Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—. lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva '23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 80-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi fn dogovoru Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-GS. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60 V Celju: Slomškov trg 4. Po?', ček. raČ.: Ljubljana 1 ~ 621 St. 278 Ljubljana, četrtek, dne 26. novembra 1931 Leto II. Posredovanje Društva narodov brez uspeha Rešitev mandžurskega vprašanja nemogoča brez odločnega nastopa Amerike - Glav-na skrb DN je sedaj, da se čim častneje otrese nerešene naloge - Amerika bo vzela vprašanje v svoje roke K dogodkom na Daljnem vzhodu General čan-Kaj-Sek, predsednik kitajske republike in vrhovni poveljnik kitajske vojske. t sb decembra v Union na Novinarski koncert Predstavitev lorda Snow-dena gornjemu domu London, 25. novembra. AA. Lorda Dabernon in Lee bosta danes predstavila lordski zbornici novoimenovanega lorda Snowdena. Običajno slovesnost in pohod novega lorda do svojega sedeža bodo nekoliko skrajšali, ker Snowden zelo težko hodi in se že več let opira na dve palici. Zaščitne carine v Angliji London, 25. novembra. AA. Nove carinske postavke so danes stopile v veljavo. Romunska vlada ne odstopi še Bukarešta, 25. novembra. n. Kralj Karel je včeraj popoldne sprejel v avdijenci maršala Pressana, predsednika Jorgo in njegovega si*-na, ministra financ Argeotianuja in guvernerja Narodne banke Manoilescuja. O Pressanovi av-dijenci krožijo razne fantastične vesli. Jorgov list piše, da niso resnične vesti o padcu vlade in da bi bil Pressan dobil mandat, da najde izhod iz sedanje vladne krize, Jorgova vlada je močna in se ne umakne, dokler ne izvrši vse obveze, katere je prevzela. Zanimivo je, da je bil včeraj popoldne maršal Pressan ponovno sprejet v avdijenci pri kralju. Pruski deželni zbor za revizijo Youngovega načrta Berlin, 25. novembra. AA. Wolffov urad poroča: Pruski deželni zbor je sprejel s 184 glasovi desničarskih strank proti 92 neglasujočim sklep, ki zahteva, da nemška centralna vlada takoj vse ukrene za revizijo Youngovega načrta v tem smislu, da se absolutno ustavijo vsa re-paracijska plačila. Indijska konferenca London, 25. novembra, n. Vsi v Londonu prisotni voditelji Indije so izročili vladi protest in odbili pokrajinsko avtonomijo brez vzpostavitve odgovorne centrale za indijsko upravo. Oni vale krivdo na vlado radi te nepovoljne rešitve. Gandhi, ki bi moral sicer odpotovati 29. t. m. v Indijo, je svoje potovanje odložil, da more sodelovati pri zaključni seji indijske konference. Nemci proti Parker Gilbertu Berlin, 25. novembra. AA. Desničarski listi so proti imenovanju Parkerja Gilberta za člana preiskovalnega odbora Banke za mednarodna plačila, češ da je bil Parker Gilbert v mednarodnih finančnih vprašanjih stalno pod vplivom francoskih vidikov. Pariz, 25. novembra. AA. Veliki informativni listi v današnjih izdanjih namiga-vajo na to, da bi utegnil Washington vzeti mandžurski spor v svoje roke, če l>i se DN na njem desinteresiralo. V tem primeru bi ameriška vlada sklicala v Wa-shington konferenco 9 velesil. Generalni tajnik DN Drumond se je sestal z generalom Dawesom in ga prosil, naj mu precizira ameriško stališče. Rezultat tega sestanka še ni znan. V krogih DN upajo, da položaj vendarle ne bo čisto brezupen, že bodo ameriške Združene države odločno stopile na stran Društva narodov. Pariz, 25. novembra. AA. Davi je bila tajna seja Sveta DN. Upanje na ugodno rešitev japonsko-ki-tajskega spora je danes iznenada oživelo. Pojavila se je namreč misel, da bi se sprti stranki utegnili lažje sporazumeti v Wa-shingtonu, kakor pa v Parizu. Na drevišnji tajni seji Sveta DN pride, kakor se splošno pričakuje, do definitivnega zaključka sedanjega izrednega zasedanja Sveta DN v Parizu. Tokio, 25. novembra. AA. General Ka-zunari Ugaki, guverner Koreje, je dal izjavo, v kateri naglaša, da je Mandžurija neobhodno potrebna japonskemu nacijo-nalnemu in gospodarskemu življenju. Dodal je, da bodo Japonci tedaj izpraznili to pokrajino, ko se vaujo povrneta red in mir. Tokio, 25. novembra. AA. Zdi se, da Japonska ne namerava zavzeti Cinčinčova. Pariz, 25. novembra. AA. Svet Društva narodov se sestane danes popoldne. Upajo, da bo lahko razpravljal o odgovoru japonske in kitajske vlade na predlog, naj se odpošlje v Mandžurijo preiskovalna komisija Društva narodov. Najvažnejši dan v zgodovini DN Pariz, 25. novembra, n. Tukajšnja izdaja >Chicago Tribune« imenuje včerajšnji in današnji dan najvažnejša v zgodovini DN, Direktive, katere je snoči prejel kitajski delegat dr. Sze iz Nankinga, so delovale naravnost alarmantno. Splošno se misli, da so bile sestavljene in odposlane poprej, kakor je novi minister za zunanje posle Wellington prevzel svoj novi resor. Ako se še poudari, da je novi minister poznan kot pristaš zmerne politike, tedaj je umevno, da je nastala situacija vse brezupna. Tudi »Matin« smatra, da so izgledi na sporazum jako majhni. Zato nima smisla, da se v Mandžurijo sploh pošlje kaka komisija. »E eh o de Pariš« piše, da je danes Briand rekel dr. Szeju, da ostane Kitajska sama z Japonsko brez pomoči Društva narodov, ako kitajska vlada ostane pri svojih pogojih glede odpošiljatve preiskovalnega odbora v Mandžurijo. Bolje bo za Kino, ako se zadovolji s takim odborom, kakor ga misli poslati Društvo narodov. V krogih Sveta DN, kjer sc opaža velika nestrpnost. se vodijo razprave v tem pogledu, da bi se DN na čim lepši način izmotalo iz neugodne situacije. Splošno se sodi, da bi bilo najbolje, ako se zasedanje Sveta DN zaključi. »Izvanreden in spccijalcn Slučaj« Pariz, 25. novembra, n. »Petit Parisien« piše, da se bo Društvo narodov iznebilo mandžurske afere na ta način, da bo izjavilo, da predstavljajo dogodki v Mandžuriji izvanreden in specijalen slučaj, pri če- mer more Društvo narodov edino obsojati vsako vojno akcijo, posebno pa še vojno okupacijo. Tudi drugi francoski listi so mišljenja, da DN ne bo moglo poravnati mandžurskega spora in da bo po vsej verjetnosti ameriška vlada sklicala novo konferenco, na kateri bodo sodelovali pred-stavitelji onih držav, ki so leta 1902 podpisale pogodbo glede Mandžurije. Koncentracija kitajskih čet — Japonske grožnje Peking, 25. novembra, n. Predsednik vlade in maršal Čangkajšek je imel velik govor pred par tisoč visokošolci, v katerem je poudaril svojo pripravljenost, da se bori do zadnjega moža proti Japonski. Obenem z generalom Ma hoče voditi boj proti sovražniku še nadalje. Peking, 25. novembra, n. Ves promet med Pekingom in Mukdenom je ustavljen. Prevaža se samo vojaštvo in hrana. Bitka zapadno od Mukdena se vodi nadalje z vso ogorčenostjo. General Ma je dobil ojače-nja. Njegov največji nasprotnik general Canghajtin je izjavil, da se bo tudi on boril proti Japoncem in da bo napadel mesto Cicikar. Tokio, 25. novembra, n. Vlada je naročila svojemu delegatu pri Društvu narodov in poslaniku v Parizu, da opozori francosko vlado na dejstvo, da Kitajska zbira velike vojne sile. Zato zahteva japonska vlada, da Kitajska umakne svoje čete, ker bo v nasprotnem slučaju ukrenila potrebne protimere. London, 25. novembra. AA. Reuter poroča iz Mukdena, da so včeraj Japonci porazili Kitajce pri Haoči-čanu in da so se nato Japonci vrnili v utrdbo Ho. V teb, bojih je padlo 60 Kitajcev in 4 Japonci. Heiimvehr orodje za restavracijo Habsburžanov Odkritja lista »Extrablatt« o legitimistični konferenci v Belgiji — Starhemberg v legitimističnih vodah — Predvideva se srdita borba v vrstah Heimwehra med pristaši vsenemške in habsburške smeri Dunaj, 25. novembra, r. Današnji »Extra-blatt« objavlja obširno poročilo iz Bruslja o monarhistični propagandi in o monarhističnih sestankih, ki se vršijo v sporazumu z bivšo avstrijsko cesarico Žito s ciljem, da se pripravi restavracija Habsbur-govcev v Avstriji in na Madjarskem. Kot smo zvedeli od absolutno zanesljive strani — piše »Extrablatt« — se je vršila v Steenockercelu konferenca legi-timistov, katere so se udeležili z avstrijske strani bivši poslanik Wiesner, knez Schonburg in general Danki. Med ogrskimi osebnostmi so bili na tej konferenci grof Esterliazy, grof Hynydy in grof Sigi^. Na tej konferenci se je ugotovilo, da se je položaj v Avstriji in na Madjarskem tako poslabšal, da je ljudska vstaja čedalje bolj verjetna. Vse hrepeni po Otonu Habsburškem, ki je imel, kot znano, 19. novembra svoj devetnajsti rojstni dan. Bivša cesarica Žita je poslala izjavo, v kateri pravi, da ima od Francije garancije, da sc ta država ne samo ne bo upirala vzpostavitvi Habsburgovcev v obeh deželah, temveč da ho tudi doprinesla potrebne finančne žrtve. Za izhodišče monarhistične propagande je določeno Tirolsko, kjer so se, kot znano, tudi že vršile legitimistične manifestacije večjega obsega. Dasi je ves načrt že gotov, je bilo v Steenockercelu sklenjeno, da se bo še nekaj časa počakalo, in sicer dotlej, dokler ne bodo konkretizirani pogoji Francije in dokler sc ne utrdi legiti-mistična misel v vrstah avstrijskega Heiin-wchra. Monarhistom se je baje posrečilo, odvrniti Heimatschutz od vsenemške ideje, a sedaj se mora pridobiti za pozitivno legitimistično smer. V zvezi s tem — se zaključuje poročilo »Extrablatta« — je zelo utemeljena vest, da gotovi politični krogi vneto pomagajo pri pogajanjih, da bi dobila firma Schnei-der-Creuzot — francoski Krupp — večino akcij Alpinske družbe. »Extrablatt« dodaje k temu poročilu dolg komentar, v katerem pravi, da dobi ta vest svoj pravi pomen šele tedaj, če se promatra v zvezi z zadnjimi dogodki v avstrijskem Heimatschutzu. Voditelj te organizacije Starhcmberg je začel narodnim socialistom očitno obračati hrbet. Odkar se je vršil znani sestanek med Starhem-bergom in dr. Seiplom, se čuti v vseh nastopih Heimwehra naraščajoči vpliv dr. Seipla. Obenem se bolj in bolj uveljavlja v vodstvu vpliv avstrijskih aristokratov, ki so izrecni legitimisti. Tako imajo na Nižje-Avstrijskem odločilen vpliv baron Alberti, Karg-Bevenburg in baron Man-dorf, v Gornji Avstriji grof Revereta in grof Koreth ter črno - rumena generala Englisch-Poparich in Puchmayer; dočirn so bili na Štajerskem najbolj vneti zagovorniki Starhembergove smeri oni aristokrati, ki so poročeni s češkoslovaškimi in ogrskimi princezinjami. List pravi, da bo imela tu preorienta« cija vodstva Heimwehra in njegova napoved borbe proti narodnim socialistom za posledico hude borbe v notranjosti Heim-wehra samega. V tej borbi — zaključuje »Extrablatt« — bo zmagala prava duša Heimatschutza proti Starhembergu in njegovim ožjim pristašem, katerih oblast v Heimwehru je v resnici le neznatna. Konec angleške komunistične stranke Moskva nezadovoljna z angleškimi sodrugi London, 25. novembra. Predsedstvo izvršilnega komiteta komunistične internacijonale je na svoji seji dne 13. t. m. nepričakovano sklenilo, da razpusti komunistično stranko v Angliji. Sovjeti očitajo angleškim komunistom, da so se izkazali kot popolnoma nesposobni, da bi izrabili za komunistično propagando 'ako ugoden notranjepolitičen položaj v Angliji v zadnjih treh mesecih. Ne samo, da niso angleški komunisti prav nič storila za pripravo so-cijalne revolucije, niso tudi podvzeli prav ničesar, da bi prišlo do delavskih nemirov. Moskva je dala angleškim komunistom za volitve poldrug milijon zlatih rubljev na razpolago, da bi izzvali zadnje dni pred volitvami delavske nemire. Mesto toga pa so doživeli angleški komunisti na volitvah naravnost uničujoč poraz. S tem so pokazali, da so popolnoma nedorasli svojim nalogam. Predsedstvo centralnega izpolnitvenega komiteta komiterne pravi, da je vsled tega prisiljeno razpustiti angleško komunistično stranko. Mesto nje bodo sovjeti s pomočjo ekstremnih elementov v delavski stranki ustanovili novo komunistično stranko. Nobenega dvoma ni, da bodo angleški komunisti skušali doseči preklic tega sklepa Moskve, toda je le malo verjetno, Ja !>i imeli uspeh. To tudi vsled tega, ker 60 sovjeti itak v zelo neprijetnem položaju, ker je angleška vlada sklenila da zniža jamstvo pri sovjetskih nabavah, vsled česar je morala tudi sovjetska trgovska agentura »Arcos« znatno reducirala svoje delo ter mnogim nameščencem odpovedati službo. Seja ministrskega sveta Beograd, 25. novembra. AA. Danes je bila od 11. do 1310 seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev g. Petra Zivkoviča. Na seji so razpravljali o • tekočih zadevah. Madjarska bo proglasila moratorij Dunaj, 25. novembra, n. V zvezi z vestmi, ki se potrjujejo iz poluradne strani, se more pričakovati proglasitev moratorija na Madjarskem, vendar ne še pred novim letom. Kakor se med tem doznava z merodajnih krogov, se bo moratorij raztezal na vse državne, komunalne in privatne obveze, izvzemši dolgove, garantirane od Društva narodov, za katere so že rezervirane potrebne vsote. Nasprotniki naše gospodarske osamosvojitve Neštetokrat je bilo že povedano in dokazano, da ni izhoda iz sedanje gospodarske krize, če se gospodarsko ne osamosvojimo Gospodarska osamosvojitev pa zopet ni mogoča, če kupujemo blago, ki ga dovolj izdelujemo doma, v tujini. Zato je nastal klic: Kupujte domače blago! Zato je strogem izvajanju tega klica edina pot k našemu gospodarskemu napredku. Vsa javnost je to resnico tudi čisto dobro spoznala in zato zahteva tudi vsa javnost, da se vsa naša podjetja in vsi posamezniki ravnajo po tem klicu in kupujejo predvsem domače blago. Zalibog pa je še vedno dosti podjetij in podjetnikov, ki se po tem edino rešilnem geslu nočejo ravnati. In prav te dni smo prejeli utemeljene pritožbe nekaterih naših in vseskozi solidnih podjetij, ki bodo morala zmanjšati obseg svojega dela in odpustiti ljudi, ker nekateri naši ljudje ra je kupujejo tuje ko domače blago. Da navedemo par konkretnih primerov. V Črni obstoje edini rudniki kaolinske gline v Jugoslaviji. Rudniki so dobro opremljeni in pridobivajo prvovrstno glino, kakršna se rabi za papirno, keramično, barvno in porcelansko industrijo. Ze nekaj časa pa so ti naši edini kaolinski rudniki v veliki težkoči, ker domača podjetja kupujejo raje tuje blago. Po uradni statistiki se uvozi iz tujine na leto nad 500 vagonov kaolina v vrednosti dva in pol milijona dinarjev, dočim domače podjetje ne more prodati v državi niti 200 vagonov. Posledica tega je, da domače podjetje zaposluje le še 25 delavcev, dočim jih je v prejšnjih letih od 70 do 75. Resna nevarnost pa je, da bo moralo podjetje sploh ustaviti obrat, če ne pride do zboljšanja. Pripominjamo, da je kvaliteta domačega kaolina prvovrstna. Če kljub temu kupujejo naša podjetja kaolin v tujini, potem to ni nič drugega ko sabotaža naše gospodarske osamosvojitve. Drug žalosten primer, kako nekateri gre-še proti geslu: Kupujte domače blago 1 bi mogle navesti naše papirnice. Lansko leto je bilo po uradni statistiki uvoženo papirja za okoli 1100 vagonov v vrednosti 56 milijonov dinarjev. Raznih papirnih mas, ko celuloze in drugo, pa nad 2000 vagonov v vrednosti 36 milijonov dinarjev. Naše domače papirnice pa so prisiljene, da vedno bolj omejujejo delo v svojih fabrikah, ker je premalo naročil. Tako je vevška papirnica ustvarila svoj obrat v Goričanah, sladkogorska in zagrebška papirnica delate v vedno manjšem obsegu in tudi beograjska papirnica je delj časa popolnoma stala. Povsodi je bilo vsled tega odpuščenih na stotine delavcev, povsodi je vsled tega narasla armada brezposelnih in