljivi in nad vsemd obi- čajnimi normami. Samo ho- tel Celeia beleži 80 odstotno zasedenost teh kapacitet!« »In nekateri načrti?« »Teh je seveda več. Naj- prej bi rad omenil nujnost zgraditve šeststeznega avto- matskega kegljišča pri hote u. Ta je več kot potreben. Gre za hotelske goste in druge, ki jim moramo dati tudi tak- šno razrvedrilo. S tem pa se- veda načrtov okoli hotela še ni konec. Naši napori so usmerjeni tudi drugam: k Celjski koči, en v druge na- še obrate pa k želji, da bi dobili še kakšnega. V tej zvezi moram povedati, da Celjiska koča znova pridobi- va na ug'edu, da se nam in- vesticija obrestuje ^n da nI daleč tisti čas. ko bo ta po- stojanka zaživela samostoj- no življenje, od lastnega do- hodka. To pa je veliko, zelo veliko!« MB BISTRICA OB s; KAKO DO TURISTOV? Bistrica ob Sotli, z njo vred pa tudi drug: kraji na Koz- janskem in v Obsotelju so bili že pred drugo svetovno vojno precej znani v turističnem pomenu. Res ne tako kot gornja Savinjska dolina ali kje drugje, dejstvo pa je, da je semkaj prihajalo za tiste čase sorazmerno mnogo Zagrebčanov in drugih turistov. Dandanes se s takšnimi podatki ne moremo pohvaliti. Zakaj? Na ta »zakaj« nam je pred kratkim skušal dati odgo- vor Franc Rautner, gostilničar na Gorah nad Bistrico ob Sotli, znan družbeno politični delavec v svojem kra- ju, ki se močno zavzema za to, da bi Bistrica, z njo pa tudi Gorč, čimprej spet dobiila svoj stari obraz. »Svojčas so bili gostje manj zahtevni, ceste niso bi3e taiko pomembne, avtomobilov je bčlo malo, je pa bilo nekaj, kar je bilo bolj pomembno: pripravljenost ljudi da nekaj nudijo. Imeli smo tudi boljše gostinske usluge, gost je lahko dobil hrano, kjer je hotel. Poglejte, danes sicer res imamo v Bistrici gostilne, ki imajo hrano, to se pa ne da reči za ostale kraje v Obsotedju in še manj na Koezjanskem. Mi torej res samo čaicamo, kdaj bo ta racrvoj zajel tudi nas, ne zavedamo pa se, da bo takrat morda že prepozmo in da bo prevzel iniciativo kdo drug.c Na vprašanje, kaj pričakuje od spoaninskega parka Kumrovec-Kozjansko je Rautner dejail: »Mi o parku pre- malo vemo, ker smo pač premalo obveščeni. Nas nI nihče vprašal, kaj bi pravzaprav radi. Ce bo pairk zaživel, bo posebno mesto v tem parku mocrala zaivzemati tudi Bistrica in pa seveda tudi Gore. Zakaj to govorim? Ne tolijko zaradi sebe, ker imam tukaj pač svojo gostilno, ker jo je imel že oče, ne. Govorim zaradi zgodovinskega pomena Gor ln tudi Bistrice. O Goaah se je že marsikaj pisalo pa tudi sama Bistrica je prijetna. Oboje bi nujno morali vklopiti v projekt. Morda bi kaj lahko svetovali tudi mi. Ali pa bo to šlo mimo nas?« Pritrjujemo gostilničarju na Gorah: treba bo misliti tudi na Gore in na Bistrico ob SotH. MST LAŠKO ZA KOZJANSKO Celotno akcijo za pomoč Kozjanskemu, prizadetemu v potresu, je v občini Laško za- snoval in vodi družbenopoli- tični aktiv občine. Doslej so v občini zbrali 320.120,15 di- narjev. Tudi približno 23 od- stotkov delavcev, kolikor jih je zaposlenih v disociranih obratih ali delovnih organiza- •^'jah, ki imajo sedež zunaj občine, se je udeležilo te so- lidarnostne akcije. Vendar ti obračunavajo prispvevek na sedežu. V občini tudi-že teče *l^cija pobiranja prispevkov Prt upokojencih, obrtnikih in '^etih. To akcijo, skupaj z OK ZMS Laško in občinskim odborom RK, vodi OK SZDL Laško, v občini Laško upajo, da bodo lahko daU Kozjan- skemu 50 do 60 starih miiJo- nov, saj se bo s 5 odstotki udeležil tudi solidarnostni sklad pri samoupravni stano- v'anjski skupnosti. V občini je bila imenovana tudi tričlanska komisija za ugotavljanje škode po potre- su v laški občini. Komisija je sprejela že pet prijav, škodo, nastalo na svojem območju, bodo v laški občini krili iz lastnih rezervnih sredstev. B. P. ŠMARJE/ FRANCE POPIT NA OBISKU Včeraj je obiskal šmarsko občino predsednik cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. Ogledal si je gradbišče nove šole v Zibiki, ki jo grade Velenjčani ter se pogovarjal z graditelji in predstavniki šmarske občine. Po ogledu gradbišča se je odp>eljal na obisk k brigadirjem v Šentvid pri Pla- nini, kjer se je prav tako zadržal v krajšem pogo- voru z graditelji ceste Gračnica—Ledinščica. -nist- R9ZIKA KRANJC Ko sem jo poprosila za kratek razgovor, ji je bilo ■Tkalce nerodno Pa ne, da bi bila v zadregi zaradi razgovora, to ne. Samo zaradi izkazane pozorno- sti se je počutila neugod- no. Rozrika Krajnc je že 32 let zap>oslena v Topni. Za- čela je kot priučena šivi- lja v privatni šivalnici Hido, ki se je pozneje, po vojni, združila z Ober- bauerjevo šivalnico v To- varno perila. »Vsega se Se tako živo SFK>minjam,« pravi Real- ka. »Ko sem še med voO- no delala v Hidu, smo biU še v Gaberju. V začet- ku nas je bilo Se malo, v štirih letih pa nas je bilo zaposlenih že okrog 260. In povečini same žen- ske. Spominjam se tudi, kako smo se potem ssdru- žiU a Oberbauerjem. In kot zanimivost naj povem, da smo takoj po vojni dobivali namesto plače konzerve m kruh. Toda OBRAZI vseeno je bilo lepo.« V letih po vojni je za- čela Rozika Krajnc dela- ti v mnogih družbeno po- litičnih organizacijah. De- lala je pr. AFŽ, sindika- r,u, v 1947. letu je stopila v vrste komunistov. »Najbolj smo bili de- lavci angažirani v petde- setih letih, ko smo začeli v tovarni uvajati samo- upravljanje. 20 let sem bila iamenično član delav- sk^a sveta, pa član upra- vnega odbora, pa član de- lavskega svet in spet član upravnega odbora. To so bila leta, ko smo gradili temelje samoupravljanja.« Zaradi dolgoletnega dela v organih samoupravlja- nja je Rocsika letos dobi- la priznanje samouprav- Ijalca. »Pri2aTanje mi pomeni družbeno potrditev dolgo- letnega dela. Vendar pa se md je adelo kar nemo- goče, da sem priznanje samoupravljalca dobila prav jaz. Res, bila sem neizmerno srečna.« Rozika je vse svoje živ- ljenje posvetila družini in delu. In marsikdaj se je morala na račun dela od- povedati uricam, ki bi jih lahko preživela skupaj s svojima otrokoma in mo- žem. Pa vendar je zado- voljna. »Ce poskušam narediti bilanco svojega doseda- ryega življenja in dela lahko rečem, da sem za- dovoljna. Vse življenje sem delala, se ob delu učila in seveda tudi na- predovala. Razjdajala sem se družini in delu. In dvo- mim, da bi lahko dala družini in družbi več, ko* sem dala doslej.« Damjana StamejčHJ 6. stran — NOVI TEDNIK St. 32 15. avgust VAŠ KJE STE, POŠTARJI? Veliko prifHDmb Je bilo zadnje čase izrečenih na račun nerednega ramaša- nja pošte na območju Braslovč in Polzele. Do- gaja se namreč, da mora- jo ljudje sami po pošto. Da bi zvedeli, kje tiči vaffok za ta problem, smo obiskali pomočnika upra- vnika TOZD za PTT pro- met T Celju, Antona Kri- terja. »Glavni in edini vzrok za neredno dostavo pošte na posameznih območjih je pomanjkanje delovne sile,« je dejal Anton Kri- ter. »Ne moremo namreč najti Ijiidi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti kot poštarji.« Ali ste že razmišljali, sakaj je za ta poklic tako majhno zanimanje? »Eden glavnih vzro- kov za to je goto- vo narava tega dela. Poiklic poštarja je namreč vse prej kot lahek, saj je odgovoren, zahteva šest- dnevni delovni teden, po- leg tega pa Je človek iz- postavljen tudi vsem vre- menskini neprilikam.« Kakšni so pogoji sa sprejem na delovno me- arto poštarja? »Kandidat mora imeti dokončano osnovno šolo ali vsaj šest razredov, od- služen vojaška rok, vozni- ški izpit za moped in zdravniško potrdilo, da je zdrav.« Kaj pa ste že naredili, da bi odpravili ta pro- blem delovne si^e? »Moram reči, da smo doslej storil: vse, kar je bilo v naših močeh. Med drugim smo prijavili pri zavodu za zaposlovanje prosta mesta za poštarje, objavili smo razpis v NT, v vseh krajih, kjer imamo probleme z dostavo pošte, pa smo se pismeno obrni- li tudi na tamkajšnje kra- jevne skupnosti in jih za- prosili za pomoč, žal smo v večini primerov, med drugim tudi v Braslovčah, naleteli na gluha ušesa. 2idaj še vedno pvoskušamo vse mogoče in upamo, da se bo stanje čimprej po- pravilo. Prizadete stranke pa i>rosinio, naj upošteva- jo naš položaj in naj nam tudi sami pomagajo rešiti ta njihov in naš problem.« Miran Korošec LAŠKO POVRNITEV ŠKODE Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine La- ško so med drugim razprav- ljali in sprejeU sklep, da bo- do cbčanom, prizadetim v potresu, nudili pomoč v ob- liki gradbenega materiala in da bodo sredstva za bo od- vedli iz lastnega lezervnega sklada. škodo so prijavili štirje občani. Prav tako bo- do skušali iz istega sklada povrniti škodo revnejšim kmetom, ki so bili prizadeti v letošnji poplavi spomladi, vendar šele takrat, ko bo posebna komisija dokončno ugotovila škodo na obdelo- valnih površinah. Glede osnutka o ix)deht- vi nagrade Ilija Badovinac, kakor se naj bi preimenova- la nagrada 2. julija, ki so jo doslej vsako leto podeljevali v laški občini zaslužnim ob- čanom m družbenim organi- zacijam, se je izvršni svet odločil, da bodo o tem pred- logu odločali v javni raz- pravi občani sami. Gre tudi za to, da te nagiade v bodo- če ne bi bile denarne (100 starih tisočakov), ampak v obliki plaket. SprejeU so tudi .sklep o osnuiku odloka o javnem redu in miru. Kršitelje je treba kaznovati z višjimi de- narnimi kaznimi, le tako bo- do kazni tudi vzgojne. D. P. 20 LET RAiHA CiLJi „RAD IMAM GLASBO" Janez Klanšek na svojem delovnem mestu — med aparaturami, kupi trakov in gramofon, skih plošč. Naše zapise ob 20. obletni- ci radia Celje pričenjamo s predstaAdtvijo našega tehnič- nega vodje Janeza Klanska. 14 let Je že tega, kar Je pri- šel v našo hišo in vse odtlej skrbi za to, da so radijske aparature v redu in da lahko vsak dan ob uri, ki ste jo vajeni, zaslišite tisto: »Od Celja do Žalca ...« Janez, predstavi se našim bralcem. Prav! Kakšen sem videti, bo pokazala slika. Drugače pa sem vesel človek, rad imam glasbo. Sem tudi ner- vozen, včasih prav eksplozi- ven, pa tudi siten znam bi- ti- Kaj pa dobre lastnosti? O teh naj sodijo drugi. Bolje je, da povem slabe ... Povej mi, kako si prišel na naš radio. Ko sem se 1960. vrnil Iz vojske sem iskal službo v Ce- lju. V časopisu sem videl oglas. Javil s^m se in bil spre- jet. 6 let sem delal na od- dajniku, nato v studiu, kjer sem se dodobra seznanil s studijsko tehniko. Opiši mi svoje delo. To je pa malo težje. Stu- dijska tehnika se razlikuje od običajne in vadrževanje, ki je ena glavnih dolžnosti, je dru- gačno kot ga vidiš v servisih, Poleg vzdrževanja aparatur snemam naše oddaje, pa tudi reproduciram jih v času, ko imamo program. Kaj najraje delaš? Težko bi rekel. Delam rad in z veseljem, saj mi ta po- klic leži. No, včasih sem pre- obremenjen in zato slabe vo- lje. Katere oddaje najraje sne- maš? Glabene. Vse glasbene, ra- zen želj. Te so preveč eno- lične. Glasbo imam res rad. Posebej evergreene. Od go- vornih pa najraje snemam oddajo Predstavljamo vam. To je zahtevna oddaja. Svoj čas rabi pri snemanju In ker Je še zanimiva. Jo imam naj- raje. Imaš pri delu kakšne teža- ve? (Se preveč! Najhuje Je z aparaiturami, ki sO že zelo stare in nikoli ne veš, kdaj se bo kaj pokvarilo. Pa bo kmalu bolje. Nove studijske magnetofone že Imamo, jese- ni pride še mešalna miza, kmalu bomo uredili studijo, pa fonoteko in še novo sne- malnico bomo dobili. Težko že čakam, da bo vse ureje- no. Potem bo pravo veselje delati. Poleg tehnike so še druge težave. Najhuje je poleti, ko trpimo v hudi vročini. Ven- tilatorji, ki jih premoremo, so preslabi in verjemi mi, da Je v vročini težko delati. Ali pa tele naše stopnice. Točno 100 jih moraš prestopiti da zlezeš do studia. Ko grem na delo pravim, da grem v hribe. Ti je bilo že kdaj žal, da si se odločil za ta poklic? Po pravici povedano, ne. Dejal sem že kdaj v jezi, da mi je žal. Pa nisem resno mi. slil. Dober poklic Je to. Zani- miv. Kdaj ti je bilo T teh 14 le- tih najhuje? Ko smo selili srednjevalov- ni oddajnih iz mesta na Golo- vec iii ko smo selili studio iz zjdravstvenega doma na obči- no. Selitve sovražim. Razdi- ranje aparatur, pa spet se- stavljanje, stopnice gor in dol, preganja pa še čas. saj se mora oddaja točno četi. No, to da ste tehniki in m. povedovalci sužnji minut ti vemo. Res je to, res. Ali več ko je, ko moraš kako mlnuh pred oddajo nujno kam? jy pa med oddajo? S seboj n« raš vzeti štoparico ...! Ali p če tik pred oddajo ah nw njo kakšna aparatura >x5ri ne«. Ne veš, kako hitimo popravljanjem. Poslušale« ne giT^emo razočarati. Pn gram mora teči za vsako a no. Spominev ti gotovo o manjka... Ne, to pa ne i Najraje i six>minjam leta 1961—62, k smo bih v studiu 4 tehrai Bil sem še »ledi g« ... To , bilo zabave. Imaš kak bobi? Seveda. Veliko jih je, p so vsi vezani na tehniko. Ra popravljam TV aparate, id varjam se s sirihronizacij filmov, rad kaj »pošraufam po avtu ... Kaj pa prosti čas? S tem je navadno križ. 9 daj je bolje, včasih pa sb raj nisem vedel, kaj je td Snemanja dopoldne, oddaj popoldne. Družine skoraj po znal več nisem. Bolje je 9 daj. Več sem doma, igram J s svojima punčkama. Nanji sem res ponosen. Takšen je naš Janez, brt katerega vsaj polovica naSi TV sprejemnikov ne bi dc!l la, brez katerega naš radi ne bi bil, kar je. Takole sva kramljala. 1 ko sem odhajal je še zakIiosluje za stranke ob ponedeljkih in sredah od 7. do 15.30 ter ob torkih, četrtkih in peitkih od 7. do 11.30. 32 >^15- avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 .KONCERTNE DVORANE Minula koncertna sezona v ^ je bila bogata,« je drugim v razgovoru ■^jvil vodja koncertne po- """Iinice pri kulturni skup- jurče Vreze. »Imeli smo H^jst večernih in triin- ''^t mladinskih koncertov. ^ temi sta bila dva sim- ^na, poieg tega smo sli- ^ znamenite Zagrebške so- ^ čudovit OoUegium musi- ^'jz Maribora, ki je našte- li dvorani Stare grofije * druge- Uspeli so tudi ko- koncerti.« '^ovoljiv pa je bU tudi jik. Saj je dvanajst večer- ^nastopov obiskalo več S tri tisoč ljudi. Razvese- gfejši pa je podatek o mlar ^ijfciji koncertih, saj so ime- jyeč kot sedem tisoč obis- jj^cev. In ne samo to. Kjadi so spremljali te nasto- pj z izredno pozornostjo, i^to ni naključje, če je Trio torenz zapisal: jTako kultiviranih, pozor- jjili in zrelih mladih poslu- {jlcev kot-so v Celju, je v ijvetu težko najti!« I Uspešnost minule koncert- ne sezone se kaže tudi v jsn, da so lani v primerja- li s prejšnjimi leti številu koncertov in poslušalcev veA loi podvojili. »To pa ne pomeni^ da smo I vsem tem zadovoljni. Na- jraviti moramo še dosti več, da bo koncertno življenje v Celju še bolj razgibano, za- nimivo in da bo zajelo še i(i hvaležnih poslušalcev in ji bo še bolj povezano r telovnim človekom.« }fa koncerte (večerne) je minuli sezoni prihajalo 159 rednih abonentov, mladih, redno vpisanih abonentov pa je bilo le 198! Pot je torej na dlani. Kon- certna poslovalnica bo skuša- la pridobiti več poslušalcev in obiskovalcev iz delovnih sredin, iz delovnih organiza- cij. Simpatizerje pa bo iska- la še med upokojenci. Tem bo ponudila celo petdesetod- stotni popust pri nabavi abonmajske vstopnice. In ne samo to. število mladih po- slušalcev bodo skušali pove- čati na račim delavske mla- dine. Njej naj bi bil name- njen celo ix>seben abonma! Ta abonma bo bržčas imel samo štiri namesto šest kon- certov. Zato pa bo te kon- certe spi"emljala obširna be- seda o skladatelju, njegove- mu delu in podobno. Kakšna pa so vodila za sestavo prihodnjega reperto- arja? Prva skrb je posvečena po- večanju števila nastopov or- kestrov, želja je, da bi ime- li v Celju v eni sezoni vsaj šest simfoničnih koncert,ov. Žal je dvorana Narodno^^ja doma premajhna, da bi v njej lahko igrali veliki orkes- tri. Prav zato so se odloči- li za štiri nastope komornih orkestrov. Med temi bo tudi orkester iz Marburga (zvez- na republika Nemčija) s so- listom Igorjem Ozimom. Prav tako tečejo razgovori za gostovanje komornega orkes- tra graške akademije za glas- bo. Sicer pa bo v tej sezoni nastopil v Celju Slovenski komorni orkester. In končno bo imel svoj nastop tudi (ce- ljski godalni orkester. Poleg tega bo novi reper- toar izrpopolnil akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Ta zbor bo na- stopil že prihodnji mesec z borbenimi in puntarskimi pesmimi. Sicer pa bomo v Celju še slišali Trio Lorenz. V abonmajskem repretoarju bo tudi večer opernih arij, zatem nastop kvinteta harf iz Gradca. Abonma bo imel osem kon- certov, S tem pa delo kon- certne poslovalnice še ni op- ravljeno. Prizadeva se za na- stop kakšne folklorne skupi- ne in ne nazadnje za kon- certe v muzejski dvorani itd. Letošnja abonmajska kon- certna sezona se bo pričela 25. septembra. »V naš delovni načrt pa vključujemo še nekaj, želimo si namreč razširiti to dejav- nost še v druge kraje širše- ga celjskega območja. Zavze- li se bomo, da bomo imeli tudi izven Celja v mnogih krajih vsaj po štiri koncerte, nastope. To naj bi bilo pro- gramirano delo in ne kar ta- ko naključno. Želimo, da bi to glasbeno dogajanje dobi- lo čim več simpatizerjev, zlasti med mladimi, saj je več kot na dlani, da bo tak mlad človek naš poznejši redni obiskovalec. Računa- mo, da bi te koncerte lahko imeli na Dobrni^ v Rogaški Slatini, štorah, Kozju, Slo- venskih Konjicah, Zrečah in še kje. To bi bila velika in pomembna kulturna akcija, še zlasti če bi vanjo zajeli čimveč mladine.« M.Boži^ Prvi obrisi prizidka osnovne šole na Ljubnem ob Savinji so že lepo vidni. (Foto: T. Tavčar) Nova sola raste Naj^^a povojna investicija na Ljubnem ob Savinji je v polnem teku. To je graditev prizidka šole oziroma kar no- va šola s šestimi učilnicami, vsemi drugimi prostori, te- lovadnico itd. Dela izvaja do- mače gradbeno podjetje, ki je bilo po razpisnih pogojih bu- di najugodnejši ponudnik. Dela v tej fazi bodo zaklju- čena v začetku prihodnjega le- ta. Po načrtu naj bi namreč z začetjkom drugega polletja novega šolskega leta pričeli z adaptacijo starega šolskega poslopja, v tem času pa naj bi bil ves pouk v no\^em pri- zidku. Tako bo nova šola na Ljubnem (obnovljena stara tn prizijdek) povsem zaživela je- seni prihodnje leto. Sicer pa prihaja v tam času v zvezi z osnovno šolo na Ljubnem še do nekaterih sprememb. S soglasjem izvrš- nega sveta skupščine občine Mozirje namreč ukinjajo zu- nanja oddelka šole v Rastkah. Tu naj bi Imeli v novem šolskem letu v kombiniranem oddelku drugega in četrtega razreda vsega skup>aj trinajst učencev. Nič boljši bi ne bil položaj v Radmirju, kjer je za prvi razred prijavljenih sa- mo enajst učencev. Zato ni naključje, da sta svet delov- ne skupnosti osnovne šole Ljubno ob Savinji pa tudi ro- diteljski sestanek SiklenUa, da z novim šolskim letom zdru- žijo te otroke in tako formi- rajo nove oddelke oziroma čiste razrede. Otroke iz Rastk bodo s šolskim a-vtobusom vo- zili na Loubno oziroma v RŠd- mirje. Tako s te strani ni no- benih ovir. Velika prednost takšne preusmeritve in zdru- žitve pa je prav gotovo v večji kvaliteti pouka in v zmanjša- nju stroškov za delo »šole« v Rastkah, ki nima več pogojev za normalno samostojno živ- ljenje. Glede na taifcšno odločitev, vsekakor primemo in uteme- ljeno, bo imel prvi razred v šoli na Ljubnem vsega 33 učencev, skupaj s tistimi, ki bodo prišli iz Radmirja in Rastk. Drugi razred na Ljub- nem bo obiskovalo 27 učen- cev samo iz tega kraja, med- tem ko bo imed drugi razred v Radmiiyu 20 učencev. Med njimi jito bo tudi sedem iz Rastk. Viii tega bo »mešan« še četrti razred v Radmirju, ki ga bo objsiicovalo osem- otrok iz Rastik ter trinajst iz Radmirja. Kombinacija z radmirsiko šolo je samo začasna oziroma bo veljala samo v novem šol- skem letu. Ko pa bo povsem zgrajena osnovna šola na Ljubnem ob Savinji (Soflsko leto 1975/76) bo prišlo tudi do združitve s šolo v Rad- mirju. Nova osnovna šola na Lj-ub- nem ob Savinji dobiva svojo novo obliko in tudi vsebino. Hkrati s tem napredkom pa se vse bolj pojavlja vprašanje — učiteljskih stanovanj. Teh ni. Toda v tem spojsnanju ni rešitve, še zlasti, ker bo no- va šola potrebovala vse več pedagošikih deilavcev. Imeda pa jih bo le tedaj, če bo na voljo tudi ustreosno iStevillo stanovanji MB PARTIZANSKA SOLA Na Planini so odkrili spominsko ploščo na stari osnovni šoli, kjer se je I. 1944 pričel partizanski pouk »s šolo smo pričeli 18. av- [P»sta 19i4. leta. Marica Repič 'o moj mož sta bila na Pla- ^> z Efko Ulaga pa sva °^ določeni za Šentvid pri ^ini. Rada, vendar s stra- v srcu zaradi neboglje- ^ otrok, sem se tedaj vra- ^ v Šentvid, kjer sem po- ''^^ že pred vojno. ^Itoli ne bom pozabila putka prihoda. Na šoli je ,°'6stel velik napis »Pozdrav- slovenski učitelji«, pot , J^je pa je bila postlana ' cvetlicami. J^va razreda sta bila, otro- Pa od vsepovsod, poslali ^ jih celo iz najmanjših J*"tov. Tako starši kot j^i^^i so bili neizmerno ve- partizanske šole, šole, q/^so lahko prepevali v do- JjTJ^^ jeziku. Radi so se radi so hodili v .