Lip'—" -g^SfaSg-ir^ff
Pfil Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :-


.. v.-	; j
••"•;vv fy s ■ m



List slovenskih delavcev 7 Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United States :-■ ■ ■
Issued every day except | Sundays and Holidaysg
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Blatter September 01, 1903, aft the Post Office at Mew York, N. T. under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 164. — STEV. 164.
tfEW YORK, TUESDAY, JULY 15, 1913. — TOREK, 15. JULIJA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK XXI.
Bolgari ropajo in požigajo. Protest kralja Ferdinanda.
MACEDONSKO MESTO SERES OPUSTOŠENO. KRALJ FERDINAND DOLŽI DRUGE. RUM UNI V GOBRIČU. POMOČ KONZULOV. OSTER PROTEST. DIREKTNA POGAJANJA. BOLGARSKO BRODOVJE V SEVASTOPOLU. BOLGARSKI POSLANIK JE ZAPUSTIL BUKAREŠT. TURČIJA 3E HOČE DRŽATI POGODBE. NEPRESTANO DEŽEVJE.
Sclun,
ek gr*ki •s izjitvit, »lo mesto •iihk iti d»
vf:
»donija. 14. »špoudent sc
juliju, j«* ua-
lii so Bolgari oplenili Seres, posilili nešteto l 1 e t. žagali ver hiš in »rin«- beguncev. Iz Se-ii kup razvalin, o začrli Bolgari s šli-ohstroljevat i mesto. Bombardiranje j« trajalo k;ik»* štiri ur«
Izgnani stavkarji.
—o—-
Trdcsrčni tovarnarji v Ipswich, Maes, so spodili več stavkarskih družin iz stanovanj.
Ipswich, Mass.. 14. julija. — Že več mesecev trajajoča stavka tukaj šn i h tkalcev se je pojavila zopet danes v dokaj žalostni luči. Lastniki tovarn so uporabili zadnje dni skra no ali slednjo silo, da bi pregovorili "delavce naj se zopet povrnejo na svoja mesta. Ker se nahajajo stavkarji v skrajni bedi niso zamogli plačati
V P< rili si
Mesto Seres so zažgali Grki. do
čim so se Bolgari zastonj trudili, j stanarine že več mesecev; lastni-da bi pogasili ogenj, (iršk«- čete 1 ki delavskih hiš, po večini tovar-pbuijo in morijo po celi Macedo- narji. so jim pa sedaj zagrozili, »iji-	da bodo spodili vsakega stavkar-
Belgrad, Srbija, 14. julija. — ja na cesto ako ne poravna svoje-Ob me i SO se vršili danes pred-1 ga dolga, ali na; se pa vrne zo-strjižni boji. Kot se poroča, se že-j pet rta delo. In pri tem je prišlo le Bolgari pogajat i s Srbi glede zarrs, do najhujšega. Tovarnarji premirja.	so najeli nekaj trdosrčnih mož z
Nato je uilrla skozi mest-j Dunaj, Avstrija. 14. julija. — nalogo, naj znosijo šiloma pohi-Mi'"-na posadka in zače-1 Vojna na Balkanskem polotoku štvo stavkarjev na cesto. Danes je
volneionarja. kateri je bil že leta l!Ni;{, vodja inaeed«>tiske vstaje.
Bolgari niso prizanetsli niti konzulom. Oplenili so Avstro-ogrski konzulat, pod konzula (»eorga Zlatka .so i/pustili proti visoki odkupnini.
Zgorela je Atenska banka, Ori-
■ sua in- mara .shi. imi premirja, i zin, nrez dela, jela m domovja; I d očim bi Bolgarska to rada. Ru- preostale družine se bo pa posta 'munska j<- zasedla Turkurjai in vilo šp tekom tega tedna na ce-
na vrat
la plfuiti. Vojaki so popili skoraj i ne bo š.- tako hitro koneana. Or-J torej brez strehe 20 revnih dru-vso pija<"-u in zažgali mesto. Vse , ška ne mara skleniti premirja, | žin, brez dela. jela in domov j a
je zgodilo v prisotnosti pol- ................" ~
kovnika .Jankova, notoričnega re-
l>obr:e in se najbrže ne bo za do-i sto.
voljila /. ozemljem, katerega je Pretresljivi prizori se nudijo >.ahti vala za«*etkom vojne.	človeku danes v stavkarskem
Iz Bukarešta poročajo, da je predmestju. Mnogo družin mora odšel prestolonaslednik Ferdi-j presta jati glad. vročino in žejo nan d k fronti, kjer bo prevzel vr-! pod milim nebom. Največ hudega hovno poveljstvo. Čeravno se ve-' motajo prestati pri tem otroci in revoluciji v Sofiji uradno, dojenčki izgnanih stavkarjev, ker jasno, jim matere ne morejo kuhati mle
sit o revoluciji v en t nI.ska banka, velika sinagoga, | demontirajo, je -vendarle
vsi- šole, tobačna skladišča nem-i da je situacija v glavnem mestu ka. Sedaj je pa še zagrozil mestni -kih. avstrijskih in amerikanskih t ^kiajno resnična. Srbski kralj zdravstveni urad stavkarskim firm in več pt tv. h poslopij.! Peter jf baje nevarno zbolel. ! družinam, da morajo spraviti svo-\tneiiean Tobaco <o. ima milijoni Tukajšnji turški poslanik HiJ-j je pohištvo s ceste, inače bo isto dolarjev <kode.	j mi [>M«fi je danes izjavil, da se bo-i mesta oblast na-svojo roko. ukre-
Veliko IJudT so'kriM^fi, sesek al i de Turčija držala v Londonu skle-1 nila.
na kose ali žive sežgali. Ženske
so osk run jeva li ne plode na sta rost in stan.
Položaj preživelih je brezupen. <>ni, ki so bili se pred par dnevi bogatini, umirajo od lakote. Nesrečne matere nimajo ne hrane ne obleke za svo e revne otroke.
Položaj je brezupen, ker zgorele vse lekarn,* in bolnice. O raka vlada je poslala v opusto-šeno mesto veliko obleke in pro-vianta.
Avstrijski in italjanski konzul sta se podala na lice mesta in bodo skušala pomagati svojim rojakom.
Lcndcn. Anglija 14. julija. — Kralj Ferdinand je poslal iz Sofije t ukajšni Evening News' sledečo brojavko:
"Poročila o grozovitostih mojega vojaštva so popolnoma neutemeljena in neresnična. V svet ' zasedla ji pošiljajo naši nasprotniki samo zato, »la |>i postavili bolgarsko vojsko v slabo luč.
V Maeedouiji ni počenjala moja vojska grozo vit ost i ampak počenjali so jih Srbi in Grki. V o-krajih Kastorija, Fiorina in Vodena so zaprli vse izobražene može, solunske ječe so polne nedolž-
njerie mirovne pogodbe in ne bo poskušala zavzeti Drinopolje. Velesile nikakor ne bodo zadovoljne, <*-e bi turško vojaštvo preko-1 račilo črto Midia-Enosa.
Med Srbi in Bolgari se niso i zadnji čas vršili nikaki boji. ker; neprestano dežuje. Kljub temu | so poročajo Grki, »la so vjeli 10.000 •e. Bolgarov in zaplenili topov. Odloči!na bitka se bo bila pri | Kilkisu. kjer je zbrano preko i 100.000 Bolgarov.
PetrcgTad, * Rusija, 14. julija.' liuska oblast je razorožala v Sevastopol več bolgarskih vojnih ; ladji, katere so bežale pred ru-1 muuskim brodovjem.
Bukarešt, Rumuuskav 14. juli-1 ja. — Bolgarski poslanik v Bukarešt u je odpotoval danes s svojim b
Zarota v Mehiki.
N2pad na Hucrto je bil glasom n? jnevejših. poicčil preprečen v zadnjem trenotku. •
Mcjico Ciudad, Mehika, 14. juli,a. — Danes so bile objavljene posameznosti o razkritju zarote proti življenju predsednika Hu-ertn in vojnega ministra, generala Kla'nquet. Te posameznosti kažejo, da bila zarota preprečena v zadnjem momentu.
V iiek i predsobi predsedniške-
-t .	. ,	, ga urada se je namreč zasačilo po-
^t a bom v Sofijo. Ofic.elno se po- iieista Nestor ^lonronv-a ki ie roea, da je rumnnska ka valerija imel pri mhi dva revolv'erja (n
Dobne in Balcik.	dve bombi Vžigalna vrvica one
Carigrad, Turčija, 14 .julija. — bombe je že tlela, ko je načelnik Turška armada prodira naprej; j detektivnega urada premagal na-Knver hej je zasedel Rodosto. padalca, mu iztrgal bombo ter u-Srbska je najbrže sklenila s Tur- gasnil vrvico, ško fMno pogodbo.	Poroča se, da so našli prt napa-
BercLn, Nemčija, 14. julija. — j dalcu listine, potom kojih se ie l glede n vojaški dostojanstvenik zaznalo, da je bil zapleten v zaro-" izraxil, da so velesile odloč-;to tudi ustaški vodja Zapata Pood postopanju Turčije. j litija je takoj odredila, vse potrebno, da ae aretira krivce. V ne
s»
no p t
nih Bolgarov. Grki so zažgali bol-j London, Anglija, 14. julija.
gareko mesto Kuku."	V današnji seji poslanske zborni-,_____________ . iiiiyiiii v
V Sotio je prispelo na tisoče j ee je povdarjal angleški državni j dal upe so aretirali 12^ članov do beguncev, ki so pripovedovali o ta'nik Sir Edward Grey, da bo 1 " —	v
strahotnem postopanju srbskega i»otreba balkanske narode s silo in grškega vojaštva. Bolgarska pripraviti k miru. Vojna je obup-vlada zahteva, da naj s<> osnuje na in če še nekoliko časa traja, mednarodna komisija, ki bo pre-j bodo balkanske države tako osla iskala celo zadevo.	j bljeue. da se bodo le s težavo
wcfijat Bolgarsko, 14 .julija. — povspele na prejšnje stališče.
ki osumljeni liiši v bližini Gua-
--V
slaniške zbornice pod obtožbo, da so člani zarote. V dotični hiši se je našlo tudi 100 pušk. 3000 patron. veliko bomb, ter drugega eksplozivnega materijala.
-o«
)
Krasni in brzl parnik i (Avstro-American proge)
MARTHA WKSHIRGTOI
odpluje ? soboto dne 26. julija
Kaiser Franz Josef I.
odpluje v sredo doe 30. julija
vožnja do Trsta samo 13 dni.
do Trata ali Rek« - - $37.00 Cmom voznih listkov: do Ljubljane ... $38.18
do Zagreba - - • - $38.08
Z.poo.b»# kabine (oddelek med II. ia III. rasredon) eUne roinja t*mo f4.no več »a odraala, ca otroke polovica. Ta oddelek poootmo <11 ait nam pfi|ioo»ftmo
Voteie Hatk« )o daHtl pri FR. SAKSEE, 81 Oort]«i.Jt St., Ko« York.
Ne veruje policiji.
North Adams, Mass., 14. julija. 18 letni Bragtou Gudner. ki je bil našel ua progi Boston in Maine železnice usnjato vrečico s i $35.000, ni hotel vročiti denarja policiji. ''Skril sem ga", je rekel. "in ako se oglasi pravi lastnik, ki mi more dati zadovoljiva pojasnila, mu izročim svoto." E-nako izjavo je objavil tudi v litih.
lJjk liŽL L u -fli
Zmage socialistov na Nemškem.
Berclin, Nemčija, 14 .julija.__
V šestem volilnem okraja ali po-znanjskem predmestju so se volile te dni dopoliine volitve v državni zbor. Zmagali so zopet socialisti z 17,151 glasovi proti 16.315. Sedai imajo socialisti v državni zborniei 311 svojih zastopnikov.
Stavka železničarjev vendarle preprečena.
PiLtcča stavka istečihh železničarje/ se za sedaj ne bo vršila. Spcraznm.
NEWLAND PREDLOGA.
Obe stranki sta privolili v tc, da se pogajata na podlagi amendi-ic.ne Ei dman-postave.
Slavnost v Parizu, j Rešitev potnikov iz
i poplavljenega vlaka.
Povodom 124. letnice padca Ba-'	r ' ° stille, so se vršile na Francoskem ' 0 velike slavnesti. Slabo vreme, jVeliki hudourniki so zajeli v _0_ ; Stanleyville, Ohio potniški vlak
Pariz. Francija, 14. julija. _ J Veda je segala več čevljev visoko
Vsako leto na ta dan se vršijo ši-j	—o—
rom francoske republike velike; 85 QSEB REŠENIH.
slavnosti povodom padca gradu i
Bastille, kamor so bili obsojeni I .	0
razni politični zločinci. Revoluci- j Z enim samim čolnom sta spravi-
jonaiji so pa dne 14. julija 1789. L vlakcvcdja in ^^ vse ^
na.mrvo oprostili vse te jetnike.;
zatem pa zažgali grad Bastille; to j nikc na varno. Junaška smrt. je bil začetek zadnjo krvave ljud- j	—o—
ske ustaje na Francoskem.	!	..^ . ...... „
.v .	.	.i Marietta, Ohio. 14. iulija. — v
Običajno se je ta dan proti ve '
čeru prirejalo razne ljudske za-
noci od nedelje do ponedeljka je i lazsajala i»o osrednji državi Ohic
Wr^hingtcn, D. C., 14. julija. Preteča stavka 100.000 iztočnih železničar ev jo bila v zadnjem trenutku vendarle preprečena. Pi i danes vršeči st* konferenci v Beli hiši. katere so se vdeležili Wilson zastopniki senata in kongresa. železnic in železniških u-služboneev, so je sklenilo, da bo
jutri pasiral kongres Newland- j ni zamogla' zaključiti po že-atnendment k Erdmanovi postavi. ljudstva.
Nato sta obe prizadeti stranki iz- Dopoldne je bilo vreme Še pr-javili. da sta pripravljeni na po- i ^ "««dno. vsl^d tega se je vrši-arajanja potom razsodišča.	: 1:1 na l-ongchamps velika vojaška
Pot o in Newland predloge, ki Pa rada, katere se je udeležil tudi ;>ode sprejeta v kongresu, so ho- p'odsednik Poincare. Letos se je le ustvarilo posredovalno oblast.' Prv,r' udeležilo to slavnosti nekaj ki ho povsem neodvisna od delav-' rM*dTelk»v domačega vojaštva, s skega departmenta. Ako bi se francoske kolonije Tonuin, An-p.Zadevanja to oblast: ponesre-	m Madagascar; ljudstvo je jela~ 7iar7še"ati preko'proge po
•ila, se bode izvolilo drugo raz-, ^ vojake v caslm paradni vrsti fpevl:ev visoko v eni uri. sodišče, ki bo štelo šest članov.' navdušeno pozdravljalo. Med pa-neslo dosedanjih treh. Dva ela
have m plese kar po cestah, letos i M	... ,,,
. .	. , , , silna nevihta. Hkoro vse iariner-
je pa moralo to izostati vsled sla-1 , ,	, r, , ,
'	..	. .'ske pokrajino med Columbusom
oega vremena. Kmalu po 4. uri	. r, -,,	, .
" . .	. , \	:in mestom Zanesville so prizadete
popoldne se jo usula nad mestom , , .	. , ,
'	. .	.	, , ! vsled tega nenrja; tako da znaša
\ olika ploha, pomešana z bliskom. , , - , . j,,-nn	0 - .
.	1 (	, i škoda vec kot -$.j00.00Q. Pri tem
strelo m gromom, tako da se slav-! - . ,- ,-,	,
[imajo tudi veliko škode razne ze-
j leznice, ker je voda odnesla vet I mostov in porušila cele proge. Med to najhujšo ploho je pripel ravno potniški vlak Pennsylvania železnice do malega postajališča Stanleyville, ki leži v globoki gorski soteski. Ker se je nad r.n.m krajem ravno utrgal oblak, jo prestopil hudournik Duck Tieek takoj svojo strugo; voda je
rado so kro/.ili nad mestom številna bodo imenovale dotiene delav- ni vojaški zrakoplovi pozdravljale organizacije, dva železnice, j0<1 dan z strelnimi saluti. dva pa preje izvoljeni štirje člani. Pri te-l prireditvi se je ljudstvo Ako bi se ti štirje ne mogli zedi- najbolj zanimalo za skupino voja-.liti, je avtorizirana posebna po- sk,h Psov 111 Stalno tekmo voja-sredovalna oblast, da imenuje o- j sk,h golobov pismonoš. stala dva člana.
sedanjem slučaju sta se obe : stranki branili pogajati se na' >odlag-i dosedanje Erdman-posta- i . e. ker ne predpisuje zakon za- j lost nega zastopništva od strani
Nemili na Kitajskem.
lelodajalcev in delavcev.
Ze'ezniee so v prvi vrsti prote itirale proti temu. da bi bil vodi elj statističnega urada delavske-1 ^a depart ni en ta član posredoval-* .ie oblasti.
Posredovalna oblast, ki bo u-j
Med vejaštvem severnih in južnih pc krajin nove republike je izbi uhnila ustaja. Oele vasi opu-, imeli pri tej rešitvi prednost. Ta-
Nepopisen je bil strah zajetih potnikov toga vla^a, ker jim je bila pravočasna rešitev nemogoča. Tekom časa, je stala voda žt do polovice vlaka visoko, tako da je pogasila tudi ogenj v lokomotivi. Sedaj sta so vlakovodja in kurjač ojunačila; nevarnost je postajala vedno večja. S pomočjo nekaj potnikov sta presekala stre he železniških vozov, da so zaino-! gli za;eti potniki poskakati v raaj-| hen eoln. Z neverjetno hrabrost-1 jo sta spravila vedno po 4 osebe na enkrat v čoln in iste odvedla na obrežje; ženske in otroci so
stošene.
ko se jima je posrečilo po 21 kratil • vožnji rešiti vseh 85 potnike, na varno. Že proti koncu jima je
Pekin, Kitajska, 14 .julija. — tudi pomagal železniški čuvaj
in dveh vladnih uradnikov, kate- fju	strog ukaz, naj ne pre- ■ <!a j^ utonil.
ra istotako imenuje predsednik koraeijo meje, je prišlo včeraj |	---
s privoljenjem senata. Po doseda- j med temi četami in južnimi na- I	Iz delavskega sveta,
uji postavi pa je obstojala ta o-; sprotniki do krvavega klanja. Iz j Fall River, Mass., 14. julija. — blast iz delavskega komisarja ter, proviiice Kiang-si dohaja semkaj ! Ker je zastavkalo 25 kurjačev jt sodnika-predsednika zveznega tr- poročilo, da je padlo na obeh stra-1 morala American Printing Co.,
govskega sodišča.
Ker sta obe stranki izjavili, da predložita svoje zahteve razsodišču na podlagi amendirane Erd-luan-postave, je bila ediuole naloga konference, da skrbi za takojšno pasiranje Newland-pred-!oge .ter prepreči s tem pretečo stavko ter izgubo neštetih milijonov.
nah 380 vojakov.
vstaviti obratovanje. Kakih 450
Dalje se tudi poroča, da se je delavcev je brez dela. Kurjači za-
pridružilo mnogo vojakov pod vodstvom generala Huang Sing severnim četam, ali Kiang-si ar-
Odgcvcr Bryana na japonsko noto.
Washington, D. C., 14. julija. Predsednik Wilson, državni tajnik Brvan in ostali člani kabineta bodo izgotovili jutri odgovor na aponsko noto. Tajnik Bryan se je odločno branil pojasniti širšemu občinstvu, kaj da pravzaprav pomenijo tajna pogajanja z Japonsko, Glasi se pa, da je dal državni tajnik japonski vladi koncesije, da bo odslej vsa sporna vprašanja, v kolikor se ista tičejo japonskih podanikov, reševal zvezni državni pravdnik ter da ne bodo japonski podaniki podvrženi jurisdikciji posameznih držav.
htevajo višje plače.
' * *
Cedar Rapids, Ja.. 14. julija, niadi; blizu Poyang jezera, netla [Tukaj je umrl po težki bolezni J. leč od mesta Ha Kow imajo se- Maxwell, tajnik in blagajnik že-verne čete svoje glavno taboriš-, lezničarske unije. Star je bil 54 če. Nemogoče je natanko dognati, let. koliko škode so že povzročile u- j	* * *
porne vojaške čete. Nekatere vasi I Philadelphia, Pa., 14 .julija. — Kiang-si province so docela uniče- Več tisoč možkih in ženskih člane. Uporniki niso prizanašali ne nov; Ladies' Cloak & Suit Makers' starčkom in ne otrokom; morili, Union7' je zastavkalo. Prizadetih so vse po vrsti kar jim je prišlo je 200 tovarn. Delavci zahtevajo pod meč. Hiše stanovnikov so o- pripoznanje unije, značenega okraja danes le kup pe-	* * *
pela; poleg tega so zverinski u- Lexington, Ky., 14. julija. — porniki opustošili z ognjem tudi Ko je danes hotelo nastaviti vod-lepe riževe poljane in nasade. stvo cestne železnice stavkokaze Presednik kitajske republike so se vršili resni nemiri. 9 stavko-Yuan Shi-Kai je vsle'd vojaških kazov so vrgli iz voz, nekaj kar uporov skrajno ogorčen. V naj- Jso zažgali. Policija je aretirala krajšem času namerava sklicati ■ ^^vajset oseb. posebno zasedanje državne zbor-	"	|
nice, kjer se bo razpravljalo o'	296. artev avijatdke.
žalostnem položaju nove republi l Muelhausen, Nemčija, 14 .juli-ke. Pri tem se je predsednik tudi j — Danes se je tukaj do smrti izrazil, da bo moral plačati vsak ponesrečil nemški avijatik Die-upornik ta čin s svojim življe-1 trich.. ko se je spuščal na zemljo, njem. Da se zaduai to vstajo, je Dietrich je 206. žrtev zrakoplov-odpoklicano vse kitajsko v.oja- neera športa.
Berača v avtomobilu.
City, Kans., 14. julija, j jtvo iz Mongolije.	- <
Danes so našli ob neki cesti blizu	.
vasice VVamego že postarano be-
raško dvojico sedečo v svojem av- j Obacjena, organizatorja, tomobilu. Po dolgotrajnem izpra-1 Herkimer, N. Y., 14. julija. — sevanju se je konečno dognalo, da ; Delavskao rganizatorja in uradni-se preživljata lastnika avtomobi-, ka zveze 1. W. W. Philipp Boehi-la s prosjačenjem; mož ki je slep ni in Ben j. Legerle bosta morala igra. na gosli, med tem ko njego-1 nastopiti še ta teden svojo kazen va bolšja poloviea poje. Svoj av- j v auburnski državni ječi. Obla-tomobil pa običajno pred vsako j sti so ju obsodile na leto dni za-naselbino skrijeta v kakem goz-1 pora, vsled ščuvanja k vstaji podu, da ne zbuja pri prosj^ocuju vodom zadnje stavka v preveč pozornosti.	Falls, N. Y.
Grozen čin delavca.
Connelsville, Pa., 14. julija. — Poljski rudar George Mehalisim je ustrelil danes svojo ženo, tri otreke in nato še sam sebi pognal kroglo v glavo. Ta grozni čin je baje storil iz ljubosumja.
Socijalisti v kabinetu. Haag, Nizozemsko, 14. julija. Socialistična stranka bo imela v Little bodočenj nizozemskem kabinetu dva ministra.
Minister Berchtold. Velike orožne vaje.
V bližini Pariza sta zgorela dva aviatika. Padla sta iz višine 150 čevljev na zemljo.
POVODENJ NA OGRSKEM.
180 ujetnikov se je udalo. Posledica eksplczije. Enajst mrtvih. Stavka v hamburški ladjedelnici.
Dunaj, Avstrija, 34. julija. — Pomanjkljiva poročila o odstopu :kupnega zunanjega ministra gru-a Berchtolda se uradno dementi-rajo. Vladni krogi zatrjujejo, da iiživa minister popolno zauppnje •esarja Franca Jožefa.
"Zeit" naznanja, da se bodo lotos vršili velikanski manevri v iiakonskem gozdu na Ogrskem.
Versailles, Francija, 14. julija. Pri Nonaneourtu so našli danes šežgani trupli dveh zrakoplovcev. Kot se je pozneje dognalo, je bil to nek gotov Porčin s svojim sinom. Vzdignila sta se z monoplanom v /.rak, toda v višini 150 čevljev je motor odpovedal in padla sta na zemljo. Vsled silnega padca je eksplodirala posoda za bencin. Zrakoplov se je vnel in z njim sta zgorela tudi oba aviatika.
Paiiz, Francija, 14. julija. — V kamnolomu pri Aubinu je eksplodirala mina; mrtvih je bilo na mestu devet oseb.
Budimpešta, Ogrsko, 14 .julija. Komitat Maros-Torda-na Sedmo-tjraškeni je skoraj čisto preplav-jeh. Voda je odnesla petnajst va-■;i: osemdeset oseb je utonilo. Železniški promet- je vstavljen.
Marseille, Francija, 14. julija. Onih 180 vojaških jetnikov, kateri so se včeraj uprli, se je danes udalo, ker niso imeli ničesar za. jesti.
Hamburg, Nemčija, 14. julija. Vsi delavci, ki so bili zaposljeni v Blohin & Bors ladjedelnici, so zaštrajkali. Zahtevajo višjih plač in skrajšanje delavnega časa.
Tovarna oklepnih plošč.
Mornariški tajnik Daniels se zavzema za gradnjo tovarne o-klopnih plošč, katera bi proizvajala na leto polovico potrebnega, materiala.
Afera Diggs-Caminetti.
San Francisco, Cal., 14. julija. Vsled izrecne želje predsednika Wilsona se bo pričela pred tukajšnjim zveznim okrožnim sodiščem že jutri obravnava napram dvojici Diggs-Caminetti, obtoženi radi so vodstva.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	$
6....	1.10	130...	. 26.60
lu____	2.15	140...	. 28.65
15....	3.15	150...	. 30.70
ao....	4.30	160...	. 32.75
25____	5.20	170...	. 34,80
30____	6.25	180...	. 36 85
35....	7.25	190...	. 38. W
40....	8.30	200...	. 40.00
45____	9 90	250...	. 51,15
50....	10.30	300...	. 61.35
55...,	11.35	850...	. 71.60
60____	12.35	400...	. 81.80
65....	13 40	450...	. 92.00
70....	14.40	600...	. 102.25
75____	15.45	600...	. 122.70
80....	16,45	700...	. 143.16
	17.45	800...	. 163.60
90....	18.45	900...	. 184,00
100____	20.45	1000...	. 204.3®
110____	22.50	2000...	. 407.00
120...	24.55	5000...	.1017.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne posiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
FRANK q^yffTfE, 6104 St. Clair Avenue, N. E.