to samo zato, ker naročujejo nekatera podjetja papir v tujini. Da, neredkokrat se pripeti, da je papir, na katerem se dan na dan propagira geslo: Kupujte domače blago, nabavljen v tujini. Mnogo naših podjetij nabavlja lepenko v tujini, pa čeprav imamo doma naravnost prvovrstna podjetja, ki z uspehom konkur-rirajo na svetovnem trgu tako po svoji kvaliteti ko po svoji ceni. Ne morejo pa doma konkurirati, ker so nekateri naši ljudje naravnost bolni za tem, da morajo vse naročati le v tujini. In vsled tega naši obrati stoje, tuji pa delajo, vsled tega so naši ljudje brez zaslužka, ker vrše njih delo tujci. In celo vrsto ličnih primerov naše gospodarsko nezavednosti bi mogli navesti in še ne bi bili navedeni vsi grehi. Ali tudi ta podjetja, ki nabavljajo tuje blago, sicer rada govore, da treba kupovati domače blago, kadar gre za njih lastno blago. Prav tako pa tudi brez vsega izjavljajo, da so tudi oni pristaši gesla: Kupujte domače blago! Vsem tem bodi povedano to-le: Geslo: kupujte domače blago! ni fraza in ne sme postati fraza, temveč je ostra nacijonalna zapoved. Vsakdo se mora ravnati po tem geslu in kdor se ne ravna, je nasprotnik naše gospodarske osamosvojitve in zato treba z njim tudi postopati kot z nasprotnikom našega gospodarskega napredka. Brezobzirno in odločno je treba nastopiti proti njim, ker v današnjih časih težke gospodarske krize meji njih početje že na narodno izdajstvo. Treba bo zato ustanoviti odbor, ki bo strogo pazil na to, kdo greši proti geslu: Kupujte domače blago! Z ostrim opominom je treba vse te pripraviti do tega, da bodo spoštovali narodno zapoved, če pa to ne bi zadostovalo, potem je treba njih imena ob- Spopad med komunisti in orožniki na Češkoslovaškem Šest oseb ubitih, dvanajst težko in lahko ranjenih Praga, 25. novembra, d. Uradno poročajo: Danes dopoldne so komunistični delavci v vsem fryvaldovskem okraju ustavili v v _____ delo, da prirede od komunistov priprav ljeni gladovni pohod na Fryvaldov. Odšli so v Fryvaldov. Okrajni glavar je dal orož-ništvu, ki je bilo primerno ojačeno, ukaz, da demonstrante zadrži. Orožniki so množico nekajkrat ustavili in jo razgnali. Pri posredovanju je bil neki orožnik z udarcem palice ranjen. Delavci so se začeli nato pomikati čez polja proti Frjrvaldovu. Orožništvo se je demonstrantom, ki jih je bilo kakih 1000, znova postavilo nasproti. Demonstranti so poskušali priti potem skozi gozd v Fxyvaldov. Pri nekem vijaduktu so začeli demonstranti žandarmerijo napadati z orožjem, kamenjem, palicami, železnimi drogovi itd. Žandarmerijski poročnik Irkvski je dobil pri tem dva udarca po glavi. Ko se je zgrudil na tla, je dal orožnikom povelje, naj streljajo. S salvo je bilo 6 oseb ubitih, 1 težko ranjen, 10 do 12 pa lažje ranjenih. Od orož-ništva sta bila dva lažje ranjena. Dogodek bodo natančno preiskali. Za umilfenie krize v železarski industriji Uspešno posredovanje poslanca Ivana Mohoriča V toku zadnjega meseca se je položaj jugoslovanskih železarn poslabšal. Vsled vedno ostrejše bančne krize in bližajoče se zimske, sezone so padla naročila na minimum, tako da imajo posamezna podjetja le še za nekoliko dni naročil. Radi pomanjkanja naročil preti pri mnogih podjetjih popolna ustavitev obratov, pri drugih pa je, tudi če se dela na zalogo, potrebno zmanjšanje produkcije in skrajšanje obratnega časa. Da bi se odpomoglo tej kritični situaciji in odvrnile preteče nevarnosti, je dospela včeraj v Beograd posebna deputacija, sestoječa iz glavnega zaupnika delavstva na Jesenicah Jurija Jerama, tajnika Delavske zbornice Ant. Kopača ter narodnega poslanca J. Mohoriča. De.putacija je poselila najprej ministra za javna dela dr. Alberta Kramerja, ministra trgovine in industrije, dr. Kosto Kumanudija, načelnika industrijskega oddelka Dragiša Sto-jadinoviča, načelnika oddelka za trgovinsko po- litiko Milivoja Piljo. šela Centralne borze borze dela dr. Marija Krumpotiča, inšpektorja pri Generalnem inšpektoratu ministrstva financ Starčeviča, guvernerja Narodne banke ter predsednika Centrale industrijskih korporacij Ig-nata Bajlonija. Vsem je deputacija podrobno obrazložila kritično stanje železarn v Zenici, na Jesenicah, v Guštanju in Štorah ter izročila obširno spomenico s etatističnimi podatki o obsegu sedanje krize in stavila konkretne predloge, na kakšen način bi se dala kriza preko najhujših zimskih mesecev olajšati, da ne postane delavstvo v jugoslovanskih železarnah brezposelno. Oba ministra kakor tudi vsi referenti in gospod guverner Bajloni so obljubili, da boda poskrbeli za takojšnjo in izdatno pomoč, da se omogoči železarnam nadaljnje obratovanje in zasigura nadaljnja zaposlitev domačega delavstva. 21. občni zbor Telesno foulluvnoga dvuštva „$kiena.“ V torek, dne 24. t. m. se je zopet enkrat zbralo naše ženstvo, da poda javnosti obračun svojega dela, ki ga vrši v eni svojih glavnih organizacij, v Telesno kulturnem društvu »Atena«. Mnogoštevilno obiskan občni zbor je otvo-rila društvena predsednica, dvoma dama gospa Franja Tavčarjeva, ki je v toplih besedah pozdravila zborovalke, članice in zastopnice mnogih ženskih organizacij in tiska. Z globoko hvaležnostjo je omenila visoko pokroviteljico institucije, ki tvori eno izmed področij T. K. D. »Atene«, dijaške kuhinje, Nj. Vel. kraljico Marijo, katera v preteklem letu obiskala poleg drugih ustanov tudi to ter se o njej izrazila zelo pohvalno. Gospa predsednica je zaključila svoj govor z izrazom udanosti Nj. Vel. kralju >n kraljici tem vsemu visokemu rodu Karagjor-gjevičev. Nato je govorila podpredsednica, gospa Minka Kroltova, katera je podala v kratkih besedah sliko delovanja »Atene« v zadnjem poslovnem letu. Poudarila je, da »Atena« ne utesnuje svojega delovnega programa v določen sistem, marveč da gre z življenjem ter usmer-,a svoje delo po resničnih življenjskih naravnih potrebah in prilikah. »Atena« je mnogo žrtvovala za gradnjo in vzdrževanje najmodernejših igrišč, vežbališč, otroških igrišč, ki so podlaga narodnega zdravja. Toda žal ni našla v javnosti tistega odmeva, ki bi ga bila zaslužila. Da bi se na vseh teh športnih prostorih in igriščih razvilo ] ravo življenje, bi bilo treba strokovno izvežbanih, honoriranih moči; teh pa »Atena« ne more vzdrževati. Govornica je izrazila željo, da bi prosvetni odsek banske uprave in oddelek za socijalno politiko posvetila tem razmeram več pozornosti, kajti dober gospodar čuva svoje pridobitve. Gospa Kreftova je omenila dalje, da je nudilo društvo svoje obsežne naprave mestni občini, da izvede skupno ž njo širokopotezno akcijo za izrabo otroškega igrišča, kjer je prostora najmanj za 400 otrok. S pomočjo občine naj bi se prevzeli otroci v vso-dnevno oskrbo na solncu in zraku, pod veščim nadzorstvom, toda akcija ni našla odmeva. Čakamo menda časov, je sklenila ga. poročevalka, da bodo soodločevale naše žene-matere pri takih odločilnih sklepih. Sledila so izčrpna in zanimiva poročila načelnic vseh mnogovrstnih odsekov »Atene»: za telovadbo, tenis, hazeno, lahko atletiko, marijo-netno gledišče, Belo-modre knjižnice, dijaške kuhinje, ortopedskega zavoda itd. — Vsled ome_ ; enega prot.ora se ne bodemo tu bavili z vsakim posameznim odsekom; naj podamo kratko poročilo le o nekaterih: Ortopedski zavod je institucija, ki zasluži vso našo pozornost. Iz poročila načelnice posnemamo, da je obiskovalo zavod v zadnjem letu 105 gojenk in gojencev, ki so se tam slalno ali začasno zdravili. Gojence pošiljajo v zavod razni zdravniki, zdravijo se pa tam pod nazor-stvom šefa, primarija dr. Minafa. Med 105 obiskovalci zavoda je bilo 63 deklic an le 42 dečkov. Najbrž vpliva na to neenako razmerje med spoloma tudi v veliki meri dejstvo, da se starši bolj pobrigajo za deklice nego za dečke, kate- javiti, da bo narod vedel za one, ki so nasprotniki njegove gospodarske osamosvojitve in ki so krivi, če so naši ljudje brez posla. Nepotrebno naročanje blaga v tujini pa se mora brezpogojno nehati! romu po, njihovem mnenju ne škodi toliko, če ima pohabljeno nogo, dvignjeno ramo, ali okrogel hrbet. Otroci prihajajo v ortopedski zavod z raznimi telesnimi nedostatki; največ jih ima levo scolioso (48), desno scolioso (12), okrogel hrbet (19), slabo držo (10), drugi imajo različne druge večje ali manjše napake. — Vse te deformacije so ozdravljive, ako se otroci pravočasno zdravijo. Ortopedski zavod ima zaznamovati prav lepe uspehe: pri (S0% je bil uspeh popo-len, 30 odst. dober, 7 odst. zboljšanje, in le pri 3 odst. je zdravje samo pripomoglo k temu, da je zajezilo napredovanje bolezni, kar je končno tudi uspeh. Otroke pošiljajo v zavod razne korporacije: Mestna občina Ljubljanska 15—23, Okrožni urad za zavarovanje delavcev 12, Humanitarni fond drž. železnic 7, Trg. boln. blagajna 1, Drž. šolska poliklinika 8, Dečji dom kralj. Marije 1; dalje ima »Atena« 4 brezplačni mesta, ki se v kratkem dvignejo na 10 in tudi več. Druga važna institucija »Atene« je »Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije«, kjer je dobilo dnevno obed 85 dijakov in sicer 21 brezplačno, 39 za polovično ceno, 25 pa proti plačilu 5 Din dnevno. V celem letu je kuhinja izdala 2844 kosil za polno ceno, 5788 za polovično, 3826 pa brezplačnih, skupaj 12.458 kosil, od teh 4694 dijakinjam, 7764 pa dijakom. V šolskem letu 1931-32 se hrani v šolski kuhinji 99 dijakov, od teh 25 brezplačno, 37 pa za polovično ceno. V zvezi s šolsko kuhinjo prireja »Atena« tudi gospodinjske tečaje in sicer dopoldanske, kjer je mesta za 4 dekleta, najraje iz kmetov, ki se uče kuhati vsa jedila, ki se kuhajo za dijake, dalje pospravljajo, ribajo in sploh se vadijo v vseh hišnih delih. Priredila sta se v preteklem letu 2 tečaja; v prvem so bila sprejeta 3 dekleta brezplačno. Istotam se vrše tudi popoldanski tečaji za služkinje, in 6icer dvakrat v tednu, od 3. do pol 7. zvečer. Tečaj obsega 20 jedilnikov, vsak jedilnik 4 jedi, sladico in drobno pecivo. Za vse te jedi dobe dekleta koncem tečaja recepte. Jedi pojedo učenke same. Lansko šolsko leto sta bila dva talca tečaja, letos se vrši tretji, ki se konča koncem decembra. »Atena« pomaga tudi gospodinjskim pomočnicam pri njihovem organiizatoričnem delu. V njenih prostorih se vrše sestanki gospodi: skih pomočnic in tečaji za nemščino in šivanje. Tečaje je obiskovalo pribl. 100 gospodinjskih pomočnic. Poročilom tega vsestranskega in koristnega dela »Atene« je sledila volitev novega odbora, ki je sestavljen iz skoro vseh prejšnjih odbornic, katerim so se pridružile zopet nove delovne moči, ki bodo brez dvoma, pod vodstvom sedanjih agilnih voditeljic pripomogle T. K. D. »Ateni« do nadaljuih lepih uspehov. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se Izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice,-ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Premestitve v diplomatski službi Beograd, 25. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog zunanjega ministra s soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščeni : Ilija Milikič, podkonzul fl. položajne skupine kraljevskega generalnega konzulata v Trstu, v zunanje ministrstvo kot tajnik 6. položajne skupine; Jakov Ljotič, tajnik 6. položajne skupine pisarne Nj. Vel. kralja, h kraljevskemu generalnemu konzulatu v Trstu kot podkonzul 6. položajne skupine. Nove telefonske zveze z inozemstvom Beograd, 25. novembra. AA. S sklepom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Tržičem in Prago po taksi 3. Razgovor stane na enoto (tri minute) 5‘40 zlatih frankov. Ta telefonski promet se začne s 25. novembrom t. 1. Beograd, 25. novembra. AA. S sklepom ministra za promet bo od 25. novembra t. 1. direkten telefonski promet med Kranjem in vsemi mesti na Madjarskem. Taksa za edinico pogovora znaša za našo poštno mrežo 1'80 zlatih frankov, za madjarsko pa se bo računala taksa po oddaljenosti mest, s katerimi se vrši pogovor. Afera Kreditanstalta Dunaj, 25. novembra, d. K podkupovalnemu škandalu v Kreditnem zavodu javljajo večerni listi, da ima visok uradnik finančnega ministrstva v rokah seznam kakih 30 do 40 oseb, ki so dobili prispevke iz znanega »pomirjevalnega fonda« v višini 300.000 šilingov. Večji del te vsote so baje dobili dunajski dopisniki raznih inozemskih listov pod naslovom: »prispevek k stroškom«. Ti dopisniki so bili pozvani, naj pri poročanju o dogodkih v Kreditnem zavodu ne štedijo pri izdatkih. Drugi del tega fonda so dobili razni domači listi. Denar se je razpošiljal s poštnimi nakaznicami. Štirje naslovniki so pošiljatev zavrnili. Rezultati zasedanja nemškega gospodarskega sveta Berlin, 25. novembra. AA. Wolffbureau poroča: Na sklepni seji gospodarskega odbora je predsednik nemške narodne banke dr. Luther govoril o pomenu zasedanja tega odbora. Najvažnejši so njegovi sklepi glede iluzijonističnih valutnih načrtov, ki nimajo nobenega stika z izkustvom. Stališče nemške vlade o potrebi stabilnosti nemške valute je posledica prezadolženosti Nemčije in zato neizpremenljivo. Prav tako pa je potreben sklep o znižanju produkcijskih izdatkov, kar pa je Anglija dosegla z razvrednotenjem svojega funta. Odstop vatikanskega državnega tajnika Rim, 25. novembra, n. »Giornale. d’ Italia piše, da je namestnik vatikanskega tajnika irsgr. Pizzardo, ki je nedavno nastopil enoletni dopust, nenadoma odpotoval v Ameriko. Tam ima baje prevzeti važno misijo, da pregleda škofije v Severni Ameriki. S Zizzardom odpotuip " Ameriko tudi msgr. Spielmann. Znano je, da so fašistični listi za časa znanega spora med italijansko vlado in Vatikanom srdito napadali ta dva prelata in kazali na nju kot na največja nasprotnika fašizma in voditelja katoliške akcije. Njun odhod v Ameriko je nov umik Vatikana pred fašistično Italijo. Avstrija proti carinski zvezi z Madjarsko Dunaj, 25. novembra, n. Poljedelski minister Dolfuss je spregovoril tudi o načrtu avstrijsko-madjarske carinske zveze. Dal je izjavo, da je takoj po znanem predavanju madjarskega državnega podtajnika Hantosa v dunajski zvezi industrijcev nastopil proti temu načrtu. Avstrijska vlada bo v najkrajšem ČB6U pri vseh sosednih državah načela načrt ožjega gospodarskega sodelovanja in to tudi na temelju preferenc. Nikakor pa tega ne bo storila samo pri eni državi in tudi ne v obliki, ki bi pomenila politično nekaj čisto drugega, kakor pa želi avstrijska vlada. Poljsko-jugoslovansko znanstveno društvo Varšava, 25. novembra. AA. Poljska telegrafska agencija poroča: Poljsko-jugoslovansko znanstveno društvo je izvolilo svojo začasno upravo. Za predsednika je izvoljen profesor Hilarovič, za podpredsednika profesorja Stolihvo in Lesič, za generalnega tajnika pa dr. Namt-slovski. Društvo bo izdelalo in objavilo poročilo o znanstvenih zvezah med Poljsko in Jugoslavijo. Letalska katastrofa v Romuniji Bukarešta, 25. novembra. AA. Znani romunski letalec poročnik Oculanu je strmoglavil s svojim letalom. Nesreča se je zgodila na vojaškem letali.ču Pipera blizu Bukarešte. Letalo je padlo iz višine 150 metrov in se razbilo. Letalec je pri tem našel smrt. On ročnik Oculanu je bil eden izmed najboljših romunskih pilotov. Kakor znano, je meseca septembra t. 1. letel iz Bukarešte v London brez pristanka. Vprašanje alkoholnih pijač na Finskem Helsingfors, 25. novembra. AA. Finska vlada je sklenila rešiti vprašanje o prepovedi alkoholnih pijač z narodnim plebiscitom, ki bo 28. decembra t. 1. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 25. novembra, d. Polagoma pojemajoča oblačnost; na vzhodnem robu Alp še pretežno oblačno, temperatura pa se bo z vzhoda sem polagoma zniževala. Redna javna seja ljubljanske občinske uprave bo v petek 27. novembra 1931 ob peti popoldne v mestni dvorani. Dnevni red javne seje: 1. Naznanila predsedstva. II. Odohrenje zapisnika zadnje seje. IIII. Finančnega odseka poročila: 1. o tarifi za vožnje na cestni železnici; 2. o občinski dokladi na uslužbenski davek po el. 96 zakona o neposrednih davkih; 3. o stav-bišču za zgradbo šolske poliklinike; 4. o zgradbi delavskega azila; 5. o kreditu za napravo novih telefonskih zvez na mestnem magistratu; 6. o kreditu za vzdržavanje mestne avtomatske telefonske centrale; 7. o kreditu za adaptacijo uradnih prostorov meroizkusnega urada; 8. o kreditu za premestitev električnih ur; 9. o prošnjah za odprodajo mestnega sveta v Koleziji ob Gerbičevi ulici; 10. o kreditu za napravo podaljšanega pročelja ob glavni tržni lopi na Pogačarjevem trgu; 11. o odpisu dolžne najemnine Josipa Gorjupa; 12. o pritožbah proti prirastkarini: Zadruga »Služkinj-ski dom«, Josip Pretnar, Franc Bregar. IV. Gradbenega odseka poročila: 1. o prošnji Ogrin Ivana za parcelacijo; 2. o prošnji Koslor I. za spremembo parcelacije; 3. o prošnji Turk Rujkota za parcelacijo; 4. o prošnji Fortič V. za odprodajo mestnega 6veta; 5. o razlastitvi zemljišča Terdina za otvoritev Kotnikove ulice; 6. o stavbnem dovoljenju za kiosk na vogalu Dunajske in Vodovodne ceste; 7. o pravilniku za napravo trotoarjev; 8. o prošnji Tomšič M. za odprodajo sveta. V. Pcrsonalno-pravnega odseka poročilo: O prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odohrenje zapisnika zadnje seje. III. Perso-nalno-pravnega odseka poročila: 1. o pritožbi novoustanovljenega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Ljubljana — severni del, glede pravice gašenja; 2. o zagotovilu domo-vinstva v ljubljansko domovinsko zvezo; 3. o predlogu za sistemizacijo mesta konceptnega uradnika za finančno-davčno stroko; 4. o raznih personalnih zadevah: a) o stalni upokojitvi uslužbencev, b) o prošnji neke vdove za določitev milostne preživnine, c) o prošnji nekega uradnika za podaljšanje brezplačnega dopusta. Proračunska seja novomeške občine V ponedeljek popoldne je mestni občinski zastop sklepal o proračunu mestne občine za bodoče leto 1932. Uvodoma je župan dr. Josip Režek prečital tozadevna navodila in smernice kr. banske uprave. Upoštevala se je želja po absolutnem štedenju in se od letošnjega proračuna ni zvišala prav nobena davščina, čeravno ima mestna občina velike obveznosti in sto potreb. Kot samostalna občina bo morala nastaviti lastnega občinskega zdravnika, prevzeti vojaški referat ter nastaviti za to posebno moč in še marsikaj. Ubožni zaklad je letos pridobil hišo bivšega šolskega kuratorija. Kupil jo je od Usmiljenih bratov za 150.000 Din. Dve dobri tretjini Je že plačal, ostanek bo poravnan v kratkem. Razpolaga s 148.407 Din hranilnih vlog in še nekaj denarja ima za zidanje prepotrebne mestne hiralnice, ki bo prihodnje leto menda slednjič postavljena svojemu namenu. Dohodkov ima ubožni sklad komaj 11.200 Din, stroškov za vzdrževanje in podporo številnih mestnih ubožcev doma indrugod pa 44.700 Din, kar znači primanjkljaj v višini 33.430 Din, ki se je stavil v proračun. Vodovod je pasiven za dobrih 60.000 Din, to pa iz vzroka, ker je potekla desetletna pogodba z elektrarno »Novobor«, ki Je dajala tok za vodovod za minimalno ceno. Zdaj bo stal samo električni pogon 137.000 Din. Vsi stroški so proračunani na 257.500 Din, kritja je pa le 194.020 Din. Pobirala se bo še naslednje leto 10% naklada na stanarino, uvedli pa se bodo kasneje najbrž vodovodni števci in bo vsakdo plačal potem vodarino po resnični porabi. Redni proračun izkazuje 1,175.416’50 Din izdatkov, ki so porazdeljeni sledeče: Za ohranitev in upravo obč. premoženje 81.866 Din, vodovod in ostala obč. podjetja 257.500 Din, občinska uprava, kamor je vštet tudi novi vojaški urad 186.668 Din, mestna policija 71.600 Din, sejmišče in kar je z njim v zvezi 8.400 Din, gasilno društvo 5000 Din, zdravstvo (obč. zdravnik) 25.030 Din, primanjkljaj ubožnega zaklada 33.430 Din, sreski kmetijski sklad 1752'50 Din, vzdrževanje cest, mostov, vodnih zgradb 119.000 Din, prosveta, šole 178.650 Din (od tega dobita obe osnovni šoli in meščanska dijaška kuhinja Din 5000, ostalo obrtna in trgovska nadaljevalna šola) in slednjič zahteva amortizacija dolgov (nova šola!) 206.520 Din. Za kritje teh velikih izdatkov ima občina te-le dohodke: zakupnina obč. njiv in travnikov, gozd, najemnina obč. poslopij 153.620 Din, občinska podjetja: mestno kopališče vrže letnih 10.000 Din, 10% vodarina 194.020 Din, skupno 204.020 Din, razne takse, pristojbine za zabave, pisarniški dohodki 120.410 Din, lovska najemnina 300 Din in razni dohodki še 5461 Din, vse to vkup pa šele 483.811 Din. Primanjkljaj Din 691.605'50 pa se bo kril s 65"/o občinsko doklado k direktnim davkom, na vino se bo pobirala kot letos 100% naklada, na mošt 50“/», na pivo 50 Din na hektoliter, na žganje 15 Din od hektoliterske stopnje, od goved nad enim letom 25 Din, pod enim letom in od telet 15 Din, od prašičev in drobnice po 5 Din. Dalje se bo pobirala 5% gostaščina, od tujskih sob 2 Din od postelje, za table in reklame pa po lani odobrenem pravilniku finančnega ministrstva. Tako uravnan proračun bi izkazal kvečjemu okrog 3000 Din primanjkljaja, ki bo pa že kako krit, samo da ni bilo treba nobene davščine zvišati. £!ep spominski večer ob 25 letnici smeli Simona Qvey ovčica v Trbovljah Sinoči ob 22. uri 10 minut je preteklo 25 let, odkar Je zatisnil za vedno oči veliki rodoljub, največji poljudni slovenski pesnik in nepozabni narodov ljubljenec Simon Gregorčič. Tukajšnja organizacija Jugoslovanskih emigrantov je priredila sinoči ob 20. uri v Sokolskem domu njemu v spomin lep spominski večer, katerega se je udeležilo veliko število prebivalstva vseh slojev in stanov. Spominsko slavje je otvorilo tukajšnje pevsko društvo »Zvon« z Gregorčičevo »Slovan na dan«, ki jo je občinstvo poslušalo z neko ganjeno pobožnostjo. Ko se je polegel prvi aplavz, je stopil na oder, ki je bil okrašen s pesnikovo sliko, ovito z zelenjem in trnjevim vencem, zastopnik organizacije Jugoslovanskih emigrantov, ki je v svojem govoru povedel navzoče tja v solnčno tužno Goriško v planinsko vas Vrsno pod mogočnim Krnom ob bistri Soči, kjer se je 15. oktobra 1844 rodil nepozabni naš Simon Gregorčič kot sin preprostih kmetskih staršev. Simon Gregorčič si je postavil s svojimi pesniškimi deli nezrušljiv spomenik v zgodovini jugoslovanskega naroda, kajti njegove pesmi, lirske in epske, tožne in vesele so danes tako ukoreninjene in priljubljene med našim narodom, da bo ostalo tudi pesnikovo ime med nami nepozabljeno. Pojo jih otroci v šoli, poje Jih fant dekletu, ko jemlje slovo, češ: »daj mi cvetko dete zalo, da jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo, predno v tuje kraje grem«. Njegovo pesem pojo Slovenci v tujini, ko nazdravljajo domovini, kamor si nazaj žele. Pokojnik pa ni le vroče ljubil svoje slovenske domovine, katero bi tako rad videl združeno, marveč je bil tudi goreč Jugoslovan. Saj je dejal, da Slovenci, Srbi in Hrvatje nismo le trije bratje, marveč smo trojčki ene matere — velike Jugoslavije. Kakor je bil navdušen za združitev vseh Jugoslovanov, tako je tudi vneto zagovarjal vseslovansko idejo. Ob prihodu bratov Cehov na slovenska tla jim je posvetil posebno pesem »Bratom Cehom«, v ka- Proračunska seja Slovenj-gradca Proračun občine zmanjšan za 20% v znamenju splošne slednje Slovenjgradec, 23. novembra. Prejšnji teden se je vršila važna seja mestne občine z glavno točko: Sprejetje proračuna. Uvodoma se je župan g. dr. Bratkovič zahvalil odbornikom in vsemu meščanstvu, ki se je v tako častnem številu odzvalo pri zadnjih volitvah in se tako odzvalo klicu našega kralja! Občinski blagajnik poštni upravnik Eiletz je poročal o proračunu za leto 1932, ki znaša Din 273.251'—, ki je v primeri s prejšnjimi proračuni manjši za okoli 20%. Dohodki: gospodarstvo 56.710 Din, pristojbine 7000 Din, javne naprave 12.000 Din, razni dohodki 5200 Din, izredni dohodki 2350 Din. •Izdatki: gospodarstvo 29.400 Din, uprava 61.208 Din, glavnice 35.800 Din, redarstvo Din 33.250, javna dela 33.700 Din, zdravstvo 22.027 Din, drugi stroški 7000 Din, socijalno skrbstvo 18.245 Din, šolstvo in prosveta 70.348 Din, kmetijstvo 1704) Din, izredni izdatki 39.573 Din. Primanjklaj se pokrije s 60% doklado na vse neposredne davke, obč. trošarina od litra vina 1 Din, od 100 litrov pive 30 Din, od hektoliter-ske stropnje alkohola pri Špiritu, žganju itd. po 8 Din, od živine od glave 10—20 Din, najemninska doklada 3%, tujski promet 2 Din od osebe na noč, pasji davek 50 Din od glave. Tekom proračunske debate se podpora zviša gasilnemu društvu od 10.000 Din na 15.000 di- teri je pozdravil slavni rod Libuše in Ceha hrabri rod! Kako globoka je bila njegova ljubezen do revnega ljudstva, priča tudi njegov: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje« in še jasneje pride do izraza njegova globoka socijalna čutnost 1 njegovi: »V pepelnični noči«, kjer skoraj preteče svari: »Vi, ki zaklade zbirate iz bližnjikov krvi, ki reveže zatirate — prah boste tudi vi! in Sedaj, ko prosto mu je dostop, Korak približa svoj, Jaz pa spoznam trpinov trop, Oh bil Je narod moji Kakor iz sanj se je občinstvo prebudilo po končanem predavanju. Mnogo prorokovanj Simon Gregorčičevih v njegovih pesnitvah, zlasti v »Soči« se je uresničilo. Tam šekla so že bridka jekla in Soča je krvava tekla, toda narod naš tam ob njenih bregovih še vedno Ječi.., Zatem se je izvršila predaja prapora razpuščene čitalnice v Brezovici pri Herpelje-Kozint, ki je star že preko 30 let. Prapor je predal zastopnik emigrantov tukajšnjemu sokolskemu društvu v varstvo. Ganljiv Je bil prizor, ko sta se oba prapora kakor v bratskem objemu poklonila pred sliko neumrlega Simona Gregorčiča. Zastopnik Sokola br. Pavlin je želel jugoslovanskim emigrantom iskreno dobrodošlico z zagotovilom, da bo Sokol čuval ta prapor kot svetinjo vse dotlej, dokler ne zasije svoboda tudi našim zatiranim bratom tam preko meje. Sledile so pesmi »Naša zvezda«, ki jo je lepo odpel tukajšnji cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Ličarja, dalje »Pogled v nedolžno oko«, ki ga je odpel oktet Društva rudniških nameščencev pod vodstvom g. Rude Dolničarja in pevsko društvo »Zvon« pesem »Njega ni«. Po številnih recitacijah, ki so jih izvajali člani organizacije »Jugoslovanskih emigrantov« je nastopilo 8 članov sokolskih telovadcev, ki so izvajali na odru z uglajeno preciznostjo proste simbolične vaje po taktih »Buči morje Adrijansko, ki jo je pel trboveljski »Zvon«. S tem je bil spominski večer v največje zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili, zaključen. narjev, ubožni sklad se zviša od 1000 Dim na 3000 Din. Razno. V ubožno hišo se siprejme 72-letna Geršič Marija, udeležencem zadnjega sokolskega pred. tečaja se odpiše da-veik na postelje, tuk. Sokolkemu društvu se dovoli brezplačna oddaja električnega toka za dvorano in oder. Slučajnosti. Ureditev kopališča se z ozirom na sedanjo krizo priloži na poznejši čas, glede odkupe zemljišča, ki bi se uporabil za postavitev spomenika padlim junakoma naše občine med vojno se odstopi finančnemu odseku. Ker ni bilo drugih slučajnosti, župan zaključi zelo živahno sejo. Poštni dom v Ljubljani Načelstvo ga namerava začeti graditi spomladi Želja po svojem krovu tudi poštarskemu stanu se je porodila v vrstah poštnega osebja že kmalu po osvobojenju, toda ustanovitev zadruge, ki si je nadela morda hvaležno, ‘.oda težavno nalogo, zbirati sredstva za gradbeni fond, je bila razmeroma kasna. Razne težave so neprestano ovirale uresničitev tega načrta. Vendar je že kmalu uspelo zadrugi, da kupi fen razmeroma nizko ceno lepo parcelo na vogalu Dunajske ce6te in Smoletove ulice nasproti Sv. Krištofa. Načelstva so si po vrsti prizadevala, da pospešijo akcijo, toda že omenjene ovire, pa tudi razni nesrečni slučaji so onemogočali vsako večjo aktivnost. Šele letos se je posrečilo v načelstvu Poštnega doma združiti predstavnike KOLINSKA TVOBNKA CIKORIJI LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! raznih smeri, pa se je takoj pokazala vse večja aktivnost, ki obeta, da se bo storil velik korak naprej. Predvsem je letošnje načelstvo razpisalo notranje posojilo, ki žal radi gmotnih razmer ni uspelo, dalje je sledil razpis izdelave idejnih osnutkov, ki je povsem usptl in so prvo nagrado dobili arh. Glanz, Kobe in Rohr-man. Naposled pa je načelstvo izposlovalo po zaslugi ministra Puclja odohrenje za prireditev efektne loterije. Za loterijo so določeni res krasni in številni dobitki ,pa je želeti, da občinstvo tudi pridno sega po srečkah, kajti žrebanje je pred vruti, ker se vrši nepreklicno že na praznik Ujedinjenja 1. decembra. Žrebanje bo javno in so bo vršilo pod državnim nadzorstvom v dvorani Delavske zbornice. Načelstvo ima še danes trdno voljo spomladi pričeti z gradnjo doma, toda od prilik na denarnem trgu je odvisno, če bo moglo 8Voj načrt tudi uresničiti. Rokoborba na Jesenicah V soboto in nedeljo se je vršila na Jesenicah velika in zanimiva rokoborka med najboljšimi rokoboroi v Dravski banovini. Tekma se je vršila v dvorani Delavskega doma na Cankarjevi cesti. Udeležba občinstva je bila naravnost rekordna, dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Rokoborcev je bilo osem, in sicer 4 iz Ljubljane, 4 pa z Jesenic. Ljubljančani so bili: Franc Tičar, Žane Pregelj, Leopold Gorjanc in Janez Šotler; Jeseničani pa: Žvan Anton, Svetlin Albin, Zupan Valentin in Andervald Silvester. Pri sobotni predstavi, ki je pričela ob 20 uri, sta se spoprijela Fram Tičar in Žvan Anton. V borbi je jeseničam Žvan odstopil. Kot druga sta nastopila Leopold Gorjanc in Svetlin Albin. Po daljši in tehnično visoki borbi je zmagal Gorjanc nad Svetlinom. Za njima sta se zagrabila Žane Pregelj in Andervald Silvester; po dolgi borbi je podlegel 25 kg težji Andervald Preglju, ki je imel mnogo opravka, da je zrušil toliko težjega jeseniškega nasprotnika. V zadnji točki sta nastopila železni Janez Sotler in Valentin Zupan. Ta spoprijem je ostal neodločen. Nedeljsko tekmo sta otvorila Pregelj in Andervald, ki pa je ostala neodločena kot revanžna borba. Za njima sta se predstavila Ljubljančana Gorjanc im Šotler. Prvi je bil drugemu precej trd oreh in je zmagal po dolgem času Šotler nad Gorjancem. Nedeljski program sta zaključila Zupan in Sotler. Ta borba je trajala pet četrt ure in je končala neodločeno. Zupan se je boril mirno m se mu je poznala visoka tehnika, Sotlerjev nastop in borba sta bila zelo surova in je izvalo to precejšen žvižg in ogorčenje publike, ki je zahtevala diskvalifikacijo Šotlerja. Sodnik je priznal rezultat kot negativen. •O nastopu Zupana in Gorjanca je povdariti, da je bila ta borba zelo lepa in tehnično dovršena. Podlegel je Gorjanc Zupanu. Clara Viebig: Bab/a vas 34 Roman iz Eifela Ne, ne! Kot obupan je stiskal tolar med prsti; ni se mogel od njega ločiti. Kot svinec je ležal v njegovih rokah, kakor prilepljen. Kot bi mrtva kovina oživela, tako je rasla v njegovi roki — postajala vedno večja in večja, vedno težja in težja, popolnoma si ga je osvojila z dušo in telesom, rasla je brez kraja in konca. -------------- In dobila je glas, ki je šepetal samo njemu umljivo, šepetal brez prestanka —. Po Petrovi glavi so se podile čudne misli. Vrtinčile so se v glavi kot suhi listi v nevihti. Mračno je počival njegov pogled na jokajoči ženi in ubogem otroku, drsel po pustih stenah gori in doli in nemirno begal po mrzli beraški izbi. Vedno bolj sivno mu je šepetal zapeljivi glas, vedno bolj razumljivo, vedno jasnejše; in on mu je prisluškoval ves zamišljen s povešeno glavo. Nekdo je potrkal; zdrznil se je iz svojega tuhtanja. Majhen šolarček s tablico in puščico pod pazduho je vstopil; zelo važno in visoko počaščen po naročilu, je spravil na dan svoje sporočilo: »Peterček naj pride takoj h gospodu pastorju v verkev, lestenec je padel s stropa. Zdaj leži na tleh!