MARIBORSKA KNJIŽNICA Goran Katavić NAČRTOVANJE PROSTORA IN IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN USTVARJALNICE V NASTAJAJOČI KNJIŽNICI ROTOVŽ: ŽELJE, POTREBE IN PRIČAKOVANJA MLADIH Pisna naloga za bibliotekarski izpit Maribor, 2026 Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Goran KATAVIĆ Naslov pisne naloge: Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih Kraj: Maribor Leto: 2026 Št. strani: 28 Št. slik: 0 Št. preglednic: 1 Št. prilog: 4 Št. strani prilog: 7 Št. referenc: 15 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Mariborski knjižnici Mentor v času strokovnega usposabljanja: Darja Barber, Mariborska knjižnica UDK: 027.02(497.4Maribor) Ključne besede: ustvarjalnice, knjižnice, mladi uporabniki, fokusna skupina, prostor, tehnologija Izvleček: Naloga obravnava načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin knjižnične ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž v Mariboru, s posebnim poudarkom na željah, potrebah in pričakovanjih mladih uporabnikov. Izhodišče raziskave predstavlja spoznanje, da se sodobne splošne knjižnice vse bolj uveljavljajo kot večnamenski prostori neformalnega učenja, ustvarjalnosti in druženja, pri čemer ustvarjalnice predstavljajo pomemben razvojni element njihove ponudbe. Mladi so pri tem ključna, a pogosto premalo vključena uporabniška skupina, zato je razumevanje njihovih zaznav ključno za kakovostno načrtovanje novega prostora. Teoretični del naloge predstavlja koncept knjižničnih ustvarjalnic, njihovo vlogo pri delu z mladimi ter primere dobrih praks iz tujine. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni s fokusno skupino osmih dijakov srednje strokovne šole. Zbrani podatki so bili analizirani s tematsko analizo. Rezultati kažejo, da mladi ustvarjalnico sprva pogosto razumejo skozi tradicionalno podobo knjižnice, vendar jo po razjasnitvi koncepta dojemajo kot večnamenski, domač in skupnostno naravnan prostor. Želijo si raznolikega nabora dejavnosti, ki združujejo tradicionalne ročne in digitalne ustvarjalne prakse, pri čemer tehnologijo razumejo kot podporno infrastrukturo. Poseben pomen pripisujejo mentorski podpori, fleksibilni prostorski zasnovi, coniranju prostora ter časovni in finančni dostopnosti. Ugotovitve naloge ponujajo konkretna izhodišča za načrtovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž ter prispevajo k razumevanju vloge ustvarjalnic kot sodobnih knjižničnih prostorov za spodbujanje ustvarjalnosti, učenja in socialne povezanosti mladih. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 TEORETIČNI DEL............................................................................................................. 3 2.1 USTVARJALNICE V KNJIŽNICAH ....................................................................... 3 2.1.1 Konceptualna izhodišča in razvoj ustvarjalnic v knjižnicah .................................. 3 2.1.2 Skupne značilnosti dobrih praks v tujini ................................................................ 4 2.2 USTVARJALNICE KOT VEČDIMENZIONALNI PROSTOR MLADIH ............. 6 3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................ 8 3.1 RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA .............................................................. 8 3.2 FOKUSNA SKUPINA KOT RAZISKOVALNA METODA ................................... 9 3.3 IZBOR IN SESTAVA VZORCA ............................................................................ 10 3.3.1 Velikost skupine ................................................................................................... 10 3.3.2 Ciljna populacija ................................................................................................... 11 3.3.3 Sestava skupine .................................................................................................... 11 3.3.4 Način izbire udeležencev ...................................................................................... 12 3.4 POTEK ZBIRANJA PODATKOV .......................................................................... 13 3.4.1 Pripravljalna faza .................................................................................................. 13 3.4.2 Izvedba fokusne skupine ...................................................................................... 13 3.4.3 Priprava podatkov za analizo ................................................................................ 14 3.5 NAČIN OBDELAVE IN ANALIZE PODATKOV ................................................ 14 3.5.1 Postopek analize podatkov ................................................................................... 15 3.5.2 Zagotavljanje zanesljivosti in etičnosti................................................................. 16 4 ANALIZA REZULTATOV .............................................................................................. 16 4.1 ZAČETNO NERAZUMEVANJE KONCEPTA USTVARJALNICE .................... 17 4.2 VSEBINSKE TEME ................................................................................................ 18 4.2.1 Želene ustvarjalne dejavnosti in vsebine .............................................................. 18 4.2.2 Tehnologija, orodje in pripomočki ....................................................................... 19 4.2.3 Prostorska zasnova in oprema .............................................................................. 19 4.2.4 Organizacija, dostopnost in skupnostni vidik ....................................................... 20 4.3 DELNI SKLEPI ........................................................................................................ 21 5 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI ........................................................................................... 21 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .............................................................................. 26 Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vsebinske teme, primeri kod in citatov ............................................................ 16 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: Vabilo v fokusno skupino ..................................................................................... I PRILOGA 2: Soglasje staršev/skrbnikov .................................................................................. II PRILOGA 3: Obrazec za moderiranje fokusne skupine .......................................................... III PRILOGA 4: Poročilo o izvedeni fokusni skupini ................................................................... VI Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Sodobne knjižnice se v zadnjih desetletjih uveljavljajo kot večnamenski prostori, ki poleg dostopa do informacij vse pogosteje delujejo kot okolja neformalnega učenja, ustvarjalnosti, druženja in skupnostnega povezovanja. V tem kontekstu se razvija tudi koncept ustvarjalnic (angl. makerspaces), ki uporabnikom omogočajo praktično delo, eksperimentiranje ter sodelovanje v ustvarjalnih procesih in predstavljajo pomemben premik v razumevanju vloge knjižnice kot aktivnega in uporabniško usmerjenega prostora. Knjižnične ustvarjalnice so v mednarodnem prostoru že uveljavljen del knjižničnih storitev, v Sloveniji pa se ta koncept še razvija skozi različne prostorske in organizacijske modele. Mariborska knjižnica je z izgradnjo novih prostorov pristopila k širitvi svoje dejavnosti ter s tem k udejanjanju sodobnega koncepta knjižnic. Načrtovana prenova Knjižnice Rotovž, ki je osrednja enota Mariborske knjižnice, predstavlja pomembno priložnost za vzpostavitev sodobne ustvarjalnice, prilagojene potrebam različnih uporabniških skupin, zlasti mladih, ki predstavljajo pomemben, a pogosto premalo raziskan segment knjižnične javnosti. Mladi knjižnico uporabljajo drugače kot odrasli, saj iščejo prostore za ustvarjalnost, praktično delo, sproščeno učenje in socialno interakcijo. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako si ustvarjalnico v knjižnici predstavljajo, katere dejavnosti in tehnologije jih pritegnejo ter kakšne prostorske in organizacijske rešitve prepoznavajo kot smiselne. Raziskava se je zato osredotočila na načrtovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž, s poudarkom na vključevanju mladih v oblikovanje prostora in vsebin. Ustvarjalnica predstavlja tudi priložnost, da knjižnica okrepi stik z mladimi uporabniki ter jih z upoštevanjem njihovih idej učinkoviteje pritegne v knjižnične prostore. Raziskovalni problem je naslavljal vprašanje, kako zasnovati knjižnično ustvarjalnico, ki bo za mlade privlačna, funkcionalna in spodbudna. Zanimalo nas je, katere funkcionalnosti naj ima ustvarjalnica, kako učinkovito vključiti mlade v načrtovanje in uporabo prostora ter kako zasnovati prostor in izbrati tehnologije, ki spodbujajo ustvarjalnost in sodelovanje. Namen naloge je zato bil raziskati razumevanje ustvarjalnice med mladimi ter ugotoviti, katere dejavnosti, vsebine, prostorske značilnosti in organizacijske elemente dojemajo kot ključne za Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 kakovostno delovanje ustvarjalnice v splošni knjižnici. Poseben poudarek je bil namenjen povezavi med zaznavami mladih in praktičnim načrtovanjem ustvarjalnice v novi Knjižnici Rotovž. Cilji raziskave so bili: • Ugotoviti stališča mladih do koncepta »naredi-sam« dejavnosti, kot so ustvarjanje, izdelovanje in popravljanje. • Pridobiti vpogled v predstave mladih o prostoru ustvarjalnice in vsebinah ter načinu dela, ki najbolj ustrezajo njihovim interesom in pričakovanjem. • Pridobiti vpogled v značilnosti prostorske in konceptualne zasnove ustvarjalnice, ki bi bila mladim privlačna in funkcionalno ustrezna. Naloga odgovarja na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako mladi razumejo koncept ustvarjalnice v knjižnici? 2. Katere dejavnosti in vsebine si želijo izvajati v ustvarjalnici? 3. Kakšno tehnologijo in opremo dojemajo kot ključno? 4. Kako si predstavljajo prostorsko zasnovo in organizacijo ustvarjalnice? 5. Kako lahko ugotovitve raziskave prispevajo k načrtovanju ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž? Hipoteze raziskave so: H1: Mladi bodo v večji meri izkazovali zanimanje za uporabo sodobnih tehnologij (npr. 3D tiskalniki, VR očala) kot za tradicionalno orodje (npr. kladivo, izvijač). H2: Mladi bodo dajali prednost odprtemu prostoru ter prostovoljni in samoiniciativni udeležbi v dejavnostih pred vodenimi ali vnaprej strukturiranimi delavnicami. H3: Mladi bodo želeli vključitev raznolikih vsebin, kot so popravila naprav, ročno ustvarjanje in tehnološki izzivi, pri čemer bo najvišje zanimanje izraženo za tehnološke aktivnosti. Raziskava je bila zasnovana kvalitativno. Empirični del je temeljil na izvedbi fokusne skupine z dijaki srednje strokovne šole, ki je predstavljala relevantno ciljno skupino potencialnih uporabnikov ustvarjalnice v splošni knjižnici. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 tematske analize, ki je omogočala sistematično prepoznavanje ključnih vzorcev, tem in pomenov v izjavah udeležencev. Naloga je strukturirana v teoretični del, ki obravnava koncept ustvarjalnic, njihovo vlogo pri delu z mladimi ter primere dobrih praks, in empirični del, v katerem so predstavljeni metodološki okvir, potek raziskave in analiza rezultatov fokusne skupine. Razprava empirične ugotovitve povezuje s teoretičnimi izhodišči ter oblikuje priporočila za načrtovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž, naloga pa se zaključi s povzetkom ključnih spoznanj, omejitvami raziskave in predlogi za nadaljnje raziskovanje ter prispeva k razumevanju vloge ustvarjalnic v sodobnih splošnih knjižnicah, zlasti pri delu z mladimi. 2 TEORETIČNI DEL 2.1 USTVARJALNICE V KNJIŽNICAH 2.1.1 Konceptualna izhodišča in razvoj ustvarjalnic v knjižnicah Ustvarjalnice predstavljajo enega pomembnejših razvojnih premikov v sodobnih knjižnicah. Razvile so se v okviru širšega gibanja ustvarjalcev, ki poudarja učenje z delom, eksperimentiranje, sodelovanje ter praktično ustvarjanje z različnimi materiali in tehnologijami. Temeljna ideja ustvarjalnic je omogočiti uporabnikom dostop do prostora, orodij in strokovne podpore za razvoj ustvarjalnih, tehničnih in ročnih veščin. V knjižničnem okolju ustvarjalnice pomenijo razširitev tradicionalnih storitev, saj poleg dostopa do informacij omogočajo tudi aktivno ustvarjanje in soustvarjanje vsebin. S tem knjižnice prevzemajo aktivnejšo vlogo pri razvoju digitalnih, ustvarjalnih in socialnih kompetenc uporabnikov. Švab (2020) poudarja, da ustvarjalnice temeljijo na vrednotah sodelovanja, skupnostne podpore in praktičnega učenja, podobno pa Kuhar in Merčun (2021) ustvarjalnice v splošnih knjižnicah opredeljujeta kot odprte, večnamenske prostore, namenjene učenju z delom in sodelovanju z lokalno skupnostjo. Razvoj ustvarjalnic je tesno povezan z večjo dostopnostjo sodobnih tehnologij, vendar tehnologija v teh prostorih ne predstavlja cilja samega po sebi, temveč podporno infrastrukturo Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 za ustvarjalne procese, samostojno raziskovanje in neformalno učenje (Švab, 2020; Yi in Baumann, 2018). Takšno razumevanje ustvarjalnic poudarja tudi njihovo pedagoško razsežnost, saj ustvarjalni procesi spodbujajo eksperimentiranje, refleksijo in sodelovalno učenje (Barton idr., 2017), pri čemer ustvarjalnice delujejo kot prostori možnosti, ki lahko mladim – zlasti tistim iz manj zastopanih okolij – omogočajo bolj enakovreden dostop do učenja, tehnologije in ustvarjalnega izražanja. Pomemben poudarek sodobnih ustvarjalnic je njihova vključujoča naravnanost. Yi in Baumann (2018) izpostavljata pomen dostopnosti, raznolikosti dejavnosti, mentorski podpori ter varnemu in spodbudnemu okolju, kar je še posebej pomembno pri delu z mladimi (Li, 2018). V tem kontekstu se spreminja tudi vloga knjižničarja, ki v ustvarjalnicah vse pogosteje nastopa kot spodbujevalec učenja, mentor in povezovalec uporabnikov z viri, znanjem in strokovnjaki, ne zgolj kot skrbnik gradiva (Rogers, 2016; Williams in Willett, 2019). V zadnjih letih se ustvarjalnice vse pogosteje razvijajo kot hibridni prostori, ki združujejo analogne in digitalne ustvarjalne prakse. Raziskave kažejo, da mladi ustvarjalnosti ne razumejo zgolj skozi tehnologijo, temveč kot kombinacijo ročnega, umetniškega in digitalnega dela, zato so prostorska prilagodljivost, možnost sodelovanja in raznolika ponudba dejavnosti ključni elementi uspešnih ustvarjalnic (Li, 2018; Kuhar in Merčun, 2021). Ne glede na tip knjižnice raziskave prepoznavajo skupne dejavnike uspeha, kot so jasno zasnovan koncept, dostopna oprema, usposobljeno osebje in premišljena prostorska zasnova (Wang idr., 2016). V slovenskem prostoru se ustvarjalnice uveljavljajo postopoma, pri čemer avtorji poudarjajo pomen njihove umestitve v širšo knjižnično strategijo in dolgoročno razvojno vizijo (Kuhar in Merčun, 2021). Ta izhodišča so pomembna tudi za načrtovanje prihodnjih knjižničnih prostorov, kot je prenovljena Knjižnica Rotovž v Mariboru, kjer je ustvarjalnica zamišljena kot prostor soustvarjanja, učenja in aktivnega vključevanja uporabnikov. 2.1.2 Skupne značilnosti dobrih praks v tujini Pregled tuje literature kaže, da se knjižnične ustvarjalnice razvijajo v različnih institucionalnih in organizacijskih kontekstih, pri čemer avtorji izpostavljajo več primerov in vidikov njihovega delovanja: Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 • Akademske knjižnice so pogosto navedene kot pomembni pionirji razvoja ustvarjalnic. Raziskave kažejo, da so te ustvarjalnice tesno povezane z učnimi procesi, projektnim delom in interdisciplinarnim sodelovanjem. Tehnologija ima v tem kontekstu predvsem vlogo podpornega orodja za učenje, raziskovanje in ustvarjanje, pri čemer so ključni dejavniki uspeha mentorska podpora, jasno zasnovani programi ter dostopnost opreme (Wang idr., 2016). • Pomemben sklop dobrih praks v tujini predstavljajo ustvarjalnice, zasnovane z vidika dostopnosti in vključevanja raznolikih uporabniških skupin. Yi in Baumann (2018) poudarjata, da uspešne ustvarjalnice temeljijo na prilagodljivi prostorski zasnovi, raznoliki ponudbi dejavnosti, mentorski podpori ter ustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja. Takšen pristop omogoča sodelovanje uporabnikov z različnimi stopnjami predznanja in prispeva k zmanjševanju neenakosti pri dostopu do tehnologije in znanja. • Poseben tip dobrih praks predstavljajo ustvarjalnice, namenjene mladim, ki delujejo kot prostori neformalnega učenja in socialne interakcije. Raziskava, ki jo je izvedel Li (2018), kaže, da mladi ustvarjalnice razumejo kot večnamenske prostore, ki združujejo ustvarjanje, učenje, druženje in razvoj osebnih interesov. V takšnih okoljih mladi razvijajo ustvarjalnost, informacijske prakse in socialne veščine skozi praktično delo, sodelovanje z vrstniki in eksperimentiranje, kar literatura prepoznava kot pomembno dobro prakso pri spodbujanju aktivne vloge mladih v knjižničnem okolju. Pri uspešnih praksah se kljub razlikam v institucionalnem okolju pojavljajo nekatere skupne značilnosti, ki so relevantne tudi za načrtovanje ustvarjalnic v splošnih knjižnicah v slovenskem prostoru. Med njimi izstopajo vključevanje uporabnikov v soustvarjanje programov, prisotnost mentorstva in strokovne podpore, prostorska fleksibilnost ter poudarek na socialni dimenziji ustvarjalnic kot prostorov sodelovanja in izmenjave znanja. Pomembna je tudi uravnotežena kombinacija digitalnih in analognih dejavnosti, saj uspešnost ustvarjalnic ni odvisna zgolj od tehnološke opreme, temveč predvsem od pedagoškega koncepta, vključevanja skupnosti in zagotavljanja dostopnosti za vse uporabnike (Li, 2018; Wang idr., 2016; Yi in Baumann, 2018). Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 2.2 USTVARJALNICE KOT VEČDIMENZIONALNI PROSTOR MLADIH Knjižnice so se v zadnjih dveh desetletjih preoblikovale v dinamična učna okolja, ki poleg dostopa do informacij spodbujajo ustvarjalnost, eksperimentiranje in razvoj različnih kompetenc (Švab, 2020; Yi in Baumann, 2018). Pri mladih imajo pri tem posebno vlogo ustvarjalnice, ki jih razumejo kot prostore učenja, druženja in izražanja osebnih interesov. Li (2018) ugotavlja, da mladi knjižnične ustvarjalnice dojemajo kot večdimenzionalne prostore, ki združujejo ustvarjanje, učenje, socialno interakcijo in interesno raziskovanje, kar presega tradicionalno podobo knjižnice kot tihega prostora za branje. V takšnih okoljih mladi razvijajo značilne informacijske prakse, kot so vizualno iskanje informacij, ustvarjalno eksperimentiranje (angl. tinkering), sodelovalno reševanje problemov ter učenje skozi socialne interakcije z vrstniki in mentorji. Socialna razsežnost ustvarjalnic se v literaturi izpostavlja kot enakovredna tehnološki, saj pomembno vpliva na motivacijo, sodelovanje in občutek pripadnosti mladih (Li, 2018). Ustvarjalnice temeljijo na načelih učenja z delom, sodelovanja in ustvarjalnosti, pri čemer tehnologija ne predstavlja cilja samega po sebi, temveč podporno orodje za učenje in razvoj različnih spretnosti (Švab, 2020; Yi in Baumann, 2018). Ustvarjalnice predstavljajo pomembno okolje neformalnega učenja, v katerem mladostniki znanje pridobivajo skozi praktično delo, reševanje problemov in eksperimentiranje. Takšen način učenja omogoča razvoj tehničnih, oblikovalskih in ustvarjalnih kompetenc ter utelešenega znanja (angl. embodied knowledge), pri katerem se razumevanje gradi skozi fizično izkušnjo in postopno izboljševanje idej. Ob tem neformalno učenje spodbuja tudi ustvarjalno mišljenje, vztrajnost, samozavest ter prenos znanja iz formalnega izobraževanja v vsakdanje situacije (Li, 2018). Pomembna razsežnost ustvarjalnic je njihova socialna funkcija. Mladi jih doživljajo kot prostore druženja, sodelovanja in medsebojnega učenja, pri čemer je socialna interakcija pogosto enakovreden motiv ustvarjalnim dejavnostim. V teh okoljih se razvija kultura spraševanja, kjer iskanje informacij poteka v dialogu z vrstniki in mentorji ter podpira sodelovalno učenje in občutek skupnosti (Li, 2018). Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 Ustvarjalnice imajo pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju dostopnosti in vključevanja. Knjižnice kot prostori enakosti dostopa mladim omogočajo uporabo tehnologij in orodij, ki so jim sicer pogosto nedostopni, ter s tem prispevajo k zmanjševanju digitalnega razkoraka (Švab, 2020). Yi in Baumann (2018) poudarjata, da so ustvarjalnice še posebej dragocene za mlade z omejenim dostopom do tehnoloških virov ali podpore v domačem okolju, saj jim knjižnica nudi opremo, mentorstvo in podporno socialno mrežo. Poleg tega ustvarjalnice delujejo kot informacijsko bogata okolja, v katerih mladi razvijajo napredne informacijske prakse. Pri ustvarjalnem delu uporabljajo raznolike vire, kot so vizualni spletni viri ter znanje vrstnikov in mentorjev, in se učijo skozi postopno preizkušanje ter sodelovalno reševanje problemov. S tem v ustvarjalnicah ne razvijajo zgolj tehničnih veščin, temveč tudi informacijsko pismenost, kritično presojo virov in komunikacijske spretnosti (Li, 2018). Knjižnične ustvarjalnice predstavljajo dinamična okolja, v katerih se prepletajo elementi neformalnega učenja, dostopa do tehnologij, socialnih interakcij in informacijskih praks. Teoretični pregled lahko strnemo v naslednja izhodišča za empirični del naloge: • mladi ustvarjalnico razumejo večdimenzionalno – kot prostor ustvarjanja, učenja, druženja in interesnega raziskovanja; • informacijske prakse, kot so vizualno iskanje, sodelovanje in ustvarjalno eksperimentiranje, pomembno oblikujejo njihov učni proces; • dostopnost tehnologij in mentorska podpora vplivata na zaznano uporabnost in privlačnost ustvarjalnice; • prostorska zasnova in fleksibilnost pomembno sooblikujeta uporabniško izkušnjo in sodelovanje. Empirični del naloge se osredotoča na razumevanje ustvarjalnice med mladimi v Knjižnici Rotovž ter na njihove želje, pričakovanja in izkušnje v povezavi z dejavnostmi, tehnologijami ter prostorsko in socialno dinamiko novega prostora. Strateški načrt Mariborske knjižnice 2026–2030 (Mariborska knjižnica, 2025) poudarja razvoj knjižnice kot platforme znanja, ustvarjalnosti in povezovanja, pri čemer posebno pozornost namenja aktivnemu vključevanju uporabnikov v sooblikovanje storitev in prostorov. V tem kontekstu predstavlja Knjižnica Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Rotovž priložnost za vzpostavitev ustvarjalnice, ki temelji na dejanskih potrebah uporabnikov ter podpira participativne, ustvarjalne in skupnostne prakse. 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop, ki omogoča poglobljeno razumevanje mnenj, izkušenj, motivov in pričakovanj udeležencev. Takšen pristop je primeren zlasti v primerih, ko raziskujemo subjektivna doživljanja in procese oblikovanja stališč v njihovem naravnem socialnem okolju (Banjac, 2020). Izbira kvalitativnega pristopa izhaja iz raziskovalnih vprašanj naloge, ki se osredotočajo na razumevanje ustvarjalnice med mladimi, njihove predstave o dejavnostih, tehnologijah in prostorski zasnovi ter načine, kako te elemente povezujejo s svojo izkušnjo knjižnice. Takšna vprašanja zahtevajo raziskovalno zasnovo, ki je občutljiva za kontekst, jezikovne nianse ter skupinsko dinamiko. Kot ustrezna metoda znotraj kvalitativnega pristopa je bila izbrana fokusna skupina. Klemenčič in Hlebec (2007) poudarjata, da fokusne skupine omogočajo vpogled v načine, kako udeleženci v medsebojni interakciji oblikujejo in utemeljujejo svoja stališča. Metoda je posebej primerna za raziskovanje mladih, saj spodbuja sproščeno izražanje, izmenjavo idej ter razkrivanje socialnih vplivov na oblikovanje mnenj. Plestenjak in Šefman (2025) poudarjata, da knjižnice mlade redko sistematično vključujejo v sooblikovanje storitev, kljub temu da ravno participativni pristopi omogočajo boljše razumevanje njihovih potreb. V tem kontekstu se fokusna skupina izkaže kot primerna raziskovalna metoda, saj mladim omogoča, da svoje poglede in pričakovanja izrazijo v dialogu z vrstniki ter tako aktivno sodelujejo v procesu načrtovanja knjižničnih prostorov. Fokusna skupina je v okviru raziskave omogočila: • vpogled v razumevanje ustvarjalnice z vidika mladih, • prepoznavanje pomenov, ki jih pripisujejo ustvarjalnosti, tehnologiji in prostoru, • opazovanje socialnih interakcij, ki pomembno sooblikujejo njihove predstave, • zbiranje bogatih opisnih podatkov, ki presegajo vnaprej strukturirane odgovore. Banjac (2020) izpostavlja, da je ključna prednost kvalitativnega raziskovanja prav v možnosti pridobivanja poglobljenih in vsebinsko bogatih podatkov, ki omogočajo razumevanje Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 kompleksnosti obravnavane problematike. Glede na cilje naloge je bil zato kvalitativni pristop z uporabo fokusne skupine najustreznejša izbira. Raziskava ima poleg vsebinskega tudi metodološki namen, saj omogoča preizkus fokusne skupine kot ene izmed metod zbiranja povratnih informacij uporabnikov, kar je skladno z usmeritvami Strateškega načrta Mariborske knjižnice (Mariborska knjižnica, 2025), ki poudarja pomen sistematičnega vključevanja uporabnikov v razvoj in vrednotenje knjižničnih storitev. 3.2 FOKUSNA SKUPINA KOT RAZISKOVALNA METODA Fokusna skupina je uveljavljena kvalitativna raziskovalna metoda, s katero raziskovalec pridobi vpogled v mnenja, izkušnje in stališča udeležencev skozi vodeno skupinsko razpravo. Pogovor poteka v manjši skupini, ki jo usmerja moderator, pri čemer je interakcija med udeleženci ključni vir podatkov. Metoda temelji na predpostavki, da posamezniki svoja stališča pogosto oblikujejo, preizkušajo in prilagajajo v socialnem kontekstu, zato omogoča preučevanje procesov nastajanja mnenj, ne zgolj njihovih končnih oblik. Klemenčič in Hlebec (2007) poudarjata, da fokusne skupine omogočajo vpogled v skupinsko dinamiko, načine argumentacije ter socialne procese, ki vplivajo na oblikovanje stališč. Posebej primerne so v raziskavah, kjer raziskovalca zanima, kako udeleženci o določeni temi razmišljajo skupaj, saj udeleženci v razpravi »razmišljajo na glas«, se medsebojno dopolnjujejo, soočajo različna mnenja in skupaj gradijo pomen. Takšna interakcija pogosto razkrije vidike, ki jih individualni intervjuji ne zajamejo. Banjac (2020) dodaja, da so fokusne skupine učinkovite pri raziskovanju tem, povezanih z izkušnjami, odnosi in percepcijami, saj skupinska razprava spodbuja bogatejše in bolj poglobljene odgovore. Metoda je posebej primerna v okoljih, ki so udeležencem poznana in naravna, kar prispeva k večji pristnosti zbranih podatkov. Strateški načrt Mariborske knjižnice (Mariborska knjižnica, 2025) izpostavlja pomen načrtnega zbiranja povratnih informacij uporabnikov ter njihovega aktivnega vključevanja v razvoj knjižničnih storitev in prostorov. V tem kontekstu se fokusna skupina izkazuje kot primerna raziskovalna metoda, saj omogoča poglobljen vpogled v potrebe, pričakovanja in izkušnje uporabnikov ter podpira proces sooblikovanja knjižničnih storitev. Tudi IFLA smernice poudarjajo, da je smiselno mladostnike sistematično vključevati v vrednotenje in nadaljnji Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 razvoj dejavnosti v knjižnici, saj redno pridobivanje njihovih povratnih informacij prispeva k prilagajanju storitev dejanskim potrebam ter k trajnostni in dolgoročni rabi prostora (IFLA – Smernice za knjižnične storitve za mladostnike, 2022). V kontekstu raziskovanja ustvarjalnic je bila fokusna skupina posebej ustrezna iz več razlogov. Prvič, ustvarjalnice temeljijo na sodelovanju, kreativnosti in socialni dinamiki, zato je skupinska razprava omogočila pristno razumevanje, kako mladi razmišljajo o prostoru, tehnologijah in dejavnostih v dialogu z vrstniki. Drugič, raziskovalna vprašanja naloge so po svoji naravi odprta in večdimenzionalna, kar zahteva metodo, ki omogoča raziskovanje v širini in globini. Tretjič, mladostniki pogosto lažje izražajo svoje ideje v sproščenem skupinskem okolju, kjer skupinska dinamika spodbuja nastajanje novih idej, dvomov in predlogov. Kot zadnje, metoda omogoča tudi prepoznavanje skupnih in različnih pogledov, kar je ključno za načrtovanje ustvarjalnice, namenjene raznolikemu krogu uporabnikov. 3.3 IZBOR IN SESTAVA VZORCA Izbor in sestava vzorca predstavljata pomemben del načrtovanja fokusne skupine, saj neposredno vplivata na potek razprave in kakovost pridobljenih podatkov. V tej raziskavi je bil poudarek namenjen mladim kot eni ključnih ciljnih skupin knjižnice. Strateški načrt Mariborske knjižnice (Mariborska knjižnica, 2025) namreč izpostavlja pomen aktivnega vključevanja mladih pri razvoju novih in inovativnih knjižničnih storitev, kar empirično raziskovanje njihovih potreb in pričakovanj postavlja v širši razvojni kontekst ustanove. Vključitev mladih v raziskavo tako ni bila zgolj metodološka odločitev, temveč tudi zavesten odziv na strateške usmeritve knjižnice. Pri oblikovanju vzorca smo upoštevali metodološka priporočila, po katerih morajo biti udeleženci izbrani tako, da lahko o raziskovani temi smiselno razpravljajo ter prispevajo relevantne izkušnje, poglede in ideje, povezane z ustvarjalnico kot nastajajočo knjižnično storitvijo. 