PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! PRAVICA Ljubljana, četrtek, 31. marca Leto XXI. gtev. 77 GLAVNI EN ODGOVORNI UREDNIK tVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNISKJ ODBOR • List tzh&Jn vsak dan razen petka. II Cena 10 dinarjev L IZDAM »UOOS&A PftAViCA« USTAtfOVLJUHA &. OKTOBRa 19M U NARODNOOSVO- BODILNO BORBO JS IZHA-iai.a kot 14-ONBVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L J Ul*. 1SM KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK M OD I. JUNIJA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI 2 »BORBO* PRVI REDNI LETNI OBČNI ZBOR ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE Lansko leto je bilo leto razcveta naše industrije Na skupščini je govoril tovariš Franc Leskošek KABABEGOVIC O GOSPODARSKIH SPORAZUMIH Z ITALIJO NARODI OBEH DEŽEL TEŽE PO GOSPODARSKEM SODELOVANJU Ob navzočnosti kakih 1000 predstavnikov gospodarskih organizacij vseh industrijsskih panog je predsednik upravnega odbora ing. Jova Jankovič včeraj v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu začel prvi redni letni občni zbor Zvezne industrijske zbornice. Dopoldne so bili na občnem zboru Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega sveta, D juro Salaj, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ter predstavniki ostalih zveznih zbornic |n gospodarskih ustanov. Potem ko so sprejeli dnevni red in izvolili komisije, je občni zbor v imenu Izvršnega sveta Pozdravil Franc Leskošek. Poudaril je več novih momen- se je tudi povečala potrošnja in-t0v, ki jim bo trete v prihodnje dustrijskih izdelkov v primerjavi posvetiti večjo pozornost, in med s predlanskim letom za 13 % in rugim rekel: približno toliko se bo povečala v »Ko široki potrošnji in oziroma razširjeni reprodukciji. To je nedvomno velik uspeh gospodarske politike naše vlade in tovariša Tita, to pa je tudi velik uspeh delovnih kolektivov. K temu uspehu je pripomogla seveda Rim, 30. marca. (Tanjug). Davi je prispel r Rim član Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič, ki bo v Italiji gost | italijanske vlade. Na rimski postaji so ga sprejeli minister za zu-... nanjo trgovino Martinelli, načelnik protokola palače Chigi mini-reprodukciji sfer Cippcico in predsednik italijanske gospodarske delegacije dr. Storogni kakor tudi drugi funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino. Osmana Ka-rabegoviča je pozdravil tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Pavle Gregorič. Ob prihodu v Rim je Osman šele, če se spommimo, kakšni so tudi Industrijska zbornica s svo- Karabegovic izjavil, da pomenita j bild do nedavna odnosi med na-jimi strokovnimi združenji, če- nedavni obisk ministra Martinel- j Šima deželama. Zdaj, po ureditvi prav je morala v začetku svojega Hja v Beogradu njegov sedanji tržaškega vprašanja in po v/.podela premagati več težav, pred- obisk v Rimu, kakor tudi spora- J staivštvi dobrih odnosov, je ju.go-vsem organizacijskih. Prav pri- zumi, kii jih bosta obe deželi ju- slovanska vlada pripravljena na spevek Industrijske abomice k po-| tri sklenili realizacijo tistih na-1 konstruktivne napore, da bi to večanju in napredku proizvodnje čel o razvoju odnosov dobrega sodelovanje utrdila, da ne bi z oživila neljubo pa je najboljši dokaz, da so njene sosedstva in sodelovanja med težave v glavnem premagane in obema deželama, ki so jih do-je bila pred letom dni primerjavi z lanskim letom tudi, da lahko zdaj uspešno izpolnjuje ločili najvišji predstavniki obeh ustanovljena Zvezna industrijska letos. To povečanje je ugodno I tisto družbeno vlogo, ki ji jo - ^ ornica, smo se dobro zavedali vplivalo na preskrbo trga z indu-iie družba namenila.« jenega. pomena kot družbene or- strijskim blagom, namenjenimi (Nadaljevanje na 2. str.) sanizacije svobodnih proizvajal- možno sodelovanje na silehernena področju. To sodelovanje žele narodi obeh dežel in koristilo bo ne samo Italiji in Jugoslaviji, temveč tudi miru v tem delu. sveta. Na pozdrave ministra Karabe-goviča je odgovoril italijanski minister Martinelli, kj je izrazil predstavniku jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta dobrodošlico italijanske vlade. Še opoldne je Osman Karabe-govič položil venec na grob Neznanega junaka v Rimu. Zatem je obiskal državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Benve-nuttija, nato pa ministra Martinel lija. Jutri zjutraj bodo v palači Chigi podpisali vrsto gospodar- Sestanak nacionalnega odbora cev za pospeševanje proizvodnje, za vskladitev dela podjetij iste Panoge, za vskladitev raznih panog. Dobro smo se tudi zavedali v’loge, ki naj jo ima v boju proti negativnim monopolističnim težnjam posameznih gospodarskih organizacij. Ne bom govoril o tem, kako s® je industrijska zbornica lotila obravnavanja posameznih vpra-^nj. kako je ta vprašanja obravnavala in uredila, ker bo o tena govoril tovariš tajnik, pa tudi v razpravi bo govora o tem. Rad P® bi poudaril, da je bilo lansko leto leto nadaljnjega razcveta nase industrije, razcveta, kisene-zajezljivo nadaljuje tudi letos. In- 1 je trajal tri ure. V uradnem po-^ustrijska proizvodnja se je lani ročilu, objavljenem po sestaniku, v Primerjavi s predlanskim letom je rečeno, da je odbor proučil Povečala za kakih 15 %, letos pa poročilo ožjega odlbora in Beva-naj bi se povečala za 14 %. Lani novo izjavo in prišel do ziaiključ- Bonn v zadregi spričo potovanja avstrijskega kanclerja v Moskvo Bonn, 30. marca. Vest o bližnjem obisku avstrijske delegacije v Moskvi pod vodstvom kanclerja Raaba je zbudila veliko zanimanje v bonnskih vladnih in opozicijskih krogih. To je tudi razumljivo, kajti izid pogajanj o avstrijski državni pogodbi bo deloma pokazal, kako kaže glede pogajanj o nemškem vprašanju. Zanimivo pa je, da v Bonnu i Opozicija pa nasprotno vidi v Uradno ne komentirajo avstrij- avstrijskem obisku v Moskvi boškega obiska v Moskvi. Danes je drilno znamenje za bodoče razgo-oelo vladni tisk objavil vesti z vore štirih. R. Vujovič j^unaja z velikim poudarkom, to-oa brez lastnih komentarjev. Le fGeneral-Anzeiger«, glasilo svobodnih demokratov vladne koalicije, je posvetil potovanju kanclerja Raaba uvodnik. ničemer oživita neljubo minulost. O sporazumih, ki bodo jutri podpisani, je dejal, da pomenijo dežel. korak naprej v razvoju širokega w . . . - . . - Pomen tega sodelovanja, je gospodarskega sodelovanja med j skih in trgovinskih pogodb med povzel, je moč realno oceniti • Italijo in Jugoslavijo. Jugoslavija 'Italijo in Jugoslavijo. V imenu je dežela, ki celo vrsto let po jugoslovanske vlade bo pogodbo drugi svetovni vojni napenja vse | in sporazume podipisail Osman SKLEPI LABURISTIČNEGA IZVRŠNEGA ODBORA Bevan ostane v stranki za ceno svoje podreditve vodstvu gibanja London, 30. marca. (Tanjug). Vodja levega krila laburistov Aneurin Bevan ni bil izključen iz Laburistične stranke. Nacionalni odbor stranke, ki se je danes v 15 dneh že drugič sestal, da bi obravnaval Bevanov primer, je sprejel poroštva, ki jih je dal Bevan včeraj ožjemu odboru o svojem bodočem ravnanju. ■ ja ve,« je rekel Bevam, »odkritosrčno obžalujem in se oipravi- sile, da bi razvila svojo gospodarsko moč. Na tem torišču bodo potrebni še veliki napori, zlasti kar zadeva razvoj proizvajalnih sil. Italija pa ima razvite nekatere industrijske panoge, ki so zainteresirane na tem, da bi sodelovale pri jugoslovanskem razvoju. Osman Karabegovič je dejati, da sklenitev trgovinskih spora- ka, da je biil sklep laburistične parlamentarne skupine o izikjju- čujam Attleeju za neprijetnosti, . zumov med obema deželama po ureditvi tržaškega vprašanja ponovno kaže, da je z dobro voljo I ki bi mu jih bdil utegnil povzročati« V poročali! ožjega odbora je navedena tudi Bevramova želja, da bi koristili laburističnemu gibanju pod Attleejevim vodstvom. čitvi Bevajna iz njenih vrst upra- Beva.n je tudi poudaril, da spre- vniVvn N.ar*i*vniAmi iz vršni rwTrw"vr • ___ _i_____________i_. :‘L •____ vučem. Nacionalni izvršni odbor je vzel na znanje Bevanovo zagotovilo, ki ga je cLad v svoji iz- jema vse obveznosti, ki jih imajo tudi drugi člami stramke. Karabegovič, v imenu italijanske vlade pa minister Mairtinelli. Odlikovanje Zinke Kunčeve New York, 30. marca (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Leo Mates je sinoči izročil naši umetnici Zinki Kunčevi Red zaslug za narod I. stopnje. Odlikovanje so ji slovesno izročili v jugoslovanskem veleposlaništvu. v . „ • •- ii___- • ! Ko so v Spodnjem domm zve- vOZ^.^r^: deli, da je Nacionalni izvršni od rečeno dalje v poročilu, im opozarja na to, da bo uporabil v prihodnje drastične ukrepe proti kršitvi strankine discipline. Nacionalni izvršni odibor izraža upanje, da, se bodo vse organizacije laburističnega gibanja združile v odiločni voljd, da bodo priborile gibanju zmago na splošnih volitvah. Ožji odibor je v svojem po-, ročilu poudaril, da je Bevan iz-| javil, da v njegovem primeru ne gre za razlike v politiki. Bevam je tudi poudaril, da nikoli ni nameravali ogrožati Attleejevega vodstva v laburističnem gibanju. >Ce so tako tolmačili moje iz- Mir pred viharjem ali dokončna opustitev sovražnosti med Združeno fronto verskih ločin in vlado v Južnem Vietnamu Anglija se je pridružila turško-iraškemu obrambnemu paktu List izraža velike dvome o bližnjem obisku, opozarja pa, da mogel uspešni rezultat moskovskih razgovorov precej ogrožati uresničenje pariških sporazumov, zlasti kar zadeva nemško London, 30. marca (Reuter). — Anthony Eden je danes v Spodnjem domu izjavil, da je Velika Britanija sklenila pridružiti se turško-iraškemu paktu, sklenje- oborožitev. Moskva hoče prek nemu v Bagdadu 24. februarja. bor sprejel Bevanova poroštva in da je Bevam še zmeraj član stramke, so sprožili vprašanje, kdaj in kako se bo Bevan vrnil v laburistično parlamentarno skupino. Po tradiciji bi moral dati pobudo Bevan saim, mislijo pa, da bo n-cikaj časa počakal, preden bo zaprosil, da bi spet postia/1 elan parlamentarne skupine. Besedilo resolucije nacionalnega izvršnega odbora o Be-vamovi zadevi je bilo sprejeto s 16 proti 7 glasovom, 4 člani odbora so se vzdržali glasovanja. Proti resoluciji je glasovalo 6 Bevanovih pristašev ter pred- j stavnik Trade Unionov. Bevani-sti so bili tudi proti tistemu delu resolucije, v katerem je rečeno, da je bil® izključitev Bevana iz laburistične parlamentarne skupine docela upravičena. Bevan,i- ’ i Saigon, 30. marca (APP). Po sinočnjih hudih neredih v Sai-gonu je predsednik južnoviet-namske vlade Ngo Din Diem danes sklical izredno sejo vlade, na kateri so proučili položaj. Medtem so predstavniki ločine Bin Ksien in Združene fronte nacionalističnih sil poslali državnemu poglavarju Bao Daju brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj nemudoma odvzame Diu Diemu pooblastila, ki so mu bila dana kot predsedniku vlade. V brzo- da je nastala nevarnost »državljanske vojne velikega obsega«. Odgovornost za sinočnje nerede vale predstavniki verskih ločin na vlado. Vodja ločine Bin Ksien je novinarjem izjavil, da ni res, da so njegove čete z minametalci obstreljevale rezidenco ministrskega predsednika. V Saigonu je danes mirno. Poveljnik Francoskih sil v Južnem Vietnamu je objavil, da sta mu oba sovražna tabora zatrdila, da bosta to noč mirovala. Pri- roženih sil obeh dežel. Skupno, stom prav tako ni bul po volj bomo planirali in vadili v času drugi odstavek resolucije v ka-miru, tako da bomo lahko uspeš- *crem nacionalni izvršni odbor no pomagali Iraku v primeru opozarja, da bo v prihodnje dTa-agresije.« stično ukrepal proti kršitvi di- Zunanji minister je rekel, da scipline v stranki, bo Britanija dajala Iraku tehnič- Stališče Attleeja v sporu stran- j vili, da je predstavnik SZ v ožjem avstrijskega vprašanja, kakor so- , Britanija naj bi sklenila z Ira- no pomoč za protiletalsko obram- ke z Bevanom je odločilno vpli- odboru razorožitvene komisije oi časnik, pokazati nemškemu na- 1 kom poseben sporazum o sodelo- i bo in da bo imela v Iraku vo- valo na končni sklep, da se Be- OZN »samo izkoristil svojo pra-rodu, da lahko tudi on doseže vanju na podlagi tega pakta. »Z j jaška skladišča za primer vojne, vam ne izključi iz stranke. |vico,« ko je 25. marca dal znane združitev, toda pod pogojem, da j iraško vlado smo se sporazumeli javki je poudarjeno, da so ločine | pomnil pa je, da gre samo za sklenile docela blokirati Saigon,1 tihi sporazum in da se boji, da da bodo ta sklep jutri izvršili in sovražnosti ne bodo opustili POLEMIČEN DOKUMENT IZ MOSKVE Prepir o tajnosti razprav v ožjem odboru razorožitvene komisije OZN naj bi odpravil zastoj razorožitvenih pogajanj? Moskva, 30. marca (Tanjug) — Na sestanku z novinarji v zunanjem ministrstvu so danes izja- vo Nemčija oborožena brez po- j 0 besedilu teh dokumentov, ki so moči zaveznikov. 1 bili davi parafirani v Bagdadu,« Zdi se, da ta komentar po- je rekel Eden in pripomnil, da Jasnjuje, zakaj ni nobenega urad- namerava britanska vlada do 5. nega ali poluradnega komentarja aprila deponirati v Bagdadu svo- o tako važnem dogodku, kakor je obisk avstrijske delegacije v Mo je instrumente o pristopu k paktu. »Naš namen je bil, skleniti MAJHNA FAUROVA ZMAGA Francoska poslanska zbornica je vladi izglasovala posebna pooblastila (Od stalnega dopisnika »Borbe«) skvi. V nekaterih bonnskih kro- i n°vo zvezo z Irakom, ki bi nžiše £ih i«! fvri37iti bni37pn da odnose vskladila z odnosi, ki jih bi ueodni razvoi avstriiskeaa že imamo s Turčijo in drugimi Pariz, 30. marca. — V francoski parlamentarni praksi je že vnraš-Tnifl lahko nrekrižal niiho- našimi partnerji v Atlantski običaj, da najdejo izhod iz krize šele v jutranjih urah. Vlade pave načrte o oborožitvi in voiaški i zvezi.« | dajo in nove sestavljajo praviloma ponoči, ko Pariz v pravem zvezi, kar je, kakor sodijo, edina Eden je zatem poudaril, da jej Vomenu besede spi - med zadnjim nočnim in prvim jutranjim Pot za uspešne razgovore z j »bistvo novega sporazuma v stal- j vlakom podzemeljske železnice. Moskvo. izjave dopisniku TASS v Londonu o delu ožjega odbora. S tem intervjujem, poudarjajo v zunanjem ministrstvu, je Gromiko popravil tendenciozna poročila o sovjetskem stališču v ožjem odboru, ki so se pojavila v zahodnem tisku. V dokumentu, ki so ga razdelili novinarjem, je rečeno, da je bil namen objave, pa tudi izjav predstavnikov ZDA, Anglije in Francije v ožjem odboru komisije OZN, češ da je sovjetski predstavnik Gromiko z omenjenim intervjujem kršil dogovorjeno vih pristašev. To ne bo znatno \ tajnost na londonskih pogajanjih, zmanjšalo davčnih dohodkov, po- j samo ta, da bi zbegali javnost za-slancem pa bo pripomoglo, da I hodnih dežel, se bodo opravičili pred svojimi I Dokument pripominja, da ni volivci, ki jim zdaj načeluje nad-j bilo nobenega dogovora o tajnosti ležni Poujade. Toda to je za ne-[razprav v ožjem odboru za raz-kaj časa odgodilo neprijetni po- j orožitev. V njem je tudi omenje- nem in tesnem sodelovanju obo-j Tako je tudi davi šele ob treh Iv njej prevladovali glasniki ma- ložaj, vladi pa omogočilo, da se no, da je sovjetski predstavnik ^ i i J J1 „ 1, rvn 1J T-» Kn \t antnln lrvfila n mri Vi ^rnračarti vo no nmram onin r^A Plodonosna trgovina z Brazilijo Beograd, 30. marca (Tanjug). Brazilsko-jugoslovanska trgovinska zbornica je opravičila pričakovanja nad 50 članov zbornice, čeprav je bila ustanovljena šele pred osmimi meseci. Težišče nje- poslanska zbornica odločila usodo vlade Edgara Faurea. Faure je dobil pooblastila s 64 glasovi večine (329:265), potem ko je tvegal obstoj vlade. Za Faureovo vlado pomeni ta skromna zmaga izhod iz mučnega položaja, ka- lijona dolarjev, 1953. leta 3,4, lani pa 11,84 milijona dolarjev. Vse do leta 1950 je brazilski trg poznal samo nekatere kemične I mor jo je spravilo poujadovsko izdelke iz Jugoslavije. V zadnjem I protidavčno gibanje. Spričo za-času pa absorbira čedalje bolj) htev tega podeželskega papirni-. tudi drugo industrijsko blago, ka-, čarja pa se ni znašla v škripcih nega dela je bilo na izboljšanju kor razne motorje, električne j samo vlada, marveč so ostrmeli menjave blaga med obema deže- vrtalne stroje, dvigala, kmetijske, tudi njegovi pokrovitelji v par- lama. stroje, stružnice, transformatorje, lamentu — del vladne večine. Jugoslovanski izvoz v Brazilijo I agregate. i Ce bi ukrepali po Poujadovem je znašal 1952. leta 1,65 milijona I Danes je bil tu občni zbor diktatu, bi se znašli v nesmisel dolarjev, 1953. leta 7,76 milijona, zbornice in na njem so ugotovili, lani pa 10,66 milijona. Še večje da so možnosti nadaljnjega razje povečanje jugoslovanskega voja trgovinskih stikov med obe-uvoza: leta 1952 je znašal 1,2 mi- 'ma deželama še zelo velike. nem položaju: da bi glasovali proti lastni vladi in sprožili krizo v vprašanju, ki ga ne bi mogla urediti niti takšna vlada, ki bi lih trgovcev in obrtnikov. Iz bo v aprilu lotila novih vprašanj, že na prvem zasedanju ožjega od-strahu pred bojkotom, s katerim zlasti vprašanja delavskih mezd. i bora 25. februarja opozoril zahod- jim je zagrozil Poujade, pa si tudi niso upali prezreti njegovih groženj. V sklepanju kompromisov spretni Faure je sinoči upravičil ta svoj ugled. Črtali so zloglasni člen 33. finančnega zakona, po B. Pešič Zaključek obiska admirala Cassadyja Beograd, 30. marca (Tanjug), katerem grozi kazen vsem, ki no- Mornariški poveljnik Atlantske čejo plačevati davkov. Zato pa z zveze za vzhodni Atlantik in Sre-vrsto drugih zakonitih predpisov dozemlje ameriški admiral Cas-omogočajo davčnim organom sady je danes po dvodnevnem ukrepe, o katerih je govoril uki- obisku zapustil Jugoslavijo. Na njeni člen. letališču na Batajnici so ga ob Takšen salomonski izhod seve- odhodu pozdravili generalmajor da ni uredil ne vprašanja dav- Žarko Zgonjanin in Radoslav Jo-kov, ki kliče po reformi, niti ni vič ter ameriški veleposlanik v zadovoljil Poujada. Ublažitev si- Beogradu g. Riddleberger in mor-stema davčne kontrole bo neko- nariški ataše ZDA kapitan bojne do’ll stopm^Na5pri^orsk delovnem mestu sa, strojev, orodja in surovin. V tej ! Potreben bolj ali manj strokovno • ' • ■ izobražen delavec, ali da je za ta proces potrebna druga instalacija in slroj, drugi normativi surovin in potrebščin. Tako je z industrializacijo proizvodnega procesa tesno povezano tudi vprašanje varčevanja z delovno silo, s proizvodnim časom in potrebščinami. Brez racionalizacije tudi ni znatnega povečanja delovne storilnosti, brez storilnosti pa ni zboljšanja standarda.« Na koncu svojega govora se je tov. Leskošek dotaknil racionalizacije delovne sile in strokovnega kadra v industriji. Cesto slišimo, da tovarne nimajo dovolj strokovnega kadra. Tov. Leskošek je rekel, da so krivi prav naši kolektivi, ker so storili doslej za strokovno izobrazbo delavcev zelo malo. Po njegovem mnenju bi morali delovni kolektivi, da bi se temu ognili, znova organizirati tečaje za svoje člane. Hkrati bi bilo treba delavce seznaniti tudi z bolj racionalno proizvodnjo in novimi delovnimi metodami. Vzporedno s tem bi bilo treba skrbeti za strokovno izobrazbo delavskih svetov in bolj gojiti novatorstvo, ker se je pokazalo, da imajo del vci zvezi nastane tudi vprašanje kako to doseči? Odgovori so običajni: norma, tarifni pravilniki, zvišanje plač in podobno. Vse lo nedvomno drži. Menim pa, da vse To za povečanje delovne storilnosti še ne zadostuje. Pri nas se namreč še nismo odločneje lotili politike racionalizacije, v kateri naj bi sodelovali delavec, mojster, inženir, profesor na univerzi, sindikati in državni organi, pri kateri naj bi sodelovali vsi, ki lahko k temu kaj pripomorejo.« V tej zvezi je tov. Leskošek v nadaljevanju svojega govora poudaril vprašanje racionalizacije v proizvodnji in rekel: »Pri določanju norm se je zelo ostro poslavljalo vprašanje raciona. lizacije. Novi plačni sistem bo vsekakor vplival, da bomo določili norm« tam, kjer jih zdaj ni, in zaostrili tam, kjer so zdaj prenizke. V tej zvezi pa je treba poudariti, da bodo norme samo tedaj gospodarsko pozitivno vplivale, če bodo realne, realne pa brez racionaliz clje ne morejo biti. Vprašanje racionalizacije načenjamo zdaj često, toda razumemo ga v časi napačno. Nekateri direktorji in delovni kolektivi menijo, da lahko racionalizacijo dosežemo samo z izmenjavo starih naprav, strojev in inštalacij, seveda z ustrezno razširitvijo tova--niških poslopij. Drži, da je to najlažji. in najboljša pot in v doglednem času se bomo tega lotili. Zdaj pa to ni možno, ker so sredstva omejena in ker jih moramo uporabili predvsem za dograditev začetih novih gradenj. Sicer pa na to vrslo racionalizacije danes nisem mislil. Mislil sem na tisto racionalizacijo, za katero niso potrebna velika sredstva, niti mnogo deviz. Mislil sem namreč na racionalno vzdrževanje strojnega parka, na racionalizacijo delovnega procesa, delovnega mesta in delovne sile.« Tov. Leskošek je potem rekel, da smo posvetili doslej malo pozornosti vprašanju racionalne uporabe in vzdrževanja slrojev, ali da so ljudje, zadolženi v podjetjih za to, preobremenjeni že z drugimi posli. Naši kolektivi morajo zdaj upoštevati, da bodo najvažnejše naprave, stroji, inštalacije in orodje v redu. V kolektivih pa na to premalo mislijo. V drugih deželah delajo s starimi stroji, zato pa jih pravilno vzdržujejo in pravočasno popravljajo. Pri nas pa si najbolj prizadevamo, da bi stare stroje zamenjali z novimi.« IZPOPOLNJEVANJE TEHNOLOŠKEGA PROCESA Tov. Leskošek se je dotaknil tudi vprašanja racionalizacije proizvodnega procesa in med drugim rekel: »Naša industrija je mlada in v začetku smo najprej morali uredit' n»katerp_ organizacijska, investicijska in tehnološka vprašanja ter uporabiti nove tehnološke procese. Pri obravnavanju teh vprašanj pa smo zanemarili racionalnost tehnoloških procesov, po katerih že zdavnaj delajo v drugih deželah. Tako še zmeraj proizvajamo po starih poslopkih in na stari način. V zvezi z zaostalim delovnim procesom tudi delovna mesta pri regulativno funkcijo v industriji in da bo prišlo v njeno pristojnost več novih funkcij, ki jih za zdaj opravljajo državni organi. Ing. Mo-rič se je v svojem poročilu dotaknil tudi naraščanja proizvodnje v posameznih panogah in drugih lani doseženih uspehov. Popoldne je govoril na občnem zboru podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Svetozar Vukmanovič. Poudaril je predvsem stalni industrijski razvoj v zadnjih treh letih, ki se giblje od 10 do 15%. To dokazuje, da sloni naše gospodarstvo, zasnovano na samoupravljanju proizvajalcev, na trdnih temeljih. Hkrati je poudaril nenehno naraščanje potrošnje našega prebivalstva. Potem je govoril o nekaterih pomanjkljivostih v našem gospodarstvu, zlasti v poslovanju zunanjetrgovinskih podjetij in sedanjem kreditnem sistemu. Dr. Vladimir Bakarič v Dubrovniku Z ZASEDANJA GOSPODARSKIH ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS bodo ostali spremenjen pa bo način njih finansiranja Ljubljana, 30. marca. Danes j ranja skladov, in sicer iz republi- . obveznih prispevkov gospodar-dopoldne sta se sestala gospodar- i škega in okrajnih, oziroma mest- skih organizacij se bo v smislu ska odbora Republiškega zbora | nih proračunov. Predvidena sred- novega zakona v te sklade in Zbora proizvajalcev Ljudske, stva bodo na ta način znatno prej stekal določen del okrajn skupščine Slovenije in razpravljala o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladih za urejanje voda. Na seji Gospodarskega odbora Republiškega zbora je predlog omenjenega zakona obrazložil podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je pojasnil, da je bil obstoječi Zakon o urejanju voda sprejet na zasedanju Ljudske skupščine Slovenije v mesecu marcu lanskega leta. Ta zakon smo v Sloveniji izvajali v manjša in bodo dosegla približno polovico do sedaj predvidenih sredstev. Uprava za vodno gospodarstvo bo razpolagala s sredstvi, ki bodo namenjena v glavnem za vzdrževalna dela in tekoče izdatke uprave. Zaradi tega iz vodnih skladov ne bodo mogli finansirati nobenih investicij vodnogospo- m mestnih, oziroma republiških dohodkov, ki bodo določeni v okrajnih ter mestnih, oziroma republiških družbenih planih. Gospodarska odbora sta po končani razpravi sprejela predloženi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju voda, razen 7. člena, jiivcauuj vuvaa.u ui cjanj u ---- darskega pomena, kar bo zadeva- : ki so ga deloma spremenila. lo predvsem nekatere elektro- ! log zakona bodo predložili v ra -energetske objekte. j pravljanje Ljudski skupsčim oi - Ker je potrebno, da skladi za ! venije, ki se bo sestala 5. aP™ urejanje voda vendarle obstoje! Gospodarski odbor RepuD -še naprej, je republiški Izvršni škega zbora Ljudske skupščin svet predlagal, naj Ljudska skup-j Slovenije je v nadaljevanju ra -na Ljudska skupščina. Tak zakon ?ina sprejme Zakon o spremem- | pravljal o statutih reputuis zveznega pomena se dejansko že bah in dopolnitvah Zakona o vod- trgovinske, gostinske, Prom.etne, nih skladih v tem smislu,' da se kmetijsko-gozdarske zbornice i spremenijo določbe o sredstvih jih z nekaterimi manjšimi sp omenjenih skladov. Namesto iz membami sprejel. pričakovanju, da bo podoben zakon izdala in sprejela tudi Zvez- pripravlja, vendar bo sestavljen in sprejet verjetno šele v prihodnjem letu. Zvezni izvršni svet meni, da je dosedanji republiški Zakon o vodnih fondih nezakonit, ker določa, da se zbirajo sredstva za urejevanje voda iz obveznih prispevkov gospodarskih organizacij, to pa je v nasprotju z dolo- Dubrovnik, 30. marca (Tanjug). V Dubrovnik sta prispela Cili temeljnega zakona o prora- predsednik Sabora LR Hrvatske .ki*2®ea’ da “»*> imeti j TT1 ,. . _ , posebni skladi samo tiste dohod- - -l r 111 član CK | ke> za katere so bili viri določeni mnogo dobrih idej o pospeševanju i ZK Hrvatske Mile Počuča. Davi z zveznim zakonom. ,n povCLanju dc,ovne!sta v mestni zbornici prisostvo- ; Republiški izvršni svet je bil po- Po "ovoru tov Leskoški je "lav- 1 vala konferenci gospodarskih vo- -s;'avlje^ Pred dve alternativi: ali . , 'c . tj,.,. , da predlaga ukinitev obstoječega m tajnik Zvezne industrijske zbor- diteljev in ljudskih poslancev nice ing. Zvonko Morič povzel po- | dubrovniškega okraja. Ob tej ročilo upravnega odbora o doseda- : priložnosrti se je predsednik dr. njem delu m bodočih nalogah te _ , , . . zbornice. Med drugim je poudaril, a seznanil z gospodarskimi da bo imela Zvezna industrijska i*1. komunalnimi vprašanji mesta zbornica v prihodnje čedalje bolj in okraja. zakona, ali pa spremembo tistega dela, ki določa način finansiranja sklada. Izvršni svet se je odločil za drugo varianto. Tako bodo vodni skladi ostali taki, kakršne je predvidel dosedanji zakon, spremenjen pa bo način finansi- SEJA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO MLO LJUBLJANA V ljubljanski okolici ostaja zemlja neobdelana ker primerniku je delovnih moči Ljubljana, 30. marca. — Najpomembnejša točka dnevnega reda današnje seje Sveta za social- lavnice socialnega značaja, kjer bi našli zaposlitev ljudje, ki polno dela zmožni in so zaracu tooa cnHalnn osrožem. Potrebno no varstvo MLO Ljubljana je tega socialno ogroženi. - ^ bila razprava o poročilu o delu pa je omeniti, da večina z,.nr,.! in problem/ih Biroja za posredovanje dela. Predloženo poročilo je bilo zelo dobro sestavljeno in na seji so okraj poleg občine zelo veliko funkcijo, zlasti v nerazvitih občinah. Glede določbe statuta o odnosih med okrajnimi in občinskimi ljudskimi odbori je bila izrečena pripomba, da predvideva samo prav- ki išče zaposlitev v Ljubljam. prihaja s podeželja ter išče d predvsem v tovarnah. Medtem ko je dotok ljudi, ki soglasno ugotovili, da je Biro za { . mestu zaposntev, precej-posredovanje dela napravil v mi- . J . opaziti, da zelo pn-nulem letu pomemben korak na- ’ J delovne sile v ljubljan-prej in se je zavzel ne le za po- , Jok-'lici zlasti v kmetijstvu, sredovalno službo, temveč je sku- k odpade na en hektar zemlje le 0,7 za dela sposobnih ljudi, zaradi česar je zemlja marsJtje n obdelana, nikjer pa ne morerc govoriti o intenzivno obdelan* poljih. Podrobno bo o teh stva:r razpravljala Mestna skupsčina na eni izmed prihodnih sej, jl vskladitev delovne sile m pr na razmestitev eden v membnih problemov našega s • M. N* šal s pravilno politiko in delovanjem vplivati na celotno kadrovsko problematiko. Glede na probleme kot so zaposlitev žensk in mladine, usposabljanje nekvalificiranih delovnih moči in invalidov so na seji sklenili, da bodo na osnovi poročila predložili ustrezne predloge skupščini MLO. Hkrati bodo poročali tudi o anketi, ki so jo izvedli v 1372 pod- crv^-_tv„ jetjih o socialnem in starostnem: sestavu zaposlenih delavcev. Izmed številnih problemov najjasneje izstopata naslednja dva: v Ljubljani je razmeroma težavno zaposliti žensko delovno silo, ker večina deklet in žena nima nobene kvalifikacije. Pri- Sarajevo, 30. marca, manjkuje pa okrog 2000 kvalifici- skupni seji ljudskih r.15,_ RAZPRAVLJANJE O OSNUTKU STATUTA KRANJSKEGA OKRAJA Okraj - samorpravna politično teritorialna uprava Instrumenti, s katerimi bo okraj uveljavljal svoje fnnkcije Beograd, 30. marca (Tanjug). Podkomisija Zvezne komi- določena tako v občinskem kakor sije za izgradnjo komun, ki ima nalogo izdelati osnutek statuta \ tudi v tem statutu in v zvezi s tem kranjskega okraja, se je sestala te dni, da bi pripravila dokonč- j je bilo sproženo vprašanje, kje naj no redakcijo osnutka, ki ga bodo predložili Zvezni komisiji, da bi j bi bilo težišče obravnavanja tega se le-ta postavila na dokončno stališče. Podkomisija obravnava I problema. Sklenili so, da bo imel osnutek, ki ga je sestavila ožja komisija članov podkomisije v so- na področju prosvete in zdravstva delovanja z drugo skupino, ki je že izdelala osnutek občinskega ......................... ... - statuta. Pri obravnavanju splošnih do- pogoje za razvoj proizvajalnih sil ločb je komisija na včerajšnji seji in gospodarstva okraja kot celote, sklenila na novo redigirati ta del skrbi za uresničevanje in zaščito statuta, točneje rečeno, del pristoj-! demokratičnih svoboščin in držav- piw,*ub,a j'1 ~ iji.aiijr.ujc pa [^vdimui- atji -j -- „ , yn/, nosti, ki so v predloženem osnutku I ljanskili pravic, za zaščito javne 1 no> ne Pa gmotno pomoč okra- , ranih delovnih moči ter precej rajeva se je danes za e pripadle ljudskemu odboru, prene-1 varnosti, za organizacijo in pošlo- ! ja občinam, se pravi, pomoč okraja polkvalificiranih. Ker je Biro za prava o družbenem P13??., ^di sti v splošne določbe, v katerih je . vanje organov oblasti. Okraj skrbi1 Pri razvoju zaostalih občin itd. Cia-, posredovanje €ela osnoval poseb- 1955. Seje sta se Udete' - ^ očrtana splošna fizionomija in funk J za uveljavljenje samoupravljanja ni podkomisije so se s pripombo j na referata za zaposlevanje mla- poslanec Zvezne sKu^ucar ter cija političnih teritorialnih enot in : delovnega ljudstva na vseh področ- strinjali, zato bodo osnutek statuta dine in invalidov, stanje glede mesto Sarajevo Djuro r dar_ družbeno ekonomskih skupnosti ob. j jih in zagotavlja pogoje za razvoj ,v lem smishi spremenili. Uredili bo- zaposlitve invalidov ni več tako predsednik odbora 2? " gefcet čin in prebivalcev na njihovem po- i prosvete, kulture in ljudskega zdrav, f d° prav tako ne samo odnos med kritično ter imajo podjetja sedaj stvo republiškega ZDor drOČJU V OSnUtkU občinskega Statu - ‘___ -* .. l \r , _ ______ nlfr^inim in liiutelriin rwl- fnrli uojt fD7ilmOTrftni!i nri Mrvi. lVfn il ifT. O tilaVnin ZH« , „ ta pa je poudarjeno, da je občina osnovna družbena ekonomska skupil >st na svojem področju in osnovna samoupravna politično teritorialna enota. Poglavitna značilnost , v osnutek statuta nov člen, ki ob- ; sega instrumente, s katerimi okraj uveljavlja svoje funkcije. Ti instru- Razprave o družbenem planu Sarajeva se je ude-^ ležil tudi Djuro Pucar _ Na muiui v lil ijuuonu^u tul a»^ M o— ir J--o --- •> _» • 1 stva v okraju. V ta namen lah- okrajnim in občinskim ljudskim od- tudi več razumevanja pri zapo- Maglajlič. O glavnin - je ko ustanavlja prosvetne, kulturne, borom, temveč tudi odnose med po- slitvi teh ljudi. Prej ali slej pa se predlaganega plana ‘^r0' Braco zdravstvene in socialne ustanove, sameznimi organi obeh ljudskih od- bo treba odločiti, da se tudi v poročal predsednik ivuj pomembne za ves okraj. Podkomisija je včeraj vključila : borov. okraja je v tem, da je samoupravna politično teritorialna enota, kar je pri definiciji okraja prvenstvenega pomena, medtem ko je za občino poglaviten njen družbeno ekonom ski značaj. j mostojno in na svojo pobudo izda- Okraj ima po osnutku statuta na- | Ja predpise o poslih, ki se nepo-slednje osnovne funkcije in pravi-) sredno tičejo okraja, kakor tudi ce: zagotavlja enotnost socialistične druBe predpise na podlagi posebne- menti predvidevajo; da okraj samostojno sprejema družbeni plan in proračun; da sa- družbene ureditve, skrbi za zakoni- ,------------------------- r.. tost na svojem področju, usmerja . nas niso pravilno določena. Z ra- gospodarski razvoj in zagotavlja ! Pret*Pls'n pripadajo; da ustanavlja gospodarska podjetja, kuknr turi; Ustanovitev Zveznega zavoda za socialno politiko (Ljubljani osnujejo posebne de- Kolar. IZ DELA REPUBLIŠKE KOMISIJE ZA PLAČE TARIFNI PRAVI L N so v glavnem pripravljeni Po veaim bodo odobreni že prihodnji žeden i ua ustanavlja .. . , , v tja, kakor tudi Republiška komiisija za plače | temeljite aiuadize in so tudi vest- le tam, kjer je to potreDii« ^oV# komunalne, kulturne,’ zdravstvene,1 Jc poklicala včeraj na [Mvsveto- j no kontrolirale dobljene podat- vsklajevanja plač in zas .g prosvetne in druge ustanove, po-1 vam je tajnike vseh okrajnih ko- ke. Številnim podjetjem so mo- Hkrati je bilo ugotovljeno, incmbne za okraj. ’ I misij za plače, tla poročajo o do-j rale ponovno vračati osnutke s naknadno priznavanje z* Dalje je predvideno, da okraj z slej izvršenem delu v zvozi s ‘ svojimi pripombami in nasveti. obračunskih plačnih sklado^ ^ gospodarsko upravnimi’ ukrepi vpli- I sprejemanjem tarifnih pravilni-1 Iz poročil posameznih komisij krnskih pooblastilih, va na gospodarske organizacije da ' k°v in pravilnikov o normah. Z je razvidno, da so marsikjie siku- primer lani v Ljubljani, bi zaeo^ovil boliše živlieniske noco malimi izjemami lahlko ugotovi- šala podjeftja s prekvalifikacijo zakonito, ker so lanska PJ" :0 ga pooblastila; da samostojno razpolaga z vsemi dohodki, ki mu po N . temelju nove Uredbe o orgu- nje izvolile najpozneje do 10. apri nizaciji zavodov za socialno zavaro- la t. 1. iz svojih vrst pet članov v Je >n zadovoljil potrebe vanje je Zvezni izvršni svet izdal skupščino Zveznega zavoda za soci- stva; da neposredno uvel odločbo o ustanovitvi Zveznega za- alno zavarovanje. kone in druge predpise višjm «*- i o 'I V- ±~ '.V v, i i x ' • . ■ . v. r - voda za socialno zavarovanj. Po : Predsednik odbora za socialno *avnih organov; da obravnava vpra- Kjsko. Sestavljanje tanfmh pra-1 e čc je posled.ca spremembe emu določanja m tej odločbi bodo skupščine republi- politiko in ljudsko zdravstvo Zvez-j Sa"ja \z pristojnosti republike in )Hlnikov lin njih sprejemanje se tehnološkega procesa proizvod stavk do.oei tjenjske pogo- o 1------------• težav Je ebe prebival-| mo> *a delo za tarifne pravilnike ] doseoi večjo raven pleč. Po stila že ugasnila. Precej ■ jgjjjh uveljavlja za- j uspešno napreduje. Zaostajata v j predpisih pa je sprememba kva- s tarifnimi pravilniki kjn®uJ na-ise višjih dr- ! 8'lavnem le okraja Postojna in j lifikaeijske strukture dopustna podjetij. Dopolnjeni odtok vili tarifnih P^" velja v ktne- .. . . , , sivo ^-vuz' | *"■ J , »muli, Hnio!je sicer nekoliko zavleklo, ven- nje. Zato so moraiie komisije opo- tijstvu za vse delavce, ki fPr‘J skih zavodov za socialno zavarova- nega .zvrsnega sveta pa bo sklical | federacije jn v tem smislu daje ^ ^ ’ilniike | ^rjati kolektive> da družne . 1 j'ajo kmeUjska dela, obračun^ vseh pomembnejših podjetij odo-[prekvalifikacije ne bodo odo-[plača 6800 diin ne glede na s Devizni tečan v desetih dneh po izvolitvi članov predloge. Okraj bo razen tega nad-skupščine prvo sejo skupščine zvez- j zoroval zakonitost del gospodar-nega zavoda. Dokler ne bodo spre- skih in drugih organizacij, ustanov Na rednem sestanku so bili dne ;elj ustrezni sklepi organov zvezne- i:1 državljanov itd. na svojem po-tečaUh?3 1555 zaklJu6kl 130 na3lednjih ga zavoda, bo sekretar za socialno u očju. V tem delu osnutka jc pred bodo pravilniki lahko veljali od | trgovini. Tu je gotovo mnogo so bila orientacijska ni3lV us dol. 3510, 3505 , 3505.70, 1068.60, zavarovanje v Zveznem izvršnem videno, da bo okraj izpolnjeval *vo- 1;. aprila naprej. Okrajne komi- [ anomalij, ki pa jih ni mogoče od-, komisij v glavnem briti že prihodnji teden ali vsaj ; oren e. Težave povzroča nadalje kovno izobraizlx). v prvi polovici aprila, taiko da vprašanje prekategorizacije v Lsts —, 8596.17, 9596.17, 1042 40, DM —, SVetu izvedel začasno organizacijo ' je pravice in dolžnosti na podlagi -;8^6lM0,05f0OT.78' Ut1'«!, 3M, 423°92,’ administracije novega zavoda, ki bo ! in v mejah zakonov ter drugih pred, 783.17, o. dol. Avstr. 2520, 2506,’ 2520.84! začel svoje delo z dnem, ko bo skli- pisov višjih državnih organov, ka-740.28, o. dol. Grč. —, —, 1135, 278.33, cana prva seja skupščine Zveznega kor tudi svojih lastnih predpisov. jzrc|/^ T-UI«8o~12^67 ’ 113 67’ °‘ do1' zavoda za socialno zavarovanje. Med razpravo je bilo rečeno, da Opomba: števiike pomenijo: 1. te- Po novi uredbi orgnizacij zavo- je treba okraju dati tudi funkcije v čaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, (jov za socialno zavarovanje ki je zvezi s komunalnimi problemi, če-3- Situacijaf^Predmet’ trgovLnjJ na bila hkrati objavljena, bo naloga prav sodijo leti predvsem v pristoj-domačem rednem sestanka so bile novega zveznega zavoda za social- nost občine. Opozorjeno je m*o tu-devize: ameriSki dolarji, švicarski no zavarovanje pripravljati zvezne i di, da je skrb za zaščito, varovanje Iranki, rtalijanske lire in avstrijski . . 1. i . I •_ <..<_____•_ ,________ ...i____,___ Kar se tiče direktorskih ska navadil« pravilna. sije za plače so v glavnem za-j praviti z novimi tarifnimi pra-1 pa še vedno precej težav z stopale pravilno stališče in so se | vilniki in lx>do potrebni poznejši, hunskimi plačami. Pretirano po večinj dobro lotile proMema- j ukrepi. Po najnovejši dopol-jsoke plače pogosto forsirajo p°^^ tike. Mnoge komisije so izdeLaile ni*vj odloka o načinu določa-j rejeni uslužbenci, da bi, ,ia.»:c ‘ nja ravni tarifnih postavk v ta- način tudi sebi omogočili visj_ rifnih pravilnikih (objavljeni v plače. Precej pojasnjevanja te 12. številki Zveznega Uradnega ja tudi premiiranje. PoneK lista) se »a izračunanje ravni po skušajo uvesti premije po, 0 obračunskih plačah iz leta 1954 j kakšnih splošnih vidikih brc lahko vzamejo samo zneski obra-(objektivnih kriterijev, tako,Pre”_ Ali n C Iri ll ril il o 41 e-# » K Iratonmoi r .1-* — « _ n*OTTIl lfl Konferenca gozdarsko-lesnih industrijskih inštitutov Sarajevo, 30. marca. — Danes SJd““V'UtriS Predpise s področja socialnega za- ! In zholjšcvanje ljudskega zdravstva trans je prodaialo ameriške dolarje, varovanja, skrbeti za pravilno funk- . ... švicarske franke; v ostalih devizah cioniranie celotneci soci-ilno-n 71- Nova motorna ladja I “ “6y=*a v iJc. i.ra.a v pou Je azumo«! lempijn« pa je kot prodajalec nastopala Na- } '. ' ° ' ■* | izmed osrednjih vprašanj, o ka- jetjih. 1 vsakega računovodja. Ponck rodna banka. Tečaji za ameriški do- varovanja in predlagati ustrezne s »Vipava« | terih bodo razpravljali, je pove-| Za izračunanje ravni za trgov- sku‘V>.jo vezati premije izkl.juČB° lo0linzaaVnenkaTt^k ukrepe, zagotoviti izvajanje konven. j Keka, 30. marca (Tanjug). -' zava znanstvenega dela inštitu- ska podjetja pa se poleg stro- | na izpolnitev mesečnih pla«°v- višji oa tečajev zadnj^a C,J 0 s™!n'ra zavarovanju s tuji- j V ladjedelnici »3. maj« na Reki tov s potrebami našega gospo- kovne izobrazbe za delovna me-! Priprava pravilnikov o norinah rednega sestanka, edino švicarski mi socialnimi zavarovanji m uve- so dogradili motorno ladjo »Vi- darstva, zlasti gozdne in lesne sta upošteva tudi strokovna iz-!m sp ie zavlekla zlasti v po. frank je zabeležil višjo tečajno raz- linvlinnio nravi/* 7'» va rnvn nrpv v In. n -4-/-«*% rPz-» at„ i e_____• ! _i___1 . _ i. i . i i -i I 1 1 . •. . J i ioifl liko, vendar 1e tetnem razmerju jem. PovpraSc no, ponudba zaključ.ke Za turSke ouracunsKe auisrje m unu . * i * _ ~ —*- -- -----*»- j •—* —--— -------• w ___ _______ teteresentov in so ostali neprodani, nje zavodov. I »Sutla« bo v kratkem dograjena.! nih drugih vprašanjih. Izdaj v okrajih pravilno priznava ! soglasju s sindikalnimi sveti- UGIBANJA O KONFERENCI ŠTIRIH VELIKIH SIL, KAKŠNA BO POBUDA zahodnih sil za konferenco četverice? London, 30. marca (Tanjug). — Predstavnik Foreign Officca je danes izjavil, da se zahodne sile še niso odločile, ali bodo dale pobudo za konferenco štirih zunanjih ministrov ali ministrskih predsednikov. O tem vprašanju, je pripomnil, se bodo razgovori med Veliko Britanijo, ZDA in Francijo nadaljevali. Posvetovali se bodo o vprašanjih konference z nekaterimi drugimi zahodnimi državami, predvsem z Zahodno Nemčijo. BITKA ZA ZAVEZNIKE V ZAHODNEM BLOKU NA SREDNJEM VZHODU udarila, da bi moralo priti do pripravljalnih sestankov strokovnjakov pred kakršnimkoli sestankom ministrskih predsednikov in da bi se moralo na sestanku zunanjih ministrov pokazati, ali je1 dovolj možnosti za konferenco j ministrskih predsednikov. Vse do včeraj popoldne je bilo videti, da je takšna politika zahodnih sil, j izjava maršala Bulganina o so- j Ta izjava se je nanašala na j riškega zunanjega ministra, pra-vprašanje v zvezi z vestmi »Man- j vi list, razkrivata temeljno raz-chester Guardiana«, da se stali- liko v glediščih glede konference. šči Velike Britanije in ZDA bi- j Časnik pravi dalje: Vse tri za- ; vjetskem stališču nasproti razgo- stveno razlikujeta v tem, kakšni ■ hodne vlade so pripravljene, da vorom štirih pa je zbudila upa- preastavmki prizadetih dežel naj j se sestanejo s Sovjeti, da bi tako | nj6j da bi do takšne konference bi se zbrali na konferenci štirih; poskusili urediti glavne evropske ..tpL.-t,, latnc nnipH Pn sil. Včerajšnji izjavi britanskega probleme. Predsednik Eisenhower včerajšnji izjavi ministrskega ministrskega predsednika in ame- in Anthony Eden sta jasno po- j predsednika Churchilla, pravi (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) London, 30. marca. — Ce govorite v Londonu o položaju na Srednjem Vzhodu, bo malokdo zanikal pomen Egipta v tem delu sveta. Po mnenju Angležev gre v glavnem za politični vpliv Kaira v arabskem svetu. Po njihovem mnenju pa dolina Nila skupaj s Sueškim prekopom, nekoč hrbtenica obrambe na tem področju, ni več vojaško tako važna, kakor je bila nekoč. Atomske bombe in razvoj strateškega letalstva so potisnili v ospredje drugo deželo arabskega sveta: Irak. Velika Britanija sicer ne zapostavlja ureditve odnosov z Egiptom, toda to vprašanje bi lahko po njenem mnenju za zdaj »prepustili času«, procesu »ohlajanja strasti«, učinku najrazličnejših »slabih strani« itd. DANES PO SVETU Izredno stanjevPakistanu Razglasitev obsednega stanja \ Pa- i v kateri so Imeli večino poslanci Mu. kistanu ni nič novega. Lani se sllmanske liffe. in odredil nove vo-3e zgodilo to dvakrat. Najprej v j litve. Guverner je obdolžil zbornico, juniju, ko je genaralni guver- da je nesposobna, zbornica pa mu je Per ▼ vzhodnem Pakistanu z odlo-j očitala, da se boji, da ne 1)1 Izgubil Kom odstavil komaj sestavljeno vla- ' širokih pooblastil, slonečih na stari lit z“ružene fronte na marčnih vo- angleški kolonialni ustavi. Poslanci • uvali, je namreč združena fronta za- ' so odrekali guvernerju pravico, da dala vladajoči muslimanski ligi hud poraz (309:9). V oktobru je prišlo do nove krize. Takrat je Mohamed Guam razpustil ustavodajno zbornico, Zahvala iz Sten Beograd, 30. marca (Tanjug). Predsednik republike Tito je Prejel od grškega kralja Pavla I. brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitko ob grškem narodnem prazniku. Izpopolnjena konvencija o obmejnih incidentih z Bolgarijo Beograd, 30. marca (Tanjug). bi razgnal zbornico In to stališče je podprlo tudi sodišče pokrajine Slnd, v kateri je glavno mesto Karači. Vmes je poseglo tudi vrhovno sodišče in izpodbijalo odlok pokrajinskega sodišča. Nato je generalni guverner v nedeljo prevzel vse obveznosti in pravice ustavodajne zbornice in razglasil v vsej deželi izredno stanje. Istočasna ukinitev razdelitve dežele na avtonomne enote delno kaže, za kaj pravzaprav gre. Nad 150(1 km oddaljeni Bengalci v vzhodnem Pakistanu zahtevajo enakopravnost v državnih poslih, enakost bengalskega jezika in zboljšanje stikov z Indijo, pri čemer Igra dobava jute važno vlogo. Zanimivo je, da so bile zadnje čase izražene podobne zahteve tudi v pokrajinah zahodnega Pakistana In da je prav to dalo povod za razglasitev izrednega stanja kakor tudi za očitni namen, da bi državo trdno centralizirali. »fe dogodke pojasnjuje delno tudi zavno tajništvo za zunanje za- mednarodni položaj Pakistana. . V aeve je te dni predložilo Zvezne- oktobru so se ZDA obvezale, da bodo mu izvršnemu svetu v ratifikacijo konca .lunIJa dale Pakistanu po- i u j! ! 1,1 °č v znesku laO milijonov dolarjev, yorazum o sprememban in do- > razen tega pa še znatno vojaško popolnitvah konvencije O obmejnih; moč. ZDA so zainteresirane na lnve-incidentih, ki je bil konec januar- sticijah v tej deželi Pakistan je tudi ia • J , T ___i_ . • • i tesno povezan z Veliko Britanijo. J Sklenjen med Jugoslavijo in, Pakistan naj bi šele postal suverena -Bolgarijo. Določbe tega sporazu-: In neodvisna republika, ker je bil ma SO večidel tehničnega značaja.! doslej samo dominion v okviru Brj-MpH _ v „ i ~ -i. tanske skupnosti. ZDA in Velika Bri- • ^ru£>im se obe deželi zave- ■ tanžja pripisujeta Pakistanu velik zujeta, da bosta V smislu zakona strateški poincn o svojih načrtih na ° tisku preprečevali na svojem I Daljnem vzhodu, kar najbrž ne bo ozemlju tudi širjenje lažnih vesti M*'"” 0 incidentih. i V. Teslid »Manchester Guardian«, pa je slika malo manj jasna, kajti Churchill še vedno zagovarja staro misel o sestanku štirih ministrskih predsednikov brez določenega dnevnega reda, ki naj bi pomenil prvo etapo. Tej pa bi v primeru kakega napredka kasneje sledili sestanki drugih funkcionarjev. Londonski diplomatski krogi sodijo, da bodo vse probleme v zvezi z razgovori štirih podrobno obravnavali na konferenci ministrov Sveta ministrov Atlantske ! zveze, ki bo najbrž konec aprila j ali v začetku maja. Predstavnik! Foreign Officea pa je izjavil, da tudi o tem sestanku še niso ničesar sklenili. v/ Glavno je zdaj po mnenju Angležev organizacija obrambe, povezana v tem trenutku s turško-iraško zvezo oziroma z Irakom, če gre za arabski del Srednjega vzhoda. Irak ima namreč zelo ugodne naravne pogoje za oporišča, zlasti letalska. Velika Britanija ima na tem področju vojaška oporišča na podlagi pogodbe iz leta 1932. Irak je torej v tem oziru izpodrinil Egipt, vsaj kar se tiče angleške politike. Anglo-iraška pogajanja v Bagdadu o prenehanju pogodbe iz leta 1932 in vključitvi Velike Britanije v bagdadski pakt so se ugodno zaključila. Ali se bodo pridružile tudi ZDA Skoraj povsem gotovo je, da se bodo skupaj z Veliko Britanijo ali takoj za njo pridružile turško-iraškemu paktu tudi ZDA. Tako bo menda pakt Ankara-Bagdad postal tisto, kar so zmeraj v Londonu trdili, namreč oporišče zahodne obrambe Srednjega vzhoda. Vprašanje članov tega pakta je v Londonu dokaj pereče. Brž ko ga začnemo proučevati, pa ne naletimo samo na seznam možnih in zaželenih članov, marveč tudi na tisto, kar postaja vzporedno s procesom zmanjševanja na negativni čedalje bolj zanimivo na pozitivni strani slike — namreč pomen in politika Egipta. Ne moremo namreč reči — in tega v Londonu tudi ne trdijo — da je Egipt doživel neuspeh s svojim prizadevanjem, da bi zbral arabski svet na regionalni obrambni podlagi, ne da bi se neposredno in avtomatično povezal z zahodnimi državami. Ta politika je prišla do določenega izraza v zvezi med Egiptom, Sau- ČIŠČENJE V se je razširilo na (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE EGIPTU finančnike <31 ted bivšimi politiki in poslovnimi krogi v Egiptu je nastalo veliko razburjenje zaradi vladnega odloka o upravnih odborih delniških družb, bank itd. /a-kon je zadel ioo družb in njihovih upravnih odborov, ki morajo izločiti iz svojih vrst vse nad 60 let stare člane. Sej PEREČA VPRAŠANJA V SOVJETSKI ZVEZI jati je treba živina je v nev (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Moskva, marca ez slehernih pridržkov je Hruščev pred dvema mesecema na plenarni seji CK KP SZ pojasnil pravo stanje v kmetijstvu SZ. Na to so ga napotila žalostna poro- čila o prvih ukrepih za obdelovanje še neobdelane zemlje v Kazahstanu in Sibiriji, kjer gre za milijone hektarov rodovitne, toda še neobdelane zemlje. Prej je bilo težko domnevati, da je tako važno področje, kakor je živinoreja, v mnogih republikah na tako nizki ravni. Po januarskem plenumu se je pokazalo, da je obdelovanje novih podrdčij samo ena izmed nalog, da pa se bije glavni boj za zboljšanje razmer v kmetijstvu, za napredek živinoreje, za zagotovitev velikanskih količin živinske krme. Partijski voditelji in strokov-1 jih z redkimi izjemami niso ures-njaki SZ so prepričani, da so ti1 ničili. Po Stalinovi smrti je pad-napori v raznih smereh celota in, la odgovornost za nezadovoljivo da so dane objektivne možnosti, j stanje v kmetijstvu na bivšega da bi načrte uspešno uresničili, j predsednika vlade Malenkova. — Na eni strani so potrebne za to Prvi sekretar CK KP SZ Hru-moderna tehnika in vnema ter i ščev je prevzel glavno skrb za znatne investicije, na drugi pa bi, zboljšanje sedanjega stanja. Na bilo treba zboljšati tudi živino-' plenumu CK so proučili in spre-rejo, pri kateri ne gre toliko za > jeli njegove predloge o razvoju vanje te skupine bivših politikov, ki je zlorabljala svoj položaj, omrtvičilo egiptovski trg. »Ni bilo logično, da je revolucija rešila kmetij-I stvo izpod fevdalnega režima, da pa I je hkrati finance prepustila na milost in nemilost peščici ljudi, ki so V glavnem gre za bivše pred- usluge letno po 20 do 40 tisoč egip- i mislili samo na svojo korist, ne da sednike vlad in ministre, ki so po- j tovskih funtov. h' '*r'r‘4,(“va1i slcnnmKt /dni m vpf stali člani upravnih odborov ne to- | O upravičenosti vladnega ukre-liko zaradi sodelovanja z delnicami, pa priča dejstvo, da je večina teh marveč zaradi zvez, ki so jih ime- družb odklanjala ustvarjalno sode-le z njimi te gospodarske organiza- lovanje v delu za napredek egiptov-cije, ko so bili še na vodilnih me- skega gospodarstva. Ljudje, ki so stih v državni upravi. Bivši politi- jih ukrepi egiptovske revolucije iy- na gospodarskem torišču, hkrati pa ki, kakor na pr. Ali Maher, Husein ločili iz aktivnega življenja, so se j iztrgati gmotno podlago sovražni- Sir in drugi, so dobivali za svoje vtihotapili v upravne odbore raznih I kom režima v njihovih nevarnih bank in družb in iz teh zased so j akcijah, katerih namen je povzro- na vse načine sabotirali razvoj egip. j čatj Egiptu nove gospodarske te- tovskega gospodarstva. Velik za- žave. Z. PEČAR stoj, ki ga je zdaj čutiti v gospodarstvu dežele, in odpor domačega kapitala, da bi sodeloval pri velikih deliih za napredek proizvajalnih sil, je treba v glavnem pripisati delo- n red nekaJ dnev| je radljska po_ vanju teh vladi sovražnih krogov. ’• stala »Svobodna Evropa« v ma- To je tudi negativno vplivalo na bi upoštevali skupnost. Zdaj ni več monopolov ne na zemljo, ne na kmetijstvo, ne na industrijo, ne na finance,« pribija časnik. Namen teh odločnih ukrepov Naserove vlade je razčistiti položaj koruzo ar n o sti dovo Arabijo in Sirijo in s svojim vplivom, predvsem na Libanon. Libanon se bo moral odločiti ali za opredelitev na severno ali na južno srednjevzhodno zvezo. Libanonska vlada se ne nagiblje k primeru Iraka, marveč je bolj za kairsko kombinacijo, čeprav tudi te noče sprejeti. Odločilna bi utegnila biti v tem oziru ameriška pomoč. Libanon je zdaj v središču »bitke za zaveznike«,. ki se bije na področju Srednjega vzhoda. Izid te bitke je negotov. Iz te negotovosti so Angleži menda povzeli sklep, da se bo nadaljnji razvoj na tem področju, gibal v znamenju vzporednega prizadevanja dveh obrambnih zvez: severne in južne. Najpametnejše je menda mnenje tistih »tradicionalno opreznih« angleških krogov, ki pravijo, da bi bilo treba opustiti prizadevanje, da bi se kar najbolj uveljavila ena zveza (bagdadska), da pa ne bi smeli zanemariti tudi druge (kairske). Toda vprašanje Srednjega vzhoda še zmeraj odprto S takšnimi perspektivami in nadami lahko pojasnimo tisto poudarjeno opreznost angleške politike, za katero je vzlic krčevitemu vztrajanju na nadaljnjem razvijanju bagdadskega pakta značilna bojazen pred slehernim ukrepom, ki bi poslabšal stike z Egiptom in škodoval vplivu Velike Britanije v arabskem svetu. S tem je pojashil tudi paradoks v sedanjem položaju na Srednjem vzhodu. Vzlic »bitki za zaveznike« se nobena izmed obeh zahodnih držav ni mogla spustiti v kakšne nove dogovore z Izraelom, čeprav jih jeruzalemska vlada želi, ker meni, da jo ogrožata bagdadski in kairski pakt. Kočljivost položaja na tem področju Srednjega vzhoda je razvidna na pr. tudi iz nedavnega protesta Izraela v Turčiji v zvezi z bagdadskim paktom, ki je bil »dobrodošel Ankari kot dokaz za zbiranje arabskih zaveznikov« in iz sedanjega razburjenja v Izraelu ter napetosti med Sirijo in Turčijo, iz razmerja med Kairom in Bagdadom, iz vesti o raznih »nestabilnostih« itd. Vse to pa dokazuje, da vojaške zveze ne morejo dokončno urediti vprašanja stabilizacije Srednjega vzhoda. D. Blagojevič BLOKI IN BALONI investicije, kolikor za reorganizacijo dela in za nove, napredne metode. Vsekakor gre za zelo obširen program, ki naj bi omogočil, da bi v SZ do leta 1960 pri- kmetijstva. Živinoreja je prišla zaradi zaostalosti na prvo mesto v vrsti ukrepov, ki so potrebni za napredek kmetijstva. Od sovhozov in delali 10 milijard pudov (pud je;kolhozov, ki ne izpolnjujejo na 40 kilogramov) žita, dvakrat več | f.rtov, država ne dobiva dovolj mesa in mleka ter več kot dva-j mesaj mleka, jajc in industrijskih krat toliko jajc kakor doslej, j surovin. Število živine je v ne-1,8-krat več volne itd. Tako bi se. katerih republikah znatno padlo, znatno zboljšal standard prebi- krave dajejo malo mleka, praši- valstva. Spričo teh načrtov se človek nehote vpraša, kaj so počeli zadnja leta v kmetijstvu, da so iz- čev je premalo, živina nima krme, staj ne grade, odkupno omrežje in organizacija odgovornih ministrstev sta ovira za raz- Predavanje Lea Matesa v IVashingtonu nenada potrebni takšni izjemni. voj živinoreje. Poglavje zase so ukrepi, da bi se razmere zbolj- j sovhozi. Ta vzorna posestva po-šale? In takoj lahko na to vpra- ' vsem zanemarjajo vprašanje ži-šanje odgovorimo, da so napra- > vine, ne izpolnjujejo obveznosti vili premalo ali zelo malo. Inieli do države, ne skrbe za pospeše-so mnogo velikih načrtov, ki pa vanje živinoreje. Se nikoli sov- • hozov niso tako ostro kritizirali | kakor na januarskem plenumu. Stroj notraktorske postaje so , zdaj še bolj neposredno povezane | s sovhozi in odgovarjajo za vse New York, 30. marca (Tanjug), j delo na kolhoznih poljih, poma-Naš veleposlanik v ZDA Leo gati pa morajo tudi pri mehani-Mates je bil včeraj na kosilu, zaciji živinorejskih del, pri gra-ki ga je njemu na čast priredilo j ditvi staj, napajališč itd. V pla-Združanje washingtonskih vo- j niranju odkupa so nastale spre-livk. Ob tej priložnosti je jugo- membe — merilo nista več število slovanski veleposlanik predavalj živine in zasejana površina, mar-o koeksistenci. Predavanje je po-! več mora vsak kolhoz ali sovhoz slušalo 500 žensk. Leo Mates je dati z določene površine (100 ha) opozoril na jugoslovanska zuna- j določene količine mesa, mleka, njepolitična načela kot primer, | volne, žita in drugih pridelkov, ki omogoča koeksistenco med de- j Tako se baje ne bodo ponovile želami in narodi z različno druž-j dosedanje napake, da bi kolhozi, beno ureditvijo. ki več pridelajo, imeli večje ob- veznosti do države. Hruščev poudaril tudi potrebo po reorganizaciji preskrbe. Za pospeševanje živinoreje je treba imeti dovolj živinske krme. Brez tega tudi ni moč pričakovati mnogo mesa in mleka. Zato so sklenili, da mora biti do leta 1960 zasejanih s koruzo 28 milijonov ha. Po januarskem plenumu se je začela po vsej SZ mrzlična kampanja za setev koruze. »Koruza,« je rekel sekretar KP Ukrajine Kiričenko, »je že davni sen tov. Hruščeva.« V vseh časnikih in revijah hvalijo najuglednejši kmetijski strokovnjaki in znanstveniki kakovost koruze. Človek dobi vtis, da so v SZ koruzo znova odkrili. Hkrati nastane vprašanje, zakaj že prej niso sejali več koruze, če je res tako važna za živinorejo? Sejanje koruze je j postalo ena glavnih nalog kom- j somolcev. O tej čudežni rastlini, kakor jo imenujejo, pišejo zdaj : cele razprave. Koruza je postala najvažnejša rastlina v SZ Davor Culič pozive tujim kapitalistom, naj inve-je stirajo denar v Egiptu. Na pol uradna vladna revija »Al Tahrir« ugotavlja, da je delo- staja »Svobodna Evropa« v madžarščini poročala, da so spustili nove balone z okrog 6,5 milijona letakov »Gibanja narodnega odpora« in da bodo z nlimi preplavili zahodni del Madžarske. Prebivalstvo so pozvali, naj letake zbere in Siri dalje. Take balone često spuščajo čez Kruppova livarna v Duisburgu »mejo« med zahodnim ln vzhodnim blokom. Tako so na primer v začetku februarja poročali, da so z baloni poslali na Poljsko nad milijon izvodov neke 40 strani obsegajočo »protikomunistične hrošurt«. , Sodijo, da je v devetih mesecih minulega leta »svobodni evropski tisk« z baloni poslal na Češkoslovaško in Madžarsko nad 130 milijonov brošur, torej po pet brošur na slehernega prebivalca teh dveh dežel. Tiskanje letakov in pošiljanje balonov je delo organizacij »Križarska vojna za svobodo« in »Radia Svobodna Evropa«, ki sta sicer baje »privatni organizaciji«, ki ju pa vzdržujejo »ameriški zasebniki«. Čudno je le, kako da je ta za-I sebna pobuda tako obsežna, i Kaj bi bilo normalno ukreniti, kadar se »privatne ustanove« vmešavajo v neprivatna vprašanja? Baloni in letaki, o katerih je govora, ne koristijo nikomur, ne miru na svetu, ne miru med bloki In tudi ne blokom samim. To je nesrečno izbrano sredstvo »za izmenjavo misli« med narodi. , Sovfetsko-fopcmski razgovori New York, 30. marca (AP). — Japonski veleposlanik Renzo Sa-vada se je danes sestal v New Yorku s sovjetskim delegatom v OZN Soboljevom. Razgovarjala sta se o obnovi rednih diplomatskih odnosov med Japonsko in ZSSR. Z VSEH STRANI SVETA ZDA države Victoria je izključil enega TEŽKA VODA ZA ITALIJO I ?yezneSa poslanca in suspendiral 25 Washington, 30 marca. (AP). — marca. Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila, da so ZDA v načelu privolile prodati Italiji 10 ton težke vode, ki jo bodo uporabljali v prvem italijanskem atomskem reaktorju. — Predsedniik komisije Strauss je izjavil, da Je bil ta sporazum dosežen med obiskom predsednika italijanske vlade Scelbe v ZDA. Minuli mesec je bilo objavljeno, da bodo ZDA prodale Indiji 10 ton težke vode za atomski reaktor, ki ga bodo zgradili v Bombayu. MAKSIMIRALI SO ŠTEVILO GENERALOV Washington, 30. marca. (AP). Ameriški senatorji so protestirali, češ da je v Ameriki preveč generalov in admiralov. Določili so, da jih sme biti največ 1246, se pravi 18 generalov manj v letalstvu in 3 admirali manj soboto zagrozili, da bodo organizirali _ . stavko, če bančnim uslužbencem ne članov stranke zaradi njihovega »na- bodo povišali plač. Kaže, da se jim memega izzivalnega stališča nasproti} bodo iz solidarnosti pridružili še izvršnemu odboru stranke«. Med su- \ bančni uradniki v drugih mestih. spendiranimi je 7 zveznih poslancev! in 4 ministri deželne vlade. Bili so I v stikih s prejšnjim izvršnim odbo-1 rom, ki je bil na zadnjem kongresu I v februarju razrešen dolžnosti. ARGENTINA TUJI KAPITAL ZA INDUSTRIJSKE NAPRAVE Buenos Aires, 30. marca. (AFP). Predsednik Argentine Peron je izjavil, da je vlada sklenila sporazume z nekaterimi tujimi družbami o izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Argentini. Pristavil je, da bodo ti sporazumi omogočili, da bo Argentina v petih letih povečala svojo proizvodnjo na 20 milijonov ton. V teku so podobna pogajanja za finansiranje nekega metalurškega kombinata, ki v mornarici, kot je obrambno mini- naj postane temelj bodoče argentin-strstvo za letos predlagalo. Meje, ki jih je senatni odbor določil za bližnjo prihodnost, so nasled- nje: kopenske sile 494 generalov, mornariška pehota 60, mornarica 287 admitralov in letalstvo 425 generalov. AVSTRALIJA DISCIPLINSKI UKREPI Melbourne, 30. marca. (Reuter). Izvršni odbor laburistične stranke ske težke industrije. CILE STAVKA BANČNIH NAMEŠČENCEV Santiago, 30. marca. (Reuter). — Uslužbenci državnih bank v Santiagu in Valparaisu so danes začeli stavkati zaradi aretacije 11 njihovih sindikalnih funkcionarjev, ki so minulo GOA VOJAŠKI UKREPI New Delhi, 30. marca. (Tanjug.) Davi je Nehru izjavil, da so Portugalci močno okrepili svoje garnizije na svojih posestvih ter jeli popravljati stara in graditi nova letališča. »Te ukrepe ne smatrajo za grožnjo Indiji, marveč prebivalstvu kolonije. Vendar bo Indija ukrenila vse potrebno za varstvo svojih koristi,« Je dejal Nehru. ALZIR SPOPAD Z UPORNIKI Oran, 30. marca. (AP). Na področju Duar Frikata v Alžiru je prišlo sinoči do hudega spopada med skupino upornikov in francoskimi varnostnimi oddelki. Pri tem so bili po francoskih vesteh ubiti 4 uporniki, 3 pa ujeti. Francozi niso imeli žrtev. MAROKO PROTESTNA STAVKA maroške delavce, naj danes, ob 43. obletnici pogodbe o protektoratu, ustavijo delo in zapro obrate. Davi so se pozivu odzvali trgovci iz Maroka, Casablance, Port L:anteya in Rabata. Po ulicah arabskih četrti krožijo policijske in orožniške patrulje. Policijske straže so tudi pred tovarnami. FRANCIJA PRVA ATOMSKA ELEKTRIČNA CENTRALA Pariz, 30. marca. (AFP). Generalni direktor oddelka za znanstvene ! raziskave pri francoski upravi za električno energijo je izjavil novi-i narjem, da bodo v Franciji v krat-i kem začeli graditi majhno atomsko , centralo z zmogljivostjo 5400 kW. Centrala bo uporabljala energijo atomske baterije G-l in bo začela obratovati konec prihodnjega leta. Pristavil je. da bodo leto dni pozneje zgradili v Franciji centralo s pomočjo baterije G-2, ki bo povečala preskrbo francoskega omrežja z električno energijo. SZ I MALENKOV NA URALU | Moskva, 30. marca. (AFP). V Mo-Casablanca, 30. marca. (AFP). — skvi potrjujejo, da se Georgij Ma-Francoska policija skuša z izjemnimi lenkov v okviru potovanja ministrov, ukrepi preprečiti stavko delavcev in * ki ga je odredila sovjetska vlada, trgovcev. Tu so se pojavili letaki v mudi na Uralu, kjer pregleduje elek-arabščini, ki pozivajo vse trgovce in trične centrale. Z_RN_A /Z N_A_Š_B GA KMETIJSTVA BEEI DOBRIH SEMEN ne bo dobrega pridelka Krušna pež, ki ne potrebuje drv in premoga Letos bodo na 798 ha vzgajali najrazličnejša semena ! Meseca eaptembra lani je bilo Letos bodo slovenski kmeto- ki ne bi vedeli na primer za; tem podjetju, ki je proizvodno in v Slatini Radencih v okviru pro- trgovsko podjetje hkrati Vsa se-j slav dvajsetletnice »Ljudske pramena, ki pridejo v skladišče,' vice« posvetovanje elektroinže-pregledajo v domačem informa-1 nirjev in tehnikov iz vse države, V podjetju »Jambor« v Črnučah so izdelali prvo električno akumulacijsko krušno peč v državi. Montirali jo bodo v Vidmu ob Ščavnici. Če bi imeli povsod take peči, bi prihranili velike količine lesa in premoga tivnem laboratoriju, obvezno pa tudi na Kmetijskem znanstvenem zavodu LRS, ki daje pečat, brez katerega ne smejo prodati niti valci posejali za ljubljansko Se- krompir: na Štajerskem mnogo' menarno .798 ha površin, na kate- bolj rodi krompir z Dolenjske, na rih bodo vzgojili najrazličnejša i Dolenjskem pa krompir z Go-semena. Pridobivanje semen bo renjske in da je zamenjava se-torej letos zajelo velike površine, mena potrebna vsaj vsaka štiri medtem ko smo še do 1. 1953 vsa leta. Da se kmetu obnese zame-uvažali. njava, je pokazala praksa, in če Na vprašanje, zakaj nismo ' držito za krompir, je podobno tudi; zrnja. Delo v semenarni je od prej sami pridobivali semen, eni j pri drugih kmetijskih pridelkih, govorno in natančno, opravljajo ga sami kvalificirani delavci, kar ni nič čudnega: v ekspeditu imajo na primer opravka z nad tisoč vrstami semen. Delavci jih morajo poznati na oči, ni časa brskati ]X) učbenikih in katalogih. V tem oddelku je mojster svojega dela Ivanka Pečar, ki že trideset let vestno opravlja svoje delo. In kaj vse je treba napraviti v skladišču, preden je seme pripravljeno za odpremo! Vrsta strojev v veliki dvorani priča o zapletenem procesu, in Tone Hegler, zelo sposoben in razgledan delavec, ti rade volje pojasni, kar ga vprašaš. Ljubljanska Semenarna, podjetje Glavne zadružne zveze Slovenije, ima torej pomembno nalogo v slovenskem kmetijstvu: posvečeno vprašanjem s področja elektrifikacije podeželja. Posvetovanje je organiziralo Elektrotehnično društvo LRS. Jože Kmetič). Peč so preizkusili j kilograma kruha dnevno, potem v torek popoldne. Preizkušnji je j porabijo ljubljanske pekarne naj-prisostvoval tudi ljudski poslanec 1 manj 12.000 metrov drv na leto. Ivan Kreft, ki je — na podlagi Spričo potrebe po varčevanju z zamisli inž. Štrajnerja — dal po- j lesom — saj so naše zaloge ze budo za izdelavo te koristne na-‘ precej izčrpane — Je_ to preoejs-prave. |nja količina. Do kakšne številke Kakšne so prednosti in vrline take peči? kmetovalci molče, drugi pa od-j Stimulacija za proizvajalce se-krito povedo, da je temu kriva men je bila že lani ugodna, letos brezbrižnost in lagodnost, pa tudi pa bo še bolj. Ljubljanska Se-pomanjkanje poguma. K temu menama bo bržkone osnovala strokovnjaki pripominjajo, da je poseben fond, iz katerega bodo takšnim proizvajalcem potrebno vračali semenogojcem škodo, ki precej strokovnega znanja, pa tu di gmotnih sredstev. Prav imajo oboji: pridobivanie semen je velik riziko. Osamosvojitev tudi na tem področju pa je nujnost, če hočemo doseči boljše uspehe v našem kmetijstvu. Niso prazne besede, da sta dobro seme in gnoj polovico pridelka, ostala polovica pa odpade na nego, vreme itd. Res je, da moramo naše kmetovalce najprej navaditi, da bodo na določeno število let zamenjavali semena, potem bomo šele lahko prešli na višjo stopnjo: gojitev domačih semen, ki bodo prilagojena na klimo, zemljo, odporna proti boleznim in da bodo dovolj rodna. Prvi in drugi proces gresta pri nas vzporedno. Malo je kmetov, Prekmursko kmetijsko zadružništvo v številkah V Prekmurju posluje 69 kmetijskih zadrug, v katere je vključenih 14.210 kmetijskih gospodarstev. Člani imajo za 7 milijonov dinarjev deležev, jamstvo pa je desetkratno. 1 Ljubljanska Semenarna pomaga bi jo povzročile vremenske ne-prilike. Semenogojstvo v poljedelstvu je kakor n. pr. v kovinarstvu precizna mehanika. Vzemimo primer, da je pri dveletnih rastlinah konec drugega leta prav ob cvetenju dež, pa je trud dveh let zaman. V tem primeru bo zdaj kmetovalec vsaj delno dobil povrnjeno škodo. Razumljivo je, da so zato po vsem svetu semena tri ali štirikrat dražja kot merkan-tilni pridelki in da je malo kmetovalcev, ki bi se ukvarjali s se-menogojstvom. Pri nas so to delo prevzela nekatera dobra državna kmetijska posestva in najboljše zadruge, med katerimi se je lani najbolj odlikovala KZ Beltinci, od posestev pa zopet Beltinci, Rakičani in Radlje. Za letošnje leto imamo že svoja semena za solate, korenjček, redkvice, peteršilj, rdečo peso, kar vse smo prej uvažali. S travami, deteljami, ajdo in krompirjem zalagamo celo ostale republike, od koder pa dobimo semena južnih rastlin. — Pri zadrugah je 227 raznih pospeševalnih kmetijskih odborov: 62 živinorejskih, 60 sadjarskih, 43 poljedelskih, 35 strojnih itd. V zadrugah je 40 hranilno-kreditnih odse- semenogojcem materialno in strokovno, njeni strokovnjaki jih iirasii Eden izmed pomembnih sadov preskrbeti poljedelce s kakovost- j tega posvetovanja je tudi prva nimi semeni, postopoma pa s po- | akumulacijska električna krušna sebno nego in selekcijo vzgojiti peč! ki jo je konstruiralo podjet-domača semena najboljših lastno- je »Elektroprojekt« (inž. Franc sti, ki bodo dajala kmetovalcem j gtrajner in Viktor Pogačar), iz-sadove, vredne njihovega truda, j delalo pa podjetje »Jambor« v L. J. I Črnučah (tov. Janez Čebulj in Navadne peči, kakršne so v rabi v naših krajih, potrebujejo za redno obratovanje velike količine drv in premoga. V običajni pekarni porabijo približno meter drv za vsakih 1000 kg kruha. Ce peci. računamo, da potrebuje vsak pre-bivalec Ljubljane najmanj četrt bi šele prišli, če bi izračunali, koliko drv porabijo vse krušne ] peči v vsej Sloveniji in Jugoslaviji! Les pa je čedalje dražji in bomo morali z njim še bolj varčevati, če bomo hoteli kriti rastoče tehnične potrebe. Peč, ki so jo izdelali v podjetju »Jambor«, ne potrebuje za obratovanje ne drv ne premoga. Ponoči, ko večina tovarniških obratov stoji, ji električna energija dovaja toploto, podnevi pa to toploto izrablja za peko kruha. Peč ni velika, ker je namenjena za podeželske kraje, zlasti za tiste, ki nimajo gozdov. V eni uri speče okrog 40 kg kruha. (Seveda bi bilo mogoče izdelati tudi večjo tako peč za peko kruha v mestih.) Za 1 kg kruha porabi približno za 1 dinar električne energije in je torej njeno obratovanje precej cenejše od obratovanja drugih, navadnih peči. Razen tega pa je tudi bolj hi- gienična. Pa poglejmo, kaj pravijo ljudje, ki so prisostvovali preizkušnji Za napredne kmetovalce Izšle so tri zanimive in koristne brošure, ki jih je založila »Kmečka knjiga« S količino vsakoletnega pridelka stalno obiskujejo, jim svetujejo je zvezana usoda kmotovalčcve dru-in nnmnMin I ž,ne in ‘"Sove kmetije. Letine so in pomagajo. nestanov ^ podobne loteriji. Malo- Semenarna je v glavnem le- , kdo pa se vpraša: Od česa pa je le- kov s 742 hranilnimi vlogami v zne- i tošnje pomladansko delo že opra- ’ thia odvisna od česa je odvisno, da sku okrog 5 milijonov din. Kmetij- vila. Iz njenih skladišč je šlo, »J«* ske zadruge imajo 110 trgovinskih !s semenskim krompirjem in zi- I mena Vendar ni tako. Zakaj v istem poslovalnic prometa pa so imele tom vred, okoli pol milijarde ki- j letu in isti kakovosti zemlje ena skupno 1 milijardo 400 milijonov ^gramov,najraz3Mih ■semen. dinarjev ter nad 30 milijonov do-, Kmetovalce naj mfcarne sKrbi, j iemIJa> boIje ncS0Tana ln potička. Kmetijske zadruge so lani ah bodo semena vzkalnla ali ne. , gnojena daje večji pridelek. Na taki odkupile za nad 650 milijonov kme- Videl sem proizvodni proces V zemlji vpliv vremena ni več tako od-tijskih pridelkov; samo sadja so odkupile 750 vagonov, za kar so sadjarji dobili 154 milijonov din. Krompirja so kmetijske zadruge odkupile 566 vagonov v vrednosti 51 milijonov din. Potrošnega blaga pa so lani zadružne poslovalnice prodale v vrednosti 681 milijonov din. V Prekmurju imajo okoli 7000 čebelnih panjev Čebelarstvo v Prekmurju je sicer postranska gospodarska panoga, vendar se je po vojni zelo razmahnilo. V okraju deluje sedaj 17 družin s 320 člani, ki vzdržujejo okrog sedem tisoč čebelnih panjev. Največ je priložnostnih čebelarjev, ki čebelarijo s 6 do tO čebelnimi družinami, le redki vzdržujejo do 50 družin. Čebelarstvo je napredovalo zlasti po zaslugi Čebelarskega društva, ki članom posreduje strokovno čtivo in nabavo praktičnih pripomočkov. ločojoč. Samo na slabo gnojenih tleh j kot sama njihova prehrana in oskr-povzroči neugodno vreme: premokro, ha. In poznanje glavnih činiteljev presuho ali premrzlo zelo slabe leti- j okolja, ki vplivajo ugodno ali škodne. Da v Nemčiji, na Danskem in na ljivo na živalsko zdravje in proiz-Nizozemskem z enakim trudom in z j vodnjo, olajša ali sploh omogoča ži-cnako količino semena pridelajo na j vinorejeem izvedbo njihovega rejske, enaki površini dva, tri do štirikrat ga načrta. Pri vzreji ali združevanju Pekovski mojster iz šentviške pekarne nam je povedal, da je taka peč za mestne potrebe^ premajhna, za podeželske kraje pa bo ustrezala kot nalašč. Zanjo zadostuje temperatura 200 stopinj, medtem ko je navadne peči zahtevajo 220 do 250 stopinj. Kruh, ki se v njej speče, je odlične kakovosti. To so ugotovili tudi vsi ostali, ki so ga pokusili. Velika prednost peči je tudi v tem, ker je ni treba kuriti. Skratka: ze .j.vu na iu.avjo in i,...*-- prva preizkušnja je pokazala, o a Nizozemskem z enakim trudom in z j vodnjo, olajša ali sploh omogoča ži- ! pg£ zelo ekonomična. NauaiJ- ...... ----------------------- nje peči, ki jih bodo izdelali po tem prototipu, pa bodo še boljfs in cenejše (po grobi kalkulaciji, bi stala serijsko izdelana Pcc okrog 800 tisoč dinarjev). . • c »».uviiviau uu.au .muco mu, ™ — — Peč bo začela obratovati dne slovenski kmetovalci, le vestno naj i da pretrpijo večji ali manjši živino- ; g y Vidmu ob Ščavnici, KO preberejo na zelo poljuden način pi- rejski obrati hude izgube zaradi hlev- , J 7akliučka akcije " .... skih vzrejnlli in krmilnih bolezni. DO tam proslava za Ki ju , ........ za elektrifikacijo ljutomerskega okraja. Nedvomno je bodo tamkajšnji prebivalci zelo veseli. . Mislim, da izražam željo vsen naprednih ljudi, če zapišem na koncu: še več takih izdelkov z več kot mi in v vremensko najslabših letih vsaj dvakrat več, kot so pridelali včasih v najboljših letih, to je skrivnost pravilne nege enoja, poznavanja gnojil in gnojenja zemlje. Te skrivnosti se laliko nauce tudi večjega števila živali v skupen živinorejski obrat se postopno veča nevarnost za širjenje najrazličnejših bolezni. Napačni higienski ukrepi pri krmljenju in prevozih živali ter nehigienski hlevi so največkrat vzrok, sano brošuro; »Gnoj, gnojila in gnojenje«. ki jo je napisal dr. inž. Bog. dan Vovk, Izdala pa te dni založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Knjiga, ki razlaga temelje krmljenja domačih plemenskih in delovnih živali, je »Krmljenje domačih živali«, ki jo je napisal inž. Dolfe Ci- -v H' :V' < V ekspeditu razvrščajo in sortirajo cvetlična semena v zavojčke POZOR, DA NE BO NESREČE! Nekaj pripomb k članku »Usodna pomota« Pod naslovom »Usodna pomota« je bil dne 24. III. t. I. v »Ljudski pravici« priobčen članek, da je kmetu poginila žival, ker ji je vrgel v jasli svinčeni arzenat, misleč, _ da je 'klajno apno. Takih primerov je bilo že več. Kaj je vzrok take zmote, jo težko reči. Neznanje? Malomarnosti Po mojem mnenju neznanje trgovca, ki je dal oziroma prodal živinorejcu svinčeni arzenat namesto klajno apno, katerega je kmet zahteval. Iz prakse vem, da imajo kmetijske zadruge v skladiščih, kakor tudi v prodajalnah, vse polno raznih kemičnih preparatov, za katere mnogokra.t ne vedo, čemu so potrebni. Naposled take zalogo prodajajo pod raznimi imeni ali pa Jih vežejo v seznam nekurant-nega blaga. Seveda je pa tudi živinorejec sam malo kriv. Res je, da sta si klajno apno in svinčeni arzenat zelo podobna. Oba sta bele barve, vendar ne popolnoma bele. Nedvomno sta v kmetijstvu oba važna. Toda klajno apno rabimo le v živinoreji kot rudninsko krmile, medtem^ ko rabimo svinčeni arzenat pri zaščiti rastlin kot sredstvo za zatiranje raznih škodljivcev. Poglejmo malo bliže, kakšno je eno in kakšno je drugo. Klajno apno (dikaloijski fosfat) je rudninsko krmilo, ki ga lahko dodamo vsaki krmi, najbolje k mešanici močnih krmil, ne gledo na to, v kakšen namen je pripravljena. Zi-vali potrebujejo za izgradnjo kosti mnogo apna. Odkod naj ga vzamejo, če ne iz hrane, ki jo použijejo? Če pa v krmi ni vseh sestavin, ki jih žiival potrebuje, potem jih organizem začne črpati iz lastnega telesa. To pa ima seveda posledice, ki so zelo resne za zdravje živali. Ravno tako je s fosforjem. Na žalost je fosforja v naši zemlji že povsod malo. Ker jo tako, so tudi rastline na travnikih siromašne na fosforju. Če v krmi nj dovolj apna in fosforja, ju črpa telo iz t kos ti, ki potem, poštam e jo krhke Posledica tega je kos*tolom- t eno vrsto popolnoma na (levem ozi-nica. ’ Klajno apno je bele barve, roma desnem kraju. Motorna škropil-vendar ne popolnoma bele. Če ga nica po načinu delovanja brizga tc-bolj od blizu pogledamo, opazimo ne- kočino zelo navpično v obliki lijaka i i-i i „ • i___ i... T 4n kAinnmn nn.Voitfti.iVi nnimArih koliko rdečkaste nijanse. Ima značilen duh. Če ga vzameš v roko ali med prste, boš lahko občutili, da je precej mehko in mogoče tudi malo mazavo. Jo lažje od svinčenega arzenala. Svinčeni arzenat je tudi bele barve. Toda vedeti moramo, da imajo kmetijske zadruge v prodaji dve vrsti arzenatov, in sicer apneni ar-zenat in svinčeni arzenat. Svinčeni arzenat je izrazit želodčen strup. Če ga vzamemo v roko in ga malo po-manemo, začutimo rahlo ostrino (pri klajnem apnu tega ne čutimo). Tudi težji je od kiajnega apna. Vendar i>a nam teža ne smo biti merilo, da bi bili kratkomalo prepričani, da je res klajno apno. Svinčeni arzenat najdemo na trgu, to je v naših kmetijskih zadrugah v vrečah. Vendar imajo te vreče na vidnem mestu narisano veliko mrtvaško glavo kot opozorilo vsem, ki imajo opravka z njim, da je strup, im sicer precej nevaren Svinčeni arzenat rabimo za zaščito rastlin, predvsem za zatiranje koloradskega hrošča. Z njim namreč škropimo krompir. Na sto Litrov vode ga damo le 0,5 kg, to jo v 0,5 odstotni koncentraciji. To nam pove, da je njegovo delovanje zelo učinkovito v majhnih količinah. V zvezi s tem bi veljalo še eno opozorilo za vsakega živinorejca. Nekako julija meseca, tudd prej ali pa pozneje, škropimo krompir s svinčenim arzenatom. Zraven krompirjeve njive je mnogokrat travnik, detelja ali pa mogoče n je bojazen v nekaterih primerih skoraj nepotrebna. Seveda pa moramo pozneje tudi to vrsto poškropiti ročno, ker drugače no bi dosegli s takim škropljenjem uspeha. Med delom ne jejmo in ne kadimo. Po končanem’ delu si dobro umi j mo roke, preden gremo v hlev k živini. Mislim, da bi moral vedeti vsak prodajalee, za kaj so potrebna taka sredstva in kakšna so. Moral bi poznati tudi ta del blagoznanstva in tudi malo kmetijske terminologije. Nepravilno je, da marsikje opravlja to delo vajenec, ki še no pozna vsega blaga. Vajenci v trgovini bi morali v vajenski šoli slišati tudi nekaj o tem. Tem nevšečnostim se lahko izognemo v večini primerov, če upoštevamo glavna pravila živalske higiene. Zgornje tri strokovne brošurice, ki jih je Izdala založba »Kmečka knjiga«, bi mora! imeti in prebrati vsak v, dober, napreden kmetovalec, zlasti pa zelj. Izdala Jo je prav te dni založba I bi ne smele manjkati v knjižnicah nage nodeželie! »Kmečka knjiga«. kmetijskih zadrug in državnih kme- j P tljskih posestev. Jak. Živali krmimo v glavnem zato, da pretvorijo za človeško prehrano ne-uporabne ali manj uporabita pridelke travnikov in njiv ter različne odpadke v dragoceno, užitno In polnovredno ljudsko hrano. Če hočemo vplivati na izkoriščanj« krme v živalskem telesu, moramo dobro poznati bistvo in učinek hranilnih snovi, pa tudi krmila sama, njihov sestav in različne zunanjo pogoje, od katerih jo odvisna kakovost krmil. Ni pa vseeno, ali krmimo drago ali poceni. Na rentabilnost živinoreje vse prepogosto pozabljamo. Rentabilno lahko krmimo le takrat, če poznamo vse temelje krmljenja In krmo samo. In tretja strokovna brošura, ki jo je te dni izdala založba »Kmečka knjiga«, je »Higiena in zdravje domačih živali«. Napisal jo je dr. Simon Žibert. V knjižnici % so v nekoliko skrajšanem obsegu obdelana poglavja, ki so najpomembnejša za razumevanje škodljivih in koristnih činiteljev okolja na živalsko zdravje hkrati s sodobnimi zoohigienskiini pravili. Živalska higiena je nauk o zdravju domačih živali. Uči, kako bomo svoje živali obvarovali raznih bolezni in kako bomo od njih lahko dosegli kar največ koristi. Sodobni razvoj živinoreje in živalske proizvodnje je ozko povezan z znanstvenimi dognanji s področja živalske higieno. Okolje, v katerih vzrejamo domače živali, vpliva na njihov razvoj in zdravje v prav tolikšni meri F. S. Zadnji čas je za zimsko škropljenje sadnega drevja Od novembra do aprila je treba opraviti obvezno čiščenje in škropljenje sadnega drevja na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Letos jo za zimsko škropljenje sadnega drevja na razpolago kemično sredstvo oziroma škropivo: Rumesan. _ _ , ,x . . i * • i • pasta, ki se uporablja v 1 do 2 od- Delo s kemičnimi sredstva, ki so st0t,ii za koščičarjo pa v 1 odstotni namenjena za kmetijstvo, je zelo od- | koncentraciji S—0“^«o‘S:! Da binam bila zn3an!emK,MlrUSO *** * kmoti*kim j l i “ a Stolni kon^ Xt x ‘ * i ki i m 1 ccntraciji in Kreosan v l do 2 od- Našo trgovsko osebje, predvsem stotni koncentraclji. Omenjeni prl-osebje v trgovinah KZ, ki prodajajo pravk. »Rumesan-pasta«, »Rumesan-vse mogoče stvari, bi moralo dobro j 0,,e« ln »Kreosan«, so vsi za ljudi proučiti »Temeljni zakon o varstvu [ In živall strupeni, zato je treba z rastlin pred boleznima in škodljivcu«, , n j|ml pPeVldno ravnati. Od 31. marca dalje na do preklica dobi vsak $ deseti • izžrebani kupec pomladanskih modelov, plaščev, oblek in kostumov bzezplačno drugo blago v vrednosti izžrebanega nakupa, in sicer konfekcijo, tekstil ali obutev po lastni izbiri v Veleblagovnici ki je bil objavljen v uradnem listu FLRJ št. 26 iz leta 1954. Ta za.kon izrecno predpisuje, da morajo biti strupena sredstva za zaščito in uničevan jo poljskih škodljivcev vidno označena z imenom, z oznako »STRUP« in z mrtvaško glavo. Prav tako naj si trgovsko osebje pot, ob kateri pasemo živino. Bili so zapomni, da sredstva proti poljskim primeri, da kmetje niso pustili škro- ! in rastlinskim škodljivcem skoraj 111-piti, č^š da bo trava strupena, celo koli no morejo služiti kot sredstva za slamo so so bali. Pazljivost je proti živalskemu mrčesu, ker so na- | dobra, vendar no smemo segati v skrajnost. Ko škropimo krompir ob kraju njive, je najboljše, da pustimo vadno škodljiva tudi za koristno ži-vaili. Ivan škcrbec Parapln je pripravek mineralnega olja, nestrupen za ljudi in domačo živali. Uporablja se v 4 odstotni koncentraciji ln je priporočljiv posebno za škropljenjo v času, ko je brstje že napeto, škropivo ne pušča sledov barve. Sadjarji se poslužujejo tudi Žve-plcno-apnenc brozgo v 15 do 20 odstotni koncentraciji. DNOC-prlpravk 1 (Rumesan, Kreosan) so zelo učinkovita škropiva tudi proti jabolčnemu cvetožerii, če se uporablja konec zime. Ing. L. J. MBS Ifck . Pred pošto Plodno politično uveljavljanje bivših borcev V soboto je bil okrajni letni občni zbor Zveze borcev v Seža- Domača obrt v Prekmurju V zadnjih letih se je pletenje cekarjev iz lendavske okolice razširilo tudi na sosednje občine, Organizacije Zveze borcev v Sloveniji se že nekaj časa temeljito pripravljajo na III. kongres Zveze borcev NOV Jugoslavije, ki bo 27. aprila v Ljubljani. Po uspešno opravljenih občinskih zborih so bili v preteklem tednu že tudi okrajni zbori Zveze borcev. Letošnji letni občni zbori so precej drugačni od zborov v prejšnjih letih. Nismo samo mani festativnega in nekakšnega splošnega značaja, temveč so to predvsem delovne konference organizacij Zveze borcev. ni. čeprav so že v prejšnjih letih i bili v Sežani okrajni zbori dokaj | dobri, je letošnji zaradi delovne-j ga značaja popolnoma uspel. — 38 zastopnikov osnovnih organizacij ZB je namreč govorilo v imenu vseh članov. Res, ni bilo nikakršnega »jamranja«, tako v i odnosu do otrok padlih borcev, | kakor tudi v skrbi za bivše borce. Nikakršnega, kajti dandanes so ! bivši borci s svojo dejavnostjo posegli v skoraj sleherno politično in celo gospodarsko življenje. Prav tam pa, kjer tega niso storili, tako organizacija kot celota in tudi kot posamezni člani, je razumljivo, da nepravilnosti, ki ponekod do otrok in bivših borcev še so, niso mogli odpraviti. In če je bilo tudi v sežanskem okraju še pred dvema letoma vprašanje, kako skrbeti za otroke padlih, zdaj to ni več problem Vsaj kar se tiče finančnih sredstev. Saj so uspeli, da je v okrajni proračun vnesenih 9 milijonov din za 439 otrok padlih, od katerih jih prejema 252 štipendijo. Posebna stran skrbi za te otroke (kakor povsod v Sloveniji) pa so _ _ njihovi šolski uspehi, saj je 76 Prekmurski lončar otrok imelo v prvem polletju ne- . , j , . gativne ocene. No, na občnem jaiK© cla seda j res lahko govorimo zboru so bili tudi za to dani pa- o naši^ domači obrti, ki je za- metni predlogi. Delegati so se jela lepo število naših ljudi im jim razgovorili o vseh problemih. Zadaje postranski zaslužek, nekaterim ne samo v razdobju zimskih jnesecev, ampak skozi vse leto. Za zboljšanje izdelkov in pospe-safcev obrti sta odkupni podjetji jMnetiijska zadruga in Panonija v Lesiid®vi zadnjo zimo organizirali v več vaseh teča je, ki jih je obiskovalo več kmečkih deklet. Izurjena oseba lahko zasluži dnevno Pri pletenju do 800 din, ob strokovni pomoči bi pa lahko še več. a razmah te domače obrti pa so vse možnosti, saj je v Prekmurju dovolj potrebnih surovin. Odkup-n° Podjetje KZ Lendava je imelo ? cekarji v treh mesecih štiri milijone dinarjev prometa. KZ v Len-faT7 Pa i!ma v načrtu zboljšati ‘udi izdelke glinaste posode in jih odk upovaiti. -jo Rojstva, poroke in smrti od 21. do 26. marca v Celju... Rojenih j« bilo 30 dečkov in 26 deklic. Poročila sta se; St j ©pan Šafarič, topilec in Marija Osolnaik, tkalka, oba iz Celja. Umrli so: Gregor Grossman n, upokojenec iz Celja, star 86 let; Dragica Zadravec, otrok iz Celja, stara 2 meseca; Jožef Klep, otrok iz Celja, star 5 dni; Karol Samec, posestnik iz Celja, star 59 'let; Pavla Pavlinič, upokojenka, stara 60 let; Marija-Terezija Seničar, delavka iz Celja, stara 23 let; Jožef Tomplak. otrok iz Prelog, star 1 dan; Jožefa Terbovšek, otrok iz Primoža, Ljubno; Drago Cizej, otrok iz Polzele; Franc Zgonc, otrok iz Razbora, obč. Loka pri Zidanem mostu, star 3 dni; Marta Kolar, otrok iz Podturna, obč. Rogaška Slatina, stara 9 mesecev. TITU KOLES SO ARETIRALI Kriminalistična organi v Radovljici so dne 24. marca napravili hišno Preiskavo pri 20-letnem delavcu M. V. Pri njem so naši; tn kolesa, dve ogrodji moških koles in še več raznih drugih delov. Po dosedanjih Ugotovitvah je M. V. največ kradel Kolesa izpred gostiln in drugih loka-*°v. Zagovarjal se bo pred sodiščem. GORELO JE V nedeljo je začelo goreti gospodarsko poslopje Alojza Novaka v Apačah v občini Lovrenc v ptujskem okraju. Pogorel* sta hlev in Skedenj, ki sta bila krita s slamo, fckode je za okrog 300.000 din. Po do-s^anjih ugotovitvah je nastal ogenj “to, ker so se vnele saje v dimniku 111 so iskre padale na slamnato streho. * Dan kasneje pa je gorela hiža in gospodarsko poslopje Marije Ferk iz! oelnice ob Muri, okraj Maribor oko-«ca. oboje je pogorelo do tal, razen 'ega je pa zgorelo tudi več poljedelskega orodja. Škode je več kot za Pol milijona dinarjev. i V petek je zadela Roreti hiša posestnika Ferdinanda Sambolca v Vicancih T Ptujskem okraju. Razen ostrešja, hiše gospodarskega poslopja je zgorelo ,-00 kg žita, 2000 kg sena in vse gospodarsko orodje. Skupaj je škode za približno 350.000 din, zavarovan pa je bi! ^ainbolec le za 160.000 din. Ogenj je nastal zato. ker je dimnik bil speljan skozi leseno streho. Močan južni veter je zanesel iskro tudi na hišo soseda Rajha Ivana. Hiša je bila lesena in je zgorela do tal. Rešili niso nič, ker so vsi trdno spali. Skoda znaša okrog 300.000 din. Hiša ni bila zavarovana. SMRT MED VOŽNJO V AVTOMOBILU V čudnih okoliščinah je doletela v ponedeljek smrt italijanskega državljana Franca Vidriha, mehanika iz Gorice. S šoferjem Odoneom Populi-nom, prav tako Italijanskim državljanom, sta se vozila v tovornem avtomobilu. Blizu vasi Hruševje pa je populin opazil, da se je njegov sovozač Vidrih Franc onesvestil. — Avto je takoj ustavil in pogledal, kaj je z njim. Toda Vidrih je bil že mrtev. Zdravnik, kt so ga takoj poklicali, je ugotovil, da je umrl zaradi srčne ohromelosti. to niso mogli niti mimo tega, zakaj je 18 pogorelcev, ki so jim bile med vojno požgane domačije in so upravičeni do kredita za obnovo, zavrnilo lani ponujeni denar. Eni so rekli, da jim je, recimo vsota 200.000 premalo za začetek! Pravzaprav, tak njihov odnos je bil povsem zgrešen, saj je za začetek bolje nekaj kakor nič. Tako so v sežanskem okraju lani porabili le 24 milijonov od 52 odobrenih. Razumljivo je tudi, da so se besede delegatov sukale okoli skrbi za bivše borce in o izvenarmadni vzgoji ljudstva. Sicer pa: če bo okrajni odbor ZB v Sežani, kateremu predsednik je Janko Valentinčič, tudi v bodoče tako uspešno delal kot doslej, upoštevajoč delo osnovnih organizacij, ni bojazni, da sprejetih nalog, med katerimi sta glavna skrb za otroke padlih in za bivše borce, ena nujnih pa poživitev izvenarmadne vzgoje, tudi v letošnjem letu ne bodo izvedli. Učiteljstvo zbira gradivo iz NOB Na osnovni šoli Pobrežje se ves učiteljski kolektiv, skupno s pionirskim odredom pripravlja na kar najlepšo proslavitev NOB. Učiteljstvo zbira življenjepise borcev s področja, kakor tudi njihove slike, slike bunkerjev in drug material iz NOB. Z zbranim gradivom bodo priredili junija na šoli razstavo, slike pa vložili v poseben spominski album. K tej razstavi bodo pionirji priključili še svoje izdelke in risbe pod naslovom »Življenje partizana« in »Naše delo«. Pripravljajo tudi posebno slavnostno številko šolskega lista s prispevki pionirjev z vseh oddelkov. Učiteljstvo bo peljalo učenca na izlet v partizanske kraje. Borci pa jim bodo pripovedovali svoje doživljaje iz borb. Pripravlja, jo več proslav, pevski zbor pa bo nastopil tudi v radiu. Posebna skrb je posvečena otrokom padlih borcev. Proslavljanje desetletnice osvoboditve na osnovni šoli in giirr ziji bo močno razgibalo vse prebivalstvo Pobrežja, tako da bo posebno veličastno. J. K. Obletnica Plenuma OF na Kozjaku Pri Križu nad Mariborom bodo 27. aprila nadvse svečano proslavili obletnico Plenuma Osvobodilne fronte. Pred desetimi leti so se v tej občini zbrali člani narodnoosvobodilnega odbora na Tujzlovem vrhu v hiši družine Pajiler. ki je med prvimi sodelovala v narodnoosvobodilni vojni. Raizen sekretarja Franca Zalaz-riiika-Leotta in Srečka Globačnika je prišlo okoli 80 ljudi s Kozjaka in iz Slovenskih goric, med njimi i tudii pripadniki Lackovega odre-j da. Na plenumu so razpravljali o nalogah Osvobodilne fronte, ko bo okupator položil orožje. V spomin na ta pomembni dogodek bodo odslej vsako leto praznovali j občinski praznik. Ustanovili so j poseben odbor, ki je že začel pri-) pravijiati proslavo. Razen slavnostne seje občinskega ljudskega odbora predvidevajo odkriti spomenik in prirediti zborovanje pred spominsko ploščo padlih borcev na šoli. Naito bodo skupno odšli aa Tujzlov vrh in obujali spo- Uresničenje načrta za ureditev splošne bolnišnice v Šempetru Po novi razmejitvi iz leta 1947 je ves severozahodni del Slovenskega Primorja ostal brez večjih zdravstvenih ustanov in bolnišnice, ki so vse ostale onstran meje. Spričo tega so se ti kraji znašli v položaju, ko je skoraj 160.000 ljudi navezano zgolj na začasno bolnišnico v Vipavi, ki zaradi premajhne zmogljivosti ne more zadovoljevati vedno večjih potreb prebivalstva. 2e nekajkrat smo pisali o načrtu Sveta za zdravstvo in socialno politiko OLO Gorice za ureditev popolne splošne bolnišnice s 700 posteljami v Šempetru, ki so ga lani sprejeli tudi pristojni republiški organi. Načrt predvideva preselitev sedanje bolnišnice za kostno tuberkulozo v Valdoltro, medtem ko bi v poslopju, ki ga bodo zvišali za eno nad- stropje ter zraven zgradili nekaj paviljonov, do leta 1959 namestili splošno bolnišnico z vsemi potrebnimi oddelki. Iz letošnjih proračunskih sredstev republike j v znesku 57 milijonov dinarjev bodo kmalu začeli nadzddovati j eno nadstropje, tako da bi se po-! samezni oddelki zavoda za kostno j tuberkulozo lahko čimprej začeli ' seliti v Valdoltro. Težave so v i tem, da je treba obnoviti tudi poslopje v Valdoltri, ki je bilo med vojno močno poškodovano. Ko bodo vse priprave zaključene, bo začela tudi vipavska bolnišnica seliti svoje oddelke v Šempeter. Seveda bo šele potlej bolnišnica v Vipavi laže dihala. Vendar si ljudska oblast tudi sedaj prizadeva, da bi bolnikom čimbolj olajšala bivanje v njej. Letos je Okrajni ljudski odbor določil 7.5 milijonov dinarjev za gradnjo 1 nove kuhinje, preureditev pral-j nice, mrtvašnice, skladišč in dru-j gih prostorov. Bolnišnica bo menda stala j okoli 1,5 milijarde dinarjev, kar; je za skupnost prav gotovo precejšnje breme. Zato načrta o, zgraditvi splošne bolnišnice za severozahodno Primorsko, ki je sicer zelo potrebna, ni moč uresničiti naenkrat, marveč v etapah. M. D. mine na narodnoosvobodilno vojno. Pripravljajo tudi dramsko predstavo, koncert pa bo izvajala godba JLA iz Maribora. Slavnosti se bodo udeležili številni domačini in prebivalci iz okoliških krajev. Mladina v Kresnicah rada igra V Kresnicah pri Litiji že nekaj let uspešno deluje DPD Svoboda. Njihova dramska družina je naštudirala že vqč odrskih de lin jih z uspehom uprizorila doma in v bližnjih vaseh. V letošnji sezoni se je pričela v dramskem življenju udejstvovati tudi mladina. Mladinci in mladinke — sami novinci na tem področju — so letos že nekajkrat uprizorili Finžgarjevega »Divjega lovca«. Poizkus z novinci se je kar dobro obnesel. Ker s? iim je zdaj priključilo še n- 1 novih mladincev, so se razi .•lili v dve skupini in se pričeli vzporedno pripravljati za dve novi komediji. Kres-niška Svoboda pa ima velike težave s prostori. Sedaj gostujejo v Gasilskem domu. Oder in dvoranica sta izredno majhna. Kresnice so se že toliko povečale, da potrebujejo večjo dvorano, za Cene na trgu v Celju Na pomlad je zaslediti na celjskem živilskem trgu pomanjkanje nekaterih kmetijskih pridelkov, razen tega so še cene nekoliko poskočile. Jabolka slabe kakovosti so bila v soboto po 50 in 53 din kilogram, kakovostna pa tudi do 80 din, suhe slive po 120 do 130 din, suhe fige 156 din, pomaranč in limon pa ni bilo naprodaj. Kilogram endivije je stal 110 do 160 din, krompir 19 do 20 din, fižol 70 do 80 din, špinača 70 do 100 dinarjev, motovilec do 200 din, regrat 200 din, korenje 30 din, čebula 50 din, česen 90 do 100 din, čebulček za za-jenje 115 din in več, cvetača 85 din, jedilna pesa 48 din, radič 200 din, redkev 10 din, kislo zelje do 60 din, bela moka 120 din, pšenica 55 do 60 dinarjev, koruza 50 do 55 din, jajca 13 do 15 din, mleko 32 din liter Itd. OBRTN^nVlIMA M60VEJKI! Pogled na Gornjo Radgono z gradu OD VSEPOVSOD Komaj nekaj postaj iz Ljub-J ljane je priljubljena izletniška' točka. Letos poteka 20 let, odkar so na prijetnem gričku nad dolino Ločnice obrtniki kupili in uredili dom. Leta 1934 se je zbralo nekaj skupinic ljubljanskih obrtnikov. Le-te so naslednje leto ustanovile zadrugo »Dom jugoslovanskih i obrtnikov«, ki je 1935. leta kupila sedanje posestvo na Govejku. Kmalu so zelo zanemarjeno posestvo uredili, popravili poslopje in že aprila istega leta odprli dom. Vsako leto so radi prihajali obrtniki pa tudi drugi »Na Gon-te«, kot pravijo po domače temu kotu. Kmalu po izbruhu vojne so se' začeli zbirati na Govejku gprenj- j ski partizani Po vojni se je pa razvilo tudi na Govejku novo življenje. Uprava zadruge je začela zbirati med člani in med drugimi obrtniškimi organizacijami denar. Tako je še s pomočjo ljudske oblasti zadruga, ki se še sedaj imenuje »Dom jugoslovanskih obrtnikov«, zgradila dom. Vendar s tem delo še ni bilo končano, kajti dom je bil brez elek trične razsvetljave. Odkar pa > oktobra 1953 po vsej dolini Ločnice in tudi v domu na Govejku zasvetila električna luč, so se za ta del naše Gorenjske začele zanimati nekatere ustanove in pa množične organizacije. Tako so imeli v njem večdnevni seminar gozdarji vse Slovenije, CK mladine je priredil tečaj za inštruktorje. Vsako poletje pa pošiljajo obrtniške organizacije iz vse Slovenije *-vAaj stare in onemogle obrtnike na brezplačen oddih. Bliža se 20-letnica ustanovitve zadruge in Doma na Govejku. Zato je upravni odbor že lani začel pripravljati praznovanje. Se prav posebej je treba omeniti to proslavo zato, ker bodo člani letos gradili tudi novo gospodarsko poslopje in če bodo sredstva, tudi vodovod. To ne bo lahka naloga, uspela bo le ob prostovoljnem delu članov ter bo moralni in materialni pomoči naše javnosti, predvsem odgovornih činiteljev. J. S. RADGONA Radgonski ^Partizan«, po svoji aktivnosti med najboljšimi v okolici, je dobil v zadnjem času novo telovadnico. To je bila želja vseh tistih, ki so skrbeli za zdravo rast radgonske mladine, hkrati pa vključevali v vrste »Partizana« kmečko mladino. Nova dvorana je dovolj velika in urejena tako, da lahko služi svojemu namenu. OBVESTILO SVOJCEM TALCEV IN PADLIH BORCEV NOV Dne 20. februarja in 9. marca t. 1. smo preko dnevnega časopisja pozvali svojce padlih borcev NOV in talcev, da nam javijo točne priimke in imena ter letnice rojstva in smrti, ki so pokopani na ljubljanskem pokopališču. Ker nam nekateri še do danes niso sporočili zahtevanih podatkov, ki pa so nam nujno potrebni v zvezi s preureditvijo grobišča talcev in v NOV padlih borcev, ponovno prosimo prizadete, da to store takoj, sicer ne bomo mogli jamčiti za točnost napisov na nagrobnikih. Istočasno obveščamo vse svojce na omenjenem mestu pokopanih borcev in talcev, da bomo že v prihodnjih dneh začeli z deli pri preurejevanju navedenega grobišča. Ker bodo najpreje odstranjene sedanje napisne plošče in okviri, sporočamo zainteresiranim svojcem, da naj omenjene stvari bodisi čimprej dvignejo, ali pa nam sporoče, da njih plošče, okvire ali robnike po potrebi lahko tudi uporabimo pri preurejanju. Svojci, ki želijo, da jim te stvari vrnemo, naj se takoj zglase na Upravi pokopališča, najpozneje pa do 15. aprila t. 1. Poleg tega pozivamo svojce padlih borcev in talcev, ki pa so pokopani na drugih mestih ljubljanskega pokopališča, a žele, da bi njih posmrtne ostanke sedaj ali kasneje prekopali in prenesli na to skupno grobišče v NOV padlih borcev in talcev, da nam to prav tako čimpreje sporoče na naslov: Okrajni odbor Zveze borcev NOV, Ljubljana, Resljeva cesta 9/II, soba 23 — telefon 30-062. GRAD V nedeljo je soboški KUD »Stefan Kovač« nastopil v Gradu z opereto. Sobočani so pred nabito polno dvorano lepo zaigrali. Ze prej je bilo veliko zanimanje za opereto in toliko večje je bilo navdušenje gledalcev nad soboškimi pevci. MURSKA SOBOTA Gasilska podčastniška šola v Soboti je te dni končala četrti tečaj. Sola je bila ustanovljena lani. Obiskujejo jo gasilci iz ptujskega, mariborskega, ljutomerskega in soboškega okraja. Učenje je strokovno in praktično. Gasilci se v šoli uče po 7 do 8 ur dnevno in imajo 14 predmetov. Z. DOLNJA LENDAVA V lendavski občini že potekajo priprave za proslavo »Prekmurje deset let v svobodi«. V ta namen so pred kratkim predstavniki množičnih organizacij izdelali program. V načrtu imajo tudi spevoigro, katero bodo pripravili Lendavčani. Na programu so tudi koncerti in nastopi pevskih zborov. Centralna proslava bo 22. maja v Lendavi. Ob tej priliki bo izšel nekak zbornik, obsegajoč politično-družbeno življenje in prizadevanje lendavske občine v zadnjih desetih letih. DOKLEZOVJE Uspehi, ki jih je pokazal IZUD v Dokležovju nam pričajo, da ie društvo med najbolj delavnimi v okolici. V zadnjem času so uprizorili že dve igri, mislijo pa že na novo odrsko predstavo. Društvo ima težave s prostorom. Zadružni dom stoji že več let nedograjen in počasi razpada. Zato ostanejo igralcem le šolski prostori. V zvezi s tem se vsi tisti, ki jim je kaj do napredka, sprašujejo: kaj bo z našim zadTužnim domom? ODRANCI Odranci so prekmurska vas, v kateri je veliko ljudi, zemlje pa malo. Ljudem pomagata živeti pridnost in delavnost. Morda je s takim prizadevanjem zrastel tudi naj lepši dom v Prekmurju. V tem zadružnem domu se sedaj ob večerih zbirajo dekleta na gospodinjski tečaj. Prijavilo se jih je kar 90, pa vseh niso mogli sprejeti. Ostalo jih je 43, ki se pridno učijo kmetijstva in gospodinjstva. Mladina si želi še več takih tečajev. CANKOVA Cankovsko občino so začeli že pred leti elektrificirati. O tem so zadnje čase zelo živahno razpravljali na zborih volivcev. S pomočjo soboškega DES, ki jim bo nudil material in tehnična sredstva, bo v kratkem tudi na tem področju zasvetila električna luč. V Cankovi se bo to verjetno zgodilo že letos. VADARCI Za mladino v tej vasi je znano, da je po svoji organizacijski zavednosti in pridnosti prva v občini. Sistematično delo na kulturnem in političnem področju je odraz prizadevnosti, ki jo mladina izkazuje na sestankih in na nastopih. V svojih vrstah ima vključeno vso mladino do 24. leta. BISTRICA Kmetijske zadruge v treh Bistri-cah ob Muri so zašle v kritičen položaj. Spoznale so, da jih bo rešila le gospodarska povezanost. Zato so se vse tri združile v enotno zadrugo, ki se imenuje »Bistrica ob Muri«. Zadružna sredstva, ki so jih pfinesle s seboj vse tri prejšnje zadruge, niso ravno skromna. IVANJKOVCI Dne 13. aprila bodo v tej vasi proslavili svoj občinski praznik. Ta dan bo posvečen spominu na dogodek pred enajstimi leti, ko so se domači partizani spoprijeli z močnejšim sovražnikom. Bili so obkoljeni in po hudem odporu pobiti. Spomin na ta dogodek bodo svečano počastili vsako leto 13. aprila. Komisija za razpis mesta direktorja OLO Kranj razpisuje mesto direktorja za 1mesarsko podjetje Okrajne zadružne zveze Kranj — Naklo Pogoj: Mesarski mojster ali mesarski pomočnik z najmanj 15-letno pomočniško prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnjo z vsemi potrebnimi in življenjepisnimi podatki je vložiti na tajništvo Okrajnega ljudskega odbora Kranj do 15. aprila 1955. K-82 Prodamo parni stroj na izouh izdelek »Breitfeld & Danek«, 100 Ps, 12—15 Atm, 0 zamaš-njaka 2300 mm, 220 obratov/min, v zelo dobrem stanju. Zdravilišče Rogaška Slatina 1137 Na podlagi odločbe MLO glavnega mesta Ljubljane, j komisije za likvidacije z dne 8. marca 1955, G št. 10833/5-55 j * preide Lesnoindustrijsko podjetje »ŽAGA LJUBLJANA« \ LJUBLJANA, RESLJEVA 24 v redno likvidacijo ; ♦ ♦ Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v 1 mesecu prijavijo l svoje zahteve oz. poravnajo svoje obveznosti do podjetja. » 1168 LIKVIDATOR Eiiiž BOROVNIČEV BISER ki je bogat na aromatičnih sadnih kislinah, železu, barvilu in redilnih soleh Proizvod GELEIA-SAD Miško Kranjec: ZGUBLJENA VERA (Nadaljevanje in konec) III | škim položajem in obzorjem. Ro- Roman kot literarna zvrst seve. ma.n ,n družbenopolitično. , na Pr- kompozicija, se mi je zdelo ga (ne samo meščanskega) človeka Drugačno je seveda vprašanje o, umestno in tudi potrebno, zapisati__________________________________ v novih socioloških razmerah, teži. k?1'6*"! meditacije, kolikšna naj bi nekaj besed tudi na račun te pr-, tej cesti.« (str. 235). —Tudi nekaj šče notranje zgradbe vsekakor ne b!,a 'J1 kje so njene meje. Odgovor vine v Zgubljeni veri. kratna raba zveze »ker da« name- more biti na neki življenjsko enot- 1 n' *ezak: meditacija bi naj zasegla I Jezikovni slog tega romana iz- ( sto »kot da« ni na mestu n. pr.: ni, ozki fabuli. Kot rečeno, prika-j‘>bseg’ v katerem do kraja, maksi- kazuje skladnost z njegovo duhov- j »Pogledal jo je z rahlim'sumom --------' —• ’ • no vsebino. Novi sociološki in po- ker da bi jim bil v nadlogo.«’ iitični slovarček našega časa se do- j (str. 243). Tudi besedna stava vzbu- kaj meša s tradicionalnim besedi- t ja večkrat vtis naglice in odsotno- ščem našega književnega jezika. Pi- sti pozornejše in ostrejše jezikovne satelj, ki opisuje takšne probleme pile: »Pavle je iz razgovora z njim iz sodobnega življenja, kakor jih . dognal, da človek ima tudi precej- nahajamo v Zgubljeni veri, vseka- šen vpliv.« (sir. 252). zuje roman človeka na razpotju I n13*710 ponazori celotni duhovni etičnosocialnih bistev dveh družb, kompleks neke osebe. Da je v zme-In organizacija življenjske snovi, I denem človeku (Brelih), lahko zme-komponiranje duhovnega lika oseb I c*ena’ J p ie utemeljeno z razboljeno j fantazijo osebe, ne samo Breliha v letu 1948, temveč slehernega človeka, ki je v duhovni krizi. Toda B in njih medsebojnih odnosov je v romanu vskladeno s tem dejstvom. Fabula, ki v romanu povezuje vse osebe, je nova družbeno-etična vse- lihove meditacije so vendarle pre- bina in njih odnos do nje. S tem ohsc*ne in pisatelj bi ravnal pra seveda ni rečeno, da v romanu ni 1 vi.,no’ 4e bi ta ali oni refrenski me-fabulativnih prvin običajne, noveli- I ditativni odlomek te osebe izpustil, stične narave. (Razkroj Brelihove- nam podobo Breliha in brc. - ga zakona in ves splet okrog njega, | hovstva samo zgostilo, roman bi bil razmer j - Miklavec — Zinka in Mi-| v ^radbi trdnejši, zlitejši in bi ne-klavec — Liza, odnos med Valenio I d.vt>™no pridobil na umetniški kva-in Veselkom itd.). Kakor hitro pa Kakor pa pisatelj ni ravnal je šlo pisatelju tudi za fabulo člo- z meditacijo s pravim občutkom za ; njemu jeziku. Precejšnjo estetsko vek — nova družbena etika, je ra- ! mero> Prav tako se mu ponekod ni- škodo je utrpel roman zlasti zaradi kor ne more mimo novih jezikovnih dejstev, pojmov in pojmovnih sklepov, ki so se izoblikovali v povoj- Ceprav roman v formalnem pogledu iz navedenih razlogov ni brez nem času. Vendar je njegova nalo- napak, je Kranjčevo dejanje zelo ga, da ta dejstva nenehoma kulti- pomembno v subjektivnem in ob-vira, da nadomešča razne tujke in I jektivnem smislu. Kakor je pred ponesrečene skovanke s sočne j Šimi domačimi izrazi. Pisatelj se je ponekod le preveč približal vsakda- zumljivo in utemeljeno, da je uperil svojo pozornost predvsem na duhovni proces v človeku, ki išče svojo podobo in svoj odnos do novih socialističnih načel. Ker gre za duhovno podobo človeka, ki je miselno in čustveno zlo- sta posrečila mesto in osebna loka- nekaterih sintaktičnih neizdelan - vojno stal Kranjec snovno večinoma v svoji rojstni pokrajini, tako j stoji danes sredi novih etičnosoci- j alnih odnosov, grabi sodobnega člo- ! veka in se bori za njegovo novo etič- | no vsebino. Brez krivice lahko zapi- lizacija, vskladnost meditacije z ob- j sti, ki se celo večkrat ponavljajo, šemo, da ga niti sam v prejšnjih zorjem osebe. Tu in tam se začne j kot shemata. Kes je sicer, da je pi- svojih povojnih delih niti ostala so- dobna slovenska proza še ni zajela v tako obsežni podobi, kakor je to storil z romanom Zgubljena vera. Z obiel-tivnega vidika je Kranjčeva iz precejšnje povojne krize v slovenski literaturi. FRANC ZADRAVEC PRVENSTVO LJUBLJANSKIH IN OKOLIŠKIH SREDNJIH IN STROKOVNIH SOL Množično tekmovanje dijakov-strelcev Srednješolci bodo počastili desetletnico osvoboditve Ljubljane meditacija nepričakovano in raz- j satelj suveren svojega jezikovnega mišljanje osebe se ne sklada popol- ! gradiva in sloga, da je neokrnljiv noma z njenim trenutnim psiholo- j lastnik svojega jezikovnooblikovne. škim razpoloženjem. V neka j pri- j ga instrumenta. Kljub temu pa bral-žen. kakor nam ga je razkrila” ana- | merih Pa so miselno obremenjeni | ca ne sme pustiti v smiselni neja- prildenjenost na to konkretno bit Eza’duhovne vsebine romana, in ki !iu strelcev, pri mladinkah pa 3. Vsekakor ima najve-6 rzgledov šola * izenačenimi strelci. Prav zanimiva bo borba za naslov prvaka pri poedincih. Pri mladinkah je velik favorit državna prvakinja, učenka II. gimnaizije Milena Dimic. Vendar bo imela trdo borbo z marljivimi učenkami Babiške šole, katere 60 letos v ligaškem tekmovanju osvojile prvo mesto. Z zanimanjem tudi pričakujemo nastop stiške gimnazije, kjer je v ekipi mladink najboljša 13-letna pionirka. Pri mladincih pa bo borba za naslov prvaka še težja. Velik favorit je letošnji prvak Jože Vrbina, učenec kovinarske šole, ki je v ligaškem tekmovanju dosegel 140 krogov (od 150 možnih). Toda tu so še drugi zna-, ni in nepoznani etrelcA-srednješolci, ki prav tako lahko posežejo v borbo za prva mesta. Za tekmovanje so pripravljene lepe nagrade. Okrajni komite ljudske mladine je poklonili za zmagovalno mladinsko moštvo krasen pokal, ki je trajno prehoden. Na pokalu bo vrezano ime šole, kri ga je osvojila. Prav tak, samo nekoliko manjši je pokal za zmagovalno ekipo mladink, ki ga je darovala SD »Olimpija«. Poleg teh pokalov pa dobe ekipe lepe plakete in diplome. Za posameznike pa so pripravljene lepe praktične nagrade. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 2. aprila za mladince na strelišču Doma Maksa Perca v Kotnikovi ulici, za mladinke pa v nedeljo, 3. aprila na strelišču Doma JLA. Tako bodo naši srednješolci dostojno proslavili osvoboditev Ljubljane. in to v športu, ki je tako pomemben za obrambo države. Tekmovanje samo bo dalo prav gotovo nove strelce v naše družine, kjer bodo nadaljevali * vežbanjem in tako pomnožili vrste naših mojstrov. Prvenstvo mestnih in okrožnih strelskih družin v Celju Strelska zveza Slovenije je priredila v počastitev 10-letnice osvoboditve v Celju moštveno prvenstvo mestnih in okrožnih strelskih družin. Tekmovanja se je udeležilo 24 moških in 7 pionirskih moštev ter 10 ženskih petčlanskih ekip. Prvenstvo je vodila Tehnična komisija Strelske zveze, uporabljali pa so strelišči v Domu »Partizana« in Domu JLA. Rezultati: moška moštva: Mari- bor I 1300, Ljubljana I 1282* Ljub- ljana II 1267 krogov; zenske ekipe: Maribor 1203, Ljubljana I 1151, Gorenjsko okrožje 1098 krogov; pionirska moštva: Celjsko okrožje 1230, Celje I 1088, Gorenjsko' okrožje 1052 krogov. Pri moških posamezno je bil najboljši Bogdan Jež z 272 krogi, za njim pa so se uvrstili Vudler, Mlinarič, Dimitrovski s po 27 krogi itd. Pri ženskah je bila najboljša Marija Kuder 256. na drugo mesto se je uvrstila Milena Dimic 255. Pri pionirjih je biil vrstni red tale: Polde Vehovar 266, Jule Kačič 260, Jože Jeran 253, Anton Ulaga 249, Janez Rebolj 248 krogov itd. E. P. SAH »Usnjar« zmagal Pred dnevi so šahisti vrhniškega »Usnjarja« odigrali moštyeni dvoboj s šahisti tamkajšnje garnizije in jit» premagali z rezultatom 8:6. Naslednjo nedeljo bo na Vrhniki velik brzo-potezni turnir za člani »Usnjarja« in pripadnike JLA. NOGOMET Spet poraz svetovnega prvaka Stuttgart, 30. marca (Reuter). — Nogometna reprezentanca Italije je danes v Stuttgartu premagala moštvo Zahodne Nemčije — svetovnega prvaka — z rezultatom 2:1 (2:1). Gola za Italijo sta dosegla v 11. mm. Frignani in v 45. min. Pivatelli, za Nemčijo pa je dal gol v 29. min. Juskowiak iz enajstmetrovke. Pred 50.000 gledalci je sodil madžarski sodnik Szolt. Večjega nasprotja kat je med j poklicem violinista-virtuoza in poklicem boksata si pač ni mogoče ( misliti. Odetsova drama ali bolje tragedija, ki v dvanajstih slikali 1 prikazuje življenje »srečnega fanta«, i razklanega med tema dvema p^kti-c^ma, je prav gotovo tudi značilna : za prehodno dobo ameriškega pred-| vojnega življenja, za tisto dobo, ko so umetniške vrednote Evrope šča-I soma le začele osvajati telinizirano j in surovo Ameriko. Dva svetova, ; ki si tu stojita nasproti, sta tudi res | dva svetova: Evropa ir. Amerika. ! Poslovni ameriški svet, groba surcva j pest, boksanje, veliki dolarski do-J bički, zaradi katerih se človek ne sme ustaviti niti pred zločinom, uspehi v areni pred desettisočglavo množico — in na drugi strani tihi, [ potlačeni evropski svet, ki so ga i zanesli v Ameriko izseljenci, z Iju-[ beznijo do tišjih, subtilnejših doživetij, do kulture, s spoštovanjem do glasbe — svet violine in njenih vzvišenih melodij. In vmes je Joe Bonaparte, »srečni fant«, ki razpet med revščino violinskega virtuoza in boksarsko slavo in denarjem, doživi svojo ljubezensko in življenjsko tragedijo in smrt — seve 'a kot boksač, ki se je iztrgal svetu, ki mu pripada, in ki je bil vedno njegovo bistvo. Drama (nastala je kmalu po letu 1930) —lahko jo razumemo kot alegorijo ali pa tudi kot poo L o realnega življenja — je torej kritika stare, grobe in tehnizirane poslovne Amerike, kritika njenega brezobzirnega in izkoriščevalskega sistema in znanilka nove, bolj kulturne, da, celo bolj evropske Amerike, ki danes, kakih dvajset let pozneje, že pošilja nove velike umetniške vrednote nazaj čez ocean. Oba svetova, ki se nam v zaporednih slikah skoraj izmenično prikazujeta, sta izredno kompleksna in zamotana.Vsaka oseba v tej dra-rni j polna človeška individualnost, z izdelano miselnostjo, s točno določenim pogledom na svet, celo s pestro in zanimivo, vsakokrat dru-gači.0 biografijo. Vsak prizor in vsak dialog ima svoj poseben idejni, da, celo filozofski smisel. Mislim, da je bila režija gosta-režiserja Jožeta Babiča nalogi v celoti kos, da so bile situacije zelo lepo in nazorno podane, razpoloženje, ki je velo iz skoraj vseh prizorov, pristno, da je bilo dogajanje razgibano in sveže. Vsa zamisel uprizoritve je razodevala njegovo izkušenost in domiselnost. A drama je takšna, da zahteva mnogo več: zahteva večje izkušenosti in večje umetnosti celotnega ansambla, če hočemo, da bi učinkovala dovolj močno in dovolj pretresljivo, kar sama po sebi je. Saša Miklavc, »srečni fant« Joe Bonaparte, boksač, ki bi moral biti violinist, je bila vloga, ki je morda še najbolj uspela. Svojo drobno »ne boksarsko« postavo je Saša Miklavc dokaj uspelo nadigral z lepo, psihološko in doživeto igro. Joe Bonaparte je intelektualec, violinist, ki boksa iz nekega posebnega obupa, razočaranja, z nepravim prepričanjem, di. je boks njegov poklic. Izrazi navdušenja za boks, ki jih je Saša Miklavc kar dobro igral, pa so bili le preveč pristni in naravni, premalo obupno zagrizeni, da bi lahka razodevali njegovo razklanost, ki je ves čas na dnu njegove duševnosti. Njegov dom je skupina sijajno izoblikovanih značajev. Oče, ki ga je igral Miro Kopač, je ves v skrbeh za sina, o katerem ve, da je krenil na napačno pot. Človeška toplina, ki jo je Kopač položil v to vlogo, je bila prav gotovo neoporečna, a je včasih le učinkovala premalo dramatično in premalo silovito, da bi povsem prepričala. Jože Lončina in Meta Pugljeva, ki sta -grala Siggija in Anno, sta ustvarila dovolj plastičen par, ki s , hrupnostjo in plitkostjo kontrastira j z mirnim očetovim značajem. Cisto ; očetovski je bil tudi Janez Presetnik I v sicer epizodni, a za idejni smisel I celotne drame zelo važni vlogi Franka, borca za delavske pravice, ki ve, za kaj se bori in ki živi, kakor pravi sam, »v harmoniji z milijoni*. Tudi Janez Albreht je s Carpom, dobrodušnim sosedom, ki hodi k Bonapartu na obisk, ustvaril pristen in doživet lik. Vse drugačen pa je svet poslovne »živčne« Amerike, kamor je zajadral Joe v svoji boksaški karieri. Tudi ta je po svoje zapleten in tudi tu žive osebe s polnimi in izrazitimi značaji. Trije impresariji, ki se vsi potegujejo za dobičke, ki jih bo mogoče izvleči iz »srečnega fanta«, so hvaležne, a nikakor ne lahke vloge. Tom Moody, katerega življenjska tragedija se odvija vzporedno s Joeo^o, je skoraj prav tako osrednji — negativni junak, po svoji človeški strani nič manj pomemben kot naslov, vloga. Je prav tako hrupen in mogočen, kakor notranje nalomljen in slaboten. France Presetnik mu je dal plastično podobo, ki se sicer ni bistveno razlikovala od njegovih prejšnjih igralskih stvaritev (na pr. Domenico v »Filumeni«), a je lepo zaživela. V nekaterih prizorih pa je zunanja hrupnost vendar zakrila notranjo doživetost in pristnost. Janez Roha-ček pa je v vlogi Roxyja Gottlieba za moj okus precej pretiraval in namesto nekoliko komične, bedaste figure brezobzirnega delničarja ustvaril mestoma naravnost groteskno in igralsko plitvo postavo. Mrzel lik Eadia Fuseiija (Jože Gale) je mnogo bolj prepričal. Najbolj problemska osebnost je tu Lorna Moonova, ki sta jo v alter naciji igrali Judita Hahnova in Slavka Glavinova. Lorna Moonova ljubi Joea in vendar vse do zadnjega ne zapusti Toma Moodyja. Njena vloga v tej drami je bistvena tako za življenje glavnega impresarija, kakor tudi za srečo in nesrečo mladega Bonaparta. Človeško topla, trpeča in razumevajoča sti-~ke svojih bližnjih, je obema tudi »metulj, ki ni nikoli delal«; Judita Hahnova in Slavka Glavinova sta si njen značaj precej enako zamislili, vendar pa je temperamentna m bolj občutena igra Slavke Glavino-ve presegla igro Judite Hahnove. Posebno pozornost zasluži uk Tokia, ki ga je ustvaril Danilo Bezlaj. Podoba tega starega boksa-škega vaditelja, ki uči Joea, da je treba boksati z ljubeznijo in ne s sovraštvom, je bila do kraja dognana in tenkočutno so bile pretehtane vse nianse tega sicer prepr stega, človeško toplega in bogatega zračaja. Tudi Miro Veber je v vlogi »starega« boksača, 29-letnega Pep-per VVhitea ustvaril plastično in prepričljivo postavo. V ostalih vlogah so nastopili še: Janez Lavrin, Franci Prus, Mirko Zupančič, Angel Arčon, Pavle Jeločnik in Jože Zupan. Uprizoritev »Srečnega fanta« zal ni dosegla tiste višine, ki jo drama zasluži, pač zaradi njene tehnične in vsebinske zahtevnosti. »Srečni fant« je drama, ki pomeni v ameriški dramatiki celo epoho, drama, v kateri najdemo zarodke cele vrste modernih dram, ki jih danes občudujemo. Mislim, da bo »Srečni fant« ostal na vseh odrih sveta še desetletja in desetletja, njegove osebe pa preizkusni kamen za mnoge velik igralce. Mestno gledališče je delo opravilo po svojih močeh in čepraV drame ni predstavilo v najpopolnej-ši obliki, je — kljub vsem negativnim pripombam — vendarle stori veliko in zaslužno dejanje. BORIS GRABNAR Dr. Miroslav Hribar (Nadaljevanje in konec) II. Pri vsaik dan naraščajočem zdravljenju alkohol ikov pa se odpira polino problemov, ki so nujno povezam z bojem proti alkoholizmu sploh. Ni zadostno saimo to, da se bolniki sami že javljajo na zdravljenje. Kot smo že omenili, postajajo nekateri v zdravljenju neredni im jih družba ponovno zapelje v popivanje. V vseh primerili je nujna povezava zdravnika, ki vodi kuro, s svojci takega bolnika, da pomagajo pri nadzorstvu rednega jemanja zdravil. V večini primerov je to prav lahko in tam poteka zdravljenje brezhibno. Teže pa je s samoi in ločenci, ki niiimaijo pravega doma in se hranijo po raznih gostilnah ali menzah, kjer točijo tudi alkoholne pijače. V nekaterih takih primerih mora pač hodiiti alkoholik redno vsak dan v ambulanto, kjer dobi tableto, če postane pa tudi pri tem nereden, je pač kandidat za zdravljenje v zdravstvenem zavodu — bolnišnici. Ni pa zadosten samo nadzor nad rednim jemanjem zdravil. Potrrebno bo vpeljati tudi patro- ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA nažo nad okoljem, v katerem žive alkoholiki. To je pa naijitežje poglavje v bojiu proti alkoholizmu. V mislih imamo one težke alkoholike, ki so postali zaradi kroničnega alkoholizma že asocialni, ko trpi zaradi njihovega popivanja družina in družba. Alkoholiki, ki zapijejo vse svoje prejemke, delajo dolgove, odproda-jajo od doma razne stvari, celo obleke in posteljnino, ki povzročajo doma v pijanosti najtežje izgrede im ima cela družina im dostikrat še bližnja okolica neprespane noči. V službi so neredni, pogosto odpuščeni in izpostavljajo svojo družino bedi — ti alkoholiki so najtežji socialni problem. Sodni izvedenci morajo pogosto dajati mnenja, ali so alkoholiki za kazniva dejanja, ki jih store v pijanosti, kazensko odgovorni. Sodišče hoče vedeti, ali ne gre morda za bolezensko stanje. Ne bomo se spuščali v forenzično-medicimsko razglabljanje, ostanimo kair pri vprašanju: ali so to bolniki? Seveda so. Že dejstvo, da iščejo ljudje v prekomernem pitju neko notranje pomrirrjenje in uteho, dokazuje, da njihova duševnost ni popolnoma zdrava in dolgotrajno popivanje napravi še nadaljnjo škodo, telesno in duševno. Telesno bolni (na srcu, ledvicah, pljiučih iitd.) se zdravijo sami po lastni preudarnosti, nerazsodne pa je treba zdraviti, ker niso bodiisi nič več uvidevni za nepravilnost svojega asocialnega početja, bodisi ker nimajo več zadostne volje, da bi sami vzdržali abstinenčno kuro; alkoholizem namreč kaij kmalu okvairi vol jo in naredi iz alkoholikov prave slabiče. Kaj z njimi? Kronične alkoholike, za katere je objektivno ugotovljeno, da so postali asocialni, je treba postaviti pod skrbništvo in njihov skrbnik je po obstoječih zakonskih predpisih dolžan os-krbeti zanje primerno zdravljenje. Odkar obstaja zakon o skrbništvu, se dogaja, da žena takega pijanca predlaga preklic, kaj hitro pa tak predlog tudi umakne, ker je po navadi izpostavljena taki grobosti in tepežu, ko mož za to zve, da ne vzdrži. Zato naj bi bila žena takega alkoholika zadnja, ki bi stavila predlog za preklic. Prijave in podatki bi morali prihajati od neprizadetih objektivnih prič (hišni sveti, podjetja, skrbniški organi, zdravniki, Ljudska milica itd.) in med preklicnim postopkom bo že sod ni izvedenec podal mnenje in sodišče ugotovilo, ali je preklic dovolj utemeljen. Takih preklicanoev je že dandanes dovolj. Le za zdravljenje proti alkoholizmu se skrbniki premalo zaivzemaijo. Smatramo, da je to nujno potrebno, če hočemo vendarle pristopiti k zaščiti družine in družbe pred takimi asocialnimi alkoholiki Prav tako bo treba vsekakor energično zatirati točenje alkoholnih pijač mladoletnikom. Vemo, da je v vinorodnih krajih navada, da že otrokom dajejo alkohol. S ponovnim in ponovnim razlaganjem o škodljivosti tega početja, zlasti pa predavanja po šolah bodo pomagala polagoma zmanjševati to zlo. Veliko hitreje pa se bo dalo to odpraviti drugje: po gostilnah, restavracijah, planinskih kočah in raznih prireditvah. Razen disciplinskega postopka j proti vinjeni mladini je nujen kazenski postopek proti odraslim, ki l so dali ali prodali mladoletnikom alkohol. Seveda je pa treba za-i ložiti vse take lokaile z zadostno količino najraznovrstnejših brezalkoholnih pijač po zmernih cenah. Sedanje cene raznih sadnih sokov so previsoke, niti jiih nimajo povsod. Sadne pijače bo prav tako treba propagirati v vseh bifejih tovarn in velikih podjetij, ker se s točenjem alkoholnih pijač samo propagira alkoholizem. Ze leta in leta s predavanji in članki pojasnjujemo dejstvo, da storilnost dela pri uživanju alkohola pada, kljub temu pa so še vedno vsi taki obratni bifeji založeni predvsem ali samo z rlkoholnimi pijačami. Ne samo za boj proti alkoholizmu, temveč tudi v inte- ( resu zmanjšanja neštetih obratnih in prometnih nesreč je, da se uki- j ne v takih krajih točenje vseh j alkoholnih pijač in oskrbi te okrepčevalnice z brezalkoholnimi i pijačami. , Ko pregledujemo kartoteko j kroničnih alkoholikov, ki so v I zdravljenju, vidiatao, da. saipijejo1 povprečno dnevno 150 dinarjfV’ pa tudi več; ves postranski za' služek gre v pijačo, po večini P8 četrtina ali več rednega zašlo**®’ včasih celo vsa mezda. Pri P, ^ urnem delu se tak delavec *e , uj bolj izčrpava,' zaslužek pa P°rj . še za to, da si kvari telesno i®, ’ ševno zdravje ter tira svojo družino v vedno slabši socialni P^" loža j. En sam tak alkoholik zapravi letno 50.000 do 60.000 di,n-Če priračunamo še izgubo na delu ob »plavih dnevih« in stroške zdravljenja zaradi bolezni > povzročene po alkoholu, se /a vsota podvoji. Te številke kažejo, kako velika je gospodarska škoda- Nismo taki optimisti, da nam bo zdravljenje alkoholizma z Antabusom ali Cronetalom odpravilo popolnoma uživanje alkoholnih pijač, vendar je že ogromen uspeh, če dosežemo, da se ljudje ne bodo več opijamiili. K° je v zdravljenju, pa le skuša še piti, mu je po vsakem kozarcu slabo; pijača se mu pristudi, ne zapravlja več in v pijanosti ne plačuje več drugim. In že to je velik uspeh. S pravilnim in potrpežljivim postopanjem s takimi bolniki, karr je sedaj najvažnejša naloga mentalne higiene, moramo priti do t*spehov i iMiKnKA« -——— HHSMVOtvi^uaU« ' c , i^r«wvg»»«>«Hwwj9i SScSsč^Sfe^Ss wol &Lth&8t Razpisana je bila nagrada, celo I je blizu nevarnost. Jaz sem si pa dve nagradi sta bili razpisani,! svoj tek zadel kot življenjsko ena majhna in ena velika, za j nalogo in sem v službi postal in-največjo hitrost, pa ne samo -za j valid. Ce je že kdo sploh imel en sam tek, temveč za hitrost dobiti prvo nagrado, tedaj bi jo skozi vse leto. ! moral dobiti jaz. Toda jaz ne po- »Jaz sem dobil prvo nagrado!« znam širokoustenja in bahanja, je dejal zajec. »Pravičnost mora | temveč ju zaničujem!« vladati vsaj tedaj, kadar so v j In po teh besedah je polž nagradnem razsodišču sorodniki j pljunil. in znanci. Da pa je polž dobil | »Jaz lahko mirne duše odgo-drugo nagrado, je zame skoraj I varjam, da je bila vsaka nagrada, žaljivo!« j vsaj z mojim glasom, podeljena »Ne,« je poudaril količek vpravično!« je povzel besedo stari i_4 • v,: i _;xn -v«-. /->_ m i t r Ir i i p> 1 plpn ograji, ki je bil priča pri razdelitvi nagrad. »Treba je gledati tudi na pridnost in na dobro voljo, to je dejalo več uglednih ljudi in sem to prav dobro razumel. Polž je seveda potreboval Pol leta, da je prišel čez prag. Pri tem se je poškodoval, zlomil si je ključnico zaradi svoje hitrosti, ki jo pri njem moremo vsekakor tako imenovati. Ves je živel samo za svoj tek in tekel je s hišo na hrbtu! To vse je zelo »jfarmantno« in zato je tudi dobil drugo nagrado!« »Name bi tudi Lahko malo Pomislili!« je dejala lastovica. »Mislim, da se nihče ni izkazal hitrejšega od mene. In kako daleč Po svetu sem bila, daleč, daleč, daleč!« »Da, prav to je vaša nesreča!« je dejal količek v ograji. »Preveč ste nestanovitni. Zmerom, ko začne tu zmrdovati, odpotujete v tujino. Nič Somovinske ljubezni nimate. Vas ne moremo jemati v poštev.« »Kaj pa, če bi vso zimo ležala V barju?« je odvrnila lastovica. »Ce bi ves čas spala, ali bi potem prišla v poštev?« »Prinesite potrdilo stare čarovnice Barjanke, da ste polovico mejni kol v gozdu, ki je bil član pooblaščenega razsodišča. »Jaz se lotim vsake stvari spodobno, kakor veleva red, s preudarkom in »Jaz bi seveda glasovala za . tedaj pa mu je lokomotiva zdro- \ samo sebe, če bi ne bila med!bila zadnji nogi, zakaj na loko-1 sodniki!« je dejala mula, ki je j motivi sem bila jaz. Zajec je ob-bila tudi v razsodišču. »Ne gre, j ležal, jaz sem se pa peljala dalje, da bi jemali v poštev samo hi- j To se vendar pravi, da sem zajca trosi, s katero se kdo giblje, tem- premagala. Toda meni ne gre za več tudi vsako lastnost, ki jo kdo 'nagrado!« ima, na primer to, koliko more I »Meni, seveda, se zdi,« je mi- j kdo vleči. Vendar danes tega ni-|sijja divja vrtnica, a glasno tega! sem hotela poudarjati, tudi ne povedala, ker to pač ni v njeni! zajčeve pameti na begu ali zvi- j naravi, da bi se izpovedovala, če-tosti, ko iznenada napravi skok prav ^i bilo dobro, da bi to pot v stran in spelje ljudi na napac- spregovorila. »Meni, seveda, se no sled, da ne vedo, kam se je da bi moral prvo nagrado in ' skril. Ne, še nekaj je bilo, kar ^U(j- drugo nagrado dobiti sončni se zdi nekaterim zelo vazno m ne /arok. Sončni žarek preleti v tre-smemo spregledati, mislim to, kar nu^jcu neizmerno pot od sonca do imenujemo lepoto. Jaz gledam nas ^ pride s silo, da se zbudi vsa narava. Njegova lepota je to-jlikšna, da me, vrtnice, ob njej zardimo in zadišimo! Visoko sodišče, na to, kakor vidimo, sploh ni pomislilo. Če bi bila jaz sončni žarek, bi vsakemu razsodniku dala sončarico, toda ta bi jih napravila samo nore, to pa lahko Nova slikanica NA POJEDINI Indijska pravljica V starih časih je živel boga- ^ ________________ _ _____________ taš v lepem gradu Atpatu. V ve- postanejo brez nje. Nič ne bom ! liki poletni vročini je povabil na i rekla!« je mislila divja vrtnica. | pojedino vse ljudi svojega stanu, i »Mir naj vlada v gozdu! Krasno le svoje sestre ni povabil. Sramo-! je cveteti, dišati in živeti, živeti i val se je, ker. je bila siromašna. ! v pesmi in pravljici! Sončni ža- Sestra je mislila, da se je pO-rek nas bo vendarle vse preživel.« vabilo zanjo izgubilo. Zato je »Kakšna je prva nagrada?« je i vzela svoje otroke in odšla na vprašal deževnik, ki je bil čas obisk k bratu. Brat jih je takoj prespal in šele zdaj prišel. I »Prva nagrada je prost dostop 1 v zelnik,« je odgovorila mula. »To nagrado sem jaz predlagala. Zajcu ta nagrada pripada in jo je moral dobiti in tako sem kot mi-! sleči in delovni član razsodišča I doletela njenega moža velika sre- spravil v zakotno izbo, da bi drugi gostje ne videli. Sestra je to dobro razumela, pa tudi gostje so videli, da je brat storil to zato, ker je bila sestra siromašna. Kmalu po tej pojedini pa je je, kar najbolj ljubeznivo je mogel. Sestra pa ni hotela nič jesti, temveč je začela polagoma odlagati svoje zlate uhane, demantne ovratnice in z biseri okrašene zapestnice. Brat jo je opazoval ves začuden. Ko pa je začela jemati s krožnika zrnca kuhanega riža in jih devati v uhane, dišave tlačiti v ovratnico in pecivo v zapestnico, je brat mislil, da sestro zapušča pamet. Ves prestrašen je zaklical: »Sestra, kaj vendar delaš? Zakaj ne ješ?« Sestra pa mu je odgovorila: »Jedla sem pri pojedini, ki si jo nedavno priredil v Atpatu. Danes pomislila glede na njegovo korist, j ča. Postal je zelo bogat. Prav pa nisem bila povabljena jaz, [ ki naj bi jo imel. Polž sme sedeti ' na ograji in lizati mah in sončne žarke in je nadalje postavljen za enega prvih razsodnikov pri hitrostnem teku. To je veliko vred časa prespali v domovini, potem premišljeno. Sedemkrat sem imel zlasti na lepoto. Videla sem lepe, no. Reči moram,^ da veliko pri-nriHo+Q ,, „„s+ott „ že poprej čast, da sem bil ude- pridete v poštev.« »Jaz bi pač zaslužil prvo nagrado in ne drugo!« je spregovoril polž. »Toliko že vem, da je zajec tekel samo iz strahopet- ležen pri razdelitvi nagrad in da sem glasoval, toda šele danes je obveljala moja volja. Pri vsaki razdelitvi sem se držal nekega nosti, ,ker je vsakokrat mislil, da pravila. Zmerom sem glasoval za prvo in drugo nagrado po določenem abecednem redu. Bodite tako prijazni in poslušajte, razložil vam bom, kako se to napravi. Predzadnja črka je z, tu imamo zajca, in zato sem zajcu prisodil prvo nagrado. Osma črka od »z», šteto nazaj v abecedi je IGRA Z GUMBI Igra z gumbi je zelo zabavna. Saj lahko gumb, ki leži na mizi z vzboklino navzgor, z drugim gumbom odrinemo kar čez vso mizo. No, zdaj pa si oglejmo takole igro z gumbi. Med stvarmi, ki jih je mama odložila in jih trenutno ne potrebuje, bo morda tudi primerna škatla. Potrebovali boste škatlo, njen pokrov in še večji kos kartona. Ta kos kartona oblikujte tako, da bo vpadal v škatlo od njenega ožjega notranjega roba do nasprotnega vrhnjega roba (to vam na sliki pokaže črtkasta linija). Pokrov škatle na enem koncu odrežite za 3 cm, da bo, ko boste z njim škatlo pokrili, ostala na spodnjem koncu odprtina. Zdaj pa preizkusite še svoje risarske sposobnosti in narišite na Pokrov tigrovo glavo (glej sliko!) 2 ostrim nožem pa pazljivo izrežite tigru široka usta — robovi morajo biti gladki, da se gumbi ne bodo zadevali. Ko bo vse to opravljena, prilepite pokrov na škatlo. Pred začetkom igre se dogovorite še o pravilih, da bo igra vsem igralcem jasna in da ne bo prišlo do prepira. Vsak igralec bo skušal svoj gumb poslati skozi tigrova usta v škatlo, in sicer tako, da bo z drugim gumbom Pritisnil na njegov rob (glej sliko!). Sleherni igralec ima pravico ciljati desetkrat po vrsti. Kdor bo imel izmed teh desetih poskusov največ zadetkov, ta bo zmagovalec. Če se bo zgodilo, da bosta imela dva igralca isto število zadetkov, bo med njima odločila Ponovna igra. pravilno raščene zajčeve uhlje in čakujem od bodočnosti, saj začeli užitek jih je gledati, kako dolgi smo prav dobro!« so. Bilo mi je skoraj tako, kakor' bi videla sebe v svojih otroških letih in tako sem — glasovala za zajca.« »Pst!« je dejala muha. »Jaz ne mislim govoriti, samo nekaj hočem povedati — povedati hočem samo to, da sem dohitela Več nego enega zajca. Zadnjič sem enemu mlajših zdrobila obe zadnji nogi. Sedela sem na lokomotivi pred vlakom — to večkrat tedaj pa je brat priredil spet po jedino. In ni povabil le sestre, temveč je poslal sijajno kočijo po vso njeno družino. Na pojedini v svojem gradu je potem gostil svojo sestro z naj večjo častjo, sedela je na najodličnejšem mestu pri mizi in stregel ji temveč moj zlati nakit. Zato pa naj je moj nakit in naj se raduje tvoje gostije.« Brata je bilo sram in je sestro prosil odpuščanja. Sestra mu je rada odpustila, a od tistega časa brat ni več preziral siromašnih ljudi. Zanalašč ne bom jokal »p« in zato je dobil polž drugo nagrado. Prihodnjič bo »v« kot prva nagrada in »o« kot druga nagrada. Povsod in zmerom mora storim, tako lahko najbolje opazuješ njegovo hitrost. Mlad zajec je dolgo časa tekel pred lokomotivo, niti slutil ni, da sem jaz manjšo čredo. S to se je drugo leto napotil v gore pes. Ta je zvesto čuval čredo, jo jeseni še večjo in debelejšo prignal v dolino. Najlepše te pozdravlja Novak Janez, Črnomelj. vladati pošten red! Treba je stati v bližini. Nazadnje pa je moral na trdnem stališču!« odnehati in se umakniti s proge, Dragi Jurček! Oprosti mi, da se Ti še nisem j je naprosil lovca, naj volka po-zahvalil za knjigo. Dobil sem jo konča, kar je ta rad storil. Vsa prvega v šoli. Hišnik me je po- sreča, da je v dolmi obdrza iskal in mi izročil zavitek. Čudil sem se, kaj bi bilo. Ko sem ga odprl, mi je obležala v roki knjiga. SpoiUnil sem na moj spis in vedel sem, da je ta knjiga nagrada. Bil sem je zelo vesel. V eni sapi sem jo prebral in še drugič. Z zanimanjem sem spremljal Stanka na njegovih potih, do herojske smrti. Zato, Jurček, najlepša hvala za knjigo. Danes Ti pošiljam zopet dva prispevka. Upam, da bo vsaj eden goden za objavo. Kmet in volk Neki kmet je potreboval ovčarja. Za hlapca sta se mu ponudila pes in volk. Volk se je na dolgo in široko hvalil ter poveličeval svojo . zvestobo. Pes pa je sovražil hvalisanje in je preprosto rekel: »Dragi gospodar, saj veš, da ti vedno zvesto služim in ti bom tudi sedaj.« Kmet pa je verjel prekanjenim volkovim besedam. Sprejel ga je v službo. Drugo jutro je volk odgnal številno čredo ovac na planine. Vrnil naj bi se šele jeseni. Dnevi in meseci so pretekli. Prišla je jesen, nato zima. Kmet je čakal na čredo. Ko je zapadel sneg, se je odpravil v gore. Pot so mu kazala okostja njegovih ovac. Ko je prišel na zadnji travnik, je zagledal volka, kako se masti z zadnjo ovco. Spoznal je, kako ga je volk ukanil. Volk se je celo leto mastil z ovcami, namesto da bi jih pasel. Kmet Brivec Dušan opravlja svoje j jih je bilo. Pred nekaj dnevi pa delo že pol stoletja. Ze mnogo I je prišla v njegovo brivnico mati mirnih in nemirnih otrok je stri- s sinom. gel. Se števila jim ne ve, toliko »Pripeljala sem vam Petrčka, da ga lepo ostrižete. Saj bo priden. Ne bo jokal,« je prosila mama in se ljubeznivo smehljala. »Take otroke imam rad,« je dejal Dušan in posadil Petrčka na stol. »Uuuuuuu, ne maram se striči. Ne maram,« je začel na vsem lepem Petrček tuliti. »Tiho bodi, sinko. Mama ti bo kupila čokolado.« »Nočem se striči,« je še dalje tulil sinko. Brivec pa se ni aftral na dečka, vzel je škarje in glavnik in ga začel striči. »Tiho bodi. V cirkus bova šla, ali pa v kino,« je mama mirila objokanega sinica. Petrček pa je jokal in jokal. Solze so se mu v potokih ulivale po obrazu. PRVI APRIL Kaj, ne veste še? Lepa reč je to! Ste mar danes zjutraj vstali na uho? Radio že ves dan govori o tem, vi pa nič ne veste — naj vam jaz povem? Davi se je spletla tale strašna stvar: za goro deveto je ukral komar hlebec kruha v peči in navrl je z njim preko deveterih hribov in dolin... Joj! naenkrat v zraku mačka ga uzre, misli si: kragulj je, pa jo brž ucvre preko trhlih plotov, preko trdih cest, da spod šap praši se tisoč svetlih zvezd! Kuža, ki ta čas je še prav milo spal, mačko je zaslišal, se neznansko zbal, in s kolibo hkrati, kolikor je šlo, se kot blisk pognal je v divji tek pred njo! Zdaj pa najstrašnejše: končno vsi trije so se zaleteli v brzovlak nekje — in nesreča strašna terjal« je vsaj _ tisoč smrtnih žrtev... No, ste čuli zdaj? L. Krakar DANES DANES MUC BEZI PRED VSE ZA NOS Marec z repom je zavil, "*[MlSKO, smuknil k nam za njim april, TIČEK NOSI POLŽJO HIŠKO, ’ = ’ u~ POLŽEK V GOZDU ZVRGOLI, PSIČEK POJE: KIKIRI!... »Nočem, nočem!« je brez prestanita ponavljal. Mama ga je še dalje prosila in mirila. Vsega, kar s' je spomnila, mu je obljubila. Vsi v brivnici so gledali dečka in mamo. Dušanu je bilo že vsega čez glavo. »Prosim vas, pustite otroka, naj kriči, nikar ga ne tolažite. To me prav nič ne moti. Kar joči se, dečko.« Mama ga je začudeno pogledala. Petrček se je obrnil in dvignil glavo. Oči je imel vse solzne. Umolknil je in polodprtih ust i gledal brivca. »Kar joči, saj ti jaz tega ne branim,« mu je skoraj jezno dejal Dušan. »Ne, ne bom, zanalašč ne bom,« se je namrščil Petrček, se obrnil in sklonil glavo. Dušan se je nasmejal in kmalu ostrigel dečka. Z. V. Toda ni še konec kuge! Prah se v reko je zvalil in vso vodo zamočviril in jo v močnik spremenil. Kdo bo zdaj ta močnik snedel brez zabele in soli? Naj ga snejo pometači, ki pometli so smeti? OVCA PASE ZDAJ VOLKOVE, RIBICA KOT LEV ZARJOVE, VEVERICA V ZEMLJI SPI, KRT PO DREVJU SE PODI... TA POSKOČNICA VESELA, MISLITE, JE — LAZ DEBELA ALI COPER ZLOBNIH VIL? NE — LE PRVI APRIL! Danilo Gorinšek BESEDA STIRIZLOZNA RAZCLENJENJE POMENI, PRESEKAJ JO NA DVOJE, DVEH ŽENSK IMAS IMENI. ovzn-VNv :vznvNV) prvi april prinesel smeha je v deželo za dva meha, smeha, kreha in še kaj — pa ne vprašajte — zakaj. Ker povel je vse za nos in odplesal dalje bos, mačice otresel vrbi je po temenu in grbi, na piščalko z vetrom piskal, z burjo h Kraševcem privriskal, moče porosil Dolenjcem, nasejal snega Gorenjcem, Štajercem navlekel blata, da bo letina bogata, da bo sonce posvetilo, polje s cvetjem okrasilo. Kdor bo cvetje to dobil, rep aprilov bo lovil, ovne, ovce gnal bo pasti, slišal mlado travo rasti. Črtomir Šinkovec KOS OPEKE Davi je nekdo ukradel kos opeke iz zidu in porušil nebotičnik v kup kamčnja in prahu. Ker se je promet ustavil, pometači so prišli in pometli ruševine, preden bi preštel do tri. A preveč so se zagnali! dvignili so val prahu in v megli nihče ni videl niti svojega no"u- Ali naj ga sne potepec, ki opeko je ukral? Toda ta se je že zdavnaj brez sledu od tod pobral. Menda bo še kar najbolje, če tako se zapove: Prvi April je skuhal kašo — Prvi April jo naj poje! Kajetan Kovič DNEVNE NOVICE Obvestilo. S 1. aprilom 1955 stopi v veljavo spremenjena telefonska tarifa. Za vsak lokalni pogovor, opravljen iz telefonske govorilnice, bo znašala pristojbina 10 din. S tem dnem bodo preurejeni avtomatski aparati v vseh telefonskih govorilnicah tako, da bo možno opraviti po-gbvor s tem, da bosta vržena v avtomat dva nova kovanca po 5 din. ( Prosimo koristnike, da naše obvestilo j upoštevajo, da ne bi prišlo do ne-! potrebnih razburjanj in okvar na I avtomatskih telefonskih aparatih v • govorilnicah. — Podjetje za PTT pro- I met v Ljubljani. Kjs lahko kupiš srečko loterije Počitniške zveze? Pri vseh srednjih in strokovnih šolah v Ljubljani, Mariboru in Celju ter pri vseh prodajalcih Jugoslovanske loterije Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane na III. redni občni zbor, ki bo 2. aprila 1955 ob 15 v dvorani direkcije PTT v Cigaletovi ulici 6. Geodetsko društvo LRS ima redni občni zbor 2. aprila ob 9 v dvorani Doma železničarjev na Trgu OF (poleg glavnega kolodvora). Dopoldne je običajni dnevni red, popoldne od 14.30 dalje pa razprava po referatih. Isti j dan ob 20.30 bo družabni večer društva v Osrednji študentski menzi na Miklošičevi cesti. Vabila dvignite pri Geodetskem zavodu LRS. Kremser Schmidtove slike iz Gornjega grada so danes poslednjič razstavljene v Narodni galeriji od 10—18. FLEX idealno čisti vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Zahtevajte in pazite na znamko FLEX. Umrli so v Ljubljani Pogreb Kovač Franc, zasebnik, bo danes ob 11 na Zalah. Mravlje Vojko, dojenček. Pogreb bo danes ob 11 na 2aJah. Prinčič Majda, dojenček, bo danes ob 11.30 na Zalah. Pogreb Sulc Miran, otrok. Pogreb bo danes ob 14.30 na 2alah. III. LJUBLJANSKI FESTIVAL | Od 11. junija do 14. julija 1955! bo v Ljubljani v okvi-ru proslav ob 10-letnici osvoboditve Ljubljane III. Ljubljanski festival. Na sporedu so dramske, operne, baletne, koncertne in folklorne prireditve. Sodelujejo najodličnejši solisti in umetnostni ansambli Jugoslavije Skupno bo 28 prireditev. j Za te prireditve razpisujemo dva abonmaja: A in B. Vstopnina: Za abonma A in1 B: sedeži I. skupine 3200 din: sedeži. II. skupine 2400 din; sedeži m. sku- j pine 1600 din. Vstopnina je plačljiva v štirih enakih obrokih od aprila dalje. Pripominjamo, da je abonmajska vstopnina znižana za 20 odstotkov. i Za prireditve, ki niso vključene v oba abonmaja, bo možna rezervacija vstopnic po normalni vstopnini. Festivalne prireditve bodo v Kr>-žankah, v Unionu, Slovenski filharmoniji, Operi, Drami in na rotovškem dvorišču. Interesenti naj se javijo v festivalni pisarni, Dalmatinova 15, hotel Turist, vsak dan od 10—13. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki Je namenjeno širšim interesiranim krogom Dne 31. marca ob 18 bo predaval v dvorani SAZU univ. prof. dr Milan Grošelj. Tema: O vplivu starejših jezikov na indoevropske v zvezi z rabo svojilnega pridevnika. Predavanje g. Richarda Stoneja v Ljubljani. Ob obisku uglednega britanskega ekonomista g Stoneja prireja Društvo ekonomistov dvoje predavanj. V četrtek, 31. marca ob 17 bo predaval g. Stone o družbenem računovodstvu, dne 1. aprila ob 17 pa o modernih »input-output« analizah. Obe predavanji bosta v prostorih Trgovinske zbornice v Beethovnovi ulici. V četrtek, 31. marca ob 20 bo zanimivo predavanje novinarja Aljoše Furlana: »Vtisi iz Burme in Indije«. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Predavanje bo v prirodoslovni dvorani Univerze, vhod iz Gosposke ulice. KONCERTI V ponedeljek, 4. aprila, simfonični koncert za rdeči abonma. Dirigent Carlo Zecchi iz Rima, solist Anton Trost. Na željo dirigenta je program deloma spremenjen, in sicer izvaja prof. Trost namesto petega tretji Beethovnov koncert za klavir. — Na sporedu še Haydnova Vojaška simfonija ter Beethovnova IV. simfonija. Vstopnice od 300 din navzdol v Filharmoniji. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 31. marca ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Abonma U. Petek, l. aprila ob 15.30: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Abonma Pe- | tek I popoldanski. (Caletti — Jurij Souček.) OPERA Četrtek, 31. marca ob 19.30: Švara: Prešeren. Abonma red K. Petek, 1. aprila ob 19.30: Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red C. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 31. marca ob 20: Odets: Srečni fant. Izven. Petek, 1. aprila ob 20: John van Druten: »Grlice glas«. — Abonma LMS. Čestitke Naši mamici Mariji Zvabovi iskreno čestitajo in ji želijo hitrega okrevanja vsi domači. Sestro Darinko Jeki Iz Ljubljane pozdravlja Nataša. »♦«♦»«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ■»♦♦♦♦♦♦♦♦» »»♦»<♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Dr. Vikija Gabrška iz Ljubljane pozdravljajo in mu želijo obilo uspehov njegovi prijatelji. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 2. aprila ob 20: Budak-Filipič: | Klobčič. Ljudska veseloigra. Izven. Zadnja večerna uprizoritev. Nedelja, 3. aprila ob 16: Goemer: Pepelka. Pravljična igra. Popoldanska predstava. ob 20: Dobričanin: Skupno stano-1 vanje. Komedija. Večerna predstava. Izven. i Prodaja vstopnic v Mestnem domu, od petka dalje. Vstopnice se lahko I rezervirajo po telefonu št. 32-860. Dne 30. marca 1955 je v Ljubljani umrl dr. Fran Windischer Zaslužnega zadnjega predsednika društva »Narodna galerija«, velikodušnega podpornika slovenske upodabljajoče umetnosti in zvestega sodelavca do zadnjih dni ohranita v častnem spominu NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO LRS V LJUBLJANI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA PREMINIL NAS DELOVNI TOVARIŠ FRANC DOLC DIREKTOR PODJETJA »MIZARSTVO« ROGAŠKA SLATINA NEPOZABNEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI NA ZADNJI POTI 31. MARCA 1955 OB 15,30 V ROGAŠKI SLATINI. NEUMORNEGA DELAVCA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. ROGAŠKA SLATINA, 30. MARCA 1955. KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA »MIZARSTVO«, ROGAŠKA SLATINA Umrla je naša ljuba žena, mama, sestra In teta MARIJA BENČINA Pogreb bo v petek, 1. aprila 1955 ob 9. uri v Riibnici. Ribnica, Ljubljana, 30. marca 1955. Žalujoči: mož, otroci in ostalo sorodstvo. Globoko potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki itn mučni bolezni v 44. letu starosti zapustila naša predraga sestra, svakinja in teta PAVLA VASLE Pogreb drage pokojnice bo v petek, 1. aprila 1955 ob 10 iz hiše žalosti na pokopališče v Preboldu. Prebold, Orla vas. Celje, Polzela. Žalujoče sestre in ostalo sorodstvo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE I Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 1. aprila ob 17: Kuret: »Obuti I maček«. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za četrtek, 31. marca Poročila: 5.05, 6.00 , 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Venček jugoslovanskih narodnih pesmi — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Za pionirje — 11.30 Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Ljudskopro-svetni obzornik — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Študentska tribuna — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 16.30 Tečaj francoskega jezika — 28. lekcija — 15.45 Zabavne melodije — 16.10 Utrinki iz literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Okno v svet: Upor malih trgovcev v Franciji — 18.10 »Pesem skozi stoletja« — 18.30 Modni kotiček — 18.40 Starejše slovenske borbene pesmi poje Mariborski ko-, m orni zbor p. v. Rajka Sikoška (Pre- I nos iz Maribora) — 19.00 Radijski ’ dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Domače aktualnosti — Ing. Miloš Vehovar: Pred občnim zborom republiške tiegovinske zbornice — 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Sto let Withmanovih Travnih bilk — 21.30 Spored popularnih orkestralnih skladb — 22.15—23.00 »Po svetu jazza«. 22.15—23.00 UKV program: Operne aTije — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba) VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v četrtek, dne 31. marca 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Dežurna lekarna v petak, dne 1. aprila 1955: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO Spored za četrtek, 31. marca PARTIZAN: Angleški film: »Veseli Norman«. UDARNIK: Francoski film: »Trenu- fplr POBREŽJE: Francoski film: »Trenutek resnice«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 31. marca ob 10.30: Adam: Giselle; Chopin: Les SiLphides; Gershwin: Rapsodija v modrem. Red A. Petek, 1. aprila ob 19.30: Lope de Vega: »Vitez čudes«. Red ZlS. Umetnostna galerija — Maribor. Razstava štajerske umetniške fotografije. Razstavlja blizu 30 štaijerskih fotoamaterjev, kandidatov in moj* strov fotografije 100 umetniških fotografij. Klubi Ljudske tehnike in fotoamaterski krožki prirejajte skupinske obiske razstave. CELJSKE VESTI Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe mesta Celja za mesec april 1955. Dne 3. aprila: dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ulica 9. Dne 10. aprila 1955: dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. Dne 17. aprila 1955: dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska 36. Dne 24. aprila 1955: dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 31. marca ob 15: Friedrich Forster: »Sivec«. Zaključena predstava za I. gimnazijo Sobota, 2. aprila ob 19.30: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Nedelja, 3. aprila ob 14.30: N. Krasna: »Draga Ruth«; ob 19.30: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Zveze z vlaki za vse predstave ugodno. VEST! IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 31. marca ob 16: Za red C in izven. Joseph Kesselring: »Arzen in stare čipke-;. Nedelja, 3. aprila ob 16: Joseph Kes-selrlng: »Arzen in stare čipke«. Izven in za podeželje. DBOBN1 OGLASI »CER«, podjetje za naprave in montažo, Cačak, več strojnih in elektrotehnikov * delo v konstrukcijskem biroju obratu s prakso in brez nj®* . mene ponudbe je treba poslati 10. aprila 1955. RAZPIS: Komisija za razpis.mesi direktorjev pri okrajnem lJuasK odboru Trbovlje razpisuje •m direktorja trgovskega poaJ«*ja .. bira« Zagorje. Pogoji: *°mer5^3d s petletno prakso ali gospoda poslovodja z 10-letno z po tarifnem pravilniku. Pra^vi0. dokazili in življenjepisom J e žiti na naslov: Okrajni ljudski bor Trbovlje, Komisija za mest direktorjev, Trbovlje, i; nji je priložiti kolek za 30 din občinsko takso za 20 din. za -rok za vlaganje prošenj je w po objavi razpisa. Komisija za pis mest direktorjev pri 45 Trbovlje. VARILCA, več strojnih ^ljučavni^-jev in kovinostrugarjev - spr takoj »Indos«, Ljubljana, M » Ob železnici. BETONSKO ŽELEZO zamenja™* zidno ali votlo opeko. Po™1?.« v upravo lista pod »Opeka«. STANOVANJE, lepo, komfortno, u ln polsobno. z uporabo pustite pobijati, da ne bi nič motilo vaših kupčij, vašega pijančevanja in vaših požrtij.« »Molči, prepovedujem ti govoriti!« je kriknil starejši Čang> ki se ni več mogel premagovati. »Domov prideš ko berač, pred vratarjem se moram sramovati lastnega sina, sestradan si, umazan’ raztrgan kot berač. In ko berač tudi govoriš. Pozabljaš na svoj0 dolžnost do očeta, do družine. Na ministrskem položaju bi lahko bil, v vladi bi lahko bil koristen in bil bi v čast svoji družini, tu je banka, ki sem jo zgradil z A ^ * V V' ST W V' V V' v V V* V V 'V' ^ ^ ^ ................................ 1 msm t ^ ' 'gaj , ;_J_C ' ’ j M=iU« li” l | EMM s? Jesenice ** s BEOGRAD Birčaninova 1 obvešča gospodarske kroge Slovenije rečni Maribor ! 1 stoie Slov Bistrica S Ljubljana Senta Zidam most Vi'mu 0 Zrenjanin Becej Osijek fts Crvenka Zanjeb^S Novi Sad 0 Karlovac |*p Pančevo Beograd'''^ RneKa GOSPODfiBSTVEKIKI SLOVENCE \ UPORABLJAJTE ZA PREVOZ MASOVNEGA IN KOSOVNEGA BLAGA ZA SRBIJO, AP VOJVODINO IN OBRATNO NAJCENEJSO PREVOZNO POT, KOMBINIRANI ZELEZNISKO-RECNI PROMET PREKO SISKA 9 JUGOSLOVENSKO REČNO BRODARSTVO BEOGRAD VAM S SVOJIMI PLOVNIMI OBJEKTI IN UTRJENIM PLOVNIM VOZNIM REDOM ZAGOTAVLJA SIGUREN IN CENEN PREVOZ INDUSTRIJSKIH IZDELKOV, ZELEZA, RUD, BAKRA, GRADBENEGA LESA, MODRE GALICE, SLADKORJA, 2ITA, MLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGEGA Q VSO MANIPULACIJO BLAGA PRI SPREJEMU IN ODPREMI BLAGA ORGANIZIRA JUGOSLOVENSKO REČNO BRODARSTVO ® REEKSPE-DICIJA BLAGA PROMPTNA! Pojasnila za Slovenijo daje zastopnik Jngoslovenskog rečnog brodarslva Beograd v Kranja, telefon 523-185, Titov trg 22 KAKOR TUDI VSE AGENCIJE NAŠEGA BRODARSTVA. ’ W 1 ‘.-•j------- W v v ^ *iirw'ir^r^rr'V' s l^i A db j. A ^ ^ A Af. (A. -». ^ ^ 1^1 - - * List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IIL, telelon št 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev 21-613 in kulturna rubrika telefon št 21-887, Nazorjeva ulica V0/IL — Uprava: Kopetarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun pri NB 601-T-632. poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo V neštetih nizkih lesenih hišicah Neki Švicar se je nedavno Šivi VCČilld prebivalcev glavnega mesta laponske mudil v Tokiu, ki je po vojni temeljito spremenil lice, saj ni sem zaslutil, da sedem milijonov več zgolj japonsko, marveč i prebivalcev ne živi v modernem • j ■ j j i ' mestnem središču, marveč prav v precej tudi mednarodno mesto, i tem neskončnem morju Lenih odkar so pravi gospodarji Ja- hišic. Nič kaj me ni mikalo vsto-ponske ameriške čete. Takole piti v nabito polni tramvaj ali opisuje Švicar življenje v avtobus. Vsa mestna vozila imajo zgolj japonske napise. Tudi v Tokiu: Prve pol ure je Tokio preizkušnja za živce. To preizkušnjo . sem preživel v avtomobilu na poti v tisti del mesta, kjer so I najlepši hoteli. Na Japonskem j vozijo vozila po levi strani — toda kako! Človek bi dejal, da je najbolje voziti tako hitro, da se ti vsi spoštljivo umikajo. Nič čudnega, da kdaj pa kdaj poči. Po prvem pretresu sem si upal odvrniti pogled od hladilnika in se nekoliko ozreti. Takoj pa sem se vprašal, kje neki se začenja Tokio, tretje največje mesto sveta? Avto je drvel mimo nizkih, starih, za po-rušenje godnih hišic. Šele ko ni bilo vožnje konca ne kraja, ko se je oko že naveličalo teh hišic, Drobne ZANIMIVOSTI Buenos Aires. Včerajšnja »Demo-kracia« piše v odgovoru na pastirsko pismo, ki je bilo včeraj prebrano v vseh argentinskih cerkvah, da so visoki cerkveni dostojanstveniki rimskokatoliške cerkve naj slabši in najbolj zahrbtni sovražniki programa, ki ga uveljavlja predsednik Peron. »Ti kardinali, nadškofi in škofi pridigajo delavcem sramotno resignacijo,« piše ta časnik, o katerem sodijo, da izraža mnenje vlade. Današnji njegov uvodnik, sodijo tod, je pravzaprav gledišče Peronove vlade v sporu med vlado in katoliško cerkvijo. Spor med cerkvijo in argentinsko vlado traja že od lanskega novembra. Včerajšnje pastirsko pismo očita vladi, češ da je ukinila plače duhovnikom, ki so učili verouk, v tem ko je duhovnikom drugih veroizpovedi pustila proste roke, pa katoliški cerkvi ne dovoli, da bi brezplačno uporabljala radijske postaje in izraža bojazen, da bo vlada odpravila subvencije v znesku 80 milijonov pe-zosov. * Včeraj je član posvetovalnega odbora komisije za mirnodobno uporabo atomske energije E. Thum iz Clevelanda (Ohio) izjavil, da grade sedaj poskusni model atomske električne centrale. Ta centrala bo tako majhna, da jo bodo lahko prevažali s kamionom, hkrati pa tako močna, da bo lahko razsvetljevala celo mesto ali vojaško taborišče. Thum je dejal: »Peščica goriva za takšno centralo vsebule toliko energije, kakor 80 do 90 kamionov premoga. V kovček lahko spravimo dovolj goriva za vse leto.« * Washlngton, 30. marca. (USIS). — ZDA bodo v letošnjem novembru poslale odpravo na Antarktiko, ki se bo lotila svojega dela na treh opazovalnih točkah. To delo Je potrebno za ameriško sodelovanje v programu za mednarodno geofizično leto 1957/58. Odpravo bo vodil admiral Richard Byrds, ki je že doslej vodil ameriške odprave v Antarktiki. Bela hiša pa v svojem poročilu poudarja to) e: >Načrti za mednarodno geofiziStio jenčkom, privezanim na hrbet, prodaja še ob dveh zjutraj rože. , . . Novi dan začno cunjarji, ki želj- podzemeljsko zelezmco se mi m. no brskajo po zaboj ih, polnih hotelo. To pa sem moral drago £me^ jn odnašajo vse, kar je ko-plačati. ličkaj vredno, v bambusnih ko- i Menda ni na svetu drugega , Solarji v črnih uniformah ; velemesta, kjer bi šoferji taksijev skl^aj0 še pred začetkom šolske- | ga pouka zaslužiti nekaj jenov i kot snažilci čevljev. In na vseh | trgih že pred sončnim vzhodom' tako malo vedeli o svojem mestu kakor v Tokiu. Ko sem šoferju s smešnim otroškim klobučkom na glavi povedal, kam bi se rad (trenirajo rokomet, peljal, je samo zamrmral »hai ( Proti večeru se mi je pa le po- ; hai« in že sva zdrvela po mestu. srečilo najti v mirni, z lampi-Čez pol ure je zahteval od mene jon£iti razsvetljeni ulici japonsko 520 jenov. Na drobiž, ki bi mi ga I restavracijo, kjer sem ob škri-bil moral dati, je menda pozabil. | panju samise, kitare s tremi stru-Pripeljal pa me ni tja, kamor sem j nami, zadovoljno pojedel z jedil- i hotel. Moral sem hoditi peš še | nimi paličicami večerjo — meso, celo uro. Ginzastreet je pač očar- j sogiyje in sojino omako, vse pri-Ijiva in druga najživahnejša cesta j pravljeno vpričo mene. In ko je | na svetu. Najživahnejša in naj- prišlo na mizo še toplo riževo bučnejša je tudi v Tokiu, v Shi- - - ' ' buy. Tu se stikata Vzhod in Zahod v vseh svojih protislovjih. Na zahodu najmodernejše trgovine, krasne izložbe in najživah-nejši promet, na vzhodu pestri kimoni, štorkljanje japonskih cokel, morje reklamnih žarnic in neonskih luči in hrup neštetih zvočnikov. 2e sredi popoldneva vabijo fantje, med njimi mnogi študentje, ljudi z zapeljivimi prospekti v bare in na razne predstave. Godba in smeh se razle- ~ Vsako noč se Tokio koplje v morju svetlobnih napisov m re ^ vino, sem dokončno našel prehod Zabavišča, hotele, kinodvorane in igralnice polnijo beli, rnroe od burnega Tokia k očarljivi Ja- j črni možje. Samo v predmestjih razsvetljujejo tesne uiicicc ponski. 1 svetilke lampijonov Mož, kije olajšal življenje Invalidom Njegov izum, znan z imenom distaf, je naročila tudi Jugoslavija Ali ste kdaj pomislili, kakšno vtakne v usta cigareto ali eigiar Betty napisala na s^°l to v - - r- •' • • • .................... 11 se mu zahvaljuje za ______ _ ^ > ^ Počutim se malo v. riški vojaki, Avstralci s široko- Kako bi vključili ali prenesli ra- ust in postavi spet. nazaj, obra- dioaparat iz sobe v sobo? Kako ča liste knjige, se brije, čisti zo-bi se oblačili ali obuvali? Kako be ter uporablja nož in vilice, bi jedli? Človek se redko ukvar- Distaf pomaga Parkinsonu, da ja s takšnimi vprašanji, ker se manipulira s svojo amatersko - hi bilo vaše življenje, če bi iz- ro, prižge vžigalnik, dvigne sko- 'terem se mu zahvaljuje za ^ gata skoraj iz vsake hiše. Ame- 1 rubili obe roki? Kako bi se brili? delioo čaja z mize, jo prinese do moč: »Počutim se malo dwj —i.,..- *—i-i - »j—i— isu.................... - ’ ...... pošiljam Vam dve fotograiiji, ste ju želeli ali kakor ste _re > krajnimi klobuki, Angleži v srajcah s kratkimi rokavi, moški bele, črne in rumene rase napolnijo bare, kjer Japonci dokazujejo, da da Vam bom napravo plačala z dvemia fotografijama.« Za svojo na j večjo m edino Otrok na maminem hrbtu niha naprej in nazaj, ko mama čita časopis. Na Japonskem namreč čita-jo časopise od spodaj navzgor in od desne proti levi. Neredko sreča tujec na ulicah Tokia mater z otrokom ob dveh zjutraj. Mati hiti na delo, otrok pa spi v vreči na hrbtu ponske ni samo najbolj bučno, marveč tudi najdražje mesto sveta. Pa tudi ko se človek vrača iz bara, ga čaka še vse polno presenečenj. Mnoge trgovine so tudi ponoči odprte, na gradbiščih delavci v svitu žarometov pridno delajo. Ulični prodajalci vabijo kupce z nekakšnimi otroškimi trobentami. Pri odprtih ognjiščih se grejejo razcapane postave. | Okrog vhodov v kinematografe se stiskajo brezdomci, mati z do- ----j —.i— c---------------------------a 1*1 A.3111-LLAJ. vpiooauji, a ou maiuii]/uma o o »vjv umuivi^»»w —- •> •» i i so tudi mojstri jazza. In varčen imu z(je nepotrebna, dokler je kratkovalovno radijsko postajo, nagrado smatra latt zavesi, Švicar, ki ne preživi prvega ve- zti;ra,v. Tudi A. W. Taff iz Na- j Tudi za Jima Drivera iz Dune- se mu je posrečilo pomagati u čera v Tokiu v hotelski sobi, kaj • • " ’ ’ ■ ■ ” • ” 1 ' -'- ----------- .. .ii.-.i— v=_ lrmmp ie hitro spozna, da glavno mesto Ja- _____________________________ _ _ ____ niku srečal mladega Jima Par; Taff je podaril svoj izum kinsona. Fant je imel obe roki Ligi za rehabilitacijo vojnih in-amputirani, in sicer tako, da miu , vauadov in zdaj izdelu jejo te na-umetnih niso mogli pritrditi. 'prave v tovarni umetnih udov v Taff se je vrnil domov in jel j Wellingtonu. Distaf stane kakih razmišljati, kako bi mogel ne- !60 novozelandskih funtov. Upo- srečnemiu fantu pomagati. V svo- I rahljajo ga. že v ZDA, Kanadi ji delavnici je začel delati po-'Veliki Britaniji in Avstraliji. ■i : i .: ugotovili, da je operacija nujno po trebna, ker bi sicer deček najpozneje v enem letu umrl. Z dovoljenjem dečkove matere leto terjajo, da je treba ustanoviti j ■ dr Campbell uporabil novo me-20 znanstvenih postaj na Antarktiki - razvi] g oskllsi na oziroma v njeni bližini. V skladu s .. ,’.u ^„,1, iiK tem programom nameravajo ZDA opraviti znanstvena proučevanja na področju meteorologije, vede o ledeni dobi, vede o jonisferi, geoma-gnetizmu, kozmičnih žarkih, seizmologiji in merjenju gravitacijskih sil z najmanj treh postaj na Antarktiki.« V odpravi bo več ladij in letal. Rov uspeh modeme kirurgije Pri nevarni operaciji človeškega srca je kirurg uporabil pasja pljuča Ameriškemu kirurgu dr. Gilber- ! pljuča eno uro pred operacijo. Kri tu Campbellu z univerze Minnesota torej med operacijo ni krožila ne se je v sredo teden posrečilo operi- 1 skozi srce, ne skozi dečkova pljuča, rati 13 let starega dečka na srcu. Poskusi na živalih so pokazali, da Operacija je trajala 15 minut in bi- i so pasja pljuča v takšnih primerih la je izredno težavna in nevarna, najboljša. Kirurg je prvikrat v zgodovini ki- | Prva operacija te vrste na člo-rurgije uporabil pasja pljuča, da je veku se je ponesrečila, ker kirurg i po dečkovih žilah med operacijo ni mogel odstraniti srčne napake, krožila kri. Deček se je lani v av- | Drugi poskus pa se je posrečil. De-gustu ponesrečil in dobil je hude ! ček se počuti dobro in vse kaže, da i crforacije na srcu. Zdravniki so bo okreval. Toscanini je star 88 let Sloveči italijanski dirigent Artur© Toscanini je praznoval v petek 88-letnico rojstva. Ker je ' skuse. Naposled je izdelal napra- Liga pa je dobila naročila tudi , ,vl ________t. ________ preložil vse svečanosti do 90-let- 1 vo, znano na Novi Zelandiji in j iz Francije, Jugoslavije, Ceško- i..valih. Delal jih je 9 mesecev, nice rojstva leta 1957, je prazno- v tujini z imenom distaf. To na-j slovaške in Nemčije. Odkar so Dečkovo srce je nadomestil s črpal- : val 88-letnico v naijožjem družin- pravo lahko človek upravlja z i izdelali prvi distaf, je Taff kon-ko. Funkcije pljuč, to se pravi od- j skem krogu. Toscanini, ki se je gibi in pritislkom nog iin stopal struirall ali izpopolnil še druge stranjevanje ogljikove kisline iz j pred letom dna umaknil iz jav- na pedala z vzmetmi, ki so z jer- I naprave za invalide. Konstruiral . 1 1 • • , ____1 : : „ V. /vi/vi mnin.' nnili>inny> -r Imroli/1 I in C+»WT 'I o TvIpitAnto Lr r 17 VT. Slika, posneta iz zraka, nam prikazuje norveško tovorno linijsko ladjo »Venus«, ki je nasedla na zloglasne čeri v Plymouth Hoe. Dvakrat so poskusili potegniti nazaj v morje 6296 ton težko ladjo. Sele po tretjem poizkusu, ko so jo popolnoma izpraznili, se jim jo je posrečilo znova sploviti PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA \ ščetk in razina druga pomagala, med njimi aparat za človeka, ki , jima paraliizirani obe nogi in roki. Betty Speel iz Timarua je popolna pohabljenika. Uporablja samo eno nogo, govoriti pa sploh ne more. Na vse načine si je prizadevala, da bi se naučila pisati na pisalni stroj z nogo. Taff je izdelal zanjo naslonjalo za glavo, tako da lahko zdaj sedi blizu pisalnega stroja in se uspešneje uči. Taff je zlaisti ponosen na pismo, ki mu ga je vailidom. Vse svoje izume je rečeno podaril Ligi zia rehabin cijo vojnih invalidov, ne da zahteval kakršnokoli nagra • Ravnal se je samo po humani pobudah. Taff je doma iz Essesa v Angliji, in 50 let je preživel v Indiji kot radiotelegrafski inženir. Po upokojitvi letia 1957 je odpotoval v Napi er na Novi *-c landiji. Zdaj je član upravnega odbora neke podružnice Lige ** rehabilitacijo vojnih invalidov. Meteor se je razpočil V mnogih krajih Anglije Waiesa so videla ljudje danes ‘■f' . den na nebes u zelenkast0*'"®^ telo, ki je drvelo nad Zemljo z velikansko hitrostjo in puščalo za seboj ognjen rep. Nenadoma Pa se je visoko nad Zemljo razpocuo. Razburjeni ljudje so se obrača i na oblasti in vpraševali, kaj t pomena. Mislili so, da se je pri" petiila letalska nesreča. Iz n5, terih krajev so poslali celo rešilne avtomobile. Nad Manchestrom leteča eskadrila reaktivnih letal je skušala dohiteti to čudino nebesno telo, a je letelo prehitro. V zvezdami Edgbaston menijo, da je slo za meteor, ki se ie kakih 500 km ; nad Zemljo razpočil. Tri nagradne križanke V soboto, ponedeljek in sredo (2., 4. in 6. aprila) bodo objavljene tri nagradne križanke. Reševalci naj pošljejo vse tri rešene na-gradne križanke skupaj, ker bodo ! pri žrebanju upoštevani san*0 tisti reševalci, ki bodo pravilno rešili vse tri križanke. Nagrade so naslednje: 5 NAGRAD PO 1000 DIN 10 NAGRAD PO 500 DIN Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Kopitarjeva ul. 6/III, P°“ naslovom »Tri taagradne križanke«. Rešitve sprejemamo do vključno 11. aprila. doAhX> VX).t\0 je njena 70 let stara hči JosM? ne bo zmerjala z grdimi izruz1->Saj ne rečem, d a bi me to bolelo,* je rekla, >toda sosedje <,l utegnili misliti, da sem otrokn 124. »Tu ne moremo voziti,« Je fekel Ober-reigner, ko je pogledal po uličici. Se jo videl bežečega kolesarja. »Naokoli za njim,« jo ukaxal toferju. Sedaj je tudi Ivan stekel po ulici. '>Ujoli ga bodo, ie kako ne uspem zadržati zasledovalce,« je pomislil. Za tronutek se Je nasmehnil. Spomnil se je, da Blaž dela v avtomobilski delavnici na glavni cesti. Spustil se Je v tek. »So enkrat jih moram prehiteti,« Je »omislil. »$« enkrat in potem bo vse dobro .n prav.« Z neba je pripekalo sonce, ljudje so hiteli po svojih opravkih, on pa je tekel med njimi. Našel je Blaža in mu povedal. r. 125. »Jo že imam,« Je odvrnil Blai. »Ti stopi na drugo stran ulice. Ko bodo petdeset metrov oddaljeni od naSe delavnice, zamahni z roko.« »Prav,« je odvrnil Ivan. Se sta pogledala za Jožetom, ki je vozil po glavni cesti, ki je vodila iz mesta. Ivan je stekel na drugo stran ulice. Pretekli sta morda dve minuti, ko je zagledal zasledovalce. »Pred nami je fant,« je rekel Ober-reigner. »Ujeli ga bomo,« in škodoželjno se je nasmehnil. Ivan je štel: »Sto, devetdeset, osemdeset, sedemdeset, šestdeset, petdeset.« V istem trenutku je zamahnil z roko. Obrnil se je in pogledal proti avtomobilski delavnici. 126. Zamižal je, ko je videl, da se je pravokotno na cesto spustil v starem avtomobilu Blaž. Sredi ceste je obstal kakor pribit. Gestapovski avtomobil je bil v polnem diru. Ko je Ivan zopet pogledal, jo videl,1 kako je šofer poskušal zavoziti na levo in < se izogniti avtomobilu, ki je tako nenadoma, pridrvel na ulico. Ni uspel, te ga je vrglo na pločnik in tu je obstal. Ta skok je i spremljal silen pok. Ob udarcu v rob pločnika Je počila leva sprednja zračnica. Zasledovanja Je bilo kcnec. lože je bil samo še majhna pika v daljavi. »Rešen je,« je pomislil Ivan in čakal, kaj se bo tu zgodilo.1 PO TATVINI V Fienzi na Siciliji je lastnik vile navsezgodaj opazil, da je bilo ponoči vlomljeno. Vse dragocenosti so izginile. Ko je ves iz sebe -tekal po vrtu, mu je priskakljal flnbo vzgojila.i nasproti pes. V gobcu je drial i tablico, ki jo je bil vlomilec naj-brž odtrgal z vrtnih vrat. Na tub-1 lici je bilo napisano: >Pozor, hud 1 pes.* Pod napisom pa je bilo s tujo roko napisano: >Nikar ne! obrekujte živali.< PREVIDNOST Na prireditvi hamburškega radia »Idealni zakonski par< sta t dobila zakonca, ki sta zmagala, tudi priznanico odvetniške pisarne za brezplačno ločitev. STVAR CASTT Gospa Eveli/ne Hart, stara 96 let. stanujoča v Santa Barbara. o Kaliforniji, se je obrnila na po- I »Nisem vedela, da so na svetu ličijo s prošnjo, naj prepreči, da < še tako romantični moški.« , PRED NOVIM LETOM MARIBOR "V/ sakdianja zgodba o mestu in njegovih ljudeh, zgodba brez, pretresov, postavljena v zadnje dni pred Novim letom. Zgodba o mestu, ki o njem pišejo zemljepisne knjige, da je med najtbolj industrijsko razvitimi v naši deželi, da ima lepo in bogato okolico, zgodba o Mariboru. Se bolj! zgodba o njegovih ljiudeh, o ka- j terih pravijo, da so pridni im ve- j seli, delavni in mladostni, iskreni in resnicoljubni. Življenja nekega mesta ni mogoče spoznati skozi kavarn iško okrno, pa če imaš še tako lep razgled itn še bolj bistro oko, tudi j ga ni mogoče spoznati v statističnem uradu, pa če brskaš po še taiko skrbno urejenih podatkih in si izpišeš goro zgovornih številk.' Najbolje ga spoznaš med njegovimi ljudmi, sredi njihovega dela, I v njihovih tegobah in radostih, j Maribor ima kavamne in statisti-1 oni urad — kar tako mimo njih : nismo mogla — toda najbolj pristna so bila srečanja z ljudmi in razgovori z njimi makajo v barvi, je tekel razgovor. Perko je v coklo obuto nogo postavil na prizidek, se naslonil nanjo in pripovedoval. Po rodu je Ptujčan, pa zdaj že deveto leto tukaj dela. Tudi njegova žena je zaposlena v isti tovarni, v oddelku za klotovino. Začel' je pr j težaških delih na dvorišču, potem se je odločil za bar-varja: zasluži bolje in zadovoljen je z delom. Ženina mati ima hišo z vrtičkom, gospodinji zanje in na pet in polletno Perkovo hčerko Slavico paizi. Kaj počne doma? Yedno se kaj najde v hiši in okoli raje. Zvečer gresta z ženo včasih v kino, na, kakšno prireditev, pa ne prav pogosto, zjutraj morata zgodaj vstati.. Da, če bi bliže v mestu stanovali. Saj MTT dovolj gradi, precej stanovanjskih blokov je že postavila. Ko je pa toliko drugih bolj potrebnih, za zdaj je kar zadovoljen, da ima urejen dom v Kamnici. Boleči točki MTT, nedavno potegnjena podjetja tekstilne in kovinske industrije. Nekatere že zelo, druge manj moderno urejene in opremljene tovarne sprejemajo dnevno deset tisoče delavcev iz Maribora, pa iz precejšnjega njegovega okoliša. Ponekod v eni, večinoma v dveh in treh izmenah ?e vrste pri strojih, pečeh in v1 delavnicah. Bale blaga in vse od vijakov do avtomobilov so plod n jihovih pridnih rok. Zadnji dnevi decembra potekajo v pričakovanjih in tempo pridobiva, da ure ' minevajo bolj kot kdajkoli. Novoletne nagrade, slovo od starega leta in dva prosta dneva, vse to jih čaka. ,-Da bi bilo bolje — in tudi tako bo šlo.« menijo Perko in drugi tod v Melju, na Teznem. Pobrežju, v Košakih, pod Kalvarijo in Piramido. . MELJSKI MLADI ROD Tačas pa meljski mladi rod poseda po šolah, piše im računa, se zapodi po pretesni telovadnici in odhiti domov, ko odzvoni pouku. Zmaga Kavčičeva čaka v , svojem II. a le še na tri najbolj počasne, ki niso končali naloge; ostale je že izpustila domov. Med prvimi sta odšla njena najmadji-vejša učenca Marijan Horvat in Matilda Majcen. Dva zanimiva primera, o katerih pripoveduje učiteljica. Marijan je iz družine petih otrok, sin strojnega delavca, ki mu ni prav lahko nasititi toliko ust. Toda šola je vedno prva in dobra vzgoja otrok največja skrb. Teže je za Matildo. Doma živi v neurejenih razmerah, očeta kot da nima in mati zanemarja dom. Mala Matilda je pri svojih osmih letih spoznala dovolj trdega življenja in jo mogoče prav to Se zadnji učenci so zaprli zvezke. Pozvonilo je in za II. a pride v isti učilnici na vrsto prvi razred. Tudi v Mariboru primanjkuje šolskih prostorov in so morali zato urediti pouk na tekočem traku. Najmlajši meljski učenčki gova tajnica imata polne roke dela: pojasnila, prošnje, zahvale, obračuni, nabave. Janja z vso odločnostjo vodi posle. Privoščimo ji, da bi se v novem letu, ki bo uresničilo njihov načrt, popeljala z eno izmed prvih kabin na Pohorje. POPOLDANSKA PREDSTAVA V gledališču je bila posebna predstava za industrijsko šolo Tovarne avtomobilov. Igrali so ko- j medijo ameriškega avtorja Johna I Patricka »Čajnica«, ki je teden prej doživela v Mariboru premiero Duhovita satira in dobra igra sta osvojila občinstvo. Toda ne- la je že in če bo priložnost, se kdo me je pred to predstavo svaril, češ da je popoldanska in poleg tega tudi za publiko, ki je ne NOVI ZNANCI Zato mm v Mariboru teh dni, ko je vrh Pohorja komaj ped snega in je imel Dedek Mraz na Partizanski cesti zaprašene namesto zasneženih čevljev, predstavimo: delavca Franca Perka, ki v MTT barva sukanec; učiteljico Zmago Kavčič s šte- j vilmimi popoldanskimi in večer- ‘ nimi funkcijami ter njenima naj-1 boljšima učencema Marijanom Horvatom in Matildo Majcen: Janjo Brumen, ki raste s Pohorsko vzpenjačo; gojenca industrijske šole TAM i Viktorja Tavčarja, ki je sedel v prvi vrsti parterja; gledališko jgrailko Miro Beden-; kovo, ki smo jo presenetili v garderobi ; pa še nekaj drugih ljudi, s katerimi se slučajno srečamo na cesti, stopnišču, v veži ali k jerkoli drugje. NOVOLETNE ZELJE Večina ostalih naših novih znancev še spi, ko mora Franc Perko zapustiti ob 4.15 svoj dom v Kamnici. Šest kilometrov ima do tovarne v Melju in ob petih začne delati. Zdaj kar gre, dnevi so suhi, s kolesom se lahko potegne in ob enih, ko se vrača domov, ga te dni celo prijetno sonce greje. V barvarni Mariborske tekstilne tovarne smo ga za nekaj minut odtegnili delu. Med kotli in bazeni, pod dvigali, ki prevažajo velike zvitke sukanca in jih na- Učiteljica Zmaga Kavčičeva in njene učenke razkritim krajam in goljufijam, se izmikamo v razgovoru. Nič ne sprašujemo o tem in Perko le mimogrede omeni. Naj stacro leto pokoplje tudi ta črni madež. Saj je ostailo še mnogo poštenih ljudi, i kakor Perko obsojajo tako početje in jih boli, če le omeniš sramoto, prizadejano njihovemu podjetju. Še to: kaj si želi v novem letu? Da bi bilo bolje, če je mogoče, pa tudi če bo tako, bo kar šlo. Ker ne bi rad mimo posebnosti Maribora, potem se moraš nekoliko ustaviti še v Melju, kjer je MTT in so vse do Teznega raz- , sili v trpko spoznanje, da mora i že' tako zgodaj ubrati samostojno pot Učiteljica, ki je hkrati tudi v pionirskem starešinskem svetu, tajnica mariborskega učiteljskega društva in dela v terenskih organizacijah, spremlja rast svojih otrok in kot druga mati bdi nad , njihovim razvojem. Roditeljski 1 sestanki tudi nekaj pripomorejo i in od šolskih svetov si nadejajo j pomoči Toda v ospredju ostane j učiteljica, njen« beseda in njeno 1 srce. Zmaga Kavčičeva ni tega 1 tako povedaila, toda občutili smo ob njej. in oblekla praznično obleko. Potem pa naprej, po zavrtih in bližnjicah .. . proti postojanki! K StankuI Mora ga najti, mora govoriti z njim! Ljudje so jo začudeno gledali, ko je vsa bleda v obraz bežala mimo njih. kakor da nič ne sliši in nikogar ne vidi. Bilo je že pozno popoldne, ko je prišla do postojanke. Belogardistični stražar jo je ustavil in zahteval legitimacijo. Ni je imela. K sinu gre, je dejala. K sinu, ki je v postojanki. . . med belogardisti. Srce pa ji je divje razsajalo in kričalo: saj ni, saj ni . .. K se je otresla sitnega stražarja, je še bolj pospešila korake. Kakor preganjana zver je planila v hišo -vojih sorodnikov. »Kje je Stanko?« >Joj, teta!... Kaj pa vam je, ali ste bolni? Stanko, pridi, mama je prišla! — Pravkar se je vrnil z dela.« Globok vzdih ji je privrel iz prsi. Zgrudila se je na klop. Tedaj pa je stopil pred njo Stanko. Objela ga je in stisnila kakor še nikdar dotlej. »Mama, prav je, da si prišla*, ji je dejal. »Rad bi se pogovoril s tabo. Veš, nič kaj dobro se ne počutim tukaj. Vsak dan hodijo k meni belogardi sti in me nagovn iajo, naj se jim pridružim. Zadnje dni so mi začeli že groziti. In tisti njihov Kurat me stalno zalezuje s svetniško hinavskim obrazom in sladkimi besedami. Mama, ne bj rad k njim... k izdajalcem.* »Pojdi, greva! Pojdi brž, da naju ne bo lovila noč.« Zmetal je sv-iie stvari v nahrbtnik, potem pa ga je prijela za roko in ga odpeljala kakor otroka. Čez nekaj tednov, v decembru, je Grivarico v zgodnjih jutranjih urah spet zbudilo streljpnje. Začelo se je nekje na hribu in je prihajalo čedalje bliže. Kmalu je začel regljati mitraljez tik za vasjo. Na uho so ji udarili hitri, bežeči koraki in kletev. Zazdelo se ji je, da se je partizanska patrulja udarila z belogardistično in jo zapodila v beg. Slonela je pri oknu in gledala v mrak zavite , postave, ki so hitele mimo hiše. Nekdo izmed njih jo je bržkone opazil — dvignil je puško in ustrei.l. Žvink — je predrla krogla šipo. V istem hipu je začutila Grivarica nekaj skeleče vročega na glavi. Stisnila se je k steni in si segla z roko po glavi. Kri! Oplazilo jo je, toda rana je bila neznatna — toliko d" ji je posnelo kožo. Bežeči koraki so utihnili; kmalu nato pa se ji je zazdelo, da sliši znane glasove. Bližali so se njeni hiši. Partizani! Nekdo je potrkal na vrata. Hitela je odpret. Pred njo je stal .lože, velik in močan, s puško na rami in z bombo za pasom. Toda njegov pogled je bil mračen, ustnice se mu niso zganile v nasmeh. »Mama, kje je Stanko?« je vprašal s tihim, globokim glasom, > Nikar ne bodi v skrbeh, .lože. Stanko je v brigadi. V laši brigadi.« »Hvala ti, mama*, je dahnil. Potem pa je doda! 7 jasnejšim glasom: »Pa nikar ne stoj vsako noč pri oknu, da te ne bo nekoč zares oplazilo. Zdaj pa ••loram naprej, tovariši me že čakajo.« Stopil je k njej, obrisal rdeče kaplje, ki so ji drsele po icu, in poljubil nagubano čelo. Potem je odšel. Grivarica je stala na pragu in. gledala za njim, ponosna in visoko zravnana. Barvar Franc Perko pri svojem kotlu v MTT bodo do dveh v šolii in prišli bodo domov s svojimi očeti. Učiteljica Zmaga pa odhaja v mesto nakupovat za šolskega Dedka Mraiza. VZPENJAČA IN NJENA TAJNICA Nakupovanja je bilo te dni dovolj. Okusno opremljene trgovine v središču mesta, vabljive izložbe, okrog njih pa vrvež kot za velike praaniike. Gosposka ulica je postala mariborska city. In tam, kjer se raztegne na Glavni trg, na katerem se slučajni popotnik ne znajde tako zilepa, kako naj pride do Drave, se greš lahko odpočit v Veliko kavarno. Toda ne, nič počitka, saj smo hoteli še toliko videti in zvedeti. Francija Copa, tega neumornega organizatorja Pohorske vzpenjače, bi radi našli, pa se nam ni posrečilo. Toda tudi njegova tajnica Janija Brumen nam je postregla z zanimivimi podatki in ličnim prospektom. Nova vzpet ‘ is, ne bo pom le za Maribor, ampak bo tudi 'fova vzpenjača, prva te vrste pri nas, ne bo pomembna pridobitev precejšnjega mednarodnega pome-raa. To so razumela številna podjetja. ki so prispevala sto tisoče j in celo milijone ainarjev. Petdeset i milijonov je že-zbranih, še sto jih 1 manjka; delo pa so že na veliko zastavili Dobre štiri kilometre do pod Pohorja vozi avtobus. Tu se bo dvignila vzpenjača, za katero je že napravljen izsek in so postavili betonske stebre, in popeljala s svojimi 50 štirisedežnimi kabinami v eni uri 400 potnikov za 705 m višinske razlike prav do središča pohorskih športnih postojank, planinskih domov in hote- bo znala spremljati. Motil se je. Mladi imdustrijci so bi.lii zvesti in pozorni poslušalci. V prvi vreti parterja je sedel mlad. potegnjen fant, črnih las. V industrijski šoli ga štejejo med posebno marljive učence. Viktor Tavčar je prišel iz D uto vij na Krasu v šolo TAM. Prvo leto je bil odličnjak, lani prav dober in letos, zadnje šolsko leto, si prizadeva, da bi bil spet čim boljši Ni se še odločil, ali bo nadaljevali v mojstrski šoli ali kje drugje. Maribor mu je prirasel k srcu in če bo tudi po šoli ostal tu, bo Tovarna avtomobilov dobila dobrega delavca. Zadnje dejanje se je pričelo, Viktor je spet pozorno sledil dogajanju na odru. Šola ima stalen abonma in gojenci ne zamude nobene predstave. Kaj neki menijo o taki publiki igralci? Na to vprašanje je po predstavi v svoji garderobi od govorila Mir a Bedenko-va: »Najraje imamo predstave, kadar sede v parterju mladi ljudje.« Garderobe Mariborskega gledališča niso posebno pripravne za novinarske razgovore, ker v njih še za igralce ni dovolj prostora. Zato se širi za kulisami šepet in kadar je posebno huda gneča, tudi nepritajen protest, da je uprava gledališča pri urejevanju svojih pisarniških prostorov pozabila na ostale, nemara važnejše stvari Miri Bedenkovi res ni moglo biti prav prijetno, ko se je komaj prelevila iz Gejše na odru in že je morala odgovarjati na vsiljiva vprašanja. — Vendar so bili njeni odgovori čeprav kratki, zlasti kar se je nanašalo nanjo, polni l jubezni do dela. Je rada v Mariboru? Rada, tu lahko mnOgo igra, to pa jd je glavno. Njeni načrti? Ostati na odru. Film? Vsak igralec bi se rad.; preizkusil' tudi v filmu. Sodelova- ne t>o izmikala.' Kaj dela v prostem času? Pri dramatskem tečaju Ljudske prosvete pomaga. Štiri do pet ur tedensko predava o režiji, zdaj pripravljajo produkcijo. V garderobo so prinesli kostume za večerno operno predstavo. Mira Bedenkova ima nocoj še tečaj. Zunaj je mrak. Ljudje hite po opravkih in z njih domov. Mnogi gredo tudi v kino: »Rdeči gusar« je imel več občudovalcev kot »Henrik V.«, Ne sicer velemestno, a za Dedka Mraza nekoliko bolj razsvetljene glavne ulice so bile ob tej uri dokaj živahne. Ob zakrpanem starem kolodvoru raste za novo leto novo posta jno poslopje. Kakor po vseh kolodvorih hripavi glas oznanja odhod našega vlaka. Jure Šmut 48$® tl Takole se bomo vozili s pohorsko vzpenjačo >; Mira Bedenkova kot Lotosov cvet ■ v Patrickov! komediji »Čajnica« ■ ■ S lov. Tu že od prej obratuje žič-niča, urejene imajo mednarodne S tekmovalne proge, tako da bo Po-5 horje vsak čas huda konkurenc« 3 Gorenjski. Janja je ponosna, ko občudu-; jem njihov prospekt. Vmes ve‘ S čas zvoni telefon, podjetje »Po-i horska vzpenjača« in z njim nje- Objava Podjetje SAP-Ljubljana mora zaradi strožjega izvajanja predpisa o dopustni obremenitvi avtobusov omejiti izdajanje vozovnic na nekaterih avtobusnih progah, ki so bile do sedaj preobremenjene. Predpis o dopustni zasedbi samo sedežev in stojišč v avtobusih se izvaja iz prometno-varnostnih razlogov, zato prosimo potnike, da vzamejo ta ukrep uprave podjetja z razumevanjem na znanje. Avtobusna postaja v Ljubljani, prav tako pa avtobusni sprevodniki bodo izdajali vozovnice prvenstveno potnikom, ki bodo potovali z avtobusi na daljših relacijah, oziroma do svojih dokončnih postaj. Na lokalnih progah Ljubljana—Dobrova—Horjul— Polhov Gradec in Ljubljana—Ig bodo s 1. januarjem 1955 odprte dodatne vožnje in prosimo potnike, da^ se poslužujejo za prihod v službo in odhod domov tudi teh dodatnih voženj. Na nekaterih avtobusnih progah, kjer podjetje ne more uvesti dodatnih voženj, pa bo s t. januarjem 1055 zmanjšano izdajanje mesečnih in ostalih ugodnostnih vozovnic. Vsa vozila, ki jih ima podjetje v obratu, so stara in iztrošena ter je pri preobremenitvi voza resno ogrožena varnost potnikov. Za izvajanje predpisov o dopustni obremenitvi avtobusov je dobilo avtobusno osebje in osebje na avtobusni postaji v Ljubljani navodila, ki jih mora točno izpolnjevati. Prosimo potnike, da sventuelne pripombe in reklamacije sporočajo upravi podjetja. SAP-L*ub ?a*a A* znanstveni raziskovalni inštituti v službi gospodarskega napredka Ko smo kmalu po ostoboditvi začeli ustanavljati vrsto znanstvenoraziskovalnih zavodov in s precejšnjimi stroški graditi tudi obsežne inšti-tutske zgradbe z lal^oratoriji i, delavnicami, si marsikdo ni mogel prav predstavljati, kakšna vloga je prisojena tem inštitutom v službi našega gospodarskega in družbenega razvoja. Da se morajo v socialistični državi, ki gradi industrijo, inštituti prvenstveno ukvarjati s takimi znanstvenoraziskovalnimi deli, ki predstavljajo uporabo izsledkov znanosti v gospodarstvu in proizvodnji, oziroma da morajo povezati svoje delo z našo ekonomsko stvarnostjo, tega so se znanstveni kadri v naših inštitutih v začetku pravilno zavedali. Z veliko vnemo so se lotili dela in danes lahko že pokažejo na vrsto zares pomembnih uspehov. Zdaj sicer še ni mogoče v celoti oceniti bodočih koristi njihovega dela, vendar ni dvoma, da nam bodo nudili vedno več, saj se v njih naglo razvijajo naši raziskovalni kadri, hkrati pa se leto za letom množijo znanstvena dela in izsledki, ki jih tudi v inozemstvu čedalje boli cenijo. V naslednjem bomo skušali prikazati najpomembnejše uspehe, ki so jih naši inštituti dosegli v letu 1954. Prvi daljnovod iz čistega aluminija V prihodnjih dneh bodo začeli za električne naprave in material, na daljnovodu od Peker pri Ma- V ta namen razviija svoj labora-riboru do Kidričevega montirati torij za preizkušnjo materiala, daljnovodne žice, pri čemer bodo ' ki za sedaj preizkuša izolirna in uporabljali aluminijaste vodnike mazalna olja za elektrotehnične namesto bakrenih. To bo prvi1 naprave, kakor tudi svoj visoko-daljnovod na svetu z vodniki iz ; napetostni laboratorij, ki za zdaj čistega aluminija. Ker je baker preizkuša ta material do uporab-drag in ga ni lahko pridobivati,! ne napetosti 35.000 voltov, med-si povsod prizadevajo, kako bi nadomestili v elektrotehniki ba-' ker z aluminijem. V na~prot.ni z . dosedanjimi poskusi na tem pod- , ročju, pri čemer uporabljajo aluminijaste vodnike z jekleno dušo. | jo Inštitut za elektriško gospodar- , stvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti po zamislih i svojega upravnika prof. dr. inž. Milana Vidmarja opravil pionirsko delo s tem, da je razvil aluminijasti vodnik iz čistega aluminija v obliki debel« spletene vrvi brez vsake železne duše. Prvo tako aluminijasto vrv so za daljnovod Pekre—Kidričevo izdelali v tovarni »Impol«. Prednost daljnovoda s takim aluminijastim vodnikom ni samo v tem, da prihranimo baker ampak tudi, da se pri enakih stroških zmanjšajo izgube pri prenosu energije približno za polovico, kar daje bistveno ugodnejši ren-tabilitetni račun daljnovoda. S svojo rešitvijo problema aluminijastih vodnikov je profesor Vidmar nastopil tudi že pred inozemskimi strokovniaki s predavanji v Franciji in Švici, kakor tudi z razpravami v inozemskih strokovnih revijah, tako da ta zamisel prodira tudi v vrste inozemskih strokovnjakov, ki grade daljnovode. Na poziv Elektroenergetske skupnosti Slovenije so v inštitutu v preteklem letu porabili precej časa za proučevanje vprašanj' v zvezi z načrti Jugoelexporta za gradnjo hidrocentral Električni del elektrostatičnega pospeševalnika za 2.5 milijona voltov, ki so ga izdelali v Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani tem ko je treba za preizkušnje do 110.000 voltov rešiti še vprašanje prostorov. Pred dovršitvijo analizatorja električnega omrežja Slovenije Trenutno je med najvažnejši- ______ mi praktičnimi nalogami inštitu- = jw __________ za izvoz ta analizator električnega omrež- eiektričpe' energije. V tej zvezi ja Slovenije, to je modela naših nastopa vrsta vprašanj: kakšen1 elektrarn s prenosnim omrežjem, je naš hidroenergetski potencial, kako naj sodelujejo alpske in kraške elektrarne, kakšne so perspektive razvoja jugoslovanske ca v zveznem merilu bo odločila i kvas kakor alkohol. mi, ki jih ima inštitut, je treba o tem, kaj naj se takoj prenese | V inštitutu štidirajo tudi mož- omeniti tudi elektronski mikro-v industrijo in v kakšnem vrst- i nosti uporabe raznih piritnih skop (zdelek tovarne Zeiss), ki nem redu. Predelava sulfitne lu- ogorkov (iz tovarn žveplene ki-1 omogoča do 200.000-kratne pove- žine v krmilni kvas čaka po za- sline in celuloze, iz borskega1 čave, to je 200 krat več kakor ključenih poskusih v polindu- rudnika itd.) za pridobivanje že- je mogoče doseči z navadnim strijiskem merilu le še uresničenja leza. Tudi z našo industrijo zdra- mikroskopom. Ta elektronski mi-v industriji. Pri predelavi sulfitne i vil je povezano delo tega inšti-1 kroskop je seveda na razpolago lužine je seveda možno tudi pri- tuta, tako pri študiju pridobiva-; tudi drugim inštitutom in klinič-dobivanje alkohola. Treba je lu- nja in spoznavanja steroidov, ka- nim bolnišnicam. Pomoč inštituta žino tako predelati, da se v njej kor tudi pri študiju važnega medicini pa se nanaša tudi na lahko razvijejo primerni mikro- alkaloida digitalisa, pri čemer je uporabo radioaktivnih izotopov, o bi, bodisi taki, ki dajejo pred- i treba zlasti proučiti, kako je I tem je inštitut za zdravnike kli-vsem kvas oziroma beljakovinaste | treba izpopolniti pridobivanje I ničnih bolnišnic priredil poseben substance ter malo ali nič alko- ; digitalisa in povečati njegovo ■ tečaj, hola, ali pa obratno. Trenutno je j proizvodnjo, da bomo neodvisni za nas seveda važnejši krmilni1 od uvoza. Velike so naloge našega atomskega inštituta Fizika atomskih jeder, ki boratorijsk&m in polindustrijskem predstavlja znanstveno podlago merilu. Ta težka voda, ki se raz- izkoriščanja atomske energije, za- likuje od navadne vode le v tein, vzema danes zaradi obsežnosti da ima v spojini s kisikom na-raziskovalnega področja in naj- mesto navadnega vodika še en-naprednejše laboratorijske teh- krat težji težki vodik, stane v nike poseben položaj v naši zna- inozemstvu 200 dolarjev kilo- ._____. ... . „ nosti. Ta velika naloga je zaupa- gram, pa se še težko dobi, ker ? na Inštitutu Jožefa Štefana v vso proizvodnjo pokupijo za po- ® 1 J”? betatro Ljubljani, ki ga vodi prof. A. Pe- trete uranskih reaktorjev. Tež-1 pr* fot°pfkc, sele- terlin. Ni še dve leti od tega, ko j ka voda se pridobiva po težavnem! 6 lk d j seveda samo v zvezi SO znanstveni df>l.avri in5ti- i rv-vc.+nr>lni W vnr}#* IH trco- i CrpaiKa aeia Seveaa saiTlO V ZVeZl Milijardni del normalnega tlaka Med pomembne uspahe inštituta je treba šteti tudi izdelavo vakuumskih zračnih črpalk. Za lastne potrebe so izdelali prve difuzijske črpalke, s katerimi se doseže tako ekstremni vakuum, da se zračni tla/k zmanjša na milijardni del normalnega tlaka. Tak ekstremni vakuum je potreben pri vseh napravah, kjer gre za delo s posameznimi atomi in ioni (pri so znanstveni delavci tega inšti- j postopku iz navadne vode, ki vse-tuta dobili možnost razvijati svo- i buje na vsakih 5000 delov samo ‘ je delo v laboratorijih in repre- s posebno predčrpalko na rotacijski valj — tudi za izdelavo en del težke vode. Uspehe kon- . i _ . . _ ,. . . , zentančni inšti tu tski zgradbi v : centriranja te težke vode merijo ze prl,p "enl VS1 " Jamovi ulici. Velik del potrebnih J v inštitutu z masno spektrome-preciznih aparatur so si s časom ! trijo. V ta namen so izdelali dva sami zgradili in izdelali, nekaj masna spektrometra, ki merita dragocenih aparatur pa so dobili mase atomov iz razlike hitrosti tudi iz tujine. Delo inštituta je atomov v jonskem curku. V delu menti. Inštitut bo v prihodnjem !etu izdelal v sodelovanju z našo industrijo več takih predčrpalk, ki so potrebne tudi raznim na-i Šim industrijskim podjetjem. Iz obsežnega dela tega inštitu- prenosne mreže visoke in naj višje napetosti (220.000 oziroma transformatorskimi postajami in potrošniki v zmanjšanem merilu, na katerem bodo lahko operativni organi našega elektrogospo-darstva študirali naprave na omrežju in hitro ugotavljali po- 380.000 voltov) in kakšen bo ver- sledice nameravanih ukrepov, da jetni razvoj domače potrošnje električne energije. Inštitut seveda tudi živo sodeluje pri reševanju dnevnih problemov, tako pri projektiranju in reviziji projektov ter pri gradnji in štav-ijanju v pogon naših elektrifika- se izognejo morebitnim napačnim posegom, ki bi lahko povzročili občutno gospodarsko škodo. Da bo ta analizator, ki ga bodo kmalu dokončali, takoj pri roki operativnim organom našega elektrogospodarstva, so ob prostorih, cijskih objektov. Nadalje sode- kjer ga montirajo, predvideni tudi luje pri določanju predpisov za prostori za dispečersko službo standardizacijo elektroenergetskih Elektrogospodarske skupnosti Slo-naprav ter varnostnih predpisov venije. Od koksa do krmilnega kvasa ,,.Y manjši men povezano s imajo se dva druga masna spek-, ta nai omenimo še usr>ehe kermč-praktlčmmi potrebami našega go- I trometra ki hosta merila masn : i V. . . ■ , ^ Remic soodarstva nač na ima velik ™ 1 . me,„ mas0 i nega laboratorija, ki se je zadnja spooarstva, pac pa ima velik po- i atomov iz različnih odklonov v 1 iPt-, ukvarial nredv«sem 7 analizo men v perspektivi. Ko bo nasto- magnetnem Doliu Za take masne uKvarjal preavsem z analizo ni la možnost nraktične nmraho ' magnemem poiju. z,a xaiKe masne razmh rud, ki bi utegnile vsebo-pna možnost praKticne uporaoe spektrometre se močno zanimajo lVa+i uran Ta laboratorii ip histvp-atomske energije v našem gospo- razna mdustriicka rvvlietia Ti la laDoratorij je oistve- darstvu bomo morali hiti na tem razna m lz katere pa bo vendar mo- lnstimt je v preteklem ietu stajajo pri raznih proizvodnih eoxe dobit; toliko urana kolikor močno obogatil svoje raziskovalne ; oo^tonkih tako v rafineriiah ooDiti tOliKO urana. Kolikor naorave Nainomemhneiša nri-' N , Z rannenjan ga potrebujemo za prvi naš uran- naprave. jNajpomemonejsa pri , nafte> v koksarnah m sploh v rv; reaktor ki sa hnmn rvastauiii dobitev je vsekakor betatron, ki' kemični industriji reaKtor, ia ga oomo po^„avi.i daje visoko energetske rentgen- j ^ . , v Nukiearnem inštitutu »Borisa ske žarke z jakostjo 30 milijonov ■ Med dragocenimi aparatura- Kidriča« v V inči pn Beogradu, elektronskih voltov. Ta naprava 1 2e »Ml »a n. Bogati sadovi dela atomskih jedrih, iz katerih izbijajo sestavne dele, to je protone in nevtrone. Naprava pa služi tudi raziskavi morebitnih napak v debelih odlitkih in odkovkih, ki jih z navadnimi rentgenskimi žarki ni mogoče odkriti, kmalu pa bo služila tudi obsevanju globokih rakastih tvorb. Drugo važno aparaturo — elektrostatični pospeševalnik po van de Graaffu za 2,5 milijona voltov (ki bo delal pod pritiskom 10 atmosfer) bodo v inštitutu v celoti sami kmalu zgradili. To bo na j večji pospeševalnik te vrste v naši državi in bo služil za preci-zijsko merjenje energetskih nivojev v atomskem jedru, kar je važno za študij strukture atomskega jedra. Prav tako so v in-štututu izdelali nevtronski generator za 140.000 voltov, v katerem obstreljujejo z atomi težkega vodika (devterija) atome še težjega vodika tritija, pri čemer nastane helij in se sprosti nevtron z energijo 14 milijonov elek- Metalurškega inštituta Med univerzitetnimi inštituti prihodnjih letih pa bomo potrese je v zadnjem letu tako doma bovali še 400 do 500 novih. Pri kakor tudi v tujini uveljavil zla- konstrukciji te domače flotacij- sti Metalurški inštitut, ki ga vo- ske celice so uporabljali patenti- di prof. inž. Ciril Rekar. Ta in- rano mešalo po iznajdbi univ. štitut je postal nepogrešljiv so- prof. dr. Kramaršiča, ki so ga v delavec vseh tistih industrijskih ta namen posebej razvili. Da je podjetij, ki nimajo lastnih labo- konstrukcija domače flotacijske ratorijev. O tem nam priča iz- celice res uspela, nam zgovorno redno število 14.000 naročenih priča okolnost, da se inozemski j___________ mehanskih preizkusov, tehničfiih interesenti že prijavljajo za od- j kolonialni nadvladi dosesie svo- nalog in nasvetov. Mimo tega kup licence. Vendar bo inštitut! jo neodvisnost. F. S. drobnega dela pa se ta inštitut kot lastnik patenta pri oddaji li- j lahko ponaša tudi z bogatimi sa- cenc zaščitil interese naše strojne! (O delu Vodogradbenega inSti- dovi svojih znanstvenih študij industrije s tem, da ji bo zagoto-! tuta, Inštituta za elektroniko, In- Nizki plavž bo omogočil uporabo izključno domačih goriv Tretje, v perspektivi morda najpomembnejše delo inštituta, se nanaša na razvoj nizkega plavža, kar je v zvezi s proizvodnjo metalurškega koksa iz domačih goriv. Inštitut je že pred leti koncentriral svoje delo v tej smeri, se pravi, da razvije glede na realne možnosti uporabo domačega premoga v pridobivanju surovega železa tak metalurški agregat, ki bo ustrezal tem gorivom. To pa je nizki plavž. Več let trajajoči poizkusi so letos dozoreli Lahko rečemo, da je v takem plavžu mogoče pridobivati surovo železo, bodisi z drobnimi briketi železovega koksa (to je koksa iz zmesi premoga in železove rude) ali pa z briketi, ki so izdelani iz naših rjavih premogov in lignitov z vezivi, ki jih sami dajejo v proizvodnem procesu. To seveda ni gorivo, uporabno za visoke plavže, ki terjajo veliko trdnost goriva, pač pa je uporabno v nizkem plavžu s 4 do 5 metrov visokim jaškom. Na področju študija nizkega plavža si je inštitut v štirih letih nabral tako bogate izkušnje, da je danes eden izmed štirih ustanov oziroma organizacij v Evropi, ki študirajo razvoj tega plavža. Dosegli so že takšne konkretne izkušnje, da je uvedba nizkega plavža neposredno pred veleindustrijsko realizacijo. V ljubljanskem inštitutu so tik pred zadnjo fazo polindustrijskih poizkusov, ki jim bo sledila postavitev prvega takega industrijskega agregata v naši državi. S finančno pomočjo republike in železarn so v delavnicah inštituta že izdelali poizkusni nizki plavž z zmogljivostjo 4—6 ton želez* na dan, s katerim bodo spomlsd' začeli delati poizkuse, da dobr zadnje elemente, ki so potreb iv > za industrijsko realizacijo. Pri teh poizkusih bodo uporabljali tudi težko reduktivne rude in žlindre, ki jih v normalnem plavžu ni mogoče izkoristiti. Z delom za razvoj nizkegn plavža se je ljubljanski inštitut močno afirmiral tudi v tujin5. Uporaba nemetalurških goriv (lignita in rjavega premoga) je življenjskega pomena ne samo 7.n našo črno metalurgijo, ampak enako tudi za vse tiste dežele, ki imajo železno rudo. lignit in rjavi premog in se le zaradi pomanjkanja črnega premoga, sposobnega za koksanje. ne moreio osamosvojiti na tem področju. To pa so skoro vse dežele v ekvatorialnih conah, ki so po stoletn' in poskusov. Hidrometalurško pridobivanje čistega bakra neposredno iz rude V inštitutu so uspešno zaključili nov postopek za hidrometa-tronskih voltov. S tako doblje- !uržko P nebivanj e čistega ba-nimi nevtroni bomo sami delali |kra neposredno iz bakrove rude radioaktivne izotope (atome iste ! (brez elektrohze). in sicer do faze. prvine z različno maso) za po-,kt°.b',se m,orah trehe ttištitiita in nrplck^v.ili np Mnjski poizkusi. Institut zal ni-Skovali ne- mg materiaInih sredstev. da bi te katere jedrske reakcije. I dolgotrajne poizkuse do velein- , vil možnost izvoza takih celic v1 š ti tuta za elektrozveze in Zavod . države, ki pridejo v poštev za za preiskovanje materiala bom' 1 naš izvoz. i poročali v naslednji številki.) V Kemičnem inštitutu Sloven- teriala. Postopek za pridobivanje ske akademije znanosti in umet- visokovrednega beljakovinastega nosti, ki ga vodi prof. dr. Maks krmilnega kvasa iz sulfitne lu-Samec, so tudi v minulem letu v žine naših celuloznih tovarn ka-priključeni poskusni koksarni na- kor tudi iz slame, koruznice in daljevali študije v zvezi z upora- drugih odpadkov, je laboratorij-bo domačih goriv v raznih meša- sko zaključen. Posebna konferen- 1 s pridobivanjem težke vode v la- znanem klasičnem postopku. nicah za proizvodnjo metalurške- aaMlIMMMiailllllMMMillllfllltlllrt ga koksa. Po določenem progra- Začeli so izdelovati težko idustrijske realizacije izvedel sam, , | izgraditev Bora pa je tako nujna, da ne kaže čakati na ta razvoj, V inštitutu se ukvarjajo tudi tako da bodo Bor zgradili še po mu izdelujejo koks iz mešanic g domačega in tujega premoga v |j koksarni Lukavac in ga nato v g plavžu železarne Sisak preizku- = šajo glede uporabnosti v žele- g zarstvu. Tak koks iz mešanic bo g najbrž začela prihodnje leto izde- p lovati tudi druga naša koksarna j v Zenici. Vzporedno preiskujejo g v inštitutu razne vrste premoga g§ iz Slovenije zaradi njegove upo- p rabnosti. Zlasti se ukvarjajo s g študijem velenjskega lignita in * g možnostjo popolnega vplinjenja g tega lignita v veleindustrijskem p obsegu bodisi zaradi neposredne j nadaljnje uporabe tako pridoblje- g nega visokokaloričnega plina kot = goriva, ali pa za kemično prede- g lavo, kakor je n. pr. pridobivanje g amonijaka in umetnih gnojil. Tako nas študijski program g tega inštituta od koksa in premo- g ga vodi v kmetijstvo. Na tem g področju pa ima inštitut še dru- g ge važne naloge predvsem glede g pridobivanja močnih krmil iz raznega organskega odpadnega ma' Patentirana flotneijska celica domače konstrukcije v* c4.ttdh.ej S' ■ «<*«#>••••• •••••.• TViyv i£*2 T-v 'Z**** , v , . . »tnuipji.! Pl ■■ '. ^ v š j§ S področja obogatitve in se-g paracije rud je omeniti predvsem Želczobetonska konstrukcija, ki so jo v Zavodu za preiskavo mr patentirano domačo konstrukcijo teriala in konstrukcij v Ljubljani zrušili pod obremenitvijo zarac KAMNOSEŠTVO IN UMETNI KAMEN ROGAŠKA SLATINA ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1955 g flotacijske celice. Za obogatitev g rud s flotacijo (t. j. z izločanjem g jalovine iz kovinskih rud v teko-I čini) bomo v bodoče lahko upo-gj rabljali flotacijske naprave do-g mače izdelave, medtem ko smo g bili doslej zaradi patentne zaščite g primorani vse te naprave uva-U žati iz Amerike ali Nemčije. Sa-g mo v Jugoslaviji je zdaj v obra-g tu okrog 1000 flotacijskih celic, v ugotovitve varnostnega koeficienta KROJAŠKA DELAVNICA ZAGORJE želi svojim strankam srečno in uspehov polno novo leto 1935 Komisija za razpis mesta direktorja ^Predilnice Litija« v Litiji razpisuje v smislu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov MESTO DIREKTORJI »Predilnice Litija« v Litiji Pogoji: 1. kandidat mora imeti ekonomsko ali tehnično fakulteto, z najmanj petletno prakso, ali 2. tekstilni tehnik z najmanj desetletno prakso v tekstilni stroki. Ponudbe, kolkovane s 180 din in z okrajno takso 95 din je treba z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubijami-okolica, Ljubljana, Zupančičeva 8/II, najpozneje do 8. januarja 1955. SiSrf£fkAte£s. 7 C A, 7e5i°^’ Prec,‘ -stoletji, N. / \ / ie bilo tu prazno J obrežje, poraslo s >- trsičjem in ločjem, kjer se je tu in tam zibala trebušasta barka ob lesenem pomolu. Do obale so držale steze, po katerih so oslički tovorili ribe, sol in drugo blago gospodarjem slovenskih domačij. Večje naselbine ni bilo na tem kraju. Ko pa 3e na severnem Jadranu zacvetela trgovina, so se začeli tod ustavljati pirati, morski roparji. Ljudstvo se je pred njimi umikalo v .^ribe, na obronke Šavrinskega gričevja. Na obali je nastala naselbina piratov, iz nje pa se je razvilo to mesto in dobilo ime Piran.« Mornar, ki mi je v piranski iuki _ pripovedoval o preteklosti obrežnih mest slovenske Istre, je doma nekje v teh sončnih brdih, v beli vasici med stopničastimi terasami, ki jo je zapustil že skoraj v otroških letih. Ob njegovem pripovedovanju mi je oživel spomin na mnoge zgodbe in Pesmi, ki sem jih nekoč slišal od ljudi v domačem kraju: o lepi Vidi, ki jo je črn zamorec odpeljal v daljno špansko deželo, o nesrečnem galjotu, ki se je vozil y verige vkovan po širokem mor-•i’J in zaman hrepenel po svoji domači, slovenski zemlji, o Cig-lerjevem Janezu Svetinu, ki je našim dedom in babicam krajšal dolge zimske večere, o barčici, »ki po morju plava in ptice jo pozdravljajo...« Morje živi v zavesti slovenskega ljudstva že dolga stoletja, toda vse zgodbe o njem in njegovih junakih so prepletene s trpkim priznanjem, da to ljudstvo, katerega davni dedi spijo v obalni zemlji, ni gospodar na prostranih vodah Jadrana. »Mnogi piranski meščani,« je nadaljeval mornar, »so si nagrabili težko bogastvo, si nakupili mnogo velikih bark in si sezidali razkošne hiše. Pojdite malo po ozkih piranskih ulicah, pa boste marsikje videli staro patricijsko zgradbo z benečanskimi okni in portalom. Še pred vojno so imeli ti magnati po več takih in še Večjih ladij, kakršna je tale naša »Burja«, ki se ziblje pred vami. Sami so živeli v razkošju, njihovi ršbiči pa so v črnih nočeh brodili po morju in vozili ribji plen v njihova skladišča. Zdaj so tisti časi že za nami. To morie je naše, slovensko: največje ladje, ki jih vidite tukaj, so last podjetja ,splošna plovba Koper', ribiči pa delajo v ,kompaniji‘.« Jutro je bilo kristalno čisto, morje mirno, lahno nakodrano. Piranska luka je bila polna življenja: čoln pri čolnu, jambor pri jamboru, mornarji, nosači, ribiči. Tam čepi v čolnu starec, rjava grča s sednimi križi, in čisti dolgo potegalno mrežo. Ves je zaverovan v svoje delo. da soloh ne sliši otrok, ki ga kličejo in prosijo, naj jim podari morske zvezde, ki so zapletene med vozli. Mreže se sušijo na soncu, v čolnih se leskečejo osliči, morske lastavice in druge ribe, v košarah pa gomazijo raki. Veliko je morje pred nami in srce se ti širi, ko gledaš, kako ta neizmerna sinjina objema zemljo in poljublja nebo. Zdaj ne bomo več peli pesmi o galjotu, v že-lezje vkovanem nesrečniku, — ifaj bomo zapeli pesem o našem, slovenskem morju, o slovenski obali! .na produ pod zidom smo stali, gledali jadxa in bele galebe med vali; ko iz lagun so se dvignile jate v nebo, smo si na soncu oči zaslonili z roko, s senco roke še srce na slovenski obali.« IGO GRUDEN v njive, ki jih nasipi varujejo pred morskimi valovi. Najlepši je pogled na piranske soline. Če jih gledaš v zahajajočem soncu, se ti zdijo podobne kosu ogromne šahovnice, na kateri so bela polja pokrita s srebrnimi ploščami. Zdaj je vse pusto in prazno na teh poljih, le tam blizu morja se giblje nekaj drobnih postav — to so delavci, ki popravljajo nasipe. »Žetev soli je že daleč za nami«, mi je povedal star šolar, ki sem ga srečal na cesti. »Za žetev soli sta nam potrebna sonce in veter. Sonce zato, da voda hitro hlapi, veter pa zato, da vrti naše ,mline1, ki črpajo vodo iz bazenov. Vidite, na tisto leseno ogrodje napnemo platno, ki se potem vrti v vetru in žene črpalko. Z vsakim obratom gre kakšnih osem litrov vode iz bazena. Da, da, poleti je vse živo v naših solinah.« »Kaj pa zaslužek?« »Ni slab, saj delamo na akord. Osnovna plača ni velika — 350 dinarjev na dan. Ostali zaslužek je odvisen od tega, koliko naredim. Ce mi pomaga še kdo iz družine tudi čez 3000 din na dan.« Skladišča' soli, ki stojijo ob morju v Portorožu, so dolgočasne sive stavbe, zgrajene še za časa Napoleonove slave. V njihovi notranjosti pa je tudi zdaj, pozimi, živahno.življenje. Ho-ruk — zleti vreča soli 3 kupa na voz, in nato spet in spet... Ni treba, da si direktor ali strokovnjak, pa vendar lahko v nekaj minutah ugotoviš: ti ljudje niso plačani na uro, ampak je njihova plača odvisna od dela. V tem oziru je piranska solarna precej prehitela druga podjetja v naši domovini. Dan se je že nagnil proti večeru, ko se odpravimo proti Kopru. Morska gladina je tiha in mirna, drobno valovje se le-skeče kakor srebrn pajčolan. V pristanišče Izole je pravkar priplula barka, ki je pripeljala žito z Reke. Po produ ob cesti lazijo starci z lonci v rokah in iščejo morske školjke, katerih meso velja za poslastico. Ponoči bo morje spet naraslo in zjutraj se bodo beli valovi zaganjali v breg. S j ibič in šolar — to sta dva najbolj tipična prebivalca naših obrežnih krajev. Obsežne soline dajejo slovenski obali svojstveno podobo. Nekatere so sicer že zdavnaj opuščene in spremenjene a saj to je pomlad, prava pomlad sredi koledarske zime! Dopoldansko sonce je v zatišju tako toplo, da za nekaj časa lahko brez skrbi odložiš suknjo. Na njivi se sklanja kmetica nad prekopano prst in sadi jagode. V zavetnih krajih sadijo rani grah. Vinogradniki in sadjarji pa paštnajo zemljo za nove nasade ter pripravljajo kolje in beke. Pred nami se širi rjava zemlja v lepih terasah, ki so jih skopali davni dedje slovenskih kmetov. Rodovitna zemlja, za katero se je istrski kmet boril z degeneriranimi konteji, zemlja puntarjev, ki jih je vodil Luka Musac iz Podpeči, s katere je gonilo slovenskega kmeta krvavo fašistično nasilje — toda ta kmet je še vedno tu, žilav in zdrav, čeprav mu je že tisoč vragov sedelo na hrbtu. Tudi zdaj se istrski kmet bori za zemljo, toda drugače kakor v preteklosti. Zdaj mu v tem boju pomaga oblast. Pojdimo po tej zemlji in ustavimo se na enem izmed krajev, kjer so Istrani že zmagali v takem boju. Po vijugasti cesti se pripeljemo v vasico Brič, ki leži nedaleč od hrvatske meja Odpre se nam razgled na dolg, položen hrib, pokrit čezinčez z veliko rjavo zaplato. To je zemlja, po kateri je raslo pred tremi leti samo zanikrno grmovje, ki ni nikomur nič koristilo. Zdaj se ta zemlja spreminja v vinograde in sadovnjake. Na strminah je prekopana v terase. Po hribu, sredi vinogradov, drži cesta, ki je prej ni bilo. Tu in tam vidiš ob njej grčave štore in prečudno zverižene korenine, ki jih je stroj pomagal človeku iztrgati iz grude. Deviška zemlja, kamor pogle- ] daš. Prej zanikrna gmajna, zdaj j Kmetijsko posestvo Brič, ki obsega kakšnih 70 hektarov. Upravnik posestva je tršat, zagorel Istran, ki nam takole pripoveduje o delu in načrtih: »Ko smo pred tremi leti začeli, so mnogi kmetje iz teh vasi začudeno zmajevali z glavami. Ni je take moči, ki bi mogla iztrgati toliko korenin iz tal — tako, so govorili. Potem pa je začel i rohneti buldožer — in korenine j so lezle na dan kakor potuhnjene! zveri. Zdaj se kmetje niso mogli načuditi. Začeli so prihajati iz oddaljenih vasi, celo s Hrvaškega, da bi videli naše delo. Doslej smo porabili za vse to delo okrog 40 milijonov, kar bo začela zemlja že drugo leto vračati. Ko bo delo končano, bo rodilo na našem posestvu 110.000 trt, 2500 oljk, 2000 hrušk, 2000 lešnikov in tudi nekaj mandeljnov. Vidite tiste trte so se v enem letu tako lepo razrasle, pa tudi rodile so že. Računamo, da nam bo vsaka trta dala v začetku približno 1 liter vina — skupaj torej 110.000 litrov, Zdaj sadimo trte. breskve in hruške, čez nekaj dni pa bomo sadili tudi oljke, ki jih te dni kupuje v Italiji vodja Zavoda za pospeševanje kmetijstva dr. Stanko Kovačič. Le-ta nas večkrat obišče in nam pomaga s svojimi izkušnjami. Naše težave? Da, imamo jih, pa še precej velike. Poglejte naše delo: ko sadimo trte in drevesca, vržemo v vsako luknjo kakšne 3 kg gnoja; torej samo za trte 330.000 kg. Ves ta gnoj moramo pripeljati po tej vijugasti cesti iz doline, po cesti, ki se vije skozi hrvaške vasi. Imamo sicer nekaj živine, kar pa še zdaleč ne zadostuje. Ce bi imeli boljšo prometno zvezo, 'če bi stekla cesta po tej zeleni dolini, ki jo vidite pred sabo, bi bila to za nas velika pridobitev. Pa ne samo za nas, ampak za vse te vasi, za vse kmete po teh brdih, ker bi zadruge lahko vsak dan odkupovale od njih pridelke in jih vozile na trg. Vprašanje prometne zveze je za nas najbolj pereče. No, upamo, da bo kmalu drugače, da bomo dobili cesto ...« Prepričan sem, da se bo to res zgodilo. Ne samo to, še.mnogo več bo novega v vaseh na novopri-ključenem ozemlju. Ljudska oblast bo pomagala pridobiti kmetom še mnogo hektarov plodne zemlje. Rodovitnih njiv v dolini reke Dragonje ne bodo več ustrahovale poplave. Dragonja ima novo strugo, ki je tako globoka, da se ne bo mogla njena voda nikoli več razliti po poljih. Povsod vidimo napredek v pospeševanju kmetijstva. To ozemlje se spreminja v vrt naše domovine. Da bomo s tega vrta dobivali nepokvarjene, sveže plodove, grade v Dekanih hladilnico, ki bo lahko sprejela 60 vagonov pridelkov. »Kako ...? Dobro je; mar naj i rečem, da je slabo, če ni res? Mar je v Jugoslaviji že kdo umrl od! lakote?« To so moške besede! Res je, j kar pravi možakar, in trdno smo j prepričani, da tudi v novem letu j ne bo nihče umrl od lakote, am- | pak nasprotno: čedalje bolje bomo živeli, saj nam to jamčijo dela, ki smo jih ustvarili. »Veste,« je nadaljeval možakar, »zvedel sem, da bi tisti ljudje iz naših vasi, ki so verjeli in-formbirojevski propagandi in odšli pred priključitvijo odtod, radi prišli les, bi se radi vrnili« Za vse bo dovolj zaslužka! i Tudi za tiste, ki nimajo posestev in ki so bili navezani na delo v | tržaških tovarnah, saj bo tovarna j motornih koles v Kopru potrebo- 1 vala precej kvalificiranih delav- i cev, pa tudi druge tovarne se i bodo še razširile. Preden se odpravimo proti Ljubljani, se ustavimo še v Kopru in stopimo v gostilno nasproti; avtobusne postaje. Pogled mi1 zdrsne na stropni tram, kjer je bilo še pred kratkim zapisano z velikimi črkami: »Bibite fratres, ne diabolus vos otiosos inveniat.« Zdaj pred novim letom, bi kazalo zapisati drugače: »Pijte bratci, da vas jutro novega leta ne najde slabe volje.« Tudi mi bomo trčili s kozarci istrske črnine. Za srečo in mir v novem letu! Za mnogo uspehov v socialistični Jugoslaviji! FRANCE ŠUŠTERŠIČ Jutro v pristanišču KNJIGA VASUJE V TIROSEKU ahko bi še mnogo pov»-(I / dal s svoje poti po ko-prskem okraju. Povedal — bi lahko tudi kakšno senčno stvar — na primer o stanovanjski hiši, ki jo gradijo v Kopru že dve leti, o prodajalkah v izolski knjigarni, ki prodajajo slovenske knjige, pa ne znajo slovenski, o lakoničnem pomenku v nekem oddelku pri okrajnem ljudskem odboru itd. — toda zdi se mi, da bi bilo treba za novo leto zapisati kaj drugega, kaj veselega. Pojdimo k obali, pred avtobusno postajo, tam je vedno živahen vrvež. Pravkar se pripravlja na odhod avtobus, na katerem je zapisano z belimi črkami: Koper—Plavje. Plavje so vas na ozemlju, ki je bilo prej pod cono A. Sedimo v avtobus in odpeljimo s.e tja, da vidimo, kako živijo tam naši ljudje. Po cesti v Plavjah se podijo otroci ter se kličejo in zmerjajo v pristni slovenski govorici. Na koncu vasi se nam odpre lep razgled na del Trsta, kjer najbolj vzbujajo pozornost srebrno pobarvane naprave rafinerije nafte. Po poti pride možakar srednjih let. »Kako je kaj, očka?« ga pobaramo. Obraz se mu takoj raztegne v zadovoljen nasmeh: Svet strmo visi v globoke grape, ki jih proti jugu zapira Menina planina. V strmine so se prilepili kmečki domovi, za močan klic daleč znarazen drug od drugega. To so domovi samotarji in v njih žive ljudje, ki jih je odmaknjenost od dolinskega življenja zaprla nekoliko vase, kot bi sami sebi zadostovali; ko pa človek stopi k njim in jim da besedo, začuti, da so prav prijazni ljudje. To je partizanski Tirosek pri Novi Štifti, kjer sta med vojno samo dve hiši podpirali okupatorja, vse druge pa partizane. Štiri ure hoda je do Kamnika, debelo uro — po bližnjicah — do Gornjega grada. Pošto tudi poleti dobivajo šele po dveh, treh dneh. Nedeljske časopise in pisma prinese poštar v ponedeljek proti večeru in jih pusti v šoli, v zadrugi in še v eni hiši, otroci pa jih naslednji dan raznesejo v bregove, po samotnih kmetijah. Zima nasuje v teh hribih več snega kot kje drugje in zapre vsa pota. Z gorskih grebenov pri-svatujejo mrzli viharji in samotne kmetije odmrjejo za dolino. Le dim nad strehami, ki ga vrtinči veter, kaže, da življenje v odmaknjenih hišah ni otrpnilo v mrazu. Ob večerih pomežikne skozi okna soj petrolejke, kajti do hiš, ki so se mukoma skobacale više v breg, bo šele prihodnje leto pritekla elektrika. Le mladi tiroseški fantje tudi v mra- ku, se ob večerih spravijo za mizo h knjigam. Na mizi pred njimi se kadi petrolejka. Stikalo in napeljava za elektriko je že v zidu in tudi svetilka že visi pod stropom, kot bi pripovedovala o nestrpnem pričakovanju ljudi v hiši, kdaj bo lahko upihnila brljiv-ko. Toda to bodo lahko za vedno privili šele prihodnje leto. S stene zre na svojo zgubano mater, sivolasega očeta, na sestre in brate fotografija ranjkega Franca, ki je — kakor pripoveduje uokvirjena spomenica zraven slike — dal življenje za svobodo, ko je bil ravno v najlepših fantovskih letih. Deset let je poteklo od tedaj in na peči že kobaca Francetov nečak Lojze, ki od časa do časa, ko mu samemu postane dolgčas, zleze dol in se mota pod nogami zamišljenih bralcev. Njegov stric Ivan pa je poskrbel, da v zimskih večerih ne bo dolgčas v hiši. V svoji izbi ima lastno knjižnico, ki premore trikrat več knjig kot jih imajo v knjižnici kulturnoprosvetnega društva pri Novi Štifti. Ima jih nad tri sto, vendar mu ne zadostujejo, ker je že zdavnaj vse prebral, zato hodi ponje še v Ljubljano. V Delavski knjižnici v Ljubljani si je letos sposodil ISO sodobnih knjig in še več bi si jih, če ne bi bil vmes na orožnih vajah; jemlje pa jih tudi v Mestni knjižnici. Ko preteče izposojrvalni rok. naloži Ivan knjige v nahrbtnik in še v košaro iz protja, in hajdi v Ljub- Ivanove sestre in mali Lojzek so takoj začeli listati po knjigah, ki jih je prinesel za novoletno darilo upravnik Delavske knjižnice zu ne zdržijo doma. Po večerji se zmuznejo ven in zagazijo v celec do pasu: vodijo jih lučke I s sosedovih kmetij, ki jih drhteče vabijo v kamrice. Drugi posedajo v hišah okrog dela: moški popravljajo orodje, ženske pa predejo. Špehove, ki žive visoko gori na Zgornjem Pečni- Ijano. Do Kamnika — po bližnjici je do tja tri ure — zdrsne . največkrat peš, kdaj pa kdaj pa je koračil peš kar do Ljubljane j — osem do devet ur. Zgodilo se je, da ga je na dolgi poti premočil dež do kože, toda knjige je prinesel vrnit o pravem času. V knjižnici Ivan ne izbira dolgo; naslove knjig, ki bi si jih rad sposodil, p rineš napisane že na listku. Izpiše si jih doma iz seznama novih knjig, na katerega je naročen. Ivana, ki je zdaj star nekaj nad trideset let in dela doma na kmetiji, imajo nekateri celo za čudaka, ker je molčeč in vase zaprt fant, pravi sin samotnih domačih grap. Šolski upravitelj pri Novi Štifti pa ga hvali, da je bil v šoli odličnjak — kakor vsi Spehovi. Knjige nosi iz mesta tudi za sosede in za šolskega upravitelja, sposojajo pa si tudi iz njegove lastne knjižnice. Toda Ivan ni izjema. Hišne knjižnice imajo tudi Ivanov sosed Jože Laznik na Spodnjem Pečniku (okrog 500 knjig), vodja lesnega odseka zadruge Ivan Veršnik ter kmet Ferdinand Veršnik. Žejo teh hribovskih ljudi po tiskani besedi kaže tudi tole: v knjižnico kulturnoprosvetnega društva pri Novi Štifti se je od 167 hiš v tem šolskem okolišu vpisalo kar 62. Hlapec Jože Potočnik, ki je zdaj pri vojakih, je v letih 1950—1952 prebral 70 knjig; tako pove njegova izkaznica v knjižnici. Toda zdaj ta knjižnica nima več obiskovalcev, ker so ljudje že zdavnaj prebrali vseh njenih 117 leposlovnih knjig. Ljudje bi radi novejše knjige, teh pa knjižnica ne premore, saj letos, razen zbirke Prešernove družbe, ni nič kupila. Zakaj ne? Občina in okraj ji letos nista dalo niti ficka. Zato si ljudje sposojajo knjige pri sosedih in tiskana beseda vasuje od hiše do hiše. V teh kmečkih hišah knjiga ni samo za okras, kot je — kot priznajo vsi — še vedno v prene-katerem stanovanju v Ljubljani. Prav tako kot knjige imajo ljudje tod radi tudi radio. Pred vojno so bili v občini le trije radioaparati: pri župniku, v šoli in še pri enem kmetu. Od leta 1949 dalje, ko so mnoge kmetije že napeljale elektriko, pa si je kupilo radioaparate že okrog trideset družin. V ponedeljek zvečer so ime!* pri Špehovih na Zgornjem Pečniku obisk: upravnik Delavske knjižnice v Ljubljani je prinesel Ivanu precej rejen zavitek knjig. To darilo je Špehov Ivan, eden najbolj rednih obiskovalcev Delavske knjižnice, nedvomno zaslužil. Naj njemu, njegovim sestram, bratu, staršem in sosedom te knjige krajšajo večerne zimske ure, ko bo sneg zametel vas in se bodo krog samotne kmetije lasali mrzli vetrovi, ki bodo risali na okna ledene rože. In še to: da bi prihodnjo zimo tudi na Zgornjem Pečniku že lahko brali pri električni luči. M. Z. M 8 '5 PISMO IZ NEMČIJE Klobuk ali čelada v letu 1955? A T emška oborožitev nd samo osrednja tema / \ / evroPske politike. O njej ne razpravljajo / \/ samo v diplomatskem slovarju za zeleno ^ mizo, kakor so razpravljali v Londonu, Pa- rizu m Moskvi. Ta tema je prišla z govorniških tribun v Preproste nemške hiše. Vsak dan naletiš v časnikih, radijskih oddajah, na konferencah im v običajnih pogovorih na navdušene zagovornike in zagrizene nasprotnike nove vojske. In vsak dan slišiš argumente, ki jiih ni moč slišati z uradne tribune. Nenavaden prizor se je odigral konec novembra na odru stadiona Rosenau v Augsburgu. Organizator nove vojske Theodor Blanc.k je kakor drugi zagovorniki »vojske« v civilu pohiteli, da bi jo populariziral na Bavarskem Spremljal ga je bivši major Bufcsch. zadolžen za zagovarjanje ministra za obrambo. Ko sta prejšnji dan Kancler Konrad Adenauer v Niirnbergu slabo odrezala, je adjutant pohitel v Augsburg kot izvidnica. >Bodirte brez skrbi,< so ga potolažili strankarski prijatelji, »Augsburžami so najmiroljubnejši ljudje na svetu. Pri nas, Švabih, pa je že tako, da postavlja policija vse na svoje mesto. < Ti »najmiroljubnejši ljudje na svetu< pa so dvignili takšen hru-p in trušč, brž ko je Blarnck omenil vojsko, da je kratko iin malo kapituliral, čeprav je znan kot vztrajen in odločen mož. Njegovi spremljevalci im prijatelji so imeli kar na odru bliskovito posvetovanje, kaiko bi bodoči minister za vojsko odnesel iz gneče ugled in celo glavo. »Preostajal je le prodor skozi dvorano,« je potem poročal JDer Spiegel’. »S policijo ojačena Blam-ckova skupina se je uvrstila v udarni klin. Na čelu major Buksch, za njinn policija CbU (CSU je nekaka podružnica kanclerjeve stranke CDU na Bavarskem), v sredini pa policijski nadzornik s Theodorom Blanckom. Policija je utrla z gumijevkami stezo skozi razjarjeno množico. Neki vojmd invalid pa je vendarle kresnil Bla-ncka s palico po glavi. Na konvoj se je usulo mnogo vrčkov. Eden je zadel Blancka v glavo, da ga je takoj oblila kri. Pri izhodu se je zakotalil po stopnicah v že pripravljeni avto.« Že prej so se dogajali nemiri na mitingih im zborih zaradi vojske,, toda ta na stadionu Rosenau je v Nemčiji najbolj odjeknil. Zanimiv paradoks: mladi rod v večini noče vojske, vladna večina v bonnskem zveznem zboru pa je takoj po berlinski konferenci spremenila ustavo, da bi proglasila vojaško obveznost prav za tiste, ki organizirajo »bojkot vojske«, kakor je rečeno v mladinskih razglasih. Nenavaden predlog dr. Krauza Vsakdo ima svoje argumente Minister Schweder se sklicuje na ustavo in opozarja mladino, da ji demokracija daje sicer pravice, toda nalaga jd tudi dolžnosti. Skupina duhovnikov, ki je poslala zveznemu zboru pismo proti vojski, se sklicuje na evangelij. Njeni zagovorniki v talarjih jo blagoslavljajo v imenu evangelija. V tej splošni polemiki je šinila Wupertalcu dr. Krauzu v glavo svojevrstna misel. Poslal je časniku »Neue Ruhrzeitung« predlog, naj dekleta odgovore na bojkot vojske z drugim, nekoliko nenavadnim bojkotom — da se ne bodo zabavale im poljubljale s tistimi fanti, ki so proti vojski. »Tisti, ki niso sposobni braniti same sebe, tudi dekliškega poljuba niso vredni.« Taiko je bilo v njegovih fantovskih letih. »Dekleta naj bi se prostovoljno javljala v vojaško službo in tako izpostavila zasmehu fante, ki imajo rajši klobuk kakor čelado.« Predlog nd ostad brez komentarja. Reporter lista »Neuer Vor-wartz« je šklepetal, da se Krau-zova hči ne strin ja z očetom in da je nekdo res izpostavljen zasmehu, toda ne mladinci, marveč stari Kranz. Revija novih uniform Bonn ni brez modnih revij, čeprav se ga je prijel porogljivi vzdevek »glavna nemška vas«. Berlinski, monakovski, rimski in pariški modni saloni počaste mirno bonnsko pokrajino s pogostimi gostovanji Toda Bonn je le »poštna kočija za Mercedesom«, j kakor se običajno pritožujejo tuji I diplomati. Nedavno pa so le pri-1 redili modno revijo, na kateri so imeli glavno besedo bonnski strokovnjaki: revijo uniform za novo vojsko. Graničarji so nastopali na odru kot manekeni. Navzoče je bilo samo povabljeno občinstvo. Gostje so bili baje navdušeni nad krojem delovnih im paradnih oblek ter uniform za fronto. Socialno demokratsko glasilo je pod naslovom »Bonnska mod- na revija« bonnskim strokov- stroškov vzlic pomoči iz ZDA njakom zamerilo, da niso pova- i ljudstvu ni moč naprtiti Ollen-biili mladine, da bi videla nove j haner je vprašal kanclerja, kako obleke, saj jih izdelujejo zanjo. A ne gre samo za uniforme. V razgovoru z novinarji je kancler nedavno rekel, da bi morali za novo vojsko zlagati koračnice, prijetnejše in sodobnejše. Potem pa je karikaturist hamburškega »Sonntagsblatta« narisal visoko postavo kanclerja, kako koraka s pravim pruskim korakom ob sviranju pastirske dude Dvoboj v parlamentu Mnogi menijo, da je kancler zapustil govorniško tribuno ob parlamentarni debati o pariških pogodbah (15. m 16. decembra) j kot premaganec. Opozicija ga je | z zelo kočljivimi vprašanji pri-| pravila do tega, da je priznal, da | se Mendes-France strinja z nem-! ško oborožitvijo samo s pogojem, da bo obveljal posarski sporazum. Ne da bi se spuščali v to, kaj kdo misli, je treba omeniti, da je bil kancler bled im utrujen. Ali pod težo pariških pogodb ali svojih let? Najbrž pr vili in drugih Toda tako bednega im klavrnega za govorniškim odrom še nisem videl. Dolgoletni župan namreč zna z duhovitimi puščicami navdušiti desno krilo parlamenta, opozicijo pa zadeti na pravo mesto. »Nemški militarizem je mrtev.« je rekel kancler, ko je zagovarjal novo vojsko (opozicija: Oho, ho!) Vojska zdaj nima več osrednjega mesta, oficirski zbor ni zaključena skupina s političnimi skominami. Mršavega kanclerja visoke postave je zamenjal za govorniško mizo debeluhasti im pritlikavi vodja opozicije im nasprotnik nove vojske Ollenhaner. Govoril je o elementarnem gibanju mladine proti oborožitvi, kakršnega nemška zgodovina še ne pomni. Takšnega množičnega gibanja ni moč pojasniti s komunističnim vplivom ali nepolitičnostjo mladega rodu. Razlog je v tem, da mladima ne vidi, čemu je sploh potrebna nova vojska, ko pa bo sprožila ustanovitev druge nemške vojske v vzhodni coni RAZSODBA v Bourbonski S /^7e je utrgal; Afera Mitterand se je t*sti hip pojavila na pariških ulicah. Najprej v gosposkih okrajih, ua kosilih, večerjah in sprejemih, v tistih enonadstropnih in dvonadstropnih poslopjih in ulicah s platanami ob strehah, v gledaliških vežah in v kuloarjih bourbonske palače, kjer »o si šepetali ob zarotniških pogledih, šalah in duhovitih domislicah ki »ubijajo«, potlej pa na ves glas ob krikih kolporterjev večernikov na trg-h, po točilnicah, pri čaši aperitiva, kdaj pa kdaj ob šalah, pogosteje ob izrazih gnusa. »Mendes-Francea Je treba izročiti sodišču,« je izjavila visoka osebnost pred precejšnjim številom prič. Te besede niso bile izgovorjene tjavdan. Nekaj dni pozneje Je stroj stekel in njegov cilj je bil izpolniti to grožnjo. Glavno orožje nasprotnikov vlade je bila zaupno poročilo Odbora za narodno obrambo, vključeno v poročilo sekretarja KPF Duclosa politbiroju. To poročilo je začelo kaj kmalu krožiti v političnih krogih Pariza. Ce Je bil cilj »afere Baranes« razplamteti protikomunistično propagando, je bil cilj afere »Mitterand« kompromitirati vlado, predvsem Men-dčs-Francea in ga prikazati kot krivca porazov v indokini (poročilo od- našalo na zaupne podatke o stanj« francoskega ekspedicijskega korpusa pred bitko pri Dien Bien Fuju). »Naj- Wm Francois Mitterand prej nas je razorožil pred sovražnikom, m pripravil pora/ pri Dien Bien Fuju, potlej pa je sklenil sramotni mir.« To je bilo geslo. Uspeh »Afere Mitterand* Je bil odvisen ravno od tega. da bi Mitterand in Mendes-France ostala do konca brez aktov o preiskavah Ne minister za notranje zadeve v Lanielovi vladi radikal Du Plat, ne prefekt Baillot, ne minister za narodno obrambo Rene Pleven niso niti z besedico omenili preiskav, o katerih so bili nedvomno na razpolago vsi potrebni akti. Nasprotno, vsi zapisniki so skrivnostno izginili. Tako sta ostala Mitterand in Mendčs-France razoro-žena. Zgrešeni rakuni ačun Je bil kaj preprost: Mendes-France bj spričo »informacij o Mitterandu« popustil m svojemu notranjemu ministru preiskave sploh ne bi bil omenil. Potem bi šlo vse %iiii%#iiii^^ ii#%iiii"%ii»ii]|ii.................M;i.. London, decembra 7u navadno pravijo: človek, ki ae razume 'iriket:i, ne razume Angležev. To športno igro so uii pojasnjevali večkrat. Priznam, da so mi jo pojasnjevali zaman. Gledal sem več teken.. Nisem razumel. Ljudi, ki igrajo kriket, i^se . razumel. Se manj sem razumel tiste, ki sede po cele ure "i molče gledajo igro. M. Average,* o katerem vam hočem pripovedovati, vsekakor igra in gleda kriket. Kaže torej, da nimam kvalifikacij, da bi vam govoril o njem. In v»ndar, Mr. Average sc kdaj pa kdaj ukvarja s politiko v svetovnem obsegu. Zbija šale na račun tujcev in Američanov, se zgraža nad dogodki za »železno zaveso«, ve uje v miroljubno sožitje, meni, d se svet razen blokov deli tudi na Veliko Britanijo in »ostanek sveta«, prebira poročila o zahtevi tega ali opega Trade Uniona po zvišanju mezd, o stavkah in podobnih rečeh, včasi tudi sam sodeluje pri tem, uporablja mnoge pridobitve boja delavske, ga gibanja, v političnih razpravah pa dopušča, da razredni boj morda nekaj pomenj za »ostanek sveta«, vtem ko mu, kar se tiče Velile Britanije, pogosteje odreka obstoj kakor ga pripoznava. Po njegovem mnenju veljajo za Veliko Britanijo eni za koni, za »ostanek sveta* pa vsekakor drugi, kajti nihče drug ni takšen kakršni so Britanci, vs; Bri tanci pa spet niso tisto, kar so Angleži Vse to seveda niii 1-aimanj ne moti M isti a Averagea. da ima povsem določeno »svoje mnenje« tudi o mnogih drugih stvar-h v »ostanku sveta> te torej o., lahko živi in mis-ij tako. zakaj tudi ti3ti. ki se ne razu- nfejo na kriket, ne bi povedali nekaj o njem Dovolite mi torej, da am ga predstavim To ni posebno lahko, kajti V.. Averag pravzaprav ni. Živi samo v angleških statistikah, v katerih ugo tavl, jo povprečja, v Galupovem sistemu, t proučuje povprečje j vnega nnenja in pri tistiti novinar jih in pisateljih, ki radi operirajo s tistim, kar ima. jo tu za »tipično angleško« v nazorih in vedenju Sklenjen krog družine Average Povprečni državljan v Združeni kraljevini, t. j. bolje plačani delavec, uradnik itd., glavna osebnost statističnega urada njenega veličanstva torej Mi. Average je poročen in ima dva otroka. Starejši, denimo hčerka, je tudi zaposlena, mlajši pa hodi v šolo. Družina Average živi v hiši. katere četrtina pripada njej, druga četrtina občinskemu svetu, tretjina ali več pa je lastnina privatnega hišnega lastnika. Mr. Average zasluži na teden 10 funtov, 10 šilingov in 3 pennyje, od česar mu po odbitku za zavarovanje, za davek na dohodek ostane 9 funtov za p- "ivljanje. Od tega porabi za svoj osebni proračun 2 funta, 7 šilingov in 9 pennjjev; ker pa je znan kot dober in ubogljiv mož. pripravljen poma gati ženi tudi pri gospodinjstvu, izroči, kar mu ostane, t. j. 7. funtov in 10 šilingov Mrs Average. Mr Average pokadi 10 cigaret na dan. popije vsak dan pol litra piva, razen sobote in nedelje, ko si privošči dvojno količino alkohola. Za edno kosilo zunaj doma plača 2 šilinga ali manj, vsak dan pa potroši a prevoz z avtobusom a!j podzemeljsko železnico 4 pennyje. Mr Averr.ge je nogometni na Ul 1Q^ in K! 7 n ITC1 n v\ n l/«o in pfo Intn a 0 funte. Natanko 6 funtov in 11 pennjrjev porabi Mr. Average letno za cilje, ki Statističnemu uradu nje-c nega veličanstva niso natanko znani, kar seveda ne pomeni nujno, da Mrs. Average nima natančnega vpogleda v to vi i finančnih operacij svojega moža, izraženo v njegovem osebnem proračunu s površno postavko »in ostalo*. Zaposlena hčerka, stara 20 let, zasluži tedensko o funtov, 6 šilingov in 4 pennyje, oziroma polovico dohodkov svojega o^eta. kar ji daje pravico, da se bori proti neenakopravnosti žensk v Veliki Britaniji, Za svoje osebne potrebe porabi I funt in lč šilingov, materi pa izroči 3 funte in 5 šilingov. Tako znaša hišni proračun, ki ga upravlja Mrs. Average, 10 funtov in 15 šilingov tedensko Od tega gre za stanovanje,elektriko, premog, odplačevanje pohištva itd. letno 170 f-ntov, za hrano pa 104 funte. Osebne potrebe družine, ki se plačujejo iz hišnega proračuna, znašajo 54 funtov, 17 šilingov in 5 pennyjev. Za počitek in razvedrilo porabi družina Average letno 83 funtov in 17 pennvjev, od tega za nakup , knjig 3 funte n 4 šilinge, za časniki in revije 11 funtov, la kino pa 5 funtov in 17 šilingov. Ce računamo, da člani družine Average ne hodijo v drage premierne kinematografe v londonskem West Endu ali kakem drugem »strogem centru*, marveč da gledajo filme v svojem okraju, kjer plačajo za vstopnico ■ienimo 2 šilinga, tedaj vidimo, da gre vsak izmed njih v kino štirinajstkrat letno oziroma še manj, če zamenjajo včasi kino z gledališčem ali kako drugo podobno prireditvijo. Vse to seveda sodi med ugodne standarde v Ev ropi, kar je tudi razumljivo, kajti Velika Britanija |e industrijsko razvita dežela z mnogimi viri profilov v raznih delih sveta, od katerih odpade nekaj tudi na Mr Averagea In vendar lahko družina Ave-rage, če m imel;, v življenju nezgod, združenih 7 večjimi dolgovi, od dohodkov dveh zaposlenih čla nov prihrani ali potroši v izredne namene letno na- tanko 16 funtov, 2 šilinga in 10 pennyjev. S tem denarjem ne more Mr Average napraviti nobenega junaštva, ki bi ga dvignilo nad povprečje. Statistično in proračunsko je krog zanj sklenjen. Da bi obdržal svoj tedenski proračun na povprečni višini 10 funtov in la šilingov, ne more živeti brez. dohodkov zaposlen»ga otroka, kar pomeni, da otrok po 18. letu ne more šolati tudi če ga šolanje ne bi stalo niti pennvja. Edino upanje je, da družina Average preneha biti tisto, kar je, namreč družina Povpreč. nost, kadar govorimo o možnostih, ki jih nudi proračun v idealnih nemotenih življenjskih razmerah, je torej v nogometni slavi ali podobni loteriji. Pol stoletj« političnega prepričanju Mr. Averagea Od začetka našega stoletja, torej v 54 letih, je Mr. Average kot odločilna osebnost na volitvah Velike Britanije šestnajstkrat volil člane parlamenta. Angleški volivci, med katerimi je Mr Average najštevilnejši, so poslali leta 1900 v parlament 402 konservativna, 185 liberalnih in 11 laburističnih poslan cev. Sest let pozneje je dobila Velika Britanija, predv- m po zaslugi Mr. Averagea, znova vlado starih »vigovcev* ali liberalcev, ki so ~>i!i gospodarji njenega življenja vso drugo polovico 18 stoletja. Liberalna večina v Spodnjem domu |e štel i 1906. leta 387 pnslancev, vtem ko je število konservativcev padlo na 158 mest Laburisti so takrat dobili 41 poslancev. Od tistega leta so nastale v p litičnem prepričanju Mr. Averagea zelo znatne spremembe. Po ’ rvi v 'ovni vojni leta 1922 je bilo v angleški parlament izvoljenih 347 konservativcev in 118 liberalcev, laburisti pa so dob t 142 mest Mr Average očitno ni navdušen za gospodarske krize, brezposelnost 'n n dobne reči ki izpodkopavajo postavke njegovega zelo skrbno sestavljenega družinskega proračuna. Leta 1929 so dobiti konservativci 260 ooslancev, liberalci samo 59. laburisti pa 287. • Average (everidž) — povprečen, povprečnost. S........... %wi. ■ ##m& yy^. ZBORNICE sončni palači gladko: škandal bi prišel v javnost z vso svojo ostrino, Mend&s-Francea bi. postavili poleg kompromitiranega Mitteranda, diskreditirana in razbita vlada se ne bi mogla braniti. »Afera Mitterand« naj bi bila za-' cetek tiste prave, v kateri naj bi ime predsednika vlade zamenjalo Mitte-randovo ime, da bi Mendes-Francea nazorno prikazali ne kot Mitteran-dovo žrtev, marveč spiritusa rectorja in neposredno povezanega s KPF in prek nje z Moskvo. Tako bi z enim udarcem dosegli dva cilja — protimendesovskega in protikomunističnega. Toda Mendšs-France je ukrenil drugače: odkril sledove do dokumentov, odstavil Baillota in dal aretirati Dida. S temi pičlimi podatki lahko bralec razume napetost v trenutku, ko | je stopil na govorniški oder interpe- ; lant Legendre (pred vojno pristaš De- | lasonovega političnega gibanja »Piam- j tečih križev«), »Zakaj poraz pri Dien Bien Fuju?« j Je začel Legendre svojo obtožnico. Zakaj je francoski ekspedicijski korpus, dobro opremljen in oborožen, podlegel šibkejšemu nasprotniku v Legendre je pred zbornico po jasnil, da so Mittcranda vrgli iz vlade , kot vohuna, ni pa odstopil, kakor sam trdi. | Ta Legendrova trditev ni bila za nikogar nova, ker se je o tem že govorulo. Toda Mitteranda sta proti takšnemu sumničenju vzela v zaščito ( bivši predsednik republike Vincent Auriol in bivši predsednik vlade Joseph Laniel. Vsem so bile znane razmere, v katerih je Mitterand v resnici odstopil. Stvar Mitteranda je bila, da dokaže, da je bila obdolžite v lažna. Bida J tov orakel j Mnogi poslanci so vedeli, da sedi ; v zbornici eden izmed članov Lanie-love vlade, ki je celo pred preiskoval- , nim sodnikom izjavil, da je Mitterand izstopil iz Lanielpve vlade v razmerah, ki jih je opisal Legendre. Ko je Mitterand začel govoriti o zakulisnih spletkah, katerih namen je bil politično izkoristiti to afero, se je v dvorani pričakovanje napelo ko tetiva na loku: ali bo izstreljena puščica? Odmerjeno, z močnim^ glasom je proti centru obrnjeni Mitterand lomil tišino in metal vanjo besede svojega vprašanja: »V tej zbornici sedi več članov Lanielove vlade. Njim jc znano, da sem zaradi trenj z večino smatral za potrebno, da izstopim iz nje. Ce se kdo izmed mojih bivših tovarišev strinja z g. Legendrom, naj to izjavi, v nasprotnem primeru bi rad vedel, kaj dopušča g. Ledenru, da uporablja takšno laž?« Vse glave so se obrnile proti centru. Tam je morala sedeti Legendrova priča. Ali bo vstal in potrdil Legen-drove navedbe, ali pa bo pustil Mitte-randovo rokavico na tleh? Molk je postajal neprijeten. Z levice so jel padati opazke: BALKANSKA POSVETOVALNA SKUPŠČINA Torišče aktivnega sožitja | onec februarja ali v začetku marca se bo sestal Stalni svet trojne zoeze. Med drugim naj bi sprejel statut balkanske posvetovalne skupščine. S tem bodo končane priprave na ustanovitev trojnega predstavniškega posvetovalnega telesa, ki bi se, če bodo priprave pravočasno končane, lahko sestal morda že v začetku poletja. Pierre Mendes-France »Naprej, tožniki, čakamo vas! Nekam diskretni smo danes!« Sluga je prinesel na mizo na govorniškem odru čašo vode, slišati je bilo, kako stopa po debeli preprogi, kako postavlja čašo na mizo in po prstih odhaja, kako govornik počasi, v majhnih požirkih pije vodo, kako gleda izpod čela v sredino dvorane in podaljšuje tišino. Naposled se je prav v centru počasi in nekam omahujoče dvignila roka in obstala v zraku, ko da se hoče spet umakniti, toda predsedujoči Le Xrocquere je že opazil: »Kesedo ima g. Bidault..« Da, to je bila Legendrova priča. Vsi so ga pričakovali. Živci so v hipu popustili, v dvorani in na galeriji je nastal hrup kot globok vzdih olajšanja za ene in za-glušen vzklik osuplosti za druge. Bivši predsednik vlade, bivši zunanji minister Georges Bidault je v tišini, ki je kmalu spet nastala, izpovedal: »Gospod minister, pravkar ste pojasnili vzroke, zakaj ste izstopili iz vlade g. Lanicla. Potrjujem, da se je to res zgodilo, kar pa sem izpovedoval 20 minut pred preiskovalnim sodnikom in prisegel na svoje pričevanje, ne bom povedal.« Veriga Dreyfuss-Mitterand Georges Bidault Indokini? Zaradi izdajalstva Pariza! Tako je Legendre, spretni in učinkov željni govornik začel brati svojo obtožnico. Dobro uro je trajalo poimensko naštevanje izdajalcev in njihovih pomagačev, vsako ime pa je spremljal obširen seznam njihovih zločinov. Poslanec De la Vigerie, naprednjak in direktor »Liberationa«, urednik »Ob-servateura«, tednik »Express«, ki ga ureja Jacques schreiber, osebni prijatelj Mendes-Francea in drugi, naposled pa še Mendčs-France sam, to so možje, ki so organizirali zaroto proti francoskemu korpusu v Indokini in pripravili njegov poraz! Imeli so stike s predstavnikom Vietminha v Parizu, izdajali so mu vojaške skrivnosti in jih celo objavljali v »Observateuru« in »Expressu«. Dokazov Legendre ni navedel, na vse medklice je odgovarjal s taistim stavkom: »Imeli boste priložnost govoriti ; pred preiskovalnim sodnikom!« Ko je naposled Izčrpal seznam »malih krivcev«, je vrgel svojo bombo; izdajalec, ki je v središču vo- j hunske afere, ni nihče drug kakor ; sam Mendčs-Franceov minister za no- | tranje zadeve Francois Mitterand. Glavni obtoženec Francois Mitterand je vodilna osebnost Demokratske in socialistične zveze odpora, manjše stranke, nastale iz gibanja odpora, politični prijatelj Mendes-Francea. Bil je član Lanielove vlade, iz katere Je lani septembra iz- | stopil. V presenečenju, ki je nastalo po Bidaultovi izjavi, izrečeni v slogu delfijskega orakla, je bilo večidel nezadovoljstvo in zgražanje. Razočaranje desnice, da Legendrova priča ni imela toliko poguma, da bi bila zasadila nož do ročaja, zgražanje levice, da je bivši predsednik borcev odpora gibanja Legendrovo obdolžitev molče podprl, ni pa našel v sebi toliko poguma, da bi to jasno in glasno povedal. Tu bi lahko bila drama tudi zaključena. Nikakor pa ne more biti to konec afere Mitterand. Bidaulta ni nič oviralo, da bi pred skupščino ponovil, kar je povedal pred preiskovalnim sodnikom. Bidault teh izpovedb ni ponovil in s tem bi se lahko začela anketa pred sodiščem časti, afera Mitterand pa bi se spremenila v afero Bidault. Pri glasovanju je dobila večino resolucija, naj vlada nadaljuje preiskavo ter se loti reorganizacije obveščevalne in protiobveščevalne službe. Tu bi se lahko zaključila afera in velika sodna obravnava, do katere je prišlo 3. decembra v bourbonski palači. Toda 140 poslancev je glasovalo proti resoluciji in tako odobrilo Legendrovo obtožbo in Bidaultove izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom, ki jih ni smel ponoviti pred skupščino. 140 poslancev — to je četrtina zbornice. Zato se afera ni zaključila, zato je postala samo nadaljevanje afere iz Zolajevih časov, ki samo spreminja imena Dreyfussova, Jauresova, Clemenseaujeva, Salandrova in zdaj Mitterandova, bodi rečeno Mendčs-Franceova. Bogdan PeSič Bourbonska palača v Parizu Zgodovin-a ideje o balkanski posvetovailimi skupšoiini je kratka. Med lanskim obitsikom predsednika Tita v A te mah je m&ršal Pa-pagos predlagal razšiiriitev trojnega sodelovanja na parlamentairno področje isn ustanovitev posveto-va-lme skupščine, v kaiteni bi bili zastopani parlamenti Jugoslavije, Groiije itn Turčije. Ideja se je po-javila že prej, toda to je bil prvi j konkretni predlog o njeni ustanovitvi. Pobuda maršala Papagosa V poročilih o atenskih razgovorih je bilo poudarjeno soglasje 1 obeh dežel, da se »ustanovi posvetovalna skupščina, sestavljena iz enakega števila grških, turških , in jugoslovanskih poslancev, ki sc . bo sestajala izmenoma v treh ' glavnih mestih«. Turška vlada se j je takoj strinjala z idejo in z glav- | niimii načeli skupščine. Pobuda maršala Papagosa je | bila sprejeta ugodino. Naša skupščina je že 12. julija izraizdila pre- j pričanje, da bo skupščina »znaten j prispevek k vsestranskemu razvoju sodelovanja naših dežel«. V odgovorih na pismi predsednika skupščine Moše Pijada, s katerima sta bila predsednika grškega ta tuirškega parlamenta Rodo-pulos in Koralitan obveščena o maši resoluciji, sta oba sporočila, da so idejo o posvetovalni skupščini v njihovih deželah in parlamentih sprejeli z enakim zadovoljstvom. Skupaj z besedilom pogodbe o ■ zvezi (Bled, avgusta) je bila ob-; javljena tudi spomenica aM pravzaprav osnutek splošnih načel za ustanovitev in poslovanje skup* i ščine. Razen načel, omenjenih v atenskem komunikeju, j« spome-; niča določala, da se bo posveto-j vailna skupščina sestajata vsako ! leto, da morajo dobiiti njene po-| bude ta priporočila večino glasov | vsake parlamentarne skupine ta ; da naj njen statut sestavijo vlade j treh dežel. GO članov iz treh dežel Jugoslovanski osnutek statuta | je že pripravljen. V njem je po-i udarjeno, da je cilj skupščine razširiti sodelovanje na osnovi ankarske ta blejske pogodbe. Osnutek določa, da se voli skup-, ščtaa na dve leti in da ima vsaka dežela v njej po 20 poslancev, ki ! morajo biti neodvisni v svojem delu. I Skupščina bo volila svoje pred-j sodstvo, kolegiaino telo, sest avl je-' no iz predstavnikov vseh treh I dežel. Predsedoval naj bi poslanec | tiste dežele, v kaiteri skupščina . zaseda. Skupščina bi imela tudi | stalne ta začasne odbore. Skupščina je dostopna novim članom na enak način kakor trojna pogodba. Urediti je treba še institucijo morebitnih opazovalcev. Drugi mednarodni organi Pri proučevanju zamisli o balkanski posvetovalni skupščini so se ozirali na druge podobne mednarodne organe, na Nordijski sklepa jo z večino glasov ne glede na to, ali je bila dosežena večina v vsaki narodni skupščini. Dežele v Posvetovalni skupščini tudi nimajo enakega števila poslancev (Velika Britanija, Francija m Zahodna Nemčija po 18, Turčija 10, Grčija, Belgija in Holandska po 7, Švedska 6 itd.). Preglasovan je, ki bi tako utegnilo nastati^ pa je znatno nevtralizirano s tem, da postane vsako priporočilo ali resolucija Posvetovalne skupščine pravno vel javno šele, ko jo odobri svet ministrov Evropskega sveta, v katerem je za' važnejše sklepe potrebno soglasje. Značilno je, da je dobila od dosedanjih 160 priporočil ta resolucij skupščine komaj tretjima »blagoslov« sveta minisitrov. Zelje po naglem združevanju zadevajo ob še žive antagonizme ta potrebo, da bi v mednarodnih Koprulu, Popovič, Stefanopulos ob ustanovitvi Balkanske zveze na Bledu svet, Evropsko skupščino ta skupščino Evropske skupnosti za premog in jeklo. V Nordijskem svetu je po 16 parlamentarcev Norveške, Danske in Švedske ter 5 predstavnikov Islandije. Ustanovljen je bil leta 1952. Ze v času med 14. ta 16. stoletjem pa so bile skandinavske dežele skupaj s Finsko združene v tako imenovani Kailmarski zvezi Nordijski svet je bil sad dolgoletnega normalnega razvoja. Evropska posvetovalna skupščina, ki je eden izmed organov Evropskega sveta, ima nekoliko drugačno zgodovino. V njej so predstavniki 15 evropskih dežel, ki imajo tudi bolj ali manj podobno družbeno ureditev, a nimajo daljše prakse medsebojnega sodelovanje. Razen tega je bil Evropski svet ustanovljen sredi hladne vojne in delno v skladu z njenimi potrebami. V njegovem statutu je nekaj ideoloških in-transingenc (»tesnejša enotnost vseh evropskih dežel, navdahnjenih z enakimi čustvi«). Evropski svet je sad kompromisa med različnimi nazori. Zmago »federalistov«, ki se zavzemajo za hitrejše združevanje, pomeni načelo, da poslanci v Posvetovalni skupščini ne zastopajo ne svojih parlamentov ne svojih dežel, marveč glasujejo kot člani enotnega ».evropskega« telesa. Zato odnosili obranili suverenosit ta enakopravnost vseh dežel. Specifični značaj balkanske skupščine Balkanska posvetovalna skupščina bo nedvomno izkoristila nekatere izkušnje teh medparlamentarnih organov, imela pa bo tudi nekatere svoje specifičnosti v skladu z značajem, razvojem in potrebami balkanske politike. Združevala bo dežele z različnimi družbenimi sistemi. Njena načela bodo izključevala sleherno ideološko zabubamost in afirmirala aktivno sožitje. Uresničevanje teh idej ni slonelo na ambicioznih načrtih mednarodnega združevanja visoke stopnje, marveč na stališču, da se sodelovanje poglablja najuspešneje, če gre korak za korakom. Balkanska posvetovalna skupščina bo nedvomno proučila vsa vprašanja, važna za trojno sodelovanje, in bo vladam ali pa Stalnemu svetu predlagala ustrezne konvencije, V večjem obsegu bo lahko obravnavala mednarodna vprašanja in v posameznih primerih pripomogla k skupnemu gledišču o bistvenem dogajanju na svetu ter iskala poti za sodelovanje z drugimi regionalnimi parlamentarnimi organizacijami. Gavro Altman To je bila prva delavska večina v zgodovini angleškega parlamenta. Na zadnjih volitvah so se ..azori Mr. Averagea povsem odmaknili od programa liberalcev. Nekoč najmočnejša stranka Velike Britanije ima v Spodnjem domu samo 6 poslancev. Konservativci so takrat dobili 320 mest, laburisti pa 296, kar je samo dokaz, da se js začel Mr. Average močno zanimati za b ij e delovne pogoje, za zavarovanje, za družbeno kontrolo nad gospodarstvom, za nacionalizacijo in podobne neliberalne programe. Ali je Mr. Average individualist? Svoj čas, leta 1924, je takratni predsednik vlade Stanley Baldwin v nekem govoru potožil, da v angleškem parlamentu čedalje bolj govore v književnem jeziku, ne pa v narečjih, kakor pred dvema stoletjema, ko si lahko o vsakem poslancu vedel, iz katerega kraja je doma, brž ko je spregovoril. V tem je videl nevaren znak, da bo individualnost kot »tipična angleška lastnost« sploh izginila. V nasprotju s to Baldwinovo zaskrbljenostjo pa vam bo vsak konservativec, vsak laburist in vsak liberalec v razpravi o tem vprašanju povedal, da je Mr. Average največji povprečni individualist na svetu. Vse to bi bilo lepo, bi lahko človek odgovoril n - te trditve, da ni čaja in raznih drugih malenkosti. 'Nekoč bo lepše«; o tretji knjigi, o pisateljevem »velikem tekstu«, romanu »Zgubljena vera«, ki je izšel te dni pri Cankarjevi založbi, slovenska kritika še ni utegnila povedati svojega mnenja, je pa prav gotovo delo, ki je zanimivo že zaradi teme in načina, kako je ta tčma obravnavana. Knjiga pomenja za samega Miška Kranjca pomembno postajo na poti njegovega pisateljevanja. To ni več Prekmurje s svojimi malimi ljudmi in z znano Kranjčevo prekmursko poetičnostjo, v tej knjigi zaživi sodobna Ljubljana, v ospredju je krog intelektualcev, ljudi, ki jih mučijo raznotera politična in ideološka vprašanja, in ki se — nekateri med njimi — ne znajdejo ob zapletenem političnem položaju, kakršen se je pri nas zdel v oseminštiridesetem in naslednjih letih. Malo literarno presenečenje za slovensko kritiko in prijetna osvežitev za CIRIL ZLOBEC Problemi Cankarjeve založbe Slovenske založbe so v zadnjih dveh letih preživele svoje najtežje razdobje po osvoboditvi. Za ilustracijo samo dva podatka. Cena za papir, tisk din vezavo ene pole v enem izvodu pri Izbranih delih Ivama Cankarja je bila leta 1950 1,50 din, leta 1954 pa že 21.— din. Prvega zvezka istega deta smo prodala 10.000 izvodov, šestega, le 4500. Mislim, da programi zailožb v teh dveh letih vendarle dokazujejo, da se založbe svoje kulturne nailoge zavedajo. To hočem poudariti zato, ker študentski list Tribuna v zelo nekuiltuirno napisanem člainku omalovažuje delo založb im z viška sodi o nerazgledanosti redaktorjev. Avtor pozablja, da bi imel Joyoeov Ulysses v Sloveniji komaj nekaj desetin bralcev, in da za hrvaške prevode Dos Pas-sosa in drugih pisateljev, ki jih citira, ni v naših knjigarnah nobenega povpraševanja. Sodim še, da je kriterij naprednosti ve-ljavnejši koit kriterij modernosti in knjižnih nagrad. Camkairjeva založba bo še najprej izdajala giLaivoa dela klasikov marksizma.. Med večjimi deli bi želeli že v letu 1955 založiti prvi del Marsovega Kapitela m III. knjigo Izbranih del Mairxa in Engelsa. Povpraševanje po delih marksističnih klasikov dokazuje, da kupujejo te knjige tisti, ki jih rabijo za podroben študiji posamezmih problemov. Za široko uveljavljenje marksističnega svetovnega nazora pa smo s tem napravili še zelo malo. Najvažnejši prosvetiteljii množic, učitelji, profesorji in iizobraženejši delaivoii nimajo časa, da bi ob vsakem problemu, ki se pojavlja, pregledali vsa glavna marksistična dela. Zaito jie Cankarjeva založba dala iniciativo drugim jugoslovanskim založbam, da bi skupaj začeli z izdajo zbirke, kjer bi' različni avtorji na osmih do desetih tiskovnih polah z marksističnega vidika prikazali razvoj in sedanje stanje teorije na najrazličnejših področjih (filozofija, zgodovina, psihologija, estetika iitd.). V nekaj letih bi taiko dobili lepo zbirko, ki bi bila nekakšna enciklopedija družbenih ved. In še tretja naloga. Kot znano se je kolektiv Cankarjeve založbe dogovoril z Zvezo Svobod za tako tesno sodelovanje, da bo Cankarjeva založba praktično založba Svobod. Društva Svobod bodo imenovala svoje poverjenike za knjige, ki jih bo z novimi izdajami seznanjala naša založba, Ta povezava, naj dobi značaj stalne akcije za razširitev knjige med delovne ljudi. Za to smo se odločili predvsem iz spoznanja, da je vsebinska kriza umetnosti v svetu posledica vse večjega zoževanja kroga ljudi, ki jim je ta umetnost namenjena. Socialistični koncept pa zahteva, da se umetniška dojemljivost stalno širi, zlasti med delavskim razredom, ki politično in gospodarsko že oblikuje novo družbo. Leo Modic stvari, ki so nekako »izstopile« in ki tvorijo neko vez med starim in novim letom. Med svetle točke r letu 1954 smemo nedvomno šteti veliki uspeh, ki ga je imela s svojo prvo knjižno zbirko Prešernova družba. Za naše dni res velika naklada, neznatna cena in kvaliteta knjig lanske zbirke so tudi letošnji utrdili pot in jo uvrstili med naše najpomembnejše stalne edicije, pomembne predvsem zaradi velikega kroga bralcev in dejstva, da so med temi bralci mnogi, ki so jim knjige Prešernove družbe skoraj edino branje. Nekako hkrati s Prešernovo družbo je s podobno akcijo pričela tudi Kmečka knjiga, ki v sorazmerno dokaj visoki nakladi razpošilja naročnikom svojo vsakoletno knjižno zbirko. Pomemben uspeh je zabeležila tudi Slovenska matica, ki se je po nekaj letih životarjenja spet postavila na noge. Uspelo ji je nanovo vzpostaviti mrežo poverjenikov in zagotoviti svojim knjižnim zbirkam potrebno število naročnikov. Pa še nečesa ne smemo pozabiti: preteklo leto je bilo nekako naklonjeno domači knjigi. Svoja originalna dela je objavila cela vrsta slovenskih avtorjev, nekateri med njimi tudi po več knjig. Presenetljivo dejavnost je pokazal Miško Kranjec, saj je izdal tri, a iziti bi morale »tiri knjige. Knjiga mladostnih spominov »Rad sem jih imel« je bila sprejeta s priznanjem in sodi med naj- Članki o umetnosti, Ferdo Kozak; Članki »Esej o Prešernu« in Meditacije Josipa Vidmarja ter Kraigherjev »Cankar«, ki je kot malokatera knjiga v zadnjih letih vzburil slovenske duhove. K pomembnim izdajam je treba prišteti tudi drugo knjigo Prijateljevih esejev in Brnčičeve kritike in eseji. Tudi mladinska knjiga ni bila brez novosti (Ivo Zorman, Juš Kozak, Josip Ribičič). Posebno poglavje bi zaslužile dramske novitete, ki v knjigah sicer niso izšle, a smo jih gledali na odrih obeh ljubljanskih, kranjskega in celjskega gledališča. Če lanskoletno knjižno dejavnost slovenskih avtorjev strnemo v en sam stavek, bi ponovili že izrečeno ugotovitev, da je bila literarna žetev obi!na, ter zapisali, da so nekatera dela, ki smo jih dobili v preteklem letu, nadpovprečne kvalitete, zato se mi zdi trmasto tarnanje in zmrdovanje nad sodobno slovensko knjižno produkcijo, če nič drugega ne, vsaj odveč. Da pa tudi v naslednjih letih ne grozi popolna suša, je med drugimi porok tudi vrsta mlajših pisateljev, ki so se že močno uveljavili po revijah in se prav v letu, ki smo se komaj poslovili od njega, predstavili javnosti s samostojnimi knjigami. Kratek intermezzo ali kako približati bralca dobri knjigi Več preglavic kot iskanje dobrih rokopisov povzroča založbam skrb, kako spraviti dobro knjigo v promet. To je problem, ki je skupen vsem založbam, zato ga tudi skušajo — vsaj delno — tudi skupno reševati. Z namenom, da propagira dobro knjigo, se je pred dvema letoma pojavila drobna knjigotrška revija »Knjiga 53«, ki je pred mesecem z uspehom zaključila svoj drugi letnik kot »Knjiga 54« in se bomo čez kak teden spet srečali z njo, ?eveda tokrat s »Knjigo 55«. Ta revija redno prinaša poročila o slovenskem knjižnem trgu, ocenjuje domače in tuje književne novitete, nas Neznanja s slovenskimi in tujimi avtorji ter redno od številke do številke prinaša kratke, včasih že kar temeljite Pet minut pri Mišku Kranjcu V zadnjih dveh letih je zanimanje za slovensko knjigo občutno porastlo in z njo je porastel tudi ugled slovenskega pisatelja. Na Slovenski knjižni zavod, je dejal Miško Kranjec, dobivajmo eedaillje več daljših tekstov, pov<"stt rti romanov, in to starejših in mlajših pisateljev. Nekatere teh tekstov smo že sprejeli v knjižni program za leto 1955. Najlbotlj razrveseljivo pa je, da so se najmiajši, to je tisti, ki se v revijah tako rekoč še niso pojavila, v nasprotju z generacijo, ki se je pojavila takoj po vojni, lotili romana in daljših tekstov sploh; nekateri med njimi so že napisala razprave o posameznih problemih, ki so v tej ali oni zvezi s knjigo, čeprav ne vedno tesno povezani z njo. Revija je dokaj objektiven, vedno pa zanimiv in kulturni posrednik med bralcem in knjigo, nikoli ne ceneno reklamno glasilo. Nekaj podobnega bi lahko trdili za »Glasnik Slovenske matice«, katerega prva številka je pred kratkim izšla, le da je »Glasnik« omejen na delo ene same ustanove in da je namenjen v glavnem le matičnim članom. Da bi si zagotovile čim večje število predvsem stalnih odjemalcev, so se založbe spet naslonile na pomoč akviziterjev; stalne naročnike svojih publikacij pa si skušajo pridobiti predvsem z ustanavljanjem knjižnih zbirk in s prodajo knjig na obroke. Tako ima Slovenski knjižni zavod štiri stalne knjižne zbirke: Svetovni roman, Sodobni roman, Bios in Nova ljudska knjižnica; Državna založba Slovenije je uvedla zbirko »Knjižna polica«; Mladinska knjiga pa itak izdaja v podobnih zbirkah večino svojih knjig. Kljub vsem prizadevanjem pa del knjig, pogostoma kar precej velik, ne more in ne more do bralca, tako da so neprodane knjige postale že pereč problem ne samo založb, temveč vse naše kulturne javnosti. Nastal je čuden paradoks-. potreba in povpraševanje po dobri knjigi sta danes morda večja kot kdaj koli prej, prav tako pa morda bolj kot kdaj koli prej rastejo kupi neprodanih knjig. Marsikdo se je ob tem zamislil in — kar je prav posebno razveseljivo — ne samo zamislil, danes je že v teku akcija odkupa knjig po znižanih cenah, ki sta jo pokrenila Glavni odbor DPD Svoboda in Republiški izvršni odbor Ljudske prosvete. Slovenske kmečke zadruge in nekatere množične organizacije so pristale na to, da se ves denar, namenjen v kulturne namene, uporabi za nakup knjig, založbe pa so na te knjige odobrile popust, ki dosega dvajset do petdeset odstotkov prodajne cene. Kaj lahko pričakujemo v letu 1955? Čeprav se je dejavnost slovenskih založb že močno izdiferencirala in ima vsaka svojo že izoblikovano fiziogno- Vloga knjige na vasi Zaltožba Kmečka knjiga si s svojim delom in programom prizadeva prispevati svoj delež v boju proti zaostalosti na podeželju. S knjižnimi izdajami skuša posredovati našim kmečkim ljiudem znanje in izobrazbo, ki jih naij usposablja pri graditvi materialne kulture in razvijanju proizvodnih sil na vasi, hkrati pa želi z enim delom svojih knjižnih izdaj prispevati k splošni duhovni preobrazbi podeželja. Osnovni problem našega dela vidim v tem, kako približati preprostemu človeku pridobitve napredne znanosti in kulturne dobrine sploh, da se bo mogel uspešno tolči z>a boljše, svobodno bralca je bil Potrčev roman »Na kmetih«; C,iril Kosmač si je s svojim elegantnim in izbrušenim stilom v »Pomladnem dnevu« priboril zvezno književno nagrado. Kosmačev »Pomladni dan« je bil preveden v srbohrvaščino, v kratkem pa izideta v srbohrvaškem prevoda tudi Potrčev roman in Kranjčeva zbirka »Rad sem jih imel«. Če k omenjenim avtorjem prištejemo še dve knjigi Ivana Ribiča: »Stopinje v snegu« in »Ljudje onkraj reke«, zbirko novel Bena Župančiča »Veter in cesta«, »Novele« Andreja Hienga, Frančka Bo-hanca in Lojzeta Kovačiča, zbirko novel Ariha, Gradišnika, Habjana, Zagorskega in Zakonjška »In minila so leta«, Bogomira Magajne partizanske zgodbe »Odmev korakov«, »Devinskega sholarja« Alojza Rebule, pred nekaj dnevi izšlo knjigo novel, črtic in pesmi Ferda Kozaka »Od vojne do vojne«, Vresnikovo povest »Dan v oktobru« in če vsem tem knjigam novel in romanov dodamo Še dve pesniški zbirki, »Človek in zemlja« Maričke Žnidaršič ter »Dvojni cvet« Jožeta Šmita, so že tri naslovi —■ ki pa bi jim lahko pridali še to ali ono knjigo domačega avtorja — razveseljiv dokaz dela slovenskih pisateljev in govore o vsem drugem prej kot o literarni suši. Izšlo pa je tudi nekaj ponatisov. Mimo omenjenih beletrističnih publikacij je v letu 1954 izšlo tudi nekaj pomembnih Študij, med njimi: Mesesnel: dela, ki — naj manij1 kar moramo o njih reči — obetajo, da se bodo njihovi avtorji čez kako leto predstavili javnosti z deli, ki bodo pomenili za našo sodobno dejavnost v prozi nedvomen napredek. Prepričan sem, je zaključil Miško Kranjec, da bo slovenska knjiga spet • zavzela mesto, ki ji v slovenski kulturi gre, in da bo slovenski bralec segel po njej vsaj s tako ljubeznijo in zanimanjem, s ka-kr tim d.tmes sega po dobri prevodni literaturi življenje. To je dolgotrajno delo, toda gotovo je, da bo splošni in kulturni napredek na vasi tem hitrejši, čim boltj poglobljena, premišljena in sistematična bodo naša prizadevanja. Upam, da nam bo, naslonjenim na zadružne organizacije, ki v Sloveniji tako zdravo rastejo in v katere se vključuje vse naše kmečko podeželje in v sodelovanju z drugimi naprednimi organizacijami in ljudmi na deželi, uspelo marsikaj narediti. Ing. Jože Berkopec mijo, lahko za vse skupaj trdimo, da se izredno trudijo za čimboljši program, da je izbira močno kritična ter da sprejemajo v svoje programe mimo beletristike tudi znanstveno, politično, Studijsko, vzgojno in drugo literaturo, tako da je pestrost knjig, ki danes izhajajo, izredno velika, da čedalje bolj zadovoljuje kupce — bralce. Pri beletriji bi mogli zabeležiti tri osnovna vodila: izredno skrb za našo kulturno preteklost, ki se kaže predvsem v rednem izdajanju naših klasikov, kar že nekaj let opravlja Državna založba, ter v smotrnem izboru in objavljanju ter v ponatisih vsega, kar je pomembnega in kvalitetnega v naši preteklosti in polpreteklosti; skrb za izvirna sodobna slovenska dela ter prevajanje klasičnih del iz svetovne književnosti in upoštevanje najpomembnejših, naprednih sodobnih tujih piscev. Za znanstveno in strokovno literaturo bi lahko dejali, da je imamo čedalje gah; trilogijo Mirka Božiča »Kurhmlc; Iva Andrica, Voduškov prevod Goethejevega »Fausta« ter peto knjigo Izbranega dela Puškin« v Klopčičevem prevodu. Slovenski knjižni zavod: Slovenska izvirna dela: Karel Grabeljšek »Dolomiti se krušijo«, roman iz partizanskega življenja; Vlado Habjan »Pomlad vnukov«, prav tako roman iz partizanskih let; originalne pesniške zbirke so založbi predložili: Peter Levec, Cene Vipotnik in Ivan Minatti; v ponatisu bo izšlo »Gornje mesto« pisatelja Bogomira Magajne; Dragotin Cvetko pa bo izdal monografijo o Davorinu Jenku, knjigo, ki je že izšla v srbohrvaščini. Med prevodi naj omenim Byronove pesmi, ki jih je prevedel Janez Menart, med številnimi romani pa vsaj »Američana« Henry Jamesa. Cankarjeva založba: Slovenska izvirna dela: Ivan Regent: Članki, Boris Ziherl: O realizmu, Bratko Kreft: Skice Beseda o mladinski književnosti Odlomek iz intervjuja z Zorko Peršičevo, direktorico Mladinske knjige Kaj menite o mladinski literaturi in o ologi, ki jo ima dobra knjiga pri vzgoji in izobrazbi mladega človeka? ... Dobra mladinska literatura naj bo umetnina, vzgojna, privlačna in zanimiva. Take literature pa ni mnogo. Mnogo je tako imenovane mladinske književnosti, ne samo pri nas, ______________________________ampak tudi v svetovni književnosti, ki ji ne moremo očitati, da je izrazito štaba ali škodljiva, pač pa to, da ni literatura. Mladinska literatura brez Umetniških kvalitet ali s preskromnimi kvalitetami ne more doprinesti svojega zelo važnega deleža, zlasti pri estetski in moralni vzgoji mladega človeka. Mislim, da ima prav vsaka založba, ki se ukvarja z izdajanjem knjig za mladino, probleme in težave s to zvrstjo literature. Zato je sestava knjižnega programa, ki mora biiti takšen, da predstavlja resnično dopolnilo v izobrazbi in vzgoji mladine, šoli in domu zelo široko in zahtevno delo. Naša redakcija si tu pomaga s strokovnimi sodelavci iz vrst književnikov, pedagogov, likovnikov in prosvetnih de-larvcev, ki jih vprašanja izobrazbe naše mladine zanimajo. Knjižni program Mladinske knjige za leto 1955 je zelo obsežen in pester. Zdi se mi, da ste se bolj kot prejšnja leta potrudili, da bi dali toroku vse, kar bi ga utegnilo zanimati. Mislim, da je to potrebno, ker so naše izdaje za najmlajše preskope predvsem, kar zadeva njihovo pestrost; isto je tudi, vendar v manjši meri, pri knjigah za doraščajočo mladino. Upam, da bomo zbrali tudi potrebna sredstva in da bomo svoj program realizirali. Zato je treba velikih naporov, ker težimo za tem, da so knjige za mladino čim cenejše. Mislim, da je razen ustreznega izbora to prav tako važen čiinitelj za razširjenost mladinskega tiska. Zanimalo bi me, ali se morate še vedno boriti s pojavi slabe mladinske literature, točneje rečeno, zanima me, če se srečujete z mladinsko plažo in kaj menite o taki vrsti pisanja? Vprašanja slabe literature, ali kakor ji danes pravimo, »komercialna mladinska literatura« je še vedno aktualno. Ne gre tu za izdajanje te vrste plaže samo v Sloveniji, več je tega v ostalih republikah, in ta najde pot do našega otroka preko papirnic in knjigarn, in dela pri vzgoji otroka in staršev zelo slabo uslugo. Upam, da bo novi zakon o založništvu take zlorabe na področju »literature za mladino« preprečil. Vendar, da se pravilno razumemo, s tem ne mislim reči, da bi morala Mladinska knjiga imeti monopol. Prav je, da izide čimveč dobrih knjig za mladino, vendar se danes iizven založb, razen redkih izjem, srečujemo s plažo najslabše vrste, pri kateri je edini interes zaslužek. Za kritiko take »literature« pa je poklicana vsa naša javnost. več in da jo pišejo v ogromni večini naši vidni in najvidnejši znanstveniki. Konkretni program posameznih založb: Najobsežnejši program za leto 1955 ima Državna založba Slovenije,v ki namerava izdati nad osemdeset knjig, med njimi osem knjig Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, prvič bo začel v tej zbirki izhajati tudi Oton Župančič. Velika edicija Državne založbe je Prijateljeva Kulturna in politična zgodovina Slovencev, ki bo izšla v štirih knjigah in jo bo uredil dr. Anton Ocvirk, uvod pa ji bo napisal Boris Ziherl. Izšli bosta tudi prvi monografiji k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev; France Koblar je pripravil monografijo o Simonu Gregorčiču, Dušan Pirjevec pa o Josipu Murnu. Med izvirnimi deli bosta izšli dve knjigi Edvarda Kardelja: »O naši zunanji politiki« ter »Perspektive razvoja socializma v Jugoslaviji«; »Uvod v družbene vede« Borisa Ziherla (v eni knjigi); »Zgodovina klerikalizma« Frančka Sajeta; zbirka novel Ferda Kozaka; trije eseji (v eni knjigi) Josipa Vidmarja (o Levstiku, Stritarju in Jenku); Bevk ter izvirni roman in drama, ki ju bo založba objavila po izidu natečaja. Izmed prevodov naj omenim le Branka čopiča »Ognjeno leto«, v dveh knji- in portreti, Matej Bor: Tamariske (že dve leti na programu!), izbor pesmi in pro/e Mirana Jarca ter dva zvezka Izbrana dela Ivana Cankarja. Med prevodi: Prvi zvezek Marxovega Kapitalu. Aristotelovo Poetiko, Lessinga Hamburško dramaturgijo. Scotta, Balzaca, Heineja, Hardyja, Siloneja (Vino in kruh). Jan de Hartoga (trilogija: Stella, Mary. Thalassa — sodoben holandski roman). Kmečka knjiga: Slovenska izvirna dela: Novele Ivana Ribiča (Gozdovi so mi povedali), novele Ivana Zormana (Trije Borjani), Slovenske balade in romance z ilustracijami M. Gasparija in G. Birolr. Slovenska proza skozi stoletja, mladinska povest Antona Ingoliča (Tvegana pot), zgodovinska povest Staneta Lapuha (Žena s Poljan) ter osem zvezkov Poučne knjižnice, ki so jih prav tako napisali slovenski avtorji. Slovenskn Matica: Izviren slovenski roman, ki pa še ni določen; med prevodi pa I. in II. knjigo Ronsseaujevih Izpovedi. Platonove Poslednje dneve Sokrata. Riharda III. v Borovem prevodu ter Descartove Razprave. Pri Slovenski Matici bo letos izšla Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo je uredil prof. Alfonz Gspan in bo obse-(Nadal je vanje na 11. strani) 11 Pogled v jugoslovansko književnost ŠE EN POMLADNI DAN Mihailo Lalic: Zlo proljece. Novo pokolenje, Beograd. Strani 380. So vrhovi, s katerih objameš z enim saumim pogledom vso deželo, in so kotliime, od koder ni videti niti sonca. In so ure, ko se člofeku na široko odpre panorama vsega dotedanjega, ko se zjasni oblačno, ko se zbistri kalno, ko postane lepo še lepše, ker je miniiilo, in strašno nekoliko manj strašno, ker je tudii minilo. Tsk trenutek je podoben trenutku pred smirtjo, ampak: satmo podoben, kar je v resnici samo ena izmed postaji, med katerimi se ljudje pehamo vse življenje, dokler se ne zaustavimo na tisti zadnji, s katere take panorame ni moči več popisati ne naslikati. Za Cirila Kosmača je udarila takšna ura nekega pomladnega; majskega dne, bil' je >kakor iz čistega srebira ulit«, ko se je končala vojna in je bil njegov pogled — kljub bridkostim, s kakršnimi tudi zmaga ne skopari — čist in zirel pogled človeka, ki je vse doživel, občutil, razumel, ki pa je vendarle dočakal tudi tsk pomladni dan. Tudi za Mihaitla Laliča je udarila taka ura nekega pomladnega dne, samo da v aprilu in štiri leta poprej. Ta dan ni bil svetal, ker so zatemnile nebo nemške Sivke, ne iz sTebra ulit, ker so se namesto zvonov zmage oglašali osvajalski topovi In če je Kosmač pogledal v svetle in senčne kotičke svoje bridke mladosti skozi srebrni pomladni dan, je pogledal vanje Lalič skozi žalostne, zaanrajčene oči aprilsikiih dni. Tako sta nastala na dveh oddaljenih mejah naše domovine dve podobi, ki bi ju bilo vredno kdaj drugič podrobneje primerjati, ker sta si neverjetno sorodni, teko po zasnovi,, kakor tudi po celotni izvedbi. Obe sta pisani v prvi osebi, pri Kosmaču neposredno, pri Laliču s pomočjo njegovega (gotovo precej avtobiografskega) junaka Lada Tajo v ie a. Vsak ima svojega očeta, vsak namesto maitere teto, Lado Tajo-^ie teto Djano, enega najlepših likov tega romana, toplo, trpečo, enkratno Djano, kj ji je življenje spolzelo med prsti. Obe podobi sta pretkani z rahlo zlato pajčevino mladostne ljubezni, tu ka -detlca, tam rahlia, za spoznanje skoraj prerahla Vidra. Samo da zadene Vidro na beograjski ulici nemški izstrelek in umira v Ladovih rokah, dokler je ne naložijo na kamion med mrliče. Za tem kamionom potem Lado Ta jo vic teče in teče, dokler ne priteče do križišča, od koder ne vidi nič več in tudi ne ve, na katero stran bi krenil za njim. S tega usodnega razpotja, kjer se je nehala njegova mladost, se vrne Lado Taijovič domov, v rodno Medjo, blizu deročega Lima. Vrne se k D jami, ki čaka sina, kdaj pride iz vojske, ta pa ne bo nikoli več prišel. Tu blodi Lado kakor smrtno zadet ptič okoli domače hiše in iz mračnega aprilskega življenja v tej njegovi vasi, ki je kakor podoba njegove notranjosti, se njegov pogled venomer vrača nazaj, v zgodnjo mladost, v dobo živih spominov, v svetle in mračne dni komitstva, tatvin, ubojev, krvne osvete, strastnih Ljubezni, pastirjevanja in šolanja, zborov in veselic, rev- ščine in Lakote, kakršno je pač prevarane vojske, ki ga niti noče no, če se je spotoma moral zabilo tisto življenje. Bilo je lepo in sprejeti, tu znova sliši bobnenje ustaviti pri tisočih vprašanjih, grdo in vendar navsezadnje lepo, železnih zveri osvajalcev, in tu, kakršna tarejo razmišljajočega : ker ga je bilo treba vzeti v vsej na tej cesti, kamor je hodil včasih človeka, kadar mora obračunati s njegovi zaostalosti in v vsej. ple- gledat in srečevat Vidro, navse- seboj in s svetom okoli sebe, po-| menitosti^ naturnega človeškega zadnje zamenja jopič za — puško, sebno v trenutku, ko se je podrlo hotenja, ta ker je bilo navsezad- y teh mračnih dneh splošne Ilekai siceT starega, vendar vsaj nje edino življenje, k. ga je bilo potet<>sti in deLa LJ0 Ta. potrebno m tuda vredno živeti. \ jovi6 neusmiljen obračun z vsem to dobo sodijo ze tudi prve ka h svo-;,m živl|enijem< ka,kor kirurg tistega kar pozneje nadomesti ki ^eže ži,vo In ko ?a roman.acno kommtstvo, namreč k<) &rce razrezano, ko mu je od kali organiziranega odpora zoper blizu tudi v tisti najbolj zatiranae. la n-lat rdn-aikoveffa ziv- i~- ____ v- 1 znanega in oprijemljivega, in ko še ni razvidno, ali bo iz teh žalostnih razvalin pognalo nekaj novega, nekaj, zaradi česar bi se še splačalo živeti in se boriti. 1 In ker ie to novo pognalo, nam , zatiranje, la plat junakovega živ- Slkriti kotiček, ki nam je ljudem Lalič lahko ustvaril podobo taljenja je napolnila predvsem po- 1 pri&rainjen za ljubezen in hrepe- kega življenja, in zato kljub giavja o njegovem studentskem , neni;„ terjBI; se i,al)lko nia,}K),ti mračnemu ognju, v kakršnem so znijenp v Beogradu, z vsem ti- naprej, k naslednji življenjski po- s®]13'!® njegove razbolele oči, postim, kar soti.i v tista leta anitifa- »Naj gredo zbogom stare . doba gledalca ne potare. ' • BENO ZUPANČIČ i ■ šistiičnega gibanja beograjske mladine, Tu so zakajene ifegalske sobe, rdeča literatura, zborovanja, sestanki, boji na študentskih barikadah, zapori in poboji, vse tisto i pesmi in žalosti, naj ostane samo 1 malo, golo življenje na robu ne- ; sreče! Naj ostane in naj spet oze- j leni!« i [ To je pravzaprav roman brez V\ ; prave fabule in vendar roman z *if j dvema fabulama, ki tečeta vzpo- j | redno, dokler se skupno ne vzpne- ! | ta k vrhu in koncu: prva je zgodba mračnega aprila v rodni Medji, druga — vsa njegova mladost do usodne ure beograjskega bombnega pekla. Mladost se potopi v globino razbolelega spomina, april se slej ko prej sprevrže — in ni vrag, da ne bi bila vendarle nekje pot, po kateri bo moči naprej. Iz temnega sukna sedanjosti in iz pisane pletenine, mladosti je stkal Mihailo Lalič živo podobo življenja, kakršno je bilo zanj ali za njegovega junaka Lada Tajo-vica. Ljudje z vsem tistim, kar jih dela ljudi, in z vsem tistim, kar Vanja Radauš: Kolo OPTIMISTI« Ervina Šinka Naslov madžarskega izvirnika: Optimistak. Prevedla Iva Adum Navadna logika uči, da nobenega predmeta ni dobro definirati po tistem, česar ni v njem, ker n. pr. nič ne pove, da določen kamen ni bel, ni krhek itd. Vendar zbuja podnaslov Sinkove knjige »Roman neke revolucije« kar določena pričakovanja v človeku, ki se je vsaj nekoliko ukvarjal z madžarsko revolucijo, v 1. 1918/19. Tak bralec bi lahko pričakoval globoke poglede v fevdalno preteklost Madžarske (podobno kakor je to storil Bla- ru»), končno na poglavja, ki bi Eržike in fanta Lenarta, ki je ta prikazala samo madžarsko gospo- ; čas zaročen in se potem poroči, do z veliko trumo značilnih urad- ! ne da bi to bistveno menjalo nikov in zandarjev, mogoče bi j njegovo razmerje do Eržike. Prav nekje čakal na podobo elegant- tako je tu podoba nekega dekle- nih moških v fraku in lepih, negovanih žen, ki se v foteljih spodobno razgovarjajo, medtem ko v groznih ječah zanje mučijo in morijo rablji — z vso zagrizenostjo Azijcev in vso skrajno iz-prijetnostjo pravih Srednjeevro-pejcev. Da povemo takoj — vsega tega ta, ki si vsa prestrašena odpravi plod in tvega rajši smrt kakor »sramoto«. Celotno ozračje knjige je nekako »fevdalno«. Značilno za fevdalce ni ravno to, da zmeraj cenijo disciplino bolj kakor človekovo čustvo. Včasih je človeku, ki je zrasel v bolj ali manj fevdalnem okolju, čustvo zelo po- J.*-* '-'-v, >_4.-vy ■*-» i'* * » U-bUM O » Vj-SJ OV-l_» V "iXU 1 . . _ w v v „ ” , _ L podobo in vsi skupaj sestavljajo bi pričakoval pretresljivo podobo skoraj ni* Mogočne, se preveč žive membno, vendar pa čustvo samo celoto, ki je kljub navidezni raz- bede madžarskih kmetov brez rve zgodovine so se v tej nje- | tako dolgo in tako daleč, dokler An* «• v uoiiui. ZVCJ.i jc lAJ OUCM. il JJld” x,. , .. jiifo ponižuje, so dobi-li vs-a'k svojo sco Ibanez v »Katedrali«), mogoče X Sinkovem »romanu revolucije« ; u,- —______________i ^______________ skorai m. Mogočne, se oreveč žive Mihailo Lalič mladostno vretje, ki je za trenutek onemelo pred tuljenjem nemških štuk, da se je potem lahko razraslo v neusmiljenem boju zoper močnejšega sovražnika. Tatko se iz tega lepega in neusmiljenega mesta, mesta razrednega sovraštva in bojevniškega tovarištva, kjer se mu je navsezadnje izpolnilo dolgoletno hrepenenje po ljubezni in kjer mu to prelepo vezenino nepričakovano raztrga neusmiljeni sovražnik, vrne Lado Tajovič s skaljenimi očmi domov, kjer ravno tako ne more najti, kar je za. vselej izgubil. In tu se pomikajo miitmo njega mračne kolone sestradanih beguncev, sive vrste izmučene, j bitostd — skladna, enotna im živa. j Lado Tajovič je prehodil pot ne-, mirnega, upe« ni ega, možatega in-! telektuaiica, ki se ni nikoli odtujil domači zemlji, da mu navsezadnje vse preteklo vžge v očq-h mračen žar odločnosti in bridke življenjske izkušenosti. In ni čud- zemlje, ki so jim pravili »ninez- goX'1 ?r0zi spremenUue, na r®,h,le telenek«, čakal bi na strani, ki I «*tenke, pripravne bolj za idile, opisujejo razmere v tovarnah in . k®-k°r za pod°bo z mogočnimi ob-odpor delavstva proti fevdalno | ££ pobarvanemu kapitalističnemu re- " ~ du na Madžarskem, na strani, ki opisujejo pohode in nasprotne pohode (kakor v »Vojni in mi- S prikazi nekaterih glavnih del jugoslovanskih književnikov želimo izpopolniti vrzeti-'v slovenski publicistiki in izvršiti svoj dolg do pisateljev drugih jugoslovanskih narodov. Veliko je število originalnih del srbskih in hrvatskih, makedonskih in črnogorskih pisateljev v letu 1954, ki je tako kot v Sloveniji po originalnih leposlovnih delih v tem desetletju najbogatejše. Danes objavljamo recenzije nekaj del. O nekaterih pomembnih delih i2 leta 19£4 bomo poročali še pozneje. Mladen Oljača: FO POLNOČI »Po polnoči« (Posle ponoči) je valnih zadrug, v kar je zatem Rabat in brat Miloš. Prava ško-arugi Oljačev roman, ali Oljačeva j padel še informbiro. Gre torej ; da je, da se ni Radojičev lik v četrta knjiga, ki so vse izšle v zadnjih treh letih.1 Zgodba tega zadnjega romana se godi v Ko-zari, po vsej priliki v pisateljevih domačih krajih, in sicer v Času, ko se je začelo pri nas na veliko s snovanjem kmetijskih obdelo- 1 »Obramba Beograda 1915« (1952), novele »Šepetanje sužnjev« (1953), roman »Troje življenj in dvoje smrti« (1953) in roman »Po polnoči« (1954). (Nadaljevanje z 10. strani) ffala obdobje od brižinskih spomenikov do leta 1848. Pri sestavljanju učbenika so sodelovali: Alfonz Gspan, dr. Lino LegiŠa, dr. Jože Mahnič, Milko Mati-četov, Boris Merhar, dr. Fran Petre, dr. Mirko Rupel, Blaž Tomaževič in dr. France Tomšič. Pri Cankarjevi založbi bodo izšli Kalanovi Zapiski o slovenski literaturi, v Mariboru pa popravljene izdaje Janeževe Slovenske književnosti. Torej v enem letu kar tri literarne zgodovine. Mladinska knjiga: Knjižni program Mladinske knjige za leto 1955 je tako obširen in zanimiv, da bi zaslužil samostojen članek, zato o njem vsaj nekaj stavkov. Predvsem je treba tu poudariti veliko skrb za izdajanje slovenskih mladinskih klasikov ter domačih in tujih sodobnih piscev mladinske književnosti., Posebej pa je treba omeniti sodelovanje s hrvaškimi in srbskimi založbami. Izvirna slovenska dela: Pojte, pojte (zbirka narodnih in umetnih otročkih pesmi, zbral Lino Legiša); Manko Golar: Mlade gorice (pesmi); Vera Albrecht: Abeceda za predšolske otroke; Mira Mihelič: Štirje letni časi in druge pravljice; Ela Peroci: Tisočkrat lepa (pravljica); Vida Brest: Orehovo leto in druge partizanske zgodbe: Branka Jurca: Zanke (zgodba iz okupirane Ljubljane); Vida Brest: Partizanska pravljica; Saša Vuga: Škorenjček Matevžek; France Bevk: Tovariša (šesta knjiga izbranega mladinskega dela); France Bevk: Pastirici «sed-ma knjiga izbranega dela); Josip Ribičič: Rdeča pest (partizanska povest); Danilo Gorinšek: Veseli raj (pesmi); Pisana loka (zbornik slovenskih pesmi); Tone Seliškar: Ladja brez posadke (partizanski roman); France Bevk: Zgodbe o Titu. z risbami Milana Bizovičarja; F S. Finžgar: ponatis romana Pod svobodnim soncem; Fran Milčinski: Tički brez gnezda (ponatis); Prežihov Voranc: Solzice (ponatis) itd. itd. Srbske in hrvatske avtorje bodo zastopali: Gustav Krklec: Telegrafske basni, II. del (prebedel Matej Bor); Gri-gor Vitez: Vesele zanke (v prevodu Pavla Golie); Desanka Maksimovič: Pomladna pesem (prevedel Lojze Krakar) in Vetrova uspavanka (iste avtorice v prevodu Iva Minattija. Mimo omenjenih stvari bo v Mladinski knjigi izšla še vrsta potopisov, pustolovskih romanov, slikanic, poljud- za neki čas, ko je bil naš človek, | pisatelju razrasel v močnejšo in tako v Kozari kakor povsod dru- i še bolj centralno osebo romana, god po domovini, postavljen pred v tisto osebnost, ob kateri bi do-usodne odločitve, in to predvsem [ živeli svoje usode ostali pisatelje-človek, ki se je pred nekaj leti ’ vi junaki Drugi kmetiški in par-! tolkel za svobodo svoje domovine. 1 tijski človek, ki doživlja v delu Vsekakor je to snov, iz katere je svojo dramo in zatem konča pod že bilo napisano ka-tero književno Radojičevim nožem, je Gojko. delo in iz katere bodo pisatelji j Gojko je za zadrugo, vendar je. še in še zajemali. In ker je knji- I v sebi ves najeden prav zaradi ko rekli — simfonija nekega časa v določeni deželi se je tu spremenila v rahločutno komorno muziko. »Optimisti« so torej bolj roman iz časa madžarske revolucije. Obravnavajo duševnost neke skupine ljudi — po večini intelektualcev — ne njihovega izvora in razvoja, temveč predvsem njihove duševne boje ob silno zamotanem dogajanju revolucije v domovini. Celo to drži — kljub zelo debeli knjigi 774 strani to ni roman z določno izoblikovanimi osebami in dogajanji, temveč bolj vrsta doživetij glavnih in stranskih oseb. Seveda — slike, ki jih podaja Šinko, so podane psihološko poglobljeno in s pristno pisateljskim znanjem. Odlomke iz te knjige je svoj čas resno občudoval Romain Rolland. V knjigi je mnogo več ostroumnega razčlenjevanja kakor prikazovanja (recimo več analize kakor sinteze), vendar je po svoje delo mojstra, čeprav veliko večjega mojstra opazovalca, kakor romanopisca v pravem pomenu besede. Impozantno pa je število stvarnih posameznosti, ki ga roman, gre tudi za to, koliko je fabula zaključena, in za to, koliko so zaživele posamične usode, skratka, koliko so doživele vsaka svoj roman. , V ospredju Oljačevega romana so partijski ljudje in ljudje iz kmetiške sredine. Ob dogodkih, ki se godijo pred nami, pisatelj te ljudi skoraj vedno ostro karak-terizira; tudi zelo belo ali zelo črno; lahko bi rekli, da skoraj ni osebe, ki bi v Oljačevem delu no imela napisane svoje karakteristike. Taka karakteristika je napisana o priganjaškem sekretarju okrajnega komiteja Rabatu; o njem nam pisatelj pove, da je bil včasih dezerter, medtem ko je zdaj brezčuten izvrševalec partijskih direktiv. Prav ta človek pa svojega romana v tekstu ne doživi, njegova usoda, kakor bi to pričakovali v romanu, ni zaključena; ali prav on bi moral v delu doživeti svoj roman. Zaključeno usodo doživi Miloš Vuk-mir, prav tako partijski človek z višjih forumov, ki ga moremo smatr .ti za nekakšno Rabatovo načina, da Rabat tira vas v zadrugo najvišjega tipa. Ob teh likih je v Oljačevi: knjigi prikazana še vrsta ljudi, kakor sta dva ženska lika, vaška nevesta Ljuba in mlada vdova Radojka, kakor so stari Cvijo Rabat, mladi in stari Kačavenda, in končno še Risto Vuruna, ki je 1 s svojim križem eden izmed naj- I bolj plastično orisanih in hkrati! tragičnih likov v knjigi. ! jih izvemo — vsekakor ni slo- Oljačev roman je dragoceno venskega teksta, ki bi ga bilo v književno delo predvsem zaradi tem mogoče primerjati s Sinkovo snovi, ki jo je načelo. Ta tema- knjigo. To je vendarle zgodovina tika kaže, da je povojni človek v ‘ (celo prav mikavna zgodovina), Ervin Šinko bosenski Kozari doživljal nekje enake usode, kakor jih je doživljal človek v naši ožji domovini, in da je roman bosenske vasi lahko roman tudi naše vasi in čeprav gledana nadrobno in fotografirana s časovno lečo. Po načinu pisanja bi se ob Šinku prej spomnili na Krležo in — tu pa tam — Iva Andrica, namreč tam, kjer Andric opisuje drobne našega človeka. Književnost o naši povojni stvarnosti nastaja in ; ali intimne prizore. je tudi živa, kakor je živo na- j Med Sinkovimi osebami sta _______________ pisana tudi Oljačeva knjiga, dru- j zmeraj spet v ospredju mladi re- | tipičen. Po svoje je izvrstno n: go je, v koliko zna pisatelj to j volucionar Bati in dekle Erži, J risan »stric« Jano, star Slovak i' stvarnost in tega človeka umet- Stvarno je zelo mikavno, če v teh; grofov lakaj. Ta postava bi bi' izraža določen notranji red, ki se — tipično — sklada z zunanjim redom stvari, redom v svetu, ki je baje od vekomaj. Sinkovi ljudje se trgajo iz starega reda med ljudmi, vendar so vsi še globoko potopljeni v njem. Pravega »re-zonerja« med njimi ni, pa čeprav zelo mnogo »rezonirajo« o vsem mogočem in so v tem medsebojnem razpravljanju včasifc, zelo značilni, če ne po svoje globoki. V tem je silno dosti upiranja, ni pa upornika, ki bi razračunal z vsem. Nekateri prizori v knjigi prikazujejo tudi ulične pretepe, ali celo spopade s policijo, vse se pa vendar precej kmalu spremeni spet v razgovor in bolj v duševno kakor fizično dogajanje. Za to noben prizor ni bolj značilen kakor tisti, ko Bati po (sumarično prikazanih) uličnih spopadih obišče »sodruga« »Vertesa« v njegovi tihi sobi, »med preprogami in množino knjig« .. .: »Vertes tudi to pot ni pozabil in mu je ponudil cigareto. Dal mu je celo krtačo, da bi si uredil obleko in dekla z belim čepcem je prinesla južino. Vertes je govoril tako mirno in zložno,' da je Bati svoje razburjenje občutil kol slabost...« Taki prizori bi bili n. pr. pr: Galsworthyju do vrha polni ironije, pri Šinku pa za čudo niso. V tem in podobnem je pa nekakšno pomanjkanje močnih barv ir ostrih ritmov, plastike in določnosti, ki v tako dolgem romam umetniško ne vpliva močno, temveč kot slabost. »Optimisti« splc: ni pravzaprav »docela roman, kt" ima težišče preveč v stvarnost: po drugi strani spat ni reportaža ker se začenja in konča s psiho-logiziranjem, ki je seveda po svo je prepričevalno. To je bolj ro man nekih duševnosti; ob tem p~ so ljudje večkrat kar zanemar jeni in vplivajo bledo. Možno j tudi od same psihologije človek-izgubiti iz vida in tudi mase o samega opisovanja njihovih pro blemov. In vendar — o Sinkovem pisateljskem talentu v pravem po menu besede ni mogoče dvomit* Nekatere stranske osebe so očrta ne tako, da bi lahko z malo bol živimi barvami vplivale nepozab no. Za vsakogar, ki malo pozn-bivšo Madžarsko, je n. pr. Kilinv izredno sugestivna oseba; razu men in zelo izprijen človek, ki niško oživiti, na priliko v polno- 1 ljudeh ne opažamo posebne so-krvni roman — prav tod pa Olja- rodnosti z našimi vodilnimi revo- noznanstvenih knjig za otroke itd. Razen tega so leto« izšli Se: France paralelo, ki pa si polomi ZC>be na Bevk: Tuja kri, Ivo Zorman: Svobodni informbiroju, največ zaradi SVO-gozdovi (oboje pri Prelemovi družbi), jega karierističnega značaja. Se Ignac Koprivec: Nevidna *teza (v knjiž- najbolj zaključeno usodo doživi ni zbirki Kmečke knjige). , Vukmirjev brat Radojica, nekak pa njegovo pisanje vero v to, da Opomba: Mariborske in koprske kmečki anarhist, čeprav ostane| bo nekoč tudi te nedostatke pre- _____________________________________ založbe nismo mogli vključiti v poročilo, njegova usoda na koncu odprta. J magal; naš človek v avtorju živi' manu v ospredju številni zelo ker nismo pravočarno prejeli potrebnih Pogibel doživi prav zaradi takih j in ga prizadeva, a to je največ, osebni problemi in vprašanja Iljudi, kakor sta vsak po svoje IVAN POTRČ ‘osebne, tudi erotične etike, jasno ča ni šel do konca, preveč je ljudi popisoval, vse premalo je v njem junak tista osebnost v tekstu, ki zraste iz dogodkov in ki nosi v sebi svojo usodo. Budi lucionarji med obema vojnama in NOB, temveč neko globoko sorodnost z nekimi delno obupanimi intelektualci Arcibaševa, s takimi, ki jih je bilo tudi pri nas čutiti okrog 1. 1925. Značilno je, da so v tem ro- podatkov. lahko pristno epska. Kajti kdo še orisal veliko in skrito vlop Slovakov na Madžarskem, tlače nih in — včasih — rade volje potrpežljivih? To bi bil lahko poseben roman zase, obsegal bi pa lahko stoletja — pa vse do zadnjih let. In t’idi to bi bilo v zvezi z revolucijami na Madžarskem, z 1 1848—49 in 1918—1919. BRANKO RUDOLF \ 12 [^=1 žSc po POLJU SE PELJE 'jajo njene ceste in Taka je prekmurska pokrajina. Visoki topoli spremljajo njene ceste in kolnike in z visokega zro na polja in vasi, na mlake in ribnike. Nič sanjavega ni v tej deželici, ki jo je pisatelj Miško Kranjec v tako topli luči prikazal o knjigi spominov iz svoje mladosti >Imel sem jih rad<. Zgodba o tem, kako je pisatelj pomagal vaškemu zdravniku pri lovu na piškurje, bo bralca spet pritegnila s svojo sončno barvitostjo. Vzeta je iz drugega dela še neobjavljene knjige z istim naslovom. Po polju se pelje zlata kočija, za njo se mi dvigajo sivi oblaki prahu. V kočijo sta vprežena iskra vranca. Drevi kočija dalje po belem kolniku, prah se vlega po strni- < ščih na obe strani, po krompirju in po koruzah. Kmet in kmetica, ki sta z otroki na polju in ne predaleč od kolnika, se ozreta po kočiji in že se pobožno pričkata, govoreč otrokom, ki so z njima: »Pokleknite, otroci. Mimo se pelje milostna grofica. Mislim, da bom moral kmalu v gozd, prosit travo. Pa ne bi rad, da bi mi gozdar oponesel: Za gozd naše ljube milostne grofice znate, nje pa ne poznate, ko se pelje mimo vas.« Zena k temu: »Mislim, da ni grofica. Moško glavo vidim v kočiji.« Mož pa svoje: »Kočija je grofovska in rečem vam, otroci: pokleknimo in priklonimo se. Menda se ne bo hlapec vozil v grofovski kočiji? Glava bo gotovo grofičina. Ce pa že ni njena, kogarkoli tudi ne bo, ki bi se smela voziti v njeni kočiji. Visoka glava bo vsekakor. Ne bo škode, če se priklonimo.« Zena: »Grofica pa to vendarle ne bo. Kehnica1 bo moška. Škodilo pa res ne bo, če jo ponižno pozdravimo. Vsakega gospoda je treba pozdraviti.« Ko se torej kočija pelje mimo, ko kočijaž, ki sedi visoko na kozlu, oblečen v črno obleko z zlatimi našivi, zamahne z bičem proti ljudem, kakor bi dal znamenje ali pa že dajal takt za zborni pozdrav, se ljudje na njivi sklonijo in rečejo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.« »Na vse veke amen,« odzdravi kočijaž naglas, zakaj »kehnica« zadaj v kočiji se niti ne zmeni ne za ponižni pozdrav, pač pa se upira z zamaščenim obrazom naravnost proti razžarjenemu soncu, ki se je lenobno odpeljalo skoraj na najvišji kraj na nebu. Razkrila se je glava in se obrnila proti soncu, žarki jo vso zajemajo in jo zalivajo z drobno roso. Pelje se zlata kočija po polju, pelje se po belih kolnikih, da se kolesa pogrezajo globoko v prah, pelje se proti vasi in po vasi mimo hiš, dokler se ne pripelje naravnost pred našo hišico, kjer se ustavi kakor začarana. Kočija ni zlata, pač pa velika rjava barka, ki izza njenih strani lenobno pogleduje debela glava s kratko ostriženimi, že belimi lasmi In ta »kehnica« ni glava naše premilostne gospe grofice, temveč glava našega blagega zdravnika, doktorja vseh bolezni in vseh zdravil In ta »kehnica« v tej globoki barki se obme in se zagleda prek našega plota k nam, kjer je pred pragom obstala naša mati, ki je prinesla v prtu travo za kravo, jo vrgla raz glavo, privzdignila z levico bluzo na trebuhu in se čohlja po njem, kjer jo od potu srbi Kočijaž in konja so se predali lenobnemu oddihu tako, da so vsi nekoiiko pobesili glave. Glava iz kočije pa pokliče mater, rekoč: »Manka neni,2 stopite malo bliže.« Mati si spusti bluzo in si tako zakrije telo, roke S- obvisijo ob bokih. Stopi proti plotu z vso ponižnostjo, ko spozna, s kom govori, in sploh že pred samo kočijo, ki se ni .kar tako ustavila pred našo hiško, se prime za late v plotu in pozdravi z našim krščanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Nihče ji ne odzdravi s preprotrebnim »na vse veke..ker kočijaž že počiva, pač pa jo glava iz barke vpraša: »Kje imate sina, Manka?« »Sina?« reče mati. »Sine imam štiri Katerega zdaj želijo, gospod doktor? Najstarejšega ali najmlajšega? Najstarejši dela kmetom. Najmlajši je pa bolan in ne vem, kaj mu je. Me zelo skrbi« »Ste mu dali od urokov šteti pri Vragovi mamci?« »Sem, gospod doktor.« »Pa ne pomaga?« »Skoraj nič, gospod doktor.« »No — bom pogledal potem, ko se bom vračal. Umrl menda ne bo? Bog pomagaj, jih bo še kar dovolj. — No, tegale mi dajte,« pokaže z glavo proti meni, ki sem ravno pri roki, rekoč: »Ce je ta vaš.« »Naš, bog pomagaj, naš. Čigav pa? Ce bo le dober?« »Dober bo,« pritrdi, ko me še enkrat premeri. Nato reče meni: »Predpasnik imaš, obriši si nos in pridi bliže.« Nisem rabil predpasnika, pač pa sem za vsak primer rajši posmrknil, pristopil in tudi sam pozdravil kakor prej mati. Gleda me glava iz barke, me ocenjuje, nato pa vpraša: »Veš za piškurje?« Pomežikujem. Pričakoval sem vse kaj drugega. Pred zdravniki smo otroci imeli ravno tako velik strah kakor pred žandarji in gospodom župnikom. Vsi so bili zato na svetu, da so krotili tega ubogega človeka, to divjo živalco naših močvirij. Zdravnik se je pripeljal vsako leto dvakrat v vas, ko je moral nas otroke cepiti proti kozam. K posamezniku se je pa pripeljal redko: če je le kdo zelo bogat umiral, a je mislil, da bogat ima posebno pravico dalj živeti od nas revežev. Nekoliko pogosteje so — a še vedno predvsem bogate — peljali k zdravniku, ali pa je, če je bolni še lahko hodil, šel peš. Otroci smo vsakogar teh blagrovali, ker se je vrnil od zdravnika s priporočilom, naj le čimbalje je, kokoši in kaj podobnega, in pije čaje. Drugače smo se pa zdravnikov ogibali še bolj kot oni nas. Konec koncev smo dobro vedeli, da zdravniki ali pa barberi3 pobirajo po vaseh rdečelasce in jih pošiljajo v Pešto, kjer jih v apotekah prekuhajo in prekvasijo za najrazličnejša zdravila. Blagrovali smo se otroci, ker na glavi nismo nosili rdečih ščetin in tako ne bomo prekvašeni v zdravila. Zaupali pa zdravnikom kljub temu nismo. Kaj se ve — tudi takle čmolasec, kakršen sem bil jaz, bi nazadnje lahko bil dober za n&kvaso zdravil. No — za tega doktorja K — sem vedel — in vedeli smo vsi — da ne lovi okrog rdečelascev. Rad se je pa pripeljal k našemu gospodu učitelju, spotoma je pa tudi rad stopil v vaško gostilno. Enkrat ali dvakrat na leto — in to v vročem poletju — se je ustavil tudi pred našo hiško, pobral našega Lojza, ga odpeljal s seboj, nazaj se je pa Lojz vrnil z zeksarjem in to ni bilo malo. Zdaj Lojza ni bilo, jaz sem pa že tudi dorasel. Povrhu sem tako bil skoraj dan na dan v blatu in pri hiši ni manjkalo rib, predvsem piškurjev. Mati jih je vsak večer pekla v veliki lončeni posodi na koruzni moki. Priprav za ribolov pri hiši ni manjkalo — vse se je dobilo pri nas. Lov na piškurje — bilo je nekaj čudovitega, ker sicer ne bi našega očeta, ki mu je bilo že petdeset let, še zdaj zaneslo vsako pomlad na lov na piškurje. Sploh se je takrat, spomladi se mi zdi, zganila vsa .vas. Mislim, da se ob posebnih trenutkih, v posebnih časih divjina v človeku silneje oglaša kot po navadi in da takrat pozabi na svoje visoko človeško dostojanstvo. Še naš oče, ki je bil sicer tako miren, se je spomladi nekako vznemiril, in mogoče je pomlad s tem lovom piškurjev bila edina možnost in priložnost, da se je njegov nemir polegel. Bil je takrat med drugim tudi poljski čuvaj ali pa vsaj cestar, vedno zunaj, na cesti, na polju. Z Lojzom sva že dolgo lovila ščuke v izice4 in oče nama je vedno povedal, kje bi še lahko kaj nastavila. Toda sam ni šel polekat.5 Sredi aprila, ko so trave po jarkih že ozelenele, ko so ozeleneli gozdovi, ko je zacvetelo prvo sadno drevje in prve rože, ko se je zrak prenapolnil z nečim omamnim, in ko je dež napolnil jarke, da so tople vode tekle žuboreč skozi mostove, je oče na vsem lepem dejal: »Zveče gremo polekat. Pripravita ko-š&rje.« Sam je bil pletel košarje že davno prej, že februarja ali marca. Takemu opravilu se ne bi za vse na svetu odpovedal. In spletal je lepše od naju, in zdelo se nama je, da v njegove piškurji raje gredo kot v najine. Potem se oče ni ves dan zmenil za stvar, medtem ko sva se z Lojzom hudo vznemirjala. Zvečer se je pa tudi očeta polastilo tisto čudno, neopredeljivo, kar narava vdihne v nas kot bolezen nekega prebujenja spominov na davnino. Večerjali smo tiho, zatopljeni vsak v svoje misli, praznični Le mati je ostala kakor vedno. Mislim, da ženske niso podvržene temu strašnemu dogajanju, temu presnavljanju, prebujanju. Oče se je po večerji pokril s svojim klobučkom, pogasil pipo in jo vtaknil z mehurjem in žveplenkami vred v žep na suknjiču, nato pa dejal nama z Lojzom: »Da mi ne bosta tam hrkala in kašljala!« Kašljala! Saj sva kašljala najbrž od takrat, ko naju je mati poslednjič odmotala iz plenic in bosa položila na hladno zemljo, na katero sva se prilepila kakor mastna kepa. Kašljala sva, hrkala, ko sva stopala za njim, ki je šel spredaj. Dušila sva kašelj v sebi Oče je stopal pred nama, nizek, droban, z motiko pod pazduho, pod drugo pa s košar jem. Z Lojzom sva prav tako nosila pod pazduhami košarje. Borna procesija je romala pritajeno skoz vas, da je ne bi nihče videl, se zasedla v bledikasto mlečno noč, ki je ležala na travnikih. Oče je opravljal vse stvari skrivnostno in prenašal to skrivnostno razpoloženje, to že nekakšno svetost obreda na naju. Da, kaj drugega vse to ni moglo biti kakor takle lep, svet spomladanski obred, ki ga je oče opravljal z globljo pobožnostjo in predanostjo, s kakršno duhovnik opravlja mašo. Ta to opravlja vsak dan in mu je že prešlo v navado. Naš oče se je pa vsako leto enkrat odpravil na lov na piškurje. In kraj tega obreda je bil tudi vse drugačen kakor župnikova cerkev. Tu je bila naša divja narava, ki je nepričakovano vsa oživela. Ozri se v to noč: kako se bledikasta megla, ki jo diha zemlja iz sebe, in nebo zlivata v celoto, v okrogel brezkončen prostor, po katerem se premika oče neslišno; prisluhni kako nekje šumi, kako nekje poje, vriska, šepeta, kako se vse giblje; žabe niso več žabe — reganje je en sam spev narave; pes, ki laja, ni nikakršno vaško ščene, to je odmev; to spet ne vriska sova in to ne fant, ki gre k dekletu. In kdo to šepeta pred nami? In kdo za nami? To noč se je prebudilo vse stvarstvo, trava šepeta s travo, govorita si o ljubezni, drevo se je sklonilo k drevesu in rože v zboru pojejo veličastneje kot vse orgle po cerkvah, in tudi naši kolniki se gibljejo in pojejo. Pred mano gre Lojzova podoba in pred njim očetova, ki včasih postane in prisluhne. Očetovo uho najbrž prenatanko loči ta spev narave, to hojo ceste in vseh stvari od hoje človeka, zakaj trga se dalje v bledikasto meglo. Nese ga nekam tja ven v prostranstvo grofovskih travnikov, ki so prepredem z jarki, in v tej divjini postane, za trenutek se razgleda, nato zabrede bos v jarek in začne z delam: z motiko kopa jez, nato vzame prvi košar v roke, ga pretipa, če je vse v redu, trikrat pljune v vršič, kar tudi spada k obredli, in ga vtakne v vodo. Nato tako nastavimo drugega, tretjega. In ko smo vse opravili oče spet postane sredi tega prostranstva, kjer se nebo in zemlja objemata v ljubezni, kjer vse poje, kjer se vse giblje, nazadnje pa rahlo vzdihne in se vrača proti domu, in šele ko dama posedi pri peči, ko je ves obred opravljen, privleče iz žepa mehur, pipo in žveplenke, dokler si nazadnje ne prižge pipe. V tihi noči, ki ji iz kota prisluškujem, vidim, kako se rahel odsev trga iz te njegove pipe. Svetost in pobožnost popuščata in nazadnje nas noč objame in poteši v nas poslednji nemir, ki mu ne vemo ne vzroka ne namena. Tako se je zganila spomladi ob pomladnih vodah vsa vas. Skoraj od vsake hiše so lezle sence. Ne le otroci — mi smo imeli časa dovolj vse leto — temveč stari ljudje, celo starci. Po Dolnjem logu so Dolenjci zakurili ognje in ostali pri košarjih vse do jutra, da si ne bi drug drugemu pokradli. A to ni moglo motiti obrednosti. Ognji so jo celo povišali Tam so posedali in tem se je trgala iz njih davnina, stisnjena v spomine, dokler proti jutru ognji niso pogasnili, ljudje pa se vrnili pod rodni krov. A to je bil pomladni lov, ko se piškurji drstijo. Ko pa se vode odtekajo po teh jarkih, se piškurji z njimi vrnejo v jame in tam ostanejo vse poletje, če se seveda v vročem poletju tudi te vode ne posuše. Poleti smo jih zato morali loviti drugače. * ribiška preprosta priprava. 5 polekati nastavljati i Kehnica — prekmurski izraz za debelo glavo, posmehljivo. * nčni = tete, strina. * barber = brivec, ki pa je tudi zdravil. m ■ ■ V."': "V V-V In zdaj je poletje, sonce pripeka že ves mesec m jarki se hitro sušijo. Skoraj vsak dan lovim ribe, sam, ker Loj z že n utegne. Le v nedeljo greva s saki na ščuke in line, čeprav je ten v tem času že zelo malo. A midva ne bova imela miru, dokler poslednje ne odneseva domov, ker sicer jo bo kdo drug. Cas za tek poletni lov piškurjev pa je prišel šele zdaj. Dvakrat, trikrat sem jih že kar lepo prinesel domov, da smo jih imeli dva dni dovolj. Zato sem zdaj lahko doktorju samozavestno odvrnil ko me je vprašal če vem za piškurje: »Kaj bi ne! Kolikor jih hočejo!« Glava, ki je doslej kakor glava ptiča gledala čez rob gnezda, je kar zazijala. Dejal je: »Vzemi torej, kar rabiš. Rad bi nekaj teh piškurjev.« »Rabil bom motiko in lopato,« sem odvrnil »Vzemi torej lopato in motiko. In torbo vzemi, če kaj ujamemo. V žep jih menda ne bom vtikal, ne?« Pri hiši smo vedeli da ima doktor zelo rad puškurje in da si jih dvakrat, trikrat na leto privošči, a ne teko, da bi mu jih kdo prinesel domov, temveč mora sam na lov. In enkrat na leto ga je zaneslo tudi k nam, ne da bi jaz vedel, kako smo se bul z njim spoznali, in če smo se sploh poznali razen te edine prilike v vsem letu. Vzel sem motiko, lopato in platneno torbo. S tem sem se postavil na kolnik, da bi vprašal kje se bova srečala; saj vendar ni kazalo, da bi gospod doktor šel z mano peš, še manj, da bi mene posadil v samo kočijo. A on je prav nalašč dejal: »Zlezi tja k Laciju spredaj. Laci, daj mu prostora,« je naročil kočijažu, ki me v svoji vzvišenosti niti ni videl. Kaj sem hotel drugega, kakor da sem z lopato in motiko zlezel na kozla in ponižno občepel ob vzvišenosti kočijaža. Ker kaj pa je bil naš oče v primeri s takimle kočijažem? Jaz pa sem bil navaden vaški paglavec. Povzpel sem se visoko na kozla in nenadoma se mi je zazdelo, da človek vse drugače gleda na našo Poljano takole s kočije; vzvišenega se čuti, pomembnejšega. A preden smo se odpeljali, je prišel po kolniku sem gor eden naših šokcev, sam šepavi R —, se v svojem pozibavanju ustavil tik pri kočiji snel klobuk in se globoko klanjal, a teko, da človek ni vedel ali to velja nama s kočijažem ali zdravniku za nama. Po svoji obleki je bil kočijaž gotovo imenitnejši od zdravnika, ki je povrhu čepel v kočiji kakor mlad ptič v gnezdu. Klanjal se je R — in takole spregovoril v našem poljanskem načinu: »Ponižno prosim, gospod doktor, naj ne zamerijo meni revežu, ker moram opraviti to, kar mi je bilo naročeno. Naročeno pa mi je bilo, naj jim povem, da jih čakajo v gostilni pri Grebe-novkah gospon koršmit6 —.« j-,:**ggv; ,: :v :• >>. .# \St~ \ ' Maks Kavčič: Prekmurska krajina Ko je kočijaž samo z glavo pomigal možu, naj se nekoliko premakne nazaj, je naš R — to storil in tam znova začel, pred tisto barko ali pred tistim gnezdom. Napol sem se ozrl, držeč svojo motiko in lopato ob sebi, in Videl kako se »gospon doktor« sploh ni mnogo zmenil za moža; vendarle pa je vprašal, posnemajoč naš poljanski način: »Kaj pa delajo gospon koršmit pri Grebenovkah?« »Pijejo, gospon doktor.« »Bog jim blagoslovi Kaj pa pijejo, ko je vroče?« »Caj, gospon doktor, lipov čaj.« »Ali se jim je vino zasmrdelo?« »Zena so z njimi, gospon doktor,« je rekel šokec. Glava za nama je zdaj le začela kimati resnobno, kakor da kaj težkega razmišlja, dokler ni odvrnila trdo: »Recite, človek božji, gospodu koršmitu, da jim jaz zdravnik predpisujem za popolno ozdravljenje kamiličin čaj namesto lipovega, ki so jim ga predpisali gospa soproga. Na skodelico pa naj • dolijejo trojno mero surogata. Si boste zapomnili ime? Su-ro-gat. Recepta jim pa ne bom predpisoval, svinčnik se mi je stalil na soncu.« »Kaj naj še rečem? Jih pridejo pogledat?« Zdravnik je spet rahlo pomislil, nato pa dejal: »Recite, da gosponu koršmitu ne bi škodilo, če si malo ogledajo živino po vasi. Slišal sem, da je v Poljani precej bolne. Ko bom pa opravil svoje delo, se bom oglasil pri Grebenovkah. Upam, da bodo gospon koršmit takrat že zdravi. Samo recite Grebenovi materi, da pijem sicer mrzlo vino, vendar naj ga medtem nikar ne hladi z dolivanjem vode.« Nato se je obrnil h kočijažu in mu dejal: »Laci poženi! Zamudili bomo.« Meni pa je dejal: »Si si se že izmislil, kam gremo? Kaži pot, do kam se lahko peljeva, tam pa peš naprej.« Bil sem v zadregi. Ravno v tekem primeru lahko ima človek nesrečo: misliš, da bo, a v resnici ni nič, Vsekakor sem pa mislil, da bo najbolje v Gornji !og, kjer se jarkov ne manjka, piškurjev pa, kolikor vem, tudi ne. Odpeljali smo se v Gornji log, do naše Gradiče, do naš' občinske mlake, ki nam je starim in mladim za ribnik. Tu sv-zlezla, jaz s kočije, gospod doktor pa iz kočije, v katero je b pogreznjen. Ko je stel v svojem belem plašču, v katerega je b ogrnjen kakor vsi gospodje, se mi ni zdel teko okorel »Laci, ' naju tu počakaj.« Obmivši k meni pa je dejal: »Torbo daš men Bom že jaz nosil« '»Umazali se boste, gospon doktor,« sem ugovarjal. »Nas bodo že ženske opralfe. Zakaj so pa na svetu?« Na t nisem vedel kaj odgovoriti, ker tudi pri nas tako mislimo. Presko čil sem prvi jarek in pogledal doktorja. Ko sem pa videl, da S kar mladostno preskakuje jarek, nisem bil več v skrbeh zan Bolj pa za to, če bova res kje dobila piškurje. Človeku se ravnr takrat najraje pripeti nesreča, ko je je najmanj treba. Tako sc bom zameril doktorju, naša mati, ki doma že najbrž računa na kakšen zeksar, bo pa razočarana. In resnično, začelo se je z nesrečo. Jarek, ki teče iz Gradiče in ki je bil vedno poln piškurjev, je bil že »prekopan«: nekdo Pokrajina Miška Kranjca • Koršmit — živinozdravnik. ZLATA KOČIJA me je prehitel. Na ti, ; na obeh bregovih je ležalo mnogo blata, oda v jarku je bila uii. .zana. Postalo mi je bolj vroče, kot če bi uri ležal na najbolj vročem soncu. Z obupom v očeh sem se ozrl v >ktorja, on pa rahlo razočaran po meni in dejal: »Tu je nekdo že plal?« Prikimal sem in se obrnil. Stopal je za mano po mehki travi, po senci starih jelš, ki so rasle ob jarku. Pomirjalo me je rahlo e to, da je doktor stopajoč za mano začel brundati neko pesmico, i Ji jaz nisem vedel ne besedila ne poznal napeva, ki pa je omenjala »mojo ženo«, neko Micko, končavala se pa v meni še u nerazumljivo vozlišče: »... kakti doktor Herdelin.« Vse drugo esedisce je doktor nekako zmečkal, pogodmjal, tega doktorja ttercielma je pa izpovedal vedno naglas, pri tem se včasih celo amo nasmejal, kakor da se je spomnil kakšne lepe prigode. Dan je bil vroč, zrak je migotal nad njivami v Gornjem logu, nvf i U-^e bil° mnogo zrelih kopin, ki so jih moje oči gredoč ociskale in si jih zapomnile za drugič, grlice so pele, oglašal se’ je divji golob, a to so bile tudi vse ptice, ki so še pele v tem «su> pač pa je ves čas nekje nekaj cričkalo, kakor se že ogla- šajo kobilice in kakor se včasih oglaša narava sama. Vmes se je spomnila nečesa še prepelica na njivah, pa spet obmolknila. Šla sva Pb jarku nizdol. »Tu morajo biti,« sem rekel in prepričeval samega sebe in njega, ki je še vedno pel o svojem doktorju Herdelinu. A kjerkoli sem upal, da bova imela srečo, sva se samo spogledala: bila sva povsod prepozna. Spogledala sva se in e gledala za trenutek, nepričakovano sva zmignila z rameni, nakar sem jaz nadaljeval ob jarku, on pa s svojim Herdelinom a menoj, in se kdaj pa kdaj ob tem Herdelinu zasmejal. Obšla sva ves jarek, do samega Dolnjega vaškega, do velike podobne Gradiči, kjer sva se spet spogledala. Tedaj je ekel doktor: »Torba je še prazna. Jaz bi pa rad piškurjev. Prejšnja leta mi jih je Lojz vedno nalovil, da je bilo veselje!« » . Mladost , Postal sem še manjši, še drobnejši, kot sem bil in še bolj mi je teklo po obrazu, po tem mojem na soncu očrnelem obrazu. In čedalje pogosteje sem posmrkaval. Tedaj sem se odločil za poslednje, ko me je vprašal, če ne bo nikjer nič, in ko je še rekel: »Rajši odidem in s koršmitom spijeva kozarec vina, drugače ga bodo čaji pognali.« »Pojdiva k jarku na Selškem. Tam morajo biti,« sem rekel in bi ta trenutek vse dal, da bi se rešil sramote. Saj konec koncev ne gre za zeksar, ki mati najbrž z njim že računa, kako in kaj, pač pa za to, da doktorja nikdar več ne bo k nam, in bo Lojz ves divji name, ki sem mu odjedel doktorja. »Misliš, da bo? Ali tam ni tako kot tu?« »To je tisto,« sem rekel. »Mogoče pa le ni. Tam je gosposko, vsakdo si ne upa.« Voljno je stopical za mano po mehki otavi, ki je že začela cveteti. V zraku, ki je migotal pred nama, so letale mušice, obadi so naju spremljali, pred nama so se videli v daljavi medmurski in slovenski hribi pri Razkrižju. Grlice so še vedno pele, kar naprej so pele, da sem jih moral blagrovati v njihovi sreči. Grofovska zemlja je mejila na našo kmečko v ravni črti, z ravnim izkopanim jarkom, z majhnim nasipom, po katerem so rastli visoki topoli, jagnjedi in akacije. Prostrani travniki onstran so bili polni jarkov. Ali podnevi si človek ne bi upal na tiste jarke škodo delat, ker je grofica imela svojega čuvaja. Tam bi že bilo dovolj piškurjev, tam, sem po tihem vzdihoval. A jarek na meji je bil prav tako že prekopan in toliko, da že nisem tekel mimo teh jam in najraje bi skočil v katero, kjer je bilo dovolj vode, da bi tam utonil in se tako rešil sramote. Doktor za menoj je že tudi prenehal s svojim »...doktor Herdelinom«. Slišal sem le še njegovo stopicanje in da se je dvakrat vseknil in trikrat zasopihal. Pripravljala se je nevihta za mojim hrbtom, jaz sem pa tekel in tekel pred njo in sem vedel, da bo vsak čas konec jarka, kjer bi še lahko kaj našla. Saj bi človek lahko še poskusil na Voganici, v Ložiču. A kako naj doktorja zvabim tja, ko pa je že obupal? V obupu sem nazadnje obstal pri brvi, ki pelje z našega kmečkega na gosposko. Tam je nekoč bila cesta, ki jo je pa grof bil zaprl, grofica obdržala zaprto, nam pa dovolila le peš pot. Ob tej brvi je bila v jarku jama, ki sva se je z bratom vedno ognila, ker sva dvomila, da b'i se piškurji tu ustavljali. A glej! Kakšna sreča! »Tu,« sem rekel kar tja v dan, »tu morajo biti.« »Misliš?« je rekel doktor nezaupljivo. »Bodo,« sem rekel. »No — pa daj,« je dejal in že obsedel na travi. Slekel sem se, le tisti svoj predpasnik Sem ohranil pred seboj. Stopil sem v jarek. Zabe so skakale na vse strani, videl sem nekaj pijavk, ki jih nisem imel rad, in ki so jo takoj ubrale proti meni. Vode ni bilo mnogo, komaj za mojo ped. Hiške vodnih polžev so ležale na blatu, trava je preraščala vodo. Napravil sem jez, in že sem začel z lopato plati vodo čez ta jez. Vode je bilo čedalje manj v jamki, pijavke sem z roko zmetal ven, žabe so pobegnile same. Na dnu so ostali le polžki in drobne ribice, ruce, karaščki in vodni kuščarji. A ko sem malo podrezal v blato, se je pred lopato izmaknil lep, debel piškur. Oči so mi zažarele, ko sem se ozrl po doktorju na bregu. Ta je že čepel blizu jarka, sklanjal glavo naprej in zavzeto opazoval moje delo, in že tudi videl piškurja. »Aha, aha!« je vzkliknil in njegov obraz ni nič manj zažarel od mojega. »Bo, bo!« Obadi so me obletavali in začeli gristi, odganjal sem jih z rokami, ki so pa bile že blatne, in s temi blatnimi rokami sera si metal umazane proge in lise po golem telesu. Začel sem pregrebati blato. Hotel sem ga z lopato, a se ni dalo. Bilo je pregloboko. Segalo mi je čez kolena, in kakor sem pre-grenil, se je mokro zgrnilo nazaj. »Samo z rokami ne bi šlo?« je vprašal moj doktor. Očitno je poznal to delo; najbrž si je zapomnil, kako je delal naš Lojz. Odložil sem torej lopato in začel z rokami metati blato. Moje roke so bile spretne za ribe. Se piškurja, ki je bil tako opolzek, so znale spretno otipati, da se ni izmuznil dalje, in ga prijeti pri glavi, za škrgami; več ko za dobro ped dolga rjava živalca z rumenimi prgami po bokih se je kakor kača zvijala v moji roki. »Naj dajo torbo,« sem rekel doktorju. A že sem videl, kako je doktorja prevzelo. Ta obraz je bil popolnoma drugačen od onega, ki je bil gledal iz črne barke-kočije, v kateri se je bil pripeljal k nam. Ves je sijal, oči so pobliska-vale. Nič več ni sedel, pozabil je na svojega »doktorja Herdelina«, počepnil je ob jarku in rekel: »Ti jih kar meči ven, jih bom že jaz v torbo.« »Spolzki so,« sem rekel. »Nič zato!« je odvrnil. In metal sem jih. Moje ročice so brozgale blato, prav do trdega spodaj, počasi, previdno, in metale piškurje drugega za drugim v travo na grofovsko, kjer jih je doktor z vso ribiško strastjo lovil in metal v torbo, vzklikal zadovoljno svoj »ho-ho-ho!« in mislil najbrž na dobro večerjo, jaz pa na mater in na zeksar, ki ga bom dobil. Obadov je bilo čedalje več, pomagale so jim še muhe, kar brenčalo je okrog mene, kakor da si roj čebel išče vejo, ki bi sedel nanjo. A ta »roj« se je lepil na moj hrbet, na moje prsi, ramena, čelo, obraz, in jaz sem z blatnimi rokami mahal po hrbtu, prsih, po obrazu in sploh nisem mislil več na nič drugega kakor na piškurje, k; jih je bilo toliko, da je gospod doktor imel ne le dovolj dela, temveč še več veselja, ki ga je izražal s svojim »ho-ho-ho«. Bil je že slekel plašč, slekel je klotast čm suknjič, podvihal si je rokave na srajci, na kateri je nosil trd kavčukast ovratnik in svileno kravato. A njegove roke so bile že ravno tako blatne kot moje, in ker so ga obadi ravno tako grizli kot mene, ni več pazil, temveč s temi blatnimi rokami mlatil po sebi, celo po obrazu. Smejalo se mi je v srcu, ko sem ga videl blatnega in ne bi rad bil v njegovi koži, ko se bo treba vrniti domov. Svoje telo bom jaz že opral v kakšnem jarku, on pa srajce ne bo mogel kar tako. A piškurje je metal strastno v torbo, ki se je kaj hitro polnila. A jaz sem kakor nor mesil blato, metal in metal ven in se spet brisal z umazano roko po obrazu, se ploskal po hrbtu, po ledjih, po prsih, kjer so me grizli obadi. Ko sem se tedaj spet ozrl kvišku, sem zagledal na brvi — našega očeta. S svojo palico poljskega čuvaja se je bil od nekod kar utrgal na to brv. Sploh je bila to njegova navada, ki je z njo presenečal vse tiste, ki so kradli po njivah: ko si bil prepričan, da nikogar ni, ki bi te videl, je naš oče zrasel pred njim tako rekoč iz zemlje. Njegove bose noge so se neslišno lepile k zemlji in se neslišno odtrgavale od nje. In ko sem ga tako zagledal, sem se vzravnal in začel pomežikovati. Tedaj pa ga je zagledal tudi moj doktor in smejoč se {»zdravil: »Dober dan, Miška bači7. Ali jih vidite?« Oče se je opiral na palico, naposled pa začel pomežikovati: prepoznal je z blatom namazan obraz našega zdravnika in že rekel: »O, dober dan, gospod doktor. Naj ne zamerijo. Saj jih še spoznal nisem.« Nato je odložil svojo palico in dodal: »Naj oni pustijo piškurje. Bom že jaz. Saj jih bodo žena ozmerjali.« A doktor se ni mnogo zmenil za vse to, in očitno se ni hotel ločiti od užitka, ki ga je imel s tem, da je med travo lovil piškurje, zakaj rekel je veselo: »Ne ne! To pa ne!« Vendar se mu je naš oče vsilil in mu pomagal Vmes sem slišal, kako je oče rekel, pogledujoč mene: »Skoda, da ni našega Lojza doma. Prejšnja leta jim je vedno on lovil piškurje.« »Nič ne de, nič zato,« je govoril doktor in očitno ni žaloval za Lojzem, ki sem ga jaz tako spodrinil. »Tudi ta zna. Bo že dober.« Očeta pa to najbrž ni potolažilo. Mogoče je tudi on mislil na zeksar, čeprav ni bil skopuh. A v naši družini je vsak krajcar pomenil pravo bogastvo. Zakaj oče je naprej govoril z rahlo žalostjo: »Ko bi bil vedel, fanta ne bi pustil z doma, samo zato, da jim ne bi bilo treba tekati po vasi...« »Saj nisem, saj nisem, Miška bači. Sem kar mlajšega pobral pri vas. Jih ne bo zlepa zmanjkalo pri vas.« Tedaj se je naš oče vzravnal in se zagledal v mene. Začel je pomežikovati s svojimi bolnimi očmi. Odprl je že usta, a povedal ni nič, spet pomežikoval, dokler ni dejal presenečen: »Saj je ta tudi naš ... naš.« Oče se je tedaj tiho zasmejal, kakor ga zlepa nisem videl, da bi se smejal. In kakor v nekem življenjskem razkritju, smejoč se bogve zakaj, je spet ponovil: »...naš je, seveda... moj.« Nato pa je dejal meni z neko radostjo, ki jo je kdaj pa kdaj pokazal nad svojimi otroki: »Ce bi te mati videla, te ne bi hotela za svojega... Le kakšen si!« A jaz se na srečo nisem videl, kakšen sem bil. Lahko sem si pa mislil, kakšen sem, če sem se le ozrl po doktorju, ki ga 7 Bači — stric. Remigij Bratož: Mlin na Muri Avtobusno pedSetlt SAP LMana sprejme takoj v službo: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO po možnosti s poznavanjem avto stroke; 2. NABAVLJACA MATERIALA, ki naj pozna kovinsko oz. avto stroko; 3. VE C KLEPARJEV, galanterijskih ali avtokleparjev; 4. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV; 5. KOVINOSTRUGARJA; 6. MIZARJA. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. SAP-LJUBLJANA najbrž tudi njegova mati ne bi spoznala: iz blatnega obraza so se svetlikale le še njegove oči. Izpraznili smo jamo, moje roke niso nič več otipavale, torba pa je tudi bila polna in doktor jo je z veseljem potežkal pred obrazom našega očeta, ki si je začel zadovoljno prižigati pipo. Vzel sem lopato in motiko, doktor je nesel torbo s piškurji, in taki umazani smo šli do Gradiče, kjer smo se v jami oprali, jaz ves. od peta do las, ki so tudi bili polni blata, doktor si je pa z brega opral roke in — na našega očeta nasvet — tudi obraz, srajco pa le občudoval, dokler se ni zasmejal na glas, nato pa spet zapel tisto svojo o ženi, neki Micki in o doktorju Herdelinu, nakar se je spet zasmejal zadovoljno in dejal: »To me bo žena vesela!« Naš oče je samo kimal in se nasmihal; nazadnje pa je vendarle rekel modro: »Zenske tega ne razumejo, gospod doktor.« In takoj nato je dodal: »Ne vem, kako vaša... gospe so drugačne.« Doktor je pomežikoval, pogledal veselo našega očeta in odvrnil: »Zenska je ženska, Mišica bači. Ne razumejo tega...« Nato se je rahlo zasmejal: »Piškurji, blato, poletje, jarki, travniki, gozdovi...« Ne da bi to stvar zaključil, te sanje, to vračanje nekam v davnino, sem ga že slišal, kako si je brundal predse »žena«, »Micka«; »...za njo pa »kakti doktor Herdelin...« In zasmejal se je. Kočij až nas je zviška gledal. Tokrat tudi gospoda doktorja. Vozil je vendar po navadi grofico ali kakšne njene sorodnike, vozil po cestah, kolnikih, vedno enako resne, pametne, vzvišene nad tem našim poljanskim blatom, v katerega je gospoda doktorja bogve na kakšen čudežen način zaneslo. On, ki je vedno nosil črno kočijaško obleko z zlatimi našivi, ničesar v življenju ni razumel. Nič ni pomagalo vse kočijaževo mrgodenje, doktor se je s torbo piškurjev zvalil v svojo barko, kamor je posadil tudi našega očeta kakor kakšnega grofa, in naj se je oče temu še tako upiral, ker je to pomenilo skoraj že pravcato skrunitev vsega vzvišenega na tem svetu. Jaz sem se pa prilepil na rob kozla, ker sem vedel, da se kočijaž odmika od mene, kakor da sem bogve kako imenitna oseba in potrebujem mnogo prostora. Ko smo se peljali mimo gostilne, je doktorja iznenada za-žejalo. Velel je zatorej kočijažu, naj ustavi, kar ta ni rad storil, in celo rekel: »Zakasnili srm se, spoštovani gospod doktor.« A najbrž mu je srce jokalo, ko je videl, kako se grofovska kočija spreminja v navadno kmečko vozilo za mojega očeta. Ne, nič ni pomagalo. Doktor naju je z očetom zvlekel h Gre-benovkam, kjer smo pa za mizo pri «lipovem» čaju našli našega vrlega koršmita in nekega kmeta, ki je prišel prosit pomoči za bolno kravo. Slišali smo, kako je vrli in dobrosrčni koršmit govoril kmetu uporno: »Vi kar po Vorija ali koga že imate. Zilo naj vseka kravi, pa bo dobro... Zilo, to je treba... žilo.« Zdelo se mi je, da je koršmit že nekoliko vinjen, ker se mu je jezik opletal. Naš doktor se je zasmejal, ko je slišal to o žilah, vmes naročil vina za nas tri, čeprav ga jaz nisem pil, nato pa rekel koršmitu: »Gospod doktor, vidim, da še vedno pijete lipovega, ker nasvetujete sekanje žil. Pa sem vam bil predpisal kamiličnega s trojno mero surogata.« Vmes je pozdravil njegovo debelušno žensko, ki je vsa nabrekla sedela za mizo in najbrž presenečeno strmela v moževa spremembe ob »praznem« čaju, ji segel v roko in ji jo celo poljubil, kakor se to med gospodi že spodobi. Mrgodila je čelo in je rekla’ zaskrbljeno in hkrati jezno: »Z njim sem šla, da mu ne bi bilo slabo. Če ga le kozarček popije, je že ves bolan. In gostilničarji mu nalašč dajejo. Tako si pa ne upajo. A kaj vem, 'kar bolan se mi vidi, kakor da je pil, revež... Kaj naj počnem z njim, gospod doktor?« Tega najbrž ni spraševala, temveč kar tako rekla. A naš doktor je že veselo pohitel: »Milostljiva, prepustite ga njegovi usodi. Jaz bi mu predpisal dobro zdravilo, a vi boste proti njemu — « Nezaupljivo ga je pogledala, vendar prisluhnila, on pa je dejal: »Vino naj bi pil. Verjemite mi, milostljiva, vina po gostilnah so že tako razredčena z aquo destilato iz kalnih poljanskih in drugih studencev, da ne morejo več škoditi. Tifusa pa najbrž tudi ne bo dobil, ni se bati... nekaj kmečke odpornosti imamo najbrž se vsi v sebi.« Koršmitovka se je jezno obrnila od njega, k svojemu možu, ki je pil dalje svoj čaj. Naš zdravnik pa je, ko sva se z očetom poslavljala, in ko je meni stisnil v roko zeksar, dejal kimajoč si z glavo: »Bolne krave, svinje, kokoši ljudje, otroci, starci — Miška bači, tu je še vedno najbolje: žila, pijavka na pleča, kamilč-ni čaji, rože, in Vragova mamca naj šteje prati urokom, sušom, senu in tisočerim boleznim, ki leže na človeštvu. Ljudje so umirali in bodo umirali in živina bo ginila dalje... tak je zakon narave in tu se ne da kaj napraviti...« Nepričakovano je stisnil roko mojemu očetu, meni samo z nasmehom pokimal, rekoč: »Pa prihodnjo leto spet,« in že se je obrnil od naju proti našemu koršmitu, ter pel svojo pesem, končujoč glasno, kakor da izziva tokrat koršmita: »... za njo pa kakti doktor Herdelin ...« Sel sem za očetom z zeksarjem v roki, v svoji potni ročici, ki bo pa doma ostala prazna, mislil sem na doktorja in na tega doktorja Herdelina iz njegove pesmi, ki ga nisem poznal. »Kdo pa je ta doktor Herdelin, ki o njem poje naš dobri gospod doktor?« sem vprašal očeta. Oče je nekaj mislil kakor vedno, nazadnje pa odmajal z glavo m dejal: »Ne vem... bogve, kdo bi mogel biti...« A prav tako bi lahko vprašal po tem našem doktorju: kdo je bil, od kod je bil, da je vsaj enkrat na leto stopil iz kočije v naše poljansko blato? Ali je bil to samo spomin? Klic davnine? Na večer sem videl, kako se je »zlata kočija« odpeljala mimo naše hiške, roko, ki nam je pomahala iz barke, in nato oblake prahu, ki so se dvigali za gospodom doktorjem in ga zakrili moiim očem. J Na mojega bolnega bratca sta pozabila on in naša mati. Ce ne bo ozdravel sam, mu bodo pa kakšna mamca od urokov šteli Tudi to pomaga. /Š&4 čarje, enega kleparja, hudiči podrli v celj-kot talca ... No, za w Wr&J5}g* :u£^y NASI DELOVNI LJUDJE V ZASAVJU Trije v direktorjevi pisarni Tega sivega dopoldneva sonce mentarni.ško pečjo s 700 stopinja- bijo, da sc starina ne ustavi, da se Kako so nas nekoč držali za mine bo presekalo do dna. Z Retja in i i vročine. Noč in dan žge zmleti predolgo ne zatakne. Če bi ne bili nute, s cementom vred si skrivaj Vasel srmiio vozički lnnorin in annenec in tannr Itrez nrestnnkn Inkšni hi trbnveliskn ppmpntnmn sllnčil vasp Unc kruha pp si on Pn ,Štajerkah1 grmijo vozički laporja in apnenec in lapor. Brez prestanka takšni, bi trboveljska cementarna apnenca v cementarno. Potlej se bulji v divji ogenj in kontrolira v teh letih ne mogla dajati toliko prazni drseč po žičnicah spet izgub- žgoči se prah, kakor bi ne bilo nič cementa, kolikor ga daje. ljajo v mrzlo meglo, ki puhti in drugega na svetu. | »Ne pomnim, da bi zdaj žgalec se dviga iz Save. »Kdor ima dobre oči in jih lah- ; kdaj od peči zadremal, kakor je za. Prijetno in skoraj po domače komiselno ne razmetava, vzdrži ob ‘ dremal včasih, čeprav so ga priga-smo se v direktorjevi pisarni po- peči tudi do penzije,« se Smodič njaško nadirali, kaznovali in mu sedli okrog mize s čokatima cemen- razgreje. »V rodu smo ostrih oči. i trgaK od tistih revnih dinarjev. Notarjema: ključavničarjem Albinom Stiriinosemdeset jih že imajo mati, ’ kaj je, kar nas drži pokonci, da I vso noč ne zatisnemo očesa. Sram bi me bilo pred tovariši, če bi za-kinkal in bi v peči moke ne prežgal tako, da bi nam ne dala najboljšega cementa. Bo že držalo, da delaš drugače, če delaš zn se in na ■ svojem!« pravi Smodič, ko govori-I mo o proizvodnji in delavskem samoupravljanju. | »Zdaj lahko mirno sedeš in po. 1 ješ svojo malico. Zdaj vemo, da i prazen ne moreš osem ur delati ce-• menta. Nihče ne vpije nad človekom, nihče te ne goni kakor živino. vzornih rejcev, ki tesno sodelujejo z loškim zavodom. Samo letos je zavod dal kmetom brezplačno več ko 7800 pasemskih piščancev, 8000 kilogramov krme, zaklopna gnezda ter drug material, agronomi in kmetijski tehniki pa jim pomagajo z nasveti. Pustimo ob strani štajersko kokoš- -------, ------ — ------------- — rjavko, pri kateri selekcijska služba travnik, kjer kopljejo glino, pa spet, stremi za čim večje težo. Rekorderka na desno med žične ograje. Tu do-; v nesnosti v letu 1954 je Leghom živiš svojevrstno dobrodošlico. Vse ‘ kokoš I 404, stara eno leto. Letos je do obokanega vhoda v grajsko po-j znesla 303 jajca s povprečno težo Na griču severovzhodno od Loč stoji sredi sadovnjaka mogočna, stara, a še dobro ohranjena graščina. | Nekaj svojevrstnih novih poslopij je raztresenih v sadovnjaku. Obdajajo • jih številne mrežaste žične ograje, vmes poti — pravcat labirint. Stara pot drži skozi dvorišče lo-, ške opekarne, zavije čez močvirnat stlačil vase kos kruha, če si ga iinell Zdai se lahko umiješ, posnra- 1™"^“s‘fJ‘'V"! -------------------------- — - r , -;- ,.J . ... .. . . ’ 1 ? , slopje polni ušesa petje petelinov in 60 gramov. Štajerska kokoš-jerebičar- vis orodje in nihče ti teh minut^ne | presunljivo kokodakanje stotin ko- ka je na drugem mestu z 255 jajci, " koši. I povprečne teže 69 gramov. Najtežja Pred osmimi leti je tod začela j jajca normalne oblike imajo 71 gra- delatl selekcijska postaja za vzrejo1 mov. Letno povprečje v nesnosti za pasemskih kokoši — Štajerke jerebi- vse tri pasme kokoši, ki jih tod go- čarke in rjavke. V neposredni bližini jijo, znaša pri Leghom 176 jajc, jere- so zgradili več ustreznih kokošnjakov bičarke 175 jajc in rjavke 167 jajc. bo odtrgal in te zanje obesit.. . Cementa pa zaradi tega ni manj, ampak dosti več,« si oba cementarja prizadevata, da bi izrazila svoj občutek glede samoupravljanja. »Prej človeka še povohali niso. in Še nekatere druge pomožne oddelke. Pomembna kmetijska ustanova Zdaj se vse lepo zmenimo, za vse se bistveno razlikuje od enakih vemo in odprte so nam vse knjige. , državi in izven meja naše domovine. Po svoji glavi lahko vsak priloži, jr v • •; Frankovič v montažno delavnico, Smodič k razžarjeni peči. France Gerželj Cementarja Franc Smodič in Albin Frankovič pripovedujeta bralcem »Ljudske pravice« o svojem življenju Frankovičem in žgalcem Francem a še berejo brez očal kakor advo-Smodičem.. I kat. In takšni so tudi moji ti i je »Kakor ne prideš do boga, tako , fantje v cementarni, Franci Oto in nekoč nisi prišel v to pisarno. Za- Janez « Poleti na polju — pozimi pri peči Radovedno sem nagovoril v Len- kako je to vse preprosto. In kako ne davi tri ženske. Prišle so po Lakoški potrebujejo nobenega drugega orod-cesti mimo železniške postaje s pisa- ja pri tem delu. Orodja nam res ni nimi cekarji in ženskimi torbicami treba kupovati. Vse si napravimo sa-iz koruznega ličja na rokah. Dejale mi. Toda spretnosti je pa treba pri so mi, da jih-nesejo v trgovino. Tudi tem delu, mi hite pojasnjevati. Sicer sam sem stopil za njimi. V skladt!?u sem pa to tudi sam videl. Babica, ki so mi [> j _ cementarji. S srcem so pri stvari, (začele prihajati knjige, časniki, bi se našemili za koledovanje. zraku in prvič v življenju na stežaj i Vse poznajo, za vse vedo in na vse/In taki veri so se začeli ljudje Okrog oken oprezujejo fantiči, da ............................... v —x"": smejati. Običaji so pa le bi odkrili skrivnost, ki se dogaja in postali nekako del na- v hiši: kako bo kdo našemljen. Zal, da jih le malo še živi. Ob tem času se zgodaj mrači. Zelo znan je še Kurent na E>rav- Okrog petih že. Tedaj se razvije skem polju, nekoliko še tudi Ze- po vasi čuden sprevod: veselo odpiramo okna,« postaja zgovornej- pazijo. Jezijo se nad zastarelimi naši tudi Smodič. Oddahne si, kakor pravami in iz leta v leto gonijo bi odložil težko breme. eno in isto: obrat bo treba moder- Živo modre oči mu oslro sijejo nizirati. Delajo načrte in zbirajo iz zagorelega in prežganega obraza, sredstva za nove naprave. Hkrati Skoraj petnajst let že stoji za ce- pa z nedopovedljivo vestnostjo skr- Na Polici »rastejo« MLINSKI KAMNI »Trdo ob cesti stoji Stancarjeva težko.« Tako se Puhar spominja otro-hiša,« je hitel pojasnjevati star moži- ških let. Pa saj ni še tako dolgo od Gospodinja daje klobaso. Prejšnja bo romala v globoko vrečo; novo bosta pa nesla na ražnju do naslednje hiše, da bodo videli, kolikšno klobaso je dala soseda, da ne bi pri njih segli po manjši takneta na raženj in gresta nato , V Stari Fužini pa vzamejo ta z njo do naslednje hiše. Tukaj j večer dekleta »na roš«. Ko koled-počakata, da gospodinja vidi, ! niki oberejo vso vas, gredo po kako veliko klobaso je dala so-! dekleta, da bi z njimi plesali, seda, da ne bi sama dala morda Razen po tista, ki so že dekleta, manjše. Le-to spravita nato v gredo še po »nova«, po tista, ki vrečo in natakneta na palico so letos postala dekleta. Ta jih novo, ki jo dobita pri tej hiši, da že nestrpno pričakujejo, praznič- i jo bosta pokazala v naslednji. Tako roma čudno našemljen sprevod od hiše do hiše. Ko pridejo, no oblečena. In gorje, če fantov ne bi bilo. To bi bila velika zamera. Vedno prideta po njo po ček ob asfaltirani cesti, ki drži od Kranja proti Naklem. tega. Dobrih petintrideset let je od takrat minilo. Saj je moral kot trinajst- Da, trdo ob cesti, kake tri četrt letnik že natanko poznati zven kamna. ure iz Kranja, stoji hiša; malo stran pod hribom, pa je »delavnica«. Kot »Pa kaj sem hotel: ko so odrasli, so bratje šli po svetu. Jaz sem pa kak kamnolom je ta »delavnica« in moral ostati, ker sem bil najmlajši v njej »rastejo« mlinski kamni. »Ra. stejo«. In Franc Puhar, oo domače Staršev nisem mogel zapustiti.« Da, kdo ve, če ne bi bilo staršev, Štancar, bi vedel marsikaj povedati kaj bi danes počel petdesetletni Franc o tem, kako jih z dvema delavcema Puhar! Bi se morda še bolj posvetil »trga«, izsekava, samo s kladivom ln glasbi, ki Jo Ima tako rad? Saj Igra z dletom, brez modemih strojev; temi ne bi veliko opravili. že dvajset let pri kranjski godbi, i Toda vse kaže, da je le našel tudi v\ »Sem misiii, da ne bom nikdar kamnu muziko, svojevrstno muziko./ delal mlinskih kamnov. Sovražil sem Saj je treba kamnu na poseben način' to delo, ko sem moral kot otrok po- prisluhniti. Tega ne zna vsakdo. Stan- car zna. Poseben posluh Je treba Imeti zanj. Tudi tega nima vsakdo. Seme se pred hišo veselo vrtijo magatl očetu. Bilo je tako prekleto i voščijo vsem po vrsti srečno' dva, po trije fantje. Najprej se novo leto. Vsak kolednik seže j priporočajo očetu. Hvalijo njega, vsakomur v hiši v roko. Gospo- ■ hvalijo hčer. Očetu zagotavljajo, I dinjo pa neprestano hvalijo, da kako se dekletu ne bo nič zgo-■ je bila pridna, da je zredila de- j dilo. Oče se seveda nekoliko bra-I bele prašiče, želijo ji, da bi bili ni. Nato pa zadovoljen izroči fan-I drugo leto še lepši. Godec pa na- , tom hčer, ki je tako postala teguje meh in nekdo od koled- »deklič«. Nato pa gredo fantje z nikov se z gospodinjo zavrti. Tudi dekletom na veselo rajanje, ki oče in mati se hudo stokajoč ne- traja do jutra, kajkrat zasučeta. Toda kmalu od- „ . ... , .. . , ... nehata. Mamca ne more več ple-L. T° JPhl^k. J? de}al satL Pospravijo darove: jajca: Bizjakov Franc ki še zm vnji- maslo, potico-v košaro, klobaso ! bov?m kra'u'’n °b^a] ?e obesijo na raženj, žganje zlijejo b°d° 83 tek° k™lu v steklenico, mošt v brento... °PustlU-Vse pride prav, kar dobe. Čim bolj radodarna je gospodinja, tem bolj jo hvalijo. Predvsem seveda hvalijo debelega prašiča, ki ga še niso videli. »Mer«, župan, ves v kolajnah, pa vse skrbno zapisuje: kaj in koliko so kje dobili in pa, če je pri hiši kako »novo« j dekle, si jo tudi zapiše. Tako hodi sprevod od hiše do hiše po leni Jurij v Beli krajini, manj je razposajen in smešen. Na čelu na-Stancer ga ima. Dobro ve, kdaj sme\pa morda znano, da imajo v Bo- teguje godec meh, da se razlega pfboTje? da ga "pusti Zčasu Vazi ed atu (hinjski, toda samo v Zgornji Bo- po vsej vasi. Za njim se držita čeprav je bilo treba veliko žuljev i>n/hinjski dolini prav lep novoletni pod pazduho oče in noseča mati. znoja, da so ga iztrgali iz objema)običaj; koledovanje. Stoletja je »Mamca bo vsak čas legla«, se biiolet?ebaanDa kohkokrat°se pripeth (Prihaial° iz roda v rod. Sedaj se pritožuje oče, ki ga teži velika da je kamen že izsekan, že oblikovan/je ohranilo le še v nekaj vaseh: narejena grba. Da je stiska še in na videz enak ostalim, dobrim in)v Češnjici, v Srednji vasi, Jereki, i hujša, imata še hčer godno za’skrbno’ pripravljenemu načrtu, da fol o tod o 1 ouo i ouret on 7Uon ivwo / w - . ... .. ... , I , _ možitev; za njima se privija k ne bi kake pozabili. Hodijo, dok- ■ mlademu. Z nosečo ženo in s ler ne oberejo vseh, dokler ne; hčerjo, ki se bo možila, skuša oče pohvalijo povsod debelih praši- I omehčati gospodinje. Eden izmed čev, pridne gospodinje, ki jih je ■ kolednikov, navadno bolj praz-. »glejštala« in dokler ne voščijo' nično oblečen kot ostali, nosi na vsem sreče v novem letu. Pri tem * prsih privezano škatlo za denar, se ne manjka vriskanja, smeha in Na njej je napis »Srečno novo1 ugibanja, kateri Janez se skriva leto« ali kaj podobnega, ki je po za kako šemo. i šele tedaj svojevrsten zven P<>ve( j * Pater-i H ni o; vasi občutljivemu Stancarjevemu ušesu, \mor~a V Kateri arugi vasi, da kamen ni zdrav, da je nekje v (vendar v vsaki v malo drugačni njem razpoklca, ki utegne postati ne-Vjjiačjci. vama. Ob hitrem vrtenju, v mlinu se( Taknle nrinovedtiie n koledo-kaj lahko pripeti, da ga sila raznese N lakote pripoveduje O KOleUO- in nesreča je tu. (vanju domačin iz Češnjice, naj- Mlinske kamne je začel delati na \ starejši godec v tem kraju, pet-Policl pri Kranju Puharjev prednik (j +'w , F Bizjak človek Lovrenc Stancar že okrog leta 1720.) „?nC JJLZjaK’ C10VGK' Ta obrt je torej že stara. Kamne so (ki ljubi folkloro, se zanima za tedaj kupovali slovenski kmetje, po-) preteklost domačega kraja in si nje pa so hodili celo Iz Hrvaške. Dot - j h- . hjl_ Ohranieno prve svetovne vojne so jih prodajali )?eil’ aa. D1 vs,e 10 DU0 onranjeno veliko tudi v Avstrijo. Sedaj jih ho-(se poznim rodovom, dijo iskat bolj domači kupci ln pa) Enaintrideseti december navadi razsvetljen. Eden spet nosi steklenico za žganje, drugi »bren- Ko obereje celo vas, se spra-j vijo v kako hišo. Tam jih že pri- [ i poldne. Čudno tiho je v vasi. pravilo mu konglomerat, po domače )tl , ... - , , . pa žila, s pravo trdoto, vse doli do (Fantje, — ki so bili letos potrjeni Ogulina ga nimajo. Res, da delajo ) za nabor in nekaj drugih, ki bodo vendareprihajak> mUnari^^aje^nT^o- JP°JrJ®ni naslednje, leto, ter še po- | to« za mošt. Dva pa nosita na čakujejo. S sabo pripeljejo še de- ramenih »raženj«, približno 1,20 m kleta in druge povabljence. Tu dolgo palico, ki mora biti okaje- preštejejo klobase in pregledajo na, da ljudje vedo, da so se na ostale darove. Nekaj klobas dobi njej sušile klobase. V hiši, kjer godec za plačilo, nekaj jih pa za- Franc Puhar ob mlinskih kamnih uco, ker je tam boljša žila. B. (nekaj drugih, morda tja do pet- dobita kolednika klobaso, jo na- menjajo za vino. Maske so prastar slovenski običaj. Različne živalske maske so imele svoj čas čarodejen pomen •R^V? nomične so 'p. j th.oin.Lk. o&. N-av-etn žztu Ob koncu leta vsak dober gospodar napravi obračun preteklega leta, hkrati pa tudi načrte za naprej. Tako delajo državno vodstvo, podjetje, zadruge. Kakor pa je to potrebno 'za njihov razvoj in napredek, tako je tudi za sleherno družino, za vsakega našega delavca, nameščenca, kmeta in obrtnika. Pogledati moramo: v čem smo letos uspeli in v čem nismo; kje smo uresničili naše želje in kje ne; kaj so bili vzroki, da jih nismo; koliko smo napredovali v našem domačem gospodarstvu in koliko nameravamo v novem letu; kaj smo letos kupili, ali je bil nakup dober, kaj bomo morali dokupiti v prihodnjem letu; ali smo sredstva dobro izkoristili, ali ne bi morda s svojo pametnejšo politiko lahko kupili več in boljše. Pri tem pa moramo seveda svoje želje vskladiti tudi z dohodki. Letos smo mnogokrat ugotavljali, da cene rastejo in da nam naši dohodki mnogokdaj ne dovoljujejo, da bi si razen nujnih življenjskih potrebščin privoščili še kaj drugega. Ker pa smo prepričani, da bodo v bodoče naši delovni ljudje bolj zgrabili za delo, da bodo dvignili produktivnost dela, saj bodo zmeraj bolj plačevani po učinku dela, vemo, da bo tudi zmeraj več potrošnega blaga na trgu. Zato bo treba še bolj kot doslej dobro premisliti, kaj in kje bomo kupili. Ni nam-reč življenjska raven odvisna samo od višine prejemkov, marveč v veliki meri od, tega, kako znamo denar obrniti, ali kupujemo dobro ali slabo, drago ali ceneno. Za svoj težko prisluženi denar mnogokraj kupujemo slabo blago. Večkrat rečemo, da smo denar vrgli stran, ker od kupljenega predmeta nimamo tiste koristi, kot smo si želeli. Oh, kolikokrat imamo pri nakupu smolo, pa vendar se iz tega prav nič ne naučimo, ne napravimo si nobenih zaključkov, ki naj bi nam bili v pouk za prihodnje. Zresnimo pa se glede tega ob tem novem letu. Postavimo dobri gospodarji! če pa smo to bili že doslej, postanimo še boljši. Kakor je potrebno, da smo kot proizvajalci čim bolj delavni, tako bodimo čim bolj pometni tudi kot potrošniki! Zakaj nam trgovine mnogokrat uspejo prodati manj vredno blago, in to še večkrat po zelo delali vsaj tam, kjer jih imajo. Le-ti ne bi vplivali samo na pocenitev blaga, ampak tudi na njegovo kakovost. Potrošniške svete in potrošnike pa bi morali pristojni organi vzgajati morda z brošurami, iz katerih bi spoznavali posamezne vrste blaga. Ljud- slabo blago zahtevati zanemo ali povračilo denarja. Ta odškodnina bi bila v primerjavi s celotno gospodarsko škodo malenkostna. Če bi bili pri nakupu vsi potrošniki dosledni, zraven pa bi dodali svojo besedo še potrošniški sveti, bi to znatno vplivalo na kakovost Kai mislite o tej naši strani? Pred letom smo začeli v našem Hstu objavljati vsako nedeljo stran »Pomenimo se še o tem«. Drage bralke in dragi bralci, zanima nas, kaj mislite o tej strani, kaj vam na njej ugaja in kaj ne, kaj bi si še želeli. Na ta naša vprašanja nam odgovorite do 15. januarja. Vsi, ki se bodo našemu vabilu odzvali, bodo udeleženi pri NAGRADNEM ŽREBANJU. Nagrade so naslednje: tri po 2000 din, tri po 1000 din in štiri po 500 din. Izid žrebanja bo objavljen v našem listu 16. januarja. je v potrošniških svetih in gospo-' dinje bi se morali spoznati z bla-! goznanstvom, da bi lahko blago \ ocenili že pred nakupom. Zlasti - pa bi bilo treba krepiti odločnost ' potrošnikov, da bi se navadili vsako blago reklamirati in za blaga in na cene. Posamezna industrijska podjetja in trgovci bi začeli iskati stika s potrošniškimi sveti in bi tudi upoštevali njihove nasvete. Podobni potrošniški sveti so se zelo uveljavili na Danskem. Seveda je šlo od začetka težko, treba je bilo organizirati širok krog potrošnikov, zlasti gospodinj, ki imajo z nakupom največ | opravka. Ena izmed pionirk na i tem področju je bila na Danskem j Lies Groes, današnji minister za trgovino, ki se tudi pri tej funkciji zavzema za to gibanje in kaže skrb zlasti za družine z majhnimi dohodki. Ko je začela s takimi akcijami, je zbirala po vsej deželi pritožbe posameznih gospodinj in na tej osnovi organizirala časopisne kampanje proti brezvestnim prodajalcem in trgovcem. Prav kupci imajo na Danskem veliko zaslug, da so zdaj s trgovino zadovoljni. Ko bomo torej delali ob letu obračun, pomislimo tudi na to, ali ne bi kazalo tudi v naši vasi in terenu organizirati potrošniške svete, mobilizirati vse potrošnike v boju za čim boljše in cenejše blago. Če bomo to storili, si bomo ob zaključku 1955. leta priznali, da smo postali boljši gospodarji, da smo svoje dohodke bolj uspešno uporabili v svojo korist kot pa prejšnja leta. V. P. Spet je čas za večerne obleke Za večerne prireditve pa če-1 V mnogih primerih so skoraj Ijevalca. Tudi on mora biti naši prav za zelo svečane so se v zad- popolnoma podobne letnim oble- obleki primerno oblečen. K tem-njih letih zelo uveljavile kratke kam, ker so krojene tako, kot ni obleki pa bodisi, da je črna,' marengo ali temno modra, mora j i le-ta imeti oblečeno lepo belo srajco iz popelina ali svile, črno- I belo-sivo kravato ali pentljo. Za-, Skica prikazuje detajl izreza za večerno obleko, dva ovratnika za plašč, ki ga nosimo ob slavnostnih priložnostih. Obleko s plisejem lahko kombiniramo s čipko ali z rožastim blagom, druga obleka pa je sešita iz enobarvnega blaga večerne obleke. Letos so samo nekoliko daljše kot navadne dnevne obleke. Praktične in eko-zato, ker za nje porabimo mnogo manj blaga, kakor za njih sestre — dolge večerne obleke. vihki na suknjiču poljubni, ven dar pa se le-ta skoraj zmeraj zapenja na eno vrsto gumbov. Z začudenjem in z nekako zavzeto preplašenim občutkom, ki trm pravimo starejši prazničnost, ali kakor koli že, zre sinek v lepo okrašeno novoletno jelko, na kateri prižiga mamica svečke PREDNOSTI KISA V PREHRANI Ko potuje hrana skozi naša usta, želodec, črevesje, se na tej poti drobi v vedno manjše dele. Kar je bilo prej kruh, meso ali jabolko, razpada v osnovne delčke hranljive snovi, ki jih telesni sokovi prenašajo do vseh celic in Suknjič za svečane priložnosti visokih cenah? Priznajmo si: potrošnikovo znanje je premajhno, premalo si ogledamo blago, premalo ga cenimo, če je res toliko vredno, kot pravi trgovec. To pa je največkrat tudi vzrok potrošnikove neodpornosti ob spretnem in zgovornem prodajalcu. 2e večkrat sem bila priča, kako so gospodinje kupovale slabo blago. Tako n. pr. kupujejo gnile pomaranče, ker so nekoliko cenejše, čeprav dejansko dražje; prodajalci v zelenjadni trgovini ali na stojnici prodajajo zelenjavo kar od kraja: gnilo in zdravo. Smo mar dolžni potrošniki kupovati drago blago za težko zaslužen denar? Ker pa se nam pač mudi in ne utegnemo še drugje stati in čakati na blago, ga kupimo. Vendar bo v naše dobro, če bomo enkrat rekli: ne in se raje tistemu blagu odpovedali. Če bi vsi delali tako, bi se trgovec zamislil. Spominjam se, kako slabe dokolenke so prodajali letošnjo spomlad. Enkrat jih je otrok obul in že so bile polne lukenj. In ker ni nihče drug izdeloval boljših, smo kupovali slabe, namesto da bi rekli: hvala in otroka raje obuli v kratke nogavičke. Takih primerov bi lahko naštela nešteto. Veliko podobnih nepravilnosti kar se tiče blaga in postrežbe bi lahko pri nas odpravili votrošni-ki in potrošniški sveti. Vloge svetov se premalo zavedamo in zato ne čutimo potreb", da bi jih povsod ustanovili in da bi dobro Zakaj je parni lonec dražji kot so napovedali Pred dnevi so v ljubljanski trgovini za gospodinjske potrebščine prejeli iz celjske Tovarne emajlirane posode — parne lonce. Vest je zelo razveseljiva, saj je lonec zelo ekonomičen, njegovo uporabno vrednost je preizkusil tudi Zavod za napredek gospodinjstva, porabi precej manj električnega toka, drv ali plina, ker je čas kuhanja znatno skrajšan. Močan ogenj, tok ali plin potrebujemo samo tako dolgo, da jed v njem zavre, potem pa ga pristavimo na rob štedilnika, naravnamo plin na najmanjši plamen ali pa prižgemo električni kuhalnik na najmanjšo porabo toka. Vsako jed kuhamo določen čas, kar je vse zapisano v knjižici, ki jo kupec dobi pri nakupu. V loncu kuhamo lahko več jedi hkrati, in sicer v nadstropjih. Lonec bo zlasti prav prišel gospodinjam, ki so hkrati tudi v službi, saj bodo kosilo skuhale v znatno krajšem času. kakor v navadni posodi. Toliko kolikor nas je razveselila vest, da Je lonec v prodaji, pa smo razočarani. Napovedali so namreč, da bo lonec stal: 5-litrsk! 6000 dinarjev ln 7-litrski 7500, zdaj pa prodajajo 5-litr-skega po 7300 in 7-lltrskega po 8800 dinarjev. Zakaj kar naenkrat taka razlika, pa nismo ugotovili. Morda pa bodo dali odgovor v trgovini. so bile krojene obleke v letošnjem poletju. Razlikujejo se samo v tem, da so sešite iz nekoliko dragocenejšega materiala. Največ je takih oblek enodelnih, ki imajo povrhu še bolero, ali pa do pasu in tudi do bokov dolgo jopico. Prav zato jo odlikuje praktičnost,: ker jo nosimo za vse priložnosti:! za gledališča, koncerte in ples. Pa spreminjamo jo lahko, brez ; jopice ali bolera, si ogrnemo ' okrog šal, sešit iz enakega ali drugačnega materiala, morda čipk, satena ali tila. Glavna karakteristika kratkih oblek je v zelo širokih krilih, ,pod katerimi nosimo spodnja kri-! la iz trde svile ali pa poškrob-Ijenega platna. Po navadi imajo take obleke nekoliko daljši život in se razširijo v gubah ali naborkih šele na bokih. Izrezi so veliki in čimvečji so, tembolj je obleka svečana. Za kratke večerne obleke lah- j ko uporabimo taft, rips, more, žamet, čipko, brokat, žoržet, til ali podobno blago. Ce gremo v taki obleki na j ples, imamo s seboj tudi sprem- Za svečano priložnost svojstveno ukrojena obleka iz mehkega volnenega blaga, s podaljšanim, sprednjim gornjim delom, ki daje videz dvodelne obleke V kopalnici bi radi imeli red Večkrat je kopalnica veliko premajhna, da bi v njej Imeli lahko vse stvari, ki Jih potrebujemo za umivanje, kopanje, higieno ln kozmetiko postavljene na določenem mestu. Prav tako ne zadostuje za vse te drobnarije polička pod ogledalom. In tako so steklenice, kozarčke, zobne krtačke, milo in podobne potrebščine postavljene sem in tja po stanovanju ali po kopalnici, po navadi vse zaprašene in tako j delajo vtis večnega nereda. In prav v kopalnici želimo, da bi bil zmeraj vzoren red. Ker ga pa ni, se zgovar- i jamo na majhen prostor. To pa ne bi smeli. Tudi v kopalnici sl lahko ure- , dimo primerne poličke, da imamo do- : volj prostora za vse mogoče drobnarije ' Morda Imamo f> ^ v kopalnici pri-! j • M ! meren kot, ka.-1 ^ 1 v 1 mor bi lahko i obesili polico s trikotnimi polič-1 kami, kot kaže naša risba. Police obesimo na močne vrv* ali verižice, ki jih v stropu pritrdimo na kavlje. Pri tem moramo paziti, da so vse tri vrvi enako dolge in da so vozli na- pravljeni v enakih razdaljah. Deščice pa oblečemo v polivinil, da jih lahko zmeraj brišemo in tako Imamo vse čisto. . , Zelo dobro lahko izkoristimo tudi vrata. Na --—■"n . notranji strani - II vrat pritrdimo dve leseni škat- lici, v katere spravljamo steklenice m druge potrebščine, spodaj privijemo nekaj medeninastih kavljev, na katere obešamo brisače. Škatlice premažemo z oljno barvo ln jih nazadnje polakiramo. Toda kopalnica ni namenjena samo za umivanje in kopanje. Pozimi mora gospodinja često v ko- palnici tudi sušiti majhne kose perila. Ce po kopalnici napeljemo vrvico in na njej sušimo perilo, nam je le-to zmeraj v napoto. Zato je priporočljivo napraviti sl zložljivo sto-, Jalo kot ga kaže naša slika. Napravi 1 ga nam lahko vsak mizar. Na koncu stojala izrežemo v polkrogu, da trdno stoje, namesto povprečnih letev pa lahko napeljemo vrvico. S temi malenkostmi sl lahko olaj šamo delo, prihranimo čas za iskanje in jezo. Tudi malenkosti imajo v našem gospodinjstvu velik pomen. se tu pretvarjajo v toploto in energijo. Zato ni potrebno še posebej naglaševati, kaj pomeni za telesno odpornost in delazmožnost zdrava prehrana. Prebava pa se ne začne šele z žvečenjem hrane v ustih, marveč že sama »okusna« zunanjost vpliva na tek in s tem na prebavo. Temu pravimo, da se človeku »sline cede«. Ruski fiziolog Pavlov je dokazal, da vzbujanje vonja in okusa med obedom, deluje prek določenih središč v možganih na močnejše izločanje sline in sluznice v želodcu. »Dobro prežvečeno je napol prebavljeno« pravi star pregovor. Pri žvečenju pa ni važen le mehaničen proces drobljenja hrane, marveč predvsem kemično ' delovanje sline oziroma fermenta, ,ki ga le-ta vsebuje in kateri na-I pada živalski in rastlinski škrob ter ga drobi v majhne dele. | Poseben učinek ima na vonj in j okus in s tem posredno na iz-! ločanje sline in želodčnega soka 'ocetna kislina, ki je glavni sestavni del vsakega kisa. Kis je I značilen vzbuialec sline, hkrati i pa podpira tudi solno kislino, ki I se izloča v želodcu in milo vpliva I na gibanje črevesja. | Sem in tja še zmeraj naletimo na predsodek, češ da kis razkraja kri. Moderna fiziološka kemija pa je dokazala, da je to pravljica, s tem da je ugotovila osrednjo 1 vlogo ocetne kisline pri razmeni snovi v človeškem telesu. Ocetna kislina je namreč eden najvažnejših vmesnih členov pri presnovi maščobe in sladkorja, ki dajeta telesu toploto in delovno moč. Če upoštevamo te izsledke, potem gotovo ne bomo sledili tistim, ki hočejo že privajeni in ceneni kis v kuhinji zamenjati z limono. Se več! Kis ima svoje mesto tudi v dietični kuhinji. V svetu se namreč pojavljajo ugotovitve znanih medicinskih osebnosti, ki pravijo, da kis ni škodljiv niti pri obolenju ledvic in mehurja. Previdnost pa je potrebna pri akutnem obolienju želodčne sluznice. S tem nikakor ne mislimo podcenjevati vitamina C, ki ga vsebuje limonin sok. vendar pa lahko trdimo, da ima le-tega že sama solata dovolj in 7ato jo lahko mirne duše pripravimo s kisom. Še mani pa se je treba kisu skrivati pred limono, 5 o upoštevamo njegove druge črednosti, ki jih limona nima. Tudi na vprašanje ali je boljši kis, ki ga pripravimo iz vina, tropin ali sadja ali pa iz ocetne kisline, se da v celoti odgovoriti. Glede učinka sta enaka, z ozirom na ceno pa ima esenca prednost. Kis ni samo važna začimba, am-T>ak ga uporabljamo lahko tudi kot sredstvo za konzerviranje. Spomnimo se samo kislih kumaric, gob ali paprik, ki jih pozimi prav vsi radi jemo. Za Silvestrovo kozarec krepkega punča Skoraj povsod je v navadi, da na Silvestrovo popije družina ali pa gostje, ki Jo obiščejo, kozarec čaja. Le-tega pripravimo po okusu, kakor pač posameznik želi: z limono, rumom, slivovko ali kako drugače. Morda pa bi se letos, pa čeprav smo navajeni na čaj, odločili za dober krepak punč. NOVOLETNI PUNC Skuhamo 3 dl ruskega čaja ln ga prilijemo k 7 dl rdečega vina, dodamo 15 dkg sladkorja, sok dveh pomaranč, ene limone, 2 nageljnovi žbici in košček celega cimeta. Nato pristavimo punč k ognju in počakamo, da vzkipi. JAJČNI PUNC Pol kilograma sladkorja, nastrgano limonino in pomarančno lupino, sok ene pomaranče in ene limone stresemo v liter vročega lahkega čaja ln dodamo še kozarec ruma ter počakamo, da se ohladi. Nato žvrkljamo 2 rumenjaka in dve celi jajci. Zlijemo tekočino počasi k iajčni mešanici, pristavimo nad soparo, jo stepamo, da se zgosti kot šato. Serviramo v skodelicah. Tako preprosto ukrojena črna obleka je vedno lepa. Mlajša dekleta in seveda tudi žene jo bodo ob svečanih priložnostih lahko nosile brez vsega, tudi brez belega vložka. Kdaj pa kdaj jo bodo spremenile tako, da bodo pod njo oblekle primeren pulover ali bluzo. ŽARKO DOLINAR PRVI med jugoslovanskimi športniki Za najboljšega jugoslovanskega športnika v letošnjem letu je bil za- državno prvenstvo posameznikov in prikazal igro, ki je Impresionlrala siuženo izbran eden najboljših sve- vse gledalce Igra Lcacha in Ogimu- lovnlh namiznoteniških igraicev Žar- re, ki sta jo pokazala v Ljubljani, **• je popolnoma zasenčena ob skoraj Rodil se je leta 1920 v Koprivnici dovršeni igri Dolinarja. v Sloveniji, njegov oče pa je bil doma Iz Poljanske doline. Srednjo šolo je Žarko obiskoval v Ljubljani, kjer se je pričel baviti najprej z nogometom in pozneje z namiznim tenisom. V letih 1934-36 se je v družbi »Z optimizmom lahko pričakujemo svetovno prvenstvo v Uhrechtu na Nizozemskem«, je pisal pred kratkim švedski tisk, »kajti Jugoslavija je največji favorit v tekmovanju takratnih odlični slovenskih Igral- ■<>ri Poaameznlklh pa žarkp Do- cev, kot so bili Marinko, \Veisbacher, Kofimina, Dekleva in drugi, razvil v Dolinar jo eden redkih športni- pravega mojstra »bele žogice«. Leta kov, ki so dosegli vrhunec svojih 1937 se jo Žarko Dolinar preselil v J110*1 P° treh desetletjih. On je eden Zagreb kjer se je vpisal na Veteri- »zmed redkih, ki navzlic svojim ve- - - - likim uspehom ni pozabil na svoj narsko fakulteto. . . _ „ Prvenstvo Jugoslavije je prvič Poklic. Nastopil je v 25. državah Ev-osvojll leta 1939, takoj nato pa je na rope, Afrike in Amerike in povsod svetovnem prvenstvu v Kairu zasedel častno zastopal svojo domovino. Na tretje mesto. vseh teh svojih potovanjih pa jo po- Okupacija je prekinila njegovo vs°d obiskoval veterinarske fakultete športno udejstvovanje. Takoj po *n inštitute, ter se je izpopolnjeval osvoboditvi pa je bil med prvimi v svojem poklicu. Nič čudnega ni to-ustanovitelji Zagrebškega športnega rej, da je danes Žarko Dolinar asi-društva. Ponovno se je pričela nje- stent anatomije na zagrebški Vete-gova pot navzgor, ki jo je vojna pre- rinarskl fakulteti ^ in zelo priljubljen kinila. Osvojil je državno prvenstvo tako med predstojniki, kot med štu-leta 1947 v Ljubljani in 1949 v Su- denti. boticl. Zanimivo je, da je do tedaj Na svojih potovanjih po svetu pa igral Dolinar z navadnim pluto*lna- je zbral eno najbogatejših zbirk av stini recketom, ki ga je kasneje pre- togramov, ki jih ima sedaj že preko krij * gumo, pred dvema letoma pa je sedem tisoč. Na vseh teh potovanjih slednjo zamenjal z »japonsko gobo«. pa je redko rabil tolmača, saj obvla- Dolinar ima precej nenavaden slog igranja, ki je nekako moderniziran »penholderski slog«. Kljub temu pa je eden najbolj ofenzivnih igralcev na svetu. Poznan je pod Imenom »jugoslovanski bombarder«. Še posebno pa je znan v svetu kot zmagovalec nad številnimi svetovnimi prvaki. Tako je premagal vse svetovne prvake od leta 1935 do danes, in sicer Barno (Anglija), Bergmana (An&lijaJ, Vanjo (CSR), Leacka (An-gUJa, šidoja (Madžarska) in Ogimuro (Japonska). Edino z Japoncem Sato-bom s© še ni pomeril. Prav neverjetno se sliši, toda Žarko Dolinar je v svojem 34. letu dosegel največje uspehe. Pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Londonu je osvojil mednarodno prvenstvo Nizozemske in premagal vse svoje nasprotnike z rezultatom 3:0, med njimi celo svetovnega prvaka Šidoja In Šveda Flisberga. Angleži so ga proglasili, ko so ga videli igrati, za največjega favorita svetovnega prvenstva. V ekipnem tekmovanju v svetovnem prvenstvu je nizal zmago za zmago. To, kar ni uspelo niti kasnejšemu svetovnemu prvaku Ogi-muri, je uspelo njemu. Premagal jc namreč vse člane češkoslovaške reprezentance. Zaradi preutrujenosti in trenutne slabosti pa je izpadel v , tekmovanju posameznikov po porazu da poleg slovenskega in srbohrvat z Amerikancem Millcsom. Kljub te- skega še češki, nemški in angleški mn pa naslov svetovnega prvaka še jezik ni bil izgubljen. V tekmovanju pa- Ob priliki svojega zadnjega na- roy sta namreč Žarko Dolinar in stopa v Ljubljani je Žarko Dolinar ,Willim Harangozo priborila Jugosla. vijl premoč, Sijajni — . _ srečal številne stare prijatelje. Pri- svetovno prvenstvo s takšno srčno je z njimi obujal spomine iz ~Jo. kot še nihče pred njima, leta, ko je živel še v Ljubljani. Ob ni Japonci so po svojem glad- tej priliki je svojim prijateljem zar- upal novico, ki bo gotovo razveselila kem porazu proti našemu paru izja- ,*vlli, da pred jugoslovanskim »torna- ljubljanske ln slovenske športnike, dom« ni rešitve. Tudi po svetovnem Zaupal jim je, da se bo najbrž pri-prvenstvu je Dolinar nadaljeval se- hodnje leto za stalno preselil v Ljub-rljo svojih uspehov. Na mednarod- ljano, ker bo tu ustanovljena Veteri- 'S2 nean dima prvenstvu Avstrije je bil fina- narska fakulteta. Tako vse kaže, da Nato pa je zmagal na mednarod- bo eden največjih jugoslovanskih prvenstvu Jugoslavije in Skan- športnikov, letos najboljši, končal ^vije, kjer so sodelovali vsi naj- pot svojih uspehov ravno tam, kjer Jx*fši svetovni igralci. Zato ni čud- jo je začel. Mi pa mu ob Novem jao, da so ga Švedi proglasili za letu. kljub njegovim 34 letom želi- pBvetovni recket št. 1«. ^ M1 UIia ^ ■ Preteklo nedeljo pa je Žarko Do- čim uspešnejša ter •JHnar v Ljubljani nadmočno osvojil vsem. mo, da bi bila ta pot čim daljša in ponos nam »KRALJICA ŠPORTA« v pretekli sezoni Nekatere discipline brez napredka — Samo 6 novih državnih rekordov — »Slaba letina« državne reprezentance — V Sloveniji atletika na dobri poti Po uspehih jugoslovanskih atletov pričakujemo še dosti boljše rezultate v letu 1953 smo upravičeno pričako- ' vali še večji vzpon v letu 1954. To pa zaradi tega/ ker so bile letos velike priprave naših atletov za evropski šampionat. Toda zgodilo se je nekaj, kar smo najmanj pričakovali. Atletika v številnih deželah Evrope je naredila velik korak naprej, medtem ko je kvaliteta naše atletike ostala na isti ravni, do katere se je povzpela leto poprej. To ugotovitev potrjuje po-vpreček desetorice, pa tudi dvajseto-rice v posameznih disciplinah, število na novo postavljenih in izenačenih državnih rekordov, prav tako pa tudi meddržavni dvoboji naše reprezentance v preteklem letu. Najbolje je, da kar po vrsti analiziramo posamezne discipline. Začnimo pri naj hitrejših, t. j. pri sprinterjih. Znano je, da rezultati na 200 m niso v pravem razmerju s časi naših najboljših sprinterjev na 100 m. Tako n. pr. naši sprinterji s svojimi rezultati na 100 m, zavzemajo vidna mesta v evropskem merilu, medtem ko njihovi časi na 200 m ne pomenijo mnogo. Z večjo vzdržljivostjo bi naši sprinterji ne samo izboljšali čase v teku na 200 m, temveč tudi na 400 m. Kot proga daljšega sprinta zahteva tek na 400 m od atleta v prvi vrsti hitrost sprinterja, potem pa vzdržljivost tekača na srednje proge. Po-vpreček desetorice na teh progah je slabši kot prešnje leto. Na lestvici so se sicer pojavila imena mlajših atletov z dokaj dobrimi rezultati, toda to MALO REKORDOV , Mihalič v teku na 5000 in 10.000 m, Na daljših progah, z izjemo | Letos 1e bilo doseženih 6 novih1 Mugoša na 2000 m, Lorger na 110 » 10.000 m, se opaža viden padec. Sta- ! ri ja ih rekordov dva na sta bila I 200 m ovire in Sarčevič v metu krogle- arzavnm rekoraov, ava pa sta ona i ________________________________ ,, teku rejši odhajajo, mladih kvalitetnih dolgoprogašev pa je vedno manj. Edino prijetno presenečenje nam je letos pripravil Štritof. Dolga leta se je resno pripravljal in končno mu je le uspelo, da se je zelo približal Mihaliču. Glavno besedo pri tekačih čez ovire imajo Slovenci. Poleg Lorgerja smo letos dobili še močno »trojko«, t. j. Černeta, Puca in Kovača. Njihovi medsebojni dvoboji za vstop v državno reprezentanco bodo v prihodnjem letu posebno zanimivi. Tako lahko pričakujemo, da bomo prihodnje leto slišali še o katerem rezultatu izpod 15 sekund v teku na 110 m ovire. Najboljši rezultat v teku na 400 m z ovirami je letos dosegel Marjan Kopitar, drugi pa je Igor Zupančič. Po-vpreček v tej disciplini je letos boljši kot leta 1953. Ce pa pogledamo ta povpreček skozi prizmo evropskih rezultatov, pa ne bomo zadovoljni. Splošna ocena za vse naše skakalce je nestalna forma. Skakalci v daljino, predvsem pa v troskoku, so letos pokazali izredno malo ter smo prav tu v veliki meri nazadovali. Edina svetla točka pri skakalcih v višino je bil letos Marjanovič, ki je izenačil državni rekord. V skoku s palico ne moremo biti zadovoljni z rezultati, ki jih je letos dosegel naš rekorder Mi-lakov, toda poleg njega smo opazili nekaj skakalcev, ki nevarno naska- še vedno m znak za dobro zameno kujejo višino 4 metrov, kar nam daje starejših tekmovalcev. ! nekaj optimizma za prihodnjo sezono. Posebno velik napredek pa so v To, kar smo rekli za srednjepro-pretekli sezoni dosegli tekači na sred- gaše, v dobri meri velja tudi za me-nje proge ter ima tu naša atletika talce. Naši metalci so letos pokazali lepe perspektive. 13 tekmovalcev je viden napredek. Skoraj v vseh disci-preteklo progo 1500 m v času izpod plinah metov je povpreček boljši od 4 minute, 10 tekmovalcev pa 800 m lanskoletnega. Letos imamo veliko šte-izpod 1:55,0. »Srednjeprogaško elito« vilo mladih, talentiranih metalcev, ki tvorijo v glavnem mladi perspektivni so se krepko zagrizli med »staro atleti, od katerih lahko v prihodnjosti gardo«. Deset nogometnih velesil Madžarska, Urugvaj, Brazilija, Jugoslavija, Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija, Anglija, Belgija in Švica Zadnje Trste nogometnega letopisa zn letošnje leto so bile napisane 19. decembra v Lisboni, ko je Nem čija premagala Portugalsko s 3:0. Zaprle se bodo strani nepozabne zgc " kot sto tekmah 40 nogometnih reprezentanc s štirih celin t l®tu 1954 prle se bodo strani nepozabne zgodbe o radostih ln razočaranjih na več ___________ __ ..___________ . zentane s štirih celin t letu 1954. Ta knjiga je edinstvena. Nenavaden je ln je zelo podoben nogometni igri tudi njen naslov: Zahodna Nem MEDNARODNI MOŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR V OPATIJI Četrta zmaga Slavij e Dve koli pred koncem, Železničar tretji, LUŠK deveti Opatija, 30. dec. V IV. kolu mednarodnega moštvenega šahovskega turnirja je Slavija iz Beograda dosegla že četrto zaporedno zmago ter tako postala siguren favorit. Edino neprijetno presenečenje lahko napravi Beograjčanom Železničar iz Maribora, s katerim igrajo v V. kolu. V IV. kolu so bili doseženi tile rezultati: A skupina: Valjevo — Slavija (Bgd) 1,5:2,5, Mladost (Zgb) — Sarajevo 2:2, Železničar (Ma- 1:0, Trampuž — Lili oni 0:1. Blinc — Foa remi), Reggio Emilia — Bolog na 3:1, Stuttgart je bil prost. V vodstvu je Slavija 8 točk (11,5), na drugem mestu je Mladost (Zgb) "68.388 6 točk (9,50. Železničar (Maribor), ljevo 5 točk (10) itd. V oklepaju je število dobljenih partij, ki odloča v primeru enakega števila točk. B skupina: Slavija III — Slavija II 0:4, Partizan I — ZET I 3:1, Srem I — Partizan II 2:2, »Vuk Ka-radžič« (Ložnica) — Mestni sind. svet rib Olj"— C r ven a zvezda I 2-.5:1'5; Sarajevski univerzitetni IBe-dfi 2-2 (Tjomrer — 1 šahovski klub — Zanatski 2,5:1,5, Čirič remi. Guzetj - | Zvezdara - Torpedo I 2:2 Zora I -Culovič 0:1, Njegovan! Železničar (Bgd) 1,5:2,5. Grafičar iz T . , , - ItnAivrnd _ 1 rt Klil nroor — Jovanovič remi, Cre- pinjšek — Jerič 1:0), Carigrad — Naipoli 2:2, Milano — LUSK 2,5:1,5, Vošperniik — Ferantes 0:1, Grosak Castiglioni 1 igrani še dva koli. Beograda je bil prost. Po IV. kolu je najboljša Slavija II 7 točk (12,50, Partizan I 6 točk (10), ZET (9,5) itd. čila svetovni prvak v letih 1954 do 1958. Kajti prava vrednost Herbergerjeve čete je znatno pod prestolom, na katerem bo sedela polna štllr leta. MADŽARI NAJBOLJŠI i izredna. Z 1:0 smo premagali Grčijo, ... , , I Izrael, Francijo in Anglijo. Posarje Ce sestavimo posamezne drobce — in Turčijo s 5:1, Wales s 3:1, Z Bra- neposredne vtise in rezul.ate borb j zilijo smo igrali 1:1 in z Avstrijo na v letu 19o4 — dobimo mozaik, ki se ; Duna,u 2:2. bistveno razlikuje od uradne lestvice j ustvarjene na podlagi napačnega in vtvvt/stt* xt crrimri nerealnega sistema, po katerem so j NEMČIJA V SREDINI igrali peto svetovno prvenstvo. ^ Rezultat finala svetovnega prven- V tej luči so _ Madžari najboljši stva je učinkoval kot bomba, kajti na svetu. Igro svoje reprezentance so nemškim nogometašem pripada v ANGLEŽI SE NISO stI‘Tetor^o^tevffl7tekAPtaPizred- primeru mesto v sredini REHABILITIRALI na bilanca prepričljivo govorita o prv© deseterice na svetovni rang le-njihovi vrednosti; 14 tekem, 12 zmag, j stvici. Senzacija iz Berna nedvomno 1 poraz in en neodločen rezultat, ter kaže na vzpon nemškega nogometa, vrsta trofej. Zmaga nad Avstrijo ; toda k temu je dala dobršen delež 7:2 J.’. Urugvajem in Brazilijo okrogla nogometna žoga in nereal- 4:2, Nemčijo 8:3 in Anglijo 7:1. S nost načina, kako se je odigralo peto Sovjetsko zvezo so igrali v Moskvi svetovno prvenstvo 1:1. porazila pa jih je edino zahodno- , „ XT______________ nemška reprezentanc® s 3:2 Vrsto neuspehov Nemcev P« sve- tovnem prvenstvu so raztolmačili kot TTT*xrr AvnjDTr*\T/tT xta zanesljiv dokaz, da je njihovo mesto JUŽNI AMERIKAjNCI NA VRHU i povsem na kraju rang lestvice naj- Madžarom sledita Urugvaj in Bra- -*1* Toda Pr| j.a^nl sodbi so po- zilija. Urugvaju dajemo določeno SfSLJf 5 5}a‘)?ne ^rez c6*e prednost, kea* igra veliko bolj kolek- TPPOraz4u -z tivno. Dejansko je Urugvaj doživel ,J’ Belgijo 0:2, Franoijo in v Švici neuspeh, toda ne zato, ker so Anglijo 1 • zma&e nad Avstrijo 6:1, njihovi nogometaši slabši od evrop- Jugoslavijo 2:0, Portugalsko 3:0 in skih. Vzrok tiči v eni sami slabosti: Madžarsko 3:2 potrjujejo, da pripada nogometna žoga jih spravi z ravno- i Nemcem mesto v sredini lestvice najtežja, pretirani individualisti so, boljših, prerveč se navdušujejo nad akroba- eKoruov, uva ua. »ta una i ----------------------------- j Kolrii izenačena. Nove rekorde so dosegli. iHarj^orič pa v skoku v i; višino. »SLABA LETINA« NASE DR2AVNE REPREZENTANCE Naše reprezentanca je imela letos tri mednarodne nastope, in sicer dvoboj s Finsko in Norveško ter nastop na Balkanskih igrah. Ce izvzamemo Balkanske igre, potem s startom naše reprezentance ne moremo biti zadovoljni, to pa zaradi tega, ker poraza proti Norveški na domačem terenu nismo pričakovali. Ce pogledamo sestavo naše reprezentance v letošnjih nastopih, potem ugotovimo, da je ona doživela letos I delno regeneracijo. Številni novi atleti so letos oblekli prvič plavi dres z I državnim grbom. Tako je nastopilo le-I tos za našo reprezentanco 56 atletov, med katerimi je bilo 17 novincev iz I 6 različnih klubov. Tako je v dvoboju . proti Finski nastopilo 10 novincev, na i balkanskih igrah 2, v Sarajevu proti Norveški pa 5. Najuspešnejši reprezentativec v letošnjih nastopih je bil Franjo Mihalič. I V petih nastopih je priboril naši reprezentanci 25 točk in to s štirimi zmagami in enim drugim mestom. Za Mihaličem se je uvrstil Lorger z 22 točkami, Radovanovič 19, Šarčevič 14, Marjanovič in Jovanovič 13, Mugoša in Krivokapič 12 itd. Edina nepremagana v letošnjih nastopih reprezentance sta ostala Lorger in Krivokapič. V SLOVENIJI ATLETIKA VIDNO NAPREDUJE Ce se ozremo na preteklo atletsko sezono v Sloveniji in primerjamo le^ tošnje rezultate in uspehe z rezultati in uspehi, ki so jih dosegli slovenski atleti v letu 1953, bomo videli, da je slovenska atletika napravila velik korak naprej in to ne samo v kvaliteti, temveč tudi v množičnosti. Letos je bilo postavljenih 13 republiških rekordov, povpreček desetorice pa je skoraj v vseh disciplinah boljši od povprečka v preteklih letih. Prav tako so tudi perspektive v posameznih disciplinah zelo ugodne. Imamo večje število mladih talentov, od katerih lahko še veliko pričakujemo. To v prvi vrsti velja za srednje-i progaše, katerih rezultati (če izvza-1 memo Vipotnika) so še skromni, toda, 1 če upoštevamo njihov dosedanji na-I predek, lahko že v bližnji prihodnjosti z gotovostjo pričakujemo še več re-I zultatov izpod 4 minute v teku na I 1500 m. Dolgoprogaši so letos nekoliko , , .i odpovedali, vendar upamo, da se bo igre. Bilanca je zato slaba: porazi j položaj kmalu izboljšal, posebno proti Madžarski 0:1 in 1:4, proti Šved- če upoštevamo, da letos v teku na ski 1:2 in Nemčiji 1:6, »mršava« zrna- 10.000 m niso nastopili naši znani dolga nad Švico s 7:5 in neodločena igra goprogaši Kranjc, Petek, Pavčič in z Jugoslavijo 2:2. Edina iskra minule . t°upaac^aar- os^ ma^^zTdovolliva' slav« ,io ni.a zmaga nad^ Urugya.,em ecjjnoie skakalcem bo treba posvetiti s 3:1. Toda tedaj Urugvajcem mi bilo večjo pozornost. To velja predvsem do igre ... za skakalce v daljino. Na koncu ne moremo preko zaključka, da se je atletska dejavnost v nekaterih naših krajih po-novno pre-..... ... budila (Jesenice, Litija, Kranj in Čeprav bi po kvaliteti in velikem drugje) in da so na vaseh veliko ini-številu odličnih nogometašev Angleži ciative na atletskem področju poka-zaslužili boljše mesto, so po našem zala telesno-vzgojna društva Partizan. Chataway in Kuc najboljša tekača na svetu v teku na 5000 m eijami in žonglerstvom ter n« igrajo kolektivno. Ce bi, denimo urugvajski nogometaši svoje virt uozne odlike podredili koristim kolektiva, bi se jim oelo VZPON ITALIJANSKEGA IN PADEC AVSTRIJSKEGA NOGOMETA Šesto me6to pripada italijanski najboljša madžarska enajsterica tež- reprezentanci, katere rezultati in ko mogla postaviti po robu! kvaliteta nogometa pričajo, da je prebrodila dolgoletno krizo. Italijani 60 premagali Egipt s 5:1, Francijo To ie realno V primeri z ostali- v ParizU 8 3:1* Bels'U° 8 4:1 “ Ar' ; -"“f- uf “_a.I. gentino z 2:0. Edina poraza so doživeli proti JUGOSLAVIJA ČETRTA mi. čeprav ni večjih razlik, bi vendar našim nogometašem v letošnjem letu dali nekaj prednosti. Od nas namreč niso boljši niti Nemci, niti Avstrijci, niti Angleži. Švicarjem in to predvsem zaradi dobesedno čudovite igre njihovega gol-mana Parliera. Naša reprezentanca ie odigrala 11 Avstrijci so šele sedmi. V tem tekem čf M “e bUo poraza ™Lb-! i* vrednosti nji- Do zaključka turnirja bosta od- ljenega moštva proti Belgiji z 0:2 in : hovega nogometa, ki je posledica neuspeha z Nemci 0:2, bd bila bilanca 1 boja med starim in novim načinom ŠPORTNE ZVEZE V ŠTEVILKAH Ob koncu letošnjega Zbrali smo podatke o številu čla- V nasprotju s tem pa Imamo tudi Strelska zveza 189.568. V število Zve. ■ nov v posameznih športnih organlza- športne panoge, s katerimi se ukvar- ze za konjski šport so leta 1954 zaleta je bilo registri- prj nas jn napravili ta grafi, ja znatno večje število ljudi, kakor jeti tudi rejci konj, ranih 190.564 Članov kon. Organizacije, ki so včlanjene v kažejo ti podatki. Take panoge so na Izmed v Zvezo športov včlanjenih Zvezo športov Jugoslavije, štejejo primer odbojka, plavanje in še neka- organizacij se je v minulem letu naj- konec leta 1954 skupno 190.564 Članov, tere druge. Dobršen del aktivnih bolj povečalo Število plavalcev ln 13879 43.528 O 7.118 I To število zajema iudi rugby In av- športnikov ni namreč registriran, nogometašev. Druge športne panoge, to-moto šport, ki pa nista vnesena v ker jo Zveza z letošnjim letom uvedla kar se tiče vključevanja novih čla- grafikon. plačanje licence za registracijo. nov, niso zaznamovale večjega pri- Konec leta 1953 je bilo v teh orga- Znatno povečanje števila članov !??***•-n a DtiZ nizacljah 122.594 članov, kar pomeni, so znaznamovali letoe tudi v organi- jelk> nazad«IČjv. da Je število članov v enem letu na- zacljah, ki niso članice Zveze špor- ^ Tiinn raslo a« 97.970. Vsi ti podatki se na- tov Jugoslavije. Le te so STV Parti- ^U1e^3!f„s)1,lnllnenega 8tanl* 11,80 našajo le na aktivne in registrirane san. Konjeniška, Planinska in Strel- v* „j„i .a c7 ^ člane. Majhna izjema Je Avto-moto ska zveza. V teh organizacijah Je m Y°",art ‘>a "?„Tlh 6lanov P®’ zveza, kjer so razen aktivnih tekmo- število članov naraslo za 15.649 v pri- mei’J „ ... val cev vračunane tudi avto-moto šole meri z letom 1955. PJ ™,tr„JamV«k,U^n° Posnetek tovno prvenstvo slavijo in Nemčijo mnenju osmi. Niti leto« se niso rehabilitirati. Doživeli so katastrofo v Budimpešti, porazil jih je Urugvaj s 4:2 in Jugoslavija z 1:0. Z Belgijo pa so igrali neodločeno 4:4. Edina uteha zanje je zmaga nad oslabljenimi Nemci s 3:1. V zadnji skupini sta Belgija, katere nogomet je lepo napredoval, in kot deeeta Švica. V to skupino spadajo tudi Švedi in Francozi. SZ in več južnoameriških reprezentanc nismo upoštevali zaradi premajhnega števila tekem. Jutri pa bodo ti vtisi zbledeli, ko bomo pozabili na te borbo in na rang lestvice, bomo pomnili eno samo poglavje — čuden izid V. svetovnega prvenstva. Ljubomir Lovrič Smučarsko prvenstvo P< * Ki štajerske podzveze bo na Kumu Prvo iu drugo tekmovanje za prvenstvo štajerske smučarske pod- In sovozniki. 6019 5.822 4.107 U.079 & t«.333 4.222 .. , ,, , šlh Športnikov (720.772) s skupnim V posameznih organizacijah je številom prebivalstva, pa dobimo nl- Btanje konec leta 1954 naslednje: STV odstotek. Komaj nekaj nad 4‘/, Partizan 230.000 Zveza za konjski prebivalstva se aktivno ukvarja s šport 12.700, Planinska zveza 98.000, športom. Ce izločimo prebivalce v starosti od 15 do 35 let, to se pravi tiste, ki se lahko aktivno ukvarjajo s športom, pa znaša ta odstotek kakih 12’/.. 3877. 3.608 2.264 767 537 ritem Grafikon predstavlja od leve proti desni število organiziranih nogometašev, plavalcev, kegljačev, smučarjev, rokometašev, odbojkarjev, atletov, namiznoteniških igralcev, teniških igralcev, košarkarjev, boksarjev, veslačev, kolesarjev, hokejistov na ledu, sabljačev in hokejistov na travi« zveze je biilo v Celju in Soš>tanju. Letošnje, tretje tekmovanje, ki bo 8. in 9. januarja v organizaciji Smučarskega društva Trbovlje, pa bo v glavnem izvedeno na Kumu, kjer je zraven ustreznega smučarskega terena v novi planinski postojanki dovolj prostora za večjo število udeležencev. Na tem tekmovanju bodo tekmovalci v sla-lomu prvič tudi praktično preizkusili smučarsko žičnico. ki eo jo zgradili člani planin-skeiga in smučarskega društva. Vesti in dogodki Fuderer je začel z remijem Hestings, 30. dec. Prve partije šahovskega turnirja v Hestingsu so se končale takole: Fuderer je remiziral s Fairhurstom, Unzicker pa je premagal Phillipsa. Prekinjene so bile partije Donner — Szabo in Pach-man — Alexander. Partija Smislov — Keres ni bila odigrana, ker je bil Keres zaradi prehlada nerazpoložen. Fudererju, ki je igral z belimi figurami, se ni posrečijo razbiti izvrstne obrambe Fairhustona. Po 22. potezi je bil sklenjen remi. Phillips, ki je igral z belimi figurami, se je vdal Unzickerju po 39. potezi. Szabo je prekinil partijo z Donner jem, ko je osvojil enega kmeta in ima sedaj prednost. Partija med Alexandrom in Pach-manom je bila v 35. potezi prekinjena v najboljšem položaju za Pachmana. Sovjetska reprezentanca na Švedskem StoekhoLm, 30. doc (APF). Sovjetska reprezentanca v hokeju na ledu jo premagala sinoči v Stockholmu pred 16.000 gledalci švedsko reprezentanco s 3:2. Prva tekma se je prav tako končala z zmago SZ s 3:0. V zimvski sezoni bo več evropskih moštev gostovalo v južnoameriških deželah. Južnoameriška nogometna moštva 60 tudi pripravljajo na turneje zunaj svojega kontinenta. Tako bo znano argentinsko moštvo »Bocca Junior« gostovalo na daljši turneji po Evropi, brazilsko moštvo »Fla-mongo« pa po Kanadi. ANATOLE FRANCE: Zgodba za veselo silvestrovanje Horteur, izdajatelj »Svetlobne- mi ne recite, da bogatini revežem »Da... Iz nje bi lahko napra- preseneti pri sladkem uživanju, je postal ddmnikar&k papeški Rasen £ga je “ x i • i-i— ; . m« , Van n.rpatWakrog vratu in jo pokrije z maj- dolgo ste se ze norčevali k menw nekaj. Ce bo kratka zgodba, za čiste okrogU, O *: saj. je, da bom pripravljen napisati zgodbo. »Rad bi,« je dejal, »da bi se giasil naslov Zgodba za bogatine'.« »Rajši bi jo nazval ,Zgodba za revne'.« »Praiv to pričaknjem: zgodbo, ki bogate izpodbuja k usmiljenju z revnimi.« »Prav tega ne prenesem, namreč, da imajo bogati usmiljenje z revnimi.« »Čudno.« »Nič čudnega, marveč znanstveno utemeljeno. Po mojem mnenju je usmiljenje bogatih z ima branjarijo in prodaja močerade po sito osemdeset frankov, plačljivo v osmih mesečnih obrokih.« »Dragi moj Mairteau, to sploh nd veselo.« »Pazite, dragi moj Hoirteuir. Kar sem vam povedal, je v bistvu ,Padec angela' izpod peresa La-martina in ,Alca‘ izpod peresa J Alfreda De Vignya in boljše od ice dobro J vaših kratkih ganljivih zgodb, ob katerih ljudje mislijo, da so zelo dobre, pa nikakor niso; storili naj bi dobro, pa ne store nič dobrega. Lahko vam je biti dobrodelen, dobro konča. Edmee je namreč našla v branjariji na Montparnas-su srečo, ki bi jo bila zaman iskala na zabavah in svečanostih, da se je poročila z diplomatom ali oficirjem. Dragi moj gospod glavna urednik, odgovorite mi na vprašanje: alti sprejmete ,Edmee ali dobro naložena dobrodelnost* za ilustrirano ,Novo stoletje'?« »Skoraj bi dejal, da me vprašujete resno.« »Mislim čisto resno. Ce nočete moje zgodbe, jo objavim kje drugje.« »Kje?« »V kakem meščanskem časniku.« »Stavim, da se vam to ne bo ^ slaha revnimi žaljivo in nasprotuje človeškemu bratstvu. Ce hočete, da bom govoril bogatim, tedaj porečem: prizanašajte revnim s svojim usmiljenjem, saj ne morejo ničesar početi z njim. Cemu usmiljenje in ne pravičnost? Z njimi morate poravnati račune. Spravite te račune v red. To ni stvar čustva. To je gospodarska zadeva. Ce naj to, kar jim daste ta usmiljenja, pomaga podaljšati njihovo revščino in vaše bogastvo, je to darilo drago in solze, ki jih pretakate pri tem, ne bodo napravile zadeve pravičnejše. Miloščino dajete, da ne bi ničesaer dajali naizaj. Dajete malo, da bi mnogo obdržali, in k temu si čestitate. Tako je tudii samoški tiran vrgel svoj prstan v morje. Toda Nemezis bogov te žrtve ni sprejela Ribič je prinesel tiranu njegov prstan na«aj v trebuhu ujete ribe. In Po-likrait je bil oropan vsega svojega bogastva,.« »Šalite se.« »Prav nič se ne šalim. Bogatim bi rad dal razumeti, da so dobrodelni z rabatom in radodarni po razprodanih cenah, da silijo upnika v smeh in da tako ni moč sklepati kupčij. To je naziramje ki vam utegne koristiti.« »In vi hočete objaviti takšne ideje v ,Novem stoletju', da bi revijo onemogočili! Izključeno, diragi prijatelj, izključeno!« »Zakaj hočete, da bi ravnal1 bogatin z revežem drugače, kakor z bogaitini in mogočniki? Pripoveduje vam, kaj vam dolguje; če vam ničesar ne dolguje, vam ničesar ne pove. V tem je poštenost in pošteno bi bilo, če bi bogatini enako ravnali z reveži. In nikar M&v&ietna navadna križanka 11 Ii'lllII'1, UlOIMJ vrivl VT01UI111U i. 11UVUI1 o ■ J _ . . *» , v . vi lc-afero orosim ranila samo ' Pozabil sem vam povedati, da je končam svojo zgodbo. Potem ko toda to je _ najtežavnejša stvar na posrečil©.« sto mojih naročnikov in jih na- j fant zelo lep. Grofica Limotte ga se je poročil z gospodično Linotte,1 svetu. Moja zgodba je moralna. 1 »Boste ze vudeli.« potila, da bodo dali revežem mi-lbščino, sva storila proti trpljenju in zlu toliko in toliko. Tako napravimo življenjske razmere revežev postopoma znosne.« »Ali pa je dobro, da so življenjske razmere revežev’ neznosne? Revščina je za bogastvo neogibna, bogastvo za revščino nujno potrebno. Eno zlo raste iz drugega in drugo drugo vzdržuje. Življenjskih razmer revežev ni treba zboljšati, treba jih je spremeniti. Bogatinov ne bom zapeljeval, da bi dajali miloščino, kajti njihova miloščina je zastrupljena, ker stori darovalcu dobro in slabo vpliva na tiste, ki jo prejemajo; in ker je bogastvo konec koncev trdo in kruto, zato ne bi smelo z rali loč ut jem varati revežev. Ce hočete, da napišem povest za bogatine, vam pravim: vaši reveži so vaši psi, ki jih hranite z odpadki. Vaši pomagači so za posedujoče krdelo psov, ki lajajo na proletarce. Bogatini dajejo samo tistim, ki zahtevajo. Delavci ničesar ne zahtevajo in ničesar ne dobe.« »Kaj pa sirote, bol niki, starčki?« »Le-ti imajo pravico, da žive. Zanje ne bom vzbujal usmiljenja, na pomoč bom poklical pravico.« »Toda poslušajte me! To je zgolj teorija. Vrniva se k stvarnosti. Ob Novem letu mi boste napisali zgodbo, ki lahko izzveni socialistično. Saj ne govorim o socializmu Guesdeja, niti o Jou-resovem socializmu, marveč o dobrem socializmu, ki ga postavljajo svetovljanski ljudje z razumom im duhovitostjo. V vaši povesti naj nastopajo mladi ljudje. Razen tega naj bo ilustrirana. Saj bralci radi vidijo na slikah lepe ljudi. Nastopi naj dekle, brhko mlado dekle. To nd težko.« »Ne, to ni težko.« »Ali ne bi. mogli vključiti v zgodbo tudi dimnikarčka? Imaan barvno ilustracijo. Brhko dekle ki i V-^nč7|108 3 ______________ „ Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, nariški častniki (množ.), 99. hunski po- 33. organska tekočina, 35. obedve, 56. in- i daje na stopnicah cerkve , 6. gozdna ptica, 1«. napitek, H. evropska glavar, 102. dva samoglasnika, 103. obi- stitucija, 3?. vrsta ribe, 39. riniti po ir Magdalene dimniikarčku milo- reka, 19. antično glasbilo, 20. prerekan, čajno, 105. žuželka, 106. pokrajina v zemlji, 41. geografski pojem, 45. angle- ;in© To ie lena priložnost, da bi ' 22. komunikacije, 23. krmilna rastlina, Srbiji, 10?. sibirska reka, 110. azijska ški politik (fonetično), 50. nikalnica, Ali veste, mio™Mii ^sliko* ^ Mraz pritiska, 25. glavni števnik, 26. turški gospodar, dežela, 111. vrsta glasbila, 112. pred 51. električno nabit delec, 5j>. glasno odo- uporaMil sl.l.ko. MjaeprmsKa, 28 del kolesai 29. kazaini zaimck, 31. (srbohrv.), 113. latinski predlog, 115. deli bravanje (mnoz.), 55 zelenica v puščavi, sneži, brhko dekle pa stori dlimni- za merjenje električne napetosti, rastline, 11?. um, 118. slovenski film, I 5?. strasti, 59. vprašalni prislov, 60. poje, 32. nesite noter, 34. najvišja gora sveta, 119. izobražen, 121. začetnici slovenskega 62. podložen z vato, 63. končno, 64. rast- 38. grški bog ljubezni, 40. kraj blizu skladatelja, 122. prebivalec nekega kon- lina, 66. orodje (množ.), 6?. organska Opatije, 42. nasilje, 43. vrsta mavca, tinenta, 123. geometrijski pojem, 124. tekočina, 68. gora v Bosni, z““» . PJ* 44. gora blizu Ljubljane, 45. če, 46. pre- športna disciplina, 125. razstrelivo. smuskili terenih, 70. italijanska trdilnica, govori, 47. predlog, 48. prebivalec balti- ^ v , |a S«^a :3. dobrodcbiuorgan.zaua -• 1 - •- ■“ 1 '----Navpično: 1. podložniki, 2. ob- (kratica), ??. pripadnik nekega svetov- - « - Wagnerjcva opera, 82, karčku dobro delo. na kaj merim?« »Vem.« »Ali botste uporabili to temo?« »Da. Hvaležni dimnikairček se vrže brhkemu dekletu okrog vratu. Brhko dekle je hči grofa Linotte. Dimnikarček jo poljubi na lice, da ostane na njem črni O iz saj, lep O, čisto okrogel in črn. Edmee (ime ji je Edmee) za pošteno in naivno čustvo ni nedo- gUVUU, V 52.C jokanje’ 54^’starinski veznik/56. če-' delovanje^ vinograda, 3. vrsta literarnega nega nazora, <9._ W»g»erjeva opera, 82. ško moško ime, 57. pomen, 58. staro dela, 4. oslovski glas, 5. igralna karta, pohištva, 83. afriška reka, 86. si “ * F ........... 6. bojni plin, 7. ploskovna mera, 8. črno- birska reka, 88. latinski predlog, 90. d>a gorska reka, 9. žensko ime, 10. sloven- samoglasnika, 93. singular, 95. letop s sko mesto, 11. gora v Grčiji, 12. nauk o (mnoz.), 96. AV, 97. moško ime (ninoz.), • . . _ . v l _ no .. — .1 _ n 4 AA nAcnniilPiil liti /11 cl tv orožje, 60. naša reka, 61. publičen, 63. hitri, 65. makedonski narodni praznik, 68. srd, 69. žuželka, 71. predstojnik univerze, 74. osebni zaimek, 75. prebivalci grškega mesta, 78. dedovanje značilnosti od prednikov, 80. alpinistični odsek, 81. poletno razvedrilo, 84. stena, 85. med-87. nemška kratica za delniško stopila* Zdii se mii, da je ta misel družbo, 89. pisana sporočila, 92. gorska gan-ljirva.c rastlina (množ.), 94. vrsta jedi, 97. mor- !»ku mesio, 11. gora v *•-. huu* « ^--- - - ,---- — - . svetlobi, 13. oblika pomožnega glagola, 98. vzdrznez, 100. posedujem, 101. zna 14. časovno obdobje, 15. del obraza (po- za kovino, 104. orodje (srbohrv.), 1 . manjšcvalnica), 16. starodavna azijska organ človeškega telsa, 108. polet, l w. dežela, 17. odločujoči glas proti nekemu igralna karta, 112. glavni stevnik, 114. sklepu, 18. velesila, 21. vojaški čoln, kratica za otroško ustanovo, 116. glavni 24. oblika pomožnega glagola, 27. del števnik, 117. veznik, 118. kadar, 1-0. oz -žitarice (množ.), 30. lončarska umetnost, ralni zaimek. NAGRADE: I. 5000 din, II. 3000 din, III. 2000 din, IV. 1000 din, V. 8 nagrad po 500 din. Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Kopitarjeva ulica št. 6/III, z oznako na kuverti »Nagradna križanka«. Rešitve je treba poslati najkasneje do 10. januarja 1955. Izid žrebanja pa bo objavljen dne 16. januarja 1955. Umazana cesta, ki se je v svetlobi električnih svetilk svetila tako, kakor da bi Jo cestni pometači prejšnjo noč vso premazali z oljem, ki se je čez dan vpilo v tlak in se pomešalo z > blatom, da je postalo še bolj temno, črno in spolzko v svojem oljnatem pobiesku. Kljuse Janča Mastna je leno stopalo v ojnicah, ki so cvilile, da so se mimoidoči ozirali nazaj, in mlada gospodična se je na glas zjezila, ker jo je cviljenje zmotilo v lepi misli, ki jo je prav takrat hotela povedati mla- j denlču, ki je bil ves skrit pod kapuco modernega zimskega plašča. , »Ti konji,« je rekel, fia bi pritrdil svoji družici, ki je stopicala ob njem v visokih, črnih čevljih in drobila po pločniku, kakor kokoš, ki zoba zrnje. Starec na vozu se Je počasi ozrl za odhajajočimi, oči so se utrujeno zavrtele v jamicah In kar nič se jim ni mudilo nazaj na svoje mesto. Znova je pogledal konja v njegov udrti hrbet, se kislo, morda prezirljivo nasmehnil in čiknil skozi razredčeno vrsto zob. »Slišiš?« je vprašal kljuseta, ki Je na pol obrnilo glavo, kakor bi mu hotelo pritrditi, da ga je razumelo. Potem je Janč govoril sam s seboj in pihal sapo v svojo bodečo brado, ki jo je obril samo ob .ledeljah. Ce pa je kdo povprašal po bradi, mu Je hitro odvrnil: »Ce me dlan srbi, VOZ TOPLOTE jo pokrtačtm po bradi.« Istočasno pa je dvignil roko in začel krtačiti dlan, da je pela njegova brada kakor ročna žaga. Z glavne ceste sta zavila na stransko pot, ki ni bila tlakovana, tudi žarnice niso svetile na vseh drogovih. Pot je bila vsa kotanjasta, voz se je stresal in pozibaval, da je starec čutil, kako se mu premeščajo kosti v pasu. Ko je kljuse stopilo v luknjo, se je še bolj zmanjšalo v ojnicah, da je starec imel občutek, da ga bo enkrat izgubil v eni izmed teh lukenj, preko katerih sta se peljala dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. prispela sta do stare šupe, kjer je bil hlev. V temi je izgledal še kar čeden, vsaj obrisi so bili lepi. Ko pa je Masten prižgal 15-vatno žarnico, se je odkrila vsa njegova revščina. Nekatere deske so bile še pobarvane. Pričale so, da je bila šupa zbita iz desk, ki so bile znesene ocj vseh mogočih vetrov. Na eni izmed njih se je še košatil napis »Vstop prepovedan«. Starec je zlezel z voza, počasi je stopil h kljusetu, se postavil predenj. Se preden ga je hotel pobožati, mu je kljuse naslonilo glavo na rame, kakor da bi hotelo odložiti del svojega starega telesa, ki je bilo že njemu samemu v nadlego. Starec ga je pobožal in mu karajoče rekel: »Ali misliš, da te bom i na stara leta pestoval? Ali ni dovolj, da sem pestoval svoje otroke? Toliko Jih je bilo. Sedaj pa sem zopet sam. Se ti sl mi ostal. No, pa kaj bi jadikoval, ko tudi ti nimaš drugega kot mene. Tako sva stara, da naju nihče več ne mara in skupaj bova ostala.« Kljuse mu je od strani prhnilo v vrat, kakor bi mu hotelo pritrditi. Potem je dvignilo glavo In se zagledalo v njegove oči. »Dovolj sva napravila vse te dni,« je rekel Janč tn začel konja praskati pod brado, da je od lagodja priprl oči, iz katerih so se mu cedile neprestano solze, ki mu jih ni nihče brisal. Ob očeh sta bili vedno dve temni progi, ki sta bili vedno mokri. »Dovolj sva napravila,« je ponovil starec. »Ze dva meseca ne delavo drugega, kakor da voziva v mrazu premog In drva. Samo toploto voziva, nama pa je mraz.« Konj je zopet naslonil glavo na njegovo ramo, kakor bi mu hotel i pritrditi. Na starčev suknjič sta padli dve sluznatl solzi, ki sta po oguljenem in zamaščenem blagu hitro zdrsnili na tla. Nič več nista bili vredni, kot dva navadna steklena okraska za na vrat. »Dosti Je pestovanja,« je rekel sta-I rec In začel spregati kljuse. Ojnlce so ! z okovanimi deli udarile ob tla z zvo-1 kom starega železa. Potem je Janč stopil proti hlevu in kljuse je samo od sebe šlo za njim. Opazovalec bi bil prepričan, da Je privezano na vrvi. Privezal ga je k jaslim in dal krmo. Ko je konj začel zobati, mu je Masten dejal: »Pošteno se najej, da ne boš potem vse leto lačen.« Kljuse je zobalo, prežvekovanje pa je dajalo dojem ropotajočega mlinčka. »Glej, da ne boš vso noč stal,« je rekel Janč svojemu kljusetu. Kljuse se je obrnilo nazaj, še kar naprej je lagodno prežvekovalo In ga gledalo, kakor bi mu hotelo reči. »Saj veš, da sem star in da stari konji spe stoje.« »Ze dobro,« je odvrnil starec. »Naj bo po tvojem. Jutri se zopet vidiva.« Ugasnil je luč, temne sence so hušk-nile iz kotov, začele so se igrati po konjskem hrbtu, on pa je zobal, danes enkrat In jutri enkrat. Masten ni zaklepal vrat, ker je vedel, da mu konja ne bo nihče ukradel. Po kotanjah se je odzibal proti domu, v mislih govoreč s kljusetom. »Vidiš. Veliko sva prevozila toplote. Nama pa jo ni nič ostalo. V telo In srce naju ] zebe. Stara sva.« I Tisto noč je divjal velik vihar, i kakor je divjal že več dni prej. Tulil je nad strehami, koliba je pod nje- 1 govimi sunki strahovito ječala ln po- klekovala. Potem pa ji Je hud sunek odkril streho, val vetra se je zaletel v odkriti hlev, s seboj je odnesel še tisto toploto, ki jo je nahidalo kljuse. Velik tram pa je omotil konja, ko mu je padel na glavo. Svežina zraka In burjastl veter sta ga kmalu spravila k sebi. Nič več ni zobal. Vso noč je tako stal ln prezebal. Na njegovih redkih dlakah pa se je začelo nabirati ivje, sluzaste solze so mu začele zmrzovati ln se nabirati v sive svečke. Nekajkrat je dvignil glavo, kakor da bi prisluhnil v noč. Ni se poskušal odtrgati od Jasli. Proti jutru je zaslišal korake, potem veselo petje, ki se je bližalo po poti, ki je peljala mimo njegove staje. Napel je ušesa. Zahrzal je. »Konj,« je rekel nekdo Izmed vesele družbe. »Pojdimo pogledat,« je rekel drugi. Sli so, našli in videli kljuse, ki je prezebalo. »Streho je odneslo,« je rekel tretji. »Kaj nam mar,« je rekel četrti. »Saj ni naš.« »Menda ga poznam. Neki starec je z njim pripeljal k meni drva in premog,« je rekel peti. »Pojdimo,« je rekel prvi. Potem so odšli, zopet so zapeli ln nihče se ni več spomnil starca in kljuseta, ki sta vse dni vozila v hiše toploto. V. Novak 18 49. Vtem je po poti pridrvel velik črn pes in se v dolgem skoku pognal naravnost nanj. Lojzek ie telebnil po tleh kot vreča moke in izpustil seknro. Žane se je takoj znaiel in se spustil v beg. Toda že je bil tu miličnik Jože, ki ga je zgrabil za ovratnik. »Kar počasi,« je grozeče dejal. »Bova ila skupaj!« Žane se je otepal z vsemi itirimi, toda Jože mu je tako krepko pritegnil ovratnik, da mu je v trenutku poila sapa. činč je medtem sedel poleg Lojzka, ki je smrtno prestraien ležal na hrbtu in si ni upal pomigati niti z mezincem. Kakor Mtro se je hotel zganiti, je činč tako grozno zarenčal nad njim, da se je takoj premislil in ležal tiho kot mrtva miš. 50. Tretji je seveda izkoristil priložnost in bežal, da so ga noge komaj dohajale. Medtem so že prihiteli Liskin lastnik in oba miličnika. Kmet je planil h kravi in ji snel ruto. »Revica,« je dejal in jo gladil po vratu. »Prav _ zadnji trenutek smo te rešili.« Krajevna miličnika sta prevzela prijeta tatova, činč in lože pa sta pohitela za ubežnikom. Sled je vodila naravnost k velikemu seniku, činč je spretno splezal po lestvi in začel preiskovati veliko kopico sena. Kmalu sta privlekla na dan ubežnika, ki pa je na vse kriplje tajil in se delal nedolžnega. »Pustite me pri miru,« je protestiral. »Jaz sem pri tem kmetu v službi!« 51. lože je poklical gospodarja. »Ali poznate tegale?« Kmet je debelo gledal in odkimal: »Nikdar ga šo nisem videl.« Hočeš nočeš je moral zasačeni z Jožetom, ki ga ni niti zvezal. Saj je tik za njim hodil činč, tako da je od časa do časa začutil njegovo vročo sapo skozi hlače. Na postaji Ljudske milice so že zasliševali njegova pajdaša in pisali zapisnik. Nekaj časa sta se izmotavala, potem pa sta se tako zapletla v lastne laži, da sta morala priznati. Potrdila sta, da je tudi tisti, ki sta ga činč in lože potegnila iz sena, sodeloval pri vseh tatvinah. Potem pa je prišel ponje avtomobil z zamreženimi okni in jih odpeljal v zapor. 52. činč je pravkar nameraval skočiti v avtomobil in sesti k Jožetu, ko je prihitela ženica, ki so ji rešili kravo. »Tovariš miličnik,« je začela v zadregi. »Lisko sem pomolzla pa sem mislila povabiti tegale pogumnega kužka na skledo mleka. Oh, prosim,« je rekla, ko je videla, da Jože okleva. »Saj ga je zaslužil, če bi ne bilo njega, bi bila Liska mrtva« Kaj sta hotela, morala sta z njo. činč je hlastno lokal okusno 11-skino mleko, ko pa je hotela ženica tudi miličniku postreči s skodelico mleka, je mož protestiral. »Pa menda ne boš nalivala z mlekom takega pogumnega moža,« je vzkliknil in prinesel na mizo zelenko žganja ter veliko suho klobaso. j* Mv PO PRIPOVEDOVANJU JANEZA KLEMENČIČA: BRODAR IN JEZERNIK nih sil. Pomotoma pa so ga naslovili na Klub vojske in mornarice Pel-Mel. Tam je vratar napisal na ovitek »Pod tem naslovom neznan« in pripisal: »Poskusite v Klubu mornarice in pripadnikov oboroženih sil Picadilly 94«. To se nam je zdelo najprepričljivejši dokaz, da je pismo res pristno, ne pa nalašč pripravljeno. In tako smo sklenili, da ga bo »major Martin« hranil v ovitku. Enemu izmed nas se je posrečilo dobiti od Kluba mornarice in oboroženih sil račun z datumom 21. aprila. Iz njega je bilo razvidno, da je bil »major Martin« nekaj časa član tega kluba in da je stanoval tam od 18. do vštevši 23. aprila. Tako je bilo moč na podlagi pisma sklepati, da se je mudil v Londonu še 24. aprila. »ZAŠČITNE GOVORICE« Na podoben način smo si brez večjih težav priskrbeli tudi račun za zaročni prstan. Za to sem sam izbral tvrdko S. J. Phillips, draguljarno iz ulice Bonde, ker sem vedel, da ima mednarodne trgovinske stike. Tako ni bilo izključeno, da bi v Nemčiji našli račune te trvdke, ki bi dokazali pravilnost računa »majorja Mar-I tina«, če bi jih primerjali. Na tem računu je bil datum 19. aprila, iz računa pa je bilo videti) da je bil prstan kupljen 15. aprila. S temi in drugimi dokumenti smo pa vendarle imeli težavo. Nikakor nismo smeli povedati pravega razloga, čemu jih potrebujemo. Bil pa sem prepričan, da bodo nastale govorice, če jih bomo kratko malo zahtevali brez pojasnila, razen da je treba o tem molčati. Na drugi strani pa bi se lahko zanesli na ljudi, na katere bi se obrnili in jim zadevo pojasnili. Zato sem si izmislil »zaščitno govorico«, da se mi zdi nekdo sumljiv, ker se preveč zanima za oficirje, ki pridejo trenutno v denarne stiske. Hoteli smo zbrati več računov, da bi napravili vtis denarnih težav. Račune bi lahko pustil nekdo v svoji sobi, tako da bi jih sumljiv človek našel, kar bi nam omogočilo spremljati njegove nadaljnje ukrepe. Ta govorica se mi je zdela povsem prepričljiva in takoj smo zadeli na razumevanje. Se važnejše pa je, da nihče izmed nas niti z besedico ni izdal te skrivnosti. ZBUDI ME! Major Martin mora dobiti tudi nevesto da bo ukana še bolj prepričljiva za Nemce RAZVOJ KOLEDARJA Grški zgodovinar Herodot nas uči, da sega delitev časa na 24 ur v okviru dvojne razdelitve na dneve in noči daleč nazaj v čase starih Egipčanov, ki so postali na področju delitve časa mojstri in učitelji mnogih kulturnih narodov. Egiptovsko astronomsko znanje je prešlo prek Babiloncev na Grke, od njih pa so se pozneje učili Rimljani. Na starem egiptovskem odkritju živalskega kroga in na podlagi tega razvite sončne ure sloni tudi novejše bajeslovje o dvanajstih Her-kulovih dejanjih, kakor tudi načelo o razdelitvi dneva na 12 ur in leta na 12 mesecev. Egipčani in Arabci pa so tudi že uporabljali delitev časa na 60 delov in to znanje je uporabila novejša astronomija za razdelitev ur, minut in sekund. Astronomska delitev časa je postala podlaga za koledar, ki je poznal prvotno samo premično sončno leto 365 dni, iz delitve leta na 12 pa se je razvilo lunino leto. Na izhod s prestopnim letom’ so prišli šele, ko se je pokazalo, da je padel začetek leta pri premičnih sončnih letih po daljšem številu let po vrsti v vse letne čase. Tudi glede razdelitve meseca na tedne po sedem dni sega znanje na podlagi zelo starega naziranja o sedmih »Ali bo brazgotina po operaciji vidna, gospod doktor?« »To bo odvisno od vas, gospodična.« planetih daleč nazaj v stari vek. Egipčani so nazivali dneve po planetih, Rimljani in Germani pa po svojih bogovih in samo za nedeljo in ponedeljek sta se ohranili stari imeni planetov. Ze pri Egipčanih naletimo na prvotno premično leto 365 dni, ki so ga pozneje nadomestili s stalno delitvijo časa, tako da se je začelo leto z dnevom, ko se je v jutranjem mraku prvikrat prikazala na nebesu »Pasja zvezda« (Sirius). Dokaj zamotan koledar imajo Židje s šestimi različnimi vrstami let, pri katerih niha število dni med 383 in 385 oziroma med 553 in 355. Naš koledar je dobil ime po rimski delitvi časa. Rimljani so namreč imenovali prvi tak dan v mesecu calei-jae. V okviru najstarejše rimske delitve časa, ki jo je vpeljal kmalu po ustanovitvi Rima Numa Pombilius, je imelo leto 10 mesecev, od teh štiri po 31, ostale pa po 30 dni. Leto je imelo torej 304 dneve. Pozneje so razliko izravnali tako, da so vrinili vmes še dva prestopna meseca. Naposled so prišli na leto s 355 jlnevi. Vsa rimska delitev časa pa je pozneje zašla v tak nered, da je prinesel šele koledar Julija Cezarja leta 46 pred našim štetjem novo ureditev, tako da je imelo leto 365 dni, vsako četrto leto pa je bil 24. februar prestopni dan. Po Juliju Cezarju je dobil ta koledar tudi ime. Prek krščanstva so dobili julijanski koledar tudi naši predniki. Uporabljali so ga do leta 1581, ko je takratni papež Gregor XIII. z bulo 24. februarja uveljavil že zdaj veljavni gregorijanski koledar. Zdaj pa se čedalje bolj kaže potreba po reformi koledarja, ki je v marsikaterem oziru že močno Zastarel. Koledar bo treba naposled postaviti na astronomsko pravilno delitev časa. Predlogov o reformi koledarja je že več, treba bo samo doseči sporazum v mednarodnem obsegu. Koledar je stvar narodov, da ga reformirajo in prilagode novim razmeram. O tem že razpravljajo v organizaciji Združenih narodov. ZA ROKE Zamrznjeno Jezero Največja ladijska cisterna ZDA Imajo največji naftonosilec na svetu. To je ladja »World Glo- j ria«. Nosilnost te ladje znaša okrog l 6,245.00« litrov. Ce bi to količino nafte prevažali po železnici, bi potrebovali 22 vlakov, od katerih bi vsak imel po sto vagonov-cistem. Ce bi pa to količino nafte oziroma petroleja naložili na kamione, bi bila kolona dolga okoli 48 km. Edini način, da bi to dosegli, je bil, da bi mu položili v žepe pisma, ki bi bralcu pričarala res nekaj osebnega iz njegovega življenja. Na drugi strani pa, če bi človek lahko ustavil mimoidočega na cesti in mu preiskal žepe, bi redko naletel na priložnost, da bi našel pisma, ki bi povedala kaj pomembnega o njem. Ko smo se s tega stališča lotili našega problema, smo prišli do sklepa, da bo moral naš »major Martin« neogibno nositi v žepih »živa« pisma, iz katerih bi lahko bralec povzel jasno sliko o njem in njegovem življenju, samo če se je nedavno zaročil in če se pripravlja na ženitev in zato nosi s seboj ljubavna pisma. Martin in neko dekle sta se tik pred nje- ( govim odhodom v tujino odločila j za poroko. i Tako se je »major Martin« »seznanil« z brhkim dekletom. Ime ji je bilo Pam. V začetku! aprila se je zaročil z njo, in sicer že nekaj dni potem, ko sta se se-! znanila (prava vojna ljubezen). Dekle mu je dalo svojo sliko, on pa njej zaročni prstan. Pisala mu je več ljubavnih pisem, eno z izleta, drugo v pisarni (ko je njen predstojnik nekam odšel) in v vseh je izražen velik strah, ker je dekle zvedelo, da ga bodo po- slali nekam v tujino. »Major vabilo za nočni lokal brez imena Martin« bo imel pri sebi tudi j na njem, tako da s tem ne bi bilo' neporavnan račun za zaročni pr-j težav. Nekoliko težavnejša je bila stan, ker je svoj tekoči račun v j zadeva s pismom o prekoračenju banki že prekoračil. Naposled bi : bančnega računa. Neki naš to-lahko imel tudi očeta zastarelih! nazorov, ki je nasprotoval vojnim' porokam in ki bo vztrajno zahteval od sina, naj napiše oporoko, i če bi ostal pri svojem nepremišljenem sklepu o ženitvi. Menili smo, da bomo lahko samo tako, da napolnimo žepe »majorja Martina« s pismi, pričarali nazornejšo osebnost, kakor bi bil naš izmišljeni človek sicer. Toda pisma so morala biti prepričljiva in nekdo jih je moral napisati. Večina nas je še predobro vedela, kakšno je pismo o prekoračenem bančnem računu, nekateri pa so napisali tudi že oporoke ali prejemali ljubavna pisma. