Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 65 Lir. Ček. ra£. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«.
Podružnica!
Novo mesto,

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razea ponedeljka la dneva po prazniku.
a Uredništvo ln npravai Kopitarjeva i, Ljubljana, g Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In Injega | Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. Izvora* Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|
Telefon 4001—4U05.
Abbumunenti: Mei« 18 Lire. Estero, me-■■ 31 50 Lire. Edi-ciooe domenica, an-no 34 Lire. Estera 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10650 per g H »bbonamcnti, 10.349 per le in-•erzionL
Filial«! Novo mesto.
Concesslonarla esclnsiva per Ia pnbbllcitS dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano.
Odločne smernice Tajnika stranke Carla Scorze
Stranka mora biti skuoni imenovalec, h kateremu se morajo priznavat! vsi Italijani v jasnem ponosu na preteklost in v neukročeni gotovosti
za bodočnost — Naloge fašistov in ljudstva do domovine v vojni
Vojno poročilo št. 1077 |
Silovita bitka v Tunisu
Osni oddelki se junaško upirajo močnim nasprotnim silam - 16 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja :
Včeraj jo divjala silovita bitka v Tunisu, kjer so se osne čete z junaškim pogumom zopcr-stavilo ponovnemu sunku mogočnih nasprotnih pehotnih in tankovskih sil; na severnem odseku so se v bojih umaknile na pripravnejše postojanke. Sovražno letalstvo, ki je z nndmočnimi silami podpiralo sovražni napad, je zgubilo tekom dneva 10 letal, od katerili so štiri sestrelili lovci, šest pa protiletalsko topništvo.
Skupine štirimotornikov so bombardiralo mesta R o g g i o C a I a 1) r i a, T r a p a 11 i. Maršala iu otok F a v i g n a 11 a : na zgradbah je nastala znatna škoda, prebivalstvo je imelo izgube.
Italijansko-nemški lovci so nad Sicilijo sestreliti šest letal.
*
Sijajni napad proti sovražnim oklepnim skupinam. o katerem govori včerajšnje vojno poročilo, jo izvedla 110. lovska eskadrila pod poveljstvom kapitana Montanari Fioravaute iz Campeginc (Reg-gio Emilio).
Pri napadih, o katerih govorita vojni poročilo št. 1075 in 1077, jc bito 150 mrtvih in 277 ranjenih v Regpio Calabria. 5 mrtvih in <> ranjenih v Trapaniju, 4 mrtvi in 3 ranjeni v Maršali.
- -» - v Bf^mmmmmmmmmmmmmmff^amamm
Fašist je popolni, E?ajpopolnejši tip Italijana
Rim. G. maja. AS. Besedilo govora, ki ga je imel včeraj na zborovanju v gledališču Adrianu Tajnik Stranke eksc. Scorza, je naslednje:
Tovariši!
Morda ne bo v tem, kar vam bom povedal, za vas nič novega, niti izvirnega, ker je v vsakem izmed vas to že leta nazaj 'globoko dozorelo, tako da bi vsakdo izmed vas lahko spregovoril ta moj govor. Bom pa nujno dolg in se ne bom pustil zanesti po nobenem govorniškem zaletu, ker želim mirno govoriti vašemu 6rcu, vt$i vesti in vašemu razumu.	_ .
Tudi me ne boste slišali govoriti o sovražniku. Nimam navade prezirati ali podcenjevati sovražnika. Sovražnika sovražimo vsi, tako jaz kakor vi, vendar brez histeričnosti, brez izpadov: hladnokrvno in stalno, vztrajno in odločno.
Lastnosti fašista
Podal bom poročilo, ki bi ga laliko imenovali poročilo moči, dostojanstva, časti in revolucionarne nepopustljivosti. (Odobravanje.)
Potrebno je, da najprej nekaj ugolovim in pojasnim, kajti želim, da bi vsakdo izmed vas, ko bo zapustil to dvorano, odnesel s seboj čim bolj točno označbo raznih vprašanj in raznih primerov, ki so v tem času razvnemali pozornost fašistov in vzbujal: bolj ali manj živahne razprave.
Na začetku vsakega našega ugotavljanja jo fašist. Fašist jo predvsem človek, ki živi med drugimi ljudmi: ni nerealno, abstraktno bitje, ustvarjeno po čudežu ali po igri kakršne koli domišljije;
človek je z vsemi svojimi čustvi, svojimi napakami, svojimi vrlinami in tudi svojimi interesi. Razlikuje se od drugih po določnem, prostovoljnem udejstvo-vanju svoje volje, ki ga po mislih, volji, interesih in čustvih podreja višji skupnosti, kateri je posvetil vse svoje življenje..
Poštenje, prva dolžnost fašista
Prva lastnost fašista — to je na dlani — mora biti poštenje. (Odobravanje.) Ne le poštenje v tem smislu, da ne smeš krasti ali zapasti strogosti zakoniku, temveč poštenje v tem smislu, da pošteno čutiš, misliš in delaš 111 da upoštevaš svoje interese samo v skladu s skupnimi interesi iu svoja čustva sumo v odnosu s čustvi drugih ljudi.
Fašist je popoln, najpopolnejši tip Italijana, najbolj vzhičeni tip Italijana, kajti fašisti smo le v toliko, v kolikor smo v polni meri Italijani. Po
rec; ne morda zato, ker je le v določenih okoliščinah poklican, da izvrši neko posebno nalogo, ki jo sprejme kot dolžnost, kateri se ne more izoguiti, temveč borec, ki išče borbo, ki hnepeni po borbi, ki ugotavlja svoj cilj in oviro, ki išče sovražniki, ker hoče zadeti cilj in premagati oviro ter streti sovražnika. (Odobravanje.)
Skratka, fašist je določen temperament, določena jasna in natančna osebnost, ki je ni mogoče zamenjati. Duce je dejal nekoč, da bo nastopil čas, ko se bo fašist tudi fizično razlikoval od drugih ljudi. S tegu položaja človeka. Italijana 111 borca bo nekoč, kakor boste videli, vzrasla — ali bolje rečeno — se spet pokazala iz najstarejših virov našega duha osebnost starega fašista, kakršnega je ustvaril Ouce (odobravanje), kakršnega je želel narod v onem težkem trenutku svojega življenja
tej vzhičenosti italijanstva je fašist predvsem bo- I iu kakršnega je narod ljubil in cenil
Zasluge je treba drugače vrednotiti
Obračunati moramo z našim neprimernim načinom mišljenja o stvareh, ki se tičejo našega dela. Dolga leta smo govoričili in spet govoričili in ker smo razdražili vse to (začenši z molkom, ki velja za edinega očeta dejanj, medtem ko bi morala biti beseda mačeha napačnih stvari, dokler nismo prišli do prezira, enostavnosti in prisrčnosti), moramo sedaj obračunati z vsemi zavesami, ki bi mogle motiti našo zavest, da si zopet pridobimo popolno jasnost odnosov in čustev (odobravanje) in tako smo uporabljali to retoriko, da smo dospeli do prave in resnične oblike inflacije besed 111 prišli celo tako daleč, kar lahko ugotovite vsak dan, da je bila velika in izredna vrlina celo biti pošten. Tako si je vsakdo izmed nas, čeprav je pošteno izvršil 6vojo dolžnost in nič drugega kakor svojo dolžnost, lastil takoj pravico, da sme zahtevati izredne nagrade; tako je najmanjša odpoved nenadoma postala velika, težka žrtev in tako se je žrtev izpremenila v mučeništvo, najmanjše trpljenje pa je ustvarjalo junake.
' Sedaj pa moramo stopiti s te lestve na svet našega enostavnejšega človeštva in povedati, da se pravi izvršiti 6vojo dolžnost storiti samo svojo dolžnost, da je žrtev samo tedaj žrtev, ko so dokazi za resnično trpljenje in bolest, da pripada venec mu-čeništva samo nekaterim ljudem, da je junakov med živimi 6icer mnogo, vendar med njimi zelo malo takšnih, ki eo izjemna bitja. Vsekakor pa so junaki tisti naši ljudje, ki 60 padli za domovino. (Odobravanje.)
Opomin obotavljačem
Ako tako označimo duhovni in moralni položaj vsakega izmed nas. boste, tovariši, takoj in lahko razumeli, da bomo onemogočili položaj v Stranki vsem, ki 6e ne merijo po tem merilu. (Odobravanje.) Odložil sem rok za dvig članske izkaznice do 10. junija e prikritim upanjem, da je mnogi, ki so doslej oklevali, sploh ne bodo dvignili in da bom tnko z jasnim in dokončnim navodilom privedel mnoge do tega, da bodo pri prihodnji obnovi napravili takisto. (Odobravanje.)
Ko je Duce 17. aprila popoldne spregovoril moje ime kot Tajnika Stranke, Eem čutil, da zahteva od mene vso moje življenje, kakor jo ta obveza v besedilu prisege. Ker sem pripravljen, da žrtvujem svoje življenje v službi Duceja in brez obotavljanja, vam prisegam, da se he bom pomišljal izpostaviti življenja vseli fašistov, če bo potrebno za Duceja in stvar. (Vsi se dvignejo s sedežev in vzklikajo: Duce! Duce!)
Ko omenjam krvno žrtev, naj nihče ne misli, da smo pripravljeni na to najvišjo žrtev, ker
preziramo življenje. Nasprotno, mi pripisujemo življenju najvišjo vrednost.
Fašizem je sinteza, ki preprečuje izgube in izvršuje celo osredotočenje moči, Skrivnost, ki jo fašizem ustvarja v človeku, je prav ta krepost, da se poveličuje vsaka njegova lastnost. Fašist uresničuje s svojo moralo, s svojim duhom in svojo mislijo konkretne vrline, ki večajo življenjsko krepost. Ko tedaj govorimo o najvišji žrtvi, ne govorimo o žrtvi ničesar žalostnega iu utrujenega, temveč o žrtvi najpopolnejše in božje stvari. (Odobravanje.)
V zadnjem času so prišla v razpravo stara, zelo stara vprašanja glede Stranke. Na primer tole: li naj bo Stranka množična ali manjšinska? To vprašanje, ali naj bo Stranka pokret množice ali manjšine, je že odvratno in vsaj že davno Zastarelo po samih funkcijah, ki jih je Režim dodelil stranki. Vračati se na to vprašanje 1»i bilo nesmiselno, kajti čepruv bi črtali iz naših vrst en ali dva milijona vpisanih, bi še vedno ostali trije ati štirje milijoni, ki bi so vsako leto povečali 7. novimi dotoki. Tako bi imeli v vsakem primeru zelo visoko število vpisanih: množice. Trdini celo, da bi se to zgodilo tudi tedaj, ako bi boleli število vpisanih omejiti samo na voditelje. Pomislite samo na veliko število fašističnih hierarhij.
Ne torej po številčno majhni stranki, temveč po zelo močni stranki v vsaki njeni manifestaciji, po tem moramo stremeti. Da ho pa Stranka močna, moramo biti vsi člani najprej prepričani in potem zvesti. Ako je zvestoba posledica prepričanja, je nespremenljiva in nestrohljiva; vsiljevanje pomeni zanikanje zvestobe in kar je še slabše, jo postavlja na laž.
Stranka mora biti močna
Da bo SJranka močna, pa je tudi potrebno, da je pravična, najprej do same sebe, potem pa še do naroda, iz katerega izhaja. Da bo Stranka močna, je nadalje potrebno, da stalno preveva vse svoje člane brez razlike 7. duhom, miselnostjo in zadržanjem manjšin. Vprašanje, ki se nam postavlja, torej ni vprašanje števila, temveč kakovosti. Lahko kdo misli, da ta dva pojma nista združljiva. Jaz pa mislim, da sta, kajti po Duce-jevih ukazih bomo dali Stranki tako hiter ritem, da bodo ljudje brez sape zaostali. Stranki bomo dali tako obliko, da nam plašljivci 111 ljudje brez zaupanja ne bodo mogli slediti. Tisti, ki bodo šli
Hudi obrambni boji ob Kuhanju
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 155 sovjetskih letal
Berlin, 7. ninja. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se izvedele nasledn je podrobnosti: Nemške čete so na vzhodnem odseku kubanjskega mostišča odbile pomnožene in močnejše sijvražne napade v srditih obrambnih bojih, ko je bilo uničenih 20 sovjetskih tankov. Prav tako so se ponesrčili razni napadalni sovražni sunki proti južnemu odseku nri Novorosijsku. Enako usodo so doživeli nekateri sovražni poskusi pri Kuhanju.
Južno od (Imenskega jezera so izvedli boljševiki 4. maja mnogo krajevnih napadov, ho-teč odstraniti nevarnost, ki jo predstavljajo nekatere nemške utrdbe. En tak napad je veljal gorskim postojankam, ki jih drže nemški gorski lovci. Nemške čete so zadržale sovjetske napade, jih odbile, jih zasledovule ter se vrnile s plenom in ujetniki na 6voje postojanke.
Nemško težko topništvo je znova obstreljevalo železniške naprave in vojaške transporte južno od Ladoškega jezera, kakor tudi industrijske cilje v Leningradu, zlasti tovarne »Kirov«.
Nemško letalstvo je podrobno zasledovalo premike sovražnih oddelkov. Zadalo je v zadnjih nočeh velike izgube sovražniku in napadalo mnogo važnih boljševiških preskrboval-nili zvez, zlasti ob gornjem toku reke l)onea. Uničen je bil tudi vlak, ki jc prevažal strelivo.
Hitlerjev glavni stan, 7. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na zahodnem odseku kubanjskega mostišča trajajo hudi obrambni boji dalje. Sovjetski napadi, ki so jih izvedli z uporabo številnih oklepnih voz proti našim postojankam, pa so bili ponovno krvavo zavrnjeni.
V	številnih letalskih borbah in po zaslugi protiletalskega topništva jc bilo včeraj sestreljenih 146 sovjetskih letal, s pehotnim orožjem pa še 9 nadaljnjih. Izmed teh je bilo samo 50 letal uničenih izmed vseh 70, ki so brez uspeha poskusila prileteti nad Orel. Lastne izgube so znašale na vsej vzhodni fronti 5 letal.
Obalne baterije so potopile v pomorskem prelivu pri Petrogradu dva sovjetska stražna čolna in hudo poškodovale še dva druga.
V	Tunisu je sovražnik z večkrat močnejšimi pehotnimi in oklepnimi silami, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva, napadel nemško-italijanske postojanke na severnem in srednjem odseku. Kljub junaškemu odporu nemških in italijanskih čet in kljub' zavrnitvi številnih napadov, pri katerih je bilo uničenih 12 oklepnih voz in privedenih več sto ujetnikov, je uspel sovražniku na enem mestu globok vdor. Bitka traja v ogorčenih borbah dalje.
Pred zapadno francosko obalo je posamezni nemški čoln za varstvo pristanišč iz napa-dajočega oddelka bombnikov sestrelil uve angleški letali.
naprej, pa hodo zares takšni, kakršno hoče Duce. (Odobravanje.)
A ko hočemo doseči kakovost množice, so potrebni lile činitelji: železna moralna postava, ki ustvarja naravno ozračje kakovostnega življenja, železna disciplina, izbrana hierarhija, ki sama še naprej izbira. Samo tako bo mogoče uresničiti tisto, kar označujemo z besedo: »aristokracija množice«.
Aristokracija nele nasproti vsemu narodu, temveč predvsem nasproti nam samim, tako da se bo sleherni fašist zavedal svoje osebnosti, in lo brez ošabnega ponosa, da je že nn vrhu lestve človeških in nacionalnih vrednot, tire torej zu idealno ureditev, ki naj vsakemu vlije junaški čut življenja. Gre torej za »izbrano množico v duhu manjšine«; to jc formula, ki nam na kratko pove, kaj hočemo doseči.
Stranka je zares revolucija: relo popolna revolucija. Ona se loteva in rešuje na idealnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju neki življenjski red, ki se na zunaj kaže v novem obrazu civilizacije. Njena najvišja manifestacija jo ureditev naroda in države v korporacijskem smislu. To je nujna zamisel, ne pa meglena družbena ali podporna zamisel; to je moč izžarevanja, raz-širjevanja in graditve, ki se laliko projicira ne le vnaprej, temveč, kar je še pomembnejše, lahko se za hip tudi ustavi, ne da bi se zanikala, da bi tako bolje dozorela vprašanju in bila nato v celoti izvedena. Skratka, ta misel io mogočno vojno orožje, ki lahko vzdrži vse udarce nasprotnikov, ki pa lahko tudi proseče vsak vozel in odstrani sleherno oviro.
Glede na obseg take naloge naj nihče ne misli, da se Stranka lahko zmanjša po številu do neke zaključene kasle ali razreda, marveč jo je treba pustiti odprlo, zračno in prostorno, da vsak veter lahko prodre vanjo in odnese mrtve veje in listje, oživljajoč in poživljajoč tako ves ostali njen organizem. Odprto pomeni v običajnem smislu prešinjeno z gorečo neodjenljivo strastjo, odprto v bolj dinamično aristokratskem smislu, tako da je mogoč pritok novih vrednot nn poveljniška mesta, ki naj izpopolnijo lastno hierarhijo.
Določanje fašistovskega vodstva
Osrednje vprašanje fašizma je nedvomno vprašanje kadrov. Pravilo, ki nas bo pri tem vodilo, je: kompetenca«. Vsakdo mora biti na pravem mestu po svojih vrlinah, svojih zmožnostih, svojem znanju in po svoji usposobljenosti. (Odobravanje.)
lil nič improvizacij! Vsakdo se mora izkazati v nižjih skupinah in dokazati, da jo vreden pro-stak ob vsakem času in v vseh okoliščinah, da jo človek značaja in časti in da ima pravico stremeti po višji stopnji. Vsekakor pa mora do! izali z dejanji in v neoporečni meri, da je predvsem fašist,
I ki vselej ostane neizpremenljiv fašist. (Odobravanje.) Vidno in izven diskusije je tudi pojmovanje.) Trdno in izven diskusije je tudi pojmn-odgovornost in avtoriteto, pri čemer mislimo, da se mora to imenovanje, ako naj se neprestano 110 vrti v ozkem krogu, bili podprto od spodaj s prostovoljnim priznanjem vrednot. Te vrline, dvignjene iz množice (tako se spet vrača pojem aristokracijo množice), morajo imeti možnost, da so merijo in utrdijo v tekmi, kdo je najmočnejši 111 najvrednejši. Na ta način bo mogoče od zgoraj iz.-birati v vedno širšem krogu hierarhičnih vrlin. To bo tudi povečalo kroženje ne le v kadrih, temveč tudi v mislih, energijah in dinamiki Stranke. (Odobravanje.)