- ; •• ' j;

GLAS NARODA, 15. JULIJA, 1 913.
"GLAS NARODA"
• 'Slovenk: Dally.) Owned and published by the
Slorenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja liat za Ameriko in *
Can ado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
M leto za mesto New York........ 4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.50
"pol leta............. 2.55
"	"četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan '_izTzemil nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscriotion yearly $3.00.
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo« da ne nam tudi prejinje bivsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
I)opisom in peiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
tŽ Cortlandt St.. New York City.
ftjefaa Ua" CM^adt.
Koosomeit mori plačevati.
Trust za živila dela denar, dokler sije solnce. V ledenicah trn-sta je bilo dne 1. julija tega leta nagromadenih 41.784,000 funtov
ko naložile kake posebne ases-raente, kar bi mogoče ne bilo vsem prav. Plačevanje asesmen-tov po razrednih lestvicah naj o-stane kot je bilo napravljeno na glavnem zborovanju v Denverju leta 1910. Ta sistem je najboljši za mlade in stare člane. — Tem
surovega masla, 25 odstotkov več Potora tudi opozarjam vse cenje-
kot pa v enakem času preteklega leta. To zalogo bodo do novembra pomnožili za nadaljnih par stotisoč funtov.
Trust knnuje sedaj od farmer-jev surovo maslo za nizko ceno. Wholesale-eena znaša namreč v tem mesecu nekaj več kot 27 centov pro funt. Isto surovo maslo se potem v decembru in januarju prodaja po 50 do 60 centov pro funt in monopol vtakne v žep milijonske dobičke, ki prihajajo seveda iz žepa konsumenta.
Isto se dela z jajci. In ta roparstva se vrše nemoteno pri belem dnevu. Vlada v Washingtonu pa nima rasa, da bi se bavila s tem. Nje prav nič ne briga nenormalno draženje najpotrebnejših živil, dokler le more pitati občinstvo vsaki dan s kakim novim škandalom.
D • f i s i.