« »Naj leži,« je zagodrnjal Peter. Bil je nejevoljen, hotel je biti nemoten; moral je prisluškovati, prisluško- vati glasu, ki mu je tako razločno govoril: ,ubog, ubog — čemu bi moral biti ubog? Vse leži v tvojih rokah — v tvojih rokah —!‘ Da, v njegovi roki leži tolar, ta majhna in vendar tako mogočna stvar, ki je, kljub temu, da jo je ustvarila človeška roka, vendar vladala svet tisočkrat bolj mogočno kot Bog oče v nebesih. »Kaj pa še stojiš tukaj,« je nahrulil dečka. »Tu ne boš prodajal zijal!« »Priti morate takoj h gospodu pastorju,« je vztrajal deček. »Da, pojdi vendar, Peterček,« se je vmešala Luca. »Nimam časa!« »Toda za gospoda pastorja,« je rekla Lucija očitajoče, »za duhovnega gospoda? Tja pa vendar moraš iti!« »Duhovni ali neduliovni, vse je ista pakaža! Pusti me v miru!« Dvignil je roko proti dečku: »Glej, da izgineš!« »Pojdi vendar, Peterček,« mu je prigovarjala Lucija. Odložila je otroka in nato krepko zgrabila moža pod pazduho. »Morda boš pa dobil zdaj kaj za zaslužiti!« »E, zaslužiti! Požvižgam se na to!« »O, Ježeš, tako sem lačna! Luca se je držala za trebuh in se zvijala. »Čreva so mi že zlezla prav skupaj — Peterček, pojdi vendar!« »Za vraga!« Preklinjajoč je stegnil iz postelje eno nogo, kot pšica se je pognal deček skozi vrata na prosto, bal se je, da bi bil tepen. Lucija se je smejala za njim, potem pa je podala možu hlače: »Hlače, Peterček! Tukaj je desna hlačnica, tukaj pa leva!« Pomagala mu je v obleko. Kakor v snu se je pustil Peter obleči, njegove misli so bile daleč proč. Med stisnjene obrvi se je zarezala tuhtajoča brazda; tuhtal je sam vase in se ves prestrašil, ko mu je Luca s smejočim »Zdaj si gotov« poveznila čepico na lase. Pogledal ni ne na desno ne na levo; s sklonjeno glavo, očmi uprtimi v tla, z malicdravo visečimi rokavi in mahadravimi nogami je stopal po vaški cesti. Ni se zmenil za noben »Dober dan« in noben klic; tudi ni čul krika novorojenčka, ki je glasno in močno odmeval čez Schneiderjevo dvorišče. Predno je stopil v cerkev, je potegnil v skritem kotičku pri kropilnem kamnu s posvečeno vodo hitro še enkrat tolar iz žepa. Njegov mračni pogled se je razjasnil, ko je gledal srebrnik. Zmagoslaven smeh mu je igral na ustnicah in okoli njegovih oči so trepetale premetene gubice; bil je popolnoma zatopljen v občudovanje. Naenkrat pa je nekaj zašumelo! Stresel se je, kakor blisk je izginil tolar v njegovem žepu. Čulo se je peketanje konja in ropotanje voza. Bližal se je voziček; potnik se je vozil mimo iz vasi. Peter je iztezal kuštravo glavo okoli ogla in gledal s posmehljivim režanjem za njim, potem je po stari navadi potopil prste v posvečeno vodo, se hitro prekrižal in stopil v cerkev. Notri je bil duhovnik. S čez trebuh sklenjenimi rokami, z izrazom brezmejnega obupa na obrazu, je stal pred razvalinami častitljivega lestenca. Novinavshi konce^il Na državni praznik 1. decembra bo unionska velika dvorana zopet polna. Vsakoletni novinarski koncert, ki se vrši na dan 1. decembra, je postal že tako popularen, da ga ne zamudi nikdo. Zastopani so vsi ljubljanski sloji brez izjeme, da za nekaj ur pozabijo na vsakdanje težave in se res prijetno zabavajo. Novinarski koncert bo imel kakor vsako leto tudi letos jako pester spored. Najpreje bo nastopil orkester Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod vodstvom svojega dirigenta gospoda Herija Svetla. Odigral bo državno himno in nato Liadowe »Sinfonične slike«. Zatem bo zapel pevski zbor »Grafike« z dirigentom gospodom prof. Grobmingom Forsterjevega »Spaka« in nato še Adamičeve »Završite fante«. V zadnji točki pred odmorom bo nastopil slovenski vokalni kvintet z gg. Stibernik, Jug, brata Petrovčiča in Šulc s Fibichovo »Tiho nočjo« in Savinovim »Tehtnim vzrokom« . Po odmoru se bo predstavil našemu občinstvu mladi celjski goslač Miran Viher z jako izbranim sporedom. Igral bo Grigovo sonato »G dur op. 13) I. Lento doloroso. Allegro vivace, II. Allegreto tranquilIo, III. Allegro animato. (Na klavirju ga bo spremljala ga. Mira Sancinova. Nato bo nastopil pevski kvintet »Ljubljane« se-stoječ iz gg. Grobeljšek, Gril, Premelč, Pie vel j, Križnar. Zapeli bodo Jerebovo »Pelin-rožo« in Prelovčevo »Zapoj mi pesem o dekle«. Spored bo zaključil nastop pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pod dirigentom g. Zorkom Prelovcem, ki ima pripravljeni dve pesmi: Pavčičevo »Če na rdeče rože zapade sneg« in Gotovčevo »Barbari mi smo«. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cel/e * Koncert na praznik 1. decembra. Kakor sta se v Ljubljani in v Mariboru uveljavila stalna novinarska koncerta na praznik Ujedinjenja, tako je tudi vsakoletni koncert Celjskega pevskega društva na dan 1. decembra v Celju že postal tradicijonalen. Na letošnjem koncertu se bo •izvajal slede« spored: Jenko-Hubad: Državna himna (mešani zbor); govor o pomenu praznika Ujedinjenja; Makranjac: II. rukovet »rpskih narodnih pesmi; Kimovec: Gda smo pšenici šli orat (mešani zbor); Lajovic: Večerna pesem (mešani zbor); česnokova ruska pe-semiza dva glasa in mešanj zbor; Risto Savin: Barčica ter StaJan sem tvoj (mešan zbor). — V drugem delu kotncerta se izvaja Foersteirjeva balada »Turki na Stevici«. Solospeve pojejo sopran ga. Thalerjeva, mezzsopran ga. Rajhova, tenor g. Živko, bas-bariton g. prof. Fink. Dirigent g. Šegula. Dolžnost vsakega Celjana je, da se udeleži te proslave narodnega praznika. * Proračunska seja mestne občinske upra.ve. Jutri zvečer ob 5. bo v mestni posvetovalnici javna seja mestne občinske uprave, na kateri se bo razpravljalo in sklepalo o proračunu za leto 1932. * Miklavž celjskih gasilcev. Prostovoljno gasilno i;n reševalno društvo v Celju bo priredilo v soboto 5. decembra v veiiki dvorani Narodnega doma Miklavžev večer za revne otroke. Kdor pa želi za svoje otroke obisk Miklavža na domu, naj to javi v društveni pisarni v pritličju mestnega magistrata dnevno od 7. do 9. zvečer. * Sokolski smučarski odsek. V torek zvečer s# je v telovadnici mestne narodne šole vršil sestanek, na katerem je bil ustanovljen smučarski odsek Sokolskega društva v Celju. Odsek bo neposredno podrejen Zimsko-sporlneniu podsavezu v Ljubljani. Doslej se je priglasilo okoli 50 članov in članic ter naraščaja. Za načelnika je bil izvoljen br. Tone Grobelnik. * Druga pokalna tekma. V nedeljo 29. t. m. se bo vršila druga tekma za prehodni pokal LNP. Takrat nastopi SK Celje z zmagovalcem zadnje tekme SK Olimpom iz Gaberja. * še eno predavanje Jadranske straže. Ker je zadnje predavanje g. Crniča zelo uspelo in ker je občinstvo izrazilo željo, da bi še enkrat predaval, bo Jadranska straža priredila še eno predavanje, in sicer o katastrofi parnika »Titan ik«, * Najdbe in izgube. V mestu sta bili najdeni davčna knjižica na ime Hrovat Franc iz Sv. Lovrenca po Prožinom ter ženska ročna torbica z različno vsebino. Oboje se dobi na policiji. — K mesarju Jakobu Urlepu v Zavodni št. 9 se je zatekel velik pes Bernardinec. Lastnik ga dobi pri mesarju — V Gubčevi tilici se je izgubila rumena bluza. Najditelj naj jo odda na policiji. * Po pijančevanju. V nedeljo so fantje popivali pri posestniku Jurju po dom. Na vinnh v Novi cerkvi. Ko so bili že pošteno pijani so se spravili na 22-letnega posestnikovega sina Miho Majcena iz Zlateč pri Novi cerkvi ter ga z ročicami in palicami tako zdelali, da je dobil nevarne poškodbe na hrbtu, glavi in obeli rokah. Teško ponesrečenega Majcena so prepeljali v celjsko bolnišnico. Hrastnik. V ponedeljek sta se poročila France Sušnik ml. iz Vod ter gdč. Mici Hofbaurova iz Hrastnika. Priči sla bili nevestin brat g. Lojze in ženinov g. Mirko, oba marljiva sokolska delavca. Živela novcporočenca, živel bodoči sokolski naraščaj! Jesenice Sokolsko društvo Jesenice priredi v torek 1. decembra slavnostno akademijo, kamor se vljudno vabi vse cenjeno občinstvo. Dopoldne ob 'A 11. uri bo svečana zaobljuba novo prislo-pivšega članstva. Zdravo! Predavanje o »Masaži in njenem vplivu na organizmi«, ki bi se imelo vršiti tudi sinoči je prložeiio na sredo, 2. decembra. Nezgoda. Tovarniškemu delavcu Reinmttller-ju je padel zaboj na levo roko in inu zmečkal drugi m tretji prst. Jz Dvavshe banovine Vstopnice za novinarski koncert na dan 1. decembra se dobe v predprodaji od danes do torka v M at ič ni knjigarni na Kongresnem trgu. d V petek 27. t. m. bo ban Dravske banovine dr. Drago Marušič službeno odsoten, zato ta dan no bo sprejemal strank. d Kraljevska banska uprava Dravske banovine opozarja na osnovi odloka gospoda kmetijskega ministra št. 55.620/11 ex 1931 z razpisom No. 11.740/1 od 12. novembra 1931, na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski producenti in trgovci v poedinih krajih države, zlasti v Primorski banovini, napravljajo in prodajajo tropinšnico, bodisi samo zase, bodisi pomešano s pristnim vinom, navzlic temu, da imamo tako ogromne neprodane zaloge dobrega vina pri poštenih vinogradnikih. Po § 9. zakona o vinu in čl. 28 pravilnika k temu zakonu je naprava tropinšnice polom izluženja grozdnih tropin z vodo brez dodatka sladkorja dovoljena samo čistim vinskim producentom, ne pa vinskim trgovcem in točilcem, čeprav so poslednji obenem vinogradniki producenti, toda izključno samo za lastni domači potrošelc te pijače. Na dotični posodi mora biit napis: »Tropinšnica, ni za prodajo«. Proti kršilcem teh določb se bo najstrožje postopalo. Kazni po zakonu o vinu za to so: 7 dni do 3 mesece zapora in od 300 do 30.000 Din denarne globe (§ 25), zaplemba in uničenje ali denaturiranje proizvoda (§ 28), razglas obsodbe v listih in odvzem obrtne pravice (§ 29), plačanje vseh stroškov procesa, analize, izvedenstva in izvršitve sodbe (§ 32). Vsi tudi samo sumljivi slučaji takih in podobnih kršitev zakona o vinu naj se v interesu dobre stvari nemudoma prijavijo kletarskemu nadzorniku Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ki jamči za molčenost o prijavi po službeni dolžnosti. d Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Kralj, banska uprava je podvzela dogovorno s Kmetijsko družbo večjo akcijo za dobavo primernih žičnih koškov sadjarjem, in to po polovični ceni, da bodo lahko zavarovali svoja mlada sadna drevesa pred zajcem. Žične koške dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani za ceno 8 Din za komad, polovico krije kralj, banska uprava. Koški so iz pocinkane žice, jako solidno izdelani in 130 cm visoki, ki bodo gotovo popolnoma ustrezali svojemu namenu za dolgo vrsto let. Kmetijske podružnice naj zaprosijo potom Kmetijske družbe kr. bansko upravo za svoje člane za mreže. Ostaili zanimanci pa morajo prošnje kolekcvvati po 5 Din in jo odposlati naravnost na bansko upravo. Akcija se bo nadaljevala, dokler bodo potrebni krediti na razpolaganje. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Velika ruska loterija. Drugo, glavno žrebanje loterije Sveta uedinjenih ruskih oficirskih udruženj v Jugoslaviji se bo vršilo nepreklicno 15. decembra ob 15. pod kontrolo državnih organov. Pri tem žrebanju bo izžreban tudi dar N|j. Vel. kralja, dragoceni darovi mnogih dobrotnikov in drugi dobitki in premije v skupni vrednosti 350.000 Din. Opozarjamo imetnike srečk, ki so kupili srečke za prvo žrebanje, da veljajo te brez doplačila tudi za drugo, glavno žrebanje. Vsak lastnik srečke lahko dobi uradni seznam zastonj, če sporoči svoj pravilen in čitljivo napisan naslov pisarni Oficirske loterije, Beograd, Obiličev Vernic št. 26. d Darovi za stradajoče. Rdeči križ je prejel: Krajevni odbor R. kr. v Trbovljah Din 4358, sresko načelstvo v Kočevju Din 321-05, sresko načelstvo v Metliki Din 817, Habjan Ferdinand iz Škofje Loke 100, šola na Rudniku 43 Din. Iskrena hvala! d Motociklistična nesreča v Novem mestu. Ponesrečeni častnik Branko Djukič ni bil pripeljan v javno žensko bolnico, niti ga ni mogel tamkaj obvezati dr. Gostiša, ker dr. Gostiša že od 1. novembra 1931 ni več v službi bolnišnice. fejubljarta Četrtek. 26. novembra 1931: Konrad. Pravoslavni, 13. novembra: Kovan Z. Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. * • ■ Rojaki Primorci! Starešinska družina Kluba jugoslov. primorskih akademikov v Ljubljani vabi v počastitev spomina na dr. Edvarda Slavi-ka ob tridesetdnevnici njegove smrti k maši za-dušnici, ki bo v nedeljo 29 .t. m. ob 9 30 uri v Križevuiški cerkvi in na komemoracijo ob 10. uri v Trgovskem domu. — Odbor. ■ Na akademiji Ljubljanskega Sokola bosta vzbudili posebno pozornost dve novi telovadni skladbi in sicer »Ples z lainijoni«, ki ga bodo izvajale članice, ter Faust »Pesem vojakov«, vaje moškega naraščaja. Obe ti novi skladbi se bosta videli v ponedeljek 30. t. m. v veliki unionski dvorani. Bratsko vabimo k obilnemu poselil. Zdravo! ■ V kapeli slov. staro-katoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 — pritličje levo — se vrši na državni praznik dne 1. decembra 1931 slovesna služba božja ob 9. uri. ■ Šentjakobski gledališki oder vprizori v soboto in v nedeljo ob 20.15 znano Molnarjevo anekdoto »Igra v gradu« v režiji g. Karusa. Molnar je zn p n madžarski komedijogrnf in se igrajo njegove komedije po vseh večjih odrih z izredno velikim vspehom. Ena njegovih najboljših veseloiger je baš »Igra v gradu«. Sodelujejo gg. Košaik, Karus, Lavrič, Gnidovec (ki nas bo izvrstno zabaval s svojimi nastoipi kot grajščiinski sluga) Kunc in Petrovčič. P0 daljšem odmoru bo zopet nastopila naša priljubljena igralka gdč. Ervina WPax« vredno tudi 2000 Din. . ■ Tatvini suknjičev. Delavcu Rudolfu Češno-vaju iz Kamniške ulice 13 je bil ukraden usnjat rjav suknjič vreden 850 Din. Neki neznanec se je splazil v nezaklenjeno kuhinjo gostilničarja Franca Stanovnika na Rimski cesti 11 in mu iz omare odnesel 1500 Din vredno suknjo. ■ Iz bolnišnice. V bolnišnico so,včeraj popoldne prepeljali brezposelnega peka Antona Peskarja iz Most pri Ljubljani, ki je imel rano na desnem ušesu. Zdravnikom je povedal, da je šel popoldne okoli 12-30 čez Pogačarjev trg. Nenadoma je nekdo pritekel za njim in ga z nožem udaril po desnem ušesu. Rana ni nevarna. — 601etni posestnik v Vodicah Miha Pod-boršek je padel pod voz, naložen z drvmi, tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. m Odlikovanje. Učitelj in načelnik Sokola na Teznu g. Miloš Ledinek je bil te dni. odlikovan z redom Jugoslovanske lu-one V. stopnje. Čestitamo! m Razvoj jugoslovanske trgovske in vojne mornarice je terna velepomembnega predavanja, ki ga ima v petek, dne 27. novembra t. 1. ob 20 uri mornariški kapitan g. Rudolf Črnič iz Zagreba v Ljudski univerzi. Predavanje spremljajo mnoge skioptične slike. Gospod kapitan je že o istem predmetu predaval z velikim uspehom v Ljubljani in Celju. Pravkar je imel v Ljubljani zelo uspelo predavanje o svo-ječasnem potopu orjaškega parobroda »Tita-nica«. Rodoljubi, ki vam je pri srcu razvoj naše divno rastoče mornarice in ki veste preceniti njen pomen za svobodo in dobrobit naše domovine, udeležite se polnoštevilno tega domoljubnega večera! Vstopnice se prodajajo vnaprej v četrtek in petek pri ge. Zlati Brišnikovi. m Kinoiiiatrografi. Grajski kino: »Pozabljena materina ljubezen« (Njen prvi ples); kino Union: »Dober grešnik«. m Sokolska akademija. Na predvečer državnega praznika, dne 30. novembra ob 20 uri, bo v dvorani pivovarne Union telovadna akade- mija Sokola Manibor-matica, Spored bo obsegal 9 točk, samih izbranih telovadnih skladb, med njuni tudi nekaj takih, ki bodo za mariborsko občinstvo povsem nove. Na orodju bodo nasto-R • ni*.l 0 'l®i društveni telovadci s prvakom Primožičem na čelu. Zaradi običajnega navala nag si občinstvo nabavi vstopnice vnaprej v trgovinah Bureš in Majer. m Smučarski tečaj Sokola. Mariborska Sokolska zupa bo priredila od 11. do 21. decembra t. 1. smuški tečaj za člane im članice, ki se bo vršil v Ribniški koči na Pohorju. Prenočnina in prehrana je proračunjena na 40 do 45 Din na dan in na osebo. Prijave sprejema župno načelstvo do vštevši 1. decembra t. 1. S prijavo naj se pošlje tudi prijavnina v znesku 1 TO Din. Skupni odhod bo iz Brezna dne 11. decembra takoj po prihodu jutranjih vlakov. Župna smuška tekma pa se bo vršila 31. januarja 1932. Razpored bo objavljen pozneje. m Za brezposelne. Pri Borzi dela dobe zaposlitve: 3 hlapci, 2 pastirja, pristavnik, poroten hlapec, 3 čevljarji, 2 krojača, kolar, več va-j ene e v mizarske, kolarske, kovaške, mesarske slaščičarske in pekovske obrti. 