Nevredni morajo biti izločeni
Fašisti imajo dolžnost in pravico naznaniti tiste in vse, kar škoduje stvari
še neko točko je treba pojasniti: odpraviti moramo poklic hierarha. (Odobravanje.) 1'oklic-nost je znižala raven hierarhije in povzročila mirnost, prepuščanje dogodkov v svojem toku in nemarnost. Čim nekdo vstopi v hierarhično skarie-ro«, skuša storiti vse, da se izogne -hrapavosti« in tveganjem. (Odobravanje.)
Odgovornost in oblast
Glede hierarhije pa moramo reči še par besed o odgovornosti in avtoriteti. Vsak fašist naj stori svojo dolžnost v polni zavesti in z dostojanstvom. Ako to dela dobro, bo izvršil svojo nalogo in lahko pričakuje nagrado; ako ne, pa naj bo prepričan, da bo to plačal. (Odobravanje.)
Stranka ne sme trpeti, da bi se kdor koli skrival za naredbami in navodili višjih. Neznosno in fašista nevredno pa je, ako kdo pri vsakem koraku kliče na pomoč Duceja. (Odobravanje.)
Duce daje vedno in za vse splošne smernice, toda prepušča organizmom Režima najpopolnejšo svobodo in samostojnost pri izvrševanju. Torej avtoriteta in avtoritativnost, ne pa avtoritarstvo. Orli in druge oznake lahko podeljujejo oblast, toda no morejo je opravičiti.'To lahko napravi samo moralno načelo, ki je osnovano na modrosti, pripravi, resnosti 111 ugledu. Hierarhi, ki bi se zanašali samo na uradno oblast, so Režimu škodljivi in tudi smešni. (Pritrjevanje.)
Ni treba se delati ošabnega, niti ne vpiti in biti s pestjo po mizi. Kdor vpije, ne sodi trezno; kdor udarja s pestmi, nima drugih dokazov in za krinko ponosnega oblastnika se skriva praznota glave in srca. Oblast ne sme biti ločena od ravnovesja in humanosti. (Odobravanje.) Pogosto slišimo govoriti o čiščenju v katastrofalnem in tajinstve-n e m smislu kot o moralnem vprašanju, ki visi nad Stranko. Verjemite, tovariši, da ni potrebno či-
ščenje v drastičnem pomenu besede, kajti prav nobenega moralnega vprašanja ni, ki bi zadevalo Stranko v njenem bistvu.
Vso to potrebo čiščenja v Stranki so si izmislili prav fašisti in so jo potem poklonili v dar anti-fašistom. To pa 6eveda ne pomeni, da bi ne imeli dolžnosti izvršiti natančne 111 stroge izbire. Toda postopali bomo previdno in odpravifi nesposobne vseli vrst, ne pa metali v stran običajne povpreč-neže. (Odobravanje, ploskanje.) Lo malo pomislimo! V Stranki nas je milijone vpisanih, ali je kaj izrednega v toni, če je v njej tu li deset ali dvajset tisoč nevrednih? Katera človeška ali verska, antična ali sodobna, naša ali tuja družba sploh je, ki ne bi imela enakega ali višjega odstotka škod-liivili elementov, ki bi bili izven moralne postave, kakršna za nje velja? Ven torej 7. nevrednimi, izkoriščevalci in nezvestimi brez usmil jenja I Toda ne spravljajmo v islo vrečo s temi tudi nekrivili, poštenih in mirnih državljanov, četudi so povprefui fašisti.
Tudi v napadalnih oddelkih so taki, ki.eo dodeljeni vozovju in drugim službam. Tudi med drznimi so nad vse drzni! V takšnih primerih moramo upoštevati prejšnje dogodke, medtem ko ne bomo ničesar Upoštevali, ko gre za tiste, ki ne verujejo slepo v zmago in ki 60 ne bodo neoporečno prizadevali, da bi jo dosegli. V tem pogledu preteklost, pu naj bo še tako slavna, ne more nič upravičiti: nasprotno, celo poslabša položaj in moralno ter politično odgovornost. (Odobravanje.)
Zlo ni, tovariši, v obstoju teh, zlo je v dejstvu, da ti elementi niso odstranjeni, čim jih ugotovimo, ali pa se prostovoljno odkrijejo. Hujše je, kadar se jih skuša kaznovati. Izredno težavna stvar pa jo tedaj, ko se v primeru vsakega resničnega lopova, ki 60 izsledi, najdejo takoj dva ali trije tovariši (Nadaljevanje na drugi strani).
Poročilo Tajnika stranke
(Nadaljevanje s 1. strani)
najboljše preteklosti 111 najboljše vere, ki prisegajo na čast in na fašistično vero nevredneža, ki bi moral biti izločen. Vselej bomo 6trogo ločili osebe od stranke v tem smislu, da po Ducejevili besedak posvetnega ne zamenjamo s svetim«. V primeru odstranitve bodo vzroki vselej javno pojasnjeni.
Obrekovalci morajo biti kaznovani
V pojasnilih ne bo nič meglenega ali zmedenega. Povedala bodo pošteno pravi vzrok: zaradi podlosti, ki se je izkazala v tej ali oni priliki, zaradi izkoriščanja ali dokazane špekulacije v teh iu teh dejstvih, zaradi splošne ali posebne nevred-uosti, ki se je pokazala ob takšni priliki.
Toda še neko drugo krivdo hočemo obsoditi: namreč površnost fašistov, ki nezavestno črnijo svoje tovariše, svoje hierarhije in svojo Stranko. To bi lahko označili za pravcati primer sebi škodu-jočega sadizma. Fašist, ki je vreden tega imena, ima dolžnost in ludi pravico, da za t oži vse tiste in vse tislo, kar smatra za škodljivo sfvari, ne sme pa zbirati, ali kar bi bilo še huje, razširjati nekontroliranih obrekovanj, ki jih spravijo v obtok največkrat anlifašisti. Obrekovalci bodo za to kaznovani tudi tedaj, če se bodo omejevali na ponavljanje tega, kar so slišali. Najbolj nesmiseln in bedast pojav pa se ponavlja, ko gre za hierarhe. Ali je mogoče, tovariši, da ni več hiararba, ki no bi bil poštena osebal (Smeh.)
Toda, če bi se še nadalje govorilo slabo o bie-rarhih, bi naposled vsakdo govoril 6labo o samem sebi! Nasproti morebitnemu neznatnemu odstotku ne/rednih hierarhov je na stotine in tisoče tistih, k! ponižno in vdano ter z neizčrpno ljubeznijo vršo lastno dolžnost. Med njimi so takšni, ki se morajo zaradi prezaposlenosti brigati za vsakdanje vprašanje lastne družine. In o vseh teh pričajo mrtvi, ki so 6lavno padli v bojih, izmed katerih puščajo mnogi družino v resničnem in pravem pomanjkanju.
Ako hočemo ostati zvesti oporoki mrtvih in rešiti dostojanstvo živih, moramo neomajno nadaljevali borbo proli nevrednim, vendar pa naj se nihče pri tem ne slepi, da smo pripravljeni dati v zobe nasprotnikom in tistim, ki iščejo škandale, glavo najponižnejšega tovariša, ki bi bil krivično obložen. (Odobravanje.)
Narod in revolucija
Čeprav ne želimo polemizirati, se ne moremo izogniti nekaterim ugotovitvam. Pogosto čujemo ponavljati, da je revolucija na svoji poti pustila za seboj vso svojo idealno, moralno in socialno prtljago. Morda je to tudi res, vendar le v majhni meri, in ne gre za opustitev, temveč le za odmor. Revolucija je bila prisiljena odložiti popolno izvedbo nekaterih svojih načel, ker se ona ne razvija abstraktno, temveč na živem telesu naroda. Italija pa ni zvezno bitje, ki bi živelo samo zase, temveč je notranje povezano s politično gospodarskim sislemom, katerega del so tudi druge skup-
nosti, ki so vselej zavisne in nasprotne, včasih celo zvite in napadalne.
Samo potreba obrambe domovine je odložila fašistično zgradbo. Ako bi revolucija odklonila, da izvrši lo svojo sveto nalogo najtrdovratnejše obrambe naroda,, je jasno, da bi danes ne mogli govorili o razvoju, temveč o popolnem izginotju revolucije in naroda.
V modi so »listine«. Nekateri Italijani in fašisti zahtevajo sedaj »idealno karto revolucije«. Toda kaj naj bi povedala ta karta, kar že ni povedal Benito Mussollni? Ni nam torej potrebna nova karta revolucije, pač pa iskren in odločen povratek k izvorom revolucije in Mussolinijevske misli, od katere smo se — nedvomno zaradi velikega dela. ki smo ga izvršili v teh letih — nekoliko oddaljili.
Najbrž ste slišali govoriti o tem, da bi bilo treba »vzgojiti narod po političnem izročilu«, toda kaj to pomeni? Prav rad bi vedel, kakšno je politično izročilo, |K> katerem naj bi bil italijanski narod vzgojen.
Po rimskem izročilu! Toda to fašizem že dela, odkar se je pojavil, čeprav doslej še ni našel zakonodajalca. ki bi se imenoval Giunio Bruto, ali generala, kakršen je bil Attilio Rr-golo. in očeta, kakršen je bil Lucio Virginio in žene kakršna je bila Lukrecija. Zares, časi so se izpremenili: in najbrž bi nam vse lo ne bilo j>osebiio ljulK). (Smeli)
Stranka in država
Ali naj se mar vrnemo v dobo zbornic ali republik? Ali pod francosko, špansko, habsburško nadvlado? V Italijo, razdeljeno na toliko majhnih »državic«? Ali pa morda v univerzalnost Rinasci-menta, ki nam je dal neminljivo slavo v umetnosti, medtem ko so drugi narodi pripravljali dejansko moč velikih držav? Ta opozorila na povratek k
Nizkotne demagoske špekulacije
Srednji sloji so potem še na poseben način nekako zvezno tkivo, medtem ko je delavSku musa velika rezerva individualnih moči. treba je torej le začeti s protimeščanskiin hujsku-štvom, da se ustvari zmeda ter poudari tendenca demagoških špekulacij. To je podobno nekdanjemu nastopu fru-ncoske aristokracije, ki je dajala potuho sansculotom ter zato pustila glavo na giljotini, podobno tudi advokatom, bo-gatim profesorjem ter že bogatejšim meščanom pokojnih italijanskih socialističnih strank.
Nekdo, ki sc na to pač razume, je takole definiral meščana: »Meščan je bogatin, ki je tudi lahko lopov.« Torej mora biti tudi bogatin, ki ni lopov, kakor moremo najti tudi reveža, ki je podlež.	. .
Bedno bitje, ki ga nn poimenujemo z be-
sedo »meščan«, je ciničen, brezobziren računar-ski in strahopeten človek, ki ne pripada nobenemu socialnemu sloju, obenem je pa lahko član vseh. Te distinkcije, ki bi jih ze mogli premagati v letu strelskih jarkov 1915 in ki jih je poteptal pohod akcijskih oddelkov, so danes naravnost zločinske, ko ves italijanski narod daje tako veličastne dokaze. (Bene, bra-vo, ploskunje.)
Ali so buržuji, aristokrati ali proleturci tisti, ki se bore in umirajo v Severni Afriki ali v Rusiji, v trupu podmornice ali v kabini le-tulskcga aparata?
Tisti, ki pričakujejo zvesti in prepričani zmage v kakem koncentracijskem ujetniskein taborišču? Ali so matere buržujev ali delavcev ali aristokrutov tiste, ki hodijo okrog žalno oblečene, ki pa kljub temu nosijo nedvomno in plemenito znamenje žrtve brez primere? Pustimo, tovuriši, taka razmišljanja in trudimo se doseči čim popolnejšo enotnost italijanskega naroda.
Narodna enotnost je sveta
Ta
IAUI 11 <1 JI« fivjviuiciv	I....... : " ...	. .	V.	, • tr . 1
nekemu izročilu, se vam ne zdi, da prikrivajo strah in se skušali izogniti grozeči nevarnosti. Kotel, pred politično moralnim položajem in postavo, ki I ki ni mogel doseči nikuke edinosti, kajti vsaka jo je dosegla Mussolinijeva Italija, torej tudi otož-težnja vrnitve k frankofilslvu, anglofilstvu in
Kai razumemo pod besedo nacionalna enot- | zgoraj kakšna antifašisticna iver ah antifaši-nost? Razumemo najpopolnejše edinstvo vseh stični poedinci, ima to le relativen pomen Italijanov okrog nekuterih osrednjih elementov, kakor: rasna zavest, zavest večnega nu-roda. Vsak tuk element je kakor nek nezamenljiv dar kolektivnega življenja, dalje suverenost države, imanenca socialnega vprašunja v lušističnem smislu. Zlasti pa v tem trenutku enotnost v vprašanju vojske, kar vključuje vse prejšnje elemente ter jih postavlja v položaj silne napetosti. Enotnosti Ne »sveta zveza« v starem liberalno-demokratičnem pojmovanju, nekuk kotel, kjer so bile pomešane vse usedline političnih strank, ki jih je strah, le preprost strah združeval, ker so se čutili ogrožene
na
— zakaj ne? — k rusofilstvu? V tem primeru imamo fašisti povsem italijansko tradicijo, po kateri se odločno hočemo ravnati. To je tradicija Danteja, ki je pognal nemoralneže in izdajalce domovine peklu v jezero umazanij ali v smolo ali ognjeni del heretike!
Drugo vprašanje, ki se vedno znova pojavlja v razpravi, je vprašanje položaja Stranke nasproti državi. V tem pogledu veljo Ducejeva formula: Stranka je nenadomestljivi večni člen med državo in narodom; ona je povezana s prvo in z drugim v kolikor dobiva od naroda svojo življensko silo in svojo prebojno dinamiko, dačim prejema od države in ji vrača etično in zgodovinsko utemeljitev totalitarne oblasti. V kolikor je narod, je Stranka nujno množica, v kolikor je država, pa je Stranka hierarhija. Stranka je najbolj vdani služitelj in najbolj trdovratni branitelj države. Kot služitelj mora biti državi popolnoma na razpolago tako v njenih akcijah, kakor v akcijah in življenju po-edincev.
Mladina sms bdocnost, toda osvojiti si jo mora
V kolikor je trdovratni branitelj države, pa si Stranka pridržuje pravico, da bdi in nadzira in posega v vse organe in ustanove države, da bi ta ne bila okrnjena v svoji moči, ali kar bi bilo še slabše, da se ne bi izpostavljala izdaji svojega poslanstva.
In govorimo sedaj o mladini. Ali zares obstoji vprašanje mladih? Kaj je novega v nemiru, ki giba mlade? Ali ni morda ona ista težnja, ista potreba po izpopolnitvi oblike, prenovitvi snovi in nadomestitvi premaganega z življenjsko silo, torej isto stremljenje, ki je vedno gnalo vse generacije? Vprašanje mladih so si izmislili stari, ki so vrgli mladeniškim čustvom utvaro velikih neznank, ki bi jih bilo treba rešiti in so si s tem hoteli ustvariti nekako osebno nasledstvo, svoje opravičilo. To je demagogija! (Odobravanje.)
Se so bitke, ki jih bomo morali biti; še so zmage, ki jih bomo morali doseči, da totalitarno uveljavimo fašizem v svetu, vendar se vse to ne tiče mladih nič bolj, kakor vsega italijanskega naroda. (Odobravanje.)
In vprašujemo tudi: ali je ta dozdevna kriza mladine svetovna, evropska ali samo italijanska? Ali zajema mladino starih držav ali tudi mladino novih držav? Ali je samo stvar prvih, ali samo stvar drugih? 2e 25 let sem, da celo od začetka stoletja, ni nič več stalno. Vse se giblje in obnavlja in običajni odnos moči je strt. Kar se je včeraj zdelo nepremostljivo, je danes že premagano in bo jutri pozabljeno. Kar danes še ne vemo, se nam jutri, glejte, že kaže kot bistveno.
Narodi, ki so si nadevali nadzorstvo' sveta, se umikajo pred zaletom novih sil. Narodi, ki so se zdeli večno obsojeni na druga ali tretja mesta, pa nenadoma kažejo svojo pravo usodo. Izginjajo države, nastajajo države in nacionalne enote se spet vzpostavljajo.
Ali se torej moremo čuditi, ako si narodi sami zastavljajo vprašanja o svoji bodočnosti? In kako naj zahtevamo, da bi mladine, ki je v središču narodov in predstavlja njih dinamiko, ne prevzela in skrbela ta vprašanja?
V tem razbeljenem ozračju, spričo nestal-nosti vseh življenjskih činiteljev se torej ne smemo čuditi, ako so mladi ljudje včasih pretirano zaskrbljeni glede svoje bodočnosti in ako nekateri izmed njih z neobičajnim egoizmom ka/ejo skrb, da bi dosegli kakršen koli položaj, ki naj bi jim pomagal do nadflljnih osvojitev. Ni v tem krivda, ako o krivdi smemo govoriti, mladine, temveč pokolenja pred njo in če hočemo biti točni, našega pokolenja.
Prav mi smo pokazali, da je vse lahko in naravno, kajli v nekem določenem trenutku, da bi ne izgledali ošabni in retorični, nismo mladim ljudem pojasnili, preko kakšnih trdih notranjih bojev, priprav, borb in čakanj ter osebniii dram in tragedij ie Mussolinijeva generacija prišla na vlado. (Odobravanje).
Pruv mi smo pozabili svojo preteklost, začenši s tem, da nismo več primerno priznali napora, bodisi naše generacijo, bodisi one pred nami in morda še oddaljenejših. Izostal je nas pouk! In ker smo tako kazali mi samo na lahko, se danes ne smemo čuditi, »ko smatra zdaj mladina, da je vse naglo dosegljivo.
Ko to ugotavljamo, pa moramo priznati, dn italijanska mladina še vedno trdno veruje, čeprav se včasih zdi, da noče verjeti, morda zato, ker se noče pokazati prilagodljivo ali pa morda za to, ker se bori, da bi ji od zunaj vsilili prepričanje, ki bi si ga rada s ponosom prostovol jno pridobila s svojim duhom. Ne smemo iz tega delali ločenega vprašanja: Nasprotno mladini moramo povedati, govoreč ji jasno in pošteno: iHidočnost je vaša, lodu morale si jo priboriti. Sicer smo vsi mi več kot prepričani, da je vprašanje italijanske mladine že rešeno, odkar smo videli nuše dečke, kako se bore nu vseh b.oji-
ščih te vojne kot levi. Ko se mladina bori in umira, poteiu »veruje« in ni v njej nerešljivih neznank (odobravanje).