Mcnessen, Pa. — V tukajšnjem
jiiM'Stu je pričela poslovati velika livarna. Družba bo potrebovala več sto delavcev. Delalo se bo S ur na dan. plača meuda ne bo kaj prida, kar jt- že navada pri Pittsburgh Steel < 'o. Ta družba ima tudi velike žiesnie, ki pomaleiu obratujejo; delavcem se ne godi —O—	posebno dobro v njih. Po drugih
dospel pred nekaj tedni tovarnah se dela vsak dan, plača
je od kosa. Če katerega veseli, naj le pride sem. Radi bi imeli kakega pečlarja, da bi dobil službo pri našem klubu. Dne 4. julija sem obiskal rojake v Sharon in Farrel, Pa. Sprejeli so me zelo gostoljubno, postregli s sladko
ne člane in članice, kateri že tretji mesec dolgujejo, da naj plačajo svoje prispevke, ker drugače se bo z njimi postopalo po društvenih pravilih. Clan, ki ne pla-ča dva meseca zaporedoma, ni o-pravičen do podpore. Toliko v liaznanje. Pozdrav! — Fr. Škra-bec, delegat društva sv. Jožefa št. 21.
Anica Rihla.
Novela.
Češki spisal J. S. Machar.
(Nadaljevanje.)
In Kati!. .. Da, ta je bila magnet nas vseh, ta duhteča, čista lilija, plavajoča nad umazanostjo in surovostjo, dihajoča svoj nebeški vonj v mlako, razlivajoča poezijo v tobakov dim, v surove smradi in surovi šum! Za priče kličem vse. ki so jo poznali — gotovo so jo vsi ljubili, vsaj nekoliko. kakor smo jo ljubili mi...
petal v moji duši pri njenem pojavu takšen usodni "zakaj?"-.. • * •
V Brandejs sem pogostoma zahajal. Dovolj mi je bilo, če sem v soboto popoldne nad Kaprovo u-lico zagledal srebrn, razblinjen oblak, pomikajoč se po nebu, in jaz sem že videl široko brandej-sko ravnino, ležečo pred menoj v jasnih in ljubih barvah, oblake, plavajoče nad njo kakor sanje, kakor hrepenenje; naše vesele in zdrave devojke, pohajajoče po peščenih tezicah grajskega parka — in taka "toska" mi je stisnila srce, da sem nameril proti Celet-ni ulici, čez Porečje v Karlin, proti JLibnji, Visočanom in okoli •petih sem stal na Vrabskem griču nad Brandejsom. . .
Anico Rihlo je vsak moj pri-j hod očitno razveselil. Tolmačila ! si ga je zagotovo enostransko. In 1 nahajal sem jo, kakor vse te sul-i tanke mojega s.ca, v grajskem i parku s kakšnim vezenjem v ro-I ki; vse-prejšnje so ravnotako — ivezle... Nekoliko se je izpreme-j nila Anica.Popek se je raze vital. ! Nosila je krila do tal. kita od zadaj je izginila in lase je imela počesane navzgor s frizuro modne gospodične. Ko sem jo tako videl prvič, mi je bilo skoro žal onih kratkih dekliških kril, one kite in one Anice Rihle, katera je z njimi izginila... In gospodična Anica je opazila, da nisem zadovoljen s sedanjostjo, gledala mi
ve; duhovite so in prelene, da bi mislile: so — vse mogoče so še — toda v srcu in v duši vseh sedi glupost. in laž! Anica Rihla! Po vseii tistih sodbah o gospodu Če-četki bode vendar njegova žena, pojde z njim skozi življenje, eine brave schwangre Frau, kakor pravi Heine, bo član lionoracije našega mesta, zredi se naposled kakor njena mati in vsi pametni ljudje poreko, da je tako prav. — Tako sem jo obsojal in obtoževal. Ko mi je pa lastna' vest odrekala kompetenco sodnika, sem jo sovražil in hrepenel sem po trenotku, ko bi ji to mogel povedati. Pa ga nisem našel. — Naše krasot ice, bržko postanejo zaročenke, začno živeti kakor nune. Sede doma in šivajo balo, in če gredo ven, hodi jim ob strani mati. ob drugi pa neumno blaženi ženin. In zavešeno gredo, to se razume. Anica Rihla je izginila iz parkov, promenad, izginila je sploh iz mesta. Odpeljala se je k neki leti in srečni ženin se je vozil oh nedeljali za njo.
(Dalje prihodnjič.)
Očetomcrilec v sodni dvorani u-bil tudi mater.
Pred okrajnim sodiščem v Ko-zelskem (gubernija Kaluga) je • stal te dni radi oČetomora 20-let-ni Akuliniu. Glavna priča proti njemu je bila njegova mati. Ker ga je obteževala. je morilec skočil k mizi, na kateri so ležali do-
S lovensko
s
katoliško
s
*» Zledlnjene države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKU
Fr«4a«4nlk: MARTIN GERCMAN, Box 111, For«*« City, 1% Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 9S Wllloek, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Fa. XL tajnik: JOHN OSOLIN, Box 493, Forest City. Hk Wafajnlk: MABTIN MI7I1IC, Box 1*7, Fores! City,
J jJWU
NADZORNIKU
Predsednik nadzornega odbora: KAROL. Z ALAR, Box 147, Forest City, 1 L aaOsornlk: IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield Sr., Pittsburg, Fa. £L nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill St., Luserne. Pa. m. nadsornlk: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Ird St., Bosk Syria«*,
POROTNI IN PRiZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAXIL O BREG AR, Box 4»1, Witt, Dk L porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box il, Mineral, Kan*. IL porotnik: ANDREJ SLAK., 771* Issler St., Clavelas«. OMR.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. J. M. ■ K LIS KAR, «117 St. Clair Are., Clavelaa«, Okltf,
Dopisi aa| se poilljajo L tajniku IVAN VBLRAN, P. O. City, Pa-
Društveno glasilo Je "GLAS NARODA*.
Iti S Vsrsst
DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE,
kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg.
in Andrej Oražen oba
Obisk dr. Lauro Mneller-ja ? Združenih državah.
brazilski minister zunanjih zadev dr. I^auro Muell*-r »mikaj v Neu York, so mu priredili prisrčen sprejem: v imenu rne&ta ga je pozdravil župan (Jaynor, v imenu Zružeiiih držav pa posebni vlad-
ni zastopnik. Iz vsega tega se da lahko oklepati, da gojijo Združe- kapljico in klobasami. Najsrčnej-
ne države uo svoje velike južne j prijateljske države Brazilije naj- ■
Z obiskom dr. pa prijateljska republikama še
večje simpatije. Mueller j a se bod vez med obema bolj utrdila.	v
Za veliko mednarodno panamsko svetovno razstavo v San Francisco je kupil dr. Mueller po naročilu svoje vlade skoro najlepše stavbne prostore, kjer se bo postavil brazilski paviljon. Dobro je znano našim južnim Američanom, da bode imela pri tem tudi brazilska država svoje koristi.
Od kar zavzema dr. Mueller tako i ažno mesto v Braziliji, je ta država nevrjetno vrlo napredovala osobito v trgovini. Dr. Mueller, dasiravno nemškega pokole-nja, je na stežaj odprl vrata brazilske veletrgovine, ki nosi deželi na milijone in milijone čistega dobička, Glede splošnega napredka in bogastva je postala Brazilija že prava tekmovalka Združenih držav. Dasiravno nima toliko prebivalcev kakor naša Unija, se je Število domačinov in naseljencev pomnožilo tekom zadnjih 20 let s 14,000,000 na 24,000,000; trgovina ne je ra povzdignila od leta 1908 do leta 1912 s 400,000,000 na 700,000,000 dolarjev vrednosti uvoza in izvoza.
Pri izvozu zavzemajo Združene države prvo ali častno mesto, kajti vsako leto se izvozi semkaj iz Brazilije več blaga nego pa iz Anglije ali Nemčije, glede uvoza pa dela ta južna republika največ kupčije z Veliko Britanijo, Nemčije in šele potem jima sledijo Združene države.
Ker je pri brazilski industriji naloženega mnogo kapitala podjetnikov Združenih držav, imajo torej tudi te države neposrednim potom veliko dobička.
Dr. Mueller se bo vrnil te dni zopet proti jugu. Tekom svojega večtedenskega bivanja v Združenih državah si je ogledal vsa večja in znamenita naša mesta; proučeval je naše razmere, da bi se prijateljstvo med Brazilijo in Združenimi državami še bolj oja-eilo.	. .
)
Temnolasa je bila, imela je mo- j J* poizvedujoče v oči, potem pa kazi njegovega hudodelstva, zgra dr,- oči, obsenčene z dolgimi črni- naenkrat zardela, kakor bi jo kri' bil vngo. s katero je bil o«"eta in mi trepalnicami, imela je bled •	l zamahnil mater po glavi trikrat s
obraz in temnordeče ustnice —: Tudi v obnašanju se je Anica i tak<» silo, da se je nezavestna ob dnevni svetlobi je bil njen o- izpremenila. izginjala je plahost i zgrudila in kmalu umrla. Poslu-braz žolt kot citrona.	iu nesmelost. in zazdevalo se mi šaici so v strahu pobegnili iz dvo-
Sedela je za mizo in pripovedo- j«\ da leži nekaj osvojevalnega v rane. Vojaki so besneža komaj u-vala. Ton njenega glasu je bil za-j njenih besedah, kakor v njeni fri-1 krotili in ga kasneje, ko hote} niruiv, topel, besede barvaste in j zuri. Začenjala je povpraševati, j uiti. z bajoneti ranili, primere in prispodobe so se ji vsi- ; eesar ni popre je nikdar storila;1 pale iz duše kot rojenemu poetu, j raz govorila se je in govorila cele Z dušo je živela v drugem svetu, govor.-, dočim je preje govorila
Dar požarevskemu 9. polku.
Požarevske Srbkinje bodo domačemu 9. polku, ko se vrne z bojnega polja, darovale dragocen trobojni trak, na katerem bodo z zlatom uvezena imena krajev, kejr je polk sodeloval v vojni.
Višek pozabljivosti.
— "Kaj si mislite7 Včeraj sem bil tako vinjen, da sem pristopil v družbo treznih.
hvala Peršinovi, Zagarjevi in V icjazov i družini, kakor tudi vsem ostalim rojakom. Farrel leži na visokem hribu, ljudje žive v slogi, časnikov in vina jim ne manjka; imajo dve podporni društvi. Pozdrav! — Fran Kramar.
Elkhart, Ind. — V tukajšnji prijazni naselbini, katera je stara eez deset let, nas živi precejšnje število Slovencev, akoravno ni nič o nas slišati. Marsikdo ne ve za ta kraj. kateri leži med Ohio, M iehigan in Indiana državo, ali pa celo misli, da je s plankami zabit. Slovenci delamo večinoma pri Lake Shore železnici, kjer se dobro zasluži; delamo s polno paro, še celo ob nedeljah smo skoraj primorani delati. Poleg tega imamo tudi razne druge ''šape'*, kjer se istotako dela. Kdor gleda za delom, oziroma kdor hoče delati, naj kar sem pride v prijazno naselbino Elkhart. Tukaj se imamo dobro in smo vedno žida-ne volje. Tukaj zida tudi Lake Shore železnica velikanske "šape" in kadar bo vse dodelano, bo uposlenih okrog 3 do 5 tisoč ljudi. Veliko tukajšnjih Slovencev ima že svoje hiše. drugi zopet lote, da si postavijo svoje ''bajte'*. Velikokrat se tudi zaleti k nam kakšen ''špekulant", da bi namakal suha grla dragih rojakov in drugih, pa zopet odide brez upanja, ker po postavah države Indiane mora vsak eno leto tukaj bivati, predno dobi dovoljenje za to. Z veseljem moram tudi poročati, da smo si ustanovili potrebno društvo "Slovanska Zmaga', katerega smo priklopili k S. N. P. J. pod št. 208. Rojaki, pristopajte k društvu, da ste zavarovani v slučaju nesreče! Pozdrav rojakom po širni Ameriki! Josip Gore.
Denver, Colo. — Z vsakim dnem se približuje glavno zborovanje naše slavne J. S. K. J. Članek, ki je bil natisnjen v 151. št., sem prav pazljivo prebral in ravno to me je napotilo, da tudi jaz pregovorim par besed. Z dopisnikom se popolnoma strinjam. Lepa ideja je ta, če bi se združile vse Jednote v eno celoto, seveda delo je težavno, polno zaprek. Pri tem nikakor ne Bmemo pozabiti Slovenskega Zavetišča. Vsak zaveden Slovenee naj daruje po svoji moči, pri kakih posebnih prilikah naj se pobirajo prostovoljni prispevki. Jednote naj bi prevzele vse plačevanje — pravi omenjeni dopisnik. Po mojem mnenju bi bilo najboljše tako kot je dosedaj. Če se plačuje podpora iz društvene blagajne, se društva veliko bolj brigajo za svoje bolnike kot bi seV mogoče v nasprotnem slučaju, Jednote bi lah- 8601 86 Je
nego je naš, in za naš svet, kot pravi J>ermontov, ni bila ustvarjena. Zorž Sandova je naslikala tak idealni dekličji pojav v pripovedki "Teverino". — Čisto isle narave — to je bila i naša Kati. Goreče je ljubila prirodo.
le v "golih" stavkih in če se je spustila v "zložen" stavek, ga ni dovršila nikoli. Princ ji je, mislim. pri nekem posetu v Bran-dejsu pripovedoval o naših pevcih pri Bucku; zanimala se je zanje in neprenehoma povpraševa-
POZOR ROJAKI!
Moja žena
ne le cvetlic — ljubila je trave.1 'a iu povpraševala o njih. In jaz
grmič j a, drevje, polja, skale, horizonte. oblake, barve nebes, živali, ptiče, ljudi — vse je imelo prostora v n jeni duši. Ljubila je svet, ki ga niti malo ni poznala, povpraševala je o življenju družbe, o daljnih pokrajinah, sanjala o morju in pragozdili. Stanovali so v Koširjih; zjutraj, ko sta oče in sestra še spala po ponočni produkciji, je vstala, odhitela na visoko reber, begala po nji kakor metulj, čudila se vsemu in bila srečna. In je vjela metulja, bratca svoje duše, prinesla ga domov in da ji ne bo od gladu poginil, je dobra stvariea natrgala krompirjevega cveta in mu ga dala v škatljico za okno. — Včasih seje globoko zamislila, in ko se je zavedla. nas je vprašala, kdo je večji: velblod ali slon, in zakaj ima, uboženc, vsak velblod grbo. zastavljala je sploh vprašanja, na katera bi ne bil našel odgovora največji modrijan.
Imela je prijeten altov glas. Detinska nežnost je trepetala v n jem in posvečevala vsako surovost. katero je morala peti. In nam so ti njeni kupleti zveneli v duši kakor toni angeljskih glasov. in ko smo nekoč honoris causa padli med literate k Tomažu, je zadoščalo, da je v najživahnej-ši debati kdo drugemu zapel na uho kakšno Katino melodijo, in takoj se nam je stožilo, plačali smo in dirjali na Porečje. — V hudobne ljudi ni verjela, in v resnici ni bilo v njeni navzočnosti hudobnega človeka. Jaz sem čutil, da se je v njeni navzočnosti izgubil v meni "tisti drugi" in jo poslušal kakor dete in mislil resno o detinskih nje ugankah. Kajti nekoliko smo jo vsi ljubili.
In zaradi nje, samo zaradi nje smo jih spremljali okoli dveh ponoči do Koširjev. In ko smo se vračali, je svetilo jasno sveže jutro. pometači so pometali ulice, slavci so peli v vrtovih Kinskega in nam je blestela v obraz sveža zlata svetloba vzhajajočega soln-ca...
In ob petkih, na dan njihovega počitka, smo zahajali na večer v Koširje, posedali tam z njimi v mali krčmi in govorili... Tu sta prihajali Kati in Luiza, njih mati in oče, gospod vodja, ki je sicer bil po poklicu sobni slikar. Taki petki so bili srečni dnevi Katini; kajti iz duše je sovražila tiste u-metniške produkcije na Porečju.
Na povratnih potih iz Koširjev sem se pqgoato spominjal Anice Rihle iz Brandejsa; toda kadar je vedno tre-'
sem govoril o vseh in opazil, da jo je ena oseba nekako posebno osupnila: Kati. Toda s prirojene Žensko zvito bistroumnostjo nikdar več ni naravnost izpraševala o nji, vedno le od strani — vedno po kakšnem ovinku. V evidenci je imela vse.
Zgovorni gospod Čečetka je v tem vstrajno dvoril njeni materi. Kar sovražila ga je, nekako tako, kakor njena mati mene. In ko sem nekoč gledaje to debelo gospo in majhnega gospoda Čečet-ko, izprehajajoča se po glavnem drevoredu parka, omenil gospodični Anici, da bi pravzaprav nerad stal na poti njeni sreči, je samo stresla z glavo in se ozrla name z ljubeznipolnim pogledom. In bogovi naj vedo, zakaj so mi bili baš ti.sti "ljubeznipolni pogledi" tako zoprni — vem, da sem se nanjo ozrl tuje in morda divje. Gospodična Anica je sklonila glavo, nehote odlomila suho brezovo vejico in risala z njo po pesku. Potem je vzdihnila:
"Srečna Kati. . . "
Čutil sem, da se zopet enkrat približuje odločilni hip... Ti so mi pa bili tako iz duše zoprni, ti hipi priznanja.. . Prizna se lju. bežen, dobro, kaj potem? Komične, neumne situacije. In ali sem jaz pravzaprav kaj občutil? Ne. ne, ne. — Bilo je to razkošje mačke, igrajoče se z miško, bilo je veselje, jeziti njeno debelo mater, bil je — s stališča pesnikovega — študij dekliškega srca, eh, zdi se mi, da sem si i to vse izkonstru-iral šele pozneje--kaj je bilo — ne vem; toda vem, da sem bil v teh hipih hladen kakor led, da je čustvo molčalo kakor grob in da je razum kar sedel s hudi čevim razkošjem gledalca in čakal, kaj bo dalje.
In kakor da jo vzpodbodem sem'ji rekel: "Zakaj srečna?" "Vi že veste, pa nočete vedeti! je gospodična Ana naglo odgovorila razdraženo, vstala in odšla...
Ilvala vara, bogovi olimpski! sem si mirno mislil. Anica je bežala po dolgem drevoredu proti domu. Ni se ustavila, ni sc rzrla. Izginila je.
• Drugega dne sem se odpeljal v Prago. Ko sem čez nekaj tednov prišel na počitnice, sem slišal, da sta se gospodična Anica Rihla In gospod Čečetka zaročila... Srdit sem bil. Glej, kakšen
FRANČIŠKA ČESNIK, po domače Birtova Franca iz Smihela pri Postojni, je pobegnila dne 5. julija s
13.	v
14.
1«. 17.
18. v
19.
20. 21
22. 23.
26.
FRANCOM KO VIČ, po domače Bognarjev iz Ojstarke vasi pod Taborom na Štajerskem. Pobrala sta mi $687, toda nju nakana se jima ni posrečila, ker me je prijatelj Jurij Pribek še pravočasno na to opozoril. Bil sem na delu v rovu št. 3, ko sem bil po prijatelju o nakani obveščen. Sel sem takoj domov in našel oba pripravljena za odhod. S pomočjo policaja primorana sta bila meni vrniti moje in potem suha cdrajžati iz Delauge, Colo. Cenj. rojake, če kedo ve za nju sedanji naslov, prosim, naj mi ga naznani, za kar bodem zelo hvaležen. Žena je stara 30 let in je rdečega obraza, posebno na nosu jo je poznati, da ga rada lučka, potem naj bode pivo ali pa ljubljanski jeruš. Franc Kovič je pa star kakih 32 let. ter biva v Združenih državah še le 2 leti in 7 mesecev. On je po poklicu kolar in je želo delomržen. Moj namen je prodati pohištvo in se vrniti v staro do-l ovino. žena ostane pa za mene
Ste v postaje: 1. v Porest City, Pa., John Tornič Forest Citv,
3. v Moon Run, Viktor Butija, Box 271, Moon Run, Pa.
7.	v Lasa lie. 11!.. Mihael Kobal, 1026 Main Str., Lasalle, 111.
8.	v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj. 111.1 Wirginia Ave., Johnstown, Pa.
East Mineral, Kan., John Kast Hie, Box 56, Mineral, Kans.
v Balton, Ala., Joe F. Kren, Box 33. Piper, Ala. v Willoek. Pa., Lovrenc Dolenc, Willock. Pa. v Broughton, Pa., Pavel Fortuna, Anton Demšar, Brongh-ton, Pa.
Fleming, Kans., Martin Štefančič, R. R. Mo. 2, Pittsburg, Kans.
Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box 1 l:U Bridgeport. O.
Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa. Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Sir., Little Falls, N. Y.
Imperial, Pa.. John Pirih, Box 302, Imperial, Pa. Springfield. 111., 1019 E. So. Grand Ave., Springfield, 111.
Col lin wood, O., Matija Kastelic, 15924 Sar.mac R<1., Collimvood, O. 27. v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans. 29. v Rock Springs, Wyo., 229 H. 3rd Str., Roek Springs, Wyo.
32. v Braddoek, Pa., Jernej Zagorc, 36 Rige Ave., Braddock, Pa.
34. v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R, No. 1, 1 Donkirk, Pittsburg, Kans.
Clarkswille, Pa., Jurij Pervič, Box 31. Universal, Pa. Mulbery, Ivans., Martin Smolčnik Breezy Hil. Sta., Box 01, Mulbery, Kans.
Winterquarters, Utah, Louis Blažič, Box 102, "Winter-quarters, Utah.
Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin; Kans. 46. v Pens. Šta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-nette. Pa.
49.	v East Palestine, O.? Box 374 East Palestine, O.
50.	v Burdine, Pa., John Taučar, Box 82, Burdine, Pa.
51.	v Skidmore, Kans.. Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box
221 Columbus, Kans. 54. v Greensburg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greenshurg, Pa.
64. v Grayslanding, Pa., Jakob Zupančič, Box 44, Coliersmit, Pa.
72. v Hostetter, Pa., Vincene Valež. Box 16, Lojalhonna, Pa.
76.	v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De-
troit, Mich.
77.	v New Alexandria, Pa., Anton Bernad, Box 114, New Alexandria. Pa.
79. v Leadville, Col* John Fajdiga, 404 Cliesnut Str., Lead-ville, Colo.
Ti delegatje so pri javljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu ju-, niju ; nekatere postaje bodejo št izvolile delegate v mesecu juliju, katere potem objavim.
Z sobratskim pozdravom __IVAN TELBAN.
39.	v
41.	v
42.	v 44.	v
Povišanje vojakov srbske dijaške čete.
Vsi vojaki dijaške čete so bili te dni povišani za rezervne narednike. S prihodnjim vojaškim ukazom bo večje število povišanih za rez. podporočnike.
OPOMIN.
Vse one rojake, kalerim sem posodil svoj trdo zasluženi denar in mi nekateri dolgujejo že nad tri leta, opominjam, da mi takoj povrnejo. Ako ne, sem primoran vse obelodaniti v listih s polnim imenom.
Frank Cečelič, Box 156, East Helena, Mont.
(15-16—7)
stvor je ženska! Brunetke so, blondinke so, mešane so; vitke so, rejene, srednje; površne so, glo-jza vekomaj mrtva, boke, normalne; vesele »o, senti-	Jakob Česnik,
mentalne, molčeče so in klepeta-J Box 56	Delagua, Cold.
--Igfllgij^^
NA PRODAJ.
Prodam hišo in en aker dobre zemlje. Hiša je prostorna in ima pet sob. Poleg hiše je hlev za konja in kravo, prostor za seno in koruzo ter veliki kokošnjak. Prodam tudi mlado kravo s teletom in mnogo kokoši.. Rojaki, kateri želite imeti prijazen dom, oglasite se pri lastniku:
Jacob Potočer,-P. O. Box 67, Dorriaville, lil.
Pozor prijatelji lepega Sliva!
Pri Slovenic Publishing Co., 8! Cortlandt St., New York, N. Y, je dobiti sledeče zanimive knjig« po znižanih cenah:
"Rodbina Polaneških." Ro man iz življenja, spisal slavno znani poljski pisatelj H. Sienkie wicz. Knjiga obsega 1065 stran in ima več lepih slik. Cena poštnino vred $2.20.
"Mati." Socijalen roman, spi sal Maksim Gorki j. Ta času pri meren roman je vzet iz delavske ga življenja. Velja s poštnin« vred 80c.
4' Trije rodovi'' Dogodki nekdanjih dni. Zelo zanimiva povest; Bpisal Engelbert GangL Velja s poštnino vred 30c.
Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s Črnilom (Fountain Pen). Velja samo 254
s poštnino vred..
...... ,
"GLAS NARODA" JE EDI SLOVENSKI DNEVNIK V DRŽ. NAROČITE SE NANJ.



■ ŠS 5 R

GLAS NARODA, 15. JULIJA, 1913.
Slike iz vojne.
ffc-	-o—
Napisal Mike Pavlovic.
Blagor nam!
Hal jt- priMladein Magoričanu, zadet v nogo; kroglja mu je razbila kost pod samim kolenom.
Treba je bilo inlicirano rano očistiti m pripraviti ranjenca za operacijo.
Sestra, bolničarka, klečeč kraj I h) atrije in pazljivo izpirajoč rano. ga blago in ljubeznivo vprašala:
"Junak, ali mi lahko poveš, kolika ji- vas padlo v tej bitki!"
Ranjenec se je nasmešil.
"Dosti sestra, dosti nas je padlo . . okrog tristo in morda še
Bolničarka, odlična in izobra« J žena g«»spa, se je kar stresla pri teh b«s<'dah. Tudi sama je imela dva sina v vojni. Spomnila se je
ril besedice, pokazal na skrinjo. Zavedal se je, da je to nasilstvo.. saj je bilo razglašeno, da se bo pobiralo samo orožje, ne pa tudi denar. Toda molčal je, kakor so molčali tudi vsi drugi.
Desetnik je odprl škrinjo in vzel iz nje. kar je bilo v njej. Na to se je poslovil od gospodarja in odšel vesel, da ni izgubil glave. To da stvar s tem ni bila končana.
Oplenjeni Arnavti so drugi dan dogodek ovadili poveljniku.
izsledili so desetnika, ki je pobiral denar in orožje.
Poveljnik mu je rekel:
''Zato ker si pobral orožje, za-lužuješ pohvalo, zato pa, ker si pobril tudi denar, zaslužil ješ kazen!"
in odredil je. da se mu odšteje deset palic. Razume se samo ob sebi, da je moral ves uplenjeni denar vrniti.
No, stvar tudi s tem .še ni bila končana.
Drugega dne ob zori se je desetnik javil poveljniku lia ra-port.
Poveljnik ga je sprejel. Desetnik, ves slab od včerajs-
dveh sokolov, ki sta na po-niovine navdušeno odšla na J polje. Ranjenčeve besede globoko pretresle. Na dol-J i pulnieali so se ji zablešča- ... , . Z V/dih bol, rn ji je izvil|,AJ,h,batin' ->e Prosl1 za i. Tužna misel ji je napol
risto mladeniče v je šepe-.suma pri sebi, tristo srb-sinov. tristo mater v črno ili . . . To je naša deca: to je kri, naša nada in njih nikdar ie bodo videle in objele nji-inatere, njihovi bi at je in se-in prijatelji k dar ne in k i na
se an je.
''•Premilo ste me kaznovali...
Vso noč nisem mogel oči zatisniti
od sramote, kar sem zagrešil. Iz
Kruševca sem in iz dobre hiše.
Nihče iz moje rodbine ni propa-
lica, nihče še ni bil v naši rodbini
nikoli kaznovan, a tudi sam še
nisem nikoli posegal po tujem
v..>	. i blagu. . . Ne vem, kaj mi je bilo.
Nfh!!.Va,1^ta!ka^n zlodej me je premotil...
Sedaj me grize vest za to, kar
... . ... ■ storil, in prišel sem k Vam. iv n zemlji, daleč od svojih	, v	i i- ,
' .	.. r ; . (la se	hvalim, da ste me
in dragih, počivali bodo I	i • ,	, *
r	1 kazno\ ali. da vsaj drugi ne bodo
zagrešili enakih zlih dejanj. Prvič in zadnjič sem grešil..." Govorila je prebujena vest.
bodo več smehljala, j i. Počivali bodo v!
•kje. daleč pod planino ue-lovljeni, neobjokani." duhu se ji je pojavila cela slik tužnih mater, ki čaka-svoje sinove. Spomnila se svoje sinove.
*t ji je napolnila prsi; za-i je oči z obema rokama in
10	zaihtela.
isto borileev je padlo . . .
11	'i 111 *' *
jene« je pogledal plakajoČo n ko, ne vedoč, zakaj se jo-naslonil na lakte in vzklikata, zakaj : gorje nam? Pre-snio sovražnika, zmagali
111 :i t/ur i m iti '
pove-samo
Vest.
>lk se istavil
neki
potu
večji
Mati.
Človeška duša ima velike globine, velike tajnosti. Največja v nji in najlepša je materinska ljubezen.
Kaj takega, kar bomo, I dali, je v stanju storito mati.
Ostala je sirotica sama v vasi, i sama samcata. Sin ji je odšel v i vojno. In ni se vrnil in ni ji pisal. .Mater je morila tuga in skrb. i dokler je konečno ni premagala! Nekega dne je starka izginila.
Ostavila je kočieo v vasi in vse svoje siromaštvo v nji. Zaklenila j je vrata in vrabca, ugasnila , ognjišče, porazdelila živino pri I sosedstvu in odšla. Potegnila jo
mik u prvega bataljona p nase nepojmljiva daljin a, v ka svojim tovarišem dogovo- tero je izginil njen edinec. bosta tudi plenila, ako ji-| z mukami i žejo, da naj med Arnavti :a orožje.
nic se samo ob sebi, da je i najstrožje prepovedano.
bo
N
m težkimi napori, ne da bi često zatisnila oči. je pre-| hodila vso Srbijo.
Peš je dospela v Skoplje; premerila je pot od Velesa do Bito-Ija in prelezla Babuno planino.
Nekega dne je s torbico jedil in nekaj obleke na rami in s palico v suhi roki dospela v Bitolj Iskala je sina.
Vprašali so jo: kdo je njen I sin. kaj je in kje služi.
Pokazala je listič papirja, kjer : je bilo napisano, da je njen edini i nec Milo van, mezeimče njeno.
"Ej. mati", so ji rekli, "tvoj trti- I sin je sedaj v Strugi."
i n me vala sta takole: tri- J Njej so se obrv
<tu, da se jima stvar ne greh, čeprav zagrešita la se bosta lahko izmotate. Najvažnejši posel .aščaiiih pobrati orožje. Arnavtih. In desetnik | fin poslu med prvimi,
d
ze prt
upravljal, vojiea sta se napotila in gledajoč na levo la je oko obtičalo na liši. podobni mali
Jej so se Obrvi raztegnile in sa, največje poslop- lice nagubančilo. Zaskrbelo •kaj biti tudi za nju. znova.
jo je
nap
pif zasr
v je, in bo plen. In nista se arila. Toda nista računala na tar sta naletela, puško v roki se je desetnik >ti! v hišo. Toda čim je stor la prag, je presenečen obstal: eda dalje pred sabo deset motih in žt-nsk, vsi oboroženi z br-»strelnimi puškami. Kaj storiti? ko se umakne, je izgubljen. Br-> je spregledal položaj, stopil na rata in glasno zaklical: *' Ne hodite notri! Ostanite vsi maj!"
Na 14> se je obrnil k Arnav-
ti
"Pa kako si dospela semkaj starka?" jo je vprašal mestni upravnik.
"Došla sem peš, sinko ..."
I pravnik se je prekrižal od čuda.
Starka je prosila, naj ji pokajo pot proti nesrečni Strugi.
Ko je dospela tjakaj, se je takoj prijavila pri poveljniku tam-kajšne posadke.
Ali je tu moje dete, moj Mi-lovan?" je vprašala. Poveljnik je pogledal )%tič, ki
ii rrn -Z ^ ___r • i	i t v
mu ga je izročila. "O m .ti, niso ti prav povedali. Njegov polk je oil tu, a je že odšel."
"Kam naj sedaj krenem, jaz
enica?"	J
"Ali se udastet" Gospodar se je priklonil in re
nerečnica?
*' Tesli m (predajenio se)! j "V Elbasan..." Nato je izročil desetniku svojo Starka se je vsedla
puško.
Ta izid stvari je desetnika o-hrabril. Obrnil se je na ostale: 'Vsi odložite orožje, prav vsi!* Arnavtti sA razumeli povelje ter izročili puške in revolverje.
Treba je bilo hitro poslovati. Poklical je tovariša, ki je zuca,; čakal in mu naročil, naj pobere orožje Ta je izvedel naročilo: pobrai-puške in nože ter jiii odnesel ven ...
"Ali imate kaj denarja?" Gospodar je nagubančil čelo, za-uata v znak nezadovoljstva,
pa je, ne da bi spregovo-
_______
izgubiti noge. Materino srce ne more živeti brez njega... ne more..."
Poveljnik se je trudil, da bi zadržal siroto starko, da bi si malo odpočila. Toda starka ni nikakor hotela počivati.
"Nisem, sinko, utrujena, samo hrepenim po svojem edincu. Ne morem čakati. Ce sem došla že semkaj, moram tudi dalje ..."
Dvignila se je s stola, oprtila torbico na ramo in znova vzela palico v suho desnico.
Eden izmed vojakov jo je peljal izven mesta, ji pokazal pot proti Elbasanu in se vrnil nazaj v mesto ...
Dan se nagiba h koncu, vreme je mrzlo, pot dolga, izorana, blatna, polzka, izgublja se v daljavi.
Starka je nagnila glavo in stopa ..., stopa vedno hitreje po polzkem potu v neznani svet — silno koprnenje po sinu jo žene v daljino.
Kaj je, kje počiva, kje nočuje. sam Bog ve.
Sam veliki Bog ve, da-li je našla živega in zravega, da-li je o-bjela svojega edinca?
Prisotnost duha.
Zgodilo se je nekaj neprijetnega : sredi najhujšega ognja, v naj-kritičnijem trenotku je ena izmed uiitrelaz odpovedala službo. Precej močan sovražni oddelek je jel prodirati proti našim pozicijam.
Poveljnik je ukazal, naj se z vso brzino prične streljati z mi-traljezo. Treba je bilo z naglim, energičnim ognjem sovražnika prisiliti, da umolkne in da odneha od nadaljnega prodiranja.
Z nepričakovano hitrostjo so spravili mitraljezo v pozicijo. Toda poleg tega se je pHgodilo še nekaj nepričakovanega, kar je v prvem trenotku povzročilo veliko skrbi borcem v bojni vrsti: nii-traljeza ni funkcijonirala prav v včasu, ko je bilo njeno dejstvova-nje najbolj potrebno in najbolj usodepolno.
Poveljnik je uvidel. da se bo s tem položaj poslabšal, zato je hrabril svoje ljudi, naj nadomestijo mitraljezo s podvojenim o-gnjem iz pušk.
Vojaki so poskušali, da spravijo mitraljezo v red in jo popravijo. Ni šlo. Obračali so jo. tolkli po njej. vse zaman, ni šlo. V tem hipu je prihitel k mitraljezi neki vojak.
"Prepustite stvar meni", je vzkliknil, "jaz sem strojni ključar. V desetih minutah ali v četrt ure bo stvar gotovo in v re-du!"
Pregledal je mitraljezo spredaj in zadaj ter jo polagoma jemati narazen, pregledujoč posamezne odvite dele.
S sovražnikove strani so padale krogle kakor toča. Vojak je molčal in delal. Prav nič ga ni vznemirjal peklenski ogenj iz topov, pušk, ki je postajal vedno silne j ši.
Poveljnik je odredil, naj se mitral jeza spravi v neko zaklonišče v bližini, dokler se ne spravi v red in ne popravi.
"Pa zakaj, kapetan", je ugovarjal vojak, "saj ni potreba. Mene ta ogenj in ta godba čisto nič ne moti in me ne zavira v poslu. Zakaj bi naj izgubljali čas! Pustite mene. da tu na mestu pregledam. kje je napaka, in da potem tudi mi čim najpreje pričnemo s svojo godbo."
Granate se bliskajo, udarjajo na levo in na desno, puške pokajo, povsodi grmenje in treskanje.
Vojaki v bojni vrsti obsipavajo sovražnika vedno ljubejše s krog-
ljami.
Ključavničar je med tem vzel narazen mitraljezo, našel napako, lahko in mirno sestavljal nazaj posamezne dele in jih z vijaki pritrjeval pod točo svinčenk ter tiho pel: Solnce jarko ne siješ enako...
In ko je končal svoj posel ter mitraljezo spravil vred, se je o-krenil k stotniku ter zaklical:
"Gotovo! Ukažite, da pričnemo streljati!"