šolo. p?*^'^rialnih sredstev za ni bilo v3liko. Nekaj j^-J^a papirja, rvezkov in ^Ctiikov sem razdelila . otroke, pa star glo- Y J^^ nekaj krede je bilo ^■^redu. Otroci .so prine- w^ l^ijige, ki jim jih je skriti prea je v tem času z obiskom naših kul- turnozgodovinskih zname- nitosti? O tem smo se-p>o- zanimali puri Pokrajinskem muzeju v Celju. Na tam- kajšnji upravi pravijo, da Je obisk pri njih v p>oIet- nih mesecih precej slabši kot v drugih letnih časih. Največ obiskovalcev imajo namreč spomladi in jeseni, ko je čas šolsikih ekskur- zij. Medtem ko torej spo- m'adi in jeseni prevladuje Šolska mladina, so poleti v večini posamezni .uristl iz drugih republik in ie tuj'ine. Na upravi muzeja priča- kujejo, da bo letos število obiskovalcev večje kot prejšnja leta. ker so spo- mladi odprli v prvem nad- stropju stalno ra2Stavo. Tako si je v prvi polovici ;eta muzej ogledalo okrog 6000 obiskovalcev. MIRAN KOROŠEC Šolanje je dvoletno na šolskem centru Borisa Ki- driča v Celju. Po končanem šolanju dobijo učenci naziv poklicnega konfekcionarja. Vabimo vse, ki ste uspešno končali osemletno šo- lanje in vas to delo v našem podjetju veseli. Proš- njo (obrazec 1,65 DZS) z zaključnim spričevalom pošljite ali prinesite v organizacijsko kadrovski sek- tor do 20. avgusta 1974. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 15. avgust DOGODKI KONJICE: SKUPNA VARNOSTNA SLUŽBA Prejšnji teden so ustanovili v Slovenskih Konjicah službo za varstvo delavcev pri delu, ki bo delala skupno za naslednja manjka podjetja: Kostroj, Kong^ad, Elektro radio, Skala, Mizarstvo, Pe- kama Rogla in Stanovanjsko-komunalno podjetje. Teh sedem manj- ših podjetij zaposluje skupaj 575 delavcev in zato je nujno, da za njihovo varnost pri delu skrbi za to usposobljen varnostni inženir, saj je tudi sicer normativ tak, da varnostni inženir skrbi za varno delo kakih petsto delavcev. V Slovenskih Konjicah so se že sestali tudi direktorji na.štetih delovnih organizacij in pripravili osnutek pogodbe o ustanovitvi skupne varnostne službe. D. S. CELJE: AKTIVNI AERO Ki:UB Tudi lebos si aeiroklub Celje šola svoj ijodmladek, pet bodočih Jadralnih pilotov, ki so pravkar narcdUi prve polet« s šolskimi letali tipa Ubis 17. Trenutno se učijo leteti s pomočjo vitla, pozneje pa bodo prešli na šolanje aerozaprege. Pilot-instruktor Vojko Starovič jim pri vsakodnevni vaji posreduje znanje, ki je potrebno za samostojni polet. To je za vsakega pilota nepozaben dogodek, ki ga doživi samo enkrat. Cel.^ld piloti so sodelovali tudi na nedavnem republiškem prven- stvu motornih pilotov. TaJio sta Peperko in Knez zasedla sedmo, Leskovšek In Milač pa enajsto mesto. Edini predstavnik Velenja, Miro Kočevar, je bil osmi. SIcer pa se v celjskem aeroklubu pripravljajo na veliko tom- bolo, ki bo v nedeljo, 1. septembra na letališču v Levcu. J. HABJAN CELJE: SPREJEM ZA UPOKOJENCE TOPRA Nekaj did za tem, ko so t okviru kolektiva počastili trideset- letnico podjetja, so medse povabili tudi svoje upokojence. Vabilu se je odzvalo izrtjdno lepo število nekdanjih aktivnih delavcev tega kolektiva. Prišlo jiih je kar 141 od 171 povabljenih. Srečanje je bilo prijetno in prisrčno, saj ni šlo le za formalno obeležje tridesete obletnice tovarne, maa-\'eč za tUoveško toplino, ki nastaja ob takih dogodJdh. In te prisrčnosti je bilo tisti dan v stari proiCTodni hali Topra več kot dovolj. Goste sta med drugbn pozdravila direktor Marko Jezernik in najstarejša članica Roz;ka Krajnc. Povabljencem pa sta čestitala za minulo delo in jim razde- lila i>riznanja predsednik; delavskega sveta Tone Klepac ter pred- sednik sindikalne oirganizacije Drago Mehle. Vsem upokojencem so podelili posebna priznanja, diplome, vrh tega pa še praktična darila, ki so se rao-iikovala glede na njihov delovni staž v tej sredini. Vsekakor primema in lepa odločitev kolektiva Topra! M. B. ŠOŠTANJ: V SLOGI JE MOČ Na nedavni proslavi 95-leinlce gasilskega društva Šoštanj je bila tudi velika parada gasilcev, v kateri so sodelovala tudi najraz- ličnejša sodobno opremljena gasilska vozila — med njimi tudi iz sosednje Avstrije. Za izredno presenečenje pa je poskrbelo gasilsko društvo Druž- mirje, ki je na parado poleg svojega novega avtomobila poslalo tudi kon^ko vprego z ročno gasUno brizgalno iz leta 1912. Vseka- kor je bila to svojevrstna atrakcija, ki je pri številnih gledalcih požela največ aplavz. Tako so družmirski gasilci poslali na para- do združene avtomobilske in prave konjske sile z muzejsko brizgalno, ki je danes v atomski dobi že prava redkost. V. KOJC CELJE: DEŽ PROTI TRIM PLAVALCEM Organizatorji množičnega Trim plavan.fB v Celju nimajo sreče s vremenom. Tudi na drugem množičnem Trim plavanju so imeli hladno in deževno vreme. Toda kljub temu se je v nedeljo zbralo na plavalJšču Neptuna preko 150 plavalcev, ki so preplavali zahte- vano progo in sprejeli lepo spominsko medaljo plavanja. Akcija je v celoti uspela. V prvem na-stopu, meseca julija, je plavalo pra\ tako v dežju, 650 tekmovalcev, sedaj pa 150. S tem pa akcija še ni 2Eaključena. Vsakdo, ki je bil zadržan ali pa ga je dež premotil, lahko vsak petek popoldne od 17. ure naprej opravi plavanje na plavališču Neptuna in bo za to spjcejel Trim medaljo za plavanje. jk GROBELNO: NOVA TRGOVINA v prihodjijih dnen se bo prebivalcem Grobelnega odvalil kamen od srca, kajti dobili bodo novo samopostrežno trgovino, ki bo v preurejenih prostorih nekdanjega bifeja in trgovine. Trgovino je preuredilo trgovsko podjetje »JELŠ.^« iz Šmarja pri Jelšah. Doslej so se Grobeljčani oskrbovali z najirujnejšim na tesnem samopo- strežnem avtobusu, ki je bil za potrebe tega kraja občutno pre- majhen. Nova samopostrežna trgovina bo velikega pomena predvsem za delavce, ki doslej niso mogli kupovati živil v trgovini, ki je bila zaprta že ob 14. uri popoldan. ZINKA KOSEC PLANINA PRI SEVNICI: MANEVRI NA GRADU Prosvetno dru.štvo Zarja iz Tmovelj je v okviru prireditev pra- Btovanja pra/nika cbčme Šentjur prispevalo svoj delež z uprizori- tvijo Javorškovih Manevrov na prostem v soboto, 10 avgusta se je na planin.skem gradu zbralo pre- cejšnje število Planinčanov in okoličanov, ki so predstavo kljub nali\'u spremljali do konca. Raizšli so se premočeni, vmdar zado- Toljni. Prosvetno društvo Zarja iz Tmovelj pa je zbrani denar od vstopnine pf)klonilo Planincem kot pri.spevek za gradnjo novega kulturnega doma. d-p. AKCIJA SLADOLED - AKCIJA SLADOLED - Le kdo ne bi segel po njem? Celo naj- bolj zagrizeni sovražniki mrzlih kepic, ki jih prepovedujejo svojim otrokom, so v času najhujše vročine bolj milostni. — SLADOLED, SLADOLED, ob misli nanj se stopi vsako otroško srčece in ko- vanci iz maminega žepa se presele v sladoledarjeve roke, mrzla, slastna in oh, kako dobra stvarca pa v majčken želodček. štiriletni Andore j, ki smo ga srečali pri slašči- čarju Mihajloviču in ga prosili, da nam pove kak- šen je sladoled je vedel povedati samo eno — da je dober, silno dober že se je zaril v kopico kepic, ki mu jih je nalo- žila pri jama prodajalka. Le kako, da nisem zače- la svoje pisanje o akciji, ki naj bi predstavila naj- boljši sladoled v Celju., čisto na začetku, tako kot je nastajala, se sprašujem, ko preberem prvi suho- parni S'tavek iz rei>ortaže. Nekaj mesecev nazaj mi je urednik »zaupal« nalo- go, naj poiiščem in izbe- rem najboljši sladoled v Celju. Ker je bilo takrat zelo mrzlo, saj smo se stiskali še v plaščih, sem mu rekla, da nočem ne sebi ne kolegom, ki naj bi mi pomagali, »privx)- ščiti« kaikšne angine. Naš Jože mi je rekel, da je sladoled dober tudi takrat, ko je temperaitura okoli nič stoP"'nj in seveda sem takoj ugotovila, da je strasten ljubitelj sladole- da. Ker pa verjetno nima nikoli toliko časa, da bi se ga pošteno najedel in sam poiskal, kje je naj- boljši, smo zanj izbirali mi. Petero novinarskih fac iz redajkcdje. Med sabo smo imeli samo enega specialista za sladoled — Braneta in enega, ki je vse poslikal — Draga. Ostale tri — Damjana, Dominika in jaz pa smo bile sopotnice, za posku- šanje sladoleda seveda, in da ano vse zabeležile. Z akcijo smo čakali to- Idko časa, da nam je kap- ljalo od nosu in ust. Sla- doled in znoj, ker smo delali akcijo v najbolj to- plih dneh letošnjega leta. Mislili smo, da jo bomo oijravili v enem dnevu, pa se nam je razvlekla v tri dni. Pnd dan smo lizali sladoled z užitkom (Bra- ne je imel balon namesto trebuha), drugi dan smo se držali kislo, tretji dan smo bili že strokovnjaki. Ne vprašajte, kaj pa je bilo četrtega dne. Vem le to, da od taikrat, minilo pa je že deset dni, ni še nihče od nas kupil nobe- nega sladoleda. KUPA LEPE HELENE In kje naj bd začeU? Pri Vrtnici, kot vedno. Postregli so nam z lede- no kupo, dansko kupo, holandjskim krofom in kupK) lepe Helene. Čeprav se je Drago odločil za le- po Heleno, je med vsemi sladolednimi specialiteta- mi zmagala ledena kupa, ki je v našem točkovnem sis- temu dobila najvišje števi- lo točk. Sladoled m tu kon- kretno sladoledne SF>ecia- litete smo namreč ocenje- vali od 1—10 točk. Za osnovo vsem sladolednim specialitetam je v Vrtnici varulijev sladoled, potem pa dodajajo različne kre- me, sadje, prelive in tako nastanejo specialitete po približni ceni desetih di- narjev, ttd pa so zelo do- bre. 2ens/kl pol žirije je pričakoval, da mu bodo postregli še s slaščico ala Casanova, a je potem ža- lostno ugotovil, da je pač vse prirejeno le za moški okus. Pa vseno — za sla- doledne slaščice v Vrtnici malo manj kot odlično, ali ker so v Celju edine, odlično. POCENI PRI MIHAJLOVIČU, NAJBOLJE PRI BAKIJEVIČU streljaj od Vrtnice smo se ustavili pri Kosti Mi- hajloviču. Le kdo njegove slaščičarne ne pozna? Ot- roci vedo povedati, da imajo tu najcenejši sla- doled v Celju. In res je tako. Prepričali smo se sami in ugotovili, da je tudi zelo, zelo okusen. Za mareličnega je Brane kot največji specialist pri- sodU desetko, ženske smo se odločile za lešnikovega, vsega ostalega, ki ga je tudi na pretek (tisti dan smo pckusili pri njem sa- mo »osem« različnih oku- sov), pa smo tudi ocenili z skupno oceno devet. Ker pa imajo pri Mihajloviču najcenejši sladoled — ke- pica stane le pet starih kovačev, je splošna ocena višja. Zamislite si to — za 50 par. Pa je le še katera stvar na svetu, ki stane manj kot dinar! Mislim, da je Tomšičev trg v (Delju bolj znan po Baikijevičevem sladoledu kot po stavbah davne do- be. 2e na poti tja smo srečali j>olno otrok, ki so s sladoledom v roki pri- hajali od tam. Tudi od- raslih je bilo veliko. Naj- prej so z užitkom pogle- dali raznobarvne kepice, potem pa so čisto počasi lizali, da je bil užitek več- ji in daljši. Naša ekipa, ki je iskala NAJ sladoled v Olju, je vstopila. Ker se ni imela namena v Ba- kijevioevem lokalu česati (tu namreč piše, da je česanje v lokalu prepove- dano), smo se s težavo lotili pokušanja. Drago je čisto omagal, čeprav to ni njegova navada, kadar se kaj je. Brane pa je še branil čast novinarske ra- dovednosti in okusa. Naj- prej smo ugotovili, da so tu kepice sladoleda naj- večje, pa tudi NAJBOLJ- ŠE. Desetke so padale po vrsti. Brane je prisodil desetko vanilijevemu sla- doledu, Damjana jagodo vemu, jaz borovničevemu. Ker je bila vrsta izbire dolga, ne mislim več na- števati. Vsaka kepica po dinar, a vredno je bilo dati za njo. Bakijevič je sp>ecialist, ni kaj reči, na- pravi prav takšnega, ki ga ima rad vesoljni svet. Verjetno bo tudi naš ure- dnik zdaj kdaj zavil k njemu. Sladoled v glavi, pod glavo, nad glavo, a še je bilo treba lizati in {»sku- šati. Pri Mignonu in hote- lu Celeia, Brane pa je na svojo roko obiskal že prejšnji večer hotel Evro- po. In izsledki? V Migno- nu je naša pokuševaina ekspedicija, kateri se je pridružila še Zlatka, ker smo mi že izgubljali okus, ocenila sladoled s poprečno oceno osem. Okus dober, a preveč je bil sladoled leden. Porci- ja, kjer je bilo pet kepic, pa je stala 4 din. Draga ni. V C^lei smo jedli por- cij'o sladoleda za dinar dražje, bil pa je tudi slab- ši. Ocenili smo ga z šest- ko. In Brane, ki je posku- šal na svojo roko v Evro pi? Slabše kot v Mignonu, je dejal, ker je bil slado- led premalo trd. S pokvišnjo smo bili pri koncu. Naši želodci so že pošteno stavkali nad pre- obilico in za sladoled iz avtomatov ni bilo več pro- stora. Pa saj to tudi ni bil naš namen. Lotili smo se za pokušnjo le prave ga, doma narejenega sla- doleda, k, žal vedno bolj izginja. Tam pa kjer so stare avtomate menjali, se je tudi sladoled spreme ml in ni več tiisti dobri, mastni, kremasti in bo- žansko dobri sladoled. 2elimo vsem Cleljanom, med njimi tudi našemu uredniku, pri lizanju sla- doleda veliko užitka, mi pa. ki smo ga pokušali, pa kličemo kepicam slado- leda nasvidenje šele v pri- hodnjem letu! POKUŠEVALCI: Brane, Drago, Damjana, Domini- ka, in Zdenka, ki Je »okus« zabeležila, Drago, pa slikal ^^15. avgust 1974 i^l^----- NOVI TEDNIK — stran 9 pOKlICNO USMERJANJE PIŠE 25 ROAAAN BOBEN gotovo se se spominja- da sem pred nekoliko 'fldiii pisal o problemih 'stih, ki ne nameravajo "^aljevati šolanja. Obraz- ložil sem, kaj vse )e po- irebno napraviti predno -e želimo zaposliti. Dvigni- ti moranio osebno izkaz- nico, ki jO dobimo na ob- 5ioski skupščini. Tam bo- pio dobili tudi delavsko jjjijjžico in to je doku- ment, s katerim se mora- te prijaviti na zavodu za zaposlovanje delavcev. Go- j(,yo tega niste vsi prebra [j To l>a sklepam zaradi tega, ker je na zavodih ja zaposlovanje še Izred- [ig malo prijav. Razlika jned tistimi, ki so se vpi- jali v srednje in poklicne lole in pa tistimi, ki so končali osnorao šolanje ie še zelo velika. Iz izku- ^nj vemo, da jih še vell- Ijo čaka na jesenski čas in da so si privoščiU še zadnje počitnice. Toda to ni dobro, če niste pravo- časno prijavljeni kot is- kalci zaposlitve, vam usa- hnejo pravice iz zakona o zdravstvenem zavai'Ovanju, kar pa bi lahko imelo težke posledice. Nekoliko je tudi takšnih, ki se še niso odločili ali naj osta- nejo doma na kmetiji, alJ naj se zaposlijo. To so predvsem dekleta. Kljub temu p>a, čeprav odločitev še ni sprejeta, bi bilo do- bro, da se oglasite na zavodu za zaposlovanje, uredite vse potrebne for- malnosti in šele potem ča. kate na vaš dokončni ko- rak. Podatki iz preteklih let nam pravijo-, da je ta- kih fantov in deklet naj- več s področja občine Lar ško, Šentjur, Šmarje in Konjice. Prav tem je da- nes namenjen tudi ta pri- spevek. Ne čakajte, prija vite se in pozanimajte ka- kšne so vaše možnosti za zaposlitev. Ni jih malo. Veliko število delovnih or. ganizacij vas bo rade vo- lje sprejelo. Opozoriti pa vas moram, da zaradi spe- cifičnosti dela larsikate- ra organizacija ne spreje- ma mlajših od 17 ali 18 let. Na taka delovna me- sta pač ne morete še ra- čimati — malo predolgo bi bilo čakati doma še dve oziroma tri leta. Za ori- entacijo naj vam dam ne- kaj nasvetov. V Celju de- lovnih organizacij ne manjka in prav gotovo ne boste ostali praznih rok. Malo teže bo v osta- lih občinah, predvsem v tistih, ki sem jih že na- vedel. Najbolje boste na- pravili, ako se Laščani oglasite na zavodu za 2a- poslovanje Laško, kjer Je uradni dan vsak torek, Šentjurčani vsak torek, Šmarčani vsak ponedeljek, prav tako ob ponedeljkih tudi Konjičani. Za Celja- ne pa so uradni dnevi ob sredah in petkih na sede- žu zavoda za zaposlovanje, Šlandrov trg 7. V teh dneh se boste lahko pogovorili s svetovalcem za zaposlit- ve in ta vam bo tudi dal napotnico za pKidjetje, kjer lahko račimate na zaposlitev. Izkoristil bom današnji sestavek tudi za to, da opozorim vse učence, ki se v rednem roku niso mogU vpisati v srednje ali poklicne šole — pač iz različnih vzrokov — da je še na velikem Številu teh šol nekaj prostih mest. Ne morem jih naštevati, ker je za to premalo pro- stora, vem pa, da bo to marsikoga zanimalo. Res je, da so te šole » dru- gih krajih (ne v Celju) in da bo to dejstvo pač ne- koliko F>odražilo in otež- kočilo šolanje. Vendar, če ste se trdno odločili, da nadaljujete, potem nikar ne oklevajte več. Gotovo bodo tudi možnosti za pridobitev štipendije. In- formacije boste dobili na zavodu za zaposlovanje Celje. Prihodnji teden prebe- rite v Novem tedniku vse kar vas zanima v zvezi s poklicem tekstilnega teh- nika. ' Poskušali smo raz- čistiti zadevo, ki je mar- sikaterega učenca in star- še v preteklem mesecu močno razburila. Ljubljanski Ciradis, T(>ZJ) nizke gradnje Maribor, gradi most če« Savinjo v Latkovi vasi. Na po.snetku vidimo dva stebra, ki bosta nosila konstrukcijo novega železo betonskega mostu. Zadnje močno deževje je povzročilo graditeljem nekaj škode. Navzlic temu upajo, da bodo deU pravočasno končali. TONE TAVČAR KAJ V IGRAČI? Takšne majhne reči so ure in tako skrivnostno je nji- hovo tiktakanje. Ni čudno, če se otroci umirijo in po- zabijo na svoj nastajajoči zobek, če jim prislonimo uro na uho. Igračka? Za ot- roke, ki so sploh mojstri za igračke, ja, sicer pa je to resna stvar, saj meri čas. Cas pa . . . saj vemo, ved- no nam uhaja, čeprav ga ne vidimo in ne slišimo, gre grozeče pred nami. No pa smo ga ljudje skušali ujeti v to majhno stvarco, da bd lahko vsaj malo spremljali njegove poti. In, ker si je uro izmislil človek, se ura tudi pokvari in potem, ali zaostajamo za drugimi ali pa smo pred njimi in ne eno ne drugo '•i ne smemo privoščiti. Uro nesemo torej k urai-ju, da nam jo po- pravi in nas spet povrne na staro uhojeno pot;. Čas je zamotana, skriv- nostna stvar in popravljati ure ni lahko. Treba je biti natančen, potrpežljiv, zbran. Franci Zupane mora biti vse to, sicer ne bi šestnajst let sedal k mizi in razvozlaval skrivnosti drobnega mehaniz- ma. Pa mimo je treba sede- ti, včasih tudi mnogo več kot osem ur. Franci je nam- reč urar v Laškem, takšen, ki mu pravimo privatnik in dela skoraj cel dan. Pri takšnem večnem sedenju pa trpijo noge, križ m pri gle- danju majhnih kolesc tudi cči. Ne, delo ni lahko tako kot je videti. Težko je dobi- ti material za popravljanje ur. Včasih si urarji poma- gajo in si ga izmenjujejo. Dosti mladih, ki se izučijo za urarje, potem odide v drug poklic. Tista začetna navdušenost, če jo je kaj, mine, ostanejo problemi, te- žave. »Seveda,« pravi Franci Zupane, »dedo je lahko vča- sih tudi nezanimivo, če f>oč- neš vedno eno in isto. Toda to je le včasih. Tudi stranke so lahko včasih sitne, neza- dovoljne. Amp>ak, če imaš veselje, če tega ne počneš zgolj zato, ker je nekaj p>ač treba p>očeti, potem je to lepo in zanimivo delo« Zamenjava stekla na uri seveda ni kaj posebnega. To- da menjava balančne csi. Ve- ste, kaj je to balančna os? Ne. Tudi jaz nisem vedela pa mi je Franci Zupane sku- šal lepo, predvsem pa potr- pežljivo razložiti, da je to zelo F>omembno za merjenje časa. Toda, ker nisem do- cela prepričana v svoje ra- zumevanje podane snovi, vam tega ne bom razlagala podrobneje. Ljudje sploh malo vemo o urah in uricah, čeprav nas kot utelešenje ča- sa spremljajo vsak dan. Jaa ravno toliko, da vem katera od številnih vrst ur je v moji lasti. Franci je to mi- mogrede ugotovil, tako, sa- mo z bežnim p>ogledom. Pravzaprav sem vam bcQJ malo pKJvedala o urarju Fran- ciju Zupancu. To pa zato, ker je tudi on bolj malo govoril o sebi, več o tistih drobnih stvareh, ki sestav- ljajo njegovo delo. Delo, ki ima sicer svoje značilnosti, težave, probleme. Od drugih pa se loči zato, ker ga Fran- ci opravlja z veseljem in z ljubeznijo. BOZENA PAVCNlK ZA PLANINO LEPŠI ČASI lospodarstvo ima bodočnost — Preusmeritev kmetij v živi- orejo — Kmečki turizem pred vrati — Sodelovanje med kra- pi in šentjursko občino odlično i na Planini pri Sevnici se začeli premiki na bo- i Računati je treba, da je i še pred letd na Planini laa prebivalcev kmečkih, ces se je ta slika nekoliko temenila. Več kot petnajst Koikov prebivalcev je ta- i, ki se s kmečko dejav- Kjo sploh ne ukvarjajo f, čistih kmetov pa je le nekaj več kot trideset od- l&ov. Razmerje v struktu- prebivalcev se je porušilo ^ izredno slabih pogo- ' gospodarjenja na kmeU- ^< l^ar se je razumljivo |>o- •^0 tudi v dohodkih kmetij. so pričeli odhajati v '^o, kjer so našli zaposli- ' Mnogo se jih je za stal- ^ naselilo v dolini, izredno ^ pa je tudi dnevna mi- Jj^^-ja. Težava je danes v h ^er je več kot dve tret- r ljudi na kmetijah starih P petdeset let. Zdrav stve- ' stanje teh ljudi pa je iz- slabo. Posledice se ka- f še 12 vojnih dni. izhod iz takega sta- nja vidijo na Planina v tem, da se začno kmetije preus- merjati. Ker je teren v oko- lici Planine izredno primeren za pašo, so prepričani, da se izplača mladim kmetom gra- dnja hlevov. Računajo, da bo v prihodnjih letih igrala na Planini pomembno vlogo prav živinoreja. Tudi kmeč- kemu turizmu obetajo bodoč- nost. Seveda pa brez ceste, ki bi povezovala