Od Abesinije do Španije, od Marmarike do Egipta, Grčije in Rusije so se ti lepi mladci našega rodti ovenčali s čustmi in bleščečimi križi v oslepujoči luči slave. To tako danes, kakor včeraj, kakor vedno.
Mladina ne zahteva drugega, kakor da je mladina, in to popolnoma mladina, brez kakih
____mogel
strunka je vrglu.vnnj le svoje izvržke in se sedke s tihim sklepom, da obnovi borbo, čim bo nevarnost mimo.
Enotnost pa, o kateri govorimo in ki jc že na sijajen način ostvarjena na bojnih poljanah ter v bolestnem krču, ki je iz vsega naroda ustvaril eno samo vojsko, je najbolj vroč ogenj in najpopolnejša topilnica, ki združuje dejanja vseh tistih, ki so pripravljeni boriti se za domovino do zadnjega diha.
To je torej italijanska enotnost v najvišji meri in zato tudi najbolj fašistična, ne pa ogabna in odbijajoča mešanica, zočinjenu s farizejskim kesanjem.	1
Mi borci odklanjamo ogorčeno vsako zvezo in sočustvovanje, vsako somišljeništvo, vsako sodelovanje ter vsako osebno in fizično nudenjc skupnosti z dobičkarji, z izkoriščevalci, s šakaii, ki mislijo, da bi se dala odpreti v železnem oklepu fašizma v tej trdni enotnosti kakšna vrzel, skozi katero bi lahko vdrli ter si s falzi-ficiranimi dokumenti pridobili pravico do novega državljanstva ter si zopet osvojili gnusno devištvo. Toda enotnost moremo doseči ne iz-ven stranke, temveč v okviru stranke. Uporabljamo nek stavek Duceju in kličemo: »Vso v fašizmu, nič izven fašizma!«
Treba je stopiti v popolno dejavno stvarnost ter reči: »Vse v stranki, ničesar izv«n stranke!« Stranka si lasti to čast in to dolžnost, da je prva boriteljica v tej vojni. Pod besedo stranka ne razumem samo številnega članstvn, temveč ves narod, ki tudi brez članske izkaznice živi, dela, se bori in umira za isto stvar.
Fašistični narod
Rekel sem, da mislim pri besedi fašisti tudi vse nevčlnnjene, ki pa imajo iste lastnosti.
omejevanj, razen" tistih, ki nam jih 'nalagajo iste kreposti, iste ideale, kajti v resnici moremo nujne časovne potrebe ter neustavljiv tok časa. | trditi, da je danes ves narod fašističen. Fašisti-Zato zahteva, in to iskreno, to dediščino, odkoder lahko zajadra k najplemenitejšim osvajanjem.
Mi imamo le to dolžnost, da jim pojasnimo in razložimo dolgo in težavno pot, iu to, d? so vse osvojitve le sad vere, študija, znoja, krvi. In zato zahteva od nas, da ji pomagamo pri tej bistveni pojusnitvi, da bo mogla biti brez vsakega zakrivanja, da bo lahko jutri pripadala kulturi, družbi, domovini. (Burno ploskanje.)
čen je v vseh svojih temeljnih ustanovah in področjih: od vojske pa do uredništva, od sod-ništva do šolstva, od svobodnih poklicov pa do delavcev in kmetov. Če pa so še kje spodaj al'
odpor nas le navaja k temu, da si nikar ne delajmo utvar o soglasju, ki itak ni nikoli dosegljivo.
Ljudstvo brez črnih srajc, ki je odgovorilo na vsak vaš poziv z navdušenjem in vzhtčenjem in dostikrat mešalo apno za kamne fašistične zgradbe « svojim znojem in dostikrat s krvjo svojih žil, zasluži polno priznanje. Danes ne moremo in ne smemo reči: »Stranka je samo fašistična«, ampak moramo reči: »Stranka je tudi dediščina italijanskega ljudstva«. Samo, če smo v službi naroda, torej ne nadrejeni ali kar je še slabše, odtrgani in odtujeni od njega, samo če se nam za našim najbolj živim čustvovanjem posreči razumeti, izvesti stvarno resničnost, njene na jpravičnejše in globoke težnje, bomo resnično fašisti, to se pravi tvorci zgodovine. V nasprotnem primeru pa bomo le preprosti uradniki in navadni zgodopisci.
Odtod torej nova Ducejeva zapoved: »Biti z ljudstvom« sredi njega. Toda, biti z njim odprtega srca, visokega čela, svesti si ne le tega. kar moramo storiti, marveč tega, kar smo v preteklosti storili. Povedati hočemo sami sebi, kaj je bilo storjenega, da bomo vedeli ceniti žrtve tistih, ki so padli v začetku velikega obnovitvenega dela in da bomo na njihovih zgledih znali razbrati in opravičiti v svoji vesti pravice, ki jih zahtevamo — da poleg nas —■ tudi vsakdo od drugih v celoti izpolni svojo dolžnost.
Stranka nima navade predlagati nikakili računov, zahteva pa, da .sloji in stanovi brez razločka vrnejo nurodu to, kar so dobili od vlade v imenu naroda. Bodimo z ljudstvom, ne da bi se ponižali do najnižjih plasti ali da bi se naslonili na sredino ali da bi bili klečeplazni do najvišjih: pač pa moramo dvigniti vsi našo raven na čisto misel, čiste namene, delo in ognjevito voljo.
Stranka mora biti skupen imenovalec, po katerem se morejo razpoznavati vsi Italijani, tako glede ponosne preteklosti kakor tudi glede neukročene gotovosti jutrišnjega dne: skupen temelj, na katerem bomo branili skupne pridobitve, in si bomo zgradili skupno srečo (odobravanje).
Ali res mislite, dn ljudstvo zahteva od nas samo podporo in zaščito? Da, od nas bo zahtevalo tudi to in naša prava dolžnost je, dati mu to v najpopolnejši obliki. Toda ne zahteva od nas zgolj tega; kajti v tem primeru bi ljudstvo izgubilo svoje zgodovinsko poslanstvo.
Ako bomo svoje delo omejili^ Zgolj na to, bi pomenilo, da smo pudli nizko in sumi zanikali pravi smisel svojega poslanstva. Če bi morali ljudstvu samo pomagati, bi ga omrtvičili in bi gledali nanj le s stališča potreb.
Kaj zahteva ljudstvo od nus?
SCaj zahtevamo od ljudstva
Pravo pojmovanje discipline
Osnova vsega pa je disciplina. Je. popolno ma odveč imeti razne predsodke ter ne priznati nujni potek družbe. Moderna družba deluje, v vedno širših kompleksih, gre vedno hitreje nasproti velikim kolektivom. Človek se vedno bolj izpopolnjuje, izvira, iina vedno večji ugled, zato mora biti včlanjen ter se podrediti nacionalnemu kolektivu, podrediti se višji disciplini. Ni dvoma, da je država največje ter najvišje predstavništvo te zahteve.
Družba in kolektivna nujnost življenja ter disciplina, ki iz te nujnosti izvira, nikakor ne uničujejo človeške osebnosti, kakor se tudi vojak, ki koraka z istim nahrbtnikom ter z istim korakom s tisoči tovarišev, ki mu gredo ob strani zadaj in spredaj, ne čuti uničenega
Mi fašisti moramo gledati na disciplino še pod nekim posebnim vidikom. Nikakor ne moremo govoriti o dveh oblikah discipline: o eni, ki gre od nas do naših podrejenih, ter druge, ki gre od nas do naših nadrejenih. Če bi se to dogajalo čestokrat navzdol, bi prišli do pretiravanja, navzgor pa bi se spremenila v prilizo-vanje. Ne moremo vršiti nasproti drugim najtesnejše službe poveljevanja, če nismo najprej v sebi popolnoma izoblikovali zavest najbolj izgrajene pokorščine. Disciplina se ne sme ločiti od tovarištva. Nasprotno, tovarištvo ' mora disciplino podpirati. Tovarištvo moramo pojmovati kakor nekako mistično bratstvo, ki se daje neprisiljeno in se tudi neprisiljeno sprejme. To je prijateljstvo, ki izključuje vsako koristo-lovstvo, ker ima svojo korenino v ideji. V moralnem redu ni nobenega nnsprotatvn tovarišev. Samo v antropologiji je nek tak pojem, ki sc imenuje ljudožrstvo. Zahteve tovarištva pa so: Spoštovanje, lojalnost, zvestoba. Treba je ohraniti in to predvsem takrat prijateljstvo, kadar nastopijo težke ure. Prijateljstvo je dar, ki ga človek nudi stoječ pokoncu, sprejema pa na kolenih. Nekoč se je govorilo o masi, lioteč. s tem poimenovati in ločiti delavce in kmete od drugih slojev. Toda Italijani so vsi en narod.
To je popoln in nepomišljiv etnični kompleks. Če se potem hoče dati besedi gospodarski značaj, moramo pripomniti, da je tako imenovanih »ventisettistov« cela legija, in ti zaslužijo posebno omembo.
Delavci, rokodelci, meščani, plemiči so bili po modernem in fašističnem pojmovanju socialni le začasno, medtem ko je človečnost sama .j,.] večnosti, in tn človečnost podzavestno ven-sih obupno tezi k višjemu napredku, lako r socialno gospoVlnrskem, kakor tudi v političnem, kulturnem iu ukazovalnem področju.
Ljudstvo zahteva in želi zlasti danes, da mu poveljujemo odločno in s silo, ki jo spremlja pravičnost (živahno odobravanja).
To je resnica: ljudstvo žeja po poveljstvu in nam nalaga to strašno dolžnost. Če je res, da jc oblast ognjeni križ, potem stranka v imenu vlade prevzema vso to pezo odgovornosti za poveljevanje in pravi svojemu voditelju: »Ti, ki veš in moreš, ti, ki poznaš cilje in sredstva, ti, ki imaš v svojem srcu srce vsega tvojega naroda, ti, ki držiš v svojih prstih usodo naroda, poveljuj nam! Iz tvojega povelja bomo prikrojili našo obleko in jo dali ljudstvu, da tudi ono stori v pokorščini za svojo najvišjo krepost in za motiv svoje zmage.« (Najživah-nejše odobravanje).
Kaj pa bomo v povpračilo za to odgovor-, nost mi zahtevali od ljudstva? Samo eno: naj še naprej veruje v zmago, naj pride kar hoče. Toda samo verovati ni dovolj. Zahtevamo, da vsi delajo z neizčrpno vnemo, rekel bi skoraj z besom, da ne bo vera samo prazno in nedoločeno stremljenje, marveč stvarna volja. Zahtevamo, da vsi sprejmemo najstrožjo disciplino. Vsako misel, ne rečem nedisciplinirano dejanje, na katerem koli področju, bomo sodili in kaznovali kot žalitev domovine.
Slepo verovati v zmago do absurdnosti; in četudi bi ves svet moral iti v razvaline, še in vedno verovati (odobravalije).
V ta namen je nujno potrebno izogibati se kakršnemu koli zapravljanju sil in osredotočiti vse sile k istemu cilju. Poleg tega tudi zahtevamo, da vsi brez razlike oblečemo eno samo obleko, da se vsi držimo enega samega vojnega pravila: vsi moramo enako misliti, enako jesti, enako se Oblačiti, enako delati.
Ko se milijoni vojakov junaško bijejo tako, da sc jim čudimo mi sami in ves svet, nikomur ne more biti dovoljeno živeti takšnega življenja, kakršno je živel pred vojno, preživljati dneve v posuroveli sebičnosti, ki se je dušila v neumnem vescljačenju brez možatih čednosti in duhovne luči.
Zahtevamo sodelovanje
Medtem, ko 46 milijonov Italijanov živi tako, tla si meri kruh za tešitev gladu in čevlje in obleko kakor zahteva delo, ne sme biti dovoljeno nikomur, da bi se redil ob njem in ob paragrafih zakona: eni špekulirajo s svojimi nekontroliranimi zalogami, drugi mečejo prelahko zaslužen denar v nenasitna žrela črne borze (najživahnejše odobravanje). Proti obojim bomo nastopili neusmiljeno (dobro, bravo).
Počistili in pobrali bomo v zaboj za smeti vse lenuhe in postopače, bolj iili manj pozlačene vampirje, bolj ali manj skrivne proda-
jalce, ki se kopičijo po cestali, ovirajo delo in žulijo častne že zgolj s svojo naozočnostjo.
Dali jim bomo gotovo nezasluženo čast, poslali jih bomo v vojsko in delavske legije. Tega ne moremo storili samo iz vojaških namenov, ali za narodno izboljšanje, ampak predvsem zn človeško izboljšanje, ker jim bomo nudili možnost, da si končno pridobe časten življenjski cilj in vsaj malo častL
Pa tudi sodelovanje zahtevamo od naroda. Zahtevamo ga zlasti od pohabljencev, bojevnikov in od družin padlih. Zahtevamo od uradništva, ki je najpogostejše v stiku z ljudstvom, od vseh, ki upravljajo svoje poklice in veljajo vsak v svojem krogu za najboljšo aristokracijo, kakor od najčastnejših in zvestih delavcev, in končno od duhovnikov, ki imajo skrb za duše in ki najbolje od vseh vedo, kaj pomeni sedanja vojna za cilje katolištva.
Zahtevamo, da vsi vredni Italijani kar najodločneje z najčastnejšim umevanjem pomagajo razčistiti gnezdeča godrnjaštva in dvoma, ki ga na tem ali onem področju, v tem ali onem središču države ustvarja sovražna propaganda ali človeška slabost. Ti časi so trdi in vsak mora v vsakem oziru storiti svojo dolžnost, ln to sodelovanje zahtevamo tudi iz nekega posebnega vzroka, zahtevamo ga, da bi bili do skrajnosti omejeni v primeru trmastega odpora. Nihče naj. se ne čudi, če bo na sovražnike padel neupogljivi meč fašistovske pravice.
Kdo bo zmagal v vojni?
Na dnu vsega dela stranke je en sam kategorični imperativ: zmagati v vojni. Za zmago je potrebno, da je del bojišča, ki ji je zaupan, spremenjen v monolitski blok, ob katerem se bo zlomil vsak sovražni napad in na katerega bodo lahko stvarno računale oborožene sile, katerim je zaupan drugi odsek.
Ta vojna ni vojna hitrosti, ampak vojna odpora. Tako se po stanju stvari in po treh letih zagrizenega in krvavega spora postavlja vprašanje: kdo bo dobil vojno? (Glasovi: Mil Mi!) Vojno bo dobil ne tisti narod, ki bo zmagal v zadnji bitki na bojišču, marveč oni narod, ki bo znal strniti vse živce v neprodiren diamant, ki si bo prihranil dih, da bo vztrajal eno uro več, ki bo znal tako zmanjšati svoje lastne zahteve in potrebe, dn bo prihranil, če tudi bo manj založen za en hlebec kruha več za svoje vojake. Toda dovoljeno je tudi, da si postavimo šc neko drugo vprašanje: kdo bo dobil mir: Mir bo dobil, 111 bo torej dal svoje lice novemu
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Poročilo Tajnika stranke
(Nadaljevanje z 2. strani)
redu ter bo vladal glede omike tisti narod, ki bo za mizo pri mirovnih pogajanjih bolj strnjen, bolj urejen, bolj discipliniran. (Živahno odobravanje.)
Predvsem pa tisti narod, ki bo imel svojo izvirno politično misel, ki bo postala tekom let največje premoženje vsakomur in vseh, skratka, zmagal bo tisti narod, ki bo razpolagal z vsemi svojimi organizutornimi silami, z vsem svojim moralnim bogastvom in z osrednjo politično idejo, okrog katere naj se organizira in obnovi življenje, ki ga je vojna sprevrnila.
Odločna izjava
Ni dvoma, da ima italijansko ljudstvo vsa števila in vse lastnosti, da lahko premaga in zmaga to vrhovno nalogo. Naše ljudstvo ima med mnogimi drugimi svojimi življenjskimi lastnostmi zlasti tri stvari, ki predvsem predstavljajo jamstvo za njegovo večnost, bodisi v stoletjih priznano dobrotljivost in modrost, bodisi novo krepost, ki se kaže zdaj in meče svojo luč v bodočnost. Vojno in mir bo dobil fašistični narod, ki veruje v katoliško vero, lašistični narod, ki v svoji savojski dinastiji priznava simbol trajnosti svoje slave, fašistični narod, ki se pokorava, veruje in prisega Ducejevemu geniju. (Vsi se dvignejo in vzklikajo: Savoja, Duce!)
Končal sem. Kakor ste videli, nisem govoril ne o imperiju in ne o vdanosti stvari in Duceju. Nisem govoril o imperiju, ker čutite prav tako kakor jaz, da imperij ni samo ozemeljska ostvaritev, ne upravna organizacija. Imperij je zlasti in v bi-
stvu misel, ki je prevzela duh naroda in ga vodi k najvišjim vrhovom, ta misel, ki prevladuje v naših srcih posebno zdaj, ko ozemeljski imperij predstavlja majhen kos zemlje, na katerem se naši hrabri vojščaki junaško bore »skupno z nemškimi tovariši. (Vsi vstanejo in dolgo vzklikajo.)
Vdanost Duceju je nekaj, o čemer, da ne rečem, da ne more biti nobenega razpravljanja, ampak tudi ne nikakšnega razglabljanja: ker to je izven človeškega vrednotenja in ker to pripada mistiki naše vere. (Dobro; Vzklikanje).
Tovariši!
Preden končam, čutim potrebo, da v imenu vseli Črnili srajc, tistih, ki so padle na bojiščih ali tistih, ki se še bojujejo, in vseh drugih, ki koprnijo po boju, ki zvesto opravljajo svoje civilne dolžnosti, podam tole trdno, preprosto, ncpreklicljivo izjavo:
Naj se zgodi kar koli, v katerem koli času, nn katerem koli mestu, mi se bomo borili odločno, srdito in če bo treba tudi 7, besom do zmage. Če bomo morali pasti, prisegamo, da bomo padli lepo, dostojanstveno, častno, da bodo tisti, ki pridejo za nami, lahko živeli dostojanstveno in častno.
Poročila iz Katinskega gozda
»Tod so šli poljski častniki. Nihče se ni vrnil«
Zločini anglosaških letalcev
Eksplozivni svinčnik zadal otroku strahotne rane
Neapelj, 6. maja. — Urednik neapeljskega lista »Corriere di Napoti« se je podal v bolnišnico, kjer je obiskal malo Carmello Guerra, ki je stara tri leta. Dekletce je doma iz Afragole in jo jo paškodoval eksplozivni svinčnik, ki so jih zločinski anglosaški letalci metali na Neapelj med enim svojih zadnjih letalskih napadov na to mesto. Uredniku je mati otroka pripovedovala strašno zgodbo.