3.3.1 Velikost skupine V raziskavi smo oblikovali fokusno skupino osmih udeležencev, kar je skladno z metodološkimi priporočili, po katerih fokusna skupina običajno obsega med šest in dvanajst Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 udeležencev. Velikost skupine pomembno vpliva na dinamiko razprave, saj manjše skupine omogočajo poglobljeno sodelovanje vseh udeležencev, večje pa povečujejo raznolikost izrečenih mnenj. Klemenčič in Hlebec (2007) poudarjata, da so pri delu z mladostniki posebej primerne skupine s šestimi do osmimi udeleženci, saj takšna velikost spodbuja uravnoteženo razpravno dinamiko in omogoča, da imajo vsi udeleženci možnost aktivnega sodelovanja. Izbrana velikost osmih dijakov zato predstavlja ustrezen kompromis med poglobljenostjo razprave in raznolikostjo pogledov, ki jih zahteva raziskovalna tema. 3.3.2 Ciljna populacija Ciljno populacijo raziskave so predstavljali dijaki srednje strokovne šole, saj gre za pomemben segment potencialnih uporabnikov načrtovane knjižnične ustvarjalnice. Izbrana šola je bila locirana v neposredni bližini nove stavbe Knjižnice Rotovž, zato je mogoče utemeljeno predpostaviti, da bodo dijaki te šole med bodočimi rednimi uporabniki ustvarjalnice. Poleg tega šola izvaja več različnih izobraževalnih programov, kar je bilo pomembno z vidika raziskave, saj dijaki z raznolikimi izobraževalnimi ozadji izkazujejo različne interese, odnose do tehnologije ter ustvarjalne preference. Mladostniki so v obdobju intenzivnega oblikovanja interesov, odnosa do tehnologije, ustvarjalnosti in družabnih prostorov, zato so njihove zaznave ključne za razumevanje, kako zasnovati knjižnični prostor, ki bo ustrezal njihovim potrebam. Banjac (2020) poudarja, da je pri fokusnih skupinah bistveno vključiti udeležence, ki imajo izkušnje ali vsaj relevantne stične točke z raziskovano tematiko, saj to omogoča pridobivanje vsebinsko bogatejših podatkov. Dijaki kot redni ali potencialni uporabniki šolske in splošne knjižnice temu kriteriju ustrezajo, zato je bila izbira ciljne populacije metodološko utemeljena. 3.3.3 Sestava skupine Klemenčič in Hlebec (2007) poudarjata, da je pri fokusnih skupinah pomembno ravnovesje med homogenostjo in heterogenostjo skupine. Določena stopnja homogenosti, na primer glede starosti ali statusa udeležencev, prispeva k večji sproščenosti in zmanjšuje hierarhične razlike Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 med člani skupine. Hkrati pa zmerna heterogenost glede interesov, izkušenj ali izobraževalnih usmeritev omogoča pojav različnih perspektiv, kar bogati razpravo in povečuje analitično vrednost podatkov. Pri sestavi vzorca smo upoštevali dva ključna metodološka vidika: • Starostna homogenost. Udeleženci so bili stari med 16 in 18 let, kar zmanjšuje hierarhične razlike, olajša medsebojno komunikacijo in spodbuja sproščeno skupinsko dinamiko. Štemberger (2021) poudarja, da je pri fokusnih skupinah z mladimi starostna homogenost pomemben dejavnik za vzpostavljanje enakovrednega sodelovanja. • Programska heterogenost. Skupino so sestavljali dijaki štirih različnih izobraževalnih programov, od tega dveh triletnih in dveh štiriletnih. Takšna sestava je bila vključena namensko, saj se dijaki različnih programov razlikujejo glede odnosa do praktičnega dela, stika s tehnologijo, pogostosti uporabe knjižnice ter ustvarjalnih interesov. Programska raznolikost je omogočila pridobitev širšega nabora pogledov, izkušenj in potreb, povezanih z ustvarjalnicami v knjižnici. Vzorec je bil oblikovan tako, da so udeleženci delili skupne značilnosti, povezane z raziskovalnim problemom, obenem pa so se med seboj razlikovali v izkušnjah in interesih. Takšna kombinacija homogenosti in heterogenosti je skladna z metodološkimi priporočili za fokusne skupine, ki poudarjajo, da mora biti skupina dovolj raznolika za spodbujanje razprave, vendar ne toliko, da bi to oviralo sodelovanje ali razumevanje med udeleženci. S tem je bila zagotovljena uravnotežena skupinska dinamika, aktivno sodelovanje vseh članov skupine in raznolikosti mnenj. 3.3.4 Način izbire udeležencev Izbor udeležencev je potekal v sodelovanju s šolsko knjižničarko. Dijaki so bili izbrani na podlagi vnaprej določenih kriterijev, kot so starost, programska usmeritev in pripravljenost na sodelovanje. Pred izvedbo fokusne skupine so bili udeleženci seznanjeni z namenom raziskave, potekom srečanja ter načinom obdelave podatkov in so podali informirano soglasje, skladno z etičnimi smernicami kvalitativnega raziskovanja. Banjac (2020) navaja, da je jasno obveščanje udeležencev in zagotavljanje prostovoljne udeležbe temeljni etični pogoj kvalitativnega raziskovanja, saj prispeva k transparentnosti in odgovornemu raziskovalnemu procesu. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 3.4 POTEK ZBIRANJA PODATKOV Zbiranje podatkov je potekalo v skladu z metodološkimi priporočili za izvedbo fokusnih skupin, kot jih navajajo Banjac (2020) ter Klemenčič in Hlebec (2007). Namen priprave in izvedbe fokusne skupine je bil zagotoviti varno, sproščeno in spodbudno okolje, v katerem so se mladi lahko avtentično izražali o svojih izkušnjah, potrebah in pričakovanjih glede knjižnične ustvarjalnice. 3.4.1 Pripravljalna faza V pripravljalni fazi smo oblikovali tematska izhodišča, ki so izhajala iz raziskovalnih vprašanj in ciljev naloge. Vprašanja so bila zasnovana kot odprta in razumljiva, hkrati pa dovolj usmerjena, da so razpravo vodila k raziskovalnemu fokusu, kot to opredeljuje Štemberger (2021). Zajemala so razumevanje ustvarjalnic, izkušnje mladih s tehnologijo ter njihove želje glede prostora in dejavnosti. Pred izvedbo fokusne skupine smo pridobili informirano soglasje staršev oziroma skrbnikov dijakov. 3.4.2 Izvedba fokusne skupine Fokusna skupina je bila izvedena v šolski knjižnici, ki za dijake predstavlja znano in nevtralno okolje. Izbira takšnega prostora je metodološko utemeljena, saj znano okolje prispeva k občutku varnosti, zmanjšuje formalnost ter spodbuja bolj sproščeno in naravno skupinsko dinamiko. Udeleženci so bili nameščeni v krogu, kar je omogočilo enakovreden očesni stik in lažje vključevanje vseh sodelujočih. Zaradi metodološke zahtevnosti izvedbe fokusne skupine je moderiranje razprave prevzela zunanja izvajalka z izkušnjami na področju vodenja fokusnih skupin, raziskovalec oziroma avtor te pisne naloge pa je sodeloval v vlogi opazovalca, odgovornega za spremljanje poteka razprave in zapisovanje neverbalnih odzivov ter poudarkov za pripravo prvega poročila o izvedbi. Pomen tovrstnega zapisovanja poudarjata Klemenčič in Hlebec (2007), saj le-to dopolnjuje zvočni posnetek in omogoča celovitejšo interpretacijo podatkov. Pred začetkom srečanja sta moderatorka in opazovalec prostor ustrezno pripravila, odstranila moteče elemente ter zagotovila primerne pogoje za snemanje razprave. Ob začetku srečanja je moderatorka Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 udeležencem predstavila namen raziskave, potek in predvideno trajanje srečanja ter osnovna pravila sodelovanja. Pojasnila je tudi način snemanja pogovora in zagotovila anonimnost udeležencev, kar je pomembno za vzpostavitev varnega in vključujočega raziskovalnega okolja, kot to opredeljuje Štemberger (2021). Celotna izvedba fokusne skupine, vključno z uvodnim delom in zaključkom, je trajala približno 90 minut, pri čemer je osrednja razprava trajala okoli 60 minut, kar je skladno s strokovnimi priporočili za izvedbo fokusnih skupin. Moderatorka je pogovor vodila z uporabo vnaprej pripravljenih izhodiščnih vprašanj, hkrati pa dopuščala spontani razvoj razprave in prehajanje v sorodna tematska področja. Takšna prožnost omogoča zajem nepričakovanih, a vsebinsko pomembnih vpogledov. Opazovalec je med srečanjem beležil dinamiko skupine, neverbalne odzive udeležencev in ključne poudarke razprave. Po zaključku razprave so imeli udeleženci možnost dodati še morebitne dodatne misli ali teme, ki med pogovorom niso bile izpostavljene. 3.4.3 Priprava podatkov za analizo Posnetek srečanja je bil natančno transkribiran. Transkripcija je bila anonimizirana, saj je varovanje identitete udeležencev temeljno etično načelo kvalitativnega raziskovanja, kar poudarja tudi Banjac (2020). Transkripcija predstavlja osnovno gradivo za nadaljnjo obdelavo podatkov in tematsko analizo, ki je podrobno predstavljena v naslednjem poglavju. 3.5 NAČIN OBDELAVE IN ANALIZE PODATKOV Za obdelavo zbranih podatkov smo uporabili tematsko analizo, eno najpogosteje uporabljenih metod v kvalitativnem raziskovanju. Tematska analiza omogoča sistematično prepoznavanje, organizacijo in interpretacijo ponavljajočih se vzorcev pomenov v besedilnih podatkih, pri čemer ohranja poglobljen vpogled v perspektive udeležencev. Štemberger (2021) poudarja, da je tematska analiza posebej primerna za raziskave, usmerjene v razumevanje načinov razmišljanja, argumentacije in procesov oblikovanja stališč, saj omogoča razčlenitev besedila na pomenske enote in njihovo povezovanje v širše tematske sklope. Banjac (2020) dodaja, da metoda omogoča strukturirano analizo spontanih odzivov udeležencev, hkrati pa ohranja kompleksnost in kontekst kvalitativnih podatkov. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 3.5.1 Postopek analize podatkov Analiza podatkov je potekala po načelih tematske analize, postopek je bil izveden v več zaporednih fazah. V prvi fazi smo se seznanili s podatki. Transkripcijo fokusne skupine smo večkrat prebrali z namenom pridobiti celosten vpogled v vsebino razprave, njen ton ter ponavljajoče se vzorce in izraze. Ta faza je omogočila osnovno razumevanje konteksta in ključnih idej. V drugi fazi je sledilo začetno kodiranje. Besedilo smo razčlenili na pomenske enote in jih označili s kratkimi kodami, ki povzemajo bistvo izjav udeležencev. Kodiranje je bilo izvedeno ročno, kar je omogočilo bolj poglobljeno poznavanje podatkov in zaznavanje pomenskih nians, skladno z usmeritvijo kvalitativnega raziskovanja, kot ga opredeljuje Štemberger (2021). V tretji fazi smo kode združevali v širše tematske sklope. Pri tem smo preverjali, katere ideje se pojavljajo najpogosteje, kako so med seboj povezane in kako se nanašajo na raziskovalna vprašanja. Sledila je faza pregleda in izpopolnjevanja tem, v kateri smo preliminarne teme ponovno preverili glede na celotno besedilo, jih vsebinsko razmejili ter presodili njihovo ustreznost in koherentnost. V naslednji fazi smo teme poimenovali in jih vsebinsko opredelili. Za ponazoritev ugotovitev smo izbrali primere citatov udeležencev. V zadnji fazi smo rezultate interpretirali v povezavi z raziskovalnimi vprašanji in teoretičnim okvirom naloge. Ta korak je omogočil razumevanje, kako zaznave in izkušnje mladih osvetljujejo širše koncepte ustvarjalnosti, informacijskih praks in vloge knjižnice kot socialnega prostora. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 3.5.2 Zagotavljanje zanesljivosti in etičnosti V procesu analize smo upoštevali temeljna načela etičnosti in zanesljivosti kvalitativnega raziskovanja, kot jih navajata Banjac (2020) in Štemberger (2021). Posebna pozornost je bila namenjena varovanju anonimnosti udeležencev ter transparentnosti raziskovalnega postopka. Anonimnost je bila zagotovljena z odstranitvijo vseh osebnih podatkov iz transkripcije. Analiza je temeljila izključno na dejansko izrečenih vsebinah udeležencev; kode in tematski sklopi so bili oblikovani neposredno na podlagi podatkov, brez vsebinskega prilagajanja ali interpretacij, ki ne bi imele opore v besedilu. Pomemben vidik analize je predstavljala tudi refleksivnost raziskovalca, torej zavedanje lastne vloge v raziskovalnem procesu ter možnih pristranskosti pri interpretaciji podatkov. Zanesljivost raziskave je bila dodatno zagotovljena z natančnim opisom analitičnih korakov, kar omogoča sledljivost postopka in povečuje preglednost raziskave. 4 ANALIZA REZULTATOV Analiza rezultatov temelji na tematski analizi transkripcije fokusne skupine, v kateri so udeleženci razpravljali o svojih predstavah, željah in potrebah glede ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž. Podatki so bili kodirani, združeni v tematske sklope in interpretirani v skladu z metodologijo, opisano v predhodnem poglavju. Citati udeležencev so označeni z oznakami U1–U8, s čimer je zagotovljena anonimnost. Analiza je razkrila štiri osrednje vsebinske teme. Preglednica 1: Vsebinske teme, primeri kod in citatov Tema Primeri kod Primer citata (U1–U8) Želene ustvarjalne dejavnosti in vsebine Krožki Umetniško ustvarjanje Ročna dela Fotografiranje »Lahko bi imeli različne krožke, kjer bi obiskovalci prosto ustvarjali, kar želijo.« (U4) Tehnologija, orodje in pripomočki Tiskalniki Računalniki Grafične tablice Slušalke »V enem kotu bi bila vsaj dva računalnika, grafična tablica in projektor – veliko delamo z grafičnimi programi in bi nam to zelo prav prišlo.« (U4) Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Prostorska zasnova in oprema Coniranje Svetloba Pohištvo Rastline »Tam bi bile blazine za sedenje, umetne rastline. Pri vhodu bi bil regal, kjer bi pustili telefone.« (U8) Organizacija, dostopnost in skupnostni vidik Vodene delavnice Samostojno delo Dostopnost Časovna fleksibilnost »Po šoli in med počitnicami.« U5 Ločeno od vsebinskih tem smo obravnavali začetno nerazumevanje koncepta ustvarjalnosti, ki je pomembno vplivalo na potek in razvoj razprave v okviru fokusne skupine. 4.1 ZAČETNO NERAZUMEVANJE KONCEPTA USTVARJALNICE Že na začetku izvedbe fokusne skupine se je pokazalo, da kljub uvodni predstavitvi dijaki ustvarjalnice sprva niso jasno razumeli. Ustvarjalnico so večinoma dojemali kot razširitev klasične knjižnice, povezano z branjem, tišino in pogovornimi dogodki, ki so značilni za tradicionalne knjižnične prostore. To začetno nerazumevanje je bilo razvidno tudi iz transkripcije, saj so udeleženci ustvarjalnico opisovali kot »sobo za branje knjig« (U4), »igranje družabnih iger« (U3) ali za namen »pogovorov s pisatelji« (U2). Takšne izjave kažejo, da so dijaki koncept ustvarjalnice sprva interpretirali skozi že ustaljene predstave o knjižnici kot prostoru formalnega učenja in bralne kulture. Za mnoge je knjižnica še vedno primarno razumljena kot prostor knjig in tišine, medtem ko koncept ustvarjalnice kot hibridnega, interaktivnega prostora za ustvarjanje, eksperimentiranje in druženje ni samoumeven. Na to je opozorila tudi moderatorka v svojem poročilu o izvedbi, in sicer, da so bili udeleženci na začetku zadržani do ustvarjalnih dejavnosti in težko razumeli, da aktivnosti v ustvarjalnici niso nujno povezane z bralno kulturo. To opažanje je potrebno izpostaviti iz več razlogov. Prvič, vpliva na interpretacijo začetnega dela razprave, saj je treba prve izjave razumeti v kontekstu izhodiščnega nerazumevanja koncepta. Drugič, poudarja potrebo po jasnem in ciljno usmerjenem komuniciranju ustvarjalnice ob njenem uvajanju. Če mladi ne razumejo njenega namena in možnosti uporabe, jo težje smiselno uporabljajo. Tretjič, ugotovitev odraža širši trend, znan tudi iz literature, da Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 nove oblike knjižničnih prostorov niso intuitivno razumljene, dokler jih uporabniki ne spoznajo skozi konkretno izkušnjo. Po dodatni razlagi moderatorke so dijaki ustvarjalnico začeli dojemati širše in vsebinsko ustrezneje, kot večnamenski in fleksibilen prostor, ki združuje ustvarjanje, učenje in druženje. V razpravi so poudarili, da jim takšen prostor omogoča dejavnosti, ki jih v drugih okoljih pogosto ne morejo izvajati. Ustvarjalnico so razumeli kot prostor za sproščeno ustvarjanje, druženje po pouku, učenje in pripravo šolskih obveznosti, razvijanje hobijev ter počitniške aktivnosti. Večnamenskost se je tako izkazala kot osrednji element njihovega razumevanja vloge ustvarjalnice v knjižnici. 4.2 VSEBINSKE TEME 4.2.1 Želene ustvarjalne dejavnosti in vsebine Udeleženci so izrazili raznolik nabor interesov za dejavnosti, ki bi jih želeli izvajati v ustvarjalnici. Njihove želje se jasno razporejajo v dve vsebinsko prepoznavni skupini. Prvo skupino predstavljajo tradicionalne in ročne ustvarjalne dejavnosti, med katerimi so dijaki najpogosteje omenjali risanje, slikanje, ilustracijo, šivanje, pletenje, kvačkanje, delo z glino ter knjigoveštvo. Posebej so izpostavili tudi ponovno uporabo starih knjig za ustvarjalne namene. Poudarili so, da gre za spretnosti, ki jih v formalnem izobraževanju redko razvijajo, a jih kljub temu močno zanimajo, na kar se navezuje izjava: »Štrikanje, kvačkanje, to bi me pritegnilo« (U1). Druga skupina so tehnološke dejavnosti, ki bi se udejanjale preko delavnic s strokovnjaki iz prakse, kot so grafični oblikovalci, ilustratorji, obrtniki, umetniki in fotografi. Mladi so si želeli učenja, ki združuje predstavitev postopkov, praktično delo in možnost samostojnega preizkušanja ob mentorski podpori. Mlade nekoliko bolj pritegnejo tehnološke dejavnosti, vendar je izrazita tudi želja po kombinaciji obeh pristopov. S tem je delno potrjena hipoteza H1, saj tehnologija predstavlja pomemben motivacijski dejavnik, vendar ne izključuje tradicionalnih oblik ustvarjanja. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 4.2.2 Tehnologija, orodje in pripomočki Tehnologija je v razpravi predstavljala pomemben vidik dojemanja ustvarjalnice. Dijaki so izrazili potrebo po digitalni opremi, ki bi jim omogočala grafično oblikovanje, urejanje fotografij in zvoka, digitalno risanje, tiskanje ter opravljanje šolskih obveznosti. Pri tem so tehnologijo razumeli kot podporno infrastrukturo za izvedbo lastnih ustvarjalnih projektov, ne zgolj kot učno orodje. Posebej izrazita je bila potreba po dostopnem tiskanju. Eden izmed udeležencev je opozoril na potrebo po tiskalniku in zmanjševanju njegove dostopnosti (»Navaden tiskalnik. Danes ljudje ne vedo več, kje si lahko kaj natisnejo. Ni več tako preprosto natisniti nekaj, kot je bilo včasih«, U3). Prav tako so dijaki izpostavili pomen kakovostne računalniške opreme in dodatkov, kot so grafične tablice, ki omogočajo digitalno ustvarjanje (»V enem kotu bi bila vsaj dva računalnika, grafična tablica in projektor – veliko delamo z grafičnimi programi in bi nam to zelo prav prišlo«, U4). Poleg osnovne računalniške opreme so udeleženci omenjali tudi potrebo po slušalkah, e- knjigah, digitalnih orodjih in multimedijski opremi. Njihove izjave kažejo, da tehnologijo razumejo kot ključno podporo ustvarjalnemu delu ter kot sredstvo, ki jim omogoča uresničevanje idej v knjižničnem prostoru. Vezano na želene dejavnosti iz prejšnje točke se je nakazovala tudi potreba po šivalnem stroju, pripomočkih za pletenje, kvačkanje in druga ročna dela. 4.2.3 Prostorska zasnova in oprema Prostorska zasnova se je v razpravi izkazala kot eden ključnih dejavnikov uspešnosti ustvarjalnice. Dijaki so izrazili željo po udobnem, vizualno prijaznem in funkcionalno razdeljenem prostoru, ki bi omogočal različne načine dela in bivanja v knjižnici. Kot pomembne so izpostavili osnovne elemente opreme, kot so udobni stoli, različne vrste miz, shranjevalne površine, bela tabla, projektor ter kakovostna razsvetljava. Poseben poudarek so namenili topli svetlobi, saj so si želeli prostor, ki ne deluje hladno ali institucionalno (»Jaz ne bi imela bele svetlobe«, U3; »Tudi pri risanju ali ustvarjanju bela svetloba ni dobra, ker ne deluje kot naravna«, U4). Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 V razpravi se je jasno oblikovala tudi želja po coniranju prostora. Dijaki so si ustvarjalnico predstavljali kot prostor z različnimi kotički za učenje, ustvarjanje, grafično delo, ročne dejavnosti in sproščeno branje. Takšna prostorska razdelitev bi omogočala hkratno izvajanje različnih dejavnosti ter večjo avtonomijo uporabnikov pri izbiri načina dela (»Prostor bi lahko bil razdeljen – en del z navadnimi mizami za branje ali mirno delo, drugi pa za ustvarjanje«, U3). Poleg funkcionalnosti so udeleženci poudarjali tudi pomen domačnosti in občutka skupnosti. Želeli so elemente, kot so možnost priprave čaja ali kave, udobna sedišča, blazine, odeje in rastline, ki bi prostoru dali bolj sproščen in neformalen značaj. Predlog o skupni knjigi receptov, ki bi jo soustvarjali uporabniki (»Kaj pa, če bi si naredili kar svojo knjigo receptov…«, U1) dodatno kaže, da ustvarjalnico razumejo kot socialni in skupnostni prostor, ne zgolj kot delovno okolje. 4.2.4 Organizacija, dostopnost in skupnostni vidik Zadnja tematska skupina se nanaša na organizacijske in skupnostne vidike, ki po mnenju dijakov pomembno vplivajo na dejansko uporabo ustvarjalnice. Udeleženci so izpostavili predvsem pomen časovne dostopnosti prostora, ki naj bo na voljo po pouku, občasno ob vikendih ter v času šolskih počitnic (»Po šoli in med počitnicami«, U5). Pomembna se jim je zdela tudi kombinacija vodenih in samostojnih dejavnosti. Dijaki so si želeli delavnic z uvodnim prikazom in razlago, ki bi jim sledilo samostojno ustvarjanje ob mentorski podpori. Poudarili so, da ne želijo zgolj vodenih dejavnosti, temveč prostor, kjer lahko ustvarjajo avtonomno, mentor pa jim pomaga po potrebi (»Sploh na začetku, da ti pokažejo, kako se kaj naredi, in potem ti pustijo proste roke, da delaš po svoje«, U8). Ob tem so omenjali tudi interes za daljše in bolj kontinuirane oblike dela, kot so krožki. Največji delež odgovorov kaže na željo po kombinaciji vodenih dejavnosti in samostojnega ustvarjanja. To delno potrjuje hipotezo H2, saj mladi cenijo avtonomijo, ob tem pa si želijo strokovne podpore ob uvajanju v nove vsebine. Udeleženci so se hkrati zavedali organizacijskih in finančnih omejitev delovanja ustvarjalnice. Predlagali so prostovoljne prispevke, prinašanje materialov, donacije rabljenih predmetov ter Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 sodelovanje pri promociji dejavnosti, kar kaže na pripravljenost za soustvarjanje in odgovorno rabo prostora. Poudarili so, da mora biti osnovna raba ustvarjalnice brezplačna, saj plačilo zmanjšuje dostopnost prostora. Hkrati so izrazili razumevanje za plačilo materialnih stroškov pri organiziranih delavnicah, kjer nastajajo dejanski izdatki. Plačilo v takšnih primerih dojemajo kot sprejemljivo, zlasti če je jasno utemeljeno in cenovno dostopno. Posebej so poudarili tudi pomen dostopnosti in vključevanja različnih skupin uporabnikov. Ustvarjalnico so si predstavljali kot prostor, odprt za različne generacije, mlajše otroke ter osebe z različnimi potrebami, pri čemer so izpostavili nujnost prilagoditev prostora in dejavnosti (»Da je dostopen za vse, mlade in stare«, U2; »Prilagojen za slepe in slabovidne«, U8). Skupnostni vidik se tako kaže kot pomemben dejavnik dolgoročne uporabe in sprejetosti ustvarjalnice med uporabniki. 4.3 DELNI SKLEPI Rezultati fokusne skupine kažejo, da mladi ustvarjalnico razumejo kot večnamenski, domač, tehnološko podprt in skupnostno naravnan prostor, ki presega tradicionalno dojemanje knjižnice. Analiza je pokazala, da je za uspešno rabo ustvarjalnice ključen jasno opredeljen in mladim razumljivo predstavljen koncept, saj začetno nerazumevanje pomembno vpliva na njihova pričakovanja in uporabo prostora. Mladi si želijo raznolike ponudbe dejavnosti, ki vključuje tako tradicionalne ročne kot digitalne ustvarjalne prakse, pri čemer tehnologijo razumejo predvsem kot podporno infrastrukturo, ne kot osrednji namen prostora. Pomembna je tudi prostorska zasnova, ki mora biti udobna, fleksibilna in razdeljena na različne funkcionalne cone. Udeleženci poudarjajo pomen kombinacije vodenih dejavnosti in samostojnega ustvarjanja ter ustvarjalnico razumejo kot socialni in skupnostni prostor, namenjen sodelovanju, druženju in soustvarjanju. 5 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Raziskava je obravnavala razumevanje ustvarjalnice med mladimi, njihove želje glede dejavnosti ter prostorske in organizacijske elemente, ki jih prepoznavajo kot ključne za kakovostno izkušnjo v knjižnici. Uporaba fokusne skupine je omogočila poglobljen vpogled v Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 razmišljanje dijakov ter razkrila ne le njihove preference, temveč tudi proces oblikovanja razumevanja novega knjižničnega prostora. Na začetku fokusne skupine so dijaki ustvarjalnico večinoma dojemali kot razširitev tradicionalne knjižnice, torej kot prostor, povezan predvsem z branjem, tišino in literarnimi dogodki. Takšno razumevanje odraža še vedno prevladujočo podobo knjižnice kot prostora formalnega učenja in bralne kulture, kar se ujema z ugotovitvami raziskav (Wang idr., 2016). Mladi koncepta ustvarjalnice v knjižnici niso razumeli intuitivno, vendar so po dodatnih pojasnilih svoje razumevanje bistveno razširili in ustvarjalnico začeli dojemati kot prostor ustvarjalnosti, praktičnega dela, uporabe tehnologije, mentorstva in druženja. Ugotovitve raziskave tako odgovorijo na prvo raziskovalno vprašanje in hkrati prinašajo pomembno praktično implikacijo: za uspešno uvedbo ustvarjalnice mora Knjižnica Rotovž nameniti posebno pozornost komunikaciji namena, funkcij in možnosti uporabe ustvarjalnice, podprto z vizualno razlago in postopnim uvajanjem mladih v rabo prostora. Dijaki so v razpravi izražali interese za raznolik nabor dejavnosti, od tradicionalnih ustvarjalnih dejavnosti, kot so risanje, slikanje, ilustracija, šivanje, delo z glino in knjigoveštvo, do digitalnih vsebin, kot so grafično oblikovanje, obdelava fotografij in multimedije. Te ugotovitve so skladne s sodobnimi teoretičnimi izhodišči, ki ustvarjalnice razumejo kot hibridne prostore, v katerih se prepletajo analogne in digitalne prakse ter različne oblike ustvarjalnega dela (Kuhar in Merčun, 2021; Li, 2018). Posebej izrazita je bila želja po delavnicah s strokovnjaki iz prakse in mentorstvu ob samostojnem ustvarjanju. Takšno razumevanje učenja je skladno z načeli neformalnega učenja in ustvarjalne pedagogike, ki poudarjajo aktivno vlogo udeleženca, učenje z delom in učenje ob zgledu. Knjižnica Rotovž mora ta pričakovanja upoštevati pri načrtovanju kadrovskih in programskih vidikov delovanja ustvarjalnice. Tehnologija in oprema sta predstavljala pomemben, vendar ne prevladujoč vidik razumevanja ustvarjalnice med mladimi. Dijaki so tehnologijo dosledno opisovali kot podporno infrastrukturo za ustvarjalno delo, ne kot samostojen cilj ali osrednji namen prostora. Podobno navajajo druge raziskave, ki poudarjajo, da tehnologija v ustvarjalnicah deluje kot orodje, ki omogoča učenje, eksperimentiranje in realizacijo idej, ne pa kot spektakel ali simbol inovativnosti (Švab, 2020; Yi in Baumann, 2018;). V naši raziskavi so mladi večjo vrednost pripisovali uporabni tehnologiji za šolsko delo in ustvarjalne projekte, kot so tiskalnik, zmogljiv Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 računalnik, grafična tablica, multimedijska oprema in ostala oprema, ki omogoča grafično oblikovanje, digitalno risanje, obdelavo fotografij in zvoka ter pripravo šolskih obveznosti. Takšno razumevanje tehnologije kot pogoja, ne cilja, predstavlja pomembno izhodišče za realno in trajnostno načrtovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž. Prostorska zasnova ustvarjalnice je po mnenju dijakov eden ključnih dejavnikov njene uporabnosti in privlačnosti. Ustvarjalnico si predstavljajo kot udoben, estetsko prijeten in funkcionalno razdeljen prostor, ki omogoča različne načine dela in bivanja. Izpostavljen je bil občutek domačnosti ter možnost priprave napitkov. Takšna prostorska zasnova krepi občutek pripadnosti in sproščenosti, kar je pomemben pogoj za ustvarjalnost in daljše zadrževanje mladih v prostoru. Takšno razumevanje je skladno z ugotovitvami drugih raziskav, ki vidijo knjižnico kot večnamenski tretji prostor, kjer se prepletajo učenje, ustvarjanje in socialna interakcija (Oldenburg, 1989; Švab, 2020). Z organizacijskega vidika so dijaki izrazili jasno potrebo po odprtem, dostopnem načinu delovanja ustvarjalnice ter časovni fleksibilnosti (po pouku, ob vikendih, med počitnicami). Ustvarjalnico razumejo kot skupnostni prostor, ki mora biti vključujoč, prilagodljiv in dostopen tudi mlajšim otrokom, starejšim ter osebam z različnimi potrebami. Te vidike je potrebno upoštevati pri načrtovanju Knjižnice Rotovž, saj vplivajo na pogostost in trajanje obiska mladih v knjižnici. Predstavljene ugotovitve so omogočile preverjanje hipotez, zastavljenih v uvodnem delu naloge. Na podlagi tematske analize fokusne skupine je bilo mogoče primerjati začetne predpostavke raziskave z dejanskimi stališči, interesi in pričakovanji mladih. Hipoteza H1: Mladi bodo v večji meri izkazovali zanimanje za uporabo sodobnih tehnologij (npr. 3D tiskalniki, VR očala) kot za tradicionalno orodje (npr. kladivo, izvijač). Hipoteza se je delno potrdila. Rezultati raziskave kažejo, da mladi izkazujejo izrazit interes za uporabo digitalnih tehnologij, kot so računalniki za grafično oblikovanje, digitalno risanje, obdelava fotografij in zvoka ter tiskanje. Hkrati pa empirični podatki niso potrdili prevlade zanimanja za napredne tehnologije, kot so 3D-tiskalniki ali navidezna resničnost. Mladi so tehnologijo razumeli predvsem kot podporno infrastrukturo za uresničevanje konkretnih idej, pri čemer so večjo vrednost pripisovali uporabnim in vsakodnevno dostopnim orodjem. Iz tega Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 razloga hipoteze ni mogoče v celoti potrditi. Čeprav udeleženci niso zavračali naprednejših tehnologij, le-te niso bile v ospredju njihovih želja. Hipoteza H2: Mladi bodo dajali prednost odprtemu prostoru ter prostovoljni in samoiniciativni udeležbi v dejavnostih pred vodenimi ali vnaprej strukturiranimi delavnicami. Hipoteza se je delno potrdila. Mladi dajejo prednost odprtemu, fleksibilnemu prostoru, ki omogoča samostojno ustvarjanje, vendar ob dostopni mentorski podpori. V tem pogledu empirični podatki delno podpirajo hipotezo. Udeleženci so večkrat poudarili, da si želijo kombinacijo uvodnega prikaza in samostojnega dela, kar je skladno s sodobnimi koncepti neformalnega učenja in pedagogike ustvarjalnic. Možnost samostojnega ustvarjanja, pri katerem mentor nastopa v podporni, ne vodilni vlogi, je v ospredju. Hipoteza H3: Mladi bodo želeli vključitev raznolikih vsebin, kot so popravila naprav, ročno ustvarjanje in tehnološki izzivi, pri čemer bo najvišje zanimanje izraženo za tehnološke aktivnosti. Hipoteza se je delno potrdila. Raziskava je pokazala željo mladih po raznoliki ponudbi vsebin, ki vključujejo ročne ustvarjalne dejavnosti, digitalno ustvarjanje in praktične projekte. Ne izpostavljajo ene same vrste dejavnosti, temveč cenijo pestrost in možnost izbire glede na interese. Vendar empirični podatki ne potrjujejo, da bi bilo zanimanje za tehnološke aktivnosti izrazito višje od zanimanja za ročne ali analogne dejavnosti, zato hipoteze ni mogoče v celoti potrditi. Mladi so poudarjali pomen ravnotežja med različnimi oblikami ustvarjalnosti, kar kaže, da ustvarjalnico razumejo kot hibridni prostor. Raziskava ima tudi določene omejitve. Temelji na eni fokusni skupini omejenega števila udeležencev iz enega šolskega okolja, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posploševati na celotno populacijo mladih. Kljub temu ponuja poglobljen vpogled v razmišljanje ciljne skupine, ki je za načrtovanje knjižnične ustvarjalnice še posebej relevantna. Nadaljnje raziskave bi lahko razširile vzorec na več fokusnih skupin, različne starostne skupine ali druge lokalne skupnosti ter spremljale uporabo ustvarjalnice po njenem odprtju. S tem bi knjižnice pridobile še dodatna znanja za razvoj ustvarjalniških prostorov kot pomembnega dela sodobnih knjižničnih storitev. Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 Skupno lahko ugotovimo, da empirične ugotovitve neposredno prispevajo k utemeljenemu in uporabniško usmerjenemu načrtovanju ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž. Raziskava ponuja realen vpogled v potrebe mladih ter omogoča, da se ustvarjalnica oblikuje kot prostor, ki ne bo le sledil sodobnim trendom, temveč bo dejansko živel v praksi in odgovarjal na pričakovanja svoje ciljne skupine. Ugotovitve raziskave se pri tem umeščajo v širši kontekst izzivov, s katerimi se soočajo splošne knjižnice pri vključevanju mladih. Plestenjak in Šefman (2025) opozarjata, da mladi odrasli knjižnico pogosto uporabljajo predvsem instrumentalno, zlasti za šolske ali študijske obveznosti, redkeje pa kot prostor prostega časa, druženja ali identitetnega oblikovanja. Empirični rezultati te raziskave kažejo, da lahko ustvarjalnica deluje kot eden izmed mehanizmov za ponovno vzpostavljanje odnosa mladih do knjižnice kot odprtega, varnega in njim prilagojenega prostora. Takšno razumevanje je skladno tudi z IFLA smernicami, ki poudarjajo pomen mladostnikom prilagojenih, varnih in spodbudnih okolij, v katerih se mladi počutijo dobrodošle ter imajo možnost neformalnega učenja, druženja in ustvarjalnega izražanja prostora (IFLA – Smernice za knjižnične storitve za mladostnike, 2022). Ustvarjalnica se pri tem kaže kot celovit sistem, ki vključuje jasno opredeljen koncept, premišljeno prostorsko zasnovo, raznoliko programsko ponudbo in prilagodljivo organizacijo dela. Takšen pristop ne podpira zgolj ustvarjalnih dejavnosti, temveč tudi dolgoročno rabo prostora, participacijo mladih in njihovo aktivno vlogo v knjižnici, s čimer ustvarjalnica predstavlja pomemben razvojni korak za Knjižnico Rotovž. Na podlagi empiričnih ugotovitev fokusne skupine ter teoretičnih izhodišč lahko oblikujemo naslednja priporočila za načrtovanje in delovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž: • Jasno komuniciran koncept ustvarjalnice. Ob odprtju in v začetni fazi delovanja je nujno jasno in ciljno komunicirati, kaj ustvarjalnica je in čemu je namenjena. Raziskava je pokazala, da mladi koncepta ustvarjalnice ne razumejo intuitivno, zato so potrebni uvodni dogodki, predstavitve in izkustvene aktivnosti, ki omogočajo postopno razumevanje in sprejemanje prostora. • Večnamenska in conirana prostorska zasnova. Prostor naj bo razdeljen na funkcionalne cone (ustvarjalna, digitalna, mirna, socialna), ki omogočajo sočasno izvajanje različnih dejavnosti. Takšna fleksibilna zasnova podpira raznolike načine rabe prostora ter večjo avtonomijo uporabnikov. • Uravnotežena kombinacija analognih in digitalnih dejavnosti. Programska ponudba naj vključuje tako ročne in tradicionalne ustvarjalne dejavnosti (npr. šivanje, delo z Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 glino, knjigoveštvo) kot digitalne prakse (grafično oblikovanje, fotografija, multimedija). Raziskava je pokazala, da mladi ne dajejo prednosti izključno tehnologiji, temveč raznolikosti vsebin. • Tehnologija kot podporna infrastruktura. Pri izbiri opreme naj ima prednost uporabna, vsakodnevno relevantna tehnologija (tiskalniki, računalniki, grafične tablice), ki neposredno podpira ustvarjalno delo. Naprednejša tehnologija naj bo uvajana smiselno in v povezavi s konkretnimi dejavnostmi. • Mentorski model z možnostjo samostojnega dela. Mladi si želijo kombinacije vodenih uvodov in samostojnega ustvarjanja ob dostopni mentorski podpori. Priporoča se model, kjer mentor deluje kot podpora in svetovalec, ne kot izključni vodja dejavnosti. • Časovna dostopnost prostora. Ustvarjalnica naj bo dostopna predvsem po pouku, v popoldanskem času, občasno ob vikendih ter v času šolskih počitnic. Takšna časovna prilagoditev bistveno povečuje možnosti redne rabe prostora. • Brezplačna raba prostora z jasno opredeljenimi izjemami. Osnovna raba ustvarjalnice naj bo brezplačna, saj mladi to razumejo kot ključen pogoj dostopnosti. Plačilo je smiselno le pri delavnicah z večjimi stroški materiala, pri čemer je priporočljivo vnaprejšnje jasno komuniciranje. • Poudarek na domačnosti in skupnostnem značaju. Oprema in vzdušje prostora (tople barve, rastline, udobna sedišča) naj podpirajo občutek varnosti, sproščenosti in pripadnosti. Ustvarjalnica naj deluje kot prostor skupnosti, ne zgolj kot delavnica. • Vključevanje uporabnikov v soustvarjanje vsebin. Mladi so izkazali pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju programov, prispevanju materialov in promociji dejavnosti. Takšna participacija krepi občutek odgovornosti in dolgoročno rabo prostora. 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Banjac, M. (2020). Uvod v kvalitativne metode zbiranja podatkov. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.51936/9789612359225 Barton, A. C., Tan, E. in Greenberg, D. (2017). The makerspace movement: sites of possibilities for equitable opportunities to engage underrepresented youth in STEM. Teachers College Record, 119(6), 1–44. https://eugenemakerspace.com/wp- Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 content/uploads/2018/10/The-Makerspace-Movement_-Sites-of-Possibilities-for- Equitable-Opportunities-to-Engage-Underrepresented-Youth-in-STEM.pdf IFLA – Smernice za knjižnične storitve za mladostnike. (2022). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WB8JN3JS/d13b6882-114e- 4697-a1a0-d74e374f4439/PDF Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Andragoški center Slovenije Kuhar, Š. in Merčun, T. (2021). Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah. Knjižnica, 65(1-2), 9– 36. https://doi.org/10.55741/knj.65.1-2.1 Li, X. (2018). Young people’s information practices in library makerspaces as informal learning environments [Doktorska disertacija]. The State University of New Jersey, School of Graduate Studies Rutgers. https://doi.org/doi:10.7282/T33X8B3V Mariborska knjižnica. (2025). Strateški načrt Mariborske knjižnice 2026–2030. https://knjiznica-mb.si/uploads/files/O%20nas/pomembni- dokumenti/strate%C5%A1ki-na%C4%8Drt-mk-2026-2030-potrjen.pdf Oldenburg, R. (1989). The great good place: cafes, coffee shops, bookstores, bars, hair salons, and other hangouts at the heart of a community. Marlowe & Company. Plestenjak, Š. in Šefman, M. (2025). Vključevanje mladih odraslih v knjižnice: primerjava Mestne knjižnice Ljubljana in norveške knjižnice Deichman v Oslu. Knjižnica, 69(4), 91–108. https://doi.org/10.55741/knj.69.4.3 Rogers, A. S. (2016). The librarian’s role in academic makerspaces. V Proceedings of the 1st International Symposium on Academic Makerspaces (str. 124–127). International Journal of Academic Makerspaces and Making. https://ijamm.pubpub.org/pub/n23tabxx Štemberger, T. (2021). Fokusne skupine v pedagoškem raziskovanju. Sodobna pedagogika, 72(3), 10–24. https://www.sodobna-pedagogika.net/arhiv/nalozi-clanek/?id=1942 Švab, Š. (2020). Ustvarjalnice v splošnih knjižnicah: načrtovanje Ustvarjalnega podstrešja v Valvasorjevi knjižnici Krško [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121430 Wang, F., Wang, W., Wilson, S. in Ahmed, N. (2016). The state of library makerspaces. International Journal of Librarianship, 1(1), 2-16. https://doi.org/10.23974/ijol.2016.vol1.1.12 Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 Williams, R. D. in Willett, R. (2019). Makerspaces and boundary work: the role of librarians as educators in public library makerspaces. Journal of Librarianship and Information Science, 51(3), 801–813. https://www.academia.edu/34609303/Makerspaces_and_boundary_work_the_role_of_ librarians_as_educators_in_public_library_makerspaces Yi, F. in Baumann, M. (2018). Guiding principles for designing an accessible, inclusive, and diverse library makerspace. V Proceedings of the 3rd International Symposium on Academic Makerspaces. International Journal of Academic Makerspaces and Making. https://ijamm.pubpub.org/pub/op9ltdpf Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE PRILOGA 1: Vabilo v fokusno skupino Spoštovani, vabimo vas k sodelovanju v fokusni skupini, v okviru katere bomo skupaj raziskovali možnosti za oblikovanje novega prostora v naši knjižnici. Prostor, ki je v zaključni fazi izgradnje, bo namenjen ustvarjanju, učenju ter raznolikim dejavnostim, ki bodo obogatile izkušnjo obiskovalcev. Vaše mnenje je za nas izjemno dragoceno, zato ste bili k sodelovanju povabljeni premišljeno. Cenimo vaš čas, ideje in poglede, saj bomo z vašo pomočjo oblikovali prostor, ki bo kar najbolje odražal potrebe in želje skupnosti. Kdaj: v drugi polovici junija Kje: v šolski knjižnici Kako sodelovati: pridružite se razpravi ter delite svoje misli in vizijo za novi prostor. Zahvaljujemo se vam za pripravljenost sodelovati in prispevati k soustvarjanju knjižnice, ki bo živahno središče znanja, ustvarjalnosti in povezovanja. Lep pozdrav, Mariborska knjižnica Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II PRILOGA 2: Soglasje staršev/skrbnikov Spoštovani starši oziroma skrbniki, vaš otrok je bil povabljen k sodelovanju v raziskovalni dejavnosti v obliki fokusne skupine, ki bo pote kala v prostorih srednje šole v okviru raziskave o interesih in potrebah mladih v povezavi z uporabo ustvarjalnih prostorov (makerspace) v knjižnici. Namen raziskave: Z raziskavo želimo bolje razumeti, kako mladi dojemajo ustvarjanje, učenje in sodelovanje v skupnostnih prostorih, opremljenih z različnimi orodji in tehnologijo. Zbrani podatki bodo uporabljeni izključno za raziskovalne namene in za pripravo zaključnega poročila. Način izvedbe: Fokusna skupina bo potekala v šolskem okolju in bo trajala približno 60 minut. Pogovor bo avdio snemal, posnetki pa bodo kasneje transkribirani (pretvorjeni v besedilo). Varstvo osebnih podatkov: V raziskavi bodo izjave dijakov anonimizirane, kar pomeni, da v poročilih ne bodo navedena njihova imena ali kakršni koli drugi osebni podatki. Posnetki bodo hranjeni na varovanem mestu in bodo po zaključku raziskave trajno izbrisani. Sodelovanje v raziskavi je prostovoljno. Dijaki lahko kadar koli odstopijo od sodelovanja brez kakršnih koli posledic. Če se strinjate, da vaš otrok sodeluje v tej raziskavi, vas prosimo, da izpolnite in podpišete spodnji obrazec ter ga vaš otrok prinese nazaj v šolo. Izjava staršev oziroma skrbnikov Spodaj podpisani/-a soglašam, da moj otrok _____________________________________ (ime in priimek) sodeluje v raziskovalni fokusni skupini, ki bo izvedena v prostorih šole. Seznanjen/-a sem, da se bo pogovor avdio snemal, posnetek pa bo uporabljen izključno za raziskovalne namene in bo anonimiziran. Ime in priimek starša/skrbnika: ____________________________ Podpis: ____________________________ Datum: ____________________________ Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III PRILOGA 3: Obrazec za moderiranje fokusne skupine Obrazec za moderiranje fokusne skupine – dijaki Tema: Oblikovanje ustvarjalnice (makerspace) v Knjižnici Rotovž Trajanje: približno 90 minut Število udeležencev: 8 Moderator: __________________ Datum: __________________ UVOD (10 minut) • Pozdrav in predstavitev moderatorja • Kratek opis ustvarjalnice – o katerem prostoru govorimo 1. Za ogrevanje želimo izvedeti … • Kako bi opisali, kaj je po vašem mnenju ustvarjalnost? • Ste se že kdaj udeležili kakšne delavnice ali ustvarjalnega dogodka (v šoli, knjižnici, mladinskem centru)? 1. SKLOP: VSEBINA IN DEJAVNOSTI (20 minut) 2. Če nadaljujemo – prosim, da pomislite na ustvarjalnost. Kakšne vsebine in dejavnosti bi si želeli? • Katere vrste dejavnosti bi vas najbolj zanimale v takem prostoru? • Katere dejavnosti bi vas res navdušile, da bi prišli večkrat? 3. Bi si želeli učenje določenih veščin – vodenih, pod mentorstvom – ali bolj svobodno ustvarjanje po lastni ideji? 2. SKLOP: ORODJE IN TEHNOLOGIJE (20 minut) Sedaj, ko smo spregovorili o vsebinah, vas prosim, da pomislite še nekoliko bolj podrobno … Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV 4. Kaj se vam zdi zanimivo ali bi želeli preizkusiti … • … pa do zdaj niste imeli priložnosti – bodisi zaradi pomanjkanja opreme, financ ali drugih dejavnikov? 5. Vas tehnologija bolj navdušuje ali vas morda celo nekoliko odbija? 6. Bi si želeli pomoč mentorja ali bi raje raziskovali sami / s prijatelji? 3. SKLOP: PROSTOR IN VZDUŠJE (20 minut) 7. Kakšen naj bo ta prostor? • bolj sproščen, barvit, minimalističen, tehničen? • Ali bi morali imeti kotičke za različne dejavnosti? • Kako pomembno vam je, da je prostor udoben, odprt in prijeten za druženje? • Kaj bi v prostoru po vašem mnenju zagotovo moralo biti? 4. SKLOP: DOSTOPNOST IN UPORABA (10 minut) 8. Kako si predstavljate uporabo prostora? 9. Kdaj bi najraje obiskovali tak prostor? 10. Bi ga uporabljali sami, s prijatelji ali v vodenih skupinah? 11. Bi prostor obiskovali redno, če bi bil dostopen in zanimiv? Zakaj da / ne? ZAKLJUČEK (10 minut) Možna dodatna vprašanja: • Katera ideja vam je bila danes najbolj zanimiva? • Kaj se vam zdi najpomembnejše, da tak prostor res zaživi? (Uporabimo jih le, če bo dovolj časa – pomembno je predvsem, da pridobimo dovolj povednih informacij.) Zahvala za sodelovanje. Zapiski moderatorja naj vključujejo: Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V • posebej zanimive ideje ali izjave • morebitna soglasja ali nestrinjanja v skupini, • predloge za nadaljnje korake Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI PRILOGA 4: Poročilo o izvedeni fokusni skupini Poročilo o izvedeni fokusni skupini Tema: Oblikovanje ustvarjalnice v Knjižnici Rotovž Trajanje: 90 minut (vključno s pripravo), razprava je trajala 60 minut Število udeležencev: 8 Datum izvedbe: 17. 6. 2025 1. SKLOP: VSEBINA IN DEJAVNOSTI Pogovorimo se o vsebinah in dejavnostih, ki bi bile za mlade udeležence najbolj zanimive, zaradi ker gre za prostor v knjižnici, so na začetku bolj zadržani glede ustvarjalnih dejavnosti in težko »razumejo«, da gre za prostor, kjer se spodbuja ustvarjalnost in kjer aktivnosti niso nujno povezane z bralno kulturo. Ko se osredotočimo in poskušamo odmisliti ozko gledane aktivnosti povezane z branjem in učenjem v knjižnici, udeleženci izpostavijo nekaj možnih dejavnosti, ki se jim zdijo zanimive (in bi se na primer udeležili sami): - slikanje na platno in druge tehnike, - ustvarjanje lesenih figuric, - delavnice recikliranja, - ustvarjanje z glino, - oblikovanje in dizajn (predvsem grafični), - pletenje in kvačkanje, - pletenje košar oz. izdelovanje izdelkov iz trsja. V okviru mogočih dejavnosti omenjajo tudi, da bi lahko glede na letni čas (in praznike) skupaj zaposleni in uporabniki ustvarjali okraske za celotno knjižnico. Predvsem izpostavljajo, da bi si želeli aktivnosti pod mentorstvom, ki naj vključuje zelo jasna navodila kako se upravlja s stroji (tehnologijo), če so ti vključeni, ko je jasno kako se tehnično nekaj izvede, pa si želijo proste roke pri ustvarjanju in uporabi kar je na voljo v prostoru. 2. SKLOP: ORODJE IN TEHNOLOGIJE Izpostavljena so bila različna orodja, ki bi lahko bila zanimiva, predvsem izpostavljajo nujo po računalnikih in programski opremi, ki omogoča (grafično) oblikovanje in je brezplačno na Katavić, G., Načrtovanje prostora in izobraževalnih vsebin ustvarjalnice v nastajajoči Knjižnici Rotovž: želje, potrebe in pričakovanja mladih. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VII voljo, obenem pa nujnost printerja, ki naj bi bil težko dostopen, ko nekaj potrebuješ. Prav tako omenjajo projektor, VR očala. Na voljo si želijo družabnih iger in pisal, kar sicer ne spada najbolj v omenjeni prostor, vendar so izražene potrebe morda zanimive za druge prostore v knjižnici. V samem prostoru si želijo t.i. čajno kuhinjo, da bi bil prostor domačen in dostopen. Omenjali so dogodke kot je izmenjevalnica receptov in pokušnja izdelkov, čeprav niso izpostavili, da bi se lahko kuhalo (peklo) v samem prostoru, je to morda zanimivo, če je to tehnično izvedljivo. 3. SKLOP: PROSTOR IN VZDUŠJE V smislu samega izgleda prostora so izpostavili, da naj bo prostor svetel, ne preveč barvit, naj ima rumeno svetlobo, ki je bolj primerna kot bela svetloba in bolj prijetna za delo in ustvarjanje. Prostor naj bo večnamenski, da se v njem lahko izvajajo različne dejavnosti in je prilagodljiv tudi na način, da se lahko tam zadržujejo različne osebe, ki »delajo vsaka svojo stvar«. Zelo pomembno se jim zdi, da je prostor namenjen druženju, da je dostopen tudi za osebe z različnimi oviramo (omenjeno je bilo za slepe in slabovidne), za različne starostne skupine, od otrok do starostnikov in naj bo tako zasnovan, da bo vsem prijetno. Omenjali so, da pa je lahko barvit oz. pobarvan strop, naj se v prostor vnese naravne elemente (vsaj umetne rože, če prostor ni primeren za žive rastline). Kot že omenjeno si želijo v prostoru čajno kuhinjo, dostop do vode in kot zelo veliko dodano vrednost vidijo, če so na organiziranih dogodkih na voljo prigrizki. To je večina izpostavila kot nekaj, kar so si najbolj zapomnile z ustvarjalnih dogodkov, ki so se jih udeležili v preteklosti in so to res cenili. Glede na to da se bo v prostoru ustvarjalo, naj bo tam tudi prostor, kjer se izdelki lahko sušijo ali počakajo na nadaljnjo obdelavo. Prav tako so omenjali, da naj ima prostor zagotovljen prostor za odlaganje npr. omarice na zaklepanje, kamor lahko brezskrbno odložijo svoje osebne stvari. 4. SKLOP: DOSTOPNOST IN UPORABA Uporabo prostora si predstavljajo kot vedno dostopno, kadar je vse ostalo zaprto, da se tu ustvarja skupnost, ki je ta prostor »vzela za svojega«. Da bi bili uporabniki pripravljeni vanj vlagati z lastnim časom, po potrebi z donacijami za opremo (odeje, materiale ipd.). Udeleženci so povedali, da bi prostor najraje obiskovali takoj po šoli (med 15.00 in 18.00 uro), tudi med vikendi, predvsem v nedeljo, ko je vse ostalo zaprto. Pomembno pa se jim zdi, da pri takem prostoru ni omejitev kdaj lahko pridejo, da si predstavljajo, da je vstop v tak prostor mogoče dokumentirati (npr. s karticami knjižnice), da bi se izognili uničevanju ipd. ZAKLJUČEK Udeleženci so bili večinoma zelo zainteresirani, na koncu so izpostavili, da se jim zdi zelo dobro, da »jih nekdo nekaj vpraša, česa si želijo«. Ustvarjalnica je v njihovih očeh prostor za druženje, kjer je nekaj časa namenjeno vodenim aktivnostim (pod mentorstvom), večino časa, pa sami soustvarjajo prostor in ga uporabljajo za lastno delo in udejstvovanje in je v največji meri stalno dostopen