Planino s Šentjurjem na eni, in Sevni- co na drugi strani, o kmeč- kem turizmu, vsaj v bližnji prihodnosti, ni mogoče govo- riti. (De sta, ki jo grade iz šentjurske strani proti Pla- nini ,bi morala biti končana do leta 1975, krajani pa pra- vijo, da bodo veseli, če se bo to zgodilo do leta 1976. - Trenutno je na Planini sto petdeset delovnih mest. De- lavci so zap>osleni v obratu šentjurskega p>odjetja TO-IX). Na Planini delajo telovadne copate. V kratkem pa se bo v tem kraju razširil tudi TAJFUN, tako da se bo v petletne obdobju povečalo število delovnih mest na šti- risto. Na Planini pogrešajo sode- lovanje med družbeno-politič- nimi organizacijami in mla- dino. Pravijo, da se mladina v glavnem zbira v svojem prostoru, kjer plešejo, skrat- ka se zabavajo, to pa je tudi vse njihovo delo. V zadnjem času so se začeli premiki na bolje, saj se je tudi mladina nekoliko prebudila. Za občin- ski praznik, ki bo letos na Planini, že pripravljajo dram- sko delo, pri katerem sode- luje več kot trideset mladih. Poleg krajevne organizacije SZDL, je ena izmed najbolj aktivnih organizacija Zveze borcev. Organizacija šteje 265 članov, žal pa so še da- nes, trideset let po osvobo- ditvi, za marsikaj prikrajša- ni, čeprav se je to področje med vojno najbolj izkazalo. Priznavalnine za borce so ze- lo skromne. Da se je borcem še poslabšal položaj, je po- skrbel zadnji potres. Zelo je bilo poškodovanih 14 kmetij. To je bil za nekdanje borce hud udarec, še posebej zato, ker si niso opomogli še od leta 1944, ko je bilo samo na področju krajevne skupnosti Planina požganih več kot tristo kmetij. Ob vsem tem velja omeniti še nekaj. Po pregledu vseh članov Zveze borcev so ugotovili, da ni niti enega, ki bi bil zdrav. Možnosti klimatskega zdrav- ljenja pa ni. Osnovno šolo na Planini obiskuje trenutno 396 otrok. Od tega se jih 104 šola na podružnični šoli. Planinska šola ima tudi svoj avtobus, s katerim vozijo otroke na Planino iz Šentvida, Planin- ske vasi in Dobja. Omeniti je treba, da je sodelovanje med starši in šolo iz leta v leto boljše. Danes sploh ne poznajo več problema, da bi starši ne pustili otroka v šolo. Kljub temu pa je osip kar precej velik — trideset odstotkov. Vzrok? Težko de- lo doma na kmetijah! Po končani osnovni šoli jih približno ena četrtina od- ide na srednje šole, toliko jih ostane tudi doma na kmetijah, približno polovica pa jih gre v uk. V kratkem bosta Petrol in KK Šentjur odprla začasno bencinsko či-palko na Planini, do novembra bo končan Dom borcev, do občinskega praz- nika pa bodo asfaltirali cesto Iz Planine do Šentvida, v Šentvidu bodo redili tudi javno razsvetljavo. Pred os- novno šolo bodo do 18. avgu- sta dogradili tudi novo as- faltno igrišče. Ena osnovnih nalog, ki pa še čaka kraja- ne Planine je, da čimprej uredijo komunalne objekte in popravijo lokalne ceste. Na koncu velja poudariti še to, da je sodelovanje med krajani Planine in šentjursko občino zares odlično in vsi Planinci si žele, da bd pri tem ostalo, saj so nedvomno na najboljši poti, da postane Planina v bodočnosti eden i2aned p>omembnah gospodar- skih centrov Kozjanskega. JANEZ VEDENIi^ SREČANJE V KONJICAH USPEŠEN DAN stala je za pultom manjše stojnice, ko sem jo ogovori- la. Dejala mi je, da je Ma- rija Leskovar in da stoji »prav danes« prvič za pul- tom sredi Konjic. »Veste, prej sem delala v zgornji trgovini Dravinjskega doma. Danes pa sem že od devete ure tukaj, na trgu.« »Pa vam je na prostem bolj všeč kot v zaprti trgo- vini?« »O, ja, bolj! Tam v zgornji trgovini je bilo preveč tem- no, tu pa je lepo svetlo, pa še dolgačas mi ni, ker Je vedno veliko ljudi na cesti.« »Koliko sadja pa ste že danes prodali?« »Ja, v eni uri, kar sem tu za pultom, o n«, več kot eno uro sem že! V lui in pol sem prodala za sto starih Manja Leskovar jurjev sadja. Kar dober la^ kupiček za prvi dan, kaj ne?« Dejala bi, da je Marija Le- skovar res uspešna trgovka, če že prvi dan ln prvo uro, ki jo preživi za stojnico, pro- da toliko blaga. Pa še veli- ko takih dni, Marija! D. 3. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 32—15. pisma SPOROČITE MU Sem naJX)6nica vašega časopisa in sem brala 'v pismih bralcev sestavek Ljubo doma kdor ga ima. Jaz sem posestnica pa nimam naslednika. Sem vdova, stara 62 let pa bi B. J. iz Kompol zapusti- la posestvo, če bi hotel prevzeti. Posestvo zavze- ma vinograd, sadovnjak in košenino za 2 kravi bolj v hribovitem prede- i lu. i Prosim, če je mogoče, . sporočite mu! '. Mlinaric Antonija i Maistrova 32, Celje Odgovor: Spoštovana tovarišica, upamo, da bo vaše sporočilo prebral tu- di tisti, la mu je namen- jeno. Torej, B. J. Kompol, priložnost za vas! SLIVNIŠKE »KELNERCE« Urednik: Trem Slivnl- čanom moram povedati, da njihovega iHsma pri najboljši volji ne moremo objaviti. Saj že veste ti- sto, da anonimnih pisem ne objavljamo. Ker srte se žal tudi za nas podpisali samo s kraticami, z obja- vo tokrat ne bo nič. To- rej prihodnjič več pogu- ma! POMEMBNA OBLETNICA Spoštovana 85-letna Tr- noveljčanka! Veselilo nas je, ko ste v Novem ted- niku objavili pismo in podvomili o obstoju Ga- silskega društva Trnov- Ije, ki je pred nekaj te- dni proslavilo 50-letnico svojega obstoja. Veselilo nas je predvsem zato, ker se zanimate za raz- voj gasilske organizacije v vašem kraju, in se iz mladih dni spominjate in mislite, da je gasilsko društvo v Tmovljah že prej delovalo. Res je, kakor v svojem pismu navajate, da so se tmoveljski možje shajah v kovačnici Ivana Ber- varja, kasneje pa v go- stilni Antona Pazarinca in se pogovarjali o pro- blemih, ki so se pora- jali po vasi. V začetku leta 1924 je beseda ste- kla tudi o ustanovitvi gar silskega društva in izvo- Idili so pripravljalni od- bor, Ici so ga sestavljali Jakob Pilih, Franc Cerar, Jože Veber, Anton Ma- hen in prvi zapisnikar Simon Petrovič, učitelj iz Ljubečne. Za rojstvo vsakega dru- štva, prej in sedaj, se šteje dan, ko je imelo društvo svoj ustanovni občni zbor, na katerem so F>otrdili tudi svoja pravila. To se je v Tr- novi j ah zgodilo dne 16. marca 1924, ko so v go- stilni Fazarinc na usta- novnem zbjiru izvolili svoj prvi odbor v kate- rem so bili Alojz Faza- rinc (načelnik), Jože Tuhter (podnačelnik), Jože Stožir (blagajnik), Ivan Bervar (tajnik), Franc Cerar, Anton No- vačan, Martin Kompol- šek, Jože Veber, Franc Košenina in Jakob Pihh. Ne oporekamo pa vaše domneve, da so imeli v vasi ročno brizgalno, ki so jo kupili posamezni domačini in jo uporab- ljali v primeru požara. Glejte, tudi v mestu Ce- lje je občina imela vso .gasilno orodje in ga upo- rabljala pri gašenju po- žarov, kar pa ne moremo šteti za delovanje gasil- skega društva, temveč še- le dan, ko so potrdili društvena pravila. j Ce je gasilsko društvo .. v Tmovljah že prej de- lovalo, bi morali ugoto- , viti, kdo so bili pobud- niki za ustanovitev dru- štva, ali zavedni Sloven- ci, aLi nemško misleči ljudje. Vodstva gasilskih društev do konca prve svetovne vojne so bila v nemških rokah in z nem- ško komando, ra^en ne- katerih redkih izjem. Prvo slovensko gasilsko društvo Je bilo ustanov- ljeno leta 1912 v Gaber- ju, kot protiutež nem- škim društvom. Pred letom 1934 so na našem teritoriju delova- la naslednja gasilska društva: Celje — mesto (1871), Vojnik (1880), Dobrna (1895), Skcfja vas (1905), Strmec (1911), Gaberje (1912), Babno (1920). Ko smo za knjigo 100- let gasilstva v Olju zbi- rali podatke o delovanju gasilskih društev v Ce- lju in okolici, smo pre- gledali vse nemške In slovenske časopise, ki so Izhajali v Celju od leta 1877 naprej. V njih so priobčeni članki o delo- vanju gasilslcih društev, o njihovih prireditvah, zbiranju prostovoljnih prispevkov. Opisani so tudi vsi večji požari ki katera gasilska društva so pri gašenju sodelovala. Vse do leta 1924 v časopi- sih ni bilo omenjeno ga- silsko društvo Truovlje, torej lahko sklepamo, da društvo pred tem letom ni delovalo. Zanimiv je bil primer z gasilskim društvom Ljubečna. Po uradnih ugotovitvah je društvo bi- lo ustanovljeno leta 1950. Po časopisnih vesteh pa smo ugotovili, da so na nekem ix>žaru okoli leta 1923 bili tudi gasilci iz Ljubečne. Na podlagi teh vesti smo pozneje zvede- li, da je gasilsko društ- vo na Ljubečni delovalo od leta 1922 do 1937, ko So zašU v težave in pro- dali gasilski dom ter mo- torno brizgalno (1934). Iz navedenih razlc^^ov ugotavljamo, da je leto 1924 letnica ustanovitve gasilskega društva Tr- novlje pravilna. Društvu želimo nadaljnih uspe- hov, 85-letni Tmoveljčan- ki pa še veliko zdravih let. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA CELJE NESREČNI ZAMAŠEK z družino sem se od- pravljal na morje. Avto, Zastavo 750, je pregledal mehanik, bilo je vse v redu. le zamašek na ben- cinskem tanku je bilo potrebno zamenjati. Te- ga sem kupil dne 29/6-74 v prodajalni »Avtomo- torja« v Celju. Kaj vse smo doživeli zaradi tega novega zamaška. Srečno smo se pripeljali iz Ra- deč do Vrhnike in nove ceste. Potem se je zače- lo. Avto je nenadoma ob- stal, pririnili smo ga v odstavljalni pas. Potem sem ga lahko le vžgal in takoj je ugasnil. Cez ne- kaj časa sem znova poiz- kusil in odpeljaU smo se dalje, ne da bi vedeli, zakaj smo prej obstali. V bližini Matuljev smo znova obstali, tu se je znova ponovilo isto, in le S to razlilco, da smo Stali tu tri ure popolno- ma zaman, stopali smo, vendar ni nihče ustavil. Končno se nam je sreča le nasmehnila, toda le nasmehnila. Ustavil je šofer tovornjaka, pregle- doval avto in ugotovil, da ne dobi bencina v kar- burator. Toda zakaj, te- ga nI vedel. Povedal nam je naslov mehanika v Matuljih. Sel sem ga iskat, toda ni ga Mo do- ma, žena mi je povedala, da se vrne proti večeru. Toda že je ustavil drug šofer tovornjaka in nam ponudil pomoč, toda tu di on ni vedel zakaj doteka bencin. Porivali smo avto in tako pri§y do Reke. Zopet smo što. pali in ustavil nam Rečan, prijazen fant.po. vedali smo mu, kaj se j^ zgodilo. Verjetno je bil mehanik in to zelo (Jq, ber mehanik. Takoj jg vse pregledal kje doteka bencin, vendar je lahko ugotovil le to, da je kar. burator prazen. Prav na koncu je vprašal, imamo morda nov zania- šek, seveda smo pritrdi, li. Ko je pogledal čep, se Je nasmehnil in dejal; »Jasno čep je kriv, ker ima še ceno«. Ko je od. stranU ceno, je ugotovil, da je to popolnoma ne' raben čep, ker nima lu^. njice, kjer bi lahko pri. hajai zrak v tank. 2a vso prijaznost smo se mu lahko le zahvalili, ker ni zahteval nobene, ga plačila, kljub temu, da je pri nas porabil 3/4 ure in da je bila nede- lja. Ko smo pritrdili na tank star čep, smo se lahko odpeljali veselo dalje k našemu končne- mu cilju. Potem smo na dopustu le razmišljali, kaj vse se nam bi lahko pripetilo s tem čepom. E.2., Radeče VPRAŠUJEM! Rad bi, da na moje vprašanje odgovori Nestl 2gank, predsednik OS Ve- lenje, ali kdo od njegovih sodelavcev. Vprašanje ja- jema in zanima si'ršo oko- lico. Problem pa je aktu- alen, kajti vse skupaj se vleče že štiri leta. PRED 30 LETI NA KOZJANSKEM PISE MARJAN JERIN 5 Kozjamkemu prebivalstvu bi bila storjena velika krivica, če mu ne bi priznali borci in aktivisti velikega deleža v skupnem boju proti okupatorju. Bili so njiho- vi neomajni zavezniki, ki niso klonili niti v času naj- težjih preizkušenj. Brez pomoči takratnega prebivalstva v organiziranju vojaških in sabotažnih akcij, brez pra- vočasnega obveščanja o sovražnikovih premikih, nakle- pih in ukrepih bi bili borci in aktivisti večkrat nemoč- ni in ne bi mogli preprečiti podlih fašističnih naklepov Vemo, da je bila okupatorska vojaška moč na Štajer- skem več kot desetkrat večja od moči partizanskih enot. Zato je bilo čvrsto zavezništvo prebivalstva odlo- čujoče v narodnoosvobodilnem boju. V dokaz neomaj- nega zaupanja prebivalstva v borce in aktiviste je bil edinstven primer na štajerskem prav na Kozjanskem, ko je prodrla v avgustu 1944 nemška vojaška motorizi- rana kolona iz Laškega preko Rimskih Toplic skozi Jur- klošter proti Planini. Obveščevalna služba je pravočas- no obvestila o nameravani hajki in Jurkloštrčani so se z borci in aktivisti vred umaknili vsi do zadnjega na VohLŠ in pustili prazne hiše in hleve. Tudi živino so segnali pravočasno na Voluške pašnike. Fašisti so vdrli v prazen Jurklošter, kar je bilo zanje izredno presene- čenje, tako da njihov komandant iz političnih razlogov ni dovolil ropanja in kraje po hišah, niti ni dal zažgati vasi. šele ko so se Nemci umaknili proti večeru v La- ško, so se prebivalci skupaj z borci in aktivisti vrnili v Jurklošter in pripeljali s seboj živino.'Se bi lahko naštevali primere, ki dokazujejo, kako so se prebivalci Kozjanskega strnili z borci in akti*visti v skupnem boju proti kietim nemškim fašistom. Ta močna enotna ak- cija je po likvidaciji nemškega oporišča v Kozjem s stra- ni XIIL UB Mirka Bračiča zdrobila sovražnikovo vo- jaško in politično organizacijo na Kozjanskem. Kozjansko v svobodi Kozjansko je doživelo z novo pomladjo osvoboditev. Kozjansko prebivalstvo se je s svojimi borci in aktivi- sti aktivno vključilo v obnovo porušenih domov. Zopet se je v dejanjih manifestirala tista masovnost in enot- nost akcije, ki je bila značilna v štiriletnem narodno- osvobodilnem boju. V nekaj letih so zrasle nove stano- vanjske hiše in nova gospodarska poslopja. Z enako odgovornostjo, zaivzetostjo in požrtvovanjem so prevze. li nove naloge nekdanji borci, aktivisti in prebivalstvo Kozjanskega. Ves povojni čas predstavlja prav tako te- žak boj na poti v nove družbene odnose, v boj za so- cializem. V prizadevanju za nove samoupravne odnose so se znašli bivši borci in aktivisti na vodilnih položa- jih, ker jim je naša družba zaupala odgovorne naloge v organih ljudske oblasti, v izgradnji mlade armade in odgovorna mesta v gospodarskih organizacijah. Z največjim zadoščenjem spremljamo naš povojni gospodarski razvoj, ki predstavlja v primerjam z go- spodarskim razvojem drugih evropskih dežel pravi po- dvig, ki mu ni primere. Kot v narodnoosvobodilnem boju, tako so tudi v povojnem razvoju kozjanski bor- ci, aktivisti in vsi Kozjanci prispevali svoj delež k raz- voju naše ožje in širše domovine na kar smo lahko vsi ponosni. Po drugi strani pa ni pretirana zahteva Kozjancev, da slovenska politična in upravna oblast po- skrbita za sredstva, s katerimi naj bi zgradili ceste, vodovode m električno omrežje in s tem pomagali k hitrejšemu razvoju tega zaostalega območja, ter se tako oddolžili za časten delež, ki ga je prispevalo kozjan- sko prebivalstvo med vojno in po njej. KONEC Osvoboditev Planine 1944 §t. 32 — 15. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 Naj opišem problem. Že pred šiinmi leU — 10. marca 19G8 — se je za Icomuna.no ureditev vasi — mišljena je cesta — po- biral med prebivalci Pod- gore denar. Takrat se je po neuradnih podatJcih na- bralo preko 300.000 SD. Zdaj verjetno ta denar ne- kje leži ali pa se je pora- bil v »druge namene«. Prebivalcem Podgore m Podvma pa se že štin leta obljublja asfaltiranje ce- ste, do danes do tega ni prišlo. Komajda s« včasih kdo spomni in pošlje pod jetje CE—KA )z Celja, da s svojimi stroja razrijejo robove cestišča dolgega cca 5 km. Zdaj že leto dni v kam- nolomu v Podgori gospo- dari podjetje »Vegrad« iz Velenja. Vsak dan se od- pelje ali pripelje na apne- nik na desetine kubičnih metrov premoga, peska, apna ... Prah, jame in hrup povzročajo težki to- vornjaki (Fap, Tam, Ta- tre). Prebivalci pa že štiri leta potrpežljivo čakamo, kdaj bo prišlo do asfaltira nja te ceste. Seveda je tristo tisoč dinarjev premalo (mogo- če pa jih tudi ni več?!), za- vedamo pa se, da približ- no že pet let plačujemo samoprispevek, od katere- ga nimamo še nič!!! Srečko Zajko Podgora .'iO Šmartno ob Paki UBOGI TRGOVCI Daleč je Makedoniija, da- leč je šumadija, daleč je Podravina, malo bližje so Goriška Brda. No, od; tam nam pripeljejo ti dobri ljudje, razno zelenjavo in sadje. Nastajajo *zdatki, prevoz, stanovanje, prehra- na, raiane takse. Ni lahek in poceni takšen posel. Vse to jim moramo mi potrošniki povrniti! Ker pa smo Celjani so- lidni ljudje, dovolimo, da nam domačini, ki imajo samo par kilometrov do celjske tržnice, »zaribLje- jo« iste cene. Včasih še malo poskočijo. Tisti trije možje, ki skrbijo za red na premajihni celjski trž- nici so pa tudi zelo soli- darni. Dobro bi bilo, ko bi se našel kdo, ki bi hotel kaj pametnega svetovati prodajalcem in ma.'o ura- vnavati cene. Nerazumlji- vo je, da bi 1 kg fižolove- ga stročja bil enako vre- den 2 kg belega pšenične- ga kruha. In če g>rtamo naše vnuke, kako jim pri- Ja in koristi sadje, pride- mo do spoznanja, da gro- bo greši tisti, ki sadju na- bija cene, ker misM, da je to luksus. Splošno znano je, da je celjska tržnica »svetilnik« za visoke cene. Ce bo trgovina šla po tej »grajzlarski« liniji na- prej, bomo kmalu imeli v Celju poleg ubogih trgov- cev tudi — uboge potroš- nike. DEDEK IZ ZIDANŠKOVE ŠE O NAŠEM KRAJU Najprej vas prav lepo pozdravljam in vam želim še v naprej veliko uspeha pri urejanju vašega in na- šega NT. 2e nekaj let smo naro- čeni nanj in ga vedno z veseljem preberem od pr- ve do zadnje strani. Le to se mi zdi žalostno, ko preberem iz vsakega kra- ja kakšen sestavek, le iz našega ne. Verjemite mi, da se prebivalci našega kraja ne bi odrekli, kaj povedati. Upam, da boste popravili to napako. Zad- nja stran pa naj ostane takšna, kot je D. 2. Strmec pri Rogatcu Urednik. Tovarišica D., vaše pLsmo sem vseeno objavil, čeprav ste me prosili, di. ga ne bi. Ne vem sicer zakaj? Tudi o vašem kraju bomo kdaj pisali. Ker naša redakci- ja ni tako številna, da bi lahko obiskala vsak kraj, smo zelo veseli, če nam kdo pri tem pomaga. BI se v Strmcu našel kdo, ki bi nas obveščal o življe- nju In delu v tem kraju? Vsakega dopisnika se raz- veselimo, lahko bi posku- sili tudi vi Kaj pravite? LAŠKO PIVO Kljub temu, da Je praz- nik Piva in cvetja v Lar škem že za nami in se je vroča kri okoli zama- Slkov polegla, objavljamo tole pesmico, ki nam jo je poslala naša braika iz Šentjurja. Pili smo pivo, pih, a črke G nismo .dobiU. Zato vas bi prosili, da bi vsaj tolažiIno nagrado dobili. Nič se ne bomo jezili, čeprav bi »fičkota« dobili. Zatorej se ne jezite, če zamaške brea črke G na25aj dobite. Pivo to prekleto naj bo, napolnilo votlino mi je vso. Zdaj s sodčkom okoli hodim, za »fičotom« noro blodim. VERA POLSAK Urednik: Tovarišica Ve- ra, upam, da ne boste za. merili, ker vam zadnji dve kitici nisem objavil. Zdi se mi, da nista več aktualni. Pišite še! IZLETNIKOM V VARŠAVO Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po- klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 8 fotografij osmih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo- tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katerih 8 fotografij bomo objavili. 2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. Kandidata z objavljene fotografije, za katera bo s kuponi glasovalo največ bralcev in bralk, bosta postala udeleženca izleta. Dva pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali. Tako bomo vsak teden dobili štiri potnike za izlet v Varšavo. Izmed kuponov številka 13 smo izžrebaU 31. in 32. potnika za Varšavo. To sta: SLAVKO KAMENIK, Ljubljanska c. 33, Celje in FRANC REBERSEK. Strmec pri Vojnlku. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTIE — OD RINKE DO SOTLE FOTOKRONIKA Trenutek veselja na nedavni nogometni tekmi meti suhimi in debelimi. Najlažji Igralec suhih, pravijo, da ima 45 kg s posteljo vred, je zabil izenačujoči gol za suhe. Veselja kar ni hotelo biti konec. Foto: Briutko Stamejčič Ena izmed novih proizvodmli dvoran mestiujskega lesno predelovalnega obrata. Takle prizor iz kmečkega življenja so si zamislili vaščani iz Blata pri Slovenskih Konjicah. Povedali so mi, da je skoraj cela vas sodelovala pri i»ivedbi. Tudi to sem izve- del, da pri njih še vedno sami pečejo kruh. In ko sem povprašal za recept, kakšen kruh je najboljši, sem izvedel, da koruzni. Dodati je treba še precej kvasa, testo dobro zamesiti in obilno zaliti z vodo in mlekom, nato pa peči T pravi kmečki krušni peč\. »Prava žalost, da je krušnih peči na kmetih vse manj, saj bi si jih lanetje lahko pustili vsaj za spomin na stare čase,« so mi dejali simpatični Bla- tani. Foto: B. Stamejčič NAŠ KRA^ RADEČE: KDAJ ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE Ko so elektrificLraii želeeaiišiko pro- go od Zidanega mostu proti Dobovi, so bile govorice, da bo ukinjeno po- stajališče v Radečan, kjer se je pa izkazalo, da je tu prav velik osebni promet v jutranjih urah in o tem ne bi bilo govora. Ker je postajališče ta- ko, kot je bili o pri odprtju proge Zi- dani most—Zagreb, je nujno potreb- no novo in sodobno, kakor je sedanji promet. »Lesena baraka« je že davno »iz mode« s taiko majhno čaikalnico, kjer se drenja mnogo potnikov, po- sebno pa še, ko pozimi sneži ali de- žuje, ter so že vsi premočeni, ko pri- dejo s svojih domov na vlak. Predvsem pa manjka peron, za vstopanje potnikov na in z vlaka! Tudi vidiš take priizore, zlasti pri žen- sikali »ki se po kolenih« plazijo v vlak. Včasih je pa tudi nevarno, ko izsto- pajo iz vlaka ter nekatero tudi padejo. Tudi sanitarije ne odgovarjajo današ- njim higienskim predpisom — niso zavarovane, oz. je moč marsikaj vi- deti!! Ker na postaj ališčai ni vedno usluž- benca ter pri več vlakih izdajajo voz- ne listke k&T sprevodniki, je tudi — neprijetno.! Tudi voznega reda ni v čakalnici, kar je zares čudno! Potnik pride na postajališče in ne ve, če je že prišel vlak, ko ni ne tega ne one- ga! Govorijo sicer, da bo »nekoč« no- vo postajališče, menda ndfcaj sto me- trov nižje od sedanj■^ga — proti Loki, kjer bo baje tudi nov most. Videti pa dosedaj ni še nič, niti da bi dovažali kak material oziroma se na kak drug način pripravfljali za gradnjo novega. Potniki upajo, da morda — vsaj do zime — z^rade prav potrebno posta- jailišče in posodobijo osebni promet v Radečah, saj se mesto prav lepo razjvija, ter bodo gotovo tudi delovne organizacije pomagaile na gotov način, da se postajališče modernizira! STANKO SKOCIR CELJE: SEM IN TJA PO OTOKU otok imenujejo Celjani tudi novo Celje. Lahko pa bi ga imenovali tudi pasja in mačja vas, pa vas nemira itd. Mnogi Otočanj imajo v svojih hišah in stanovanjih psa ali mačko. Precej teh stanovalcev je obzirnih in skrbijo, da njihove živali ne nadlegujejo sose- dov. Več pa je tudi takih, ki jim je obzirnost neznan pojem. Psi lajajo, tu- lijo, zavijajo podnevi in ponoči, v sta- novanju, pred hišo, na balkonu. Naj- hujše je, če se to dogaja ponoči. Miru ni. Delovni človek to težko občuti. Marsikateri brezobzimeži puščajo pse tudi na prosto, in tako se dogaja, da napadajo ljudi, se ponemarijo pred hišna ali stanovanjska vrata, na zele- nicah . . . Nič boljše ni z mačkami. Skupščina občine Celje je sicer iz- dala odlok o posesti psov. 2e dolgo je v veljavi odlok o javnem redu in miru. Toda, kako je z izvajanjem teh pred- pisov? ICdo se zanje zmeni? Psi in mačke niso na Otoku niko- mur potrebni. Čuvajev tod ni treba, prav tako ne mačk, ki bi lovile miši. Veliko bi se dalo povedati na račun slabega vzdrževanja in čuvanja zelenic, ki jih je na Otoku precej. Stanje teh površin pove svoje. Na Otoku imamo tudi kamnoseka, kar prav gotovo ni primemo za ta del mesta. Taka obrt sodi v obrobni del mesta. V Prežihovi ulici, pred svojim stanovanjem, podnevi in čestokrat tu- di ponoči in celo ob državnih prazni- kih tolče s svojim dletom in kladivom, da se razlega daleč naokoli. Sosedje so seveda nad tem navdušeni!? Problem zase je hitra vožnja avto- mobilov in še posebej vožnja motori- stov vseh vrst z odprtimi izpuhi. Si- len trušč. Smrad. Za Trubarjevo ulico bi morali uveljaviti počasnejšo vožnjo motornih vozil. Tudi zaradi šole, vrt- ca! Ob državnih praznikih vidimo na Otoku malo zastav. Mnoge pa bi si zaslužile drugačno ime. Kje je zavest! Velika večina ljudi na Otoku si želi red in mir. Ker tega v mnogih prime- rih ni, bi morala energično nastopiti zlasti krajevna skupnost. OTOCAN KONJICE: SPORAZUMI PODPISANI Do 25. julija je večina konjiških de- lovniii organizacij (77,33%) podpisala samoupravne sporazume o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v ob- čini. Ker pa so delovni ljudje širom i>o Sloveniji, tako tudi v Konjicah, zahte- vali, naj se v osnutek družbenega do- govora o izvajanju in oblikovanju šti- pendij tudi vajencem, morajo samo- upravni sporazumi ponovno v podpis. Kljub temu, da se je podpisovanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji zavleklo, morajo v občinah v najkrajšem času organizirati službe, ki bodo skrbele za izvajanje politike štipendiranja, prav tako pa morajo de- legirati delegate v komisijo, ki bo raz- pisovala in podeljevala štipendije. V Konjicah bodo strokovno službo ime- novali že v prihodnjih dneh. D. S. MOZIRJE: URBANISTIČNI RED Čimprej urediti in seveda usvojiti urbanistično zakonodajo za celotno območje Cromje Savinjske doline, pred- vsem pa za Logarsko dolino in Sol- čavsko. To je osnovni sklep zadnje seje članov izvršnega sveta občinske skupščine Mozirje. Razprava na seji je namreč poka- zala, da bi bilo več kot napak, če bi začeli odstopati od zazidalnih načrtov in dovoljevati gradnje mimo potrjenih norm. Zemlja na tem prelepem koščku naše domovine je preveč dragocena. Treba jo je ohraniti oziroma zagotoviti, da bo sleherna graditev v skladu s sprejetimi načrti. Zato so oziroma bodo naročili pri celjskem zavodu za napredek gospo- darstva evidentiranje sedanjega urba- nističnega stanja in predlog za pri- hodnje reševanje urbanistične politike. Gre za odgovorno delo, ki, zahteva trdno stališče tudi pri občinski skup- ščini in njenih organih. Zaradi teh vidikov so med drugim zavrnili predlog o graditvi manjšega plavalnega bazena nasproti Rogovilca v Solčavi. Sicer pa se ob tem pred- logu turističnega društva ni.so pojavila samo vprašanja urbanističnega značaja, marveč tudi druga, več kot praktična. Tako so se med drugim vprašali, ali je primemo na tej lokaciji graditi manjši bazen, komu bo služil in zlasti kako dolgo. V prepričanju, da Solčava potrebuje tak objekt, so priporočili krajevni skupnosti, da sproži postopek za odobritev druge lokacije. Izvršni svet skupščine občine Mo- sirje pa je na 25adnji seji med dmgim sprejel tudi sklep o vskladitvi socialne pomoči glede na porast življenjskih stroškov. V glavnem so se odločili za 10 odstotno povečanje vseh oblik so- cialne pomoči. KONJICE: V SKUPNEM DELU JE USPEH v soboto so pripravili v krajevni skupnosti Polene pri Slovenskih Ko- njicah pravo slovesnost, ki so se je udeležiU tudi predstavniki družbeno-p>o- litičnih organizacij in skupščine občine Slovenske Konjice. Tega dne so nam- reč dobili v Polenah novo cesto, dolgo 2 in p>ol kilometra. Gradnja ceste je terjala 55 milijonov starih dinarjev. Potrebno vsoto so krajani dobili iz občinskih referendumskih sredstev, ve- lik del sredstev so prispevaU tudi sami, kmetijska pK>družnica Ljubljanske ban- ke Celje pa je za gradnjo ceste name- nila 15 milijonov starih dinarjev po- sojila. Dva in p>ol kilometra dolga cesta je veUka pridobitev za Polene in vse manjše zaselke, ki leže ob novi cesti. Se posebej zato, ker so velik del po- trebnega denarja zbrali krajani sami in zato, ker so s skupnim delom zgradili to cesto. Vse napore in pri- zadevanja krajanov izpričuje tudi pa- rola, ki so jo obesili na vidno mesto v Polenah in ki pravi: V skupnem delu je uspeh. D. S. SREČANJI: SEM!« Takole nekako je zaiei jin razgovor Franc Doi)^ ki je sedaj že 6 let čuvj. Braalovškem jezeru. »Ja, že kar dolgo sva, njena',« je dejal. »Ali moirda veste, jezero nastalo,« sem raj den. »Seveda vem. Pregrad^ so jo zgradili 1961 čezpi Trebnik je ^triva' za tKk še jezero. Pregrada pj stara že krepko čez 6fl(| Veste, že (Delj&ki grot;< imeli tu ribnike. Kasnejt pregrado odprli in ritmi^ spet postali pohlevni i nik.« »Kako pa je kaj z rii pri vas? Ali prijemajo?« »Prijemajo, prijemajo. 1 ■ dnevi je nekdo ujeli 9J krapa, a sem prepričaš, so še večji v našem ja Pa nimamo le krapov. Ti^ še smuči, pa nadležni m ni koreselji, beli ammiji, pridno čistijo jezero, sa; hranijo s travo, ki raSi dnu, pa še lini, kdo !>] vse naštel.« »Ali je težko biti čuivaj hudo gledati dmge, bose p>ajo in skrbeti za redi čolnih, pri ribarjenju...!! »Težko ni, lahko pa j ne. Najbolj me jezijo ,nij M mislijo, da mora tudi na vesla ,iti' kot motonH ser.« ! »Pa dmgače, ste zad(m! s tem, kar je na jezeru »Sem in nisem. Ves« bi bila okoli jezera lepa hajalna F>ot, če bi še kakšna igrišča za 5 pa polepšali okoUco, f| bi bilo še bolje in M ' ljudi bi prihajalo. No^^ saj jih ni malo, ki H na ,ta konec'. Ob nedeljj nabere tudi do 200 aw bilov.« Takole sva modrovailai ce pa je počasi prihaj« zenit in z njim vse vei palcev. »Ne, dolgčas mi pa M Je Franc Dobrišek Še cal za menoj. »Nimam da bi mi bilo.« BRANKO STAM^ pnf — °° ""^"^^ °° ^^^"-^ — °° ""^"^^ °0 SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 0SKI GASILCI ovTdom ijjsld dom v Prožinski vasi pri štorah — ponos sodelovali ali kako drugače pomagali pri nje- ijjtvi. Foto: Stanko Arzenšek prjPoldne nastal tale '»govor. \ je seveda za- ^J^o dolgo že hodi Ij • »2e v mladih le 1^ prijatelji rad za- ^^^■6.« pravi, »vendar ^^"^ bil član nobe- g^kega društva, še- Doif^° sem se zapo- TOStiii uslužbenec v ; ijT^ je ponudila pri- ^Q Včlanil sem se v ^ ^^^o PTT Ljub- Ivo^fat naprej sem » obiskoval naše ^ n!?*^^^ ^""^^ znanih Poti.« Pri tem mu ^hL"^ lep kupček ^11,^^«^. polnih žigov ' ^ed njih je zase zbirka nepozabnih doživetij, je dokaz o eni izmed števil- nih prehojenih planinskih pHDti. Najbolj dragocena od vseh pa je zanj izkaznica slovenske planinske transver- zale, te skoraj 800 kiloniet- rov dolge planinske poti od Maribora do Ankarana, ki Jo zdaj premaguje že drugič. »Letos, za šestdesetletmco, jo mislim dokončati. To bo že moja šesta velika trofe- ja po ena za vsakih deset let življenja,« pravi smeje. Ker p>a je bil med vojno tu- di borec Gubčeve brigade. namerava v spomin na ta partizanska leta prehoditi tu- di Transverzalo kurirjev in vezistov. Franc je ponosen na svo je »trofeje«. Kako tudi ne bi bil, saj je malo takih, ki se lahko pohvalijo s toliki- mi uspehi. Prehodili ste že torej veči- no slovenskih gora in vrhov. Katera pot pa vas je najbolj utrudila? »Najbolj zahtevne in težko dostopne so nedvomno Savi- njske Alpe. So pa tudi naj- lepše. Veste, ko človek pri- de na vrh, pozabi na vse napore. Ne da se z beseda- mi opisati, kaj občutim, ko se zavem, da sem na vrhu. To bi moral doživeti vsak sam!« Kot izkušen in aktiven pla- ninec ste se gotovo udeleži- li tudi mnogih planinskih zborov in zasedanj. »Res je. Udeležil sem se vseh dosedanjih zborov Pla- ninske zveze Slovenije, prej- šnji mesec pa sem bil kot delegat iz Slovenije navzoč tudi na mednarodnem pla- ninskem shodu ob stoletnici Planinske zveze Jugoslavije.« Ali bi mi zdaj lahko za- upali, kaj vas vleče v gore? »Predvsem ljubezen do mi- ru, do svobode; svobode v tem smislu, da si v gorah daleč stran od hrupa, ki zdaj vedno bolj prodira že tudi na podeželje. Pa tudi nikjer drugje na svetu ne najdeš tako plemenitih, to- variških in nesebičnih ljudi kot prav v gorah.« In za konec še nekaj o vaših načrtih v naslednjih letih. »Zdaj, ko sem odšel v po- koj, se mislim bolj posveti- ti organizatorskemu delu. Moja velika želja je namreč ustanoviti v Braslovčah pla- ninsko društvo. Prepričan sem, da bi le-to v tem kra- ju lahko uspešno delovalo. Potrebno je le malo več organizacije in vzbuditi v mladih veselje do planinstva. V planine pa bom še nudi hodil! Da bi bil le zdrav!« Zaželimo ob koncu našemu jubilantu, da bi se mu iz- polnile želje in da bi v kra- ljestvu gora doživel še veli- ko nepozabnih doživetij! MIRAN KOROŠEC PO 50 LETIH SPET DOMA Rekli so mi, naj pridem v Matke, da je na obisku pri sestri Milki EBERL FRANC- KA, ki je pred petdesetimi leti šla v svet s trebuhom za kruhom, zdaj pa je za nekaj dni prišla k sorodnikom. Med odhodom in prihodom je mi- nilo petdeset let, minilo je pol stoletja. Vsa je še čila, nasmejana, izvrsten spomin, pogled jasen, ne kaže nikakrš- ne starostne utrujenosti. In smo sedeli v prijazni Švabo- vi hiši, srkali domačo kaplji- co, čvrsta Prančka Eberl pa je pripK>vedovala: — Rojena sem bila pri Pečniku v Zahomu. Domači- ja je ravno na meji Griže— Prebold. Solo sem obiskova- la v Preboldu. Pot je bila sicer dolga, za nas, otroke, pa še vedno prekratka. Lepe spo- mine hranim na tiste čase. Rada se spominjam učitelja Šmita, ki nas je učil lepega petja. Vedno sem rada pela, še danes. Potem pa kar kma- lu k tujini ljudem po kruhek, kmalu sem se morala posta- viti na lastne noge. Tudi v tovarno sem hodila, v tkalnici sem delala. .Hodili smo peš, kolo je bilo prava redkost. Hodili smo pozimi in pole- ti, v snegu in dežju, bili pa so tudi lepi dnevi. Po večerih smo se dekleta spotoma oko- pale, potem pa smo jo kar se da veselo urezale. Fantov pa se tudi niLsmo branile, nak, to pa ne. Ljubezen je še ve- dno na svetu najlepša in naj- žlahtnejša roža. Včasih mi je ob ponedeljkih mojster Štefko rekie-l: Ja, Francka, ne gre, ker si včeraj ves dan plavša- la in pa plesala! Nato je prišla poroka. Dva otroka sem rodila: hčerko in sina. Mož pa je bil doma iz Tabora. Bil je hudimanovo strasten lovec. Pri Zahom- šku, kar pri sosedu, je bil za »purša« in sva se tako spo- znala. Pa so prišle tiste vraž- je krize, ni bilo dela in ne kruha. Kam? Po svetu! je re- kel mož. Pa otroka? Z nama! In so rekle sosede: Ja, Franc- ka, ti boš med potjo otroka zgubila! Pa nobenega nisem: hči je imela 27 in sin 8 me- secev. Potem križem kražem po Evropi in naša družina je ostala v Franciji. Leta so te- kla. Mož po kruh pod zem- ljo, otroka v Solo, Jaz h go- spodinjskim poslom. Hči je umrla, končala p>a je peda- goško šolo, sin se je izučil za mehanikarja, ta še živi in je že upokojen, moža pa je tik pred i)enzionom ubilo. Veste, tudi na tujem ni bi- lo vedno z rožcami postlano. Vse sorte smo doživeli, do- movine pa nii^o pozabili, to pa ne. Zakaj nisem tako dol- go prišla domov? Ne vem, kako bi rekla. Večkrat smo se odpravljali in je vedno kaj vmes prišlo. In nismo šli. Midva z možem sva že na začetku rekla, da bova samo kakih i>et let. Pa je minilo desetkrat po pet let, minilo je pol stoletja. Tam, kjer smo mi, je veliko Jugoslovanov, tudi Slovencev je precej. Do- ma govorimo slovensko, na cesti nemško, v šolah in ura- dih francosko. Naš dom je v Lotringenu, ob francosko- nemški meji. Ce se je tukaj v petdesetih letih kaj spremenilo? Ko sem prišla, nisem mogla wrjeti očem. Tudi mi kar do- bro živimo, amiijak, kakor se tukaj gradi in kaj vse je v tem času zrastlo. Nak, kaj ta- kega pa še ne. Saj so cele Matke nove, pa Zahom, vsa dolina, povsod, kjer sem bi- la. In če imaš, dobiš vse. Ta- ko ko pri nas. No, frank že bolj pri miru stoji, pa samo da je življenje lepo, pa da Je kruha dovolj, pa da ni več pa- stirjev in passtiric, dekel in hlapcev. Tam pri nas neka- teri vse sorte govorijo. Neka- teri, ki jim ni za novo Ju- goslavijo. Zdaj, ko pridem na- zaj, jim bom pa že povedala. Pa tudi po slovensko jim bom še zapela. 2kiaj jih imam se- deminsedemdeset, pa, hvala bogu, sem še kar pri zdravju. Sem še kar dobra slovenska korenina, je z nasmehom kon- čala pripoved FRANCKA EBERL, ki je po petdesetih letih sfpet videla domovino. MALA ANKETA SPREMEMBE Celjska tovarna Toper obstaja že več kot tri- deset let. V teh treh desetletjih se je seveda marsi- kaj spremenilo, izboljšalo. Velika sprememba je za podjetje na primer nastopila letos, ko so zgradili nove prostore in tako povečali proizvodne kapacitete. Katere spremembe pa so v teh letih najbolj občutili oni sami? Kakšen pomen dajejo letošnjim spremem- bam? Kako gledajo na nadaljnji raz'/oj svojega pod- jetja? Kakšne so njihove želje za prihodnost? O tem smo se v današnji anketi pogovarjali s petimi de- lavci iz Topra, ki so svoji tovarni zjvesti že nad 20, celo 30 let in več, torej že od začetka. i>IARTINA REBERNI- SEK, luknjičarka v šival- nici: »V Topru delam že 31 let in sem tako tudi sama občutila velik napre- dek tega podjetja od za- četka do danes. Mislim, da smo dosegli pomembno spremembo pred leti, ko smo ukin.li nočno delo. Prejšnji tedene pa smo se preselili tudi v no- vo šivalnico, s čimer so se občutno izboljšali de- lovni pogoji, saj so novi prostori opremljeni s kli- matskimi napravami. ŠTEFKA ŽIBRET, šivi- t Ija: »Res je, delovni po- goji so v novi šivalnici boljši, s tem pa so se po- večale tudi norme. Upaj- mo, da se bodo temu pri- memo povišale tudi pla- če. Te so bile prejšnja leta nekoliko nižje, ker smo veliko vložiU v raz- voj podjetja tn v gradnjo novih objektov. Žehm si, da bi se naša tovarna še naprej uspešno razvijala, saj se bodo s tem izbolj- šali tudi naši osebni do- hodki.« ^ FRANC KAVCIC, vodja skladišča: »Ko sem pred 25 leti prišel v Toper, je kolektiv štel okrog 350 ljudi, danes pa nas je že okrog 1800 Temu primer- no se je povečala tudi produktivnost, kar zahte- va tudi večje skladiščne prostore. Do letos smo imeli s tem probleme, zdaj pa smo preuredili v skladišče staro šivalnico. Velika pridobitev za i>od- jetje je tudi elektronski, račimalnik.« ROZALIJA NARAKS, kontrolorka v šivalnici: »Tu sem zaposlena že 31 let in še vedno rada opra- vljam svoj poklic. Zelo lepo se mi zdi, da se je kolektiv letos spomnil nas, ki že trideset let in več delamo v Topru in nam podelil pnznanja in nagrade za dolgoletno zve- stobo. 2eleila bi, da bi tu- di moje mlajše sodelavke vzljubile svoj pokhc in ostale v tovarni tako dol- go, kot smo ostali mi, ju- bilanti.« EVA BOŽIČ kontrolor- ka: »Ker se je v teh tri- desetih letih, odkar sem zaposlena v Topru, močno povečala proizvodnja, je narasla tudi odgovornost mojega poklica. Kljub te- mu pa se mi zdi poklic lep in tudi s plačo sem kar zadovoljna. Glede na- daljnjega razvoja naše tovarne pa sem prepriča- na, da imamo vse pogoje, da postanemo še bolj us- pešen kolektiv. Da bi šli le izdelki v promet!« Tako torej mislijo Jubilanti v Topru. Vsak od njih vidi izboljšave v podjetju v svoji luči, pač na področju, ki ga najbolj pozna — na svojem delov- nem mestu. Vsak ima svoje želje. Vsi pa poudar- jajo eno: odkar smo zaposleni tu, se je v Topru marsikaj popravilo, izboljšalo! Oni že vedo, saj živijo s tem podjetjem že izpred p>etdesetih let. MIRAN KOROŠEC 14. stran — NOVI TEDNIK št. 32 — 15. H&V I l^EPllIlIC gA^^ DO B N O KM E T|J S T V O Ne moreni razumeti, za- kaj bi cene gnojil, zaščitnih sredstev, kmetijskih strojev in podobnih potrebščin, ki jih proizvajajo iz uvoženih surovin, morale rasa pri nas hitreje kot v scsednjih dr- žavah. Tega gotovo ne bi mo- gli razumeti niti učeni lju- dje, če bi resno razmišljali. Tako sklepa preprost kmet. Vsakemu delovnemu člo- veku naj bi se pošteno od- merjalo, kolikor zasluži s svojim delom. Pa ni tako, zlasti v kme:ijstvu ne. C leno plenice • so sicer zvišaii, za krompir pa se sliši, da bo baje še cenejši kot lani. Da o živini ne govorimo, .imet- je niso za visoke cene — ta- ko zatrjujejo mnogi — zato naj bi jih usklajevali pamet- no in pošteno. Predvsem po- šteno, da ne bi poskušali sleči drug drugega do gole kože. .