Mati je pripovedovala, da je mala deklica s svojim bratom odšla na dvorišče hiše v Via Principe. Bratec je star deset let. Oče je medtem delal zunaj mesta na polju. Otroci kmečkih delavcev nimajo izbranih igrač in često pobero za igro tisto, kar jim je najbližje. Bratec Evgen je opazil na tleh predmet, ki je oba privabil še bližje. Predmet je bil podoben svinčniku ali pa polnilnemu peresu. Fantek je rekel setrici: »Glej svinčnik, ali se hočeš učiti pisati?« »Pisati?« je vzkliknila punčka, oči pa so ji zablestele. Otroka sta pobrala predmet, takoj nato pa je sledila eksplozija. Mati je hitro prihitela, deklica pa je v krvi ležala na tleh. Evgen je bil ves bled in je jokal. Oba krvava so takoj odnesli v bolnišnico. Fantkn , so takoj obvezali in je mogel oditi domov, deklico . pa so morali pridržati v nadaljnji oskrbi, ker je imela nalomljeni roki in nogo.
Ravnatelj bolnišnice, ki je spremljal časnikarja, mu je odgovoril na vprašanje, če so dekličine
Sikorski odpotuje v Iran?
Siockholm, 7. maja. AS. Govori se, da bo Sikorski odpotoval iz Anglije na Bližnji vzhod, kjer bo nadziral tamkajšnje poljske čete. Ni treba reči, da želi takšno potovanje Anglija. Sikorski naj bi pomiril poljske čete, vznemirjene zaradi katynskega primera.
»Pester Lloyd« pa poroča iz Budimpešte, da bi se iz tega dalo sklepati, kakor da je poljsko-sovjetski spor končan. Sikorski naj bi se ob tej priložnosti sestal tudi z poljskim zastopnikom v Kujbiševu Romerjem, ki bi tudi prišel v Iran. Isti list je zvedel iz Ankare, da je bilo predvče-rajšniin v Jeruzalemu burno zborovanje poljskih častnikov in bivših diplomatov, na katerem so obravnavali zadržanje poljske vlade do katynske-ga pokolja. Večina je odobrila grajo vladi Sikor-skega, ker je odklonil ponudbo za preiskavo s strani mednarodnega Rdečega križa. Zborovanja se je udeležil tudi načelnik poljskega glavnega stana, ki je z letalom prispel iz Londona. V četrtek zvečer je govoril Eden z Majskim, zastopnikom Sovjetov v Londonu. Znova sta razpravljala o poljsko-ruskih odnošajih na osnovi Stalinovega pisma.
rane hude: >Da, dolgo jih bo treba zdraviti in dekletce bo trpelo hude bolečine. Deklica je že morala biti enkrat operirana in najbrž bo ostala vse življenje hroma.« Mati jo slišala te besede in pogledala svojo hčerko ter govorila: »Tri leta je stara. Moja uboga reva! Toda tem psom se mora zgoditi še kaj hujšega... Njihovim otrokom ničesar hudega, ker olrok ni mogoče prijeti, toda če bi imela koga od njih v rokah... Sovražim jih.« Deklica se je prebudila iz spanja in zastokala. Pogledala je okoli sebe, pritisnila punčko za igranje k prsim, se hotela obrniti, toda bolečine na hrbtu so to preprečile. Olrok je silno izmučen in izčrpan. Mali vpraša: »Ali te zelo boli?« Otrok prikima, da resnično boli in uboga mati boža nesrečnega otroka, ki ga je peklenski stroj tako strahotno pohabil.
V Berlinu, 4. maja. Dopisnik lista »Le Ultime Notizie« objavlja po nemškem listu »Das Reich« naslednje poročilo Feliksa Liltzkendorfa:
Peljali smo se mimo ruševin mesta Smolenska. Pomladansko sonce je obsevalo prvo zelenje. V visoki katedrali, ki je bila že tako dolgo let preurejena v državni muzej, so se zdaj pripravljali na velikonočne praznike. Ceste so bile polne ljudi. Cela vojaštva se je pojoč vračala z vežbališča. Kaj kmalu smo se pripeljali na tako imenovano Napoleonovo cesto vzdolž Dnjepra in smo zagledali majhen gozdič, kjer je bila sredi njega nekoč centrala boljševiške GPU. Naglo smo se bližali tistemu delu gozdiča, kjer 60 bili malo prej izkopali prve mrtvece.
Videl sem žo mnogo mrličev — piše Liltzkcn-dorf — videl padle vojake na bojiščih, in žensko in otroke, ki so jih bile raztrga>e bombe. Todu nobeden teh mrličev se ne da priuierjati s temi vrstami ustreljenih častnikov, ki 60 jih kot živali v klavnici pobili kar na debelo v Katvnskem gozdu. Ti mrliči, ki so pred tremi leti postali žrtve Imljše-viških okrutnežev, še niso bili razpadli. Videti so bili kakor množica mumificiranih trupel in prav zato je bil pogled nanje lako strašen, tako do dna duše presunljiv, da 6ino s tovariši brez glasu osupli in z grozo prežeti obstali ob tej množici negibnih, nesrečnih poljskih častnikov.
Fotografije in pisma
Vem, da v vsej tej dolgi vrsti poljskih častnikov ni niti enega, ki bi bil prijazen Nemčiji, saj so se bili vsi z navdušenjem podali v boj zoper njo. Navzlic temu te prevzame pogled nanje že ob sami misli na to grozodejstvo, ki ga je bilo moči zagrešiti v tej dobi civilizacije, v teh letih kulture, ln mimo tega smo se domislili, da je taka smrt pretila tudi nam vsem, ki smo bili ondi. To zgolj človeško občutenje se nam je še bolj poglobilo, ko smo opazili, da so boljševiški morilci opremili slehernega od nesrečnežev s posebno tablico z imenom in podatki, ki jo je imel sleherni mrlič obešeno okrog vratu. Posebna komisija mednarodnega Rdečega križa jo r. zdravniki vred pregledovala oblečena trupla in jim jemala pisma in fotogralije iz žepov. Te slike izvirajo še iz prejšnjih dni, iz srečnih dni življenja v domačem krogu. Vidiš smehljajočo se sliko mlade žene podporočnika; vidiš sliko družinskih članov, kjer drži žena najmlajšega v naročju. Vidiš sliko skupine častnikov, mladih in veselih življenja, ki so se bili dali svoj čas — zlati časi — fotografirali v Parizu. Vidiš sliko starra z dolgo brado, poleg njega je stara ženica: slika staršev, ki zaman čakajo na sina. Pregledali in prevedli smo nekaj pisem, ki smo jih dobili s slikami vred: pisma mladenk in žena, pisma olrok, sama pisma, polna zaupanja v bodočnost in upanja na skorajšnje svidenje.
■»Preljubi, dragi očka,« piše hčerka polkovnika Virgila iz Vilne 6vojemu očetu. »Vsa 6eni iz 6ebe
od veselja, ko sem prejela tri - kar tri tvoja pi*» mat O, ko bi ti mogla opisati, povedati, kako to ljubim! Prav zdaj šele razumem, da brez tebe na morem živeti in da ne najdem spanca brez Tebe, Daj Bog, da se ohraniš, in te eno ga prosim, da b| se vrnil in bi živela skupaj, ljubi moj očka!« (
Našli smo poslednje besede, ki jih je bil stotnik Lemansky napisal s tresočo se roko, pa jih nI mogel več odposlati: »Ves svet mirno počiva in ničesar ne ve o nas. Culi boin padel od strela, pozdravite mojo mater. Pozdravljam te, mati teniljij, pozdravljam, ki misliš ua moje.«
Nekatere žrtve so svoje poslednje misli napisale v brzojavnem slogu. Največ besed je tistih, ki so jih sporočili spojim bojnim tovarišem, ki so bili na bojiščih ali v ujetništvu v rokah boljševi-kov. To se je zgodilo okoli 23. in 29. septembra leta 19119. Dalje smo dobili še ra/.na poročila o prevozu ujetnikov, ki so jih odpravili dalje boljševiki,
Najprej niso vedeli, kaj naj bi napravili s temi poljskimi častniki. V prvih mesecih so jih porivali iz taborišča do taborišča, nalo so jih namestili v taborišče pri Kozelekem. lz te dobe so se širile od njih po svetu vesti po radiju. Tako z dne 9. novembra 1939:. »Drobne radijske vesti. Bombe nad Nemčijo. Atentat ua Hitlerja. Sedem mrtvih in šestdeset ranjenih.«
Zakaj tak molk
Naslednje vesti so bile ziyeraj hujše. Mnogo teh poljskih častnikov je zbolelo, bili so vsi vročični, tresli so se od mrzlice. Takrat so si napravili vesti o bojih Nemčije, o ofenzivi v Franciji. Z dno 12. decembra bereš: »Danes so nam zabili vsa okna. No moremo videti več naših sojetnikov.« Z dno 22. decembra: »Danes so vse duhovnike odstranili od nas.« Zmeraj češče se javljajo zapiski o vstajenju Poljske. Ko se je približala pomlad, so bili vsi prepričani, da bodo čim prej osvobojeni. Bajo so jim bili obljubili, da bodo do konca marca žo vsi v domovini. Vsi zapiski so polui veselja. Bolj-ševiki so pa nato oddelili častnike v manjše skupine in jih odgnali. Odtlej ni nobenega zapiska več. Kaj se je bilo zgodilo s temi nesrečniki?
To nam je povedal starček Kozilev iz Katina. Zdaj mu je 74 let in je bil svoj čas zaposlen kot cestar v Smolensku Temne in hrapave polti je, oči so živahne in njegova dolga brada je podobna Tolstojevi.
Njegovo pripovedovanje je slikovitega izražanja: »Bilo je v začetku aprila, ko sem šel po cesti proti kolodvoru. Na burji so stale vrste poljskih častnikov. Vsi so se tresli od mraza. ,Crni vozovi' (tako rekajo temnim vozovom GPU) so bili pripravljeni.
Da bodo odpravili častnike proti severu, v neko okrevališče. Nihče se jim ni smel približati. Sleherni bi bil ustreljen Da, da, tukaj mimo so šli poljski gospodje in niso prišli več nazaj. Skoraj dva meseca so jih dovažali vsak dan semkaj, po sto, po dve sto, in kdor je imel dobra ušesa, je lahko slišal strele iz gozda.«
»Toda Kozilev. zakaj niste koj povedali Nemcem, kar sle videli?«
Sklonil je glavo, se zamislil in počasi dejal:
»Gospodje, vi ne veste, kaj je GPU. Vsakogafl najde in jaz sem bil že enkrat postavljen k zidu. Ne, no, Nemcem nisem nič povedal. Povedal sem pa Poljakom. ,Tjale, tjale dol pojdite, v gozd, pa boste našli svoje brate,' sem jim dejal.«
In tako je tudi bila
Na krovu neke italijanske bojne ladje, ki spremlja konvoj: Italijanski častnik zasleduje operacije med napadom sovražnika.
Indija dobi novega podkralja
Lizbona, 5. maja. AS. Londonski dopisniki smatrajo, da bo v kratkem imenovan nov indijski podkralj namesto lorda Linlitghowa, čigar doba je pred kratkim potekla in je ostat na tem mestu samo zato, ker so nastopile težave pri izbiri naslednika. Smatra se, da bo za. novega indijskega podkralja imenovana neka voinšu* osebnost.
čiščenje v Sofiji
Budimpešta, 7. maja. »II Piccolo« poroča iz Budimpešte: Po vzpostavitvi normalnih telegrafskih zvez z Bolgarijo se je izvedelo, da je policija izvedla veliko čiščenje v Sofiji. Čiščenje, ki je trajalo dva dni, se je včeraj končalo. Aretiranih je bil nad 400 sumljivih oseb, med njimi številni Judje. Izvedene so bile tudi civilne preiskave, pri katerih je bilo zaplenjeno orožje, strelivo in dokumenti, ki so se jih posluževali razni teroristi. Med prijetimi so tudi morilci polkovnika Banteva in drugih osebnosti. Prebivalstvo je ostalo mirno in je disciplinirano sprejelo izredne ukrepe izvršilnih organov.
19
Bil je teden popolne sreče. Na vsaki strani svojega Dnevnika omenja mladi car to svojo srečo.
»Neskončna sreča je biti noč in dan med štirimi očmi sam z njo.« (22. novembra.)
»Vsak dan hvalim Boga in se mu zahvaljujem za srečo, ki mi jo je naklonil. Človek si ne more želeti večje sreče na svetu! Moja ljubezen in spoštovanje za mojo oboževano Alico narašča vsak dan bolj.« (24. novembra.)	.
»Ni besed, s katerimi bi mogel opisati srečo bivanja med štirimi očmi v tako lepem kraju, kakor je Carsko selo.« (25. novembra.)
Mlada carica je pripisala pod te vrstice:
»Vsak dan je bolj močna in bolj globoka moja ljubezen in moja vdanost do tebe. Nikoli se ne bom mogla Bogu dovolj zahvaliti za zaklad, ki mi ga je dal, ko mi je dal tebe, moj oboževani, sladki, dragi! Srečna sem, da se lahko imenujem tvoja. Ali je mogoča še večja sreča? Nikoli ne bom pozabila tega kraja, ki mi je tako drag, zaradi spominov iz leta 1889 — in je zdaj najino skupno bivališče! Bog te blagoslovi, moj ljubljeni, mali mož! Poljubim tvoj sladki obraz.«
Na nekem drugem kraju pripominja carica:
»Nikoli bi si ne mogla misliti, da je mogoča na svetu lako popolna sreča, tolikšna skladnost med dvema umrljivima človekoma. Jaz te ljubim! Te tri besede bodo zaključek vsega mojega življenja.«
Treba je bilo misliti na povratek v Petrograd in sicer 26. novembra. Toda na predvečer je car zabeležil v svoj Dnevnik, da je »draga mama« brzojavila, da lahko ostaneta tu še en dan. Car je bil vesel, da je pridobil še en dan. Niti spomnil se ni. da mu sedaj, kot carju, ne sme nihče več ukazovati, niti njegova mati. Ubogi mladi .vladar, se ni ie navadil na ukazovanje. Nerad se je
vrnil v glavno mesto. V svoj Dnevnik je zapisal: »...žalostno je, da morava zapustiti to ljubo Carsko selo, ki nama je tako drago ii\, kjer sva tako lepo živela drug za drugega.« Mlada carica pa je pripisala: »Nikoli več se ne smeva ločiti. Zdaj sva združena za vse življenje, in ko bo to življenje minilo, se bova združila v drugem življenju za vso večnost. Tvoja! tvoja!«
Vedno je mislila na onstranstvo.
Carsko selo je postalo njuno najljubše bivališče, njun pravi dom, kjer sta ostajala vedno za delj časa, končno pa sta sploh prebivala tukaj. Zdaj pa sta se morala vrniti v Petrograd, da bosta prisostvovala slavnostni štiridesetdnevnici smrti Aleksandra III. Mlada soproga se je zopet zavila v težko žalno obleko, in se je zamislila v pogrebne svečanosti.
Namenoma so podrobneje opisani prvi dnevi mladih zakoncev, da spoznamo dušo mlade carice. Ob svojem prihodu v Rusijo je mlada carica gledala svojo novo domovino skozi črne žalne pajčo-lane. Poleg žalosti za rajnim carjem je vplivalo nanjo pusto podnebje. Mesec november je Petrogradu celo za tiste pust in žalosten, ki so tu rojeni. Megla zagrinja mesto in vso okolico. Včasih je tako gosta, da komaj proti deseti dopoldne in tja do treh popoldne prodre žarek svetlobe v to puščobo. Žalost in smrt in megla in puščoba so pustile neizbrisljiv vtis v duši mlade carice, in mesto Tetrograd ji je bilo od prvega začetka zoprno, to tembolj, ker ni našla žive duše, razen svojega soproga, ki bi jo bil sprejel s toplino. Vsi ti vtisi so vplivali na caričin značaj zelo neugodno.
V Petrogradu carica tudi ni imela občutka, da je gospodinja, kar je mladim ženam tako ljubo. V palači Anickov so mladi carici odkazali sobane, kjer je živel njen soprog kot samec. Tu pa je gospodinjila carica-vdova. Mladi car pa, kakor smo že videli, je bil ubogljiv sin, ki so ga še vedno imeli za otroka. Bil je ubogljiv ne le spričo matere, ampak tudi spričo drugih, kakor vidimo iz zapiska v njegovem Dnevniku: »Danes nisva mogla storiti drugega, kakor da sva šla na kratek sprehod, kajti Pobedonoscev bi rad govoril z menoj ob desetih...« (30. decembra.)
Mlada žena jo skušala, da bi se tiho vdala v svojo usodo; samotno je živela, brez kakšne posebne zaposlitve, le ruščine se je učila vsak dan po nekoliko ur. Njena sestra ji je bila poslala iz Moskve neko osebo, ki je bila prej njena učiteljica ruščine. Ta gospodična je bila Nemka, rojena v Rusiji. Pri veliki kneginji Elizabeti je zavzemala mesto med družabnico in prvo spletično. Bila je
zelo resna in pametna. Carico je učila ruščine; učenka je dobro napredovala; kmalu se je naučila lepih ruskih pesmi in rekov, ki jih je potem ob vsaki priložnosti uporabljala, ko je pisala v carjev Dnevnik. Carica je svojo učiteljico zelo vzljubila, navezala se jo nanjo za vse življenje, kakor bomo pozneje videli.
Dne 31. decembra je zapisala carica v Dnevnik: »Zadnji dan leta! Kako sem srečna, da ga bova preživela skupaj I Moja ljubezen je tako globoka, tako čista, tako močna, tako brezmejna.« Spodaj pa je pripisal car: »Kako hudo mi je bilo, ko sem v cerkvi premišljeval o strašnih spremembah, ki so nas doletele to leto. Vendar zaupam v Boga in pričakujem pričetek novega leta, saj je to, česar sem so najbolj bal, že minilo. Poleg te nepopravljive nesreče pa mi je dobri Bog naklonil tudi veliko srečo, kakršne si niti predstavljati nisem upal, dal mi je tebe, Aliks!«
V začetku leta 1895 je bilo konec prvih šestih tednov žalovanja. Do tega časa na dvoru niso sprejemali odposlanstev, ki so prihajala iz vseh krajev, da se poklonijo novemu carju. Dne 17. januarja je bil v Zimski palači velik sprejem plemstva in županov. Ob tej priliki je car govoril svoj znameniti govor:
»Vesel sem, ko vidim predstojnike vseh stanov, ki so se zbrali, da mi izrazijo svojo vdanost. Jaz verujem v iskrenost, ki jo je vsak Hus izkazoval svojemu carju. Toda v zadnjem času se večkrat slišijo na zborovanjih plemstva besede, ki pričajo, da se plemstvo odtujuje svoji zvestobi do vlade. Zato je potrebno, da bom, medtem ko bom posvečal vse svoje moči v blagor ljudstva, skrbno bdel, da se bodo načela mojega nepozabnega očeta ohranila neokrnjena.«
Kakšne posledice je imel ta nagovor, bomo videli pozneje. Za zdaj naj omenimo lo lo, da se je prav tega dne, 17. januarja, pričelo prvo poglavje žaloigre, ki se je pozneje razbesnela nad carsko družino. Car se tega usodnega dne ni niti najmanj zavedal, da je v svojem govoru napravil pomoto. Zvečer je zapisal v svoj Dnevnik: »... silno zaposlen, preden sem stopil v dvorano, da bi sprejel odposlance in jih nagovoril.«
Nagovor je priredil Pobedonoscev in vsi mislijo, da je car pod vtisom plahosti in zmede, rekel namesto »nemogoče sanje«, »nore sanje«. Naj bo kakor koli, car ni opazil, da je naredil napako. Mlada carica ta dan ni imela druge vloge kot to, da je tiho čakala. Ker ji je bilo rusko življenje še popolnoma tuje, tudi ni vedela ne razumela, da je bila carjeva izjava nerodna. Kmalu po tej slovesnosti pa je nastopila tudi ona. Ta njen nastop pa ni bil srečnejši od carjevega nastopa.
liiu'",'/ .,1
lazbojništva komunističnih roparjev v Beli krajini
Črnomelj, 4. maja.
Kako drži komunistična stranka svoje obljube, ki jih je dajala delavskim slojem, se najbolj vidi iz tehle dejstev: pridrveli so banditski roparji pred davnim na Tančo goro in pobili dva revna delavca — Puhka Štefana, očeta petih otrok, in Murna Lojzeta, očeta osmih otrok. Nieo prišli nad kapitaliste, pač pa nad uboga delavska družinska očeta, ki nista nikomur nič žalega storila in sta s svojim delom 6krbela le za vzdrževanje številne družine. Tedaj so ju odpeljali in ni se vedelo, kaj so z njima storili; zdaj pa se je razvedelo, da so ju zverinsko umorili in pokopali za vasjo Nova lipa pri Vinici. Tako je spet dvoje slovenskih življenj uničenih, dve ženi objokujeta mrtva moža in štirinajst — 141 — otrok je oslalo brez varuhov in rednikov. lak je torej in bi bil delavski raj. ki ga imajo »narodni osvoboditelji« vedno na ustih.
Ko so v noči od 14. na 15. aprila izropali štiri kmetije, so priredili veselico, ki pa se je skromni obrtnik Itolih Janez, krojač iz Krasinca pri Podzemlju ni hotel udeležiti; zato so ga odpeljali na komando v Novo lipo, mu tam razsekali glavo in nagega pokopali za vasjo. Drugega maja so ga odkopali in ga prenesli na Vinico, kjer čaka zdaj dan vstajenja. In na veliko soboto se mu je rodilo dete, ki nikdar ne bo poznalo svojega očeta in ki se bo zaman oziralo okrog v pričakovanju, kdaj bo dobri očka prišel. A njega ne bo...
Tudi belokranjski kmet je trpel, kot so trpeli njegovi sobratje po vsej deželi. Tako opevani in proslavljeni »narodni junaki in rešitelji domovine« so tisti, pred katerimi vstaja groza, za njim pa jok, rop, požig in umori.
Krvava lisa se vleče od Krasinca do Rutorja in Zorencev, kjer so pobrali vso živino; od Lipe do Hrasta, ki so ju oropali žo prej, pa do Krupe in Stranske vasi — vsepovsod prinašajo »rešitev, osvoboditev in boljše življenje na tej ubogi zemlji« 1 Kljub vsemu, da je ta škoda tako velika, se bo vendar dala popraviti, ko bodo banditi iztrebljeni in ko se bo spet vrnil mir v našo deželo. A kdo bo vrnil življenja vsem tistim, ki so padli, kdo jih bo nadomestil, ko nam je sleherni tako potreben in sleherno življenje tako dragoceno? Kdo bo tisti in kje bodo tedaj vsi žirokoustneži, ki pravijo ižrtev je treba«?
Kdo bo vrnil GaSparičcvi družini njihovega 6ina Simna, ki so ga banditi odpeljali in se ne ve za njegovo usodo? Kdo bo obudil Zalčevi družini njihovega sina 20letnega Ivana, ki je nasilno mobiliziran ušel od partizanov, a so ga prišli iskat na dom ter ga za Novo lipo ubili? Dragoceni življenji sta to; nikdar več ju ne bo, a mi vemo, da Bog ne bo dopustil, da bi nedolžno prelita kri ostala brez sadov.
Tebi, slovenska žena, kliče iz prezgodnjega groba tvoja sotrpinka Grgoreševa gospodinja, roj. Tome iz Podklanca pri Vinici. Prala je v potoku in ko 6e je vračala, sta jo počakala dva »osvoboditelja«, jo odpeljala ter jo nato skupaj z drugimi »tovariši« vlačila dva dni po V6eh njihovih komandah in jo končno ubila. Zdaj lezi za vasjo llrast. Njena mati in ona sama sta tako obupno klicali na pomoč, da ju je bilo slišati na Vinico. Lepa bodočnost nas čaka, če bodo tako padale druga za drugo slovenske žene.
Roparske komunistične tolpe ee klatijo zdaj po gozdovih po Beli Krajini; čez dan se skrivajo, ponoči pa prilezejo iz svojih skrivališč ter začno svoje ^osvobajanje« po načelu »rop, umor, požig«!
Desetletja bi se lahko trudili, da bi ljudstvo spregledalo, zdaj je vse to odveč: gola dejstva so našemu ljudstvu odprla oči. Zdaj vedo, kam bi jih pripeljalo, če bi mirno prenašali vsa zverinska in roparska početja partizanov. Zato pa so se ljudje dvignili, da z orožjem v roki branijo 6voje domove,
da se ohranijo za ljudstvo in da na žrtvah tolikih nedolžnih ustvarijo lepšo bodočnost.
V noči od nedelje na ponedeljek so prišle tolpe partizanov s Travne gore od Sodražice 6ein v okolico Sv. Gregorija. Sle so na rop. Pri mnogih posestnikih so vse pokradli, do zadnje žlice. Odnesli so krožnike, luč itd., prav vse. Predvsem pa živino. Samo v vaseh Zadniki, Cmec, Brinovšče so odpeljali 25 glav živine ter tri prašiče. Predvsem 60 kradle partizanke, ki so najbolj divjale; tudi domačinke iz okolice Sodražice so se ropanja udeleževale. Potem so vodili to živino kar čez polje in j li ozimino proti Travni gori. Zasledovati jih je bilo
težko, kajti deževalo je in bila je velika megla. g Fantje od Sv. Gregorija so hrabro branili vas, da g niso komunisti prišli tudi k Sv. Gregoriju, kamor ■
so se bližali.	S
Ze prej so fantje pri Sv. Gregoriju (v petek) ■ ujeli partizansko predpatruljo, v kateri eo bili Zonla g Alfonz (1910), Zonla Gabrijel (1914), Bizjak Marta -
1
48
DALE CARNEG1E
Raho si pridobiš prijatelja
m. vi i«.	___________v____,, ..............„ Povejte otroku, svojemu možu ali komu dru-
(190«) in Cehe Viktor (1907), Povedali so, da so« gemu, da se na kako stvar ne razume, da se pojili ugrabili onstran meje hrvatski partizani, da so g polnoma moti, in uničili boste v njem vsako vose pa potem potikali okoli Novega mesta kakor g Ijo do napredka in poboljšanja. Zdaj pa posku-
W
Smarnična pobožnost V trnovski cerkvi
Bil je deževen večer. Nebo je bilo sivo in oblačno, po malem je rosilo, ljudje pa so se stiskali v svoje pomladanske plašče, zakaj bilo je hladno. Prihajali so v trnovsko cerkev k Smernicam. Ne bi mogel reči, da so prihajali v božji hram zaradi tega, da bi poslušali lopo petje in sc po končanem opravilu 6rečali z znanci, s prijatelji, da bi kramljali. Bilo je hladno vreme in nikomur ni bilo do tega, da bi pred cerkvijo postajal. Ljudje so sledili resnemu klicu svojega duhovnega pastirja in so že ob pol osmih napolnili cerkev.
Kakor rečeno, niso prišli iz navade in tudi ne zaradi petja, zakaj na prižnici 60 je pojavil duhovnik in začel z rožnim venčen.. V mračni cerkvi je postalo nekoliko bolj svetlo. Najprej so prižgali rdeče, rumene in modre lučke na umetniško izde-i lanih svetilnikih pred oltarjem, potem pa je za-blestela velika podoba Matere božje na oltarju. Stotero oči ee je uprlo v Mater z božjim Sinom v naročju. Med vrsto belih eveč se je prikazalo nežno cvetje, ki ee vzpenja visoko vse do podnožja velike Kožoljeve podobe. Glasno je odmevala molitev, mi6li množice pa so se mudile v tožbah in prošnjah.
Ne, ti ljudje niso prišli k šmarnicam iz navade ali zaradi lepega majskega večera, ko te zamika pod vedro nebo, v druščino in tudi v cerkev h kralki pobožnosti. Deževalo je in pusto vreme je leglo nad trnovsko okolico. Stoteri Trnovčani so prišli v cerkev iz notranje potrebe. Hoteli eo se pridružiti kot posamezniki in kot župljani onim ogromnini množicam, ki eo nocoj v božjih hramih, v velikih mestnih in v skromnih hribovskih cerkvah ter pro-
pa potem potikali	------------ „ •j"------f '	• .. •• " ,, . .	;
delavci, bili so pri šmarjeti. kjer so se udeležili ■ site z nasprotno taktiko: vzpodbujajte ga, pri-Mikužove velike noči, šli preko Duplice pri No- S kažite mu stvar tako, da se mu bo zdela lahka, vem mestu, kjer so jim dali orožje ter so ee zdaj a prepričajte ga, da imate polno zaupanje v nje-našli kol predpatrulja pri Sv Gregoriju nad Ve- ■ gove sposobnosti, in videli boste, da se do z ikimi Laščami. Bili eo raztrgani, ušivi ter nave-g vnemo vrgel na delo in uspe	T1,nmn,
ičani tega potepanja in kraje med svojimi ljudmi. g lo ^^^J^I^uS^
— S diti v svojih prijateljih zaupanje in pogum. Ne-M kega večera sem bil v n jegovi hiši, pa me je ■ povabil na partijo meni nepoznane igre. Niti S sanjalo se mi ni, kje naj bi začel. Zame je bila 5 ta igra težko umljiva in zamotana. »Kaj se,« nn " je dejal Thomae. »Malo spomina in pametnega eijo Mater, naj bi ee milostno ozrla na naše ljudstvo. J čuta je treba imeti. Vi se jo boste v nekaj tre-
Na desni strani eo sedeli možje v zrelih letih, ■ nutkili naučili zaradi svoje nadarjenosti.« _ na levi ženske, spredaj so se gnetli otroci, cer- g §e preden sem se dobro zavedel, sem ze se-kveno ladjo vse do vrat pa je napolnila dozoreva- g del pri mizi, za igro popolnoma pripravljeni, joča mladina. Med domačine, ki že desetletja pri- n To pa zgolj zaradi tega, ker mi je dejal, da se hajajo v cerkev, eo se pomešali ljudje, ki so prišli Jj bom z lahkoto naučil te igre.	.
n,l daleč in se naselili v tem prijaznem delu mesta, g Culbertson je dobro znan vsem igralcem Tudi Gorenjci, Prlekl, Savinjčani in drugi so bili n bridgea. Znan je zlasti po tem, da je spisal o med njimi. Pred menoj je sedel pismonoša v uni- g tej igri knjige, ki so prestavljene skoraj v vse formi s peterimi otroki. Predolga se jim je zdela g jezike. Nekoč mi je priznal, da se ne bi nikoli moiilev in komaj so čakali, da bi ee oglasile orgle, a posvetil tej igri, če mu ne bi pred časom neka Sledil pa je govor in mož v uniformi jim je moral Jj ženska reklu, da una poseben dar zanjo. Leta e prstom na ustnicah pokazati, da morajo molčati, g 1922, ko je prišel v Ameriko, se je potegoval potrpeti	B za službo profesorja filozofije in sociologije, a
Ko so tako sedeli, stali ali klečali v cerkvi že g zaman. Nato je začel prekupčevati 9 premogom, skoraj uro dolgo, so prižgali sveče na oltarju in ■ tofla neuspesno. uci premogu jc . ^ oglasile eo se orgle. Stara pesem v čast Mariji se g ^ ^o a uspe^ha turf, tukaj, m ^o Na bndge
erc pa eo vdaj prihajale vedno iste prošnje: prosi g Mulo «,» z njim s us t, v igro. ZTr^JZ ^meTu-s^ r kofat?n^eV .C g bridka. Jožefino Diilon, se vanjo -ljubi, ler
■ se z njo oženil. Zena je opazila, s kakšno skrbjo mož analizira igro in študira karte. Pre-čala ga je, da bo postal slaven igralec, ln pobuda je ustvarila iz njega slavnega
Gospodarstvo
Nakazila za sir za trgovca
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z rac. in kontingentiranimi živili mesta Ljubljane, da dvignejo do 11. maja t. 1. nakazila za sir za mesec maj v Gosposki ulici 12-1.
Razdeljevanje sira potrošnikom
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da dobijo od 12. maja dalje pri svojih trgovcih za mesec maj na odrezek B po 60 gr parmezana in 150 gr mehkega sira.
Maksimalni cenik št. 8
Česen novi lir 4.25 (9.0?). belnši 9- (It—), karfijola 2.80 (3 35), korenje očiščeno 3.— (3.60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), kopre 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35). zelena 3.80 (4.51), marelice suhe 43 35 (5S.15), pomaranče la (Moro—larocco) 8.33 (9.35), poina-
po namenu svojega Škota in ee pripravlja na posvetilno pobožnost konec maja. Tako je
vsak večer v Trnovem, tako v stolnici in pri f ran- H	Ta" jTda' bo" postal slaven igralec. In
tiskanih, po vseh mestnih cerkvah ,n po podezel- g Prlc«,B efo J L „.»v«ril« i/, nieea slavnega škili. V nekaterih krajih opravliajo šmarnično po- g • f
božnost zjutraj, v mestih zvečer, povsod pa jih g 'KrasC®;mnite Re tore; nravila: Zatekajte se k vodi ista misel: ohrani nam. Mati, vero. utrdi nam g 1 . . Opominjajte na ta način, da pri-upanje ,n daj nam ljubezni. Za nas pros, in za g P J|ahJkoto,' s katero je mogoče popraviti vse tiste, ki eo Tvojega Sina zavrgli, da ee bo g
milostno ozrl na zemeljsko 6korjo in na ljudstvo, S "a|~ ' ,	.. _
ki Te častil	5 Delajte tako, tla bodo ljudje z veseljem storili,
■	kar vi hočete.
B Leta 1915 je Amerika z grozo gledala v Evropo, kjer so se narodi med seboj klali. Ali res ni mogoče, da bi jih pripravili k sklenitvi
—--3 miru. \Voodrow VVilson je sklenil, da bo po-
ranče Ila 7.35 (8.35). limone Ta (15 cm obsega) g «J«I k bojujočim se narodom mirovnega odpo-
4.05 (4.80, koinad 0.5(1). orehi Sorrenlo 2b,— a slan~; , , . , , Fvrnnn William Tennin"s O0._, oreh, navadni 21.30 (23.-), suhe češplje. g	* 7*
domače 20,- (23,b0).	D da bo posla, svojega posebnega prijatelja pol-
rtvnhnci ttncnm<farctf&	■ kovnika Housea. lo novico bi moral Bryanu
Bro&ne gOSpOaarSKe	g sporo5j,i sam House. Kako naj stori, da ga ne
Italijanskogrški plačilni promet. Na osnovi g ^o užalil?	.
sporazuma med zavodom rj izmenjavo z inozem- ■ »Bryan je bil zelo razočaran, ko je slišal, šivom v Rimu in grško Narodno banko je bil na g ,i„ honi šel jaz namesto njega.« pripoveduje novo urejen plačilni promet med obema država- B House. >Jaz pa sem mu rekel, da predsednik ma. Preko kompenzacijskega računa gredo vsa ■ nj hotel dati potovanju uradnega značaja. Nje-plačila, predplačila za blagovne terjatve in v zve- £ gova pot v Evropo bi vzbudila splošno pozor-zi s tem provizije, stroški, plačila patentov, licenc M nost in vsi bi se spraševali, kaj neki išče itd., pokojnin, podpor, študijskih podpor, obračun ■ tam .. ■«
javnih prometnih ustanov, plačila pomorskih pre- g Ali ste razumeli dvojni pomen? House pra-voznin in končno plačila med Grčijo in Italijo za r vi Bryanu, da je prevažna osebnost za tako dežele, ki so izrecno raztegnile veljavnost svojih g poslanstvo, in Bryan se s to rešitvijo zelo za-plačilnih sporazumov z Italijo na Grčijo, gre za
Bolgarijo, Dansko, Finsko, Romunijo, Slovaško, _ .......J„... ------- _
Švedsko in Madžarsko. Za vsa ostala plačila je ■ nati v občevanju z ljudmi: Delajte tako da potrebno dovoljenje zavoda za zunanjo trgovino, g bodo ljudje z veseljem naredili, kar vi hočete! Bolgarsko kmetijstvo. Ker so mnogi bolgarski b Woodrow \Vilson je uporabil isto taktiko,
g dovolji. Polkovnik House je uporabil eno naj-
■	važnejših pravil, ki se moramo po njih rav-
■	nati v občevanju z ljudmi: Delajte tako da S bodo ljudje z veseljem naredili, kar vi hočete!
_ o............o ______ n	a Woodrow Wilson ie uporabil isto taktiko,
kmetje opustili gojitev žita, ker so bile"druge rast- g ko je povabil v vlado Williama Gibsa McAdooa. line bolj donosne, kot n. pr. tobak, konoplja, lan g Sicer je bila to največja čast ki je mogla do-itd., je bolgarska vlada sklenila, da bo kmetom, ■ leteti kakega človeka, pa vendar se je WiJson ki oddajo v skupna skladišča večje količine kot so g tako obnašal, da je dal McAdoou se velicast-
-■' ■ nejšo sliko njegove službe. Takole pripoveduje
»Partizansko osvoboditve«:
hiša kovača Hiti ja v Begunjah pri Cerknici, porušena od partizanov.
predpisane, dala posebno premijo. Količine žila so bile. določene na osnovi srednjega pridelka nn ha v dotičnem okraju v zadnjih 10 letih. Premija je 200 levov za stot žita.
Zaplenjena imovina komunista Edvarda Kocbeka
_ McAdoo sam:
| »Wilson mi je rekel, da sestavlja vlado, n Zelo bi mi bil hvaležen, je rekel, če bi hotel
■	sprejeti mesto državnega tajnika financ. Po-g udarjal je, da bi mu s tem storil velikansko
■	uslugo.«
S Na nesrečo pa se Wilson ni vedno ravnal g po tej metodi. Ce bi se, bi zgodovina šla po Zaplenjena je imovina profesorja Edvarda Koc- g drugačnih smernicah. Na primer: preprečil je beka, roj. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, bivajočega v n Ameriki, da ni vstopila v Zvezo narodov. K Ljubljani. Zaplemba ima običajne zakonite posle- g mir0vnim konferencam ni vzel nobenega člana dice.	g republikanske stranke, temveč samo člane last-
---;-—-7—-—rT-:-■ ne stranke. Izid tega postopanja jc bil, da si
Vremenska napoved o. maja (sobota): g jR Wilson zapravil predsedniško mesto, zapra-Močno deževje s hudimi nevihtami (najbrž v " vil predsedniško mesto, zapravil tudi zdravje, glavnem ponoči), nevarnost toče, temu bo sledil g Ameriko pa prisilil, da je ostala izven Zveze deževen in hladen dan.	g narodov, s tem pa obenem spremenil tok zgo-
9. maja (nedelja); bistveno izboljšanje,	a dovine.
KULTURNI OBZORNIK
Posmrtna razstava Ivana Vavpotiča
V počastitev spomina slikarja Ivana Vavpotiča je Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu odprla umetnostno razstavo del umrlega slikarja. Zbrano je veliko število podob v različnih tehnikah, obsegajoče čas od 1. 1893 do današnjega časa. Tako ima prireditev tudi retrospektiven značaj, ter naj ponazori miselni in umetnostni razvoj znanega poimpresionistič-nega slikarja.
Kdo ne pozna Vavpotičevih portretov, tihožitij ali ilustracij? Človeku se zdi na razstavi, kakor da srečuje stare znance. Poznane ljudi s ceste, salonov, s sprehodov. Posebno za Ljubljančane pomeni zbrano Vavpotičevo delo, kakor da si nekje na veliki prireditvi ogledujejo prave, žive podobe svojih prijateljev. Va-vpotič je bil slikar meščanskega okolja. Ne samo zato, ker je večino svojega dela žrtvoval prav določeni plasti našega občinstva, marveč tudi zato, ker je točno dojel vsebino, barvo in obliko našega meščanskega okusa. Tako je bil v neki meri nadaljevatelj naših portretistov in genristov iz prve polovice. 19. stoletja.
Prve risbe, ki so v 90. letih preteklega stoletja nastale za »Dom in svete, nam že pokažejo mladega slikarja takega, kakršen je bil v bistvu vso svojo umetniško dobo. Fantastične stilizirane ovija,ke okvirjaio bolne scene prevarane ljubezni, mlada deklica se gizdavo ogleduje v vodi, toda soj ji vrača mrtvaško podobo... Če k tem ilustracijam pritegnemo v primerjanje todobno literarno nastrojenje, potem vidimo, da je mladi slikar čudovito za-rlcl časovno občutje. Je to občutje razcveiajo-eega se meščanskega ponosa. Bizarne snovi tujega mondenega življenja se s pridom vnašajo v naše mesto in podeželske gradove. Celo mla-
di Emil Leon, ki je kasneje tako čudovito zapel pesem o domačem pogorju, se v svoji mladostni literaturi ne more povsem odtegniti čaru efemernega leposlovja. Od tod je kasneje vzplamtel tudi spor Govekar—Cankar. In kakor je bil n. pr. Govekar gotovo nesporni glasnik meščanskega okusa in vseh njegovih nazorov na splošno, celo Prometej-naturalist pri nas, tako bi moglo Vavpotičevo slikarsko delo v grobem prerezu, tako pisano besedo ^projicirati na dvorazsežno slikarsko ploskev. Vse Vavpotičevo slikarsko delo je bilo naslikano z vidikov modernega naturalizma, pobarvanega z izrazito meščansko miselnostjo. Kakšna je podoba modernega, meščanskega naturalizma? Prvenstveno veselje nad čutno obliko, — toda ne povprečno (kakor so jo n. pr. ccnili francoski naturalisti), plebejsko, marveč »lepo« —, ki ji je dodana neka ideja, misel, včasih tudi tragika. Toda tudi ideju ne sme biti nelepa, enostavna, marveč izbrana. To je kanon meščanskega estetskega nazora, ki se ga je v mnogih svojih delili točno držal tudi Vavpotič. Pri gradnji te vrste dela oblikovni »kako«, čeprav se na prvi pogled zdi, da je najvažnejši, skoraj redno prekosi vsebinski >kaj«. Je to mala prevara, izvršena silno spretno. V višavah fines, bodisi oblikovnih, bodisi vsebinskih, pa je itak eno od drugega ločiti, silno težavna stvar. Poglejmo n. pr. sliko »Pri kopanju«! Naturalistična podoba prve vrste. Predmetni naturalizem je skoraj boleč. Toda zunaj, nekje nad mestom, se je razbesncl vihar. Človek se nehote vpraša, čemu? Toda za vsebinski poudarek podobe je tudi to ozadje potrebno. Če je pisal novelo Cankar, je njegov naturalizem skopnel pred končno miselno poanto v absolutnem estetskem sozvočju, če pa je isto delo opravljal n. pr. Govekar, pa miselna poanta nikoli ni bila tnko prepričljiva, da se ne bil vprašali: čemu ideja, ali pa čemu naturalizem! Isto vprašanje, kakor si ga nehote zastavimo nb marsikateri Vavpotieevi podobi.
Tak približno je svet. iz katerega je v glavnem pognala cvetove Vavpotičeva umetnost,
Vendar so osebna nadarjenost, mladostna vnema ter izredna marljivost storile, da je marsikatero delo postalo nadčasovno, dokumentarno tuko v estetskem kakor tudi v splošno družabnem pomenu. Zanimiv jc pregled razstavljene zbirke, če stopamo po sledovih slikarjevih najvišjih in najbolj iskrenih navdihov. »Polakt v gozdu« (»V senci« 1904) je eno najbolj zgodnjih. pa gotovo eno najboljših Vavpotičevih del sploh. Iz skromnega okvirja čutimo velik format! Tak je bil Vavpotič le še v risbah, na splošno tod še večji, ker muf ni bilo treba jemati v poštev čutnega barvitega elementa. Ostala dela, ki spadajo nedvomno v umetnostne galerije, so: »Sejem v Idri ji«, »Podoba dr. S-Bevka«, nekaj otroških portretov iz zgodnje dobe, »Zena pri oknu« ter neknj tihožitij.
Posebno poglavje umetnosti Ivana Vavpotiča, gotovo najbolj kvalitetno, pa predstavljajo ilustracije raznih mladinskih in drugih knjig (Deseti brat, Milčinskega pravljice, Mladim srcem itd.). Tu je pokazal slikar višek svoje umetnostne zmogljivosti. Skoraj ni spoznati slikarja s parketa v čudovitem, realističnem okolju Jurčičevega Desetega brata. Res jc, da se je slikar razgledal po češki in drugi evropski ilustraciji, vendar je glavna invencija njegova last. Vsaka risba je prežeta neke čudovite fantazije, grotesknosti a,i humorja. Kakor bi se hotel umetnik v teh, najmlajšim namenjenih delih maščevati nad dostikrat praznimi urami, zapravljenimi v lesketajočih se salonih. Kakor da se je umetnik, truden votlih fraz, podal v, le malini in nebogljenim razumljiv svet pripovedke o zlodejih, čarovnicah, pošastih itd., ter tu iskal počitka in pravega umetnostnega veselja. Tu skoraj ni najti slikarju. ki je toliko ljubil lesket dragocenega porcelana, sijaj svile, baržlina, torej le zunanjo snov, prav za prav njeno lupino. Sproščena, rodovitna fantazija je predrla skorjo videza in popeljala mladn srca v kraljestvo tajinstve-ne lepote.
Dr. F. šijnncc je ob priliki razstave napisal krajšo monografijo o slikarju. V njej iz-
črpno obdeluje njegov umetnostni razvoj, v njej podaja življenjske podatke slikarjevc, vse to pu ponazoruje s številnimi, dobrimi ilustracijami. Čitatelji te knjige si bodo pomanjkljivosti pričujočih vrstic lahko nadoknadili
ob priliki ogleda razstave.	S. M-
*
Pisatelj Ivan Albreht — pctdcsetletnik. —
Včeraj je praznoval 50-letnico pisatelj Ivan Albreht, pisatelj številnih knjig proz in pesmi ter človek, ki se posveča izključno literaturi kot življenjskemu poklicu. Ko je imel lani s svojimi prijatelji recitariiski večer, mu je govoril prof. Veber in členil njegovo pojmovanje leposlovja. Zdaj o 50-letnici pa se spomnimo samo v kratkem njegovega delovanja.
Rodil se je 7. maja 1893 kot deveti otrok kmečkih staršev v Hotederšici, p. d. pri Gregorjevih. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ljubljani, gimnazijo v Ljubljani, univ. fil. fak. v Gradcu. Med prejšnjo vojno je študije prekinil, pozneje opustil.
Literarno je začel nastopa 1910 v »Angelčku« pod pseudonimom Ivan Gregorjev, kasneje v »Slovanu«. »Lj. Zvonu« in (za Steletovega uredništva) v »DiSv. Sodeloval je pri raznih listih in revijah. Prva knjiga, pesmi »Slutnje« je izšla 1920 nato v raznih založbah druge knjige: Mlada greda, Zelena livada, Paberki iz Roža. Malenkosti. Ranjena gruda, Andrej Ternouc itd. itd., knjiga za knjiuo, saj je izšlo do zdaj nad 20 knjig, veliko gradiva pa je razmetanega še po raznih revijah in listih. Poleg tega se je nekaj časa udejslvoval kot novinar in urednik književnih zbirk (Splošna knjižnica itd.). Širok odmev je dosegla zlasti mladinska spevoigra »Sirota Jerica« (1. 1929). ki je tekom let doživela nad 2000 uprizoritev. Komponiral je pokojni E. Adamič.
Zadnje čase pripravlja dve zbirki verzov »Črni zublji« in »Materin obraz« ter večje delo v prozi »Slepi brat« in kmečko povest z notranjskih hribov »Rovtarica«. K življenjskemu jubileju mu želimo še mnogo uspeha.
2)Ai>i£ae novica
Koledar
Sobota, 8. velikega travna: Prikazen Mihaela nadangelu; Peter iz Tar„ škof.
Nedelja, 9. velikega travna: Mati človeštva; Gregor Nacijanski, škof in cerkveni učenik.
Zgodovinski paberki
8. velikega travna: 1. 1521 je izdal cesar Karel V. vvormski edikt, v katerem je nad Lutlirom in njegovimi pristaši izrekel državni progon (Reichsacht) ter prepovedal širjenje njegovih spisov, ki se morajo sežga-ti. Luthra je njegov zaščitnik saški volilnik Friderik Modri skril kot »gospodiča J,lir'.in< na gradu Wartburgu, kjer je živel deset mesecev in prevajal sveto pismo v nemščino. Cesar je nato zapustil Nemčijo in odšel v Italijo, kjer so se vojskovale njegove čete s Francozi za posest Milansko vojvodine, svetovalstvo, ki je v njegovi odsotnosti vladalo, ni imelo dovoli moči. da bi edikt uveljavilo, zato se je hitrovstvo vedno bolj širilo. Začeli so ustanavljati evangelijske občine z novim cerkvenim redom in bogoslužjem v nemškem jeziku. Zarndi grozeče turške nevarnosti — turški sultan Sulejman II. Veličastni je osvojil Beograd in porazil Madžare v bitki pri Mohaču, nakar mu je bila odprta pot na Dunaj — in zaradi spora med papežem in cesarjem je državni zbor v Speyru 1. 1526 sklenil, naj vsak član državnih stanov v sveti krščanski veri tako živi, kakor si npa pred Bogom in cesarskim veličanstvom zagovarjati. Sedaj so se naglo širile organizirane deželne cerkve —
1. 170? se je pričela slovesnost posvečanja ljubljanske na novo sezidane stolne cerkve svetega Nikolaja in je trajala osem dni. Ko je bilo že zgodaj vse pripravljeno za to opravilo, so bili povabljeni na njo: cesar jožef I., cesarica vdova in cesarske princese, dvorni kancler, vsi avstrijski škofje s praškim nadškofom na čelu, deželni glavar in dvorni kancler v Gradcu, domači deželni stanovi in odposlanci. Krasna in pomenljiva slavoloka, 40 čevljev visoka, sta bila postavljena na Mestnem in Novem trgu. Za spomin na to slovesnost so dali kovati krasne s.re-hrne in zlate medalje. Za godbo so skrbeli štirje kori. '
Osebne novice
Lep jubilej skrbnega družinskega očeta
Danes praznuje v krogu svoje družine sede m desetletnico rojstva ugleden in veren krščanski mož, g. Alojzij Me ti ar, mizarski mojster na Zabjaku v Ljubljani. Kljub lepi starosti doživlja ta življenjski jubilej pri trdnem zdravju. Rodil se je 8. maja 1873 v H rastju pri Grosupljem kot sin mizarja. Pri očetu se je izučil mizarstva, nakar je po odsluženi vojaščini odšel v Ljubljano ter stopil v službo v tovarno Tonnies, kjer je ostal 24 let. Ko je v letih 1906—8 tn tvrdka gradila novo poslopje za sedanjo Ljudsko tiskarno, je bil naš jubilant zaposlen v novi zgradbi pri mizarskih delih. Po končani svetovni vojni se je osamosvojil in odprl lastno mizarsko delavnico, katero ima še danes.
S svojo vzorno in pridno ženo Marijo, ki mu je umrla leta 1925, sta si ustanovila družino, v kateri se je rodilo 11 otrok. Od teh jih živi še devet. Mnogo truda, žrtev in odpovedi je bilo treba, da sta preživila in spravila h kruhu toliko otrok. Sama zelo verna, sta tudi svojo družino vzgojila v pravem krščanskem duhu. Otroci so sedaj že vsi odraslMn si večidel že vsi tudi ustanovili lastna ognjišča. Njun sin France je zaposlen že veliko let kot stroini stavec v Ljudski tiskarni, najmlajša hči Iva pa je uradnica pri Visokem komisariatu.
Otroci — Starši
Izšla je krasna mladinska legenda
Pastlrtkova nebesa
ki jo je napisal Jože Tomaži6,. s slikami opremil pa Jote Beranek
Povest je posebno priporočljivo branje — mladim in odraslim
50 strani, 5(1 slik Broš. L 8"—, kart. L ll —
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta 5
Naš jubilant je prava dolenjska korenina, skromen in delaven. Vse svoje moči je posvetil delu in skrbi za družino. Navzlic vsem težavam pa je vedno vedrega duha. Naj ga Bog ohrani v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let. K visokemu življenjskemu jubileju pa mu prisrčno čestitamo!
= Poročila sta se med. univ. dr. Bnrštnar Marijan in Ada Burger, slušateljica Glasbene akademije. Mlademu paru obilo sreče!
Novi grobovi
+ V Ljubljani jo včeraj, na prvi petek zjutraj, umrla gospa Emilija šušleršič, vdova po pred 7 meseci umrlem možu Ignaciju, s katerim sta živela skupaj v zakonu 57 let. Pred tremi leti sta se preselila iz. Bosne v Ljubljano k svojemu nečaku Jožetu šušteršiču, uslužbencu škof. ordlna-riata. Doživela je lepo starost 78 let ter po petmesečni hudi bolezni vdano in mirno zaspala v Gospodu. Pogreb bo v soboto, dne 8. maja, z Zal, kapelica sV. Petra, ob 10 na pokopališče pri Sv. Križu. — Naj počiva v miru!
•f- V Ljubljani jp umrl gospod Avgust Zadnik, Inšpektor državnih železnic v pokoju. Pogreb bo v soboto, 8. maja, ob 3 popoldne iz. kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje!
KINO MATICA
Zaradi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.50, 16.50 in 19, v nedeljo ob 10.50, 14.50, 16.50 in 19.
—	V ponedeljek, dne 10. maja 1943. ob sedmih bo slovesna črna maša za |>ok. prof. E. Tom-cem v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Vabljeni I
—	Slovenski čebelar. Izšla je 5. in 0. številka s prav pestro vsebino. Članke: Čebela in ljudska prehrana. Čebela — kmetovalčeva koristna pomočnica. Medeno žganje, dalje članke med »Drobirjem«: Rusko čebelarstvo. Važnost čebel za pridelovanje deteljnega semena, Množina pridelka ajde, bodo z zanimanjem brali nele čebelarji, ampak tudi sadjarji, kmetovalci in inteligenti, ker so vsi jako poučni. Čebelarje bodo še posebej zanimali članki: Čebelarsko knjigovodstvo, Opazovalne postaje in mnogi članki med »Drobirjem« ter »Od-
mevi«. Za čebelarsko zgodovino so važni članki: Modic Janez, Rodinjska čebelarska bratovščina in Sedem bratov — sedem Čebelarjev, Tudi mi iz Sp. Štajerskega smo zraven. Med sotrudniki je tudi Cvetko Golar s pesmijo: Čebela na paši.
—	Višja temperatura, nizek barometer. Lani osorej je vremenski kronist zapisal, da je majniška slana napravila po sadnem drevju Škodo. Prve dneve maja je lani bila huda slana, nato so nastopili lepi dnevi in kronist je z veseljem zapisal, da se je dnevna temperatura dvignila nad +20 stopinj Celzija in lo prvič, ko se je letos dnevna temperatura dvignila nad omenjeno višino že v drugi poloviri aprila. Naglo se vrste spremembe vremena. Sedaj je temperatura višja, a stanje barometra nizko. V četrtek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +17.0 stopinj Celzija, v petek zjutraj najnižja +10.4 stopinj Celzija, ki pa ie za nekaj stopinj višja od prejšnjega jutra Barometer jc padel na 754.3 nun. Kmalu po polnoči je začelo lahno deževati. Deževalo je dobrih 20 minut. Pozneje od 3.20 zjutraj dalje jc začelo nekoliko močneje deževati tako. da je v petek do 7 zjutraj padlo za 2.2 mm dežja.
—	Risarko in pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčici«, gospodično I'. N„ vljudno prosimo, naj se zglasi čimprej v uredništvu »Slovenca«. Gre zu objavo slikanice. — Uredn.
Cerkveni vestnik
Posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu!
Skupne posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu bodo v nedeljo, 9. majnika, v sledečem redu:
1.	Za vse ljubljanske dekliške Marijine družbe in družbe za žene (gospe) ob 3 |K>poldne v cerkvi sv. Jožefa. Govori: g. p. Florijan Ramšak D. J.;
2.	Za vse ljubljanske Marijine družbe za može in fante ob 5 popoldne v križevniški cerkvi. — K tej posvetitvi so vabljeni tudi vsi gg. sodali akademskih kongregacij. Govori g. prior Valerijan Učak. G. voditelji teli družb naj vpoštevajo okrožnici ŠVMD dne 25. februarja in 9. aprila t. 1.;
3.	Za lavantince ob pol 5 popoldne v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Govori: msgr. stolni prošt dr Maksimilijan Vralier;
4.	Vse dijaške kongregacije bodo praznovale svetovni kongregacijski spravni dan obenem s ponovitvijo posvetitve ob 5 popoldne v stolnici sv. Nikolaja s skupno adoracljo. Nagovor ima: prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman.
•
Križanske moško kongreganiste obveščamo ludi tem potom, da se družba v nedeljo, 9. maja, po|ioldne ob 5, posveti brezmadežnemu Srcu Marijinemu in da se njeni Člani današnji sobotni dan s kakršnim koli spokornini delom in prejemom sv. zakramentov vredno pripravijo na nedeljsko i>o-svetitev v Križankah.
Iz *Sela io življenja - o<£ (u in (am
Z Gorenjskega
Državni vodja SS Himmlcr na Koroškem.
»Volkischer Beobacliter« poroča 5. maja, da je državni vodja SS in šef nemške policije Ilein-ricli Himmler v začetku maja obiskal Koroško. Pokrajinski vodja dr Rainer ga je pričakoval na meji pokrajine z najodličnejšimi predstavniki pokrajine iu gu nato spremljal k Millstiit-tskemu jezeru, kjer si je ogledal taborišče za predvojuško vzgojo. Odtod so potovali skozi Celovcc v Velikovec, kjer se je Himmler udeležil spominske slovesnosti, ki je bila prirejena v proslavo 2. maja 1919, ko je Velikovec prišel izpod srbske nadoblasti. V Velikovcu je bil Himmler slovesno sprejet od vsega prebivalstva. Na slovesnosti je spregovoril tudi Himmler sam ter podčrtal zasluge Koroške z.a Stranko že v časili, ko je bila ta še v borbi za oblast. Posebej je podčrtal pomembnost zadnje vojne proti Srbiji, s katerim je bil star sovražnik Koroške poražen. Po svojem porazu je moral tudi odstopiti del ozemlja, s katerega je svoj čas napadal Koroško, namreč Gorenjsko. Po izločitvi slabih elementov v tem območju je zdaj treba vse preostale tudi notranje pridobiti z.a rajh, iz. katerega so nekdaj izšli njihovi predniki. Himmler se je nato dotaknil boju proti boljševizmu in dejal, da gotovo, če se je Velikovec pred 24 leti lahko sam s svojo močjo znebil sovražnika, nihče ne more dvomiti, da proti nemškemu rajhu iz današnjih dni in njegovim najboljšim vojakom in njegovemu velikemu vodji danes ne more niliče kljubovati. Po tej slovesnosti je odpotoval državni vodja SS Himmler nazaj v Celovcc.
S Spodnjega Štajerskega
Novo športno igrišče v Mariboru. Ker bo tudi letos primanjkovalo primernih športnih igrišč v Mariboru, je mariborski mestni šolski urad segel po samopomoči in s pomočjo uporabe mestnih nepremičnin in mestnega gradbenega urada zgradil veliko športno igrišče v ljudskem parku v Mariboru. Delovne moči za velika zemeljska dela, ki so bila potrebna, so dale vse mariborske gimnazije, moško in žensko učiteljišče ter meščanske šole. Skoraj ves apfil je delalo po več skupin, v katerih je bilo 50 do 60 dijakov in dijakinj, kuluk v parku. Vsaka skupina je bila pod vodstvom svojih učiteljev in vzgojiteljev. V tem skupnem delu so preuredili primerne prostore v parku v celo vrsto športnih igrišč, tako v igrišče za nogomet in rokomet, uredili so dve novi skaka-lišči za skok v višino in daljavo. Že obstoječe krožno tekališče in 100 metrska proga za tekme
Trije zlati laski deda Vseveda
Spisal K. J.Erben — Ki»al Ivan Roiulli
OGLARJEV SIN PA JE TAKO POSTAL KRALJ, KAKOR MU JE OBLJUBILA SOJE-NICA.
TŽPm
i ■■ -
___
sta bili popravljeni. Športne prostore so že za-sejali s travo in bodo na njih vadile lahko tetiv vadne skupine, ko jim bo mestni šolski urad to dovolil.
Z železnim križcem I. razreda je bil odlikovan Ptujčan SS vojni poročevalec dr. Herman Pirich, sedaj na vzhodnem bojišču. — Z železnim križcem II. stopnje pa je bil odlikovan Emil Berglez iz Brezna pri Mariboru, ki se bori v Severni Afriki. Hkrati z odlikovanji je bil imenovan za višjega strelca. Svoj čas je bil zaposlen na Potočnikovi žagi.
Smrtna kosa. V Mariboru jo umrla 73 letna zasebnica Julijana Petrovčič, v Hagau je umrla 451etna Pavla VVarl roj. Grundner. Pokopali so jo v Poljčunah, v Celju je umrl 72letni bivši trgovec Ignacij Sparhackl, v Gradcu je umrl predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Fritz Marinitsch, (loma iz Vintarevcev pri Sv. Urbanu pri Mariboru. Na vzhodnem bojišču je padel višji SS grenadir Erich Malgaj, doma iz Ormoža.
Iz Hrvaške
Imenovanje bivšega ministra prof. Radkovifa za poslanika NDH v Berlinu. Izpraznjeno poslani-ško mesto NDH v Berlinu, ki je nastalo z imenovanjem prejšnjega poslanika dr. Mile Budaka za zunanjega ministra NDH, je sedaj zasedel prejšnji hrvaški prosvetni minister profesor Stjepan Rad-kovič. Novi hrvaški berlinski poslanik je bil pod Avstro-Ogrsko pri bivši deželni vladi v Zagrebu srednješolski nadzornik ter je isti položaj zavzemal tudi v bivši Jugoslaviji. Po ustanovitvi NDH je postal najprej državni podtajnik v hrvaškem prosvetnem ministrstvu, nato pa ludi prosvetni minister.
Ustanovitev novega mladinskega gledališča v Zagrebu. Društvo hrvatskih gledaliških umetnikov namerava v Zagrebu v kratkem ustanoviti novo mladinsko gledališče, ki bo imelo svoje predstave v prostorih Hrvatskega državnega gledališča. Prva predstava novega mladinskega gledališča v Zagrebu bo dramatizacija znanega potonisa Karla Maya »\Vinetou«, katero je oskrbel Branko špofjar.
Iz Srbije
Pod zemljo so se skrivali. V neki vasi blizu čačka je srbska policija pred kratkim odkrila prav zanimivo skrivališče komunističnega vodstva. Ko so varnostni organi preiskavali vrt pri nekem tamošnjem kmetu, so nenadoma začuti odnekod človeške glasove, ki niso mogli prihajati od nikoder drugod, kakor iz zemlje. Takoj so začeli kopati ter so kmalu odkrili podzemno skrivališče
KRALJ PA SE DANES - PREVAŽA LJUDI CEZ ČRNO MORJE, NAMESTO - STAREGA BRODNIKA.
m KINO MATICA
22-41
Eden najmočnješlh filmov sezono! New York . .. mesto brez oddiha .. « Šport, Jazz. ljubezen I Izborna tehnično dovršena režija I
»Harlem«
V glavi, vlogah: Vlvl Glol, Masslmo Glrottl,
Amedeo Nazzarl, Osvaldo, Valentl! Zaradi dolžino filma predstave ob 14.30., 16.30 ln 19. url. V nedeljo matineja ob 10.30.
TEl.
KINO UNION
22-21
ZA SMEH IN KRATEK CAS! — Priljubljeni dunajski komiki v Italijanskem filmu
»Sedem let sreče«
V gl. vi. : Vlvl Glol. Elll Parvo, Ilans Moser, Theo Llngen, Wolf Albaeh Retty In drugI
Predstavo: delavnik ob 16.30. 17.30 In 19 30; :>b nedeljah ob 10 30. 16 SO. 1 7 80 |n 19.30
TEl.
KINO SLOGA
27-50
Visoka pesem ljubezni v filmu
»Nepopolna ljubezen«
V glavni vlogi: Wllly Frltsch. Glscla Uhlen.	[8
Ida WUst tn Liane Ilald.	«
PREDSTAVE ob lt, 15 50, 17.40 in 19 30;	■ v nedeljo pa še ob 10.30!
glavnega komunističnega odbora. Na poziv orožnikov so morali skrivači najprej pometati iz jame vse orožje, nakar so se morali pojaviti tudi sami. Vseh je bilo pet Mert njimi je bila tudi ena ženska. Vsi so bili neostriženi in neobriti in so bili komaj še podobni ljudem. V tej luknji so se skrivali že od lela 1941. Pri njih so našli lepo zbirko propagandnega gradiva in 20 000 dinarjev gotovine. Orožniki so vse odpeljali v zapore.
Drobna ljubljanska kronika
Risarko in pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčici«, gospodično P. N., vljudno prosimo, na.1 se z.glnsi čimprej v uredništvu »Slovenca«. Gre za objavo slikanice. — Uredništvo »Slovenca«.	I Opozarjamo na koncert slavnega plani- j sta Carla Vldussa, ki bo v ponedeljek, 10. t. I m., ob 7 zvečer v voliki fllbarmonični dvo-1 rani. Pianist Viilusso jo eden največjih umetnikov klavirske igro. znan po vsej Ev- I ropi in (udi Južni Ameriki in spmln v prvo vrsto stalnih koneortuntov. katerih igro ob-čudu je ves muzikalni svet. V ponedelic i 10. maja, bo nastopil v veliki filharmoničnl , dvorani ler izvajal nnslodnjl spored: Beethoven: Sonata op. 10, Ferrari Trecnlo: 6 Etude, Chopin: 12 Etuile op. 10 in 12 Etiule op. 25. Na koneert opozarjamo in vabimo. Začetek točno ob 7. predprodaja v knjigami Glasbene Matice.
fo hočete slišati mladinski orkester, vad-niški povski zbor in Dotolovo igro »Učenjak« — pridite v frančiškansko dvorano na akademijo učitrljiščnikov v soboto ob 18.30. Starši, prijatelji mladino, iskreno vabljeni!
Strojepisje In stenofrrafi.la — dva najvažnejša praktična predmeta, potrebna v vsakeln poklicni Novi polelni tečaji pričenjajo tn teden. Učnina nizka. Največja moderna strojepisuica, raznovrstni stroji. l'ouk
dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije in prijnvo dnevno ilo 10. maja: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Sardenko: Marijine pesmi vam bodo zelo dobro služile z.a razne majniške prireditve. Dobijo se v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari tr? 30.
gadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I sporoča, da dobijo člani naročene paradižnikove sadike v mestni vrtnariji v ponedeljek in torek. 10. in 11. t. ni., od 8 do 11 dopoldne. Zamudniki bodo ostali praznih rok.
Zveza ribarsklh društev In Rlbarsko društvo vabita svoje odbornike nn sestnnek v nedeljo, 9. maja, ob 9.30 v Novinarskem domu. Gosposka ulica (hankn Slavija). Ker so bo sklepalo na sestnnku o zelo važnih ribiško-športnih vprašanjih, z.nto ro prosi za zanesljivo in točno udeležbo. — Predsodnik zvoze in druStva.
Vabilo. Zadruga Učiteljska samopomoč v LJubljani vabi vso zadružnike na XI. redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 9. mitja, oh 9 nn II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Cojzov graben.
Dl.inkt liiJe 3. In 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščansko šolo prijavite so za
posebne Instrukeije v predmetih za mulo maturo. Ločoni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijavo dnevno od 9—12, popoldne od 4—6: Specialno strokovne Instrukeije za gimnazije In meščanske šole, Mussollnljev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče mesta!
Llcltnelja zapadlih predmetov bo v sredo, 12. ma.iH, ob 15 v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
1'onesrcčencl v Ljubljani. Anton Skri-njar. 2« letni šofer, je med vožnjo padel z motoeikln in dobil hudo poškodbo po glavi. — Karel Prijatelj. 28 letni pletilec, stnnujoč na Ježiel, je pndel in si zlomil levo nogo. — Ljudmila Lukeževa, 22 letna uradnica, so je usekala v palec levo roke. — S streho na glnvo je padel kamen 15 letnemu posestniko-vemu sinu Feliksu Kunstlju.
Gledališče
O p e r a t
Sobota. 8. maja. ob 18: »Prodana nevesta«.
Prvič v sezoni. Red Premterski. Nedelja, » majn. ob 17: »F.vgenIJ OnJogln«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
I) r n m a i
Scbfiia, S. maja, ob IV »V ?««u ob!«t»nln«.
Zaključena predstava za Šolsko mladino.
Nedelja. S. maja, ob 15: »V času obiskanja«.
Znižane cene od 15 lir navzdol — Oh 18.30: .V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Občinstvo opozarjamo, da ro nredstnvc »V času obiskanja«. ki so namenjene mladini. v glavnem zaključene in so vstopnice domala razprodane, vendar pn ro pred vsako predstvo, pni uro prod začetkom, pri blagajni v Drami ua razpolago vstopnice, ki so šc ostale.
Naznanili)
RADIO. Sobot«, 8. maja: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoveil časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročiln v slovenščini — 12.45 Opernn glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini - 13.12 -Simfonična glasbil — 13.30 Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Kramer — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koneert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta so-pranistka Draga Sok in tenorist Janez Ll-pnSček. operetna glasba — 15 Poročiln v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved čhrb, poročila v italijanščini — 17.15 Glasba CIaudlja Montoverdija — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Polili.' komentnr v slovenščini - 20 Napoved čnRn. poročila v Italijanščini — 20.20 Pripombo dogodkom — 20.40 Pisnim glnsha — 21.10 Kouccrt vodi dirigent Autonio Coce — 21.55
Predavanje v slovenščini — 22.05 Orkester vodi dirigent Rizza — 22.45 Poročila v italijanščini
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9: mr. Humor, Miklošičeva c. 20. in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78
NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLI ZBO ho opravljal od sobote od 211 ilo ponedeljka do N mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Ljubljana, Štefanova ulieu 7 1.
NOVA LEPA KNJIGA
BLISK
je prekrasen roman iz življenju živali v severni Kanadi — jc napeta zgodba volka-psa, ki se končno sprijazni s človekom. — Delo je spisal znani pisatelj Curvvood, katerega delo »Kazati — volčji pes« tudi mi Slovenci že poznamo v prevodu. — Kupujte to lepo knjigo, ki jo dobite v vseU knjigarnah in trafikah!
S. S. VAN DINE:
»Povej mi vendar, kako si spoznal, da si je Skeel pomagal na ta način, da je zaprl vrata za seboj.«
»Našel sem to pripravo včeraj v žepu njegove večerne obleke.«
»Kako to!« je bojevito vzkliknil Ileath »Vzeli ute jo v Skeelovi sobi in mi uiste povedali ničesar?«
»Saj sein io vzel šele potem, ko so vaši :!je vse obleke natančno pregledali in so že zaprli omaro, fe kleščice so bile spravljene v
žepu telovnika pod srebrno škatlo za cigarete. Priznam, da sem to obleko preiskoval precej natančno, kajli vedel sem, da jo je pokojni nosil tisti večer, ko je bila umorjena plesalka in sem upal, da najdem na njej kak znak, ki bo dokazoval njegovo soudeležbo pri zločinu. Ko sem nušel te kleščice, nisem imel niti pojma, čemu naj bi mu bile služile še bolj sem bil v zadregi zaradi rdeče vrvice, ki je bila pritrjena nanjo. Prav eotovo jih Skeel ni rabil zato, da bi si razredčil z njimi svoje obrvi, a če bi ?e jih res posluževal v ta namen, čemu noki je potreboval vrvico? Kleščice so gotovo bile lasi le-
pe Marjete, saj sem dan po umoru opazil podobno orodje na toaletni mizici poleg skrinjice za dragulje... A to Se ni vse.«
Pokazal je s prstom na košarico za papir poleg pisalne mize, v kateri je bil velik kos papirju.
»Opazil sem tudi ta papir, na katerem lahko še vidite naslov neke trgovine z modnimi novosuui. Danes zjutraj sem bil v tej trgovini in sem dognal, da uporabljajo rdečo vrvico za zavoje. Tedaj sein prišel do sklepa, da je Skeel vzel kleščice in vrvico tukaj v oui usodni noči... Vprašal sem se, čemu neki je Skeel izgubljal čas, da je pritrdil vrvico na klešče. Priznam, da dolgo nisem mogel najti odgovora. Ko sle mi pa povedali, da ste aretirali Jessupa in opirali svojo obtožbo prav na dejstvu, du so bi'a vruta po Skelovem odhodu /.uprta, se mi je nenadoma posvetilo.«
XXVI.
Obnovitev dogodkov v usodni noči.
Ponedeljek, 1? septembru, opoldne.
Ko je Vance končni svoje pri|Mivedovunje, je v sobi vladala nekaj časa popolna tišina. Nlarkhum je zleknjen v naslanjač gledal zamišljeno pred se, Ileath pa je gledal Vanceju z občudovan jeni in z neko nevoljo; temelj, nu katerega je naslanjal svojo teorijo o Jessupovi krivdi, je bil ovržen in v«a zgradba se je ne-vurno majala. Markham je to dobro razumel ia spo/nal, da tudi njegovi upi propadajo.
»Želel bi, da bi nam tvoje odkritje bilo v večjo pomoč,« je zagudrnjal, obrnivši se k Vanceju. »lo zadnje tvoje odkritje nas sili, du se vrnemo približno tja, kjer smo bili v začetku.«
»Nikdar ne bodi tako črnogled; glejmo z zaupanjem v bodočnosti... Ali hočeš, da ti v celoti pojasnim svojo zamisel. V njej je nešteto možnosti.«
Udobno je sedel v naslonjač in začel:
»Skeel je potreboval denar... Morda so se njegove svilene srajce začele trgati in ko 6e mu ni posrečilo, da bi približno teden dni nred umorom i/.vil dekletu večje vsote denarja je prišel semkaj v ponedeljek zvečer, iuviio pred enim tednom. Vedel |e, du bo plesalka v mestu in jo je hotel počukati, ker je domneval, do ga ne bo hotela sprejeti Dobro je tudi vedel, du so bila stranska vrata zvečer zaprta in ker oi želel, du bi ga kdo videl, si |e z zvijačo po-magol, lako da je odprl vrata medtem ko se je navidezno iel prepričal, če njegove prijateljice res ni doma. Ko se mu je posrečilo na tu način odpreti stranska vratu, je po hodniku prišel neopaženo v stanovanje v času med pol deseto in enajsto uro. Ko se je gospodična vrnila v spremstvu gospoda Spotswoodeja, se je Skeel hitro skril v omaro in ostul tam, dokler obiskovulec ui odšel. Tedaj je prilezel iz omare K« ga je deklica zagledala, je prestrašeno zakričala; a ko ga je spoznala, je dejala Spots-vvoodejtl, ki je potrkul na vrata, da ni nič iu da lahko mirno odide domov. Ta je res odšel
v klub lgrut karte. Medtem sta se akeel in gospodična razgovarjala o denaruih zadevah; bržkone ta razgovor ni bil bogve kako nuren. Medtem je nekdo telefoniral- bkeei je vzel slušalko in odgovoril, da je plesalka odsotna. Nato se je ruzgovor nadaljeval. 1 edaj pa se je prikazal drug oboževalec. Ne vem, če je ta pozvonil ali je imel svoj ključ. Zelo verjetno je imel svoj poseben ključ, kajti telefonist ga ni videl iti mimo. Skeel se ie zopet skril v omaro in bil se tuko previden, da se je vanjo zaklenil. Popolnoma razumljivo je, da se je približal ključavnici in opa/oval, kdo je ta neljubi motilec...« Pri teh besedah je Vance pokazal na omaro. »Kakor lahko vidite, je ključavnica omare v taki višin u du je mogoče videti skozi njo naravnost na divan in ko je Skeel opazoval iz svojega skrivulišča, je zagledal nekaj, kar ga je pretreslo do mozga. Prišlec je morda sredi ljubeznivega ra/govora pograbil dekle za vrat in ga začel daviti... Lahko si predstavljam Skeelovo grozo, ko je ždel » temni omari, medtem ko je morilec davil deklel Revček. Nikakor se ne čudim, če je bil kakor okamenel. V davi-teljevih očeh je videl izraz blaznosti in očividno je ta človek moral biti silno močan, medlem ko je Skeel bil slaboten in nenavadno majhne postave. Ali naj bi prišel iz omare? Nikakor nel To bi bile preveč.nevarno! Zalo se mu je zdelo bolj puinetno. da ostane mirno v svojem skri-I vališču. Marsikdo drugi bi na njegovem mestu I storil isto.«
Spori
Pet tekem na Hermesu
Zelena trava na Hermesu bo v nedelljo hudo trpela, zakaj na s|K>redu imajo kar pet nogomet nih tekem. Najbrž ne bo človeka, ki bi gledal vseh pet (Iudi nogometa se človek navsezadnje nasiti), pač pa bodo prišli nekateri dojioldne, da bodo podprli Hermežane pri javili preizkušnji z Vičani, drugi pa popoldne. Če bo lepo vreme, sme pričakovati prireditelj rekorden obisk, saj že dolgo ni bilo pri nas nogometne lekine. ki bi bila namenjena zabavi brez borbe za točke,
Ob 14. ko se bosta kosala Žahjak in Korotan za lepša mesta v II razredu, bodo slali okrog arene samo najzveslejši klubski prijatelji in pa oni, ki hočejo za svoje denarce čim več videli, dve uri pozneje pa se bodo običajni nogometni publiki pridružili še radovedneži, ki bi se radi na lastne oči prepričali ali znajo sodniki samo žvižgati ali pa se tudi dejansko razumejo na ravnanje z žoeo Tekma med sodniki in odliorniki ljubljanskih Športnih klubov bo torej zabavna (vsaj upamo, dn ne bo drugače!), potem pa bo šlo spei zares med Marsovci in Tobakarji.
Oba kandidata sla doslej še brez točke, oba pn sta na letošnjih prireditvah pokazala, da se hočeta potegovali kar za drugo mesto v domačem prvenstvu Seveda je tu še Hermes. vendar bo ta to nedeljo »počival«, to se pravi, igral 7. Vičem brez hrice za točke. Tokrat predjioslavljamo. da bo igrala Tob. tovarna samo s svojimi igralci in
da ne bo po tekmi razveljavljanja, zasliševanja, kazni in podobnega. Računamo pa tudi s tem. da bodo nastopili Tobakarji z istim elanom. ki so ga pokazali na dosedanjih tekmah. Če bo torej tako, bo imela Marsova obramba veliko dela, odbor pa ne bo godrnjal nad moštvom, četudi ne bi dosegel ' kaj več kakor neodločen izid. Kakor rečeno, zdi so nam, da je v vrstah Tobakarjev toliko borbenega duha, da so lahko enakovredni i Marsu i Hermesu.
II. objava Atletske zveze
Potrditev rezultatov. Lahkoatletska zveza v Ljubljani je potrdila rezultate tekme za veliko nagrado v tekih na srednje proge, ki se je vršila 2. t. m. Najlioljši čas v teku na 11X10 m je dosegel v prvi skupini šoštarič Ivan, II. državna moška gimnazija (2:57.6), v drugi skupini pa Pleničur Marjnn, Ilirija (2:59.2) Pri končnem tekmovanju je dosegel prvo mesto šoštarič Ivan s časom 2:53.6, drugo Novak Janez, Ilirija, s časom V00.2. Prvoplasirani tekmovalec se bo udeležil finalne tekme, ki bo 30. maja v Vigcvunu.
Kartoteka atletov. O vsakem atletu, ki -ie vpisan v Zvezo, bo vodila kartoteko s podatki o udejstvovanju in o doseženih telin. uspehih.
Propagandne tekme. 23. t. m. bodo atletske tekme za one, ki niso bili nikoli člani Lahkoatletske zveze, dne 30. inaja pa bo podobna pro-
pagandna prireditev za ženske. Kraj prireditve | iu podroben S|wired bo objavljen naknadno. 1
Sodniški tečaju Na pobudo Zbora lalikoat-letskih sodnikov bo počenši od 20. t. m. naprej tečaj /s sodniške pripravnike, ki se bo končal s teoretičnimi in praktičnimi izpiti. Vpisovanje zn sodniški tečaj traja do 15. t. m — Društvo Planina je razpustilo svoj ženski oddelek Vse dosedanje članice Planine imajo pravico, da se vpišejo v druga društva.
Šport v kratkem
Žaro 7. zeinskimi ostanki pokojnega nemškega športnega vodje von Tschammerja so prenesli lireteklo nedeljo v častno dvorano pod olimpijskim stolpom v Berlinu. Tega dne je minilo deset let. odkar je bil poklican von Tschammer na čelo nemškega športa. Po vsej državi so se vršile spominke svečanosti, združene s športnimi prireditvami pod vedrim nebom. Prenosa von Tsrhammerjevih zemskih ostankov so se udeležila poleg pokojnikovih sorodnikov in prijateljev tudi številna odposlanstva športnih in telovadnih organizacij.
Izvrstni uspehi na lahkoatletski prireditvi t Rimu. Najboljši italijanski atleti so se zbrali preteklo nedeljo v Rimu, kjer so postavili za začetek sezone nekaj zelo dobrih rezultatov. Presenetil le zlasti Paterlini, ki je v teku na 400 m premagal Lanzija z 49.8 sek Borba je bila zelo napela in je mojster Lanzi zaostal samo za desetinko sekunde. Ostali pomembnejši izidi so bili: višina Campagner 1.92 m, kladivo Taddia 52.23 m,*disk
Tosi 50.65 m, 100 m Mainardi 11.1 sek., 800 m Lanzi 1:557.8 min., skok s palico Romeo 3.90 m, 3000 m Beviacqua 8:34 min.
0 nogometni enajstoriri Torina pišejo tudi inozemski lisli, da je nesporno najmočnejše moštvo Italije, ki si je zasluženo priborilo državno prvenstvo za leto 1943. Ce pregledamo imena igralcev ugotovimo, da jih je kar pet. ki so člani državne reprezentance. To so Gallea, Grezar, Loich. Mazzola in Ferraris Koliko so ti igralci vredni, sodimo lahko tudi po tem. da je moralo plačati vodstvo Torina klubom za odstop nekaterih mojstrov nogometne igre visoke zneske.
Constantino ie zmagal v pomladanskem teku italijanskih maratoncev Sestali so se v Florenci in tekli na 25 kili Pri tem ie bil Constantino prvi s časom 1 ura 24:18.6 min Padovanini je bil drugi in je zaostal za dobro minuto.
Štiri italijanske konje — Fortuny. Simone, Nakamuro in Bagliore so prijavili za velike nemške dirke za rjavi trak.
Lahkontleti so že začeli s prireditvami pod vedrim nebom. Preteklo nedeljo so tudi Švedi otvorili letošnio sezono z meetingom v GStebor-gu. V obilici izvrstnih izidov pada v oči zlasti Lidmanov uspeh v teku na 110 m z zaprekami s časom 14 4 sek
Nogometni kroničar Koppehel je nedavno našel v nogometnih spisih iz 1. 1903.. da so bili na finalni iekmi med Leipzigom in Prago v hudi zadregi ziiradi žoae (ker je pnostavno ni bilo), in da so morali imeti posebno dovoljenje, da so lahko pobirali denar med gledalci.
mffiLSM
Passione d'amore de-lirio sportivo, dram-maticitii di <on!rasti, orrore di agguati, fie-rezza di ra?za: questi tono gli elementi cbe compongono la irresi-stibile vicenda del film H A R L E M prodotto dalla CINES, un film che raggiunge il piti alto livello d'arte, il piu perfetto risultato tecnico, il piu vaslo impiego di mezzi, il piu importante com-plesso di interpreti.
V i v i G i o i
in una scena del film "HARLEM" di produzione CINES Esclusivita E. N. I. C. V i v i G i o I v filmu „ H A R L E M " , produkcija CINES — Izključna last E. N. I. C.
Ljubezenska strast, športna blaznost, dramatičnost kontrastov, strahota zased, ponos rase: to so elementi, ki sestavljajo neodoljiva dogajanja v filmu HARLEM, produkcije CINES. film, ki dosega stopnjo umetnosti, najpopolnejši tehnični uspeh, najobširnejšo uporabo sredstev in najvažnejšo skupino igralcev.
In programmazione al CI N E Na sporedu v KINU
MATICA
Klali oglasi
1 SUižte j
Dobe:
Deklico
od 15—17 let staro, pridno, pošteno in krščanskih staršev, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovencu« pod St. 3083.	(l>
gKmtimpj
Električni kuhalnik
1 ploščo, dobra ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Kuhalnik«.
Bramorje
In voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRA-MORIN. 7. navodilom v drogerljl Kane, židovska ulica St. 1.	<1
vseh velikosti ln paradižnikovo sode od 25 do 200 litrov, primerne za kislo zeljo, smolo Itd., dobite večje število v Kolodvor
Izposodite si gramofon
ln plošče odškodnini
proti majhni pti tt. »Eve-
slti ulici 3, na dvorišču, rest«, Prešernova ul. 4-1.
Papir za zatemnitev
črn, 2 m širok, dobite v papirnici Bahovec, Tro-mostovje.	(1
Mrčes
(uši, stenico, bolhe Itd.) zanesljivo uničite s To-xln praškom. Drogerlja Kan o, židovska ulica 1.
Suho sadje
prodaja Gospodarska zveza, Blelwelsova 29. (1
Brezove metle in držaje
za lopate ter motike dobite pri Gospodarski zvezi. Blelwelsova 29. (1
Čitajte »Slovenca«
Pijavke
(medielnalne), kupimo. -Lekarna Gartus, Ljubljana, Moste.	(k
Pisal, in računske stroje
stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove »Everest«, Prešernova ulica št. 44.
| Unlcml |
Vajenca
za pekovsko obrt, ali tudi mlajšega pomočnika, sprejmem. Polzve se pri Dolinar Andrej, pekarna, Bohoričeva 1.	(v
lAvto-motorj
Tovorni avto
»fievrolet«, v odličnem stanju, prndam. Nosilnost 1500 kg. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3028.
(■■}: -"A."	v - .-•.. ► v«	.. . C -	
			
PO KRATKI, TEŽKI BOLEZNI JE DOTRPEL NAŠ SRČNO LJUBLJENI SOPROG, OČE, BRAT, SVAK, STRIC IN TAST, GOSPOD
AVGUST ZADNIK
INŠPEKTOR DRŽAVNIH ŽELEZNIC V POKOJU
NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 8. MAJA 1943, OB 3 POPOLDNE IZ KAPELICE SV. ANDREJA NA ŽALAH.
LJUBLJANA, BUCCHIANICO, CAPODISTRIA, BOH. BISTRICA, dne 6. maja 1943.
ŽALUJOČI!
MARA, SOPROGA; DR. ZVEZDANA, HČERKA; GEOM. LJUBAN, ČRTOMIR, SINOVA; ANTON, BRAT; DR. DUŠAN REJA, ZET, IN OSTALO SORODSTVO
fflSfl EBIPII3USKE5R PGDKRfl[:3fl
U. M i oni

»Višji dvorjanik mi je že povedal. To srebro je vaše- Mi imamo vaše žito že plačano v dobrem, zvenečem denarju. Ali imate s seboj vreče in osle?«
»Da.«
»Kje?«
»V gostišču.«
»Pojdite takoj k žitnicam- Dal sem naročilo svojemu hišniku, da vam da žito, ki ga prosite. Toda obljubiti mi morate, da se ne boste dolgo zadrževali v mestu in odpotovali jutri zjutraj zgodaj.«
»Odpotovali bomo ob zori,« odgovori Juda.
Bratje, ki so bili navajeni življenja na deželi, se niso počutili dobro v velikem mestu, kjer so imeli vtis, da jih bo požrlo in so bili veseli, da bodo mogli takoj odpotovati.
Razen tega se jim ie mudilo za povratek tudi, da pomirijo očeta, ki je bil v tisoč skrbeli zn njihovo usodo, zlasti za Benjamina in da prinesejo kruha svojim ženam in otrokom, ki so trpeli lakoto v dalnji kanaanski deželi.
»Pozdravite mi vašega starega očeta in naš
Bog naj vas vse blagoslovi, zlasti tebe, sin moj,« pravi Jožef Benjaminu.
Na lahen mig roke so se poklonili bratje do' tal in poljubili rob Jožefove obleke. Ta se jim še enkrat dobrohotno nasmeje.
Odšli so navdušeni nad naklonjenostjo, veseli, da so ušli nevarnosti in slabi volji podkralja, ki so se ga tako bali; srečni, da so bili počeščeni od njega in da bodo dobili zaželeno žito.
Napotili so se s svojima osloma proti gostišču.
8. POGLAVJE.
Stiska in strah.
Jožef se poslovi od povabljencev.
»Ne smete biti užaljeni, ako sem jih hotel počastiti na poseben način. Vi me često vidite, ti me vidijo pa danes prvič. Zelo od daleč so prišli, da me vidijo,« jim pravi v opravičilo.
On, ki je sam mnogo trpel, je hotel videti okrog sebe samo vedre in vesele obraze.
Gostje so mu hoteli reči, da niso prišli ti Kanaanci njega gledat, marveč po žito; pa si niso upali. Preveč so bili obzirni do njega.
Odšel jc v svojo sobo in poklical služabnika.
»Pripelji mi Ramuzentija,« mu reče.
Ilolel je govoriti z molim izdajalcem, da bi odkril nagib, zakaj ga je hotel prevariti, ko
ga je zagotavljal, da je izvrtal roparje, ki so bili samo v njegovi domišljiji.
Služabnik se kmalu vrne in reče:
»Ramuzenti je odsoten.«
»Čudno! On mi pa trdi, da ne gre nikoli iz hiše,« reče Jožef. »Ko se vrne, pridi ini povedat.«	,
Ko služabnik odide, začne razmišljati o malem izdajalcu. Zakaj ga je prepričeval ta človek, da je izvohal roparje, katerih v resnici ni bilo? Da ga pohvalim, da dobi nagrado, ali...?
Pozneje zopet vpraša služabnika:
»Se je Ramuzenti vrnil?«
Odgovor je bil nikalen.
Proti večeru pride veliki dvorjanik.
»Izvršil sem tvoja povelja.«
»Ali si jim dal žito po lanski ceni?«
»Da- Imeli so pa še enkrat toliko vreč. Osli skoraj ne bodo mogli nesti ogromne leže.«
»Vsak ima svoje, vreče?«
»Da.«
»Si gotov?«
»So zaznamovane. Najmlajši ima posebno vrečo, v katero je hotel samo izbrano žito.«
»Ali ti je povedal zakaj?«
»Hoče obdariti svojega očeta, ker ga ima rajši od drugih sinov.«
Jožefu zelo ugaja to nežna Benjaminova rrysel.
»Ali si dal v vsako vrečo srebro, ki so ti
ga prinesli?«
»Da.«
»In v vrečo najmlajšega mojo čašo?«
»V vrečo, ki jo je odločil za svojega očeta-«
»Dobro. Ali so odnesli vreče?« »Ne-«
»Zakaj ne?«
»Lahko bi katero odprli v gostišču, da se prepričajo o kakovosti žita, ker jih nismo posipali pred njimi; pa bi našli srebro in čašo«
»Previden si. In tedaj?« vpraša Jožef občudujoč prebrisanost velikega hišnika.
»Vreče so v skladišču pod strogim nadzorstvom Vzeli jih bodo jutri ob zori.«
»Ali niso ugovarjali?«
»Rekel sem, da se postopa z vsemi tako, ki hočejo odnesti žito, da se zabrani prodaja žita v mestu in prepreči ta trgovina, ki je da- i nes tnko prepovedana«
»Prebrisan si. da ne vem kaj,« pravi Jožef hišniku odkritosrčno.
»Oziride naj te varuje! Tvoje besede mi zvene vedno prijetno na ušesa,« odgovori hvaležno.
Jožef ga vpraša o Ramnzentiju.
»Ta človek mi ni po godu; zdi se mi vohun. Ima oči povsod, vidi vse, vpraša vse in se v vse vmešava.« pravi veliki dvorjanik.
»Zakaj mi nisi tega povedal?«
Za Ljudsko tiskarno « Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: InL Joži Sodja
Urednik: Viktor Centii