Št. 317. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto eelolctno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. : Telefon številka 118. : V Ljubljani, nedelja dne 15. januarja 1911. Lelo II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski tilici 8. Oopisi fe pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovpr je priložiti znamko. ; Telefon številka 118. Dež. glavar pl. Šuklje o narodnosti klerikalcev. Ljubljanski škof Jeglič je spravil klerikalce v veliko zadrego. Ne da se in ne more se zagovarjati narodnega izdajstva, ki ga je napravil ljubljanski škof s tem, da je na pritisk kočevskih demonstrantov v dveh dneh prestavil kaplana Kopitarja iz Kočevja. Najbolj zagrizene tercijalke ne morejo zapo-pasti kako je mogel škof Bonaventura radi Kranjske šparkase zatajiti tudi versko čustvo, celo svoje versko čustvo, in zakriti, da so v Kočevju zmagali tisti divjaki, ki so nosili v nočni posodi cerkveno kadilo. Na vse mogoče načine se zvijajo klerikalci. Izmišljujejo se pravljice o narodnih izdajstvih naprednjakov, zatrjujejo, da je postranska stvar, če gre Kopitar iz Kočevja, ognjevito narodno-radikalno pišejo zoper koroške Nemce, prikriti pa vendar ne morejo, da so vse nj.hove besede le besede in da njihovim besedam nasprotujejo dejanja, ki potrjujejo njihova izdajstva. Nepo-bitno smo mi dokazali, kako nosijo klerikalci narodno masko le zato, da lažje delajo kupčije za denar in profit. Naprednjaki smo vsi docela trdno prepričani, da ni večjih narodn h iz-dajic od slovenskih klerikalcev. To mnenje pa ne prevladuje samo na napredni strani, marveč ga imajo tudi nekateri klerikalci sami. Kaj značilno je glede narodnosti klerikalizma deželnega glavarja pl. Šukljeta. V 27. številki VII. letnika .Slovenskega Naroda“ je priobčil s podpisom prof. Fr. Šuklje članek, od katerega se glasi tozadevni pasus dobesedno takole: „Lahko mogoče, da se bode našej stranki — takrat je bil Šuklje še na prednjak — in našim poslancem, ako energično postopajo v smislu svojih mandatorjev, očitevalo, da odstranjujemo naše klerikalce od skupne narodne stvari. Tudi to nas ne bo motilo! Vsaj nam jasno kažeti zgodovina in lastno izkustvo, da je klerikalizem povsod si enak, povsod brezdomovinsk in da se samo zarad tega narodom hlini in prilizuje, da bi jih tem laglje rimskemu absolutizmu podvrgel! Kdo more to tajiti, ako se ozira na dogodbe, katere ravno sedaj Evropo pretresujejo?! To vidimo jasno na Španjskem, kjer hočejo popovi besnega Don Carlosa na krvavi prestol vzdigniti; na Francoskem, kjer spodkopavajo ljudovlado, da bi potem narod izdali od zgodovine prekletemu rodu bourbonskemu; v Švici, kjer veleiz-dajno intrigirajo proti državnemu obstanku; na Nemškem, kjer se paj-dašijo se socijalisti, da bi razrušili novo vstvarjeno državno poslopje; na Italijanskem, kjer rogovilijo proti krvavo priborjenej edinosti, ter v staro nesrečo silijo komaj oslobojeno domovino; — to vidimo v malem tudi pri nas, kjer se posmehavajo našej „piškavej narodnosti", ter geslo pro-klamujejo: „rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca"! Na take elemente — poštenih duhovnikov kakor se nahajajo tudi še pri nas, dasi „rari nantes in gurgite vasto“, sem ne prištevam — pa še dalje se ozirati, bilo bi več nego politična napaka, bi bilo uže izdajalstvo nasproti našemu narodu in njegovej bodočnost!" Tako je pisal sedanji deželni glavar pl. Šuklje o klerikalcih takrat ko je bil še profesor in naprednjak. Danes se niso klerikalci niti za las iz-premenili. Rajše so v Ljubljani pripomogli v občinski svet z novo volilno reformo Nemcem kakor da bi sprejeli od naprednjakov ponudene jim mandate. Rajše so se na Goriškem zvezali z laškimi liberalci kakor da bi delali složno z naprednjaki. Rajše pospešujejo po celem Slovenskem nemške in laške interese kakor, da bi se borili za svoj narod. Tudi v drugih deželah so klerikalci ostali ^enaki, kot jih je pred leti popisoval Šuklje. Pečat brezdomo-vinstva nosijo na čelu po vseh deželah in po celem svetu. Šuklje se je svojčas skliceval na zgodovino in na lastno izkustvo, da je postavil take uničujoče trditve o klerikalizmu. Šuklje pa se je v starih letih izneveril svojemu prepričanju ter sam zašel med brezdomovinske klerikalce. Zgodovina še vedno in sedanjost zopet potrjuje to, kar je Šuklje pisal v mladih letih. Njegova starost njegovo izdajstvo ne izpre-meni na stvari ničesar. Bolj kot kedaj preje nas silijo dejstva, da ponovimo o klerikalcih obsodbo, ki jo je izrekel njih sedanji voditelj pl. Šuklje. Podle, brezdomovinske duše so naši klerikalci. Slovenskemu ljudstvu se hlinijo in prilizujejo samo zato, da ga bolj priklenejo v suženjstvo rimskega klerikalizma. Na take elemente se pri narodnem delu ozirati, bi bilo Izdajalstvo nasproti našemu narodu in njegovej bodočnosti. Več politične izobrazbe. Praga, 15. jan. 1911. Kakor sem že zadnjič pisal: s tem, da je bila vpeljana splošna enaka volilna pravica, s tem so bile pripušče-ne najširše mase k političnemu življenju. To pomenja zmago demokratizma. Posredno so najširše vrste pri-puščene k vladanju. Toda: kaj se razume danes pod besedo »politika*? Vsako delovanje stremeče za tem, da se zasigurajo lastni interesi. Videti je, kaj bi lahko nastalo iz takšnega umevanja politike? Mase bi vporabljale vsa sredstva, samo, da bi svoj cilj dosegle. Kruta sila bi zavladala nad poštenostjo in človekoljubnostjo. In da se temu ognemo treba med najširše sloje več izobrazbe, imenoma več politične izobrazbe. Pa ne samo med mase, tudi med inteligenco, posebno med inteligenco. Inteligentni krogi vodijo danes žurnalistiko. In če med temi ni tiste višje politične izobrazbe, katere posledica je ta, da se smatra politika za delovanje stremeče za tem, da se ugodi interesom vseh slojev naroda, ne da bi kakšen sloj rastel na račun drugega, pravim, če med temi krogi, ki vodijo žurnalistiko ne bo takšne izobrazbe, tedaj gorje. Ker žur-nalistika širi v tem slučaju med mase mesto humanosti; nazor, da vladajo v politiki surova moč in inlrigantstvo. Kdo ne pripozna velikanskega pomena žurnalistike v današnjih časih? Kje je socialnejši faktor, ki bi hitrejše vplival na mase kot žurnalistika ? Da bi se dvignila politična izobrazba v vseh vrstah naroda isto predvsem potom žurnalistike, zato so osnovane že marsikje posebne visoke politične in žumalistične šole. Pariz, Frankfurt, Berlin. V teh dneh se pa otvori podobna visoka šola tudi tu v Pragi. Jasno je, da bo predvsem dobro služila žurnalistiki, ker v uredništvo bodo sprejemani potem le absolventi te šole. Šola bo razdeljena na tri oddelke: na filozofično-sociologično skupino; na historično, politično in državuo-pravno ter na žurnalistično in na govorniško. V prvi se bo predavalo: Uvod v filozofijo, zgodovina filozofije, sociologija; predavalo se bo o socialni in individualni nravnosti. Dalje o šolstvu doma in na tujem. V drugi skupini bi se predavalo o zgodovini Avstrije; podajalo bi se pregledno zgodovino Evrope od francoske revolucije. Zgodovina slovanskih narodov. Cerkvena zgodovina. O konstituzionalizmu, kako se je ta razvijal v Avstriii. Dalje o avstrijskem administrativnem pravu. O narodnem gospodarstvu, finančni vedi, delavskem vprašanju, sozializmu v teoriji in praksi. Dalje: glavni obrisi iz privatnega in trgovskega prava: Tiskovni, društveni in zborovalni zakon. Predavalo se bo tudi o politiki v drugih državah. O ženskem vprašanju. V tretji bi se predavalo o vprašanjih ki so v zvezi z žurnalistiko. V govorniški skupini bi se vršile praktične vaje. Vse to bo le nadaljevanje oz. sistematiziranje predavanj, ki se prire-rajo vsako leto v zimskem in letnem času pod imenom: vseučiliščna ljudska predavanja. Predava se v teh ciklih o zgodovini in kulturi slovanskih narodov; o narodnogospodarskih vprašanj ter o socializmu pa tudi o speci-elno političnih vprašanjih moderne dobe. — Kedaj bo pri nas prišel čas, da se bodo prirejala sistematično takšna predavanja? Kdaj bo prodrl nazor, da se kultura in politika medsebojno podpirata in da politika brez kulture ne more vspevati ? Slovanski jug. Stoletnica Frana Kurelca. Včeraj je preteklo ravno 100 let, odkar se je porodil Franc Kurelac, ki je bil, kakor je rekel Vatroslav Jagič, originalni samouk filolog, sin hrvatskega graničarskega majorja iz Bruvna v Liki. Po čustvu je bil velik Slovan in eden najbolj navdušenih Jugoslovanov v takratnem času. Že s' 12 letom je pričel z naučnimi potovanji in se kot dijak za časa svojega študiranja v Zagrebu, Gradcu in Dunaju seznanil 1. 1833 z velikimi učenjaki Vukom Ka-radžičem in Miklošičem. Njegova neprestana potovanja so mu dajala gradivo; poleg filoloških del je spisal tudi več etnografskih razprav o hrvat-skih naselbinah na Ogrskem. Ko je 1. 1847. potoval po Ogrskem, so ga brez vsakega vzroka vrgli v ječo. Zato je izdal 1. 1848 več razglasov o ogrskih nasilstvih in jih v različnih jezikih razširjal med ogrske narodnosti. Ker mu je tedanja avstrijska hrvatska vlada šla precej na roko, je bil 1. 1849. imenovan profesorjem hrvaškega jezika na reški gimnaziji. Njegovo delovanje kot profesor je bilo za isto dobo velikanskega pomena za probudi-tev hrvatskega naroda na hrvatskem Primorju. A Kurelac ni ostal dolgo na tej gimnaziji, ker se je kmalu pretvorila v laško-nemško. Za Kurelca so nastopili jako slabi časi. Hodil je od mesta do mesta, živel nekaj časa na Reki, potem v Djakovu pri Strossma-yerju in končno v Zagrebu, kjer je 1. 1874. umrl v največji bedi. Frana Kurelca imenuje Jagič enakovrednim najznamenitejšemu srbskemu učenjaku in narodnjaku XVIII. stoletja Dositeju O-bradoviču. Oba je vezala ljubezen do svojega naroda, oba sta imela vero v njegovo bodočnost in nenavadni govorniški talent. Kurelac je kot učitelj s svojo očetovsko ljubeznijo odgojil več znamenitih ljudij, tako na političnem kakor na prometnem in društvenem polju. x Splošni pregled. Poljaki in Ruslnl. Vodja bukovinskih Rusinov, posl. Vasilko se obrača na sedanje poljske ministre in jih opominja, da so bili bukovinski Rusini pogosto odločilni za večino. Doslej so Rusini delali kolikor mogoče z vlado, ker so videli, da jim Bienerth ni nasproten in da le vsled posebnih razmer ni mogel ničesar storiti v poljsko rusinskem vprašanju. Toda bukovinski Rusini ne bodo več mirno gledali, kako se njihovi gališki bratje zastonj bore za najmanjše pravice, ki jih morejo zahtevati kot avstrijski državljani. Ako se ne bo dr. Glombinski zavzel v ministrstvu za to, da se izpolnijo kulturne zahteve galiških Rusinov, potem bodo bukovinski Rusini iz tega izvajali posledice ter ne bodo več zaupali Bie-nerthu. Francoska zbornica. Prezident francoske zbornice je Brissons. Radikalni listi pripisujejo temu uspehu poseben političen pomen. Število glasov, ki jih je dobil Brissons, kaže, da je v zbornici velika republikanska večina. Ker so med republikanci sami odločni možje, bi šla ta večina tudi odločno na delo. Deschanel bo po svojem porazu pač spoznal, kako veliko napako je napravil, ko je hotel razcepiti republikance v dva dela. .Soleil* rojalistično glasilo pravi, da Brisons ni bil izvoljen vsled simpatije, ampak iz navade in iz prera-čunjenosti. Večina med Brissonom in Deschanelom bi se težko določila, Brisson je le s svojim protiklerikalnim fanatizmom odločnejši zastopnik radikalizma, nego Deschanel, ki ima fin eleganten nastop. Volitev Brissona je bila v nevarnosti zaradi socijalistov, ki so bili proti njemu, ker je zastopnikom stavkujočih železničarjev za časa stavke prepovedal vhod v zbornico. Radikalci so Brissonu očitali, da ni razvil v zadnji dobi primerne energije in da je Deschanel dobil precej simpatije s svojimi nastopi. Vprašanje je bilo ali, bodo glasovali socijalisti za Deschanela. Ti pa so postavili svojega kandidata. Portugal. Promet na Portugalskem je ustavljen. Stavka se je razširila po vsej državi. Delavci stoje mirno in pričakujejo odločitve. Zadrže se popolnoma mirno. Celo drugim delavcem so svetovali, naj se stavki ne pridružijo, da ne pride do nemirov. Velika množica je demonstrirala pred ministrstvom notranjih del. Minister za notranje zadeve de Almeida je podal demisijo. Ko so to izvedeli delavci, so poslali k njemu deputacije, ki so ga prosile, naj ostane na svojem mestu. Tudi prezidenta provizorične vlade Brago so prosili, naj ne sprejme demisije; prezident jim je to obljubil. Upati je, da bo stavka čim preje končana in da se razmere zopet urede. Državni železničarji so se pridružili stavki samo zaradi solidarnosti. Minister notranjih zadev je obljubil, da izda nove naredbe glede počitka na železnicah. Poštni promet na severu in na jugu še ni moten, drugod se viši po avtomobilih. Ker se stavka ne širi na druge delavske kroge in ni nobene sobotaže, je upati, da kmalu nastane popoln mir. Volitve na Finskem se bližajo koncu. Doslej so dobili so-cijalni demokrati 315.342, starofinci 172 846, mladofinci 114.532, Švedi 106.289, agrarci 61 614, krščanski delavci 14.545 glasov. Zmagujejo socijalisti na celi črti. Potres v Turkestanu. Potres v Južni Rusiji je napravil mnogo več škode, nego se je prvotno mislilo. Iz Veruja se poroča, da je izgubilo življenje nad tisoč ljudi. Vsled groze in strahu je mnogo ljudi zno- LISTEK. MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz ritnik« egodovtn« [215] j Ragastens se je približal ter pričel plezati kvišku, ne da bi črhnil besedo . . • Par minut kasneje je stal na vrhu obzidja, dovolj širokega, da je bilo prostora za dva človeka drug poleg drugega. Zeljno se je ozrl v notranjščino. Videl je, da raste ob znožju zidu grmovje: tu so se končavali vrtovi palače . . . V ozadju se je dvigala temna masa gradu; nekaj oken je bilo razsvetljenih, kakor skrivnostne oči na mrakotnem obrazu. Tik pod seboj je Ragastens zagledal človeško senco . . . Zdaj, ko mu je bila vendar že enkrat dana možnost dejanja, se je bila vrnila vitezu vsa njegova hladnokrvnost . . . Izdrl je bodalo iz nožnice ter ga stisnil med zobe, hoteč skočiti dol in zabosti neznanca . . . Toda senca je stopila proti drevoredu, kjer je bilo nekoliko več svetlobe, nego drugod. •Naglo) Požurite sel* Ragastens je slišal te besede in spoznal Giacomov glas. Ta hip se je prikazal na zidu tudi Spadacappa. »Spustite se dol, gospod; držal vam bom vrv.