-met je povedal primer, kakršnega se pri nas men- da še ni spomnil nobeden od tistih, ki odločajo o ce- nah. Ko kmet nese v zbiral- nico dva vrča mleka, pa je v enem več kot v drugem, prelije iz njega nekaj v dru- gega, da bi iZenačil težo. Ce bo odlil preveč, bo nekaj zlil nazaj. To bo delal tako dol- go, da bosta oba vrča ena- ko polna in težka. Kmet ve, da v vrča ne more zliti več mleka, kot ga namolze. Pri nas p>a se dogovarjajo o ce- nah tako, da vedno dodajo nekaj več, kot bi bilo prav. Potem morajo spet dodati tisti, ki so že prej imeU pre- več. Tako gre brez konca. Namesto več bla.ga pa pro- izvajajo le denarja — pa- pir. Za kmete pa je nesre- ča v t«m, da se o cenah njihovih jjotrebščin in pri- delkov dogovarjajo drugi, ne tudi oni. Pšenica je letos dobro obrodila. V nekaterih krajih je sicer ne pridelujejo veli- ko. Zanimiva pa je primer- java z gnojili. Na kmečkih poljih se je pokazilo še bolj kot ob slabi letini, da bogat pridelek ni bil odvisen .e od vremena in semena, ampak tudi od gnojenja. Na slabo obdelanih poljih je bil pri- delek večji .tot ob slabši le- tini za 100 ali največ 200 kg, na najboljših pa za 1000 kg ali še precej več po hektar- ju. Nekateri kmetje so naže- li tudi po 6000 kg. Mnogi kmerje vedo, da gnojilo veliko koristi. Vzlic temu ga za jesensko setev ne naročajo t.ako kot lani. Zdi se jim predrago. Pravi- jo, da se je v 1 letu {X>dra- žilo za več kot enkrat. Mor- da bi se ga še splačalo upo- rabljati — a -.udi kmečki pa- meti se upira pretiravanje pri cenah. Med;em ko kme- tovalci le z veliko spretnost- jo in napori poskušajo po- kriti naraščajoče stroške, proizvajalci i^nojil kujejo dobiček. V kateri državi .so se gno- jila tako podražila kct pn nas? Pa jih menda proizva- jajo iz enako dragih suro- vin, uvoženih iz nerazvitih afriških držav, kot naša pKXl- jfetja. Pa ti strokovnjak iz talfe naše tovarne odgovori, da naše cene hitreje rastejo zato, ker je pri nas večja in- flacija. Kdo pa povzroča in- flacijo, če ne tisti, ki preti- rano zvišujejo cene? Recimo, da se na kalku- lacije in dogovarjanja o zvi- šanju cen iie spoznamo ta- ko kot proizvajalci gnojil, zaščitnih sredstev in kmetij- skih strojev — zato naj bi raje povedali zakaj podra- žitev surovin na svetovnem trgu veliko boj zvišuje cene njihovih proizvodov kot pri sosedih. Je to res upravi- čeno ali morda ni? J02E PETEK RAZVESELJIVA NOVICA ZA KMETOVAL- CE ■ ŽIVINOREJCE. KONEC KLAVNIŠKIH ŠPEKULACIJ. Kmetijske proizvajalce, ki so doslej prodajali živino klavnicam, ki so prosto po- stavljale cene za kilogram ži- ve teže, bo brez dvoma raz- veselil odlok Zveznega izvrš- nega sveta o minimalnih od- kupnih cenah živine, ki je bil izdan te dni. Novi odlok predvideva nove cene za živi- no in sicer bodo te cene za 25 do 30 odstotkov večje kot tiste, ki so jih plačevale klavnice. Dogajalo se je nam reč, da so klavnice plačevale kmetom živinorejcem od 8 do 9 dinarjev za kilogram ži- ve teže, kar je izredno nizka cena. Takšno ravnanje bo se- daj temeljito preprečeno, z novim zakonom p>a bo ix>- skrbljeno, da bodo kmet;e svojo živino lahko prodali po bolj pošteni ceni. Najnižja cena za teleta iz prvega A razreda je 17,5 di- narjev, medtem ko je za te- leta prvega razreda 16,65. Pr- vemu A razredu goveje ži- vine so določili ceno 15 din za kilogram, prvemu razredu pa 14,25. Za teleta pasme bu- ša je določena minimalna ce- na 14,55 din, oziroma 13.80 dinarjev. Nove cene pa veljajo tudi za perutnino in ovce. Najniž- ja odkupna cena za meso pe- rutnine je 16 oziroma 16,50 din kilogram, za kilogram ži- ve teže ovac prvega razreda bo treba odšteti 14,20, za drugi razred pa 11,80 dinar- jev. Cene so torej postavljene in odkup urejen tako, da ne bo možno šF>ekulirati in izsi^evati kmetijske proiz- vajalce, kar je največja pred- nost novega odloka o mini- malnih odkupnih cenah za živino. Odlok torej, ki bo razveselil pretežno večino kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo. MILENKO STRAŠEK Kakor komu: koruzi je vročina zadnjih tednov kar prijala. DM NAŠA ZEMUA IVAN RANDL, predsednik mladih zadružnikov v GRI- 2AH, je krepak fant, ki bo vsak čas sp>et sedel za vo- lan mogočnega kombajna in mnogo pekočih dn; prebil med dozorelim žitom. Cesto pa »potegne« p>ozno v noč, saj kooperanti kar naprej priganjajo. — Ivan, jutri pa k meni, da veš! Star je 27 let, kaže jih se- veda precej manj. Doma je cca 12 ha zemlje, preko 3000 sadik hmelja, dvanajst do petnajst repov, no, v SIP-u v Šempetru pa se je izučil za strugarja, kar mu cesto tudi pri ra\-nanju s kmetij- skimi stroji še kako prav pride. Pravi, da bi, če bi imel še bolj proste roke, doma še bolj moderniziral, saj na gruntu brez sodobnih agro- tehničnih pripomočkov nika- mor ne prideš. Precej časa, kadar zemlja ne kliče — kdaj ne kliče! — porabi za mlade zadružnike, ki so resnično prizadevni. Hodijo na poučne ekskurzi- je, v planine, p>arirejajo ku- harske tečaje, igrajo, pa tudi zaplešejo radi. Kadar pa je treba za planinsko postojan- ko na HOMU kaj udarniško postoriti, so mladi zadružniki iz GRI2 med prvimi. Tudi to je lepo slišati, ko pravijo, da imajo pri upravi KK Žalec in pri poslo-v-ni ©noti Go- tovlje vso podporo. Kadar gre za razna stroko\T.a pre- davanja, nimajo težav in tu- di finančno jim uprava pri- skoči na pomoč. — Ivan, kako pa z ženitvi- jo? — Ja. to je tisto! Dekleta ne marajo na grunte, vse be- ži v industrijo. Zemlja, naša zemlja pa brez pridnih rok ne rodi. No, vere in upanja v svetlejši jutri.šnji dan je dovolj, zato sem prepričan, da bo tudi moj gruntec en- krat dobil pridno gospodinjo, jaz pa seveda še bolj skrbno ženičko, ki mi bo narodi la krepke j>otomce. Moje pre- pričanje je pač tako: naj teh- nika še tako napreduje, brez zemlje noben rod ne bo mo- gel živeti, pa četudi nam na- poveduieio še rako SUPER ATOMSKO DOBO. ZAČETEK OBIRANJA OKROG 20. AVGUSTA. LETOS ŽE 83 Or, RALNIH STROJEV. PRIDELEK ZA OKOLI 10 ODSTOTKOV M AN ŠI KOT LANI. Za Savinjsko dolino se zo- pet približuje čas, ko smo navajeni, da postanejo vasi živahnejše in hrupnejše. To je čas, ko pride v te kraje nekaj tisoč obiralcev iz vse Slovenije in drugih krajev Jugoslavije. Seseda ir obiral- ce v veliki meri zamenjujejo obiralni stroji — letos jih bo obiralo 83. En obiralni stroj obere 30 do 35 ha hmelja. Se- veda pa potrebujejo pri stro- jih tudi precej ljudi, tako da bo skupaj z obiralci zaposle- nih preko sedem tisoč sezon- skih delavcev. sit roški tako narasli, da pred- videvajo kar 4,20 dinarjev izgube pri kilogramu. Ta iz- guba bo verjetno po podra- žitvi dušičnih gnoj^il in za- ščitnih sredsitev še večja. Prodajne cene hmelja so do- ma ugodnejše, toda potrebe so še vedno sorazmerno maj- hne. Tako hmeljarji lahko le upajo na pomoč, ker bi v ! nasprotnem primeru nujno morali zmanjšati hmeljišča. Da bi zvedeli še kaj več, smo obiskali pomočnika ge- neralnega direktorja Kombina ta Hmezad Žalec inž. Vinka nega hmeljarja Ivana Coi, iz Vrbja, ki je dejal: »p? lek hmelja bo letos u^' To pa predvsem zato, ^ biU pogoji za škropijl hmelja neprimerni, t^jjj^ 30 mi ga hmeljske uši uničile. Manjši pridelek seveda tudi na račun stj nega obiranja m ker smo zali hmelj prav tako stroJ V Spodnjih Gnišovljai nam je 57-letni hmeljar i, Udrih dejal: »Imam druj! ten nasad hmelja in ke: zemlja bolj težka, tni 5 hmelj nd tako prizadela ] Ivan Udrih V Savinjski dolini bo tre- ba letos obrati hmelj na 1716 ha. Od t^a je v lastm proizvodnji in v kooperaciji 224 ha novih sort hmelja. Vremenske razmere so bile zelo slabe: v marcu tn apri- lu je bilo pretoplo in pre- 5uho, naslednji meseci pre- hladni, medtem ko je bilo junija preveč padavin. Julij je bil nasprotno zelo suh, dež v prvih dneh avgusta pa je bil zdaleč preskromen, da bi lahko dal dovolj vlage hme- lju. Zaradi suše so že pri- čeli umetno namakati. Kot vse kaže, bodo pričeU z obiranjem okrog 20. t. m. Za škaf obranega hmelja bo- do obiralci dobili po 4,50 din, medtem ko jim bodo za hra- no in stanovanje odšteli po tri škafe na dan. Poleg tega, da bo pridelek manjši kot so načrtovali, pa hmeljarje skrbi tudi prodaj- na cena. Od 3400 ton jih bodo izvozili 2890. Hmelj, ki je bil prodan \Tiaprej, ima sicer do bro ceno, vendar pa so v zadnjem času proizvodni Viktor Kolenc Koienca m ga prosili, da nam pove nekaj več o letošnji le- tini. »Po grobi oceni računa- mo, da bo letošnji pridelek lunelja za okoli 10 odstotkov manjši kot v lanskem letu. Računamo, da ga bo okoli 3100 do 3200 ton ...« Za mne- nje smo vprašali tudi 70-let- MLEKO PO ŽIČNICI Kmet Rok Suhodolnlk ima svoje »kraljestvo« a višini 1200 m, tam, kjer je Matkov kot. Ob lepec vremenu se od njega vidi celo v Avstrijo. Tudi M je uvidel, da ne bo mogel shajati, če bo pridelovi vse. Zato se je odločil za preusmeritev, in to v živi- norejo in mlekarstvo. Zaradi težavnejših pogojei ima samo osem krav, s katerimi je lani oddi okoli 18 tisoč litrov mleka! Zanimivo je, kako v zimskem času spravlja rsA ko v dobno. Ker je cesta slaba in pozimi največlo^ zametena, si je omislil žičnico, dolgo 200 metrov, Ifl jo je napeljal do spodnjega kmeta, kjer je zbiralni ca mleka. Tako lahko mleko ob vsakem vremen: pošilja v dolino! Virštanjske gorice se i pripravljajo na novo ^ no, s tem pa tudi na no« probleme, ki bodo pr»' gotovo sledili. Ko smo ^ takole munogrede pogovar jali z Virštan,jčani, z vin* gradniki, so nam povedali da je letina sicer zs^ krat kar zadovoljiva, d* pa je vprašanje, kako W v bodoče, kaj bo sledil« tej že kar neznosni vro^ ni. ki vinogradom si^*' prtja. Seveda nastaja tv^ vprašanje odkupa grozdj* ki je bilo lani še kar zad<^ voljivo, pa tudi cena ni la .silaba, seveda različ«'' od posameznika do po** meznika. Znano je tudi, ^ je vinogradnikom ostal* precej lanskega prideU^ in da bo v prenekat«'' vinski kleti letos kar pf* va stiska. Bo Vital iz 1*^'^ stinja odigral svojo vloS"' Ivan Cokan drugim hmeljarjem po 4 ni. Z letošnjim pridelc bom zadovoljen.« Takšne so torej napcm kakšen pa bo pridela bo pokazalo že prej k« meseou dni. TEKST IN ¥Q. TONE TAJ 15. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 SREČANJE Z VLADKO HERZOG TERMITNJAK ZANESENOSTI l-ermiti so sicer zelo po- ,te§na, to^ izredno delav- ^l^tja. Bilke, ki jih naj- ^jo na poti, slamice in ^bne veje, kamenčki in g^eti, vse jim pride prav, ^ končno na rede termit- -jak. Takšne So tudi njim ^j^ne mravlje in končno, ^jj^i so tudi nekateri ljud- je Vladka Herzog je ne- j^oitmo med njimi, Vladka, ^ že dolga leta gradi svoj jgnnitnjak ljubezni do drob- Ijancev, prvošolčkov, do ot- jok na sploh, ki ji ni žal 0 ene ure za svoje ljub- ljenčke, niti ene noči zašol- jUe naloge in priprave, jakšen je učiteljski po- za tiste, ki ga op- ravljajo zvesto in z Iju- l^jo. Vladka Herzog je preskromna, da bi zahteva- la kakšno nagrado: vse, kar po6ne, je zanjo samo po se- l)i razumljivo. Tako mora l»ti, to je del nje, učiteljski pojdic ji ni le poklic pač pa hidi konjiček. Kadarkoli so ji rekh:' Vladka, pojdi tja, potrebujejo te, je odšla in Bi rekla besede. Daleč od domačih, daleč od ožje do- movine. Tako je zahteval klic domovine, njenih naj- mlajših. Temu se Vladka ni mogla upirati. Beseda je stekla v sobici, kjer Vladka s sestro prebi- je večino prost-aga časa, če ga le ima. Takrat ponavadi prebira knjige, svojo drugo ljubezen. Pravi, da ji je to ostalo od staršev. Oče, goreč rodoljub, je zelo rad bral, poleg tujih seveda največ tomače klasike in tako se je Vladka že zelo zgodaj se- znanila s slovensko besedo, ki jo še danes z zavzetostjo posreduje svojim malčkom. Za steklom omare lahko opazovalec vidi vrsto slikic naših domačih pisateljev in pesnikov, lepo uokvirjenih. To je dediščina očeta, očeta, ki ji je še pozneje znal ka- zati pot, pot ljubezni do do- movine in slovenske besede. Ko je Vladka hodila v Ce- lju v gimnazijo, se je zače- la druga svetovna vojna, ki ni, kakor mnogim drugim, prizanesla tudi njej. Pustila je šolo in skupaj začela po- magati partizanom. Danes Vladka pravi, da to ni nič takšnega,, da je pač moralo biti tako, da je bil to ne- kakšen klic vesti, mi pa bi raje rekli, da je bil to klic domovine In zasuiSnjene slo- venske besede. V nemško šo- lo ni hotela in čeprav je ho- tela študirati na univerzi slo- vanske jezike, je potrpela in si mislila: Nekoč bo že bo- lje. Prišlo Je drugače. V voj- ni je Vladka zamudila štiri leta, treba je bilo delati, za- služiti denar In ko so ji po- nudili, da naj gre delati uči- teljski tečaj, takrat je pro- svetarjev še kako primanjko- valo, se je odločila in nare- dila tečaj, vmes, leta so tek- la, p>a še preostale tečaje, ki so bih potrebni. 2e prej, le- ta 1945., so jo SprejeU v SKOJ, leto pozneje pa še v KP. Odšla Je na Ponik\'0, ki je bila njeno prvo delovno me- sto. Ce bi rekli, da se je z vsem srcem predala poklicu in svojim malčkom, utruje- nim od vojne, bi povedali skoraj dovolj. Vladka pa ni delala samo to, udejstvovala se je tudi drugje, kar se je še posebej pokazalo na nje- nem drugem službenem me- stu, v Podp>eči na Primor- skem. Deželica, ki je bila dolga leta pod ItaUjani, se je končno oddahnila. Okupa- tor je odšel, a je v ljudeh pustil sled. Dolgo, dolgo ni- so slišali svoje materine be- sede. Vladka se Je vrgla v boj. Začela Je s šolo, raz- mere so bile nemogoče, pro- storov ni bilo, denarja še manj, le pripravljenost lju- di je bila velika. Vladka je organizirala pevski zbor, pri- pravila igrice, uvedba dopol- nilne tečaje slovenskega jezi- ka, delalo se je na vseh kon- cih in krajih, skratka, bih so kot ena sama vehka dru- žina. Vladka je bila ravna- telj in učitelj obenem, uči- la je pet razredov in počela še marsikaj. Pri njenem pri- zadevanju jo je vzpodbujal še oče, ki ni pozabil nanjo. Vladkin oče se je tu in tam ukvarjal s pesnikovanjem in nekoč ji je v Krvavi potok, spet na Primorskem, kjer je bila njena naslednja učitelj- ska služba, poslal tole pes- mico: Draga hčerka, Vladka! Paket smo danes odposlali, oddali na pošto v črni kal, jabolka, kruha in »niča« maV, če si prejela, radi hi znali? Poslal sem tudi dalekozor, da boš razgledala s Podpeči obzor, Slavnik, Učko in drugo po- gorje, in nam, Slovencem, ukrade- no morje. Zrla boš Koper, Trst in Milie, kjer vlada krivica in nasilje, če te krivice ne poravnamo sami, jo bodo milijoni, ki stojijo za nami. Vladka si je zapomnila sle- herno očetovo besedo in še bolj skrbela za svoj mladež. Tudi v Krvavem potoku je bilo težko, presrečna pa je bila, ker so bili vaščani iz- redno dobri. Najbrž je prsv Vladkina zasluga, da danes v tistih primorskih krajih živi slovenska beseda s takš- no močjo in da je slovenstvo tista moč, ki drži ljudi po- konci. Vladki je umrl oče in treba je bilo odriniti v Celje in pomagati družini. Preme- stili so jo bližje, v Makole, na obronke Haloz, končno pa je le prišla v Celje, kjer je že dvajset let, najprej na II. osnovni šoli, od leta 1955 pa na I. osnovni šoh. Tudi v Celju \nadka ni mirovala. Takšni ljudje kot je ona, nikoli ne mirujejo. Prizadevala si Je, da bi Društvo prijateljev mladine čimbolje delalo. Bila je pri Rdečem križu in še kje. Vladko naštevanje vedno moti. Pravi: »Ce je treba delati je pač treba.'< Zakaj tako, Vladka? »Vedno sem si spisovala misli naših književnikov, v spominu mi Je tudi stavek nekdanjega prijatelja in so- delavca NOB, ki je dejal, da se v delu pozablja gorje in končno. Se vedno Cujem oče- tove besede, ko Je govoril o ljubezni do naroda. Zivim za svoje prvošolčke. Veste, z njimi je treba imeti potr- pljenje . . .« Njeni kolegi in prijatelji pravijo, da je v šoli nenado- mestljiva, pridna in tiha de- lavka, ki nerada govori o svojem delu. Tennitnjak njenega živ- ljenjskega dela Je velika in neuničljiva stavba. MILENKO STRASEK KAKOR KITA CVETJA... Gobčeva »Hmelj ska prince- sa« je znova zaživela. Četudi Bi nikoli umrla in je razbur- jala duhove že dosti pred uglasbitvijo pristno savinjske operete, je dobila zadnjih (Ivanajst let, predvsem po za- slugi turističnih delavcev v Braslovčah in seveda savinj- sfch hmeljarjev, ki so se od- ločili za svojo prireditev, no- »0 vsebino. Postala je meso to kri. Postala je simbol sa- njskega hmeljarstva, lepote ^le, dohne zelenega zlata. Zdaj živi s turistično pri- J^tvijo. Vsako leto izvolijo ^0. Prihajati mora iz hme- ^arskih vnst. Starši morajo "iti hmelj aiTji. In kako jo iz- J^ijo? Kandidatke — letos je bilo štirinajst — oce- njuje posebna komisija. Po- stava, obleka in prikupnost. To so merila. In letos Je po njih dobila najvišjo oceno Jelka Fonda iz Kamenč pri Braslovčah. Devetnajstletna dijakinja celjske pedagoške gimnazije je postala letošnja hmelj ska pricesa. Komisija v odločitvi ni ko- lebala. Bila Je enotna. Dvanajsti hmeljarski dan, v nedeljo, enajstega tega me- seca v Braslovčah, pa je dal tudi novega starešino. Dose- danji Anton STOŽIR Je hmeljskega mačka predal Francu SKIETI iz Tmave. »Predajam ti hmeljskega mačka, z njim vred pa tudi prenekatere težke probleme, v katerih se je znašlo savinj- sko hmeljarstvo, želim ti, da bi jih pomagal uspešno re- ševati!« Franc Sketa Je postal novi starešina. Čast in odgovor- nost. Hmelj dobro pozna. V njem se je pravzaprav rodil. S hmeljem so se ukvarjali že njegovi starši. In zdaj sam živi s to zeleno rastlino že polnih oseminšestdeset let. Doma, v TmavJ. ima 2 ha hmeljskih površin. Okoli 12.000 sadik. Ali bo uspel, da bo rešeno osnovno vprašanje hmeljske proiz\^odnje? AU bo odkupna cena spodbujala k proizvod- nji, ali? Upajmo na najboljše. Savinjski hmeljarji se tokrat ne srečujejo prvič s takšni- mi in pKDdobnimi težavami. Dvanajsti hmeljarski dan v Braslovčah je uspel. Ce bi ga ne zmotilo slabo vreme, bi zaživel v polnem sijaju. Pa tudi sicer je spet privabil na tisoče tn tisoče ljudi. Od bli- zu in daleč. Pomemben delež na prire- ditvi je imel pokrovitelj: strojna industrija SIP Šempe- ter. Z razstavo kmetijskih strojev pa tudi z udeležbo v povorki je prav ta kolektiv pokazal, da gre v korak s stremljenji modernega kme- tijstva. »Brez sodobne me- hanizacije ni sodobnega kme- tijstva,« je v govoru med drugim dejal direktor strojne industrije Leopold RAJH. Lastovka je nagradila kan-' Žirija: postava, obleka, prikupnost... Tako so ocenjevali in Izbrali datke za hmeljsko princeso. Komplet tovarne nogavic iz Polzele je bil primemo da- rilo za mlada dekleta. Baje bodo nagavične zanke vzdr- žale tudi pri obiranju hmelja! In za konec vse priznanje kolektivu železarne štore, ki se je pojavil z bodočim iz- delkom — traktorjem po Fia- tovi licenci, in polno pohvalo domačemu turističnemu dm- štvu v Braslovčah. M. BOŽIO 16. stran — NOVI TEDNIK St. 32-15. avgust .A RIBIŠKA PUSTOLOVŠČINA Svoje dni sem zelo rad lovil ribe. Pri tem sem užival in se odpočil od vsakda- njega hrupa na gmajni, kjer smo preganjali pastirske težave. Pozneje sem ugotovil, da so na svetu dve vrsti rib: takšne v poto- kih in one z dvema nogama. Še malo poz- neje mi je bilo dano spoznati, da obstoje zakoni, ki prepovedujejo »pecanje« tako enih kot drugih. Ribarjenje v kalnem je torej postalo zanimivejše, a zelo nevarna reč. Zlasti za prve ribe, da o drugih sploh ne govorim. Pred dnevi sem se s prijateljem Franč- kom, uradno mu rečejo Lenko, spustil v nevarno pustolovščino. Brez dovoljenja, brez kakršne koli karte te ali one barve, brez zaslombe vplivnih prijateljev ali znan- cev, sva se podala na obrežje Sotle in Bi- strice od Podčetrtka do Gračnice. Oboro- žena z ribiško palico (Franček) in uborno vrvico (jaz), sva odrajžala v ribiški eldo- rado. Ribarjenje »na šverc« se reče temu. Tovrstna opora- vila so znana reč in po- izkusil sem jih praktici- rati še jaz. Uspeti ali ne uspeti, to je vprašanje. Obsoteljska magistrala je bila tisti dan natrpana da le kaj, ko sva se s Frančkom prebijala vzdolž Sotle in se končno usta- vila nedaleč vstran od kraja, kjer bi že moral stati jez za akmnulaoijsko jezero Vonarje, načrtova- no že pred leti. Jezu ni videti, ribe pa tam kar dobro prijemajo. Meni so sploh. VeUke in male so se kar pulile za knih (be- ti, kakšna potrata pri teh cenah), obvisela na trnku pa ni nobena. Vsaj v ti- stem revirju ne. Osebno menim, da je bila temu kriva bližina Atomskih to- plic, torej prah, ki se v oblakih dviguje s še zme- raj ne asfaltirane cestice do zdravilišča. Franček je imel pri tem opravilu več sreče: zmetal je na travo nekaj prav lepih koma- dov, ki jih je takoj rešil trnka. Odplule so v sotl- sko vešoljnost in še na- svidenje, kaj šele hvala, niso rekle. Midva, opro- stite, poznava ribiški bon- ton, sploh še Franček, ki mi niti govoriti ni pustil, da ne bi motila ribe v tu- rističnem vzdušju Zgor- njega Obsotelja. ZAENKRAT NEMOTENA Ce bi ostala še kakšno uro pri Vonarju, bd polo- mila škrge vsem ribam ti- stega konca, zato sva se spustila malo nižje, še vedno naju ni nihče poba- ral, kako m kaj je z na- jinimi ribiškimi izkazni- cami, dovoljenji in podob- no pisarniško šaro, ki jo up>orabljajo ribiči, tisti, ki ne dobijo nič in tisti, ki mnogo. Ponosno, kot za- stavo, sva nosila ribiški pribor kot v posmeh ribi- ški bratovščini, medtem pa so si najine ribe že skoraj zaceule gobce v Sotli. Spako sva parkirala v bližini mlina ob Sotli, kjer sta vneto »šnopsala« dva ljubljanska turista, gospodar mUna, menda je bil, pa je vztrajno navijal. Naju sploh pogledali ni- so, domištjavci. Z vso po- trebno ribiško vnemo sva spustila vrvice v vodo, tik pod jezom so zaplavali plovci, romantično okolje je pretresljivo delovalo na naju; pobožno sva zrla v vodo tn občudovala vr- tince. Nenadoma se je na najvišjem oknu dvonad- stropnega mlma pojavil moški obraz. Brez dvoma gospodar mima in naju op3izoval tako zelo resno, da se mi je strah prikra- del v dušo in me popol- noma ohromil. Čakal sem torej samo na tri stvari: da pride kontr-olor in na- ma pomeče ribiško spra- vo v vodo, da pošteno po- vleče riba in me vzrado- sti ali pa, da možakar na oknu pade dol in naju reši negotovosti. Človek ni hotel pasti z okna, kontrolor ni prišel, pač je potegnilo plorček v vo- do, jaz pa sem silovito zategnil, vlekel, pot mi je začel curljati s čela, noge so se mi zašibile in ... Ko sem privlekel nekaj težke- ga do obale, možakar na oknu je vztrajno opazo- val, je vsa reč nenadoma postala lahka. Smola, prl- sežem, imel sem najmanj trikilsko nbo pa mi je ušla. Smola še enkrat: ho- tel sem se sUkati s trofe- jo, objavil bi jo k naši reportaži, občudovali bi moje ribiške sposobnosti pa nič. SMOLA! Franček je znova trium- firal. Ribiška banda pod jezom se je kar pulila, kdo bo prej prijel in ka- tero ribo bo prej vrgel na prod. Začela mi je delo- vati zavist, da sem poza- bil na kontrolorja, moža- karja, cigarete tn vse pod milim nebom, le na ribe ne, vse dokler nisem od neučakanosti zabredel v vodo in zagrabil bi prvo ribo, ki bi mi prišla pod roke, če bi se dale ulo- viti seveda. Nič takšnega se ni zgodilo. Franček je imel že štiri lepe ulove, jaz pa pet centimetrov dolgo bednico, s katero se še slikati nisem hotel, ker se mi je zdelo zama- lo. Besen sem zvil vrvico in demonstrativno zapu- stil lovišče. Možakarja, ki sta igrala šnops, se še zmeniti nista hotela za naju. Pa prav. Ponovno sva vrgla trn- ke v vodo pri Bistrici ob Sotli, sonce pa je že kar krepko zlezlo nad naju. Najine tihe lovske sreče ni zmotil nihče, neovirano sva čepela ob reki, uživa- la lepote narave in priča- kovala: Franček ribe, jaz pa kontrolorja. Po cesti, spravila sva se namreč tik ob njo, je pri- marširal možakar z av- stroogrskimi brki in zavil proti nama. Seveda sem nehote takoj pomisUl, da se nama približuje naj- starejši in častni član ri- biške družine Sotla pa ni bilo nič takega. »Prijemajo, a?«, je zatu- lil. Vrag vedi, najbrž je mislil, da ribe delajo tak- šen hrup, da je treba kri- čati. »Prijemajo,« sem od- vrnil, v tistem trenutku pa mi je že požrla kruh velikanska riba, ki se je pozneje raje vrnila k Frančku, ki jo je tudi spravil na varno, toda kot sem poudaril, vrnila sva jo njenemu preljubemu elementu. KJE TIČITE, RIBJI PASTIRJI? Cez nekaj minut se je spaka zagrizla v klanec Skopečno, kjer pa so na- ju jadmo poslaU nazaj, ker se ni dalo priti če- zenj. Pravkar urejujejo klanec, regulirajo Bistri- co in počenjajo še tisoč drugih reči, ki se jih ve- sele Kozjanci. Bila sva, kot vidite, v strogem sre- dišču Kozjanskega, ribe pa, kot vse na svetu: luskinaste m zvijačne. Nedaleč od Titove se- strične Ane v Trebčah sva pomočila trnke v Bistri- co, ki se je živahno zvija- la med vrbovjem. Vsem na očeh, na majhnem mo- stičku, kjer so se pod na- jinimi nogami vdajale de- ske, sva vlekla ribice eno za drugo na piano. Kot po nekakšnem programu. Eno ven, drugo nazaj in tako napirej. Po cesti so hrumeli težki kamioni in buldožerji, tu in tam je kdo blagovolil vreči fk>- gled na nedeljska ribiča, ki imata toliko časa, da si privoščita ribolov ob delavnikih. Blizu pa ni bilo živega človeka, da o kontrolorjih sploh ne go- vorim. Teh se bojim kot živega vraga. Da vam povem skriv- nost, ki sem jo seveda iz- koristil: od Gluhe peči pa tja do Kosovega mlina v Starem trgu pri Pilštanju so gojitvene vode, nekak- šna ribja farma, menda so jo ustanovih zato, ker je pred časom primanjko- kovalo teletine. V teh vo- dah, ki so last potoka Bi- strice, spadajo pa pod kozjanske ribiče, so nase- lili amerikanske postrvi pa če jim je to bilo po volji ali ne. Amerikanke se tam zelo lepc razvija- jo, kar sva s FVančkom imela priliko opaziti in seveda nisva pozabila trn- ka v vodo. ki je tako či- sta, da misliš, ko stojiš malo od mlina pri Gluhi peči, da si v Trenti. Tik ob cesti, naslonjena na obcestne rampe, sva z oč- mi požirala plovce. Vleklo je še in še, nekako tako, kot nas na primer vleče- jo dandanes za nos po- vsod, kamorkoli stopiš. Ce sem se kje bal kontro- lorja, potem prav gotovo tukaj. Moža ribiške ix> stave pa od nikoder. Pa ne, da so imeli športni dan? Res je, da so nas mimoidoči malce nezaup- ljivo gledali, da nas je s prahom osrečil sleherni avto, ki je pribrenčal mi- mo, da je neki kolesar imel tako črn pogled, da sem padel skoraj v vodo, kaj posebnega E>a ni bilo. O, j a, skoraj bi pozabil povedati, da sem potegnU na suho prav lepo ameri- kanko. Sicer sem jo spu- stil, svoj namen pa, sem le dosegel: želel sem spo- znati te živah, saj veste, kako je — mi, Slovenci, smo zelo navezani na uvoz. Amerikanske stvari so pa na sploh zelo ime- nitne. NESREČA PRIDE VEDNO SAMA OD SEBE! Človek tako dolgo izziva nesrečo, dokler se ta kon- čno le ne prikaže. S Frančkom sva iz Gluhe peči odpeketala v Lesič- no in se ustavila narav- nost v soteski, kjer se je že v letu 1573 skušal pre- biti Ilija Gregorič. Njemu se je posrečilo, nama pa ne. Ribe sva zafrkavala pod mostom, na mostu in ob vodi in ko sva bila natan- ko p>od mostom, se je na cesti ustavil fičko. Kar nekako začutil sem, kako mi ledeni kri. še huje mi je postalo, ko sem ob bo- ku prihajajočega zagledal torbo kot jo uporabljajo ribiči. Kontrolor, mi je zažvižgalo v glavi. Tako je, kontrolor in ri- bič Tonček Kuhar je iz- vrševal svoj posel. Kaj da delava? Ribe loviva. To se vidi. Z dovoljenjem? Ne, brez. Zakaj? Ker ni- sva ribiča!!! E, ti boga, pa smo tam. Hočeš nočeš, morala sva pojasniti vso zadevo in sedaj, končno, boste izve- deli tudi vi, dragi bralca, čemu sva šla zapravljat delovni dan in postajat ob kozjanske in obsotelj- ske vode. Ker smo se več- krat pogovarjali o ribolovu in takrat sem tudi izve- del, da se ob našem vo- dovju marsikaj dogaja mnogokaj nepravilnega re- cimo, nedovoljeni ribolov z dinamitom, elektriko, trnki m drugim, me je zamikalo izvedeti, kako je pri takšnem stanju s kon- trolo. »Mi imamo konti'olo urejeno tako, da kontro- lirajo vodovje domači ri- biči, ki p>a to počnejo le takrat, kadar love. Da bi nastavili plačanega kon- trolorja, kar seveda ne bi bilo slabo zaradi gojitve- nih voda in zaradi čeda- lje večjega nedvoljenega ribolova, nimamo denarja. Je torej, kakor pač je. Ne da se pomagati. Povedati pa moram, da sta imela srečo!« Ce pravi tako Tonček Kuhar, bo že držalo. Ime- la sva torej srečo. Bolj Franček kot jaz, on jih je več potegnil iz vode in če bi nas kontrolor privijal kako drugače, bi to tudi povedal. Jasno in glasno. Več škode naredi tis^ti, ki jih potegne več iz vode. To je menda razumljivo. Bohor nama je požrl sonce in odrinila sva pre- ko Planine v sotesko Gračnice pri Jtu-kloštru, kjer je bila že skoraj te- ma in čeprav so ribe na- ju videle, midva nisva vi- dela rib in tako iz ribolo- va ni bilo nič. sva se pa za šalo postavila ob vodo in namakala vroče palice v vodo, da bi se ohladile od napornega dne. Kon- trolorjev ni bilo, le neka riba na dveh nogah je pristopicala mimo in za- frkljivo pripomnila, da je čudno, če nekdo lovi v te- mi, ko je vendar cel dan dovolj svetlobe. Ce ne bi bilo tistih dveh zakonov, omenjenih na začetku, bi pozretu povedal svoje, ta- ko pa sem požrl slino. Prišla sva tako na ko- nec akcije, ki pa seveda ne sme in ne more biti vodilo za vse tiste, ki se mislijo okoriščati z nedo^ voljenim ribolovom. Ribd- čd menijo, da se enkrat prej ko slej uloviS, kazsni za takšno početje pa so zelo stroge. Zaradi strašne treme in hudega strahu sem lovil zadnjič. Vrag pa tak ri- bolov, če moraš metati ribe nazaj. Povrhu vsega pa še kozjanske ceste. Amerikanko pa sem le vi- del. Veste, uvoz je le uvoz! Milenko Strašek Kontrolor Tonček Kuhar, levo nasmejani Franček. Na- smeh se mu je pojavil šele potem, ko smo Tončku Ku- harju pojasnili, Itako je z zadevo. To je Franček, moj ribiški par, ki je brez dvoma imel več sreče pri ritiolovu. Jaz se iz protesta nisem hotel sUkati. ^5. avgust 1974 r:>-- NOVI TEDNIK — stran 17 4\MlliZfi JMIADE - MLAHI ZA MLADE -^MIADI ZA MLADE {{;oajanslco bo v pn- JLjiJi dneh prišla še ena 5»%5lca delovna brdga- iii^jj^enovana Kozjanski ^^, To solidarnostno ^ado so ustanoviili z 'fnenom, da priskoči na vsem tistim, ki jih .''''pjizadejal nedavni po- L Zato tudi bo Kozjan- ^odred nekoliko druga- ^ od običajnih mladin- ^ delovnih brigad. Se- sljali ga bodo mladi ^jji, tesarji, krovci, vo- ^f)(^ in električni in- ^at«rji, dijaki in štu- ^tje strokovnih šol. zdravit vem delavci in dru- gi. Skratka tisti, ki bodo s svojim strokovnim de- lom lahko v kar največjo pomoč. Tudi delo brigade še bo nekoliko razlikova- lo od običajnega. Briga- dirji bodo v skupinah obi- skovali ix>samezna nase- lja, hodili od hiše do hiše in pomagaili. Ptrva brigada bo prispe- la na Kozjansko že 20. av- gusta, ^. septembra jo bo zamenjala druga in 20. oktobra tretja. Solidarnostna mladin- ska delovna akcija bo vse- jugoslovanska. Mladi iz cele Jugoslavije bodo sku- paj prijeli za delo in po- magali tistim, ki njihovo pomoč še kako rabijo. S tem pa bodo mladi vnovič izpričali svojo pripravlje- nost, da priskočijo na po- moč povsod tam, kjer nji- hovo pomoč potrebujejo, ponovno bodo dokazali, da so pripravljeni s svojim prostovoljnim delom pri- spe\'ati kar največ za našo družbo. In prav je tako! Branko Stamejčič MLADINSKO SREČANJE gtevilnmi mladinskim ^ivom je v okviru kra- skupnosti, posebej junjših, težko delati. Ve- IK) znova se pojavlja problem prostorov. Kje se siBjati? Kje delati? In žal j{S takimi težavami uba- damo mladi tudi pri nas v Ljubečni. Vendar pa — mladim novih in novih idej nikoli ne zmanjka! ?oiletje in lepo vreme jts tudi našemu atotivu dodala svoj prispevek. Re- ili smo si: Ce že nimamo prostora, bomo pa na drugačen način dokazaili, ^ lahko delamo. Rečeno istorjeno! Vsi člani mla- dinskega aktiva smo se domenili, da bomo sode- lovali z ostalimi aktivi v celjski regiji. 6. julija smo napravili prvi korak, ko smo obiskali mladinski aktiv v Socki pri Strmcu. Tamkajšnji mladinci so nam pripravili prisrčen sprejem in skupaj smo odšli na Veliko ra^n, kjer smo se ob kresu prisrčno pomenkovali o naših pro- blemih in nalogah. 2e ko- nec meseca julija, natanč- neje 27. julija, so nam mladinci iz Sooke obisk vrnili in lepo smo se sku- paj pozabavali ob prija- teljski nogometni tekmi. Blizu igrišča smo ix)tem priredili zabavo in bilo je res veselo. Upamo, da so se mladi iz Socke prijetno počutili med nami. Čeprav še vedno nismo našli primernega prosto- ra, kjer bi naš aktiv lah- ko delal, smo z organizi- ranjem srečanj s sockimi mladinci vendarle doka- zali, da se mladi lahko srečamo tudi drugod, ne samo v klubu. Se naprej bomo sodelovali z mladin- skim aktivom iz Socke, želimo pa, da bi navezali čimveč stikov tudi z aktivi od drugod. Marija PrekorSek iz MA Ljubečna INFORMATOR ZA MLADE Aktiv mladih delavcev pri občinskem sodišču v Ceiju je letos izdal svoje prvo glasilo Informator. V njem je zajet program dala mladih za leto 1974, ki obsega kulturno dejav- lost, dejavnost mladih pri POvezo\-anju s sindikakio organizacijo, naloge pri ^Sevanju stanovanjske problematike in drugo, ''iloge, ki so zapisane v programu, smo sprejeli že . '»sko leto in prijetna Je ugotovitev, da jih uspešno rešujemo. Tako je za na- mi že vrsta uspešnih ak- cij, pred nami pa je še najpomembnejša: priprava na 9. kongres Zveze socia- listične mladine Slovenije. Naloga našega aktiva Je med drugim tudi ta, da se tesno povezujemo z osta- limi aktivi. In dejala bi, da smo tudi pri tem us- pešni. Tako iK>vezujemo naše delo z aktivom druž- benih služb, to je z akti- vom skupščine občine in Službe družbenega knjigo- vodstva. Usklajujemo na- še naloge in akcije, sode- lujemo ob številnih sreča- njih, organiziramo skupne izlete in prireditve. Po- hvalimo se tudi lahko, da dosledno izvajamo naloge in akcije, ki nam jih nalaga vodstvo občinske konference Zveze mladine Celje. In tako bo tudi v bodoče. Angelca Piki Ne le brigade, tudi dru- S mladi si na vse kriplje ''^'zadevajo, da bi se čim- rešili blatnih, globo- ^ kolovozov, kjer se vdi- noge, kjer govedu ne '''^'ž parkljev, kolesa vo- pa so na debelo po- z blatom. Kmetova- ?^ v takšnih razmerah ni to mladi vedo in ^ tembolj za\^to pri- v roke kramp, lopa- aJi motiko, karkoli že, 7^ se le pomaga, da se pride na zeleno Tudi oni, Smarčani, J^^eljci, Kozjanci, bi 1°^- Ostali doma, na kme- na obronkih gozdov, ^^ih hribčkov, vinogra- ^ in polj. Brez cest ne f*- živina ni več rešitev. y^or je tisti, ki spodri- (^.^^le in junce, krave in J^^e. A za traktor in ^^ je treba kolikor toli- i^dobre ceste. ° \^o tudi na občin- ^ konferenci Zveze mla- ^ ^ Šmarju in prav za- L. tega so se odločili. da bodo tudi sami poma- gali, pomagali tako, kot E>ač lahko z organizacijo enodnevnih delovnih ak- cij, na katerih bodo zbrali mladino domače občine, pomagali pa naj bi tudi mladi od drugod. Nekaj takšnih akcij je že bilo. Mladi so čvrsto zastavili lopate in krampe in beli trakovi preko šmarske pK) krajine so se začeli daljšati. V soboto, 10. avgusta, so se pri Ločnici zbrali mladinci iz šmarske obči- ne skupaj z mladimi iz mladinskega aktiva Alja- žev hrib v Celju. Zavihteli so krampe in cesta iz Loč- nice proti Vinskemu vrhu se je počasi, toda zanes- ljivo pomikala naprej. Urejevali so kanale in vse, kar je na takšni cesti tre- ba. Na pomoč je priskočil tudi šmarski komunalni sklad in pa domači mla- dinski aflctiv, tako da se Je v soboto zbralo na Vin- skem vrhu okoli petdeset mladih. Tako kot so mladinci Vinskega vrha pomagali pri skujmi delovni akciji na cesti Vinski vrh—Loč- nica, so pred dnevi mladi Iz mladinskega aktiva Le- sično pomagali brigadi r- jerr pri gradnji kulturne- ga doma. Vsi se namreč Jasno zavedajo, da eden sam ne pomeni mnogo, radi pa bi tudi, da bi bile stvari čimprej opravljene. Saj veste, kako je z nami mladimi: vedno se nam mudi. kjerkoli smo. Mladi v šmarski občini pa seveda tudi niso hoteli Izostati pri vsesplošni ak- ciji za odpravljanje posle- dic potresa. Občinska kon- ferenca se je odločila, da bo na svoji prvi seji, ki bo prav kmalu, razprav- ljala tudi o možnostih, ka- ko po svoje prispevati čimvečji delež. Kaj bodo storiHi in v kakšni obliki zaenkrat še ni znano. Mllenko Osem celjskih nuaaincev se je 7. julija odprvvilo na zvezno delovno akcijo Sut- jeska 74. Da bodo gradUi cesto na Dragoš sedlo, so jim dejali. Čeprav sc bili vroči juhjski in avgustov- ski dnevi res pasji, se je vr- nil Zvezdan Pirtošek, eden od celjskih mladincev, z zvezne delovne akcije ves navdušen in poln spominov. »Naša brigada je bila res zanimiva, saj smo bdi v njej zbram mladi iz Ohrida, Ti- tograda, Zrenjanina, Tuzle, Vinkovcev in Celja. Brigada Je bila ustanovljena v okvi- ru 20. Jubilejnih iger BiE, ki so bile letos v Celju, ime- novala pa se je Bratstvo — jedinstvo. štela je 42 briga- dirjev, od tega nas je bilo v njej 8 Celjanov.« »Kakšen pa, Je bU vaš de- lovni dan?« »Kar na smeh mi gre, ko se spomnim, aa smo v za- četku vstajali zjutraj ob pol štirih, UMia prve dm na Sut- jeski mi ni bilo do smeha. Najprej smo zaslišali Diš'se tn že smo poskakali iz postelj. Potem smo pospravili poste- lje, se razvrstili v zbor in končno telovadili. Po telo- vadbi spet v zbor, pa ju- tranja toaleta, pa pozdrav zastavi, pa zajtrk. Potem nas je avtobus odpeljal na grad- bišče. Delali smo po ti ur, med delom imeM več Člk pavz in malico. Potem nas je avtobus spet odpeljal v tabor. To pa je bilo praTO doživetje: tudi po sto bri- gadirjev 'se nas je stlačilo v predpotopni avtobus, komaj smo dihali zaradi prahu in vročine. No, popoldneve smo preživljali ob pogovo- ru s tovariši, vsak dan ob petih smo imeh politično šolo. Zvečer pa smo se spro- stili ob drobnih pocovorih. ki pa so med nam. stikali trdno, globoko ve?« »Katera brigada pa le bi- la po tvojem najbclj zani- miva?« »To je bila brigada Prak- tične žene (uf, ut!) Same ženske so bile v njej. In zanimivost: družile so se največkrat s fanti iz brigade Viktor Bubanj. To so Dih sami postavni fantje iz pi- lotske šole. Veliko ijubezni se je spletlo med brigadir- kami in brigadirji obeh bri- gad.« »Je bilo slovo težko?« »Kar po pravici ti povem, da je bilo slovo bolj solz- no. In sedaj, ko sem spet v Celju, velikokrat premiS- ljujem o dobrih prijateljih, ki žive sirom po Jugoslaviji in na tihem upam, da se bomo prihodnje ieto spet srečali.« DAMJANA ST^IMEJCIC Člani predsedstva občinske konference ZM Celje so obiskali brigadirje na Sutjeski. Tudi danes vam v aafiem re- dnem pregledu novitet Iz Teh- nomercatorjevili trgovin s ploščami predstavljamo tri: SLADE: OLD, NEW, BOR- ROVVED AND BLUE Velika ploSča izredno prilju- bljenih Slade bo všeč pred- vsem ljubiteljem te skupine. Plošča nam pred.stavlja neko- liko drugačne Slade, kot smo jih bili doslej vajeni. Sicer pa to pove že naslov plošče — Staro, novo, izposojeno In otožno. To pa so besede, ki tudi najbolje oanačujejo gla.s- bo s te plo.šče. Čeprav, kot rečeno, nekoliko drugačna gla- sba kot smo jo od Slade va- jeni, zanimiva plošča in tudi do.sti kakovostnejša glasba kot Jo Slade običajno nudijo. DA.Nl MARS AN in skupina MORE: BAKA1.AR Dani Maršan je na letošnjem splitskem festivalu nastopil skupaj z vse priljubi jenejšo skupin:) More. Zapeli so pesem Bakalar, ki je sicer ostala brez nagrade, vendar kaj hitro na- šla pot med občinstvo. Gotovo ste jo že slišali. Pesem Je hitra, zanimiva, dalmatinsko obarvana in hkrati dovolj so- dobna, da si pridobi simpa- tije najširšega kroga poslušal- cev. Na drugi strani je pesem Ja ču plakati sama, ki jo iz- vaja skupina More sama. ABBA: Kot je preprost naslov veli- ke plošče simpatičnih Šve- dov, ki so letos na mah osvo- jili Evropo s svojo Watcrloo, tako je preprosta tudi glasba s plošče. Kljub temu še «daleč ne moremo reči, da je njihova glasba dolgočasna ali slaba. Nasprotno! Prav zabavali se boste ob poslušanju te švedske skupine. Glasba je tipičen trd ročk, s prevladujočim ritmom In poudarjenim večjrlasnim pet- jem. Se to: Na plošči sta dve verziji priljubljene VVaterloo — švedska in angleška. Sicer pa ob prvi priložnosti obiščite Tehnomercatorjcve tr- govine s ploščanti in si oboga- tite vašo zbirko plošč s tisti- mi, ki so vam všeč. Med množico plošč jih boste našli veliko po v^.šr-m okusu. Po vaših predlogih smo tokrat sestavili takšno lest- vico T: 1. OLIVER: da če mi Co- pacabana 2. KORNI GRUPA: Kuda ideš svete moj 3. PATRIC JUVET: Sonia 4. ABBA: VVaterloo 5. BIJELO DUGME: Top Lestvico T lahko poslu- šate v naši prihodnji mla- dinski odda.ii, Id bo na sporedu radia Celje 21. avgusta ob 17.30. iVled dopisnicami, s ka terimi ste glasovali za pe- smi v lestvici smo tudi to krat izžrebat* eno. Nagra- do, ploščo ra katero .je glasovala, bo dobila po po šti NADA SEI.CAN, TITO VA 10 63270 LAŠKO Tistim, Id niso imeli .-»r«*- če tokrat kličemo: Le po- gumno! Morda boste že prihodnjič na vrsti vi. ^a- to še danes pišite na naš naslov: Radio Celje, Gre- gorčičeva 5, Celje dopisni co in nam sporočile k» tera pesem vam je trenut- no najbolj všeč. S tem pri dete v poštev za naš žreb Srečno! 18. stran —NOVI TEDNIK St. 32 — 15. avn,... CIGANKA — povest iz domačih hriboi 25 »Lažnivec, ali misliš, da ti verjamem? Zmenila sta se z dekletom, pa me imata za norca.« »Ali se ti meša? Ali res misliš, da sem tako neumen, pa da se bom tu okoli oroimikov motovilil, ko me vsak trenutek lahko primejo in za kako leto zaprejo? Men- da tebi tn tvojim norcem na ljubo, ha?« »Zakaj si pa potem deklino na Ravne spravil? Za- kaj te vprašam!« »Saj je nisem jaz. Vzeli so mi jo in nihče se zaradi tega ni toliko jezil kakor jaz. Menda vendar veš, da sem jo od jeze skoraj ubil. Zaradi tega sem moral izginiti in dve leti se nisem smel prikazati tod okoli. Tri prste bi si dal odsekati, če bi jo spet dobil v pest.« Osojnik mu je moral verjeti. Stisnil je zobe, nekoli- ko časa molčal in potem srdito zamomljal: »Spravi mi vraga s poti! Spravi jo daleč kam!« »že dvakrat sem skušal, da bi jo ujel, pa ni mo- goče,« je odgovoril cigan. »Da bi jo po sili, na to ni misliti; drugače pa se ne da in ne da.« »Kaj potem?« »Nič. Pustiti je treba; kakor je, pa je.« »Prekleto, po kaj si pa potem prišel? Kaj hočeš pri meni? Ali spet denar?« je zarohnel Osojnik. »Glej, glej, kako dober nos imaš; koj st pravo za- vohal!« je dejai cigan porogljivo. »V hudi stiski sem.« »Seveda, saj ti na obleki vidim,« mu je kmet jed- ko in zasmehljivo odgovoril. »Kaj! Obleko je lahko dobiti; toda denarja — denar- ja — s tem je huje. Moja tropa se je na vse kraje razletela, šotore so nam požgali, konje pokradli. Z Bistro, SVOJO ženo, sem ostal sam na svetu; hujši ko največji berač.« »Ne boš me ujel na take ciganske limanice; poznam tebe in tvoie ciganske litanije. Ne morem ti pomagati; jaz tudi nič ne zaslužim.« »S ciganko Vando si si celo bogatijo pridobil. Ne- kaj drobtinic boš vendar tudi svojemu prijatelju in pomagaču Mirku tudi privoščil.« »Hahaha, takih drobtinic si že toliko namolzel iz mene, da jih je tudi že za celo bogatijo. Zdaj sem se pa naveličal. Niti pare U ne dam več.« »Potem bom moral najine račune na veliki zvon obesiti.« »Nikar ne misli, da me boš z grožnjami ustraho- val: ----Nikoli ne boš storil, kar groziš; saj bi bilo zate še nevameje kot zame.« »Bogve! Sila kola lomi. Kakor je zdaj z /nenoj, mi je čisto vseeno. Kaj bom vso zimo zmrzoval in stradal pa še babo moral poslušati, ko se mi cmeri? Rajši grem sedet; tam mi bo bolje.« »Stori kar hočeš! Jaz ti ne dam ničesar.« »Dobro! Tedaj sva opravila. Toda v kratkem se bo- va spet srečala. Na svidenje na sodniji!« Cigan se je naglo obrnil in jo je mahnil okoli hri- ba, ne da bi se ozrl. Kakih sto korakov je že odšel, tedaj je zagrmel za njim Osojnikov bas: »Stoj, he! Pojdi sem!« »Ali meni kaj hočeš?« se je ozrl cigan. »Da, zmeniti se morava še nekaj. Pojdi sem!« Počasi, kakor da okleva, se je obiral cigan. »če si res v taki stiski, kakor praviš, bi ti morda še mogel kaj pomagati,« je začel Osojnik, »ali storiti mi moraš nekaj. Za nič ne da nihče nič.« »Vsega sem voljen. Povej, kaj naj storim-« »Spravi mi to črnuhljo v kraj!« »Ho, tako neumen nisem. Ciganka Vanda je meni prav tako potrebna kakor tebi.