8 kmetskih dekel kmečka gospodinja, strojna pletilja, hišna šivilja natakarica, servirka, plačilna natarica, orožniška kuharica, kuharica k financarjem, 2 zasebni sobarici, 4 zasebne, kuharice, 6 zasebnihslužkinj, 2 gostilniški služkinji, 2 postrež-mci, delavka in več vajenk šiviljske, pletijske modiistovske in trgovske stroke. mv Pi ed nakupom ruma, slivovke, brinjevca droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80. 2280 m Mariborske mesne cene. Volovsko meso prvovrstno stane kg 12 do 14 Din, drugovrstno 8 do 10 Dim, meso bikov, krav in telic 4 do 7 Din, teletina prvovrstna 12 do 16 Din, drugovrstna 8 do 10 Din, svinjina pa 8 do 20 Din. m-Mali trg. Včerajšnji mali trg je bil zaradi slabega vremena pičlo založen in obiskan. Na Vodnikovem trgu ni bilo nobenega voza, na glavnem trgu pa le nekaj voz krompirja in zelenjave ter 6 voz sadja, največ jabolk. Piščancev je bilo 210, gosi 8, puranov pa 10. Cene so bile iste kakor v soboto. Sena in slame sploh ni bilo. m Pobegla oskrbovanca. Iz dečjega doma sta pobegnila gojenca, trinajstletni Pečenko Albert iz Slovenske Bistrice in desetletni Satler Alojz iz Mežice. Oba sta bila še le pred kratkim oddana v zavod radi zanemarjenosti. Zahotelo se jima je pa po svobodi in svetu, zato sta šla na pot in vzela s seboj zemljevid v svrho orientacije po tujini. Toda mraz in dež ju bo najbrže kmalu prisilil, da se kje oglasita,' nakar ju bo prijela roka postave in privedla nazaj v zavod. m Posledice pretepa. V bolnico je moral včeraj 29-letni opekarniški delavec Ivan Gril iz Košakov, ker se mu je inficirala rana, katero je dobil z nožem ob priliki nekega pretepa pretekli tedeni. m Neznan gluhoncmec. Policija je prijela neznanega gluhonemega moškega, starega 35 do 40 let, šibke postave in 166 cm visokega, Itei* se je potepal po mestu. Identitete še ni mogla ugotoviti. m_ Ubegla krava . V torek zjutraj je našel stražnik na Aleksandrovi cesti kravo z belimi in rjavimi lisami. Odvedel jo je v hlev Vlalio-vučeve gostilne, kjer je lastniku na razpolago. m Požar v Pesnici. V noči od torka na sredo je iz še nepojasnjenega vzroka pričelo goreti pri posestniku Medvedu v Pesnici. Kljub pomoči gasilcev je ogenj vpepelili vse gospodarsko poslopje. Nastala škoda je znatna in je le deloma krita z zavarovalnino. m Aretacije. V torek sta bili izvršeni v Mariboru dve aretaciji. Jožef A. se je preselil k »Grofu« zaradi poskušane tatvine; Marija L., ki je prišla za njim'faradi vlačuganja in tajne prostitucije, pa bo ostala tam le začasno, ker bo morala v bolnišnico. m Tatvina kolesa. V ponedeljek zvečer je bilo iz veže Ivičeve gostilne v Raijčevi ulici kleparskemu mojstru Benjaminu Debeličarju ukradeno kolo znamke »Puch«, vredno krog 1500 Din. Novo mesto Šolsko kopališče se je otvorilo z današnjim dnem v novem šolskem poslopju na Sei,Ilovi cesti. Pet prh bo čistilo šolsko mladež. Vse Ivo lepo zakurjeno in brez najmanjše nevarnosti prehlada. Vsak učenec oz. učenka isaovne ali meščanske šole pride na vrsto na 14 dni, in to do časa. ko bo mogoče kopanje na prostem. Tako je zdaj v našem mestu poskrbljeno že z dvemi kopališči za ljudsko higijeno. Pozdravljamo! Miklavžev semenj bo vsled državnega praznika letos naslednji dan, v sredo 2. decembra. Koncert. Učiteljski pevski zbor JUU priredi na praznik 8. decembra v tukajšnjem Sokolskem dom uveljk koncert, na kar že sedaj opozarjamo. Drogerija »Krka« nas je že zopet presenetila z zelo okusno in bogato izložbo Miklavževih daril. Za 1. december pa pripravlja kar celo razstavo kosmetičnih, higijenskih in fotografskih predmetov. Božičnico bo obhajalo Kolo jugoslov. sester letos posebno slovesno 20. decembra v veliki šolski telovadnici. Obdarjenih bo mnogo poireb-liih otrok. Skrb za najbednejše. Pokazala se je potreba posebnega razreda za manj nadarjeno deco tukajšnjega šolskega okoliša in tukajšnji merodajni krogi se bodo pobrigali, da ga dobimo saj s prihodnjim šolskim letom. Koliko smo pojedli in popili. V tekočem le*u se je v Novem njestu popilo 2283 hi vina, 293 lil vinskega mosta in 543 hi piva. Mesa smo pojedli 582 goved nad enim letom, 757 goved pod enim letom in telet ter 1237 prašičev in še mnogo drobnice. Kje pa je zdaj moka in zelenjava in vse drugo! Dobre želodce imamo! Nesreči. Jaka Blažič, posestnik na bližnjem Ragovem, je obsekaval v višini gabre in zgrmel na tla ter si polomil nekaj reber. - Progovni delavec iz Malega Vrha pri Mimi peči je popravljal železniško progo. Spotaknil se je ob železniški prag in si pri pnd'-u poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita pri Usmiljenih bratih v Kandiji. gam Neuspeh akcije za znižanje najemnin Poziv bana in župana dr. Juvana na hišne lastnike, da znižajo najemnine, je tudi v Mariboru ostal brez pravega uspeha. Odzvali «o se samo trije gospodarji. Eden je znižal najemnino talcoj, drugi je obljubil znižanje, tretji pa jo bo znižal šele 1. julija 1932. Velika mlekarska akcija Na pobudo kraljevske banske uprave se je prižela v Mariboru in okolici velika akcija za organizacijo nakupa in prodaje mleka, posebno pa preskrbe mesta z zares dobrim in pasteriziranim mlekom. Po vseh vaseh v neposredni in posredni mariborski okolici se bodo osnovale mlekarske zadruge, v Mariboru pa osrednja mlekarska zadruga. Ustanovitev poslednje i>o dne 1. decembra ob 15. uri v Narodnem domu ob sodelovanju odposlanca banske uprave in zastopnika občine, podžupana g. dr. Lipolda. Mestna občina bo dala novi organizaciji na razpolago potrebne lokale, a* razen občine bosta akcijo materialno podprli tudi banovina in država. Nova osrednja mlekarna bo potem dostavljala strankam na dom v steklenicah in no enotni ceni skrbno pripiavljeno pasterizirano mleko, ki bo zajamčeno pristno in zdravo. S tem bo mnogo pomagano producentom in koa-sumentom, ker bo izključeno vsako prekupčevanje in kvarjenje mleka. Po nalogu banske uprave vodi akcijo naš odlični strokovnjak g. Franjo Pavlica, ki ima po vaseh tudi poučna predavanja o tem vprašanju. Obsodba mariborskih mesarjev V torek je bila pred tukajšnjim kazenskim senatom vzklicna razprava proti mariborskim mesarjem, obsojenim zaradi navijanja cen. Razprava se je vršila na obojestrankso pritožbo: obsojenih mesarjev radi previsoke kazni in državnega pravdništva radi prenizike, odnosno oprostitve. Mesarje je branilo pet odvetnikov. Razsodba se glasi: Razveljavi se oprostilna raz-" sodba proti Francu Hohnjecu in Josipu Kirbišu ter vrne prvi instanci v ponovni pretres. Nadalje se razveljavi prvotna obsodba v kolikor se tiče telptine, potrdi pa radi govedine in vme prvi instanci, da odmeri novo kazen mesarjem: Fiedlerju, Filipiču, Plahuti, Pogorelčniku, Smrekarju, Solaku, Zalokarju in Bre-zočniku. Ivanu Benciku mlajšemu in Karlu Weitzlu se kazen zniža od 8 dni zapora in 400 dinarjev globe na 4 dni zapora in 400 Din globe. Na 15 do 20 zapora in 700 do 1250 Din globe obsojenim mesarjem: Bachu, Boršiču, Kličku, Lahu, Viherju in Vlahoviču se zniža kazen na 10 dni zapora in 750 Din globe; Zo-kaliju se zniža kazen na 10 dni zapora ;n 1250 Din globe; Benciku, Dobovičniku, Gsel-manu, Krambergerju, Seyrerju, Lipovšku, Lobniku, Polancu, Radiju, Romihu, Žunketu, Ver-šiču, Verbovšku, Viherju, Wutteju in Zokaliju se potrdi prva sodba 8 dni zapora in 400 Din globe. V Jugoslaviji so podjetja, ki razumejo samo nemški! Celje, 25. novembra. Neka zagrebška tvrdka je razposlala številnim celjskim podjetnikom ponudbe za dobavo nekega posebnega blaga. Ponudbe so bile pisane v hrvaškem jeziku. Te dni pa je dobila tvrdka eno takih ponudb nazaj s pristavkom v nemškem jeziku: »Ne razumemo! V Jugoslaviji so podjetja, ki razmejo samo nemški!« Seveda pa je bil pisec tak strahopetec, da se ni upal podpisati s svojim imenom. Prijeta družba »kolesarjev« Žalec, 25. novembra. Tatvine koles so sicer v večjih mestih nekaj vsakdanjega, zadnje čase pa se je ta nečedna obrt razpasla tudi po naših miroljubnih trgih. Čedna žlahta, bratje Rudolf, Franc in Alojzij Čniak, doma iz Ojstrške vasi, so vzeli »na piko« Žalec. Dva brata sta ukradla dve kolesi pred gostilno Virant in ker tudi tretji brat ni maral hoditi peš, je zasedel kolo, ki se je dolgočasilo pred čevljarsko delavnico g. Kerka. Odpeljali so se proti Celju. Orožništvo jih je zasledovalo. Ujeli so jih v Braslovčah. Kolesa s ovrnili lastnikom, brate pa oddali v zapor. Poleg tatvine koles imajo ti zgledni bratje na vesti še več tatvin kokoši in vlomov v zidanice. Mežica Sestanek. V nedeljo 22. t. m. dopoldne je narodni poslanec za dravograjski srez inž. Pahernik sklical sestanek akcijskih odborov iz Mežice, Žerjava in Crne, na katerem je poročal o svojem delovnem programu. Dotaknil^ se je vseh aktualnih vprašanj, ki zadevajo naš srez. Opozarjal je na raznoličnost gospodarske strukture naše doline, kjer imamo razen vinoreje zastopane vse gospodarske panoge Dravske banovine. Po poročilu se je razvil živahen razgovor, v katerem so udeležniki informirali g. poslanca o vseh perečih zadevah tako lokalnega kakor splošnega značaja. Na sestanku so bili zstopani delavci, rudarji, uslužbenci, uradniki, trgovci, obrtniki; izjemo delajo, kakor se je opazilo, le kmetovalci. Kako dolgo še? Kresnice Med potoma izgubljene žemlje in pecivo. Znano je, da tudi obrtniki na deželi preživljajo hude čase in zato postajajo vse bolj podjetni, da zaslužijo vsaj za najpotrebnejše. Tudi k nam v Kresnice in na Jevnico vozi g. Deržič iz Šmartna pri Litiji izdelke svoje pekarske obrti. Zjutraj je lepo naložil koš in odšel vlakom v Kresnice. Misleč, da v vagonu ni prostora, je pustil koš zunaj na hodniku in ga je radi varnosti celo privezal z vrvico. N'a vožnji skozi tunel pa mu je nekdo ali iz zlobe ali radi nagajivosti odvezal koš in ga porinil iz vagona. V Kresnicah je obrtnik nekaj časa iskal svoj koš. potem pa se je le domislil, kaj se je moglo zgoditi med potjo z njegovim pecivom. Pri povpraševanju pa je zvedel, kaj se je zgodilo, dobil je koš nazaj, pecivo pa je bilo pokvarjeno, zaradi tega trpi precejšnjo škodo. Roparski morilec Avgusi Dobnik aretiran Zadnji iz zločinske štiriperesne deteljice, ki je ropala po Dravski dolini Marenberg, 24. novembra. ».ugoslovan« je že pred meseci obširno poročal o izredno nevarni in rafinirani roparski bandi, ki se je zadrževala največ v Dravski dolini ter kradla ob meji, kakor tudi na avstrijski strani, tako da še danes niso pojasnjeni vsi številni vlomi in pa tatvine koles. Saj so v pičlem času enega meseca zmaknili samo v Dravski dolini nič manj, kakor devet koles. Ta vlomilska štiriperesna deteljica je sestajala iz Dobnika Avgusta, Verdineka Romana, Casa Antona in nekega Mandeljca. Dočim so Mandeljca kaj po prvih tavinah prijeli že avstrijski varnostni organi, se je ostalim trem posrečilo pobegniti na naše ozemlje, kjer so vlomi in tatvinami nadaljevali. Največji njihov vlom v Dravski dolini, ki se jim je popolnoma posrečil, je bil v Hribernikovo rgo-vino v Breznem ob Dravi, ki je zaradi svoje drznosti izredno razburil vse prebivalstvo. Po štirinajstdnevnem neprestanem zasledovanju se je orožnikom posrečilo, da so izsledili to nevarno roparsko tolpo. Pri tej priliki so prijeli Verdineka Romana in njegovo ženo ter Dobnikovo ženo in še nekatere druge njihove pajdaše, ki so po Kotljah in v okolici Guštanja prodajali ukradeno blago. Ostali pajdaši pa so takrat roki pravice srečno ušli ter je zmanjkala za njimi vsaka sled. Muzikant Cas Anton in pa brezposelni in delamrzni Dobnik Avgust sta takoj, ko sta čutila, da so jima orožniki za petami, pobegnila, seveda ne peš, ampak na izposojenih kolesih, ki sta jih pozabila vrniti. V začetku se je domnevalo, da sta pobegnila v Avstrijo, kakor je Čas Anton pred pobegom tudi izjavil. Ker pa jih v Avstriji naiso mogli izslediti, se je uvidelo, da se„, morata vlomilca skrivati še kje v naših krajih. Obmejno orožništvo je zopet začelo z energično ponovno preiskavo, pa brez uspeha. V začetku oktobra pa je policija v Osjeku prijela sumljivega neznanca, ki ni hotel povedati in izdati svoje identitete. Ta neznanec, ki je drugače dober znanec orožništva in sodišč, ni bil nihče drugi, kakor že dolgo vsepovsod iskani svedrovec muzikant Anton Čas. Pri zasliševanju ni hotel izdati svojega tovariša in poglavarja Dobnika Avgusta. Po zasliševanju so ga oddali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Te dni pa je prispela vest iz Križevcev, da se je tam posrečilo prijeti nevarnega vlomilca, člana štiriperesne deteljice, ki je kradla in ropala po Dravski dolini. Dobnik Avgust pa je že tudi tamošnjim orožnikom delal preglavice, ker so ga tudi oni zasledovali radi vlomov, ki jih je izvršil tam doli. Izsledili so ga pred par dnevi v Križevcih, ko je popival po tamošnjih gostilnah ter plačeval tudi za drugo svoje pivske bratce. Pri njem so našli precej zlatnikov in srebrnikov. O njihovem izvoru trdi, da 6ta jih ukradla skupno z Antonom Časom v Mariboru. Pri natančnem zasliševanju so dognali, da ima tudi po drugih krajih na vesti vse polno težkih deliktov. Varnostni organi so v njem tudi spoznali že dolgo iskanega roparskega morilca. Tako so po večmesečnem iskanju in zasledovanju prijeli tudi zadnjega Člana štiriperesne deteljice. Po zaslišanju bo ta nevarni morilec in vlomilec odpremljen v Maribor, kjer ga že za zamreženimi okni pričakuje zbrana vsa tolpa. Za obravnavo že sedaj vlada po vsej Dravski dolini veliko zanimanje. Prebivalstvo si je po vesti, da je Dobnik prijet, oddahnilo. Poglavje iz tragedije v kmetskem domu Prvi mož umrl zaradi pijače — drugi postfal pijanec po poroki Obup mlade kmetice Šoštanj, 24. novembra. Stranke, ki so imele te dni opravka pri sodišču, so bile priče nenavadnemu prizoru. Iz sodišča je prišel mlad kmečki mož. Ko je srečal pred poslopjem kmetico, ki je bila namenjena v urad, ji je rekel, da je že vse opravljeno in da je sodnik naročil, naj gresta domov. Kmetica je sicer neverjetno gledala, pa se je le udala vsiljivemu prigovarjanju in se vrnila z možem. Cez nekaj časa pa se je premislila in hotela nazaj. Tedaj jo Je mož zagrabil za roke in jo vlekel po cesti proti Zavodnji. Sele zunaj mesta se je ženski posrečilo, da se je iztrgala možu iz rok in stekla nazaj k sodišču, kjer je bila zaslišana. V stvari gre za slučaj, ki v jarki luči razsvetljuje, koliko tragike se godi po kmečkih domovih, ne da bi se kdo zanimal zanje. Marija K. se Je kmalu po vojni omožila na lepo posestvo v Zavodnji. Mož, ki je bil nekaj let starejši od žene, jo je kmalu začel zanemarjati in popivati po gostilnah. Po vojni se je zapravljalo kaj lahko! Posekal si par dreves z gozda, pa si pil celi teden. Ko je žena videla, da gre vedno več lesa možu po grlu in da jim preti propast, je bila primorana iskati pomoči pri sodišču. Ko je bil možu postavljen kurator, se je začel v hiši pravi pekel. Kreg in tepež je bil na 'dnevnem redu. Niti radi obdelovanja zemljišča se ni doseglo soglasje, tako da sta za- konca morala dati lepo posestvo v najem in sta nato živela na njem kot užitkarja od tega, kar jima je moral po pogodbi dajati najemnik. Ne enemu ne drugemu pa še ni bilo 30 let! Lansko leto pa je mož na posledicah alkoholizma umrl. Uboga vdova s štirimi malimi otroki — kljub kreganju so se otroci vendarle rodili — je prevzela posestvo in dobro gospodarila. Zdelo se Je, da se začenja zanjo boljše, čeprav nazorno, pa vsaj rednejše življenje brez prepirov. Toda sedaj se pričenja te resnične zgodbe drugo poglavje. Začetkom letošnjega leta je prišel k njej za hlapca mlad, zastaven moški J. S. Bil je zelo priden ih se tako zanimal za gospodarstvo, da ga je bilo veselje gledati. Kaj čudo, da se je začelo vdovino srce topiti in pozabljati slabe izkušnje prejšnjih let. Ko je prišel prekrasni mesec maj, se je vdova ž njim poročila, čeprav ga Je poznala komaj par mesecev in ga vzela na soposest. Sedaj se je veter nenadoma obrnil. 2e štiri dni po poroki je mladi mož odšel od svoje novoporočene žene in par dni po Šoštanju popival. Drugi mož je počenjal isto kot prvi. Kljub stiski za denar, je v par mesecih zapravil par tisočev. Prevarana žena, ki je zopet noseča, spet išče pomoči pri sodišču. V hiši pa spet jok in kreg in prepir in tepež. In kako se bo dejanje te tragedije naprej razvijalo, ni težko uganiti. Ali je Viktor Debevec zagonetni morilec iz Radomelj? Aretirali so ga v Žalcu — Izvršil je vlome v kamniškem okraju — Pobegnil [e iz prisilne delav« ce Žalec, 24. novembra. Tukajšnjemu marljivemu orožništvu se je posrečilo po napornem zasledovanju prijeti nevarnega tatu in vlomilca Debevca Viktorja, ki je dne 17. septembra ušel iz prisilne delavnice v Novi Gradiški. Je to mlad fant, rojen 1. 1912. in pristojen v Koroško Belo. Navzlic svoji mladosti pa ima že neverjetno veliko število vlomov in večjih tatvin na vesti. Je za svoja leta zelo krepko razvit in prijetne zunanjosti. Priznal je sledeče tavine n vlome: Ukradel je v Dobu pri Domžalah novo kolo, s katerim se je pripeljal v Žalec. V noči od 21. na 22. novembra je vlomil v obratno pisarno tovarne upognjenega pohištva Remec & Comp. v Duplici pri Kamniku, kjer je odnesel 1 pisalni stroj znamke »Remington«, 3 suknjiče, razne štampiljke, samokres in 2 delavski knjižici, s katerima se je celo orožništvu legitimiral. V Prekopi je ukradel neki ženski 1 zlato in 1 srebrno uro. — To so tatvine, ki jih je pod težo dokazov priznal že tukajšnjemu orožništvu. Gotovo pa ima na vesli še več, do sedaj še nepojasnjenih tatvin. Ko ga je orožništvo Žalcu zasledilo, se je na ukradenem kolesu izmikal ves dan in se jim je šele po dolgem in napornem zasledovanju posrečilo ga aretirati. Ro begu iz prisilne delavnice v Novi Gradiški se je potikal po Celovcu in tudi drugod po Avstriji, največ pa po Tirolskem. Verjetno je, da se bodo za prijetega uzmoviča zanimale tudi avstrijske oblasti. Oddan je bil v zapore sodišča v Celju. Tukajšnje orožništvo s svojo marljivostjo in sposobnostjo zasluži vse priznanje, ker je spretnega nepridiprava prijelo že en dan po vlomu. muf Lovski blagor in z njim združena smola Dolsko, 24. nov., V nedeljo zjutraj rano je pribrnel avto gospoda Korna iz Ljubljane in kaj kmalu je bilo zbranil nad 20 lovcev, ki so usmerili pot proti Senožeti, kjer ima Korn svoje lovišče. Komaj so se dobro razvrstili po svojih šUilitih <, že so pričele pokati puške in ji' obležala tu srna, na drugem mestu zajec. Prebrisani srnjak je lovcu srečno odnesel zdravo kožo, lovca pa je uprasnilo po roki, ker je naboj udaril■ nazaj. Ker poškodba ni buj;'e narave, je g. G. ostal v domači oskrbi, kajti on pozna dcsti zdravilnih zelišč. Podrli so vsega skupaj pet srn in tri zajce in je ena sama srna imela 40 kg. Lovci so svoj plen in orožje lepo naložili v avto in jo mahnili k »Kraču«, ki je daleč po okolici poznan, da ima dober prigrizek in izvrstno pijačo. Nič jih ni motila tudi mala nezgodica, bili so res Židane vol!e. a na koncu so doživeli presenečenje. Ko so bili lovci na toplem pri dobri kapljici, se je moral zunaj priplazili k avtomobilu neki sraubšic«, ki je odnesel najboljšo puško, vredno 2700 Din. Tega lovci niso opazili takoj, ampak šele v Ljubljani. Možnost, da bi se puška med potjo izgubila, je izključena, ker je bil avto zaprt. Zadeva je javljena tukajšnji žandannerijski postaji in je upati, da bo podjetni »raubšic« imel mesto sreče dvojno smolo. Divjaški napad na šoferja Celje. 25. novembra. V ponedeljek zvečer je kakor običajno vozil avtobus iz Celja v Vitanje V Novi cerkvi sta v-'lo,pila brata Alo,’zij in Martin Kotnik z Velike Ravni pri Dobrni, ki sta se peljala do Poc';e Ko sta izstopila, je zahteval šofer Josip Avguštin, naj plačata. Brata, ki sla bila nekoliko vinjena, pa sta trdila, da sta že pri vstopu plačala. Na ponovno zahtevo sta napadla šoferja in ga podrla na tla, Martin pa ga je z nožem parkrnt zabodel v glavo. Šele ko je neki sopotnik ustrelil s samokresom v zrak, sla divjaška napadalca pobegnila. Orožniki' pa so ju že drugi dan izsledili ter ju aretira'! in odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Pri vseh nesrečah in napadih zadnjih tednov pa je krivo vino. pTežka telesna poškodba. V nedeljo 22. t. m. je bila pri sv. Bolfenku v Halozah veliko slavje. Ivana Mesarič, posestnica in mlada vdova, ,ie obhajala svoj rojstni dan. K tej slavnosti je povabila tudi več fantov. Iz početka so se prav dobro imeli in šele ko so se fantje napili šmarnice, je nastal prepir in končno pretep. Med pretepači sta bila najhujša posestniška sinova Janez Kopša iz sv. Bolfenka in Alojz Marinič iz Janškega vrha pri Ptujski gori. Ker jima pesti niso zadostovale, sta segla po nožih. Ni trajalo dolgo, ko se Kopša zgrudi in obleži v mlaki krvi; Marinič mu je zasadil nož pod levo pleče in ga težko sunil. Prepeljan je bil nemudoma v bolnico. Napadalec je ovaden sodišču. Zabave pa je bilo predčasno konec in to radi preveč zavžite šmarnice. p Nezgoda. Martin Vidovič, pos. sin v Velikem Okiču, je v gozdu podiral drevje. Vsled neprevidnosti pa mu pade debela veja na desno nogo, ki mu povzroči tako težko poškodbo, da so ga morali prepeljti v bolnico. p K revolverskemu napadu v Galušniku. Janez Kosec, pos. sin iz Smolinci, ki je bil — kakor smo že poročali — napaden od trgovca Josipa Holca in s tremi revolverskimi streli težko ranjen, je 22. t. m. umrl v bolnici. Storilec je izsleden in se nahaja v zaporih okrajnega sodišča sv. Lenart v Slov. goricah. p Smrt zaradi strela. Pred dnevi smo poročali, da se je Franc Primožič, posestnik iz sv. Marka, težko ranil na levi nogi s puško, ki se mu je pri padcu sprožila. Kljub regorozni negi v bolnici ga zdravniki niso mogli rešiti in je na posledicah — zastrupljenje krvi — umrl. Pokopan je na ptujskem pokopališču. Pogreba se je med drugimi udeležilo tudi gasilno društvo sv. Marko in corpore, kojega član je bil pokojni. p Smrtna kosa. Vsled prehlajenja je umrla v bolnici Milka Gorenc, bolniška strežnica v ptujski hiralnici, 20 let stara, doma iz Studenca, okraj Krško. Pokojnica je bila pridna in marljiva ter zanesljiva bolniška strežnica. Naj v miru počiva. p Iz policijske kronike. Kakor običajno, je policija revidirala hotele tudi 23. t. m. in pri tej priliki zasačila v hotelu Osterberger neko elegantno' damo M. M. iz Maribora, ki se j« nahajala v hotelski sobi s svojim ljubimcem. Policija je elegantno damo aretirala radi suma tajne prostitucije in jo odvedla na policijsko stražnico, kjer je prenočila. Drugo jutro 24. t. m. je policija izročila aretiranko okrajnemu sodišču, ki je odredilo še isto uro razpravo. -— Pri razpravi je nastopila neka priča (en gospod, ki ima v stražnici večkrat pcsla) s trditvijo, da je z ono damo na oolicijski stražnici spolno občeval ob času, ko se je stražnik za nekaj časa odstranil. Sodnik je vsled tega pričevanja bil primoran razpravo prekiniti in zadevo predložiti državnemu pravdništvu. Kako bo cela afera iztekla, se ne more sedaj ničesar prerokovati. Ako bi sodišče postopalo po § 287 k. z., pride oni kavalir iz policijske stražnice tudi na svoj račun. Ker ona dama energično oporeka trditvi priče in trdi, da je bila priči le prijazna, to pa le radi tega, da jej ta izposluje prostost, ni izključeno, da se cela zadeva zasuče tako, da ga dama obtoži radi klevete. — O nekavalirskem postopanju onega gospoda na stražnici pa govori celo mesto. — p Aretacija. V zvezi z zverinskim umorom v Jablovcih je razen Smigoca, aretiran tudi Janez Drevenšek, daljni sorodnik in sosed umorjenega Matevža Drevenšeka. Pričakujejo se še nadaljnje aretacije. Izgleda, da je Smigoc imel pri svojem zverinskem poslu pomagače. — p Tatvina. Orožništvo je aretiralo in spravilo v sodne zapore Martina L., delavca iz Gorišnice radi tatvine kolesa. Fant je šele 18 let star, ima pa že 10 kazni radi tatvine. p Kadi krošnjarenja s pleteninami brez dovoljenja, je bil naznanjen oblasti Mirko Merf iz Vel. Nedelje. Poljčane Strogi pasji zapor. Po vsej bližnji okolici kot tudi pri nas so oblasti odredile strog pasji zapor. Knjižnica tukajšnje Čitalnice se stalno spo polnjuje. Zadnje čase si je nabavila tudi več novih knjig. Te dni pa ji je velikodušno darovala iz svoje knjižnice poštna uradnica gospodična Rozi VVagner 10 dobro ohranjenih knjig različne vsebine. Posnemanja vredni darovalki se odbor najlepše zahvaljuje. — Knjige se iz-posojujejo vsako nedeljo od 13. do 14. ure. Segajte pridno po njih! Nenavadno početje po-divjanca škocijan, 23. novembra. Pred dnevi se je vrnil z dnine domov na bratovo posestvo J. Bartole z Breznika. Z domačini je že precej časa navzkriž, ker ni dobil posestva. Zategadelj mrzi vse. Takoj, ko je prišel do hiše, je pograbil motiko in pričel z njo udrihati vse vprek. Že v veži je razbil vrata in grozil tudi drugim domačim Nato se .;e obrnil proti hlevu in tam tolkel živino, da je žalostna mukala. Vedel se ie kot besen. Potem se je odpravil proti bližnjemu gozdu ter ru srečal neko dekle. Udaril je tudi no po nogi in je vsa sreča, da ,|i ni zdrobil noge. Vendar mu to vse še ni bilo dovolj. Napotil se je Se k vdovi-posestnici Jamnik, ter tudi tu razgrajal in razbijal vsevprek Naletel je na (i mesecev staro svinjo in počel po nji udrihati ter ji zlomil nogo in križ Morali so jo takoj zakla‘i tako da ima posestnica občutno škodo. Potem se je obrnil proti hiši. Tudi tu je razbil, k.i mu 'e prišlo pod roko. Razbil je vse šipe zdrobil vrata. Tolkel je po klopeh in mizi. Na mizi je bil putrh poln vina. Tildi la mu je t”! na poti in je udaril po njem. Takoj ga ie zdn bil ter je žlahtna kapljica stekla po tleh. Žen ske so v strahu pred njim pobegnile in skrile v sozd. ker sicer bi se nasilnež got m tudi njih lotil! To je znan nasilnež in je že večkrat deMl na ta način škodo. Ljudje se ga bo e in hi bile umestno, da dobj za ta surov napad zasluži,< kazen Kajti, da bi kdo na tak surov način iz na^al svojo nevoljo nad nedolžno živino, »e « našem kraju še ni primerilo. Hranilnica Dravske banovine ---------Ljubljana — Celje — Maribor Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Proti gospodarskemu imperijalizmu Včeraj smo objavili številke jugoslovanskega izvoza za mesec oktober. Pri podrobni analizi uspehov našega izvoza se nam zrcali tendenca prav vseh evropskih držav, zabarikadirati se proti vsakemu tujemu uvozu. Nazadovanje ua-šega izvoza ima baš v tej novi gospodarski miselnosti Evrope svoje izhodišče. Uvoz v posamezne evropske države se v trgovinsko-poli-tični dialektiki smatra danes kot najopasnejše strašilo vsakega gospodarskega snovanja. Gotovo imajo vsi ti najraznovrstnejši ukrepi proti uvozu v posameznih evropskih državah svoj zakaj, ki je večkrat tudi razumljiv in posledica samoobrambe. Predvsem bojazen za lastno proizvodnjo, bojazen oslabljenja domače veljave i. dr. Vsi ti ukrepi so več ali manj obrambnega značaja proti famoznemu sovjetskemu dumpingu, ki je gospodarskemu mišljenju diktiral nove smernice. Dumping, to je parola držav ^sodobnega« modernega merkan-tilizma. Čudovito, kako se v naši prosvitljeni dobi vrstijo prav vse faze trgovinske politike. Po svetovni vojni smo bili polni blagoslovov naj-raznovrstnejših izvoznih zaprek. Po suksezivni normalizaciji gospodarskega življenja je nastopila doba liberalizma. V časih visoke konjunkture je gospodarstvo od dneva v dan pro-speriralo in optimisti 60 napovedovali izredno dobre čase. Vendar kako kratko je trajala la doba. V prenovljeni, zmodernizirani obliki se uvelinvljajo načela naistarejše dobe modernega narodnega gospodarstva. Gospodarska zgodovina je dospela do kaotične dobe. Agrarni protekcionizem, ki se je porodil pri naših severnih sosedih, se >e pričel uveljavljati v vseh industrijskih državah. Obramba se je izvršila s pospeševanjem industrijskega protekcijonizma v agrarnih državah. Seveda so agrarne države s svojo samoobrambo v velikem zastoju. Poljedelstvo se upostavlja takorekoč preko noči, industrija potrebuje nebroj predpogojev, tradi- Cosn»o«is*r*l Bler ar. 55 50 do 57 (57), kasa 56-57 (56), 8»/o Bler ar. in kasa 63—65, 7°/» pos. hipot. banke 62—65, 6°/o begi. obv. 43—44. Dunaj, 25. novembra, d. Bankvereiu 12-50, Dunav-Sava-Jadran 1410, Prioritete 101-50, Trbovlje 2910, Leykain 175. Žitna tržišča Novi Sad, 25. novembra. Pšenica: doljnebač. 79 kg 2°/« 245. — Vse ostalo je neizpremenjeno. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 82 vagonov. Budimpešta, 25. novembra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. — Pšenica: dec. 12—12-16 (1213 do 1215), marc 1310 do 13-34 (13-31 do 13-32). - Rž: marc 14-26-14-40 (14-30-14-32). - Koruza: maj 15-50-15 90 (15-90-15-92). Chicago, 25. novembra. Pšenica: marec 57 25, maj 58-50, julij 58-25, dec. 55. — Koruza: marec 52-625, maj 44-85, julij 46-&5, dec. 40-50. - Oves: maj 28 125, julij 27-625, dec. 25-76. — Rž: maj 51125. Winnipeg, 25. novembra. Pšenica: dec. 61-50, marec 66, maj 66-50. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, promet: 1 vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih desk, 1 vagon bukovih drv. Šah Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze V torek se je vršilo prvo kolo turnirja za šahovsko prvenstvo ljubljanske univerze. Glede udeležbe je treba omeniti, da je Vogelnik odpovedal sodelovanje in je mesto njega nastopil Skerlak. Potek turnirja bo brez dvoma Izredno zanimiv, kajti že prvo kolo je prineslo dvoje presenečenj. Zidan je izgubil z Asejevom. Branil se je s sicilsko Igro, zašel radi ekstravangantne igre v slabšo pozicijo, iz katere se ni mogel več rešiti. Se večje presenečenje je vzbudil poraz Rupnika po Prelnfalku zlasti za tiste, ki so partijo videli; Rupnik je namreč imel že dva kmeta več pri enaki poziciji. Toda z eno samo težko napako je prepustil nasprotniku dobljeno partijo. Gabrovšek Ludvik je Rupniku Ivanu že v 14. potezi ujel figuro in je partijo kljub daljši eksekuciji prvi končal. Takoj za njim je dobil Milan Vidmar proti Severju, ki je v damskem gambitu neutemeljeno žrtvoval kmeta. Šorli je v francoski partiji z efektno žrtvijo konja spravil Gabrovška Julija v obupno pozicijo, iz katere ni bilo več pomoči. Gerželj si je bil radi boljše končnice skoro svest zmage, je pa radi nepreciznega nadaljevanja prišel ob kmeta in tudi ob točko, tako da je njegov nasprotnik Sikošek tudi v glavnem turnirju pričel z uspešnim startom. Po razburljivih peripetijah je dobil Zupan proti Sherlaku.. Cilič pa je v solidni pozicijski igri izgubil proti Krulcu, prvaku Celja. Drevi ob 20. se bo igralo drugo kolo. Spori Zopet nov predlog za lige Neki inž. Pedor Pucek je objavil v »Jutar-njem listu« svoj predlog za odigran je državnega prvenstva. Klube je razdelil v dve veliki skupini: v za-padno in v vzhodno ligo po naslednjem redu: Zapadna liga: Zagreb I, Zagreb II, Zagreb III, zmagovalec iz tekme Zagreb IV: prvak province LNP, Split, Ljubljana I, Ljubljana II, Osjek I, Sarajevo I, zmagovalec iz tekme Osjek II: Sarajevo II. Vzhodna liga: Beograd I, Beograd II, zmagovalec z tekme Beograd III: prvak province BLP, zmagovalec iz tekme Beograd IV: prvak banatskega podsaveza, Subotica I, Novi Sad I, zmagovalec iz tekme Subotica II: Novi Sad II, Skoplje I, zmagovalec iz tekme Skoplje II: prvak niškega podsaveza. Igralo bi se po dvojnem sistemu na točke, prvi del bi se odigral v jeseni, drgul spomladi. V 1. 1932. bi se tgralo prehodno samo jesensko prvenstvo tako, da bo vsak klub Igral polovico tekem doma. V finale bi prišli po štirje prvoplasirani lz vsake lige. Finalne tekme bi se Igrale po dvojnem cup sistemu (srednjeevropski cup). Žrebanje parov bi se vršilo tako, da bi se vedno srečala klubu lz zapadne ln vzhodne lige. Predlagatelj pravi, da se je pri svojem predlogu oziral na naslednje točke: 1. V državno prvenstvo mora priti člmveč klubov. 2. Število tekem, katere bi moral Igrati bodoči prvak, mora biti po možnosti čim manjše. 3. Razdelitev klubov v lige se mora ozirati na zemljepisne in prometne prilike. 4. Po možnosti naj bo način tekmovanja tak, da bo izključil možnost, da bi se že v prvih kolih odločilo vprašanje prvaka — potrebno je, da vlada do zadnjega kola negotovost (glortus uncertainy) kdo da bo državni prvak in kateri klubi se bodo plasirali v finale, 5. Finalne tekme se morajo odigrati v čim krajšem časovnem razdobju (ako traja finalno tekmovanje predolgo, so oškodovani klubi, ki se ne bodo plasirali v finale; letos Jugoslavija in Hašk), kajti dokler trajajo tekme za državno prvenstvo, je zanimanje za druge tekme znatno manjše. Beograd : Dunaj Na državni praznik 1. decembra se bo vršila v Beogradu medmestna tekma Beograd : Dunaj. Reprezentanci nastopita v postavah: Dunaj: Franzi (Admlra), Jastrab (Wacker), Janda, Klima (Admlra), Wldner (Wacker), Urbanek (Ad' mira), Brosenbauer (Vlenna), Wessellk (Rapld/, Walzhofer, Horvat (VVacker). Pilwcln (Šport-klub); rezervi: Spechtl In Bllek (Austria). Beograd: Spasič, Dimitrljevlč, Toslč, Arsenljevič, Jovanovič, Djoklč, Tirnanič, Marjanovič. Miloševič, Vujadinovlč, Zečevld Novice iz sveta Evropska prvakinja Marija Braun (Holandska) se je pred kratkim poročila in se piše sedaj Phillppsen. Na račun tega dogodka je postavila v plavanju na 200 m prosto s 2:40'8 nov evropski rekord. V Parizu se je pred 20.000 gledalci vršila med Francijo In češkoslovaško tekma v hokeju na ledu. V francoskem teamu je sodelovalo 5 Kanadčanov ter je po njihovi zaslugi dosegla Francija časten rezultat 1 : 1. V Bazlu se bo vršila v nedeljo tekma za evropski pokal med Švico in Avstrijo. Avstrija pošlje v boj svoje standard moštvo Hiden, Rainer, Blum, Braun, Hoffmann, Luef, Zischek, Gschweldl, Sindelar, Schall, Vogel. Sokolstvo Lep sokolski praznik na meji Preteklo nedeljo je otvorll Sokol v Guštanju novi Sokolski dom. Dopoldne se je vršila slavnostna otvoritev, ki jo je otvoril starešina guštanjskega Sokola, pozdravil sreskega načelnika g. dr. Hacina, zastopnika Saveza br. dr. Fornazariča, zastopnika »Koroškega Sokolskega okrožja br. dr. Železnikarja in druge. Slavnosti se je udeležil tudi grof Thurn, ki je bil prisrčno pozdravljen. Sokol v Guštanju je bil ustanovljen 1. 1919. in je imel svoje prostore v baraki, ki ni odgovarjala svojim zahtevam. Zato Je odbor z vso agilnostjo pričel delovati na to. da bi čimpreje postavil lastni Sokolski dom. Hvalevredno moramo pripomniti, da je tudi krajevni šolski odbor spoznal veliko važnost sokolske vzgoje In daroval znesek 50.000 Din za dom, v katerem se bo vršila tudi šolska telovadba. Popoldne se je vršila akademija, ki je dokazala, da se Sokol v Guštanju zaveda važnosti Sokolstva na meji. Vse točke so bile najskrb-neje pripravljene. Novi Sokolski dom ustreza popolnoma svo-svojemu namenu in Ima tudi kopališče. Novi dom naj bo dokaz, kaj premore agilno ln požrtvovalno članstvo, kateremu presrčno čestitamo k velikemu uspehu z željo, da bi bil novi dom žarlžče prosvete ln nacljonalnega dela v prijaznem obmejnem Guštanju. Tako ima »Koroško Sokolsko okrožje« že dva doma v Guštanju ln Slovenjgradcu, ki bosta stala kot sokolski trdnjavi ob naši severni meji. Manica Komanova: Krst Jugovičev Sestra Manica Komanova, znana po svojih ljubkih igricah Je izdala v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani Igro v treh dejanjih s posebnim ozirom na Sokolstvo. Zdrav nacijonalni duh preveva to delce od začetka do kraja. Igralcu daje možnost, da z besedo ln Igro pokaže svoje zmožnosti, gledalca pa navdušuje od dejanja do dejanja. Knjižica ima 72 strani in velja 8 Din. Pričakujemo, da bodo naši sokolski gledališki odri radi vprizorlll to igro, zlasti je primerna za državne ln nacljonalne praznike. Igra sama bo zapustila velik moralen vtis. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. KONCESIONIRANA PRIKROJEVALNA ŠOLA ZA v ŠIVILJE m KROJAČE *••••••••••••••••••••••••••♦ Krojni vzorci se izde-ljujejo točno po jonr-nalu in meri. Pojasnila daje lastnik T. Kunc, Liublana Sv. Petra cesta št. 4/11 2084 Oglaiujfo v »Jugoslovanu ! • iogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOO Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg; . ' ' Trajno vodno ondula-cijo izvršuje z najno-vejšiin aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne pefe. — darancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VASEL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. 1762 Službene objave Srez Razglasi raznih uradov in oblastev '.ymmK:-; rarws»i gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 26. novembra: Takšna je prava. Red A. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: Trije vaški svetniki. Znižane cene. Izven. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 26. novembra: Zaprto. Petek, 27. novembra: Večni mornar. Red D. Sobota, 28. novembra: Dežela smehljaja. Premijera. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20'15: Sobota, 28. novembra: Igra v gradu. Premijera. Nedelja, 29. novembra: Igra v gradu. Repriza. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. četrtek, 26. novembra: »Konec poti«. Ab. D. Zadnjič v sezoni. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: »Ženitev«. Premijera. Gogoljeva »Ženitev« na mariborskem odru. Ena izmed najboljših ruskih komedij je vsekakor Nikolaja Vasiljeviča Gogolja komedija v treh slikah »ženitev«. Sijajno tipizirani značaji in zabavna, mestoma jedko-satirična vsebina so pripomogli tej komediji, ki jo avtor naziva »docela neverjeten dogodljaj« do zaslužene zmage ter jo danes vprizarjajo na vseh odrih. Tudi slavni Hudožestveniki so jo vzeli na svojih turnejah širom Evrope na svoj spored. Mariborsko vprizoritev tega dela režira H. Tomašič in bo njena premijera v soboto 28. t. m. »Konec poti« poslednjič na mariborskem odru. Sheriffova vojna drama »Konec poti«, ki je letos radi svoje pretresljive vsebine in dobre igre dosegla kar največji uspeh, se bo vprizorila poslednjič v sezoni v četrtek, 26. t. m. za ab. D. Sokol ali Čitalnica Slov. Bistrica, novembra. Ta vprašanje smo že neko?, načeli, vendar do sedaj še ni rešeno. Čitalnica je pred časom doživela svojo 60-letnico obstoja in takrat smo ričakovali vsi, da bo tudi prenehala obstojati, edaj, ko niti ne naročuje več časopisov, niti nima članov in je vse njeno delo prevzel Sokol, bi bilo na mestu, da se tudi formalno likvidira. Cilj, kojega si je stavila, je dosegla in nikogar ni več, ki bi žaloval po njej. Ob njeni likvidaciji pa bi nastalo vprašanje, kam s premoženjem, ki ga ima precej. Vsi, ki objektivno sodijo o položaju, bodo gotovo prisodili to premoženje Sokolu. Prvič zato, ker je Sokol vedno in povsod stal čitalnici ob strani in so v obeh društvih delovali isti člani, so žrtvovali na obe strani, tako da je denar prav za prav iz enega žepa. Drugi vzrok pa bi bil. — naravno nasledstvo. Vse prosvetno delo, ki ga je čitalnica neumorno vršila 60 let, je, kakor že omenjeno, prevzel Sokol. Vsi upamo, da se bo to vprašanje kmalu rešilo, brez razburjenja in brez nepotrebnih nasprotij. — V. G. fladie Ljubljana, četrtek, 26. novembra. 12.15 Plo-iče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Pregled obrtnega zakona. 20.30 Evropski češki koncert, prenos iz Prage. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 26. novembra. 11.00 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Opoldanski koncert. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Prage. 22.00 Dnevne in športne vesti. Zagreb, četrtek, 26. novembra. 12.10 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Balalajke. 19.05 Kulti)rne in druStvene vesti. 19.35 O fotografiranju. 20.00 Simfonični koncert češke Filharmonije, prenos iz Prage. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Sprehod po Evropi. Praga, četrtek, 26. novembra. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.35 Moravska Ostrava. 19.20 Brno. 22.45 Prenos iz gledališča. Ljubljana, petek, 27. novembra. 11.30 Šolska ura: Marija Kmetova govori. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje, gdč. Humekova. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Moji vtisi o Jugoslaviji, gdč. Gerra van den Boogaard (v holand. jeziku). 20.00 Sokolska ura: Fizično vežbamje deteta (Bogunovič). 20.00 I. Večer lj*ubljanskih konservatoristov: Komorna glasba. 21.30 Plošče. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek. 27. novembra. 11.00 Radio orkester. 12.00 Zvonenje. 12.05 Plošče. 13.15 Plošče. 15.00 šolski radio. 15.30 Plošče. 17.30 Ruske romance. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Sokolsko predavanje. 20.30 Violinski koncert g. Vojtnha Frajta ‘21.30 Vokalni koncert ge. Sofije Davidove. 22.00 Večerni koncert radio orkestra. Zagreb, petek, 27. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta. 19X0 Kulturne in društvene vesti. 19.15 O gojenju kanarčkov. 2000 Beograd. 20.30 Koncertni večer. Beograd 22.30 »Rumba«, novi ples. 23.00 Poročila in vreme. Praga, petek, 27. novembra. 14.10 Plošče. 15.00 Brno. 17.05 Koncert komornega kvarteta. 19.35 Pesmi. 20.30 Varšava. 22.20 Plošče. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 46/41. 3111 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. oktobra (lo 31. oktobra 1931. Po naredbi ministrstva ia narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Sr ei 3 w o Na novo 1 oboleli I © ► S ■o F. 9 t* E o Ostanejo j v oskrbi| Skupina tifuznib bolezni. Brežice ...... 1 6 — — — 6 Gornjigrad 1 — — 1 Kranj ..•••, G — 2 — 4 Konjice 1 — 1 — — Krško .iiiiii 4 G — 1 9 Litija . ...... 3 — — — 3 Logatec ...... 4 — 1 — 3 i luliljrina (srez' . . . 4 — 1 — 3 Ljubljana (mesto). • . 4 — 4 — — Ljutomer ...... 1 — — — 1 Ptuj . — 1 — — 1 Radovljica 1 — — — 1 Skupaj | 35 | 7 Griža. — Dysenteria. 9 1 32 Dolnja Lendava . , . 1 1 — — 2 KrSko . , . 1 — 1 — — Ljubljana (srez) . . , 1 — — — 1 Ljubljana mest« . . . 1 — — — 1 Ljutomer ..... — 1 — — 1 Novo mesto ..... 13 — — 1 12 Prevalje 2 — — 2 — Ptuj. ....... 1 — 1 — — Skupaj Skrlatinka. — 20 | 2 | 2 Scarlatina. 3 17 Rreiice ..... 9 1 — 8 Celje ....... 6 1 — — 7 Celje (mesto) .... — 1 — — 1 Čahar . .... 1 — — — 1 Dolnja Lendava , . . 1 — — — 1 Gornjigrad ..... 1 — — — 1 Kamnik ...... 3 — — — 3 Kranj ....... 9 — 2 — 7 KrSko ....... 2 — — — 2 Laško ....... 1 — — — 1 Litija •*..... 4 1 — — 5 Ljubljana (srez) . , . 6 1 — — 6 Ljubljana (mesto). . . 2 1 — — 3 Ljutomer . . 6 — — — 5 Maribor desni breg . . 2 1 — — 3 Maribor levi breg . . , 1 — — — 1 Maribor (mesto) . . . 6 — 1 — 5 Metlika .... 13 1 — — 14 Murska Sobota .... 1 — — — 1 Novo mesto ..... 1 — — — 1 Prevalje ..... 1 2 — — 3 Ptuj 1 1 — — 2 Ptuj (mesto) ..... 3 — — — 3 Radovljica .... 14 4 1 — 17 Slovenjgradec .... 3 — — — 3 Skupaj Ošpice. — S 95 | 14 lorbilli. 5 - 104 Celje . 8 45 36 — 17 Čabar — 45 45 — — Konjice — 1 1 - — Maribor levi breg . . 1 — 1 — — Maribor (mesto) . . 11 2 13 — — Ptuj. . . . 19 32 22 — 29 * Skupaj 39 125 118 - 46 Davica. — Diphteria el Group Brežice . , , , . 10 1 1 — 10 Celje 11 7 4 3 11 Celje (mesto) .... 1 2 — 3 Čabar 1 — — — 1 Dolnja Lendava . . . 1 — 1 — — Gornjigrad 1 2 1 — 2 Kranj 10 3 1 — 12 Kofevje ...... 8 4 7 — 5 K r&ko ....... 6 1 3 — 4 Laško ...... . — 3 1 2 Litija ....... 10 1 1 - 10 Logatec ...... 8 8 4 — 12 Ljubljana (srez) . . 15 13 5 — 23 Ljubljana (mesto) 9 1 1 — 9 Ljutomer . . 3 4 3 1 3 Maribor desni breg . . 3 2 2 — 3 Maribor levi breg 24 — 9 — 15 Maribor (mesto) . . . 2 1 1 — 2 Metlika .... 2 — — — 2 Mursk; Sobota .... 10 3 5 — 8 \ovti ni.*sto .... 3 2 — 1 Prevalje ..... 4 2 — 6 Ptuj ..... 8 2 3 2 5 Ptuj (mesto). . . . . — 1 — — 1 Radovljica ..... 3 — — — 3 Slovenjgradec .... 3 — 6 — 3 Šmarje pri JelSah . . 16 5 1 14 Skupat 172 | 66 60 I 8 170 Nalezljivo vnetje možganov — Meningitis cerehrospinalis epidemica. ftmarje pri .lelšab 1 1 I - — — 1 Skupal 1 I - — 1 Dušljivi kašelj. — Pertussis. ** Plui 1 B I 1 1 4 I - 1 2 Skupaj 1 5 I 1 1 4 I- 1 2 Sen. — Erysipelas. Celje ..... 1 1 i 1 1 1 1 Kranj ..... 1 2 1 — 2 KoSevje .... • • 1 — — — 1 Krško — — — 3 Laško ..... • t 1 1 — — 2 Logatec .... • t 1 1 — 2 Ljubljana (srez) . » P 1 — 1 — — Ljubljana (mesto) • » 4 2 1 5 Ljutomer . . t 0 2 — — 2 Mariboi levi breg . 9 • — 1 — 1 Maribor (mesto) . I • 1 2 1 2 Metlika .... • • 2 — 2 — Murska Sobota . . , 1 — — 1 Novo mesto . . . 3 1 — — 4 Prevalje .... • » 2 1 — — 3 Ptuj .... • • 5 — 1 — 4 Radovljica . . ■ * • 2 2 — 4 Slovenjgradec . . • ' *“■“ 1 “ ~ 1 Skupal 21 20 7 2 32 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Celje 1 1 1 - 1 - 1 1 - Skupaj 1 ll-l-l 1 Vraiiičr' prisad — ' nthra\ Brežice .... 1 1 1- l-l- 1 Skupaj 1 1| - l-i- 1 tročnižka vročica — Sepsis puerperalis Ljubljana (mesto) I 1 1 — 1 ~ 1 ~ 1 Novo mesto 1 2 | - | 1 j - 1 Skupaj | 3 | — t 1 I — Ljubljana, dne 12. novombra 1931. 2 Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. •j* K V. No. 1154/12. 3265-3-3 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje gospodarskega poslopja obče državne bolnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeuo licitacijo na dan 18. decembra 1931. ob 11. uri dopol. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 22. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odo-dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. novembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 461/31/6 in E 487/31/6. 3274 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin: a) dne 4. decembra 1931. obde-vetih vi. št. 105 in % vi. št. 86 kat. obč. Dob, hiša št. 27 s poslopji, njivi in gozd, v cenilni vrednosti Din 12.125'—; najmanjši ponudek Din 8083-34; in b) dne 18. decembra 1931. ob devetih vi. štev. 196 kat. obč. Višnja gora, hiša št. 37 v cenilni vrednosti Din 25.000"—; najmanjši ponudek Din 12.500. Pravice, katere hi ne pripuščale dražbe, je riizlnsiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri filede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. II., dne 24. novembra 1931. E 113/31-14. 3275 Dražbeni oklic. Dne 11. decembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žužemberk, vi. št. 34, 115, 116, 177, 405, 416, 472; Veliko Lipje, vi. št. 162, 357, 362; Stavča vas, vi. št. 281; Smuka, vi. št. 512. Cenilna vrednost: 1,293.350’— Din; vrednost pritikline: 33.000-— Din; najmanjši ponudek: 649.846’— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav- nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Žužemberku, dne 1. novembra 1931. 3278 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 30. novembra 1931 ob enajstih nabavo 40.000 kg visokovrednega portland-cementu v papirnatih vrečah. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 25. novembra 1931. Štev. 3646/3. 3271 Razglas o pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo sterilizacijske naprave v kirur-gičneni paviljonu obče državne bolnice v Ljubljani. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje po naročilu kralj, banske uprave otl 10. oktobra 1931, V. No. 1053/6, in na podstavi čl. 82 zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev dobavo in montaže sterilizacijske naprave 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. januarja 1932. ob enajstih v prostorih uprave obče državne bolnice v Ljubljani. Načrte, ponudbene in dobavne pogoje ter vse druge ponudbene pripomočke in pojasnila je dobiti proti plačilu Din 100’— pri tem uradu med uradnimi urami. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100'—, vsako prilogo s kolkom za Din 2’—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci najkesneje na dan licitacije z označbo »Ponudba za dobavo In montažo sterilizacijske naprave v obči državni bolnici v Ljubljani« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe ne bodo prišle v poštev. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za domače ponudnike 5%, za inozemske ponudnike 10% ponujene vsote za celokupno napravo. Kavcija se mora položiti najkesneie na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni uprave obče državne bolnice v Ljubljani ali pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu 51. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu 61. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani, ali pri blagajni bolnice. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Uprava obče drž. bolnice si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 23. novembra 193It Razne objave 3279 Objava. Godec Jožef, rojen 17. marca 1908 v Podpeči pri Preserju, je izgubil letno spričevalo II. gimnazijskega razreda, I. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1923/24 in ga proglaša kot neveljavno. Godec Jožei, s. r. * 3277 Objava. Okrožna skupina državnih nameščencev s sedežem v Novem mestu se je vsled sklepa na izrednem občnem zboru 2. novembra 1931 razšla. Novo mesto, dne 20. novembra 1931. Germ M. Josip, s. r., Andrej Weble, s. r, predsednik. tajnik. Al Jennings: 45 Pesnik in bandit — Polkovnik naj odloči. Okrenil se je k meni ter je naenkrat onemel. Žlica mu je padla iz roke. — Za božjo voljo Al, kaj ti pa je? Prvi hip nisem ničesar spravil iz sebe. Ko smo sedli za mizo, so vsi začeli tiščati vame. Pa sem jim povedal o Jou. Jaz te stvari kratkomalo nisem mogel ohraniti zase. Porter je planil pokonci ter je treščil stol ob zid. še stari Carnot je ves razburjen začel škropiti iz sebe: — To moramo pisati naravnost na predsednika Združenih držav. S kakšno manjšo avtoriteto se Carnot nikoli ni spuščal v nobeno reč. — To je zločin. Ko se je Porter po svojem nenavadno silovitem izbruhu besnosti malo pomiril, se je vrnil k mizi. Grizel se je v ustno in kašljal — to je bila ena njegovih navad. — Meni se zdi, da bo letošnje poletje prav toplo, je rekel kar tako. Toda Carnot ni odjenjal. — Gospod Porter, vi bi morali vse svoje pisateljske sposobnosti zastaviti za to reč. Ves svet morate spraviti na noge. Napisati boste morali članek o tem in ga povsod objaviti. Hladni Por ter jev pogled bi bil ogenj vsakogar drugega pogasil. — Ne razumem vas, gospod moj, je mrzlo odvrnil. Jaz nisem tu nameščen kot dopisnik. Jaz si nočem nakladati nobene odgovornosti. Kaj se mene tiče ta kaznilnica z vso svojo sramoto in škandalom. Vstal je in odšel v kuhinjo. Stopil sem za njim. — Nekateri ljudje med nami so pa že tako nezaslišano neprijetni, mi je dejal. Nekako se jih bova morala rešiti. To je bila ena redkih prilik, da sem videl Billa Porter j a tako očitno užaljenega. Mrzil je dobro mišljene nasvete od takšnih ljudi, kakršen je bil Carnot. Nikoli ni mogel prenesti, da bi ga kdo opozarjal na kakšen tema. On je moral snov za svoje spise zmirom sam odkriti, kakor je pozneje zapisal v enem svojih del: — Vse življenje je moje. Jaz jemljem od njega, kar mi je po godu. In potem ga po svoji moči dajem nazaj. Z Billyjem Raidlerjem in z menoj je bila stvar čisto drugačna. Naju je Porter rad videl. Sedel je v poštnem uradu ter je nalašč vlekel iz naju dogodke najinih banditskih dni. Popisovati sva mu morala roparje na železnici in s svojimi spretnimi vprašanji je vse podrobnosti spravil na dan. Nikoli ga nisem videl, da bi si kaj zapisoval, toda njegov spomin je bil neizprosen. Ko sem mu nekega dne pripovedoval zgodbo o Dicku Priceu, enem naših sojetnikov, je za dolgo časa molče obsedel. In nazadnje je rekel: — To bo lahko čudovita povest. Porter je ravno prišel v poštni urad, ko je bilo izvršeno tisto neverjetno dejanje. Dick Priče, paznik in jaz smo se pravkar vrnili iz pisarne Poštne tiskovne založbe. Priče je bil v desetih sekundah odprl blagajno. Človek in vlomilec Dick Pricc. — Dick Priče postane državni vlomilec in napravi čudež. Ves čas od svojega enajstega leta dalje je Dick Priče prebil v jetnišnici. Par žalostnih let je sicer preživel zunaj, pa to ni bila svoboda zanj. Dick je bil to, čemur jetniki pravijo »upornik«. Bil je že tako dolgo v ječi, da je postal ves čemeren in nezadovoljen ter je venomer tuhtal in kuhal sam v sebi. Pa je bil vendarle tako pošten človek, kakor je mogel Bog samo enega postaviti na svet. Dick je bil tisti, ki je takrat poizkusil, da me reši pred bičem in pred prisilnim delom, ko sem bil poizkusil pobegniti. Storil sem mu bil neko čisto majčkeno uslugo in iz hvaležnosti je bil pripravljen, da se da pretepsti in razsekati namesto mene. V luknjo so ga bili vtaknili kot »zločinca iz navade«. če v Ohiu človeka tretjič zasačijo pri protizakonitem dejanju, ga obsodijo na dosmrtno kaznilnico brez vsakih olajšav. Kdor ni imel prilike, da bi v samotni celici napol oslepel, da bi v najstrahotnejših celicah, kjer ne bi smel ne čitati, ne pisati ne nič, izgubil vsako odporno silo, kdor ni imel prilike, da bi dan za dnem poslušal krike mučenih soljudi, ta pač ne bo mogel razumeti, kaj je pomenila obsodba, kakršne je bil deležen Dick. »Nekronani« kralj Korzike Dogodki na otoku Korziki vzbujajo se vedno veliko pozornost v svelu, zlasti med potniki iz izletniki. Energični korak francoske vlade, ki hoče banditstvo na Korziki enkrat za vselej zatreti, splošno odobravajo, ker so postali banditi že preveč predrzni in surovi. Nekdaj pa banditi niso bili takšni, kakoršni 60 danes. Bili so vitežki in zato so jim rekli: »banditje časti«. Najznamenitejši med banditi časti je bil Teodor Poli, in o njegovih činih še danes kroži vse polno pripovedk na Korziki. Poli je dal svojim ljudem nekakšno ustavo, te pa se je strogo držal tudi on sam. V tej »ustavi« je bilo rečeno med drugim': "»Bandit, ki krade, izgubi pravico do orožja. Kdor žali ženske ali pa z orožjem napada neoborožene ljudi, zapade smrti.« Poli je prisilil vse prebivalstvo, da mu je plačevalo davek in nihče se mu ni upal upirati. Nekoč pa je zahteval od žandarmerijske uprave v mestu Ajaccio 50 parov škornjev za svoje ljudi. Na svojo zahtevo ni dobil nobenega odgovora. To ga je tako ujezilo, da je s svojo oboroženo četo napadel žandarmerijsko poslopje, orožnike premagal in povezal, povezanim pa je dal sezuti škornje. Od tedaj Imajo na Korziki pregovor: »Bos kakor orožnik«. Poli je bil predrzen do skrajnosti. Ko so nekega njegovega tovariša ujeli, so ga obsodili na smrt; že en dan prej pa so postavili na trgu giljotino. Poli je videl, da svojega tovariša iz ječe ne more več rešiti. V svoji togoti je pa udrl ponoči v rabljevo stanovanje, kjer je rablja zvezal in ga odpeljal na trg. Tam mu je s pripravljeno giljotino odsekal glavo. Ko je naslednjega.dne prišla komisija na trg, je na svojo grozo opazila mrtvega rablja pred giljotino... Današnje bandite pa Korzičani samo zaničujejo in pravijo, da je to »generacija lumpov«. Avstrija brez zlata Pomanjkanje zlata v Avstriji je težko zadelo zlasti one obrti, ki predelujejo zlato. Prizadeti obrtniki imajo zlata komaj še za 1 mesec. V normalnih razmerah so zlatarji v Avstriji predelali po 200—300 kilogramov zlata na mesec; odkar pa so izdali nove devizne naredbe, so nekaj časa zlato tihotapili, vsled novih ukrepov avstrijske narodne banke pa je tudi to postalo nemogoče. Iz svojih zalog pa avstrijska narodna banka ne oddaja zlata, ker ga rabi za kritje svojega papirnatega denarja. Vsled takšnega položaja je nekaj fabrik že ustavilo svoje obrte, drugi obrati pa bodo kmalu sledili. V precejšnjo zadrego so prišli tudi zobozdravniki in zobotehniki, ker so razni zavodi, odkoder so dobivali zobotehniki svoj materijal, obrate izdatno omejili, nekateri pa tudi ustavili. V ustavljenih obratih je bilo zaposlenih nad 1000 oseb, ki so danes brez zaslužita. Namesto v bogastvu — umrl v revščini Na angleškem otoku Man je te dni umrl v veliki revščini 81-letni Friderik Struben. Frid' 'ik Struben je bil rojen v Kaplandiji v južnj Afriki. L. 1883. se je bil naselil kot farman "iet) na Witwatersrandu, torej tam, kjer dand; ?s pridobivajo največ zlata na svetu. To bog ftvo pa je svetu razkril baš Friderik Stru! ir. Strubar js začel skupaj s svojim bratom preiskovati svojo zemljo. Sosedje so se jima smejali, kajti oni so sanjali le o bogatih diamantnih poljih pri Kiwberley-ju. Stubar je kopal na raznih krajih, toda dolgo brez uspeha. Sele 1. 1885. mu je bila sreča mila. Na kraju, lci se imenuje Wildgespruit, je naletel na zlato žilo, ki je bila dolga več sto kilometrov. Zlato je ležalo pred njim in treba mu ga je bilo le pobirati. Struben je nabral nekaj zlata in ga nesel pokazat tedanjemu predsedniku južno- afriške republike Kriigerju. Ta pa ni bil nič kaj vesel novega odkritja, ker je takoj spoznal, kakšno naevarnost pomeni to odkritje za neodvisnost njegove države. Ko pa * je raznesla vest o novih zakladih po vsej južni Afriki, so začeli ljudje trumoma dreti tja, da si zagotove svoj delež na zlatu. Vrednost »zlate« zemlje se je neverjetno dvigala. Bogata zemlja pa je privabila Ija tudi razne »kralje diamantov« iz mesta Kimberley, ki so pokupili skoro vso zemljo za silno visoke cene in tem možem se je posrečilo pregnati tudi Strubena z njegovega zemljišča. Struben je svoje posestvo moral prodati, .lato pa se je preselil na angleški otok Man, kjer je, kakor rečeno, te dni v velikem siromaštvu umrl. Bogati Pariz Te dni so objavili pariški listi zanimiv seznam vrednot, ki jih upravlja in oskrbuje pariška mestna občina. Vse vrednote cenijo na 208 milijard frankov. Vrednost podzemne železnice cenijo na 35 milijard frankov, palačo Louvre in v njej shranjene zaklade na 5 milijard, opero na 2 milijardi in luksemburško palačo na poldrugo milijardo frankov. Otok brez denarja Nekako v sredi med južno Afriko in južno Ameriko leži v Atlantskem morju mali otok Tristan da Cunha. Na tem otoku leži okoli 150 ljudi popolnoma ločenih od vsega sveta. Včasih minejo kar leta, predno se pojavi v njegovi bližini kakšna ladja, in ljudje žive samo od tega, kar jim daje otok in kar si sand izdelajo obleko in obuvala. Življenje na tern otoku je trdo, vendar pa noče nihče otoka zapustiti. Na tem otoku so* se naselili ljudje šele za Napoleonovih vojsk in potomci teh prvih naseljencev žive tam še dandanes. Čeprav ae, tl ljudje že nad 100 let ženijo lo med seboj, so vendar zdravi in krepki. Ljudje na tem otoku žive, kakor rečeno, samo od tega, kar jim daje zemlja. Zato pa tudi ne poznajo denarja. Za izvoz nimajo nič, zato pa tudi ne morejo nič uvažati. Ljudje žive v gospodarski skupnosti in povsod vlada mir in red; v 100 letih, odkar prebivajo ljudje na otoku ,se tam ni dogodil noben zločin. Rodbinsko življenje na tem otoku je naravnost vzorno. V hišah vlada vzorna snaga In tudi ljudje so negovani in čisti. Otroke vzgajajo prav strogo. Otok je ugasel ognjenik. Rastlinstvo je zelo pičlo. Lesa ni na otoku skoro nobenega ve5, ker niso novega drevja zasajali. Nekaj lesa za kurjavo dobivajo še na visokih gorah, kjer raste nekaj grmovja. Poljedelstvo zelo otežuje silna množina podgan, ki uničujejo setve. Do 1. 1882. je bilo še dobro; toda tega leta se je razbila na obrežju otoka neka ladja, s te pa so prišle na otok številne podgane, ki so se tako razplodile, da se kmetovanje na otoku komaj še izplača. Otok stoji pod angleškim gospodstvom. Ia Anglije prihaja na otok včasih kakšen duhovnik, ki opravlja tam dušno pastirstvo, obenem pa tudi ljudi zdravi in poučuje. Duhovniki pripovedujejo ljudem tudi, kaj je novega po svetu — pošte do otoka namreč ni, ker se tam ae ustavlja nobena ladja. Knjige imajo ljudje jako radi, so pa zelo redke. Časopisov ljudje ne vidijo leta in leta. Šele v najnovejšem času je vlada sklenila, naj vsako leto enkrat obišče otok ta ali ona angleška vojna ladja. Letos 10. decembra pa bo po dolgem presledku prišla prva angleška vojna ladja do otoka. V Angliji obstoji »Tristan da Cunkac-fond^ ki nabira darove za prebivalec tega otoka. Iz tega fonda bodo nakupovali za prebivalce tega otoka knjige, papir in druge potrebščine, ki jih bo ljudem prinašala vsako leto enkrat težko zaželjena ladja. Japonske žene nabirajo darove za vojake Japonsko-ki tajska vojna traja dalje kljub Društvu narodov. Nabiranje in zbiranje darov za vojake v vojni dokazuje, da Japonci še ne računajo tako kmalu na mdr. Na sliki vidimo zbirališče darov v Tokio. Velika rudniška nesreča v Angliji Esplozija v rudiniku Doncaster-ju (grofija Yor k) v Angliji je zahtevala 42 človeških žrtev. Napad na italijanski konzulat v Zedinjenih državah V mestu Seranton v Zedinjenih državah so napadli hišo italijanskega podlconzula Tiscarja z bombami in so jo porušili. Nekaj oseb je bilo ranjenih, podkonzulu in njegovi soprogi pa se ni nič zgodilo. Pravijo, da so hišo napadli protifažisti. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar MichAlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. Vsi v Ljubljani.