* Ragastens se je prijel za vrv, ter v par sekundah dosegel trdna tla, dočim je visel Spadacappa onostran obzidja nad globino in mu tvoril protiutež! . . . Nato se je Spadacappa vzravnal na zidu. S pogledom je premeril mrak pod seboj, ter skočil. »Hitro 1“ je mrzlično ponovil Giacomo. »Čas je! . . . Stekel je, -ne da bi se ravnal po drevoredih, v ravni črti preko trat. Nihče ni govoril besede. Tekli so kakor brezumni, brez oddiha, brez opreznosti. Ta dir je trajal pet minut: vrt je bil velik in širok. Naenkrat je Giacomo obstal. Bili so ob znožju gradu', tik podstavka velikega bronastega kipa. Giacomo je dvignil oči . . . Rahla luč se je svetila skozi okno nad kipom. Starec je iztegnil roko proti tej luči. .Tam gori je!“ Ragastens je zaprl oči. Ukazal si je pozabljenje sleherne plahosti. Vsa čutnost mu je takorekoč okamenela v tem silnem naporu. Pogledal je v okno . . . Tam gori je bila Primavera! . . . .Kako dospeti gor?* Ko je Ragastens zustil to vprašanje, se je stresel, slišavši čudno barvo svojega glasu. Tujec bi bil gotovo dejal, da je to mirni glas zemljemerca, ki se ozija po svojem delu; Giacomu in Spadacappi pa je zvenela iz tega glasu cela pesem srdite, neukrotljive volje . . . .Poslušajte me dobro 1“ je dejal zdajci Giacomo, po-udarjaje besede, kakor da bi jih hotel zarezati v možgane teh dveh mož, stoječih, pred njim v nepremičnem pričakovanju. .Poslušajte me dobro. Cezar Borgia je pravkar dospel . . .* Ragastens ni kriknil, niti ni trenil z roko. .Zdaj je pri svoji sestri . . . Brezuspešno bi bilo, če bi poizkusili priti gor po grajskih stopnicah ... To je nemogoče! Ubili bi vas na pol pota . . . Vidite okno? . . . Tod gor morate dospeti v sobo! . . . Morate! Ali razumete? . . . Poslušajte . . . Kadar pridete zgoraj iz sobe... zavijte po hodniku na levo . . . idite po prvih stopnicah, ki pridete do njih . . . one vas povedd na veliko dvorišče . . . Stražniki pri vratih bodo imeli opravka . . . veste? . . . izhod skozi vrata bo prost . . . Idite ... Z Bogom! . . . Požurite se . . . čez deset minut bi bilo prepozno ... Z Bogom! . . .“ Giacomo je stekel proč in izginil . . . Hitel je v hodnik, ki ga je bil naznačil vitezu ... V sredi hodnika je odprl vrata . . . Vodila so v veliko dvorano ... In ta dvorana je bila napolnjena s kupi suhega dračja . . . Prižgal je plamenico ... In mefistofelsko obličje malega starca se je oblilo z njeno rdečo lučjo, ter se pokazalo v zloveščem, maščevalnem režanju . . . Kakor hitro je Giacomo nehal govoriti, je Ragastens z naglim, globokim in odločilnim pogledom presodil položaj. To krilo Lukrecijene palače je bilo okrašeno s korint- skimi polstebri, vzidanimi v steno. Pred vsakim stebrom se je dvigal bronast kip na mramornem podstavku. Kip, k znožju katerega je bil Giacomo privedel viteza, je predstavljal cesarja Avgusta v orjaški velikosti. Naznačeno okno je bilo v prvem nadstropju. Toda to prvo nadstropje je bilo dobrih petindvajset komolcev nad zemljo. Ragastens je s hipnim pogledom presodil položaj; njegov pogled se je zasvetil v obupnem pogumu . . . Prijel je Spadacappo za roko. .Kadar bom gori v sobi,* mu je dejal, .se teci postavit v bližino velikih vrat . . . Kakor hitro me boš videl prihajati, plani pred vrata in kolji, pobijaj, sekaj — z eno besedo, počenjaj, karkoli ti pride na um, samo glej, da bodo vrata odprta . . .* .Odprta bodo! . . . Prisegam vam! . . .“ .Objemi me! . . .* Vitez in oproda sta se objela . . . Nato je Ragastens pokazal Spadacappi kip. .Zlezi gor!* je dejal. , Spadacappa se je pognal, skočil na podstavek, ter pričel lezti na kip, pomagaje si z neravnotami njegove bronaste obleke. Ragastens mu je sledil. .Pri rokah sem!* je dejal Spadacappa. .Više!* je odgovoril Ragastens. .Zdaj sem na rami! . . .* .Postavi se na vrh glave! . . .“ Spadacappa je ubogal. Pokoril se je brez obotavljanja, brez pomišljanja ... Iq že so se zdele njegove noge, kakor vzrastle iz ogromne glave bronastega imperatorja. Stal je kakor okamenel, roke stisnjene k životu . . . Samo ganil naj bi se bil, ali malce naj bi se mu zavrtelo v glavi, pa je bil izgubljen! Strl bi si bil glavo na mramornem podstavku . . . Naenkrat je stal tudi Ragastens na rami kipa. .Drži se!* je zahropel. .Držim se! . . .* In zdaj je pričelo neverjetno blazno plezanje ... Trajalo ni niti pol minute . . . Ragastens je delal, kakor v snu ... .Drži roko," je dejal. paije.) 3 CU & Oh •pM O O -M O £ d cd S O (A o m * ^ -a C CtJ W .SP § I o o £ -0 C j-J bjO oj w o . o. S /w cb £ — CJ ca u. ^ O. O C3 > G O ■-& "55 3 a. in • »H "ca c3 c a O JJ a. ri > .Si. 'S ,S4 ■S z :s irlo. Cele naselbine so uničene, ljudje beže na vse strani, ker se tuintam zemlja udira. Prvotna poročila so poročala le o manjši nesreči, natančneje še sedaj ni znano. in nima naslova hranilnica, ampak le posojilnica. To naj imajo ljudje pred očmi, da bodo ločili eno od druge. Mestna hranilnica ljubljanska je res na j večji denarni zavod slovenski, ni pa še nikoli imela imena glavne posojilnice. Zaveden narodnjak mora biti zdravnik dr. Derč, ki pošilja slovenskim strankam pisma z naslovom, Dr. B. Derč Laibach Franz-Joseph Strasse 5. Še celo samoslovenski ulični napis je potvoril ta narodnjakar! Živela dr. Der-čeva zavednost! Sicer pa pravijo nekateri, da se mu naj takega ne sme zameriti, ker je že ustrelil že tudi večjega kozla! Pogreb gospe Vilarjeve. O pogrebu gospe Vilharjeve smo prejeli še sledeče poročilo: Pogreb prvega slovenskega ženskega mecena, preblage gospe Marije Vilhar se je izvršil v Knežaku, v petek dne 13. tj m. ob 2. uri popoldne. Udeležba je bila velikanska. Pevci so ji zapeli na grobu 2 žalostinki. Glavno družbo je zastopala skoraj polnoštevilna podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico z g. predsednikom in blagajnikom na čelu. Po pogrebu so nabrali zavedni narodnjaki zbrani v narodni gostilni g. Dragotina Česnika v Knežaku precejšnjo svoto v korist družbe in v počaščenje velike ranjke narodne dobrotnice. Slovenske žene poživljamo, da vsaka po svoji moči proslavi spomin nepozabne ranjke. Naprej slovenska ženal Ljudsko štetje na Koroškem. Neizmerna krivica se godi našim Koroškim Slovencem posebno sedaj, ko upajo Nemci, da goljufije vsled razpusta koroškega političnega društva ne pridejo na dan, in da tako po svoji volji delajo iz Slovencev Nemce. Navedemo le nekaj slučajev. VRikarji Vasi pri Celovcu vpraša komisar Slovenca: Kako govorite na pošti? Ali pa: Kako zahtevate vozni listek, na železnici? Ker je pošta nemška in ker na Koroškem zapirajo one, ki zahtevajo slovenske vozne listke, je naravno, da mora tam naš človek govoriti nemško. In ker to pri komisiji prizna, je njegov občevalni jezik nemški. To je lumparija prve vrste in opozarjamo na njo naše