na bližnji
Stol, da si malko odahne.
"A kje je ta Elbasana?" "Pokazal ti bom, mati, ali si najprvo odpočij' malo..."
"Ne sinko, odpočila si bom v grobu. A sedaj, ako hočeš, prosim te, daj mi kakega človeka, dami pokaže pot, da najdem sina."
Vstala je s stola, pripravljena, da se zopet odpravi na pot Naenkrat se je ustavila in zdelo se je, kakor da t,i ji postalo težko in tužno pri srcu.
"Oj, otroci moji, mati mora videti svoje dete, svojega vojaka
in junaka in ako bi tudi morala
-
Arnavtov. Med temi je bil tudi krvolok Šarban.
Ujetnike je bilo treba pod močno eskorto spraviti v Niš. Eskor-tirali so jih vojaki tretjega poziva. dve četi četrtega bataljona šti-. rinajstega polka.
Med ujetniki je bilo mnogo znanih tolovajev z Laba in Malega Kosova.
Kmetsko prebivaltvo je z navdušenjem sprejemalo vojake, ki so tirali v Niš ujete Arnavte. Gostilo jih je z vinom in žganjem.
"Hvala gospodu in slavni srbski vojski, da smo rešeni teh roparjev. pred vsem pa Šarbana. Sedaj bomo laglje dihali.''
Ko so ujetnike prignali v Kur-šumlijo, je bilo vse mestece na nogah, da jih vidi.
Bilo je tudi polno ljudi iz okoliških vasi: mlado in staro, moško in žensko.
Iz množice gledalcev se je za-čul oster ženski glas:
"O groza, glejte Šarbana!"
Ženske so dvignile roke.
"Glejte Šarbana, krvoloka! Proklet naj bo na veke!"
Več žen iz okolice je pristopilo k naredniku, ki je spremljal ujetnike. Sprevod se je ustavil.
"Kaj tudi tega tolovaja peljete v Niš!" je zaklicala neka ženska, 'očeta in moža ini je ubil."
Neka mladenka je pristopila k naredniku in za vpila:
"Vidiš, ta mi qe brata in očeta na kosce razsekal!"
'' Ta zver mi je mater na raženj nabodel in spekel!"
"Iz vseh grl je zaorilo:
"Proklet naj bo, proklet!"
Po zraku je jelo leteti kamenje. Več kakor liilo roke na
Razne zaoimivosti.
aktivno osobje ni denarja. Sedaj si vsak pomaga kakor ve in zna.
Tako je nedavno v nekem rumun-' nem odru 12 vešal. Ko so bile vse
Tekom ene ure v navzočnosti obsojencev so postavili na vzvise-
Slovenec — apostolski arhivist. j	iistu v Bukarcštu izšel na-
jsi edn j i oglas: "Mehmet Kemal bej .bivši poveljnik generalnega štaba carske otomanske morua-
Rim. P. Ciprijan Napast, fran čiškan iz slovenske provincije, je promovij-al dne 19 .junija v Vatikanu na špecielni fakulteti pa-liografije in cerkvene diplomati-ke z izvrstnim uspehom. To je prvi Slovenec, ki je postal apostolski arhivist.
Ncčno delo mladinskih delavcev.
Evropskim vladam je bil predložen načrt tehniške konference, ki naj bi se vršila vBernu. Na konferenci naj bi se sklenil mednarodni sporazum glede prepovedi nočnega dela in njihovega delavnega časa, ki naj bi ne prekoračil 10 ur na dan. Obenem se bo ob-, ravnavalo tudi o ženskih razme- Vsled I,ika so mu usta in golta-rah v raznih industrijelnih po- n„ec..tako zel° oteklif da se je za-djetjih. Ta predlog so vsprejele vse evropske vlade z izjemo Grške, Romunske in Bolgarske. Konferenca se vrši dne 15. septembra v Bemu.
Goreči ribnik.
O čudnem naravnem pojavu po-
riee. ki je ravnokar v listu "Minerva" začel objavljati vrsto člankov v Turčiji, želi poučevati angleščino v družinah, ki nameravajo poleti prebivati v Sina j i. Pisma v hotel Capsa."
Muha ga je umorila.
A" Poitierou na Francoskem je podporočnika R. de Montaliveta pičila muha v gornjo ustnico. Položaj bolnika se je v dveh dneh tako poslabšal, da bi ga morali operirati. Do operacije pa ni prišlo. ker je častnik med tem umrl.
dušil.
Obscdba morilcev turškega velikega vezirja — izreden prizor na Bajazidovem trgu v Carigradu.
Sultan je potrdil obsodbo vojnega sodišča, s katero je bilo obsojenih 12 morilcev velikega ve-
ročajo ogrski listi. Ljudje, ki so zirja Mahmuda Šefket paše na
se kopali v ribniku pri Kečkeme-tu, so naenkrat zapazili, da v sredi ribnika vzdigujejo modri plameni, ki so dosegali višino dveh
smrt na vešalih. Med temi je potrjena tudi smrtna obsodba Da-mada Saliha paše in polkovnika Feada s posebnim sultanovim ira
metrov in ki so se polagoma raz- j dej eni. 11 obtožencev pa je bilo širili po celi vodni gladini. Ustra-! obsojenih v odsotnosti na smrt. šeni so ljudje zbežali iz -vode ' ter j Med temi so princ Sabali Eddin. opazovali krasni prizor z brega. J Šerif paša, bivši notranji minister Polagoma so začeli plameni uga- rRešid beg. Kemal Midliat, pod-ševati, obenem pa je tudi upadla j polkovnik Zekki. Pertev Tevhk in
u ______________ vodna gladina ribnika za 28 cm. j Ismail. Obsodba prvih dvanajst
dvajset žensk je dvig-	80 privreli zemski plini obsojencev se je izvršila na Baja-
a krvoloka.	iter 1>rišli na Površje. V odprtino, ! zidove m trgu pred vojnim mini-.
Narednik je vse storil, da zaustavi srd srbskih žen in mater hotel je ščititi Šarbana.
"On je srbski ujetnik!" je govoril.
"Ne, ne, ne! On ne sme biti to, i kar so ti-le drugi! Njega se ne | sme soditi po nobenem zakonu, j Mi sami ga bomo sodili pri krvi; naših mož in sinov."
iz katere so privreli, se je natekla strstvom in sicer na proštvoru. na
i)
3)
4)
5)
PET TOČK.
Rodovitna zemlja.
Zdrava, čista studeDrna voda.
Zdravo podnebje, ucoHna klima in prijazen kraj.
Dobtr tr«» doma in dobre železničriu zvexe s velikimi iedu-
strijahiimi mesti. Nizke cene, lahki obroki ter nobene čifutarije.
.Se je prostora za 150 rojakov. Pridite in oglejte .-i to zemljo in kraj eedaj ko vidite kaj rj«ste in kako raste.
Tu bodo samo Slovenci, tujcev ne bo med nami.
voda, vsled česar je voda v rib-i niku padla. I
j Usoda turških častnikov in uradnikov
v sedanjih dneh ni posebno prijetna. Odpuščenih jih je bilo veliko število, ker so radi izgube j tako obširnih teritorijev postali Nastala je gneča. Ženske niso ' n^0tre\ml Pokojnine seveda ne hotele odnehati.- zahtevale so ma- j d°be uobene- ^ večinoma celo za ščevanje za nedolžno prelito kri. _
Narednik Mihajlo se ni mogel j odločiti. Ko pa je uvidel, da je j vsa navzoča množica razjarjena i in da zahteva, da se ji tolovaja' Šarbana izroči, da ga sodi narod, j se je udal.
Šarbana so ločili od ostalih ujetnikov ter ga peljali na grob stotnika Konjeviča.
Za njim so šle v sprevodu ženske in otroci, skoro vse mestece.
Ko so prispeli do stotnikovega groba, se je sprevod ustavil.
Ženske so klele, plakale in iii-tele.
"Proklet bodi na tem in onem svetu, krvolok in tolovaj."
Neki vaščan se je obrnil k Šar-banu:
'Ali poznaš ta grob?"
Ropar je molčal.
"Več kakor sto naših sinov si poklal in tudi tega tu si umoril. Na tem mestu te bomo soili."
"Ženske so klicale: "Kletve naše so ga dosegle."
Nekateri so zahtevali, da bi tolovaj poljubil križ. Toda Šarban je nepremično stal kroj groba svoje žrtve.
Skozi znojnice na čelu mu je stopil mrzel pot, pogled mu je bil moten, začutil je svoj skorajšnji konec.
Neki starec, črnogorski priseljenec, se je preril skozi množico žensk do tolovaja.
Ti si naše uboge Srbe mučil in trpinčil, kri si njihovo pil, ljudi si pekel in žive drl in kože s slamo basal, kosti si jim lomil, roke in noge sekal, otrokom si oči iztikal in glave v vrelo ro lo metal in jih na raženj natikal, mučil si nas... Tudi mojega sina si živega pekel — Bog tf je sodil."
Starec je drhtel pri teh besedah.
"Mi te ne bomo mučili, marveč te bomo sodili po božji in človeški praviei, evo tako-le .. "
In z enim mafiom mu je odro-bil glavo.
katerem je bil izvršen atentat na velikega vezirja. Ob 4. zjutraj so pripeljali na trg vseh 12 obsojencev v spremstvu močnega oddelka vojaštva in stražniŠtva. Tudi trg je bil obdan z močnim vojaškim kordonom. Izvršitev obsodbe je povzročila med prebivalstvom silno vznemirjenost, in že zvečer so bili dostopni prostori Bajazi-dovega trga napolnjeni z gledalci.
predpriprave gotove je poklical policijski ravnatelj imenoma vse obtožence in jih pozval, da stopijo na smrtni oder. Obsojenci, ki so bili civilno oblečeni in ogrnjeni z mrtvaško srajco, ter imeli na hrbtu zvezane roke so vstopili na o-der popolnoma, mirni in brez vsakega odpora. Ko se jim je prebrala še enkrat smrtna obsodba, so zaklicali vsi obsojenci: "Živela pravica!" Stotnik Kiazim je za-k'licai: "Ž^v ela pravica, pogine naj tiranstvo, umreti moram, toda v deželi se bo vzdignilo na sto tisoče Kia/.imov." Vsi obsojenci so mu sicer jako mirni pritrjevali. Vsi so se obnašali junaško in pri njih ni bilo opažati strahu. Ljudstvo je ostalo popolnoma mirilo. Trupla so pustili viseti ua vešalih več ur, nakar so jih sneli in odpeljali na pokopališče.
Šolstvo v Evropi.
Kakor izkazuje zadnja statistika. je v vsej Evropi 465.451 šol. Na teh šolah je poučevalo v preteklem letu 1.119.413 učiteljev, vseh učencev in učenk pa je bilo čez 45 milijonov. Na enega učitelja je prišlo 40 do 41 otrok, do-čim je pred 12 leti prišlo na enega učitelja GU otrok. V tem oziru kaže statistika velik napredek.
Ruske pisemske znamke.
"Zveza ruskih ljudi" v Petro-gradu je dosegla, da se odpravijo ruske jubilejne znamke z glavo carjevo i da se uadomeste z novimi. na katerih ho naslikana mesto slika carja alegorična slika, ki bo predstavljala veliko Rusijo.
8 vagenov turšice za revno ljudstvo v novih krajih
je odposlalo te dni srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo.
Srbsko brodarsko društvo v Belgradu
i je naročilo dva nova moderna potniška pa mika.
VSK TO je vzrok, <la sem prodid od "23. marca ■ naprej nad ♦',<» rojakom farn e v najvtčji slovenski tarmarski naselim v
WAUSAUKEE. WIS C. 1'REDNO kupite farmo, giejte, da imate p<-leg drugih tndi TK ngjodnosti, brez katerih niste v stann usptšno izhajali.
Za nadaljne informacije piiite
A. MANTEL
c.jof CRIMMF.R LAND CO.,
133 W. Washington St..	Chicago, 111.
Room 1007.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, s s New York, N.
m mm m PODRUŽNICA : m m mm
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
Narodova sodba.
iSarban... ženske in otroci v Kjiršumliji so zatrepetale, kadar se je omenilo njegovo ime.
Šarban je znan ne samo v okraju marveč ob celi meji kot največji arnavtski tolovaj.
Pomoril je množico ljudi, pobil otroke, posilil in umoril ženske.
Pred leti je s četo tolovajev napadel srbsko obmejno stražnico, počakal tu stotnika Konjeviča in ga ubil.
Ko je srbska vojska, osvojila Prištino, je ujela okrog osemsto
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača Ivrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseli parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. T
Kongres proti potvarjanju živil.
Povodom mednarodne svetovne razstave v Gentu v Belgiji se bo vršil tam od 1.—3. avgusta t. 1. proti potvarjanju živil. Napravi se posebna izložba raznih jedil in kinematografsko se bo kazalo, kako se sestavljajo in potvarjajo razne živežne potrebščine. To je prvi kongres, ki bo razpravljal potvarjanje s socijalnega stališča, zato je posebne važnosti za zdravnike, kemike, tovarnarje, trgovce, gostilničarje itd.
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi.
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.


—_;___
■ •-_-
__'_____

J
GLAS NARODA, 15. JULIJA. 1913.
- <
Mlinarjeva skrivnost.
Francosko spisal A. Daudct, poslovenil J. G.
F ranče t Matnai, star igralec na piščalko, ki pride t upata in zvečer k meni v vas in skupaj pijeva kuhano vino. mi je zadnjič enkrat pripovedoval malo vaško dramo — bilo je pred kakimi dvajsetimi leti — kjer - je moj mlin igral precejšnjo vlogo. Pripovedovanje starega možička me je genilo in izkušal bom vam dramo ponoviti tako, kakor sem jo slišal. Predstavljajte si, dragi čitalci. da sedite pred loncem dišečega vina in da je stari piskač, ki vam pripoveduje.
Naša pokrajina, ino.j dobri gospod, ni bila vedno tako mrtva in brez odmevov, kakor je dandanes. Včasih j«' tu cvetela veletrgovina z mlinarijo in deset ur hoda naokrog so ljudje nosili k nam svoje j žito v mlin. Krogiukrog vasi so bili grički pokriti z mlini na veter.
Na desni in levi ni bilo videti nad smrekami drugega kot velike vetrnice, vrteče se v mistralu in dolge procesije osličkov z vrečami. ki so hodlii po potu gor in dol. In bilo je veselje poslušati cel teden na gričkih pokanje bičev in . .. Hi... alo . .. mliiiarskih pomočnikov.
Ob nedeljeh smo šli kar v trumah v mlin. Tam gori na gričkih so mlinarji dajali za muškatelca. ( In mlinarice so bile zale kakor kraljičin*. Kakor kraljične so bi-j le zale v svojih čipkastih rutah in z zlatimi križci okrog vratu. Jazi sem lepo prinesel svojo piščalko in mladost je plesala pozno v noč. Ti mlini tamle, ali vidite? Ti mlini so bili veselje in bogastvo našega kraja.
Toda žalibog! Parižanom je padla v glavo nesrečna misel se-1 zidati mlinarsko tvornico na paro tam doli ob cesti v Tarascou. Vse lepo. vse novo . . . ljjudje so fie navadili nositi svoje žito v parna mlin in ubogi mlini na veter so ostali brez dela. Nekaj časa so poizkušali postaviti se v bran, toda para j«- bila močnejša in drug za drugim, žalibog, so morali ostati vsi zaprti. Ni bilo več videti na poti malih osličkov... Lepe mlinarice so prodale svoje zlate križce .. . Nič več muikatelca! ...' Nikake farandole!... Naj je mistral pihal, kolikor,je hotel, veter-niee so ostale pri miru.
Potem pa lepega dne je občina dala podreti vsa ta zidovja in vsa-dili so na njih mesto vinsko trto in oljko. Sredi vsega tega poloma »e je en mlin le ustavljal in se pogumno vrtel dalje gori na grič-ku pred nosom vseh parnih mli- j na rje v.
Bil je to mlin očeta Kornelija, v katei-em midva sedaj sediva in pijeva muškatelca.
Oče Kornelij j,, bil star mlinar, ki je ves navdušen za svoj stan nad šestdeset let v sami n moki. »o si- doli pod mlinom na-1 vortiičarji. j,- bil kar nor. Ini so ga videli, kako je ie-i gorindol. zbiral ljudi'
živel ž« pšeniei Ko f ■danili Oneu
tal p
okrog »tebe in vpil na vse grlo. da
hočejo tvorničanii zastrupiti s J svojo moko celo Proveiieo.
* Ne hodite tja dol!" je rekel "ti roparji vporabljajo paro, daj napravijo kruh. In para. povem Vam, ljudje božji, para je vrago- • va iziifjdha ;jaz pa delam z mi-1 Mtralom in severjem. ki vejeta in -pricetno pihljata. kak« simia ljuba sapica božja..." In našel je' cele litanije takih lepih besed v east in hvalo mlinov na veter, toda nihče ga ni poslušal.
Ves jezen in hud se jc starček > svoj mlin in živel popol-sam kakor divja zver... iti ni hotel pri sebi niti nukinje Vivete, deklice pri petnajstih letih, ki po smrdi staršev ni imela nikogar! ■tu kakor svojega starega I I boga deklica si je morala služiti sama svoj kruh. Zadovoljiti se je morala z dnino na pristavah za časa oliv. In kljub temu Be je zdelo, da stari oče zelo ljubi irvojega otroka.
Večkrat se je pripetilo, da je še! cele štiri ure hoda peš v soln-cti in vročini jo obiskat na kmetijo. kjer je delala, in kadar je bil pri nji, je ostal taui po cele ure, jo gledal in jokal...
Splošno se je tam mislilo, da je stari mlinar iz same grde skopo-ati zapodil svojo vnukinjo. Zanj ro ni bilo častno, da jo je pa-z ene pristave na dru-
zaprl noma Obdr
kak i I
ti SV<
na s1
očeta
revščinam služeče mladeži. V zlo so mu šteli tudi. da je mož kot o-če Kornelij, ki je bil na tako dobrem glasu in so ga doslej vsi spoštovali, jel hoditi po ulicah kakor cigan, s prevrtano čepico in z razcapano kamižolo. Gotovo je, da smo se ga drugi stari možakarji sramovali, ko je v nedeljjo prišel k maši. Kornelij je to dobro čutil in se ni upal priti v kiju-čarsko klop. Ostal je z ubožci čisto zadaj pri blagoslovljenem kamnu.
V življenju očeta Kornelija je bilo nekaj nejasnega. Že dolgo mu v naši vasi več nihče ni nosil žita in vendar so se vrtele ve-ternice njegovega mlina še vedno kakor prej .. . Srečavali smo zvečer na cesti starega mlinarja, pred nJim pa se je opotekal osel . pod težo velikih vreč, polnih moke . . .
"Dober večer!" so vpili nad njim kmetje.
"Dober večer, oče Kornelij! Mlinarija še vedno gre, kaj?"
"Še vedno, otroci moji", je odgovoril starec porednega obraza. "Hvala Bogu, dela nam ne manj^ ka!"
Če ga je kdo vprašal, od kje zlomka more prihajati toliko dela, je stavil prst na ustne in resno odgovoril: "Tiho, jaz delani za ekspoH !" Nikdar ni bilo mogoče zvedeti kaj več.
Da bi bil kdo povohal v njegov mlin. nato še misliti ni bilo. Sama mala Viveta ni mogla noter. Ko smo hodili mimo mlina, so bila vrata vedno zaprta, velike vetrnice pa so se zmirom vrtile. Stari osel je mulil travo na terasi. suh maček se je solnčil na oknu in nas hudobno motril. Vse to je dišalo po skrivnosti in dajalo povod mnogemu praznemu besedičenju. Vsak si je po svoje razlagal skrivnost očeta Kornelija, toda splošno se je sodilo, da je v tem mlinu več vreč zlatnikov kot moke.
Počasi se je vseeno vse odkrilo. Poglejte, kako!
Ko sem fantom in dekletom piska 1 pri farandoli, sem lepega dne zapazil, da sta se moj starejši sin in mala Viveta zaljubila drug v drugega. Prav nič nisem bil hud ka jti koncem konca smo ime Kor-nelijcvo pri nas spoštovali in mislil sem si: Ta krasna, mala golobica Viveta mi bo delala veselja. ko jo bom videl stopicati po hiši. Toda ker sta naša zaljubljenca imela večkrat priliko biti sama skupaj, in ker sem se bal kake neprilike, sem hotel urediti zadevo takoj. Sel sem prav do mlina. tla bi izpregovoril par besedi s starim očetom. A! Stari čarovnik! Treba je vedeti, kako ine je sprejel. Ni ga bilo mogoče pregovoriti, da bi odprl vrata. Pojasnil sem mu svoje mnenje tako kot sem pač mogel skozi luknjo v ključavnici. Ves čas, ko sem govoril, je ta vragov maček pihal nad mojo glavo kakor sam zlodej. Starce mi ni dal niti časa, da bi končal. Zelo neuljudno je začel upiti nad menoj, da naj se le raje vrnem k svoji flavti in če se mi tako mudi poročiti svojega sina, naj gifiii iskat deklet v mlin na paro. .Mislite si lahko, da mi je šla kri v glavo, ko sem slišal te hudomušne besede. Toda bil sem dovolj trezen, da sem se premaga! .. . Pustil sem norega starca na mlinskem kamnu, da grem povedat otrokoma, kako slabo sem naletel. Ti dve ubogi jagnjeti nista mogli verjeti. Prosila sta me kakor za kako milost, naj ju pu-stim. da gresta oba skupaj v mlin s!- domenit s starim očetom. Niše mimel poguma jima odreči, lirrr... in moja dva zaljubljenca
sta šla . . .
Ko sta prišla t ja gor, je bil oče Kornelij ravno odšel od doma. Vrata so bila zaprta, ključ dvakrat obrnjen. Toda stari inožiček jc bil pustil zunaj svojo lestvo in otrokoma je takoj padlo v glavo, da gresta lahko skozi okno pogledat. kaj se neki godi v tem slavnem mlinu.
Nekaj posebnega! Mlin je bil čisto prazen. Niti ene vreče, niti enega zrna žita, niti sledu o kaki moki na zidu ali na pajčevini. Duhala nista niti one gorke in prijetne dišave po pšenični moki, ki navadno diši po mlinih. Vre-teno je bilo pokrito s prahom in veliki, suhi maček je spal na njem.
Spodnja sobica je bila ravno tako ubožua in zapuščena. Slaba postelja, nekaj cap, košček kruha na stopnjišču in v kotu tri ali štiri počene vreče, iz katerih se je vsipal gramoz in suh sadro-vec.
Tu je bila skrivnost očeta Kornelija. Ta s^draati.
čast svojega mlina in ljudi prepričal. da se še vedno melje. Ubogi mlin! Pbogi Kornelij! Že zdavnaj so jima parili mlini pobrali zadnjega, ki jima je bil še zvest. Veternice so se vrtele še vedno, kamen pa se je obračal prazen.
Vsa v solzah sta se otroka vrnila in pripovedovala, kaj sta videla. Srce mi je hotelo počiti, ko sem to slišal. Ne da bi izgubil mi-minuto, sem tekel k sosedom in jim v par besedah vse razložil. Sklenili smo nesti k očetu Korneliju v mlin vso pesnico, kolikor je je dobiti pri kmetih. Rečeno storjeno.
Vsa vas gre na pot in prišli smo t.ja gor v procesiji oslov, obloženih z žitom in sicer s pravim žitom.
Mlin je bil na stežaj odprt. Pred vrat mi je oče Kornelij sedel na vreči gramoza in plakal, opirajoč staro sivo glavo na trudne roke. Bil je ravno opazii, da je nekdo med 11 jegovo-odsotnostjo prišel v mlin in' presenetil njegovo žalostno skrivnost.
"l ibog revež sem!" je rekel. "Sedaj mi je treba le še umreti. Mlin jc onečaščen." In ihtel je, da nam je srce krvavelo. Klical jc mlin z vsemi možnimi priimki in govoril z njim kakor s pravo osebo.
V tem pridejo osli do vrha in vsi začnemo vpiti na glas kakor v lepih časih mlinarjev.
"Hola, pri mlinu smo... Hola oče Kornelij!"
I11 pred vrata smo nakopičili vse polno vreč in lepega rdečkastega rumenega zrnja, ki se je vsipalo na tla od vseh strani.
Oče Kornelij ni verjel svojim očem. Vzel je s staro roko iz vreče prgišče žita in govoril sme-joč in jokajoč se ob enem:
"To je žito . .. Gospod Bog!... Dobro žito. Pustite me, da ga pogledam!"
Nato se obrne proti nam:
"A. sem dobro vedel, da se mi vrnete. Kajti tvorničarji so tatovi.. . Hoteli smo ga nesti na ramenih v vas kakor triumfatorja.
"Ne ne, otroci moji! Predvsem je treba, da grem nakrmit svoj mlin. Pomislite vendar! Že tako dcigo ni dobil ničesar za pod zobe.''
Vsi smo imeli solze v očeh, videč ubogega starca, ki se trudi zdaj na desni, zdaj na levi, tlači vreče in nadzoruje kamen, medtem ko se drobi zlato zrnje in se fini pšenični prah dviguje proti stropu.
Pravica se je izkazala. Od onega dne dalje nismo nikdar trpeli, tla bi staremu mlinarju nedosta jalo dela.
Potem pa nekega jutra je oče Kornelij umrl in vetrnice našega zadnjega mlina so se ustavile in tokrat za vselej !
Kaj hočete gospod? Vse ima svoj konec na svetu in treba je nazadnje verjeti, da je bil čas za mline na veter potekel ravnotako kakor za tržne barke na Rhonu, za parlamente in rožuo-barvene jopiče...
Informacijski predal "Glas Naroda".
Na Avstrijskem ima skoro vsaka posamezna kronovina svojo lastno deželno kmetijsko šolo; vzdržuje jo dežela sama in nekaj prispeva tudi centralna vlada zraven. Na Kranjskem je znana Kmetijska šola na Griuu na Dolenjskem. Agrikulturna, ali višja kmetijska šola se pa nahaja na Dunaju.
Peter Valenčič, Stewart, Minn.
Mr. Jakoba Zabukovca ni več med živimi. Umrl je dne 11. avgusta 1910 v Pittsburghu, Pa., za ij etiko.
Za smeh in kratek čas.
Mi moški.
Nekdo vpraša 5-letnega Franca: "No, katerega :'>iaš rajši, papa ali mamo?" "Papa", odgovori ta odločno. "Pa zakaj!" vpraša nekoliko užaljena mama. Nato Fran-cek: "Ja, mi moški moramo sku-paij držati!"
Tožba radi dedščine.
A: "Ker ste se tožili za ded-ščino, koliko je prišlo na* vsakega?"
B: "Ravno toliko, da bo pravda plačana!"
Vzdih.
'i**'" I
: fr-TTl
__ M
— "Odkar je moj mož vpoko-jen, mu lenarenje nič ne ugaja."
Pri sodišču.
Sodnik poštami gospodični: "Koliko lit ste stari?" «■
Ona: "(irem v trideseto."
Sodnik: "Pa ste se med potjo malo zamudili!"
Pogojno.
Nekdo bi bil rad sprejet v društvo. Predsednik, ki poroča v lijem, pravi: "Kaže. da ni ravno napačen človek, ampak dokazati se mu nič ne more."
Ni čudno.
A: "Že desetič sem opomnil Dolžana, naj mi plača, — pa je, kakor da bi nič ne slišal!"
B: "Kako pa hoče plačati, ker tiči čez ušesa v dolgovih!"
V zverinjaku.
—	"Oče, ali prinašajo tudi orli male otroke na svet kakor štorklja?"
—	"Tudi. če je že ravno huda sila."
Pri fotografu.
Fotograf dijaku: "Torej lepo mirno!--Obrnite prav prijazno oči na tole tablico!"
Dijak: "Nemogoče!"
Fotograf: "Kako to?"
Dijak: "Na sliki stoji zapisano: "Prosi se naročilo takoj plačati ITega pa ne morem."
V sodni j i.
Sodnik: "Zaradi tatvine ste obsojeni v poldrugoletni zapor. Kaj nato odgovorite?"
Zatoženec: "Gospod sodnik, zapišite dve leti, kajti drugače pridem na zimo ven in ne bom dobil dela!"
Neuljuden odgovor.
Gosjni: "Gospod doktor, jaz sem vas poklicala, čeravno na ho-ineopatijo nič ne dam."
Doktor: "To nič ne dč; saj vol tudi nima zaupanja do živino-'.dravnika, pa se mu da vendar zdraviti!"
Pred uredništvom.
t
Pesnik uredniškemu slugi: 'Kako sploh veste, da sem tudi jaz pesnik ?"
Sluga: "Ker me tako zaupljivo in naivno pogledujete."
Za las je manjkalo.
"Človek mora srečo imeti" — pripoveduje Andrejec svojemu tovarišu v zaporu, dočim zunaj burja brije — "in jaz sem jo to pot res imel. Moj zagovornik je govoril zame tako navdušeno, da bi bil gotovo oproščen, če bi on v zadnjem trenutku ne bil postal hripav. In tako sem vendar srečno prišel na gorko!"
Poceni godba.
Žena svoji sosedi: "Oh, kako moj mož v span,ju smrči! Se več ne prestaja."
— "Moj tudi smrči. Pa kadar začne prav pošteno žagati, mu privežem pod nos orgelce in imam potem najlepšo muziko."
TUDI JUBILEJ.


POZOR ŠUMSKI DELAVCI!
Delo dobi 60 mož. Plačam poleti in pozimi od $1.75 do $2 na dan, hrana in stanovanje prosto. Tukaj se režejo sami kreli iz smrekovega drevja (Spruce Logs). Tukaj je dobra voda in dober zrak.
Hubert Mihic, Black Mountain, N. C.
MAŠ GOSPODA*,
edini slovenski magsiia v Asa® riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesce in velja za vse leto samo $1.00. Prinaia podučne članke gospodarstvo, gospodinjstvo. Is pe po Testi, razprave o naiih «ri banjah fin canfniivdSli is selec* sveta. Poflji denar na t, Naš OMpodif,
Je res.	Pred kosarno.
Može pride ob treh zjutraj do-1 Novinec Nace svojemu prijate-mov in žena ga dobro okrega. Onllju: "Veš kaj JanČe. naš nared-pa se smele in pravi: "Ljuba mo-| nik je pa res zelo učen ker zna ja, ali bi ne bila ura tudi tri, če j celo naravoslovje, posebno pa še bi bil ostal doma?"	{ živalstvo, — z glave.
Zagcnetka.
A: "Kdo je bil prvi kriminalni policist ?"
B: "Starodobni Diogen, ker je iskal vedno ljudi, kojih ni mogel najti."	" £j£!
Pri vaškem zobozdravniku.
Kmet: "Čemu pa odpirate vrata?"
— "Zato da bom imel pri izdi-ranju zoba več prostora poleg stola."
V našem uredništvu se je vč era j zglasil Srb
STEVAN STAMENOVIČ,
ki potuje peš okoli sveta. Iz Knjaževca na Srbskem je odšel leta 1907. Dosedaj je prepotoval Srbijo, Italijo. Avstrijo, Nemčijo, špansko. Angleško, Holandsko, Rusijo, Sibirijo, Mandžurijo, Kitajsko in Japonsko- Od pacifiške obali pa do New Yorka je potreboval 14 mesecev. Preživlja se s prodajanjem svojih fotografij. Zgornja slika nam kaže Mr. Siamenoviča v opravi, ko je potoval skozi Mandžurijo. Iz New Yorka bo šel na Kubo, v Južno Ame-riko.'iz Buenos-Aires se prepelje ž ladjo v Afriko, odtam pa zopet peš v prednjo Indijo. Perzijo, Malo Azijo, Grško, Bolgarsko in na Srbsko. Pot okoli sveta bo napravil v 10 letih in konečno izda! knjigo "Moji spomini." 31 r. Stamenovie govori dobro osem jezikov. Želimo mu srečno pot!
i I
ofab cdAs	ct^s	Offcb otas oflflb oftflb Offiflb ofo
Naravna oliijska vina, najboljše kakovosti, Delaware, Catawba in Concord, prodaja
Josip Svete,
1780-82 E. 28th St.,	Lorain, O
Delaware po 90c. galona. Catavba po 70e. galona, Concord po 50e. galon^-
Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. Pri večjih naročilih znaten popust.
^ C^o	qpyo
I
Soproga okrajnega glavarja.:
'' Vidiš Mima, dajaes je' ravno 25

—m
Velika zaloga vina In žganja,
IVIarlja Grill
Prodaja belo vi£3 po..............70c. f silos
Črno vino po .............50c, "
Orožnik 4 galone la....................tll.SS
Briajevcc 12 steklenic ta...............«12.OS
4 gal. (sodček) ca..................$16.M
Za obilno narocbo Be pri porota
MARIJA QRIJUU*
B308 St. Qiair Ave>., IN. B., Cleveland, O
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALIJEU ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.*
Delo prve vrste.	Ceno nlaskce.
F. KERŽE CO.
36I6 8. UAWNDAUB AVB.,	CHIOAOU lUN
SIOTEN8FE CENIKE POŠILJAMO 7ASTON4.


Phon*
FRANK PETKOVSEK,
Javni notar - Notary Public,
718-720 Market St.. WAUKBQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje tganje te-irvrstne smo tke— patentov ana rdra vila.
PRODAJA volne ltstae vseh prekoraor skih črt.
POŠILJA denar v itas kraj aaacsljlve
In poSteno UPRAVLJA vse v notarski posel spada* joCa dela._
a ■
Zastopnik "GLAS NARODA", 9% Cortlandt St..Ne#York.
—»7„—, i—i
GLAS NARODA. 15. JULIJA, 1913.
EP
Jugtslovanska

Inkcrporirana dne 24*
S
Katol. Jednota
E
v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
■ * Sh : \ h"	' <»'
•fCADNlKfi
Vr*dMdnlk TVAff OKKM. 1ST —>*■■>■	or Bas 17, Brtlioik,
PodprudMdntk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveieth. Mlnn. Bos Ml. Glavni tajnik: OEO L. BROSMCtt. BRV, Minn., Bm U4. PomotnJ tajnik: M1HAJSL STR AVI NIC O, OmaJta, N«b-. 1*1« fiiacajnlk: IVAN QOUZE, Ely, Minn.. Box 106.
ALiOJB VlRANT, Lorain. Ohio. 17M R. Utt Si
a«, utfc n
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr MARTIN J. rVRC, JolUt, DL. Ilo No. CM
NADZORNIKI*
AUBto KOBTRLIC. Balldo. Golo.. ®tnr I«
MIHAEL KLOBUCHAfi, Calunwt, Mich., Ill — !th ■«.
PPTRR S PRHA R, Kansas City. Kan« , 4» No. 11* ■«.
POROTNIKU	*»
rTAN K3CR2ISNIK. Burdln«, Pa., Boa lit. CRANK GOUZK, Chisholm, Minn., Boa Tli MARVIN KOCH R VAB, Pueblo, Colo. U19 RU«r Ara
td teptal na] m »otlljajo na *i»YH««» tajnika, rs« «*narna »otiljatv* aa cUvna«a tlacajnlka Jsdnots.
Droltrsno Btasllo: "OLAI NARODA".
V naši občini, poesbno v Javorju, je dne 21. junija hudo udarila toča. Koruza je precej trpela, največ škode pa je na pšenici.
Iz Rajhenburga.. Za župana na Armeškem je bil izvoljen J. Pav-lovič, predsednik naprednega političnega in gospodarskega društva "Kres" za sevniški okraj.
Strela je dne 21. junija udarila v Jurjevskem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah v hišo
ima na vesti tudi že več goljufij in tatvin ki jih je izvršil, odkar je prišel iz zapora.
Napad na cesti. Med vožnjo iz Starega dvora domov sta napadla dva neznana dečka voznika E. Gruberja. Izstrelila sta izza obcestnega grmovja več strelov iz lovske puške. Zadel ga je samo en strel in ranil Gruberja na nogi. Gruber, ki je vozil opeko, je pognal konja in utekel napadal -
posestnika Staridekerja. Isti dan j cema. je strela zažgala tudi hišo posest- j nika Tomaža Miholiča na Spodnji Vel ki pri Mariji Snežni.
PRIMORSKO. Posledic« bede fine preteklih noči	pglasila pri rešilni po-
staji v Trstu 54 let stara Marija Pertotova, ki stanuje pri svoji hčeri Nataliji, katera je poročena s kotlarjem Krašovičem. Ta je bil povodom stavke v ladjedelnici v Tržiču odpuščen in ker ni bil organiziran, je zašel z ženo. taščo in otroci v hudo bedo. Zadnjič pa ga je dobil v Trstu neki i znanec, ki mu je dal za pijačo, j da se j«' napil. Prišel je pijan do- •
Kje je JANEZ HAFNER, po domače Ferlekov Janez iz Straži-šča pri ^Kranju, Gorenjsko? Pred 11. leti je odšel od doma in se nahaja nekje v Minnesota Rila sva v domovini dobra prijatelja, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Anthony Smoh'j (mesar). 1168 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
(12-18—7)
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Umrljivost v Ljubljani. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Ljubljani naznanjenih 598 smrt-
jo. da hi bili kmalu skupaj, ko bi imeli mi tak sveder, kakor ga imajo n. pr. pr. v Ameriki za pre- j iskavo gorskih plasti. S kram-j
OGLAS.
Vsled odhoda v stari kraj prodam trivrstno, krasno uglašeno m o v. in ker sta ga ženski začeli j kranjsko harmoniko. Imam jo ko-zbadati. se je hotel zaklati. Pre- j mt,j ono leto i" jo prodam za $45. prečila pa je nakano tašča, ki jej Pišite na naslov:
29 E.
TrroTM ■
M. P0G0K9L0 Madison St. — Boos 1111 Chicago, 111
Opomb*: Pazite na atlas t m>
botnih itevilkah.
OGLAS.
John Trušnovec, 43 Cent rad Ave.. Brooklyn, X. Y. (15-16—7)
nih slučajev, od katerih jih pride j pom gre pa bolj počasi, kaj se če. skoro <iO% na razne bolnice, hi-' Zasledujemo pa premogove od-ralniee. zdravilišča in sanatorije.' rastkev veliki razdalji, t. j. od kamor zahajajo večinoma bolni-: BIoseka preko Zupanščka, Poga-ki s kmetov. V prvih šestih me- j če do Bloške Police. Na cesti tik serih jih je umrlo: leta l!M»H 628.» poliške podružnice ga še nahaja-1!M>!) 680. 1!>10 646, 1011 724 in ino. Morda gre žila še dalje proti 1012 648. Letošnja prva polovica i Ložu in Grahoemu. Ako se vsa je torej najugodnejša izmed vseh. j stvar obnese.— inženir nam je Zanimivo utegne tudi biti, da že , dajal mnogo upanja, da se bo —
rojakom
Pennsylvaniji in W. Virginijl
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in
da
s«*sti teden ni bilo prijavljenega nobenega slučaja kake inlekcioz-iie holezni. kar priča, da so v Ljubljani zdravstvene razmere izivdno ugodne.
Samomcr učiteljice v Ložu. V nedeljo 22. junija popoldne je nudilo naše pokopališča zelo ža-losten prizor; na trume občinstva je jelo spremit k zadnjemu j
se bo nekoč tudi v naš kraj železna kača prikazala. Z zaupanjem gledamo v bodočnost. Bog d*:j. da se uresničijo naše nadel .M )ž ki je zasledil pri nas premog, je Lovre Ponikvar, gostilničar in posestnik pri Fari na Blokah. En njegov brat je duhovnik v Ameriki, eden duhovnik v Ljubljani, ena sestra pa v počitku učiteljico gdč. Franico j -Makedoniji šolska sestra. Valenčič, ki si je vzela na grozen i Jubilej nemških turnarjev je v način svoje mlado življenje. Šol- j Ljubi lani minil tiho, mirno in ska mladina je spletla svoji dobri skoro neopaženo. Da ni bila vsa Učiteljici sveže vence ter jih ža- ; p«-li«-ij« na nogah — v nekaterih lustna, s solznimi očmi položila ulinah so staii kar po trije in po na njen grob. — Imenovana uči-j dva stražnika skupaj — in da ni it-ljiea je bila doma iz Prema pri ■ hilo poklicanih toliko orožnikov. Ilirski Bistrici in je poučevala širši krogi najbrže niti ne opa-več let. ua štirirazredni ljudski z i da imajo nemški telovadci šoli v Starem trgu, stanovala pa ; k^ko slavnost. (iostov na to slavje v Ložu. Zadnji čas je bilo opa- '»-st pac ni bilo mnogo, saj opažali pri njej čudno izpremembo; ni ''ilo nič takega. Vse je mi-ogibaia s»* j.- vsake družbe, skoro "»do v najlepšem miru. Nemci vsakega človeka, najrajše je bila ll»so izzivali in kadar ne izzi-sama zatopljena v svojo nesreč- Vi|j°> jim Slovenci tudi nič no-no usodo. Dva dni pred usodnim i J°-
dnevom je ni bilo sploh nič v šo- Nesreča. Dne 20. junija so se lo. nekam je bila odpotovala; 24letnemu cerkovnikovemu sinu kam. se š,- dosed a j ni dognalo. Antonu Rojcu v Loškem potoku.
Vrnila se j«- 20. junija zvečer in drugega dne ob :>. zjutraj jo je
okraj Kočevje, splašfli konji, vsled česar je ta padel z voza in
slišalu njena gospodinja milo, s!s' zlomil nogo. Prepeljali so ga
slabotnim glasom klicati na porno«*. (jospodinja je najprej mislila, da je učiteljici postalo slabo, ker pa ni mogla skozi zakle-
v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Štajersko.
Velika izguba klerikalne poso-
njena vrata takoj v sobo k nji, jilnice v Celju. M Sloga "., poroča
v svoji zadnji številki: '"Klerikalna posojilnica (pri "Belem
in ker ni bilo potem čuti drugega glasu kot težko liropenje, se jo je
polastila grozna slutnja, in ker j vrin it v Celju je imela posojeno le ni mogla vrat odpreti, je ste- na nekem falitnem mlekarskem kla po ključavničarja, toda ker podjetju v Medvodah na Kranj-se pa tudi njemu ni takoj posre- skem svoto 100.000 K. Podjetje čilo, sta razbila okno. Iioteč priti je taliralo in posestvo je prišlo na ta način v sobo. Tedaj pa se na dražbo. Kakor je razvidno iz jima je nudil strašen prizor! Cči- razdelilnega sklepa c. kr. sodni-teljiea Valenčič je ležala v mla- je v Ljubljani z dne 16. junija ku/.i krvi na postelji z globoko 101M opr. štev. E 3479/12-68,.na prerezanim vratom že — mrtva. st. 8., pod postavko 12. je kleri-v desnici pa je še vedno krepko kalna "Ljudska posojilnica in držala ves krvav oster kuhinjski j hranilnica*' v Celju propadla s nož, s katerim je prerezala nit celo ter jat vo 100,000 K z vsi ob-svojemu nesrečnemu življenju.! restmi vred.
Kri ji je bila že skoro vsa od-! Ptuja. Spodnještajerska potekla; krvava je bila skoro vsa kiajinska zveza Sehulvereinovih soba in stene, saj je do tri metre podružnic je imela te dni svoj daleč brizgala kri. Nesrečnici se j občni zbor v Ptuju. Načelnik je baje omračit »in vsled nesreč- Maver je naglasa! velik napre-ne ljubezni in v tem svojem ob-1 dek podružnie v minulem letu, ki iipnein stanju je storila konec kaže, da znajo spodnještajerski svojemu življenju.	I Nemci eeniti Schulvereiu, kateri
Premog na Notranjskem. Iz je porabil zadnjih 7 let za Spod-Jilok. Dodatno k svoječasnemu nji Stajer 1.100,000 K. Nasproti dopisu o premogu, ki smo ga za-! t^m ogromnim svotam nimamo sledili v našib hribih, še to-le:)nii Slovenci skoraj ničesar poka-Hudarski strokovnjak, ki je pri- j zal i. dasi bi morali mi bolje de-šel iia Bloke, da izreče svoje mne- j lati za svojo obrambo ko Nemci nje o odkritem premogu, je de-' za napad.
jal, da je naš premog iste baže i Iz Majšperka pri Ptuju poro-kakor zagorski, torej mnogo bolj-l<"«jo: Tu je umrl posestnik in go-ii od kočevskega ali šentjanške-1 stilničar Janez Korže, star 65 let. ga. Treba je le na glavno žilo pri- j V Dravo j« skočil v Mariboru ti, je dejal. Premogove žile v Ivan Gorjup, posestnik s Sladke zemlji — nam je pojasnjeval in-! g'»re v šmarskem okraju. Rešil je ženir — so podobne drevesu z še živega dimnikarski mojster
zgrabila za nož, vsled cesar je dobila precejšnjo rano, s katero .ie hitela k zdravniku. Tudi žena se je na enak način ranila. Dne 18. junija je končno dobil Krašo-vič vabilo, naj pride na delo v Tržič.
Samcmcr zdravnika. V Tržiču se je ustrelil v svoji ordinacijski West Virginiji naznanjamo, soln zdravnik dr. Lučki radi ne-1 j^1 obi55e	potnik
ozdravljive bolezni.
Umcra matere obtoženi oproščen. Pred porotniki v Gorici je 25. junija stal 38 let stari krojač Josip Silič iz Št. Petra pri Gori-1 ci. Obtožen je bil. da je vrgel ■ svojo mater po stopnicah s takoj silo. da se je ubila. Obtoženi se je; zagovarjal, da je mati sama padla po stopnicah. Porotniki so Si-liča oprostili krivde.
Nov pamik. V Lošinju so spustili v morje nov pamik "Drava". last. " Cngaro-Croate". Par-nik je določen za vožnjo po dalmatinskih progah in ima prostora za 450 oseb.
Tclpa sleparjev ped ključem. Tržaška polipi ja je viovila štiri zlikovce, ki so na račun paro-plovne družbe Anstro-Americana naročevali pri raznih tvrdkah blago, katero so potnem prodajali in si delili izkupiček. Pretkani sleparji so se predstavljali za u-službence omenjene družbe in so slepa ril i navadno tako. da je eden od nekod tvrdki telefoniral naročilo, dočim se je drugi kmalu ]>o-javil, da bi vzel naročeno blago.-Slučaj, da so si dali izročiti za 400 K žice za navajanje elektrike, jih je izdal. Pod ključem sta dosedaj elektrotehnika Gvidrm K rail in Anton Stanieh ter vajenec Vladimir Lavrič iu težak Roman Martinis. Samomor blagajnika. Na Reki
se je ustrelil v svoji pisarni 52-letni blagajnik ta mošnje tovarne za olje Rihard Kern, doma iz He-ba (Eger) na Češkem. Na mizi so našli pismo, v katerem se mož poslavlja od sorodnikov in znancev in pravi, da je izvršil samomor, ker se je naveličal živeti. Pri pregledu blagajne so našli vse v najlepšem redu.
Vsled neozdravljive bolezni je skočila v vodnjak kočijaževa soproga Vita Elefante v Trstu. Potegnili so jo iz vodnjaka mrtvo. Zena zapušča vdovca in 6 malih nepreskrbljenih otrok.
Cenjenim rojakom priporočam
svoja
NARAVNA VINA
in najboljšega grozdja.
Lanski rdeči Zinfandel 354
gal.; Riesling 40^ gal. Vino od leta 1011. Zinfandel 40<* gal.; belo vino Riesling 45č gal.; staro belo vino od leta 1910. 50č gal. 100 proof močan tropinovec 4V2 gal. $12, 10 gal. $25.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distil lerija blizo postaje.
Pošljite vsa pisma na: S. Jakše Vinery, Box 161. Santa Helena, Cal
Pozor slovenski farmerji!
Vtled občne zahteve, «tno tudi letos naročili večje Število
A* p> a v i h domačih SJ
t. - i««*1"- — » ^ n-* 1
KRANJSKIM KOS.
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na
Štajerskem. Iste se pritrdijo na. kosiŠČe z rinkc&mi.
Cena 1 kose je $ 1.1 C.
Kedor naroči 0 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi klepalno orodje ii lineja jekla ; _____ ~ cena garnituri je $1.00. =====
Pristne "Bergamo" brmsilne kamne po 30c. kos.
Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško.
Naročila priložiti je denar ali Testni Money Order.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
ROJAKI. NAROČAJTE SE XA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
GLAS NARODA", NAJ-
©

Plošče!
Plošče!
i
Ravnokar smo prejeli pošiljatev, več tisoč slovenskih grafofonskih plošč iz Evrope. Plošče so najboljše kakovosti, ter smo prepričani, da bo zadovoljen z njimi vsak, kdor jih bo naročil. Pišite po cenik še danes!

i i
i-
deblom in vejami. Mogoče, da se bo moralo kopati sto ali se več saotrov globoko, da ae pride na J lavni premogov i sklad. Jasno
Ratzek. ki je ravno ribe lovil. Kaj ie Gor j upa gnalo v smrt, ni mano.
Is Slivnice pri Celju poročajo:
koroško.
Žalostne razmere na železniški postaji v Spodnjem Dravogradu.
Iz Dravske doliue pišejo: Na mesto prejšnjega strpljivega posta-jenačelnika je prišel v Sp. Dravograd neki nemški Tirolec Bernhardt, ki bi rad najmanj dosegel slavo znanega bivšega pragerske-ga postajenačelnika Šehneiderja. In to glede pijančevanja in glede sovražnosti napram Slovencem. Ko se je nahajal pred kratkim slovenski železniški uradnik Se-ničar na dopustu, je rekel Bernhardt v uradu navzočima slovenskima uradnikoma: "Ta slovenski pes pride sedaj!" (Seničar se je imel vrniti in drugi dan nastopiti službo.) Ravnateljstvo Južne železnice vprašamo: od ke-daj sme železniško uradništvo celo svoje tovariše, če so Slovenci, zmerjati za pse?
Aretacija. V Doberlivesi sq a-retirali 431etnega delavca Andre-ja Lukanca, doma s Kranjskega, ki je bil že dvakrat obsojen zaradi uboja, ker je grozil župniku,' da ga bo ubil, ker ga je ovadil glede zadnjega uboja, r^.ir,«^
Mr. LEO ftTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publish ing Company in pooblaščen pobi rati naročnino za list "Glas Na roda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo Slovenic Publishing Co
8KRBITS ZA BODOČNOST
Kdor hoče, da bode imel živeti »d Česa na stare dni, mora i« '.daj skrbeti za svojo bodočnost Vi je lepše prilike, kot vam jo uudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa bos kdaj ns <vojem. Prodajava svojo zemljo »d 15 dolarjev naprej za aker ■Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če v bolan ali nimaš dela, počakava Če kupiš 40 akrov, plačava voi ajo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva la pridelate na vsak aker uaj-aianj toliko čistega vsako lato. kolikor plačat-9 za ves aker. Iz čistite lahko nekaj akrov na te den. Do železnic in mest od enf do štirih milj. Kmetije vse ns »koli. Zdrav zrak, nobenega moč rirja, polno studencev. Nimav> aobenih agentov in zato ne zame njujte naju z drugimi, ki proda jajo danes tukaj, jutri tatn, da nes za to, jntri za drugo kompa lijo. Ne silite v kraje, kjer gr» samo živinoreja, ker za živino n* potrebujete 40 akrov, kot pri nas ampak trikrat toliko. Najboljia prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne miali> letos iti gori, kupi letos, kupi ta koj, pa boš že nekaj odplačal dc drugega leta. Vedi, da delo v stalno, da pridejo krize — pa S* imaš svoj košček zemlje, se lahkr umakneš in ▼ vsaki krizi napra vis življenje. Piši ali pridi še da nes na naslov: Krže Mladič Laud Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chi cago, 111. Telefon: Lawndal« 7449. Začni dane«, Se hočeš kaj imeti jutri. Če pa odlašaš redne aa kdri. u
3£^2fiiBIBfe3&i&
A. J. TERBOVEC & CO.,
P. O. Box 25,	DENVER, COLO.
I
i
i j
<9>--@ —§—©—§—
■@ &

I
«
I
it It jt it
p Največ denaija iz
it it U
u n
it it
it

Amerike
nalaga se v
Vv
MESTNI HRANILNICI LJUBUANSKI
t * i ' * . v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad .
Hranilnih vlog nad 42 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
fc
; i
i'; i i i i
i
i
i
j
i i
i ! «:
i: i:
i!
66O milijonov kron.
Rezervnega zaklada nad 11,300.000 kron.
41|2°|O
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jann.či zraven rezervnega zaklada Se mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te.hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena, vsaka Špekulacija z vloženim denarjem.
Zaty vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
i
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St, NEW YORK.
6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0.
N. EL,
GLAS NARODA, 15 JTTLLTA, 1913
Kap
.ali
Satan |
Doživljaji Cirana de Bergerac. J --- •
a
Spim I Uui. GaIIh. — Za "Glsa Namla" pc*ln»«nii J. T.	J
<DaU«.>
—	NV vem; odkar se mu ie ponesrečil načrt z njegovim varovancem, sva nekoliko sprta.
—• Vrjaniein. vrjamem.
I Vosil hi Vas /a malo uslugo, milosti ji vi gospod.
(invorili', na razpolago st-m Vam.
Z Manuetom hi rad govoril, ja-Jio, prijateljsko in prepri-r-«n miu. da s«- 1m> stvar končala mirnim potom. Razen tega hi \ as tudi prosil za dovoljenje, .'•«• hi smel kedaj poslali kako drugo oto-bo k njemu.
.1« an de Lainot j«- prikimal, vzel v roko košček papirja, napisal nanj pa vrtic in ga izročil Bolandu.
—	S i»-m lahko pridete brez vsakih ovir v njegovo r»elieo. Ce ponljete kakega drugega, bo imel ravno tako prost vstop.
Najlepša hvala, dragi prijatelj, še danes ga bom obiskal.
- Mislim, da bo v osmih dneh že končana preiskava. V rokih imam brrz števila dokazov, ki so zadostni, da ne ho mogel priti rta prosto. V slučaju, da bi le ne hotel pripoznati, imam na razpolago še n« kaj. kar mora na vsak način imeti zažrljen uspeh.
—	Kaj!
—	čudno vprašanje, gospod grof. Dobri španski čevlji, par škafov vode na človeka, in ni ga zločinca, ki bi ostal trmoglav. Z Bogom, gospod grof. v kratkem nasvidenje.
Ali
da
hočem Vas samo vprašati, če hi radi prišli na
Roland je odšel naravnost t ječarju. Ko mu je pokazal dovoljenj«', s«' j.- globoko odkril, ključi so zarožljali v vratih.
šla st.i po dolgem, temnem hodniku, po stopnicah navzdol, po stopnicah navzgor.
Pred težkimi hrastovimi vrati -.ta obstala.
—	Tuka j je,	" •
.Ječar je odpahnil zapah in počasi odprl.
V	t mini j»- zapazil Roland na kamenih klopi sedečo sklonjene postavo.
.Manuel ni niti trla ve obrnil, k« r je mislil, da je ječar.
t ravno še ni bil dolyo časa v ječi. je vendar zelo oiaho izgledal. < »Ura/ mu je /.adobil slonok >ščeno barvo, lica so se mu u-drla. i/ globokih votlin se je hle^ketalo v blaznem sjaju dvoje oči.
V	zadnjih dneh je strašno trpel. Za obupati mu je bilo, ko je pomislil na Zilberto, za vedno izgubljeno Žilberto.
Ječar mu je položil roko na ramo i t* vprašal Rolanda: — Želi hiti gi«spod grof sam?
—	Da.
Manuel se je stresel, ko je zaslišal glas svojega brata.
—	Vi, Vi ste tukaj! — je vzkliknil in planil pokoneti.
Roland je stopil za korak nazaj.
-	Ne bojte se — je rekel Manuel grenko — saj vidite sem priklenjen.
Sele sedaj je videl Roland deb lo verigo, ki je visela od njega, namignil je ječarju. in se približal k mladeniču.
—	Mene gotovo niste čakali, kaj ne — je rekel Roland mirno
—	Najbrže ste s.- prišli prepričati, če sem zadosti na var-
liem.
—	Motite s< svobodo.
—	Svoboda, kako. Vi, Vi mi nudite svobodo*
—	Ali se Vam čudno zdi?
Ne, samo beseda "svoboda" se mi zdi čudna.
—	Vi mi toraj ne zaupate, Manuel?
—	Kako da ne? Govorite jasneje.
Roland je pottgnil izpod suknjiča debelo mošnjo denarja.
—	Tu notri — je spregovoril — je zadostna svota, ki Vas boža vedno rešila revščine. Manuel, ta denar je Vaš. zapustite za vedno Francijo.
-	To hi bilo slabo — se je nasmehnil jetnik— in samo škoda je. da Vas ni slišal vrhovni sodnik; teh par besed Vas lahko popolnoma uniči.	"
—	Ne razumem ... ?
Kako.' Dolžite me prevare, da mmh si po nepostavni poti nadel ime svojega brata, in sedaj mi ponujate denar, da bi šel. Gospod s tem ste vendar pripoznali, da sem jaz Ludovik de Lem-brst in da se bojite sodišča.
Roland se je vgriznil v ustnice. Jetnikova logika je uničila njegov načrt, od katerega je vendar toliko pričakoval, (e bi pobegnil, bi s tem najjasneje dokazal svojo krivdo.
Hotel mu je nekaj ugovarjati, toda Ludovik ga je odločno prekinil: — Justiea ima samo za Vas svoje strahote, jaz nimam vzroka, da hi m- jo bal. Pojasnite mi natančnejše, zakaj se me hočete iznebiti. Ali veste kaj je vse, ali hočete, da Vam jaz razode-nein: moj greh leži edino v tem. ker sem se predrznil ljubiti ©no žensko, katero ljubite Vi!
—	Mislite?
- Da. to je samo užaljena ljubezen, jaz sem le žrtev Vaše ljubosumnosti. in zato Vas tudi bolj pomilujeni kot sovražim. Ljubosumnost je blazna in podvzame vsa sredstva, samo da uniči Mvojega tekmeca.
Manuel je svojega tekmeca boljše sodil kot je bil v resnici
Ker ni Krof ničesar odgovoril, je nadaljeval: _ Ne bojte se Vaše
neveste lic bom več nadlegoval, toda ljubezni mi ne morete prepovedati. Idile, uničili ste me, jaz sem se maščeval! Žilberto lju-htfn in moje maščevanje je misel, sladka zavest, da Vas ona ne nikdar ljubila, mene pa ljubi iz vsega srca.
*	— N'-sramnež! — je zatulil Roland in planil kot razdražen t%er na jetnika.
*	— Ali me hočete udariti? — je vprašal Manuel hladno — saj lahko, ker sem uklenjen. Roland se je zavedel in udušil svojo jezo. Sicer mu je pa bilo znano vse, kar je hotel vedeti: Manuel je 1 neomahljiv.
—	Dobro — je mrmral sam s seboj, ko je zapuščal celico, ne bi pogledal jetnika — sedaj se pravi delati.
Stopil je k ječarju rekoč: — Gospod vrhovni sodnik mi je olil da lahko jsz, oziroma kska druga oseba, obišče Alanuela, mu pokaže to dovoljenje.
—	Seveda, gospod grof.
- — Mogoče bo že jutri prišel nek človek.
—	Na razpolago Vam bom, gospod.
Roland je globoko oddahnil. Neka čudna misel mu je šinila v glavo. — Cilka! Da, Cilka, z njeno pomočjo bo šlo. . .
Napotil se je preko mosta in kmato prispel do Hiše Ciklopa, kjer je stanovala sama Cilka nevedoe kam se je bil napotil Ben-
V splošnem se ni veliko brigala zanj, da še celo vesela je bije lahko nemotoma preinišjevala svoj položaj. Njene misli pri Manuel u, uničila ga je "-eravno ga je tako ljubila.
čakala nanj sue!* V ? t se bo vsak traaoUk prika-
zal. skesan, ponižen, brez visokoleteeih misli. Kako bi ga tolažila in mesto sanj bi mu dala resnieo, polno udane ljubezni, brezmejne sladkosti.
< akala je in čakala zastonj; on je bil v jeei, do njega ni mogla in tudi nobenega človeka ni imela, da bi ga vprašala zanj.
Dannadan je sedela nestrpno v svoji sobi. Večkrat se je stresla, zdelo se ji je kot da bi zaslišala iz daljave njegov glas.
Nikogar ni bilo. nikdo jo ni motil; sama je bila s svojo pekočo vestjo.
Zunaj je nekaj zaškripalo, planila j? pokonen in stekla k vratom. Prsi so ji valovile, usta je imela na pol odprta, oči so žarele v čudnem ognju.
- Manuel je! — je pomislila in prijela za kljuko...
Na pragu se je prikazal grof.
Cilkin ohrnz se je zmračil. v sree se ji je naselila globoka žalost.
fl^H« nrthMloW •
= Cenik knjig, =
katere ss dobe v zalegi
Slovenic Publishing Compž
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
harmonike
bodisi aakorfaekoll vrste Udelajem u popravljam po aajaiXjlkt cenah. * del« :rpeino ta zanesljivo. v popravo csne tlihro vsakdo po«H*. km «em «e nad lto let *ukaj v tem poslu tn sedaj v tvojMr lastnem domu. V popraven «Mmeip eranjske kako? »se Irugc Harmonike •.» računam po dela kakorfno k>to t*htr» a trn oadaljnih vptaAani.
IOHN	L,
«017 e «52*a*,,. clv.«- fo
Hamburg-American line.
MOLITVENIMI:	| SLSSSS,
DUŠNA PASA. vezana z zlato obrezo
Marija varhinju v usnje vezano RAJSKI GI.ASOVI I tujski niaiKivi v usnje vcinno
Sv. LTKA. elegantno vt-unu	____
SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 1 Nikolaj Zrinaki
n zapono	1.301 Oče naS
VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.4 ! Odkritje Amerike
O jeUkl
_	Parifcki zlatar
POUČNE KNJIGE :	i Paajeelavci
' Pavllha
iisssss ?e°skI	zli f^rir^N-Y-dttekt"
A h nov nemSko angleški tolma«	-.50 Pot ai^kornlkM
DomaOl zdravnik, vezan	—.75 ' Poton
Doma« žlvinozdravnik	— 5<>i Potovanle v T iiiiuit
NetnWIna brez učitelja	—.00 Poi?Zf,?ii Crundrias der atovenlachen Spraeh« foiled „jl A,ohlkanec
vezano	j._
Angleščina. brez učitelja	_.40
Mala pesmarica	_.s«
Angl. ulov. in *lov. anal, slovar	—.40
—.20 —.20 —.20 L—
Kij leklzem veliki	Princ Evfen Savolakl
Prva ra. uniea	—30' Pr*t božji	J
Slovar ulov. nemflkl fJaneilč - Bar-	Punčika
tel) nova izdaja	2.60| Repoštev
Zlrovnik, narodne pesmi. vezano.	j Rinaldo Kinaldini
1. 2. 3. In 4. zvezek vsaki po	—.50: Robinzon
Dobra Kuharica, Hitri računar Nauk o pčelarstvu Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Poljedelstvo Pesmarica, nr. grobnic« Katekizem mali Pouk zaročencem
Ročni slovensko-nemSkl slovar —oiezosieoec Rchimpffov nemSko-slovenski slovar 1.20 Sveta N'otburra. Sehlmpffov slovensko-nemSki alovar 1.2S	"
Slnvensko-angrleSka slovnica Splsovnlk ljubavnib pisem Spretna kuharica Trt na u3 In trtoreja Zbirka doma«"ih zdravil Popolni nauk o čebelarstva Slovenska pesmarica,. I. In n
zek. vsaki po Umna živinoreja Umn! kmetovalec Zgodbe sv. pisma
Naselnikova hči I._' Navihane!
-.SO«' Navodilo za spisovanje raznih pi-
-.40 J sem	_ 75
-itn j Aetlolznost preganjana in poveličana —20 1.20, ^^zgoda na Palavanu	_20
• « I N'fknla< '/Hn.bi	_^
—'.zt
—.40 —-lfc —.20 1-— —.20 —.25 —.20 —.40 «2.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.80 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.251
—.ib; —.»0: —.40
Požigalec Pred nevihto Prihajač
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl
RED STAR LINE.
Plovitba medlNew Yorkom Hi Antwerpom,
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparaiki na dva vijaka.
»»«
ZEELAND
11,904 ton
riNLAND
12,760 ton
OOiTLAJTD
12,760 ton
ADKRLAKD
12,017 ton
Edina direktna projfa med
NEW YORKOM in HAMBURGOM, PMLADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM 2n HAMBURGOM
oekrbljena a parni ki na dva vijaka: Kaiaeria Aagust« metana, Aaierika, Presidaal Graat, PnnJnt Liaceb, Cleveland, Ciaciuati, Pretoria, Patricia, Pcsssylnsla, Graf VaUaTMa,
Priu Oskar ia Priaz Adalbert, katerim Bledi v kratkem nov parnik na itiri viiake in turbino 1MPKHATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu.
Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. _
Dobra postrežba. Za vse podrobnosti ubrnite se na:
Hamburg-American Line,
41-45 Broadway, Ne« York City
ali lokalne agente.
2-60! Rodbina Polaneških, resnična —.40 j povest
«a' R°Parsko življenje —R»»ko-ja pori ska vojska 5 rves.
—	rn Sita, mala Hindostanka
—	»0 Skozi Širno Indijo
j Slovenski Saljivec S Pr^stola na morišče —JO Stanley v Afriki
—	40 Stezosledec
00 I Sveta Genovefa —Srečolovec
»1.25 —.4« — 56 L—
sve-
| Šopek lepih pravljic
—	Strelec
—	BO | strahovalei dveh kron
—	Tegethof —.50 j Turki pred Dunajem
j Tiun Ling
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE' Timotej m Fiiemon,
Trt povesti Krofa Tolstoja
Sanjska knjiga velike Šaljivi Jaka
Stoletna pratlka	____
Strah na Sokolskem gradu, 100 sv. E.—
—.20 —.20 —.80 —.20; —.30 i —.20
W VAŽNO ZA VSAEJ5GA
SLOVENCA! 'VB
Vsak potnik, kteri potuje akozi >100fNew York bodisi v stari kraj ali —.16! pa i.: starega kraja uaj obiače
PRVI 8I.OVENSXO-HRVATID
M eu
AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar 8k
Na razpolago «o vedno žiate sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah.
.75
—.20 —.25 —.30 —.20 —.20
—.10 —
—.20 —.20 —.30 —.20 t. 60
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka m ndobna pot za potnika t Arrtrijo, na Ogrtko, Slo-»eniko, Hrvatako, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imeno-vauimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se še skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaijne informacije, cene in vožne listke obrniti se je naj
RED STAR LIIVB
f" S IratArtl
NEW TOR K. M State Street. BOSTON. MASS. 13 It Walnat Street. PHILADELPHIA. PA. 619 Second Are., SEATTLE, WASH.
N. W. car. W*ikin(toa ft La Sail«
CHICAGO, ILL. 1306 "F" Street, N. W.
WASHINGT0WN. D. C.
219 St. Charles Street. NEW ORLEANS. LA. 11 & Locut Street..
.sr. LOUIS. MO.
333 Maia Street. ^WINNIPEG. MAN^ 319 Gee 17 Street.* SAN FRANCISCO, CAL|
121 So. 3rd StreeU MINNEAPOLIS, MINN.; 31 Hetpital Street,"
MONTREAL. CANADA.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VKČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
COMPAGNiE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska purobrodna družba.
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
PoAtnl Bkspres parnlkl aoi[ LA PROVENCE" /k* SAVOIE" "I-A LORRAINE" "FRANCE" Mivsvtfcks	sslvavtiska	«Mdvsvtiskar	u £e*trt riiak*
—.20 —.20 —.70 —.M
—	M —.20
—	20 —.18
KNJIGE.
Andrej Hof^r, Avstrijska eusp^dlrlja Avstrijski Junaki, bro*.
vezano Baron I>aurton Baron Trenk Bele no^i.... Belgrajski biser Bensžka vedeževalka Beračeve skrivnosti sto zvezkov Berači oa Bitka pri Visu Boj tek
Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Fran Josip Ciganka
Clgunova osveta Ciganska sirota, 9S zvezkov Cveti n«* Dorograjska Cvetko Cas je zlato Človek in pol Cm i bratje Dama s kameljainl
Darinka mala Crnogorka	_.201 č" T"	aiarega. na ara
L^ettljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 ,In „6" ^ Ugrabljeni groflč Deset let v i>eklu	__ss ,n 8- v kamnolomu.
Trebušnik na slov. jugu Trije rodovi Uporniki Vohun
Vojna leta 2000 Vojska na Turškem
V	snegu nama
V	delu reftitev
_ V gorskem zakotju
_'k,! Vrtomirov prstan
Voščilni listi Veliki trgovec
Vojna na Balkanu 13 zvezkov
V	srca globini Žalost in veselje Zadni grof celjski Za kruhom	• Za tuje grehe Zlate jagode Življenja trnjeva pot Življenjepis Simona GrsgorttC« Z ognjem in mečem Zmaj iz Bosne Zerrinova skrivnost Krasni roman "Proklets"! 1. T.v. Prokleta.
—.20 —.30 —.10 —.15 —.2« —.30 —.16 —.20 —.30 —.20
—.40 —.30
—.26 —.80
Poscor, rojaki!
k*	WaaiiinartoEUt
f^wri	«• •▼oje «drs* \fa«M , I A vila aerial no V e , IV »tevDko. kte-
-I« ifjfoVL ■
db UrP	V prava in ko-
n*	r ris t na.
Po dolgem Ura Mini je posrečilo iš najti pravo AJpcn tinkturo in Pomade prod Iz nad a-nju in *m raat .. .ni bilo. od kato. in ianatrtm gosti in dolgi ladja ntntf-™ .1 mi MI..II— ,'snstmio In ne bodo wf Izpadati. ter m oelveH. Ravno tako maikiin v 6. tadnU krasni brki popolpomn zraatejc. &s">mattsem v rokah nošah ta kriSI£«b w S dneh pop	"»-
drarim.karja oMsa bradavic«, potne LOgalia SM> bUne se popohwiaia odstranijo. Da je to lesnlea JamSia ■ (800. PIMta po eenlk katort u pSUm
JAKOB VAH&C
O. Baz ta
O-
Devica Orleanska Don Klžot Doma in na tujem Dobrota in hvaležnost Dve povesti Eno leto med Indijanci Bra sem Pred jamski Evstahija, dobra hči Fabiola Fra Diavolo
George Stephenson, oče Eeleznlc Grof Radeckl
Grofica berači<-a, sto zvezkov Gozdovnlk, 2 zvezka Grizelda
Hedviga, handltova nevesta
Hlldegarda
Hlapec Jernej
Hfrlanda
Hubad, pripovedke, I. In TI. svezek po
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem Izdaj&vec
Islandski ribič
Izlet v Carigrad
Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonks Izidor, pobotni kmet Jama nad Dobrušo Jarofsil
Jetnikovl otroci
Jurisvl4ev| zbrani sp!sl
5.	zv. V vojni krajin:
6.	zv. Moč in pravica
8.	zv. Bela ruta bel denar
9.	zv. Med dvema stoloma 11. zv. Veronika Desenlška Kaj se je Marku sanjalo Kraljevič in berač,
vesano Kako postanemo stari Kraljica Praga Kriitof Kol um bo Kritem sveta Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Lažljivi Kljukec Le ban, sto beril
Ljubezen in maščevanje, 102 zvez.
Makslmlljgn
Mali vsezaalse
Marjetica
Karu* ha polkov*
Materina žrtev
Mati. socijaien romat
Mir boiji
MlrV- Poitenjskovlfi
Mir c. samotar Močni bsron Rtftar Mrtvi gosta« Musollno
Ns različnih potih Na valovih jutnega morja Narodne pri povesti. I., n.. in. ln 4
svesek, vsaki po Na divjem za padu
— 201 zv" VoK'j' ubjalec
l"_j 3- 2V- Na pokopališču v Fremlcourtu
_20 4" rv" Skrivnosti starega Mardochea
1 5. in 6. zv. Ugrabljeni m"' in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov
SPILMANOVE POVESTI:
i. ZV. Ljubite svoje sovražnike z. zv. Alaron krščanski deček
3.	zv. Marijina otroka
4.	zv. Praški judek
5.	zv. Ujetnik morskega roparja
O. "" * —------------* - -
—.30 —.30 —.20 —.20 —.M —.20 —.20 —.20 —.20 —.36 —.28 —.25 —.20 4 — —.80 — 10 —.30 —.20
zv. Arumugan sin kneza
7. zv. Sultanovi sužnji 8- zv. Tri indijanske povest! 9. zv. Kraljičin nečak
10-	zv. Zvesti sin
11-	zv. Rdeča in bebi vrtnica 12. zv. Korejska brata
1.80
—.26
—2»| -.30, —.2»! -.261
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovenic Publishing Compsny,
82 Cortlamdt Street, New Tork
Poštni parnlkl s*oc
"CHICAGO" * LA TOURANE" "ROCUAMBEAU" "NIAGA1A"
Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
corner Pearl St.. Chesebroath Biildluj, Paniki odpluieio od sedaj naprej vedno ob četrtkih ix priatauBča itn, $7 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 Nortk K iver, N. T.
•LA LORRAINE 17. julija 1913. *LA LORRAINE 7. augusta 1913. *LA SAVOIE '24. julija 1913. " LA SAVOIE 13. aug. 1913. *LA PRO^XCE 31. aug. 1913. t FRANCE dne 20. augusta 1913.
POSEBNA PLOVITBA V HA VRI:
•NIAGARA odpl. s pora. .št. 57. dne 19. julija 1913. oh 3 popol. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 2. augusta 1913. ob 3 popol. tROCHAMBEAU odpl. s pome. št. 57. dne 16. aug. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol.
r*srsiki t zvezdo saiasmovani Imij* pe.j3r« vltas*. Paniki z krilen onus po itiri riizVs
indijanskega
—.24 —.80 —.30 —.30
—«-.26 —.30
—.««i J®- Tv- P*°J 'n zmaga.	J^30
—.20 zv- Wsega huronskegs glavarja —.30 1 15- zv. Angel j sužnjev	_
—20,	551atokopl	_ j0
—.20	TV PrviC med Tndijand	—.»o
—.SS	«*sanjanje indijanskih mfsi
l._ __	jonarjev
Mlada mornarja
talija.
—.»0
—.20 —.20 —.20 —.20
—.20 IJrat sokol —.20 Dve taSči —.80 Idealna taJča —.50 Ne kliči vraga
Nemški ne znaje Pot do srca Prvi ples Putifarka Raztresenem Revček Andrejček Roko\-njači, narodna igrm Stari nari ca
___Trije tiCki
—.Ss V medenih dnsh —.20
RAZGLEDNICE
Newyorfike, m cvetlicami, humoristi«-ne, božične, novoletns in velikonočne po komad
ducat po	_
Narodna noSnJa ln mesta Ljubljane, ducat po	_n
Z slikami mesta New Torka po _0C
Razne svete podobe po	_0C
ducat	_u
Album mesta New Tork " krasnimi slikami mesta
$1.00 $1.00 31.00 31.00 31.00 —.20 —.15 —.28
—.20 —.20 —.20 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.40 —.20 —.30
—.20 —.36 —.16 —.16 —.40 —.20 —.20 K.— —.30 —.20 — 60 —.30 —.60 L— —.Tt
—.16
ATdro-Amerikan§ka črta
(preje bratje Cosulich)
N ajpripravnejša in najcenejša parebrodna črta za Slovence in Hrvate.
zebqjevidi:
—16
—ja
Avstro - Ogrske, mali Avstro-Orgske, vezan Kranjske deCete, mali Združenih driav, mali veliki
Evrope, vezan	—.60
Gorenjske s novo bohinjadco ln trtl-
iko leleznico	—.26
—10 —.60 —.10 —.10
Celega sveta Balkan
Na bojišču	...66 Balkanskih driav	__u
Ns Indijskih otokih	—.30 Zsmljevldl: New Tork«' Colorado, nhnols,
Najdenček	—.30 Kanasw, Montana, Ohio, Pennsylvania Is
Na Jutrovem	—.36 West Virginia vsak 26 c kamadL
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakar-nici,	ali poitnih raamkah, Poštnina j« pri neb etnah —*---
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cena voznih listke? iz Ntw Yorka za III. razred so do:
V«i spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo .
brezžični brzojav: ALICE,	LAUBA,
MABTEEA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, XAIIEB FEANZ JOW L
TRSTA ................. .	*oa na
LJUBLJANE........................... ....... ^ mi!
Upirp	..........*-----dO.18
KARLOVCA .. ^........................ . ^ 35^31
Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 ve*.
_ H. RAZRED do -	-
TESTA ali REKE: Maltha Washington in Kaiser Franz Jowf I $65.00, dragi$60 do $65.
Phelps Bros & Co«, Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
\