« se je posmehoval ci- gan; »jXL me tudi prav nič ne veseli, da bi mi natak- nili vrv na vrat.« »Tako nisem mislil,« je zatrobil Osojnik s svojim basom. »Nimkor ne zahtevam, da jo ubiješ. Odtod jo spravi, iz našega kraja, iz naše dežele, čim dlje, tem bolje!« Kolikor vem, sploh ni več tu.« »Zdaj ne. Pa spet pride in bo napravila še večjo zmedo en nesrečo kot doslej. Vse načrte mi ho; križala.« »No, to bi rad vedel, kaj.« »S svojimi ciganskimi coprnijami je Ravnjaka S zmešala, tako da se je ves zatelebal v njo.« »Kaj pa se Ravnjaka brigaš?« »čakaj, po resnici ti bom povedal. Ravnjak ji več let za mojo najmlajšo, za Lenčko, hodil in j«' vse že na tem, da jo vzame. Nekaj časa sem, pi ni več blizu in tudi za Lenčko se ne meni več. Ti coprnica ga je urekla, ker ga sama hoče vzeti. meri, četudi še na skrivaj. Ujela ga je že čisto »Kaj, naša deklina? Vanda? Da je tako prebrisu* se je cigan na moč čudil. Obraz mu je spreletel zmagovit nasmeh, toda it trenutek, koj nato je dejal na videz ravnodušno: »Da bi Ravnjak ciganko vzel — nak, tega P verjamem.« »Jaz tudi težko verjamem,« je pritrdil Osojnik;' goče je pa le. Pri vas ciganih se ženske naučijo nih coprnij, da premotijo in zmešajo moške. S«! brez čarovnije že tega ne morem misliti, da " mogla deklica na Ravnah tako udomačiti.« Ciganski poglavar se je moral siliti, da se ^ smejal. Ugriznil se je v jezik, pogledal hudo in dejal: »Ne morem tajiti, da so res take copmije... »Ako se ciganka zapne, se ji tudi posreči, di škega čisto zmeša.« »Torej vidiš: sam praviš, da more. Zapela pa prekleta čmuhlja; prisegel bi, da se je.« »To ne sme biti, Ravnjaka ne sme dobiti. ^' nas cigane pobili. To bom že prekrižal.« »Kako pa, bi rad vedel?« »Rekel bom Ravnjaku, da je deklina moja ^ mu je kot oče nikoli ne dam.« , »To ne pomaga nič; dekle ima leta in lahko ' kar hoče.« KDO Z NAMI IN IZLETNIKOM V VARŠAVO ^15. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 'iKl, PKEVIDNO! Obvozna cesta skozi Polzelo terja ^v dan več prometnili nesreč. Posebno kritična toč- f^žišče, kjer se odcepi cesta za Šmartno ob Paki. Olj- cesta inia v tem križišču pravokoten o\inek, v kate- *ta pogosto vozniki pripeljejo nepripravljeni. To je številnim lažjim in težjim prometnim nesrečam. w) da je bilo pred kratkim v enem dnevu tu kar pet ^'bi moralo biti voznikom v opomin in poduk. ^' Tekst in foto: T. Tavčar smo se odiočili, da ^0 v svet drobriih ko- ^ nam nevismiljeno me- jaš in nas opozarjajo, I hitro minevajo dnevi, jci in leta. Globoko sklo- nad preciznimi mehaniz- jjdi iz dneva v dan m ^vlja neposlušne merilce celjski urar Dušan Gk>d- S tem se ukvarja že več lako kot njegov oče Vik- ti je 1945. leta odprl v ito svojo urarsko delav- , Si njegov mlajši bra* San je v delavnici svoje- iteta pričel delati leta tot vajenec ln se seve- li njem tudi izučil. Pred li leti pa je prevzel de- B in postal mojster, sno ga povprašali, zakaj odločil za poklic urar- dejal: «e, to je biLo tako. Ka- bi rekel? To sem storil predvsem zato, da bi ta de- lavnica nekako ostala v famd- Uji. Kakšnega posebnega ve- selja za to delo pa nimam. Raoe bi bil pilot. Zdaj sem se s tem že sprijaznil, nekaj časa pa mi je bilo, priznam, žal, da sem se odločil za po- klic urarja. Delo je zelo na- porno in veliko ga je, ker je urarjev premalo. Ne odloča- jo se radi za ta poklic, ker je pri tem potrebno veliko naitančnosti, trpijo oči in živ- ci, nepresitano sediš, skratka težavna reč. Tudi deljen de- lovni čas me včasih moti. No, pa pri nas še nekako gre. Smo sami domači in se lahko včasih dogovorimo, če se zgodi kaj pomembnega. Je pa res, da imam prostega ča- sa zelo malo. Izkoristim ga tako, da se malo razgibljem na teniškem igrišču v mest- nem parku.« Dušan je dober urar, do- bro pa obvlada tudi umet- nost »belega športa«. O nje- govih dosežkih na področju tenisa smo prea časom v na- šem tedniku že pisali. Po oče- tovih stopinjah se je name- nila tudi hčerka Blanka. Ker ga s te plati že pKDznamo, je prav, da smo zvedeli tudi, kje se mudi med svojim de- lovnim časom. D. P. Lesna industrija BOR — Laško • bjavl ja DVE prosti delovni mesti V računovodstvu IGOJI: eno delovno mesto je trebna ekonomska sred- ' Sola, zaželena pa je ^ praksa v računovod- lu. ' ^go delovno mesto ')e zaželena samo prak- ' računovodstvu, "^is velja 15 dni po ob- f oz. do zasedbe delov- ^ mest. '^tene ponudbe pošlji- i ^ naslov: Lesna in-1 '5'rija Bor Laško — ka- "^sl^a služba. ^ ta teden smo obiskali tržnico. Tokrat smo *^viii pri kiosku, kjer ^ Celje nudi lačnim ^^^alcem celjske tržnice, J,^drugim mimoidočim, k belijo kaj za pod zob, hrenovke, pečenice, ^^'^^ klobase, debrecinke J"^njske salame. Kuhajo in pravijo, da za- Joci kupci nikoli ne s^^jo in so nasploh s jj^oo in okusnimi kloba- o'J^i Jih vsak dan pripe- %'^> zadovoljni. Proda- veliko. Vsak dan od 500 do 700 komadov. Pečenice so p>o 5,10 din, debrecinke 4,20 din, gorenjske so po 4,80 din, hrenovke pa 4,90 din. Po- vedali so nam tudi', da bodo konec meseca dobili nov ki- osk. Torej, če vas lakota kdaj le prehudo daje, se ustavite pri kiosku Mesnine Celje in poskusite dobre klobase, mi- mogrede pa lahko stopite tu- di v ribarnico, kjer vsak dan dobite sveže ribe za po- pestritev vašega jedilnika. D. P. V VSAK DOM NOVI TEDNIK Temeljna telesno kulturna skupnost Žalec razpisuje prosti delovni mesti 1. sekretarja skupnosti 2. administratorke POGOJI: pod 1,: srednja šola telesno vzgojne smeri tn 5 let prakse; višja šola telesno vzgojne smeri in 3 leta prakse; visoka šola telesno vzgojne smeri in 2 leti prakse; pod 2.: administrativna ali ekc«iomska šola z zna- njem strojepisja. Prijave pošljite na naslov: Temeljna telesno kul- turna skupnost 2alec. Razpis velja do 1. septeha- bra 1974. Nastop službe s 1. 9. 1974 ali po dogovoru. SLUŽBA DRUŽBENEGA I KNJIGOVODSTVA i V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA CELJE I razpisuje prosta delovna mesta: | dveh inšpektorjev enega analitika treh kontrolorjev pet delavcev s srednjo šolsko izobrazbo Za navedena delovna mesta je potrebna tale šolska izobrazba in praksa: — za delovno mesto inšpektorja visoka šolska izo- brazba ekonomske ali pravne smeri in štiri leta posebne prakse; — za analitika visoka šolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta posebne prakse; — za kontrolorja višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in tri leta posebne prakse. Prošnje v rokopisu, življenjepis, zadnje šolsko spri- čevalo oziroma diplomo o dokončani višji šoli ali fakulteti pošljite kadrovski službi Podružnice do 31. avgusta 1974. 20. stran — NOVI TEDNIK Staša Gorenšek KO GRE POLETJE H KONCU Za vse tiste, ki že prernišijujete o hladnejših dneh poznega po- letja m zgodnje jeseni, ko bomo posp-^avile lahko poletno garde- robo, bo dobrodošel današnn modni nasvet, če telite prehodno garderobo vsaj malo dopolniti tn obnoviti, si omislite blazer, kt ga lahko nosite ob najrazličnejših piiložnostih tako rekoč od jutra do večera. če ima blazer krotke roKave, bo lepo dopolnil poletno obleko ali samo krilo. Naj ima velik zarezan ovratnik, žepe in pas, če hočete, da bo nekolike bolj športen. Za poznejši čas pa bo primeren blazer z dolgimi rokavi, ki naj ho oprijet in prav tako z velikimi reverji. TudX~tak blazer nosimo k enakemu ali drugačnemu krilu, k obleki, prav nič narobe pa ne bo, če ga boste oblekli tudi k doigtm hlačam. Ko bo nekoliko hladneje se bomo zopet prav rade večkrat spomnile nanje. BIK Nepredvideni izdatki vas bodo prisilili, da se boste odpovedali prijetni zadevi. V pri- hodnjih dneh bodite pametni. Ponudila se vam bo priložnost, da uresni- čite stare sanje, ampak ne pustite, da vas zanese. Nasvet vam bo koristil. DVOJČKA Nekdo si želi vašega prijateljstva, a si vam tega ne upa povedati. Preveč mislite nase, premalo na ljubljeno osebo. RAK Obnovili boste znanstvo iz mlajših let, kar ne bo brez dobrih posledic. Računajte z večjimi finančnimi izdatki. LEV Poteza, za katero ste se odločili, je bila pra- vilna, zdaj morate utrditi svoj položaj. Ne pustite se zapeljati. DEVICA S trmoglavostjo ne boste prišli daleč, am- pak bolje, da ste nepopustljivi. V soboto po- gumno izpovejte svoje misli. TEHTNICA Po zaslugi vaše površnosti vam je spodletel dober načrt, ampak ne vrzite puške v koru- zo. Denarno vam slabo kaže. SKORPJON Naposled se vam bo uresničila velika želja. Potovali boste in uživali. Najpomembnejša pa bo neka odločitev. STRELEC Do uspeha vodi več poti, najkrajša pa, ki ste JO izbrali, najbrž ne bo najboljša. Ma- lo več razmišljajte o sebi. KOZOROG Priznanje, ki ga boste deležni, vam bo ve- liko pomenilo, nekdo pa vam ga bo zavidal. Dokašite mu, da ste močnejši. VODNAR Znašli .le boste tako rekoč v vrtincu srčnih težav, ki pa jih raje ohranite zase. Računaj- te s presenečenji. RIBI Tar(^a nevoščljivosti boste, ampak ne meni- te se za to. Svojo pozornost bi morali po- svetiti cilju, pred katerim ste. zaupnoi NEODLOČNA VDOVA 2ivim v ftribih, hCKiim pa v sliižbo v to- varno. Sem mati treh otrok, enega leta in pol, petih let in devet let. Pred dvema le- toma mi je umrl mož, zastrupil se je s stru- pom za sadno drevje. Ker se nisva že pred tem najbolje razumela (bil je veliko sta- rejši od mene), so zlobneži v sosednjih vaseh, pa tudi v domačem kraju govorili, da se je zaradi mene. Pa to ni res Jih lah- ko tožim za te govorice? To je moje prvo vprašanje, na katerega bi rada odgovor. Drugo pa je za mene veliko bolj zaple- teno. Ne smem pozabiti poveda.ti, da sem stara 28 let in sem ostala sama. Znašla sem se v precepu, ker me snubita dva soseda. Eden je vdovec, starejši, invalid. Ima lepo hišo in nič več ne hodi v službo, zato ima urejen dom in mi je ponudil varstvo na stara leta. Tudi poroko je omenil. Hodi k meni v vas in pogovarjava se o bodočnosti. Nobenih odnosov še nisva imela. On me le po roki poboža in mi da vedeti, da je to dovolj. Drug: pa, ta pa je enako star kot jaz. Je kmečki sin in bo doma prevzel posestvo. K meni hodi le ponoči, takrat, ko ga drugi ne vidijo. O poroki ml nič ne govori. Ka- dar sem z njim, mi je zelo lepo. Predstav- ljam si življenje z njim, a mu tega ne po- vem. Sramežljiva sem, otroke imam, čeprav bi enkrat rada vedela, tudi to, ka^ on misli z menoj. Morala se bom odločiti, pa ne vem kako. Pomagajte mi! FANIKA Draga Fanika, mislim, da si bolj naklonjena drugemu snu- baču, kajne? Ce pa je v resnici to tvoj bo- doči mož, pa .je res veliko vprašanje, ki ga boš morala sama razvozljaii In če ne bo drugače, tudi vprašati. Pi-vi ti nudi gorak dom in trdno bodoč- nost. drugi pa vnaša v tebe nemir in nego- tovo.st. Varstva kot pr\'i ti ni ponudil, ima pa druge odlike, ki jih tudi ne grp zame- tavati. Pamet bi izbrala vdovca, srce in mla- dost pa mladega kmeta. Tožite pa za govorice okoli moževe smi-tl lahko, vendar le pod pogojem, da jih tudi dokažete. Vse drugo bi bile le prazne čen- če, ki bi romale v sodniški koš. NATV^^A PRAŽENE DROBTINE Pri raznih zvitkih, posebno pri sadnih in pri nekaterih poticah, potresemo po razvaljanem m razvleče'nem testu v ma- ščobi prepražene drobtinice. Le-te izbolj- šajo okus, obenem pa p,)srkajo sokove, ki se izločijo pri pečenju sadja in se zato ne morejo izcejati v pekač. V maščobi prepražane drobtinace težko enakomerno razmažemo po testu, rade pa se nam pn praženju tudi pre- žgejo. Pomagamo si takole presejane drobtinice stresemo v železno ponev in jih enakomerno zarumenimo brez maščo- be. Da nam jih ne bi bilo treba pražiti za vsako uporabo posebej, jih spražimo hkrati v večjih količinah. Ostanek shra- nimo v pločevinasti, dobro zaprti posodi aU v steklenem kozarcu, ki naj stoji na suhem, da se ne bo navzel vlage. Ko delamo zvitek, razpust-m-i le to- liko maščobe, kot bi jo potrobovaJi Z3 praženje drobtin:c. Olje uporabljamo kar mrzlo. Testo enakomerno nsmažemo z drobt/nca.mi m to ^ako, da jih strese- mo skozi zelenjavno celilo. S suho prepražfn^mi drobtinica.mi lah- ko zagostimo razne juhe Ln tudi omake. PRISMOJENA JED Prismojeno jed takoj prelijemo v drugo posodo in jo postav'mo v ponev z mrzlo vodo ter primešamo .šč&p sladkorja. Nato jed poča.si skuhamo do konca. Ali: Prismojeno jed prelnemo v drugo posodo in nanjo poveznemo drugo prilaga- jočo posodo, ki jo splaknemo z mrzlo vodo. Cez nekaj časa to posodo ponovno splak- nemo m poveznemo. Ko postopek ponovi- mo, je jed užitnejša. Ce pa je v posodi jed tako prijeta, da se ne more odluščiti, potresemo po dnu malo soli in posodo za nekai ur postavimo na topel prostor. Jed bo odstopila. PREHRANA V NOSEČNOSTI PISE 2 DR. ALFONZ DEBELJAK 2elezo je silno potrebno v drugi polovici nosečnosti za mater kot za plod. Potreba za življenje in zdravje matere in otroka, po železu v nosečnosti znaša 15 do 21 mg dnevno. Posledica pomanjkanja železa je takoimenovana sideropenična anemija (sla- bokrvnost). Ta anemija je nevarna za mater v zadnjih mesecih nosečnosti in ravno tako za plod, ker zaradi te anemije nastopa po- manjkanje kisika in povzroča smrt ploda v materinem telesu. Jod je potreben v količinah od 0,1 do 0,5 miligrama dnevno, glavni izvor joda so ribe ln ribje olje. Ce v hrani ni dovolj joda, no- sečnica kakor plod lahko dobijo strumo (golšo). Zato svetujemo, da nosečnica uživa 1—2-krat tedensko ribe. Kuhinjska sol. V naši hrani imamo obi- čajno preveč soli (20 g). Za časa nosečno- sti je dovoljeno, da je v hrani samo do 5 g soli. Kuhinjska sol namreč zadržuje sol v telesu in povzroča otekline; kakor za ku- hinj.sko sol velja tudi za natrijev bikarbo- nat (soda), ki je za časa nosečnosti strogo prepovedana ali kot dodatek hrani ali kot zdravilo. Vitamini so kot zaščitna materija silno važni za časa nosečnosti in dojenja. Veliko količino vitaminov pridobiva telo potom tira ne, vendar za časa nosečnosti te količme vitaminov ne zadoščajo in moramo vsaki nosečnici dodajati vitamine v obliki tablet. Primanjkljaj vitaminov ima hude posledice za mater pa tudi za plod. Voda. — Organizem človeka vsebuje 70 odstotkov vode, od tega je v krvni plazmi 5 odstotkov, v izvenceličnem prostoru 15 odstotkov, v celičnih prostorih 50 odstotkov. Potrebna količina vode za časa nosečnosti znaša 2—3 litre dnevno. Prepovedana jedila: Nosečnici prepovedujemo uživanje svinj- skega mesa in njegovih produktov. Nadalje v olju in soli konzervirane ribe, kakor vse vrste začimb in prekoračitev uživanja ku- hinjske soli. Nadalje sta prepovedana alko- hol in prava kava. Napotki za prehrano nosečnici dajejo zdravniki, medicinske sestre in babice, ki delajo v dispanzerjih ali pa v patronažni službi. Pri vsakem razgovoru z nosečnico je treba ugotoviti, kakšno hrano uživa. Pn tem ugotavljamo k\'antiteto in kvaliteto hrane. Posebno skrb moramo nameniti že- nam, ki se hranijo v družbeni prehrani. Ravno tako moramo zelo strogo oprede- liti pomen prehrane pri naših ženah-kmeti- cah, ki običajno uživajo silno enoličao hra- no, čeprav imajo vitaminsko hrano in oglji- kove hidrate na razpoiago. V grupi številnih prehrambenih artiklov so najvažnejši tile: — meso, ribe, jajca, suiia povrtnina. S temi artikli krijemo potrebo po beljakovi- nah, železu, jodu in vitaminom A, B in D. — mleko in mlečni izdelki so izvor žival- skih beljakovin, kakiuma in vitaminov A, B in D. — maslo, margarina, olje in mast so izvor vitaminov v rastlinskili maščobah in vita- mina E. — kruh, testenine in riž so glavni izvor ogljikovih hidratov in vitamina B. — sveža jx)vrtnina in sadje so izvor oglji- kovih hidratov, kalciuma in vitamina C. — krompir, sveža kuhana povrtnina so ravno tako izvor ogljikovih hidratov, kald- uma in vitamina C. Skupno število kalorij, sestavljeno iz posameznih prehrambenih ar- tiklov, znaša 2.600 kalorij. Normalna in zdrava prehrana je zagoto- vilo za dobro zdravje žene in ploda. Debeljak dr. Alfonz KONEC prtporočamo^ SPORTCRAPI BADMINTON, tj . iz Pakistana, vam bo prijetno pong, čitnice, pa še za vašo rekreacijo } skrbel. Uvožene komplete badminton dajajo na športnem oddelku velebij!' T ip stanejo samo 50.30 din. ^ PRAKTIČEN KOŠ za perilo, ki je ol tudi leto narejen, lahko kupite pri dinski knjigi. Spleten je iz temneg vega lesa in znotraj podložen s pij blagom. Cena koša je 135,00 din. V PRODA.FALN1 PLASTIKA prodajajo plete štirih različno velikih plastičnH tel, ki se zelo dobro zaprejo in v fei lahko shranjujemo različna živila (i^ vo, skuto, sir, sad,ie) in drugo v hladi! Cena kompleta .je 49.25 din SUPERTLCH sintetične čistilne krpe' merne za najrazličnejša čiščenja i" f nja v stanovanju, tako za čevlje, k"* pribor, pohištvo, steklo in druRO. ^ jih lahko v veleblagovnici Tkanina ne komplet 8 krp 30.55 din. V ZALOŽBI OBZORJA, knjigarni *1 tovi ulici, lahko med ostalimi knj'?^ berete prijetno počitniško branje otroka — zbirko Zlata knjiga, ki letnikih izšla pri Mladinski knji&*' 28 knjig, ki stanejo 1.600,00 dia. 15. avgust 1974 NOVI TEDNIK - stran 21 ^PORT NT - ŠPORT NT - ŠPORT NT JPORT NT| m ŠPORT NT NOVATEKMOVALNA SKUPNOST 2 novim šolskim letx>m bo brez dvoma zaživelo kot v prejšnjih letih tudi delo v ŠŠD. Razgi- dejavnost v teh mladih organizacijah za te- 1^0 vzgojo in šport ima v celjski regiji že svojo bogato tradicijo. Iz leta v leto se izboljšujejo mate- ri^i pogoji za šolsko telesno vzgojo z gradnjo no- ^ Šolskih telovadnic in igrišč in s tem tudi pogo- ji 2a delo v ššD. Tudi ITKS in Izobraževalne sku- ^ti vlagajo vse več sredstev za razmah prosto- Jloljnih aktivnosti na področju telesne vzgoje na jgeh vrstah šol. Ta široka družbena skrb in razu- pjavanje se odraža v vse večjem številu mladih ljudi, Ici se vključujejo po svojih nagnjetijih in ^obnostih v različne krožke in sekcije SŠD, kjer ^ vadbi in tekmovanjih zadovoljujejo svoje potre- jje na športnem področju. Tekmovanja so vsekakor močan vzvod in giba- jo napredka posameznikov in skuipm, p& so zato področju športa neločljiv sestavni del udej- gtvovanja mladih v teilesni kulturi. Vsakdo želi me- liti svoje sposobnosti z drugimi, ugotavljati na- predek ali nazadovanje, se vključiti v kodektivno gvljenje in izražati svoje zmnje s sebi enakimi. Zato so športna tekmovanja med šolsko mladino tudi obvezna, del obveznega dela pa tudi v ššD. 25 SRS in RC SSD vsako leto skrbita za izvajanje razvejanega tekmovalnega sistema, ki ima svoje glavno -jedro v osnovnih celicah — na šolah in SSD na ravni občin, področja in le za najboljše tudi na ravni republike. Tako so v zadnjem šolskem letu bila množična tekmovanja na osnovnih in srednjih šolah v atle- gimnastiki, košarki, rokometu, nogometu in odbojki (le srednje šole!). Nekatere občine so gle- de na razvoj p>osameznih panog in iger ta tekmo- valni program še razširjale. Zal so slabe snežne razmere onemogočile v nekaterih občinah izvedbo smučarskih tekmovanj pa tudi področnega prven- stva. Celjska tekmovalna skupnost je v primerjavi z ostalimi v republiki bila prevelika, saj je obsegala področje kar 12-tih občin. V novem šolskem letu bo ta skupnost po svojem obsegu manjša za 4 občine. Zasavje se bo priključilo Posavju m tako bo oblikovana nova skupnost, šole in SŠD v celj- ski regiji bodo v prihodnje zopat nastopale na tekmovanjih v okviru bivšega celjskega okraja. No- ra razdelitev bo omogočila solidnejšo izvedbo os- novnih tekmovanj na ravni oibčin, pridobitev časa «a organizacijo pKKiročnega tekmovanja in večjo možnost uvrstitve ekip iz ožjega celjskega območja na republiška tekmovanja. Zš SRS tn RC ŠŠD sta se že dogovorila o pro- gramu tekmovanj za leto 1974-75. Tekmovalni pro- gram za osnovne šole obsega prvenstva v atletiki, gimnastiki, pla^-anju, streljanju, rokometu, košar- ki, nogometu ln smučanju. Za srednje šole se pro- gram razširja še na odbojko. Ta tekmovalni pro- gram pa lahko TTKS, ObčZTK in Zš — področne enote še razširijo v posameznih občinah s tistimi panogami in igrami, ki imajo v določenih občinah tradicijo in množičen razmah. Kot novost v tek- movalnem programu je uvedba plavanja in strelja- nja, panog, ki sta sestavni del novih učnih načrtov T šolski telesni vzgoji in sta tudi sicer izrednega pomena v naši telesni kulturi, že ob vstopu v novo šolsko leto bo Zš SRS — enota Celje sklicala de- lovni sestanek z vsemi TTKS in ObčZTK zaradi dogovora pri sprejemu koledarja tekmovanj na favni občin in področja, da bi le-ta bil raizdeljen sorazmerno na vse šolsko leto in bi s tem ta dejav- Jiost kar v najmanjši meri posegala v redno šol- *o delo. Po zbranih statističnih podatkih Je v zadnjem šolskem letu 1973-74 na občinskih prven- stvih ŠŠD nastopilo 4.895 pionirjev in pionirk ter i-2(X) mladincev in mladink je skupno 6.096! K. JUG V LAŠKI OBČINI NA POTI NAPREDKA LA5KO — Laško je ena iz- med redkih občin, kjer ob ustanavljanju TTKS niso li- kvidirali ObčZTK. Ta njihova odločitev je bila vsekakor na mestu, saj je ObčZTK Laško danes nosilec in izvajalec ce- lotnega programa na področ- ju telesne kulture, ki si ga je začrtala temeljna interesna skupnost za telesno kulturo. Ob tej reorganizaciji naše te- lesne kulture tako ni nasto- pila praznina kot v drugih občinah in delo teče nemo- teno naprej. V razgovoru s predsedni- kom ObčZTK Laško Pavlom Ajdnikom ln predsednikom občinske strelske zveze Jo- žetom Omahnom povzemam, da So v tej občini na pod- ročju telesne kulture vidni premiki na bolje, pa čeprav je bila dediščina skromna in se morajo osnovne orga- nizacije boriti še z vsrto te- žav. BOLJŠI MATERIALNI POGOJI s sistemsko ureditvijo fi- nanciranja telesne kulture, kjer je za letoSnje leto na voljo 954.000 din. Je bilo možno poživiti delo v osnov- nih organizacijah in se lotiti tudi vrste drugih pomembnih nalog. Res je sicer, da sred- stev ni dovolj na razpolago, saj so osnovne organizacije zahtevale za izvedbo svojih programov 20 % več denarja, vendar je v primerjan s prej- šnjim proračnskim siste- mom dotacij napravljen iz- reden premik. Izboljšanje je čutiti na vsakem koraku. 2iv- Ijeje in delo v osnovnih or- ganizacijah se je z boljšo materialno osnovo vidno iz- boljšalo. Odnosi TTKS so prav dobri, čeprav delo TTKS še ni zaživelo v polni meri in je trenutno še čutiti premalo intenzivnega dela pri življe- nju sprejetega programa. RAZMAH PLANINSTVA IN STRELSTVA v občini delujejo 4 društva Partizan in številnimi šport- nimi sekcijami, ki štejejo nad 600 aktivih članov, 3 ŠŠD, ki štejejo nad 500 aktivnih čla- nov, 10 strelskih družin s 610 aktivnimi strelci, 3 planinska društva z nad 1.200 planinci, ŠD pri VPD Radeče tn ša- hovski klub Laško. Tako je v občini trenutno organiziranih nad 3.000 občanov v organi- zacijah za telesno vzgojo in šport. V prvi vrsti velja po- h-^-aliti izreden razmah pla- ninstva in strelstva. Strelska organizacijza je kot edina prodrla tudi izven mestnih središč na podeželje, kjer ima tudi večino svojih osnovnih organizacij. Čeprav o visoko kvalitet- nem športu v tej občini ne moremo govoriti, pa je čutiti zlasti v športnih igrah velik napredek. Aktivni šport- niki se vse bolj oprijemljejo košarke in rokorneta. tudi no- gomet je nadvse priljubljen, odbojka še ni zavzela prave- ga razmaha, močno se uve- ljavlja namizni tenis, karate, v Laškem celo dviganje ute- ži, splošna vadba se izvaja le še bolj rekreativno v dru- štvih Partizana, ni pa še pravega razmaha v smučanju in plavanju, dveh temeljnih panogah telesne vzgoje. ObčZTK izvaja svoj tekmo- valni občinski program in so občinska prvenstva bila že iz- vedena v nogometu, košarki, rokometu, v drugi pK>lovici le- ta pa bodo še v odbojki, šahu in plavanju. Strelci izvajajo svojo strelsko ligo, ki je bila letos že zaključena. Skupno je bilo 9 tekmovanj z zračno puško v ligaškem tekmova- nju, vsa v Domu Dušana Po- ženela v Laškem, kjer so bili tekmovali pogoji za vse enaki, športniki laške občine se vključujejo v tekmovalne sisteme tudi izven občine v celjski regiji, pa celo v re- publiških tekmovanjih (roko- met, karate, strelci). Ob vsem tem velja omeniti, da je Občinski sindikalni svet s svojo komisijo za športno rekreacijo tn oddih tudi izva- jalec sindikalnih športnih iger, ki Iz leta v leto zavze- majo večji razmah. Tu so še množična tekmo- vanja šolskih športnih dru- štev, ki služijo vse večjemu vključevanju pionirjev in pionirk v športne sekcije in krožke v SSD. , V občini ni dovolj športnih objektov na razpolago, ki bi ob razvitosti telesne vzgoje in športa lahko zadovoljili vse občane. V Laškem so še vse- lej brez telovadnice, ki je nujno potrebna za preko 700 šolarjev in prav toliko obča- nov. Telovadnica je sedaj v gradnji pri osnovni šoli in bo vsekakor ob njeni dograditvi najbolj množično obiskan ob- jekt v sedežu občine! V La- škem pa je v načrtu še iz- gradnja športnega parka na levem bregu Savinje naspro- ti zdravilišča, saj bo sedanje nogometno igrišče slej kot prej izkoriščeno za razširitev pivovarne. Laščani nujno po- trebujejo strnjen športni re- kreacijski park z raznovrst- nimi objekti za zadovoljitev potreb občanov po športni rekreaciji in razvoju športa. Tudi Rimske Tophce so še vselej brez urejenih športnih igrišč.' V načrtu je gi-adnja odprtih igrišč pri osnovni šoli, kjer bi naj pridobili afsaltna igrišča za košarko, rokomet, odbojka ter atlet- ske naprave. Tako bi pove- zali s šolsko telovadnico in igrišči šolsko telesiio vzgojo z društveno. Tudi v Rade- čah bi potrebovali še mar- sikaj, zlasti pa razširitev se- danje telovadnice TVD Par- tizan, ki služi tudi šoli in ne ustreza potrebam sedanje- ga časa. V Radečah je sicer na voljo največ športnih ob- jektov v občini, urediti pa bo treba smotrno vzdrževanje vseh igrišč in naprav, ker je marsikje čutiti že njihovo propadanje. Pohvaliti pa velja posebej strelce v Zidanem mostu, ki so si zgradili z udarniškim delom lepo zidano strelišče 14 X 7 m za streljanje z zračno puško. Spričo velikega raz- maha strelstva pa je misliti na gradnjo sodobnega stre- lišča za streljanje z vojaško tn malokalibrsko puško v centru občine. Takšen sodo- ben objekt si strelci zaradi svoje izredne aktivnosti, zlt- sti pa ob pomenu strelstva, tudi zaslužijo. Izreden razmah planinstva tn pogoji za razvoj smučanja terjajo tudi nove investicije v vzdrževanju že obstoječih planinskih postojank, uredi- tev športno-rekreacijskih na- prav ob postojankah kot smučarskih vlečnic in drugdii tovrstnih skromnih igrišč brez večjega posega v naravo, da bi občani ob obisku po- stojank imeli tudi možnost športno-rekreacijskih aktivno- sti. Misliti pa bo treba tudi na gradnje športnih objektov v krajevnih skupnostih izven treh centrov v občini. Ini- ciativa KS Vrhovo pri Rade- čaih, kjer so odkupili zemlji- šče Za ureditev športnih ob- jektov, - bi naj našla posne- malce tudi v drugih krajih te občine. POMANJKANJE STROKOVNIH KADROV Vse delo na področju te- lesne vzgoje tn športa v ob- čini sloni na amaterskih ka- drih, ki jih močno primanj- kuje. TTKS in Obč. ZTK bi nujno rabila proiesionalno strokovno moč za izvajanje bogatega programa dela v občinskem merilu, pa tudi v osnovnih organizacijah bi mo- rali za razvoj posameznih pa- nog in iger pridobiti večje število strokovnih kadrov. Od kadrov je odvisen nadalj- ni razvoj in napredek celot- ne telesne vzgoje in športa v občini. Tega se v polni meri zavedata TTKS in ObčZTK, zato sta tudi odmerila oolo- čena sredstva za šolanje no- vih strokovnih kadrov. V občini je le skromno število vaditeljev za splošno vadbo, trije smučarski učitelji in 1 vaditelj, 2 Inštruktorja ssa karate, 2 rokometna inštruk- torje, 1 trener za košarko in 1 i^lavalni učitelj. To je vse- kakor skromna zaloga za da- daljnji razvoj množičnega ln kvalitetnega športa! Nič čud- nega tedaj, če v občini ni v teku akcija »naučimo se pla- vati« in da bo le TVD Par- tizan v Rimskih Toplicah iz- vedel te dni že tradicionalen plavalni tečaj za neplavalce, ki ga vsako leto obišče 20—30 pionirjev in pionirk iz tega kraja! Sprehod po laški občini na področju telesne vzgoje in športa je bil vsekakor zani- miv in poučen, kaže na dolo- čene težave in pomanjkljivo- sti, usmerjen pa je k zdravi rasti in napredku. ............. _______________ K. JVG BOLJŠA IGRA Trener celjskega nogomet- nega ligaša Kladivarja, Bog- dan Stipe, je predstavil celj- skim gledalcem v nedeljo okostje celjske ekipe za no- vo sezono. V srečanju proti novemu drugoligašu Rudarju iz Trbovelj so celjski nogo- metaši pokazali zrelo igro, polno dinamike tn dokajšnjo mero tehničnega znanja. Žal v svojih vrstah še nimajo iz- razitega strelca, ki br znal iz- koristiti številne priložnosti za dosego zadetka. Rezultat tak.šne igre pa je bil tudi končni rezultat 0:0. Kljub temu smo lahko za- dovoljni. Celjani imajo sedaj močno vrsto, v kateri je edi- no slabotno mesto v vratih. Krušič je baje v srečanju pro ti Trešnjevki j)okazal slabo igro, najboljši vratar Faruk Alunovič pa je težje zbolel in verjetno ne bo mogel nasto- piti v prvih tekmah. Torej, v kolikor mladi Kitak p>ojača Kladivarjeve vrste bo tudi ta problem rešen. Vsekakor imajo pri Kladi- varju še časa dovolj. Do prvenstva je še dobrih deset dni. Prvo srečanje igrajo do- ma 25. ai'gusta proti Izoli in do takrat se še da popraviti marsikaj. Od nove ekipe pa Celje pričakuje mnogo. Zato Kitak, Alunovič, Krušič, Puh- ner, Andjelovič, Kuder, Leš- nik, čemič, Bosina, Ulaga Bojkovič, Hribemik, Reber- šak, Osojnik, Kurež, Dobrajc in Nikolič resno pristopite k prvenstvu. To je edini pogoj, da bo Glazija ponovno ožive- la in zbrala vse ljubitelje no- gometa v Celju. jk JAGER TRETJI Na republiškem prvenstvu v streljanju z malokaliber- skim orožjem sta sodelovala tudi dva najboljša celjska strelca Tone Jager in Vili Dečman. Osvojila sta solidni mesti in dosegla normo za državno pn^enstvo. Tone Ja- ger je osvojil v streljanju z MK puško 3 X 40 strelov od- lično tretje mesto in zadel 1111 krogov. V isti discipli- ni je bil E>ečman šesti — 1094 kroge. V olimpijskem matchu je Dečman četrti s 579 krogi, Jager peti 576 kro- gov. PIPAN V ČETRTFINALU Lanskoletni republiški pio- nirski teniški prvak Pipan, iz vrst HDK Celja, je na letoš- njem državTiem prvenstvu za maldince v Zenici prijetno presenetil. V konkurenci do 16. let je premagal več igral- cev tn se uvrstil med naj- boljših osem. Pri kategoriji do 18. let pa se je plasiral med najboljšil 16. Tekmova- nje še ni končano in lahko zaradi tega pričakujemo še ugodnejše vesti. DVA V REPREZEN- TANGI SRS Selektor mladinske nogo- metne reprezentance Sloveni- je Popivoda je te dni obve- stil upravo NK Kladivar, da sta izbrana v republiško vrsto za mladinsko tekmovanje Sa- vana, ki bo na Madžarskem, dva celjska mladinca. To sta Dušan Kokotec in Branko Skrbinek. Nov znak in prizna- nje za načrtno delo celjske- ga trenerja Vlada Glinška. MLADI PLAVALCI Celjski pionirji so nastopi- U na dveh tekmovanjih. E>o- segli so sicer svoje najbolj- še rezultate, toda to je bilo vse premalo za večji uspeh. Primanjkovanje treninga v zimskih mesecih se je to- krat maščeval. Pri starej- ših pionirjih so med moštvi osmi, pri mlajših pionirjih pa sedmi. Najboljši uspeh je do- segla pionirka Polona Mrav- Ijak pri pionirjih do 10. let, ko je v Ljubljani osvojila če- trto mesto na 50 m delfin tn šesto mesto na 200 metrov kravi. J. K. P'>Wlilllllllllillll{lllllllllllllllllllllllllllllil[|lllllllllllll!^^ O BVESTILO Oddelek za notranje zadeve OBČINE GELJE obvešča vse lastnike oziroma zbiralce starega orožja, da v smislu 14. člena zakona o orožju (uradni list SRS, št. 34/73) priglasijo staro orožje oziroma njihove zbirke ^oga za priglasitev starega orožja, ki mora biti ^iožena do 15. 9. 1974 m kolkovana z din 7.—, mo- ^ vsebovati podrobne podatke o lastniku in orož- ter je lahko izdelana tudi v obliki seznama. ^ priglašeno orožje prejme priglasitelj potrdilo. ^avezancem, ki v navedenem roku ne uredijo svo- obveznosti, bo staro orožje zaseženo in v po- ^"^Pku o prekršku tudi odvzeto. Iz pisarne odelka za notranje zadeve SO Celje POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKRor HUMORESKA GUSTLINKOMANCI »Do sedaj je potekalo sne- manje kot po maslu in niti ni bilo drago. I'oda kje po- sneti vrh filma — to je naj- bolj dramatičen, krvav m grozo vzbujajoči del? Na vse strani sem že telefoni- ral, a je uspeh enak ničli. Oglasili so se s Kozjanskega in Brkinov, da imajo še ne- kaj podrapanih makadam- skih cest, to pa je za naše finančno stanje nesprejem- ljivo. PomisUte, koliko de- narja oi požrl Se prevoz glavnih igralcev z limuzina- mi iz rogaških hotelov na Kozjansko ali pa koprskih v Brkine. Najti moramo ce- neno rešitev, tovariši in bo- varišice, dame in gospodje!« je zaključil režiser ambici- oznega Jugo-westema svoj zaskrbljujoči nagovor skupi- ni domačih in tujih igral- cev, ki jjožrtvovalrio sodelu- jejo pri rojstvu »velikega domačega spektakla« ter se vprašujoče ^-azrl po dvora- ni — vse tiho ... Nepričakovano se oglasi kaskader Gus'-!: »Tovariš re- žiser Vukovič! Dovolite rm, da vim svetujem nekaj iz- rednega; bojim se, da mi ne boste niti verjeli.« »Gustl, ne nadleguj me z dvomi! Povej rajši, kaj ti leži na srcu,« nestrpno prl- pomne Vukovič. »V Celju je fantastičen am- bient za tako shrijiv prizor kot si ga vi želite.« »Kaj, v Celju? Dragi Gu- stl, bodi bolj resen m me ne šopaj z bajkami!« S kaskaderskim pogumom izzove Gustl režiserja: ;)Ce ne verjamete, tov. Vukovič, skočiva danes popoldne v Celje, pa se boste na last- ne oči prepričali, če imam prav ali ne.« »Velja,« odločno pribije slavni režiser Vukovič. V popoldanskih urah bli- skovito starta črna limuzi- na izpred hotela Lev v Lju- bljani in jame divje požira- ti kilometre proti Celju. Cez slabe pol ure že drsi v Ce- lju po Trubar.fevi. Pri gim- naziji zavije desno m se ustavi pred moderno zgra- jenim domom uix)kojencev. Izstopita režiser m kaska- der. Prvi povzame Gustl: »Vam lahko sedaj razlo- žim svojo zamisel prizora, tovariš Vukovič?« »Kar p>ovejte, če ne bom skopmel od radovednosti!« »Startamo pred Meško- vim studencem na oni stra- ni Savinje. Tu postavimo kočijo s tremi pari konj, ob vsaki strani po deset kavbojev — oboro''^enih s težkimi colti; kočijaž pa še naj ima za nameček speci- alno Henrijevo repertirko. Da p>a lahko začnemo, bo nujno potrebno očistiti oko- lico studenca. V rajnki Av- striji so mu pravili Seidlov studenec. Domačini pa so ga preimenovali v Meškov studenec v znak hvaležnosti pisatelju Francu Ksaverju Mešku, ki ga je tako čudo- vito opisal v svojih Spomi- nih na gimnazijska ieta v Celju. Takole ga opisuje: »Iz hriba vre m kipi sko- zi kamnito ploščo in kovin- sko cev z levjo glavo na koncu mogočen oramen kri- stalne vode ...« »Za čistilno akcijo pa lah- ko rečemo, da bi bila skro- men prispevek k stoletnici rojstva F. Ks. Meška, ka- tere se bedo letos oktobra spomin j ah Celjani. Oglejva si sedaj tole stav- bo! Včasih je bila zelo zna- na in cenjena Gozdna resta- vracija, sedaj pa je eno sa- mo veliko skladišče. No, in to stavbo bi oblekli s suro- poTom Iz Laškega; takšna bi vdajala vtis mogočne granit- ne stene. Tovariš režiser, sedaj se pa srečava z najbolj atrak- tivno točko. Vidi^e tale pla- zovit hrib pred nami. ki Je skromno obraščen z nizkim grmičevjem? Na hrib bd med tisto na pol suho diev- je p>ostavil s puškami m to- mahavkl oboroženo četo Ko- mančev pod poveljstvom Te- mnookega sokola. Sedel bi na snežno belem žrebcu ln bi s svojo mladostno, do- stojanstveno ter smrt prezi- raj očo držo simboliziral lik legendarnih poglavarjev di- vjega zahoda. Izpred iVleško- vega studenca in mimo gra- nitne stene bi v galopu pri- drvela v spremstvu kavbo- jev vprega s kočijo. Temno- okl sokol se kot vihar spu- sti po strmini z neustraš- nimi Komanči; potolče kav- boje, vdre v kočijo, preto- vori orožje na konje in brez sledu izgine z drzno četo. v oblakih prahu!« »Fantastično!« zavpije re- žiser Vukovič. »To je ideja! Gustl! Nagrado dobiš!« Rudi Božič MISLI Z NAPAKO Najhujše oblasti so člove- ške strasti. Za uspešno lai je potreben razum, za preprosto resnico dostikrat — velik pogum. Lep pogled in nasmeh sta dostikrat prva poštarja lju- bezni. Človekova resnična veličina je v ljubezni, njegova nemoč v smrti. Zakon je kompromis med željenim in doseženim. Ce bi se vse zelje izpolni- le, bi se svet pobil brez vojn. Vim čisti vse, razen —- ve- sti. Sreča za kanalizacijo je, da vanjo ne mečejo umazanih značajev. Za v&lik del človeštva je življenje en sam dolgi april. Najpopolnejša maska je človeški obraz. Nobenega bogastva ne mo- reš tako hitro zapraviti kot zdravje. Laži so maske značajev. Laž je seme mnogih lju- bezni in sad grenkih spo- znanj. Spomini so kot lastovice — nekega dne se ne vrnejo več. Tudi pod odejo se vode ideje. Ljubezen je prvi neskon- čen trak človeštva. Obleka naredi človeka, značaja pa ne. Pod belimi ovratniki je več umazanije, kot pod umazani- mi srajcami. Mnoge ljubezni se rode ta- krat, ko je pamet na dopu- stu. Vino opaja, ljubezen oma- mlja, posledice -^o dostikrat slične. Solze so kot diamanti — mnogo je med njimi lažnih. Vsem ljudem ne gre ver- jeti, saj vsega le ne vedo. Mnoge laži nas osrečujejo, resnica pa — strezni. Laž je kot utrgan cvet — kljub vsej lepoti bo ovenel. MUSEC HERMAN Že dolgo je, kar smo jo srečali gori na skednju špitaliču: Vsa sključena od bolezni in starosti ji dela na robu kozolca in luščila fišol iz posušenih kov. Tereza Kukovič stanuje pri Pintarjevemu Ja ki že velik let skrbi zanjo. Sama nima ne svojcev doma, že dolgo je tega, ko je vso zemljo prepus oskrbo Janezu. Pa saj ni mogla obdelovati strn din, bila je preveč šibka tn bolna, že davno, ko j še dekle, so jo pohabila kopita podivjanih m ostri klini brane, ki je zapeljala čez njo. In žel letja je vsa zgrbljena, otopela zaradi bolečin ml te. Kdo ve, kako globoko se bodo še poglobile bi na njenem obrazu... Damjana Stan Foto: D. Me KAJ JE STRAH? V šoli so pisali šolsko nalogo. Tema sa je bila — strah. Janezek je dolgo grizd svinčnik in se praskal po nosu, naposlei pa je napisal: Mene je tudi rado strah. Posebno moram zvečer v klet, k sosedu po mlekoj če moram med nevihto iz hiše. Mislim, sem strahopetnost podedoval. Tudi moj( očka je rado strah. Kadar je bila mami zdoma, je vedno spal pri naši sosedi.. Nemški ovčar Rex na Dunaju streže svojega mrtvoudnega gospodarja. ^\ govega lastnika je zadela kap in ker ga je pes že pred tem vselej sprenw na njegovih poteh, mu ni bilo težko ponavljati te poti sam. Seveda so priučili za pomoč gospodarju prijatelji, pravtako gojite!ji športnih psov.» Rex vsako jutro obhodi trgovine, kjer mu dajo vse, kar je zapisano na Us" Nikoli nič ne izgubi, tudi drobiža ne. Torbo mu gospodar obesi okoli vr* Rex zna pot in imena gospodarjevih znancev in gre naravnost tja, k*"" mu je ukazano. Na naši sliki vidimo Rexa, kako odpira vrata stanovanj* pri postelji, kjer gleda, če je gospodar zadovoljen z opravljeno nalogo. ^ (Pisma z opisi doživljajev z živalmi so za »Novi tednik« presušila. Smo ' venci res tako slabotno navezani na svoje štirinožne in pernate prijat** Korajžno spet v roke pero.) LJUBEZEN PO SVETU PAST ZA NEZVESTE Običaji, ki zadevajo lju- bezen, so pestri in različ- ni, da je le kaj. Medtem ko v enem plemenu velja za veliko čast, če gost leže v zakonsko ležišče svojega gostitelja, je v drugem plemenu nezvesto- ba hud prekršek. Takšni ljubosumneži in nezaup- ijiveži so na primer Ileki iz Nigerije. Kdo ve kaj je temu krivo, da veljajo že- ne v tem plemenu za tež- ko zadovoljive? Morda so tako divje, ali pa so mo- ški šibki, vsekakor možje svojim družicam nič kaj ne zaupajo — baje zaradi izkušenj. In pri Ilekih se vsaka prešuštnica prej ali slej ujame. Plemenski čarovni- ki 2inajo iz semena rastli- ne ikondo izdelati prašek, ki zmešan s pasjo mastjo in še nekaterimi dodatki postane nekakšno tekoče mazivo. Vaški čarovnik takšno mazilo ljubosum- nemu možu pripravi rade volje. Plačilo je navadno dobro rej en petelin, ta pa je tako in tako le prva po- lovica zaslužka — toda o tem kasneje. Z mazilom iz semena ikondo ljubosumnež na- maže med ljubezensko igro svoji boljši polovici tisto reč. To Ilekom ni težko storiti, ne da bi žena kaj posumila. Po ak- tu mora tako in tako mo- ški uporabiti še spretnost božanja in pri tem mož lahko nastavi namaziljeno past. Kakšno past? žal recep- ta ne vemo. Tega ve le ča- rovnik. Je pa učinek izda- jalski, žensko pri nasled- njem spolnem stiku zgra- bi tak vaginalni krč, da je ljubimec ujet tn prešušt- nika lahko reši samo spet čarovnik s protisredstvom. In ker zadeva tudi boli in udeleženca prepoveda- ne ljubezenske združbe na ves glas vpijeta, zve o do- godku vsa vas, seveda tudi soprog. No in čarovnik dobi za odrešitev zakono- lomcev še enega petelina. NUVl rhlDNiK — Giasiic ODčinsKih organizacij SociaiisiiCnt žveze aeiuvnega ijuostvs .^je uslS&kj iiuvensKe "^n Senijuj Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredništvj: Jeije Ciregurčičeva a poštni preaai 161; Naročnina in ^'^aI V Kongresa IC — Glavni m odgovorni oredniic Jože Voilano fennični urednik: Drage Medved - ttedakcija \luaD , Jure Krašovec I>>minika Poš Milan Seničai Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopar Milenito Tone VraOi - izhaja vsa* četrteK - izdaja ga CXjP »Deio« tjubljans - Rokopisov oe vračamo - Ceo« mezne Številke 2 din - Celoletna naročnina 76 din polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Lju^^ reiel uredništvo 223-(» m Ol -(fc mati ^gias in aan->čnin€ 22ft-0ti Ileški ženski sta dobre volje. Toda smeh ju bi hitro minil, če bi si privoščili skok čez zakonski plot, kadar moža id doma. Skoraj gotovo bi bili ujeti — po zaslugi rastline, ki se imenuje ikondo.