poslance. V Prevaljah pravi komisar, da ne utegne tam izpolniti vse rubrike in da jih bo izpolnil doma, tako doma napiše po svoji volji nemški občevalni jezik namesto slovenskega. V Velikovcu je hotel komisar celo dekana Čemerja zapisati kot Nemca, češ: saj ste dekan nemškega mesta, občujete z ljudmi nemško itd. Dekan je moral z vso silo nastopiti, da ga ni komisar po sili napravil za Nemca. Take stvari dela nemška kultura na Koroškem. Češki listi prinašajo te dni cele strani pritožb, ki bodo pokazale, pod kakim nasiljem se vrši ljudsko štetje pri nas. Prosimo poročil od vseh onih ki so prizadeti, da jih zabeležimo. Politično In prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo ima danes dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ant. Steinerja svoj redni občni zbor. Velikomestna Ijublmska scena na ljubljanski glavni pošti, ki je povzročila po mestu toliko zanimanja, se je predstavljala danes v II. aktu pred c. kr. okrajnim sodiščem. Trgovski potnik Kavzlerič, ki je svojo ločeno ženo na novega leta dan na pošti pretepaval, se je imel namreč danes zagovarjati radi svojega junaštva po §411. vsled lahke telesne poškodbe. Obravnava pa je dognala toliko ob- težilnega materijala, da se cela zadeva odstopi deželnemu sodišču, kjer se uvede zoper Kavzleriča preiskava po § 93. radi omejevanja osebne prostosti in po §§ 8. in 155 radi poskusa težke telesne poškodbe. Prepoved ži vinjskega sejma v Kamniku. Radi izbruha kuge na gobcu in parkljih pri živini v občini Mengeš je c. kr. deželna vlada prepovedala živinski semenj v Kamniku, ki bi se imel vršiti dne 20. januarja. Poroka. Poročil se je v Preddvoru pri Kranju g. nadučitelj Josip Mihelič z gdč, Josipino Majde, učiteljico v Št. Lovrencu. Bilo sreče! Koncert »Gasbene Matice", ki bi bi se bil moral vršiti dne 15. t. m. in ki se je zaradi bolehnosti koncertnega vodje moral odložiti, se vrši dne 5. svečana 1.1. Telovadno društvo »Sokol" v Zagorju ob Savi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. januarja 1911 ob 3. uri popoldan v telovadnici »Sokolskega doma“ z običajnim vspo-redom. Odbor. Sokol v Krškem ima svoj običajni ples v sredo, dne 1. februarja, ker za dne 5. februarja ni mogel dobiti godbe. Tragična smrt. Kakor smo že poročali, je prišel na božični večer k trgovcu Jakobu Podvorniku v Spodnji Šiški 16 letni čevljarski pomočnik Josip Polajnar iz Koroškega in si nakupil par stvari. Med nakupom pa je nenadoma potegnil iz žepa pištolo in ž njo tako neprevidno ravnal, da se je sprožila in zadel Podvornika v trebuh, kateremu se je spočetka popolnoma lahka rana tako poslabšala, da je moral oditi v bolnico, kjer je predvčerajšnjem za groznimi bolečinami umrl. Nesrečnež je zapustil vdovo in 6 nepreskrbljenih otrok. — Polajnar je tudi drugače jako surov človek. Te dni pa si je dovolil še sledečo surovost: Polil je neko mačko, last Marije Zadravec iz Spodnje Šiške s petrolejem in jo nato zažgal. Ko je mačka pričela goreti, jo je spustil in z velikim veseljem gledal, kako bo mačka poginila. Lokomotiva skočila s tira. Predvčerajšnjem predpoldne je skočila na tukajšnjem južnem kolodvoru neka premikovalna lokomotiva raz tira. Nezgodo so takoj popravili, ne da bi se izvršila kaka škoda. Premetena natakarica. Ko je te dni v neki tukajšnji restavraciji plačal neki potnik natakarici s petkronskim novcem, ga je natakarica tako zmešala, da je pozabil zahtevati še ostanek. Ko se je pa čez nekaj časa vendar spomnil in zahteval od natakarice denar, mu je ona odgovorila, da mu je ostanek že poprej izplačala. Premetena natakarica, ki je baje iz Hrvaškega, je nato kmalu zginila. Blazen krojaški pomočnik pred preiskovalnim sodnikom. Te dni se je zglasil pri preiskovalnem sodniku ljubljanske okrajne sodnije, dr. Ger-šaku 22 letni v Metliko pristojni krojaški pomočnik Albin Franc in izjavil, da hoče svojega mojstra krojača Šou-kala Pred škofijo umoriti, ker ga preslabo plača. Ker je fant govoril jako zmedeno, so ga izročili policiji, kjer je izjavil isto, samo še pristavil, da mora umoriti tudi svojo mačeho. Nesrečneža so takoj po policijski preiskavi odpeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek deželne bolnice, Rokoborba v Mostah. V gostilni pri Trčku v Mostah se je včeraj zbrala velika množica radovednega ljud- stva. Bilo jih je nad 200. Kaj čuda! Kaj posebnega se pri nas ne vidi vsak dan, posebno sedaj v zimskem času. Včeraj pa se je imela vršiti rokoborba med dvema korenjakoma, med A. M. in med nekim dragoncem. Šlo se je za stavo 80 kron. To sicer ni tako velika svota kakor jo obljubljajo razni cirkusi, da privabijo k sebi več ljudi, ampak tudi 80 kron je lep denar, naj ga že dobi A. M. ali pa dragonec Seveda glavna stvar je bila borba in težko je bilo uganiti kdo bo zmasgal. Res je bilo vse pripravljeno prostor in občinstvo — pa dragonec se je menda zbal in ga ni bilo na boj. Tako je A. M. dobil stavo. Zanimiva nebesna prikazen. Iz Novega mesta se nam poroča: V noči od petka na soboto je bil tukaj opaziti velikanski mavričasti obroč okoli meseca. Proti polnoči se je nenavadno obsežni obroč stisnil v bližino meseca kot kolobar, ki se večkrat vidi pred spremembo vremena. Taki izredni pojavi so navadno predznaki daljnih večjih elementarnih izgredov, ki vplivajo pri nas z občutnejo vremensko izpre-membo. Nezgoda. Delavca Josipa Koširja iz Spodnje Šiške je na Dunajski cesti sunil konj v trebuh in ga težko poškodoval. V znamenja velike draginje' Te dni je neki neznanec ukradel posestnici Mariji Goljar iz Dravelj več kg svinjskega mesa v vrednosti 35 K-Pač znamenje velike draginje mesa. Jadranska banka v Trstu. Kakor smo že poročali, povišuje Jadranska banka delniško glavnico od K 4000 000 na K 6,000000. — Opozarjamo, da se je ravnokar pričela tozadevna sub-skripcija, za katero konča rok, dne 15. februarja 1.1. Natančni pogoji nove emisije so navedeni v današnjem oglasu, katerega priporočamo pozornosti naših kapitalistiških krogov. Razne vesti. * Tatvina v delavnici umetnika. V delavnico češkega kiparja Myslbeka v Pragi je vlomil doslej neznan tat in je prebrskal vse omare. Kaj in koliko je odnesel se še ni moglo določiti, ker je prof. Myslbek bolan in ni mogel iti pogledat v svojo delavnico, česa manjka. * V zameno. Fajmošter Bilecki iz Gubena je s svojimi »umetniškimi" in beraškimi dopisi osrečeval tudi Čehe, ne samo nas. Neki češki delavec, ki je tudi dobil ono pošiljatev, je Bileckemu „v zameno" poslal bro-šurico: Devičarji in device v čensto-hovskem samostanu. * Čuden papežev komornik. Tudi papež se — vkljub svoji nezmotljivosti — včasih zmoti. Pred leti se je zmotil, ko si je izbral za komornika nekega Maksa Swineya in mu je dal več visokih odlikovanj. Zdaj mu je vse to vzel. Kajti Swiney bo stal 6. februarja pred sodiščem — obenem z drugim papeževim komornikom del Fiero — zaradi neke afere, ki zelo spominja na znanega Eulen-burga. Papežu se je Swiney zameril tudi s tem, da se je dal ločiti od svoje žene in se je potem po prote-stantovskem obredu poročil z neko grofico. Tudi se je duelrial s prijateljem svoje prve žene. Torej vzroka dovolj za papeževo jezo. * Srečen mož. Pred enim letom je vozil neki šofer dva Rusa v svojem avtomobilu na neki berlinski ko- lodvor, Moža sta hitela na vlak in nista nič plačala, ko sta zapustila avtomobil. Šofer se je že začel jeziti, ko pa pogleda v avtomobil, najde tam 40 000 rubljev in za 80.000 rubljev dragocenosti. Ker se Rusa dozdaj nista priglasila je vse to bogastvo last srečnega šoferja. * Koncesionirana vedeževalka. Ogrski notranji minister je dal gospej Josipini Ebergenyi »oblastveno licenco za vedeževanje". Gospa je to slavnemu občinstvu naznanila v velikem inseratu. Gospa Ebergenyi prorokuje iz kart. — Na Ogrskem je pa res že vse mogoče ... Boječe ženske. Zadnjič je na stopnjicah glavne pošte v Budimpešti, in sicer ravno v telefonskem oddelku, omedlel neki delavec in se valil po stopnjicah doli. Navzoče telefonistke je vsled tega popadel tak strah, da jih je 25 omedlelo. Zdaj je pa nastala velika zmešnjava, ker pri telefonih nikogar ni bilo in abonentje telefona so mislili, kdo ve kaj se je na pošti zgodilo. Poklicati je bilo treba 10 zdravnikov in 8 postrežnic, ki so bolne telefonistke odpeljali v bolnišnico. * Tisoč poljskih molitvenikov je konflscirala pruska vlada. Prišle so iz Krakova v Berlin. Na kolodvoru so jih konfiscirali, ker imajo na platnicah poljski grb in napis: Bože, reši poljsko! Prusom je »poljska nevarnost* menda res že Čisto zmešala možganel Dame in podgane. Neko zabavno društvo v Neapolu je razpisalo 400 lir nagrade dami, ki bi usmrtila podgano. »Borba" bi se imela vršiti v neki javni areni. Ob napovedani uri je bila arena nabito polna, akoravno je bila visoka vstopnina. Dolgo se ni hotela nobena dama oglasiti. Nazadnje se ponudita dve: neka Angležinja in neka Španka. Zdaj se odpro vrata kletke in v areno se pripodi 80 podgan. Obe dami pa sta izgubili vso koražjo in bežali kar se je dalo. Občinstvo pa seveda v smeh! Nazadnje se pa vendarle ojunačita in začneta loviti podgane. Angležinja jih Je pobijala s petami svojih čevljev, Španka pa jih je metala v škaf vode. Med tem pa se je občinstvo razšlo, ker ni moglo prenašati pogleda na to morijo podgan. Otrok za 1000 K. Da bi kdo o-troke kupoval, ker jih sam nima, se ne zgodi pogostokrat — zgodi se pa vendar. — Policiji v Pragi je zadnjič nekdo naznanil, da sta zakonska Polanska kupila za 1000 K tujega otroka in ga dala v matriko zapisati kot svojega. Policija je takoj začela preiskovati in je dognala sledeče: V septembru 1. 1909 se je Edvard Polansky seznanil z 22letno hčerjo gostilničarja Marijo Kupkovo, ki je imela dobiti v kratkem otroka. Dal ji je domovinski list svoje žene Josipine Polanske, in s tem je šla Kupkova v deželno porodišnico. Tam se je izdajala za Josipino Polansko in je bila kot taka tudi, sprejeta. Dne 23. septembra je dobila Kupkova sinčka in ga je oddala Polanskima, ki sta dala zapisati otroka na magistratu kot brez veroizpove-danja na ime Borivoj Polansky Otrok je bil doslej vzgojevan pri Polanskih, zdaj pa ga je oblast oddala v najde-nišnico. Matija Kupkova je dobila od Polanskih za otroka 1000 K. — Zanimivo je, d? sta se Polanska z otrokom vred nameravala pravkar izseliti v Ameriko. Polansky je že imel potni list. — * Čudak. V Miškovcu na Ogrskem je umrl pred meseci star čudak Emil Bizony. Živel je popolnoma zase, DNEVNE VESTI. Baron Schwarz je izdal magistratu v prilog Nemcem odlok radi ljudskega štetja, na katerega odgovorimo jutri tako kot zasluži. Vse za denar In profit to je de-viza klerikalcev. Slovenec je hud, da smo jim to očitali in pristavili, da se klerikalci tega principa tako strogo drže, da zanj zataje, vero, dom in cesarja, če jim kaže. Da pa ne bodo naivni ljudje mislili, da delamo klerikalcem krivico, kočemo navesti lumparijo, ki jo je uganjal župnik Bilecki v Gubnu. Pred božičem je kar deževalo razglednic po naših krajih, v katerih je ta katoliški slepar skušal tudi iz naših revnih ljudi izvabiti denar za svojo cerkev. Kardinat Kopp ga je še posebej priporočal. Izkazalo pa se je, da je župnik Bilecki ponaredil avstrijske poštne nakaznice, vsed česar so na Dunaju konfiscirali na pošti 94 vreč njegovih razglednic, s katerimi je sleparil ljudi. Če se je upal goljufati c. kr. avstrijsko pošto, si lahko mislimo kako rutiniran slepar je to in kako do nazega bi slekel šele tiste norce, ki bi mu kaj denarja poslali za njegovo cerkev. Klerikalcem gre res povsod le za denar in profit! Klerikalni župan Zabret je pokazal svojo klerikalno moč. Zapodil je namreč svojega hlapca, ki je služil pri njegovi opekarni, zaradi tega iz službe, ker je čital »Jutro". Ko mu je hlapec povedal svoje mnenje, je hotel Zabret z nožem za njim. Res klerikalni poslanci so veliki junaki. Blamirani Oražem v Mostah. Klerikalca Oražma peče, da smo z bakljo posvetili v njegovo nezakonito županovanje. Bolijo ga dopisi in članki v »Jutru" tem bolj, ker so dobesedno resnični in ker so klerikalci v Ljubljani povedali, da vlada ne bo mogla, če bi tudi hotela, kar tako spraviti med akte vse očitke, ki lete na Oražma. Da si zakrije hrbet, je Oražem sklical radi naših napadov posebno odborovo sejo, pri kateri je zahteval, da naj bi se izrekel občinski odbor ž njim solidarnim. Občinski odbor pa je menda po svoji večini slenil, da naj se Oražem zagovarja sam in da občinski odbor ne bo prevzemal na svoje rame grehov, ki jih je napravil Oražem na svojo pest in katere mu *Jutro* po vsej pravici očita. Kaj reče sedaj c. kr. vlada na to ? Nagrada za Rožičevo glavo. Svoječasno smo zbirali prispevke za najditelja Rožičeve glave. Nabrali smo 13 K, potem smo pa vstavili nabiranje ker je glavo na Begunjšici umorjenega Rožiča našel orožnik in ta nam je sporočil, da mu službeni predpisi za-branjujejo sprejemati nagrade. Nabrano svoto hočemo izročiti Ciril-Metodovi družbi, ako v osmih dnevih kateri od darovalcev ne izjavi, da hoče imeti denar povrnjen. To je vse, kar imamo odgovoriti »Slovencu" na njegovo tozadevno vprašanje. Bistven razloček je med mestno hranilnico ljubljansko in glavno posojilnico v Ljubljani. Mestna hranilnica ljubljanska je mestni občinski denaren zavod, je hranilnica, glavna posojilnica je pa privatno podjetje M1ČHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. I. Praznik ljubezni. Roland! . . . Leonora! ... Na ta bajni nocojšnji večer dne 5. junija 1509 pozdravljajo Benetke ti dve tolikanj ljubljeni imeni. Kakor v vročičnem srni poveličujejo Benetke ti dve imeni, simbola svobode; in ganjene jih blagoslavljajo kakor dvoje talismanov ljubezni O Venecija! Kako krasna, kako čista si bila tisti bajni slavnostni večer! Kakor mlada kraljica si ponosno dvigala svoje čelo nad valovi, dočim je na sanjavem nebu jadrala luna, to solnce sladkih tajnosti po neskončnem prostoru! Fantastno leskečoče se v lučih, omamljeno od zvonkih pesmi, podobno sanjam o daljnem jutrovskem mestu, se je dvigalo mesto beneško tisti večer izmed škrlatnega žarenja in njegovih dvesto stolpov, kupol in zvonikov se je odevalo z odsevi apoteoze, kakor da bi se prikazovalo v čudežni fati morgani. Narod je praznoval. Tisoči in tisoči gondol so plavali po Velikem Kanalu, ob melodijah, ki so jih prepevali sladki glasovi krasnih žensk, in v bajni, tajinstveno se iskreči razsvetljavi, kakor da so se spustile vse zvezde z neba in obvisele na ponosnih čolničih. Na trgu Svetega Marka, med drogovi, na katerih je plapolalo slavno bandero beneške republike, so mrgolela dekleta v blestečih oblekah, čolnarji in mornarji — z eno besedo, ves narod, vse kar utriplje, kar trpi in kar ljubi. In vešče uho je slišalo nekaj izzivajočega v tej ogromni radosti, ki je udarjala s svojimi vivati ob vojvodsko palačo, ne meneča se za njeno temno, preteče molčanje . . . Tam gori, na nekaki terasi vrhu stare palače se je sklanjalo dvoje senc ter zrlo na slavje in dvoje moških je merilo to veselost s strašnim pogledom sovraštva. Benetke so se opajale z ljubeznijo. Benetke so prepevale, kakor da bi molile. Benetke so se ogrinjale z gorečim dihanjem objetih dvojic, ki so med naivnim blagoslavljanjem in med voščili večne sreče ponavljale imeni Leonore in Rolanda. Kajti jutri bodo slavili zaroko teh dveh ljubimcev. Jutri si Leonora in Roland v vojvodski palači slovesno prisežeta to, kar si prisegata na tihem že dve leti, ves čas, odkar se ljubita. Roland! Sin doža K*ndiana, up in nada vseh zatiranih!... Roland . . . tisti, pred katerim, pravijo, da se je že večkrat treslo zborovanje trinogov, strašni Svet Desetorice .. . tisto sodišče, ki mu je Roland iztrgal že marsikatero nedolžno žrtev! ... Leonora! . . . Ponos Benetek zaradi svoje lepote — hči sloveče rodbine Dandolov, vsegamogočne še zdaj, vzlic svojemu propadu ... Leonora, ki jo reveži imenujejo Madono vseh madon! Leonora, ki toliko ljubi svojega Rolanda, da je nekoč odgovorila slikarju, ki jo je na kolenih prosil, naj se mu pusti slikati: Samo Roland me bo imel, živo kakor naslikano! . . * In Benetke, strahovane od Sveta Desetorice, Benetke, trepetajoče pod jarmom nebrzdanega trinoštva, so slavile zaroko doževega sina s hčerjo Dandolov kot zarjo svojega osvobojenja. Kajti ta zakon je pomenil združitev dveh rodbin, dovolj mogočnih, da se upreta krutemu nasilstvu Desetorice! Ta zakon je obujal gotovo nado, da Roland, up naroda, in Leonora, Madona siromakov, kmalu zasedeta doževski prestoli Tuintam pa so se vivat-klici na trgu Svetega Marka vendarle nenadoma prekinjali, in težko molčanje je nastajalo nad množico. Kajti zdajpazdaj je opazila kakega vohuna, ki se je približal škrinji za ovadbo, postavljeni na trgu, naglo vrgel vanjo list papirja in nato izginil v mraku. Katero ime je izročil maščevanju Desetorice? Koga zapro nocojšnjo noč? Kdo bo moral jutri umreti? Nato pa je vzplalo klicanje še silneje, še rezkeje proti mračni doževski palači, kjer sta dož Kandiano in dogorasa Silvija trepetala za svojega sina, prestrašena nad to priljubljenost, ki ga je izročala rablju! — O Gospod! O Gospod! je mrmrala mati, klečeča pred brezčutnim razpelom, reši mojega otroka! In stari dož, ki mu je bledel obraz pod srebrnimi lasmi, je povzemal z vsem žarom svoje verne duše: — O Gospod 1 Če je treba pokore za to radost, naj bo naložena samo meni I Zunaj pa je krik ljubezenskega slavlja naraščal kakor grmenje upora. Moža tam gori na terasi sta napeto poslušala. Eden izmed njiju, velike rasti in z licem polnim divjega ponosa, je iztegnil stisnjeno pest proti množici: — Le kriči, suženjsko ljudstvo! Jutri boš plakalo krvave solze! Poslušaj, Bembol Ali jih slišiš? . . . Kako pozdravljajo svojega Rolanda! Ah, to prokleto ime! . . • K«ko mi grize mož- gane! . . . Poslušaj, poslušaj! . . . — Slišim, gospod Altieri, slišim!. • • In priznati moram, da sta Roland in Leonora jako čeden parček. — Molči, molči! — Ali ni jutri njiju zaroka? ... In poroka čez osem dni! Krasna ženitev je to, signore ... — Prokleto! Rajši, kakor da bi doživel dan te poroke, zakoljem obadva z lastno roko! — Oh! Torej zelo sovražite svojega ljubega prijatelja Rolanda ? — Sovražim ga zato, ker njo — ljubim! Oh, ta ljubezen, Bembo, kako me duši! Ali je mogoče, da človek ne pogine od trpljenja, kakršno je moje! O Leonora, Leonora! Zakaj sem te videl! Zakaj sem te vzljubil! Prokleto naj bo telo moje matere, ki je spočelo z mojim življenjem vred tudi mojo nesrečo! In ta mož, najmogočnejši med beneškimi patriciji, najstrašnejši član Desetorice, ta Altieri, ki je hodil po ozračju tihe groze, kadar je stopal molče in zlovešče po Benetkah — ta mož si je zakril obraz z dlanmi in se razjokal. Bembov obraz je prešinil smehljaj preziranja in bojazni, kakor šine bleda kača bliska po morečem hudournem nebu. V nesrečonosni zamišljenosti je pogledal tovariša. — Poslušajte, gospod Altieri! je izpregovoril nenadoma. Od Velikega Kanala se je dvigala himna ljubezni, sladka pesem ženskih glasov. Neodoljiva poezija je bila v tej vroči, čisti molodiji; in s širokim dihom slasti je odmevalo v njej ime zveste ljubimke! Altieri je trepetal, ves prepadel, in poslušal. Naenkrat pa so glasovi umolknili. (Dalje.) ločen od vsega sveta. Kakor je bilo čudno njegovo življenje, tako je čudna njegova oporoka. Vse svoje premoženje je zapustil svojim 12 konjem. Ko bi kateri izmed njih poginil, ima stopiti na njegovo mesto takoj drug. Torej nekaka konjska ustanova. * Pol milijona ukradeno. V Mag^-Korosu je dne 11. t. m. ob 4. uri zjutraj vlomil neznan tat v mestno blagajnico in je ukradel pol milijona kron. Po storilcu ni nobenega sledu. * Zopet velikanski dar češki „Šolski Matici". V Pribrami je umrla te dni bogata vdova Emilija Kraljeva, ki je zapustila v dobrodelne namene pol milijona kron. Od tega dobi češka »Ustredni Matice Školsk4M 300.000 K. * Samomorilni poskus. Neka igralka na Dunaju se je sprla s svojim ljubimcem. Iz žalosti je pila lizol. Odpeljali so jo v bolnišnico in upajo, da jo rešijo. Po čudnem naklučju pa je ta poskus samomora zahteval drugo človeško žrtev. Ko so namreč igralko nesli v rešilni voz, da jo odpeljejo v bolnišnico, pride nasproti neka soseda, ki se tako prestraši, da jo zadene srčna kap. Nesrečna soseda je bila takoj mrtva. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Imenovanje grofa Thuna češkim cesarskim namestnikom. Dunaj, 14. januarja. Jutri prinese dunajska uradna ,Wiener Zeitung" razglas, s katerim je imenovan grof Thun češkim cesarskim namestnikom. Obenem bo objavljeno tudi lastnoročno cesarjevo pismo, v katerem po-verja cesar grofu Thunu kot novoimenovanemu cesarskemu namestniku za prvo in najvažnejšo nalogo rešitev češko nemških spravnih pogajanj. Poljski demokrati in nova vlada. Krakov, 14. januarja. Včeraj zvečer so imeli poljski demokrati veliko skupščino, na kateri je referiral poslanec Sikorski o poljskih vodnih cestah in izjavil, da je rešitev tega vprašanja sedaj v jako neugodnem položaju. Povdarjal je, da je vsled tega dolžnost .Poljskega kluba*, da v tem vprašanju ne spremeni svojega stališča in odločno vstraja na tem, da se izvede zakon o vodnih cestah iz 1. 1901, ker je le od vprašanja, kako bo vlada rešila to zadevo, odvisno stališče poljskih demokratov proti njej. Dulemba-predsednik deželnega nad-sodišča za Galicijo In Bukovino. Dunaj, 14. januarja. Bivši poljski minister krajan vitez Dulemba je imenovan predsednikom deželnega nadso-dišča za Galicijo in Bukovino. Zasedanje bosenskega sabora. Dunaj, 14. januarja. Bosenski sabor je sklican na dan 23. t. m. Do tega dne se bodo nadaljevala pogajanja med strankami in vlado. A če ne bo prišlo do zaželjenih uspehov, bo sabor tekoj razpuščen. Baron Franz — tajnik avstrijskega poslaništva v Petrogradu. Petrograd, 14. januarja. V vladnih krogih je vzbudilo velikansko iz-nenadenje imenovanje bar. Franza tajnikom avstr, poslaništva v Petrogradu. Baron Franz je imel namreč istotako svoje prste v znani aferi Vasič in se je njegovo ime večkrat imenovalo. Stavka železničarjev na Portugalskem. Llzbora, 14. januarja. Kakor se poroča, se stavka železničarjev nav Portugalskem še vedno nadaljuje. Železniške družbe so sicer ponudile 10 °/o zvišanje plač, a stavkujoči železničarji niso s tem zadovoljni. V Španijo do-sedaj ni prišel niti eden vlak. Promet je skoro popolnoma ustavljen. Kokovcev In car. Petrograd, 14. januarja. Ruski car Nikolaj je v posebnem pismu izrazil svoje zadovoljstvo nad ruskimi finančnimi razmerami, kar je najbolj zasluga dosedanjega finančnega ministra Kokovceva. Deputacija dunajskega občinskega sveta v Parizu. Dunaj, 15. januarja. Danes je odpotovala v Pariz deputacija dunajskega občinskega sveta, da vrne obisk, katerega je priredil septembra meseca pariški občinski svet na Dunaj. Depu-tacijo vodi župan dr. Neumayer. Gostje ostanejo v Parizu do četrtka. Volitev predsedstva nemškega državnega zbora. Berlin, 14. januarja. Danes bi se morala vršiti volitev predsedstva nemškega državnega zbora. Pri tej priliki je neki socijalist protestiral proti temu, da bi se vršilo glasovanje per acclamationem in zahteval poimensko glasovanje, kjer se je pa izkazalo, da zbornica ni niti sklepčna. Zato se je morala volitev predsednika odložiti. Odmevi Nathanovega govora. Rim, 14. januarja. Danes je prispel semkaj album s podpisi nemških in avstrijskih katolikov, ki protestirajo proti Nathanovemu govoru. Podpisov je baje nad 2 milijona. Album so izročili papežu. Vandalizem. Berlin, 14. januarja. V tukajšnjem državnem muzeju je danes neki pri-prost človek dolgo časa opazoval sliko »Nočna straža", delo slavnega slikarja Rembrandta. Naenkrat pa potegne iz žepa nož in jo razreže. S tem se je hotel maščevati nad državo, ker je zgubil državno službo. Ljubavna tragedija. Benetke, 14. januarja. Igralka Pavlina Giorgi, ki je bila znana po vsej Severni Italiji je umrla danes jako tragične smrti. Imela je namreč na beneškem Lidu ljubavni sestanek z dijakom Ferminom, ki jo je z neznanega vzroka ustrelil in nato še sebi pognal kroglo v glavo. Oba sta bila na mestu mrtva. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš preljubljeni oče, ozir soprog, gospod Jakob Podvornik po kratki mučni bolezni v 40 letu svoje starosti v petek ob polu 5. uri zjutraj preminul. Pogreb predragega rajncega bo danes ob pol 4. uri iz deželne bolnice k sv. Križu Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Marija Podvornik, soproga. Zlika, Fric, Vilko, Mlel, Rod in Feilb«, otroci. Mali oglasi. Dva dijaka ali dre dijakinji se sprejme v bližini II, drž. gimnazije na hrano in stanovanje z vporabo klavirja. Naslov pove inse-ratni oddelek .Jutra*. 23r2—1 Dra roipoda se sprejme na hrano in stanovanje. Gradišče št. 13. 22/2—1 Bel otroški Tozifek za ležati, se kupi Ponudbe sprejema inseratni oddelek rJutra*. 13,3—1 Nova hiša i velikim vrtom se proda v Novem Vodmatu št 148 pri Ljubljani za 7400 K Potrebni kapital 3000 K. Poizve se istotam. 32 Kolarskl pomočnik, dobro izvežban, išče službe. Ponudbe je poslati na naslov A Blažič, Orehek, Prestranek. 30 M<*se£na soba, lepo meblovana, z razgledom na ulico in s posebnim vhodom se oJda na Resljevi cesti št. 24. 27/3—1 Jako dober pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 2,1. Dobra idofta gostilna v Ljubljani se pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove inseratni oddelek .Jutra*. 31/5—1 Krompir najboljšega okusa prodaja v poljubni množini oskrbništvo Turn pri Ljubljani. Stroj za pbtenje nogavic, v dobrem stanu, se za polovično ceno proda. Pojasnila daje Makso Japel, Logatec. 20/3—1 Pet lepili sanij se proda v Slomškovi ulici štev. 6. 21/3—1 korespondencaT Lep, mlad gospod v državni službi išče znanja z lepo premožno gospico. — Nasloviti .Rusjan*, Kaufanar, poštno ležeče. 28 Sprejme se takoj dober ključavničarski pomočnik za trajno delo pri Antonu Prebilu na Glincab. Pozor! Cenjeno občinstvo se svari pred raznimi zakotnimi agenti, ki se pečajo s prodajo hiš in zemljišč, ker bi za stranke lahko nastale velike neprilike. Obenem se slav. občinstvu priporoča koncesijonirana pisarna za prodajo hiš, zemljišč itd. Peter Matelič Ljubljana, Škofja ulica štev. 10; Telefon štev. 155. '< a 'c « r, a k o; ® a a # p oi r. a » * AA f-m e « v Ljubljani z večletno prakso modne, kakor tudi manufakturne stroke želi svojo dosedanjo službo bremeniti s prvim februarjem. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra*. Vsak dan sveže pustne» ■ «■ krofe se dobi t slaščičarni J. ZALAZNIK Stari trg štev. 21. Filijallce s Mestni trg 6. Kolodvorska ulica 6. Iza-eloTrstnj© Igrretč Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil., Pfeilgasse 34. Vojaške oprave za otroke: Infanterijeka garnitura Huzarska „ Planin, lovcev „ Dragonska „ Ulanska „ Telesne straže „ Prekupovald spedjalnl cenik. K 4- obstoječa iz čake, prsnega „ 5*— oklepa, sablje, patronske „ 5*— taške, puške v najfinejši „ 5*— izdeljavi „ 5*— 6*— Razpošlljatev po povzetju. ___________________V. emisija delnic Jadranske banke v Trstu.______________________________________________________________________________________ VABILO NA SUBSKRIBCIJO. V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke t Trst« le deloma sklep občnega zbora s dne 14. marca 1909 s tem, daje izdal 2500 delnic & K 400’— t. j. K 1,000 000 — nom. in povirni na ta uačin delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000"— Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bito niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. Bszvoj poslov Jadranske bauke v preteklem letu je napotil upravni svet, daje sklenil t seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega občuega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati t to svrho 5000 delnic a K 400 --1. j. K 2,000.000— nom. po nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,d00 000—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno v*pehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6°/#-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpošteva.ie ažno nove emisije kmalu po-dvoiiti. Tudi ni izključeno, da bo občui zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišauje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000'— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke. v Za V. »misijo Jadransko banko v Trstu voljajo sledeči pogoji: a) Imejiteljl delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 425— za dolnico; b) delnico katere eventualno vslod nolzvrsitve opcijske pravice preostanejo, so narazpulago novim subskribentom tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu 445 — za delnico. Prijavo za nove delnice se sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisauo delnico takoj pri subskripciji K 200-— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoje^asno položeno kavcijo — po reparticlji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca 1911. Neve delnice participirajo že na dobičku za leto 1911. in zato morajo se vplačati 5*/o-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t l. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega ob- roka, oziroma kavcije odobri bauka subskribentom tudi 5°/«-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi znesek podpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažljo) pripade kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezevnemu zakladu banke. Upravni svet je določi^ za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za 17. emisijo z namenom, da bi omogočil subikribentom, na katerih prijave se svoječasno ni mogel ozi- rati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki s določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU: pri blagajui banke. V OPATIJI; i>ri blagajni banke. V DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresinski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru In Spljetu in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU: pri Živiiostenki banki pro Cechi a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in češki industrijalni banki. V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditui banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu In Gorici in pri Trgovsko-obrtni banki. V PRAGI: pri Živnostenski banki pro Čeeby a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in češki industrialui banki. V SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUSAKU: pri Bauki i štediouici za Primorje in njenih podružnicah na Raki in v Bakru. V ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štediouici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Virovitlci, Cirkvenici, Beki, Zemunu, Belovaru, Delnicah in Kraljeviči. Pri navedenih subskrlbcnih mestih' morajo se tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijsko pravice. Za slučaj, da javna subskdbcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. ■ • * * A , • . . . V ■ Upravni svet Jadranske banke v Trstu. OPOMBA: Jadranska banka pošlje vsakemu Interesentu na zahtevo posožnice avstrijske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez vseh stroškov za finhaVri- benta. V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskih pol). x> o V) TJ PJ > O < ET c/> CD r-*- o o< H g Steoaa/pllje TrselfcL T7-rst. S. MONDSCHEIN , - lhinaj I., Laurenzerbcrg št, 3. Stempel za datum 10 let 2 K. Žepni stempel od 1 K višje. ti«lra*na ^ATLfHR« 414 črk K 2-80, če se denar pošlje iipna Ulsaraa ng&&UQ , naprej. Društva 10% popusta. Zaloga m-aorLOTrejšiH Numerateure des Bates Machin Company, New York. Iščejo se agentje! Ceniki zastonj. X'# • • ••• • ,W- 9.9-9 9-9 9 -9 -9.-9^ Število naročnikov za Planinšekovo praženo kavo narašča ©ČL čL:n© dLo c3.:hl©- »a-- Nad tisoče gospodinj jo kupuje. Velecenjena gospa! Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati! Planinšekova pražena kava kakih priporočil, kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste In Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska e. 6. Telefon interurban stev. 129. Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. MIT. C6ME Stampilje \ seh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In Izdelovatelj kavču-kovih štampilij. Ljubljana, Sv. Petra c. Ceniki franko. ? I ? I K O ?0 ? Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K 0 ? O ? Tovarniška varstvena znamka: »IKO“. ? i ? I K O ? O ? Naročajte in kupujte „JUTR0“! -iv,.. ’ri -H' - ‘i» i ■ Zaradi inventure = izredno znižane cene. Raglan ....... za dame preje K 40*— sedaj K 12’— Gledališka mantila . . . „ „ » » 40‘— „ „ 12’— Paletot ............. „ „ n 60‘— „ „ 16 — Pelerina.............. „ „ „ 15-— „ „ 8'— Kratki kožuhi . . . . „ gospode „ „ 60'— „ „ 30‘— Zimska ali športna suknja * „ » » 40-— „ „ 18‘— 0bleka...........* » » „ 40’- * „ 16-- ©tročje obleke pod mako ceno! Angleško skladišče oblek 0. Bernctoiič. ........ Ljubljana, Mestni trg- S. --------— Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica — ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 c cc i-O u S s- © lO 00 > OJ r-n C O I o '© H obrestuje hranilne vloge po čistih 0 o brez odbitka rentnega davka. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 51/1 % ^Tpe Ogovora.na amorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*— \ % ... •> - *(>- - ; ^ * C‘‘J* rai '■ ■0t fe j '!\■? 'CT'i'S i® ifii m •i' V*4 S» Eskomptuje trgovske menice. v 2. p o < ? ? s< s< w n* e-h =r * & g ^ o< £ p — 3 ^3 C- Si ® r-*- . . < < S 00 ® to 00 po 05 O OJ Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— -i- Vinc. Richterja je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. »Schampos", prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. VIno.Blckt«, Zal »g* i« A. MOLL, lekaraar, DmaJ I., Tacbiiabea • Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K 6’— 1 s » trojno . - 8'“ Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— 1 , • , 4-- 1 . . . 6-- NaroCila iz province po poSti ie proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naiočPa čepice naj se navede obseg glave. P. Frdtscher, Dunaj III., Barichgasse 17. MAKSIMILIJAN SARTOBV Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, tele- : Ljubljana, Rožna ulica št. 15. : ; fonov, strelovodov in napeljave eletrične luč, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za zobozdravnike. : Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okrasui i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. =■■■■■ -\7- Ho\a."bljani. Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. 60 -•>*> Kamnoseški izdelki iz marmorja z* cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmoria, granita ali ali Mijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU\OI»\lkl =L)ub Jana = kamenarskem mojstru Kolodvorska ulica = Clavna zaloga rudninskih voda. Vsak dan sveže žgana kava. A. Šarabon, Ljubljana. :: Velepražarna kave z električnim obratom. :: Špecerijska trgovina na drobno in debelo. fiS: Ljubljanska krodltna banka v Llcbljanl. “i. Stritarjeva, ulica štev. a. = Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. ' Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ’| °|»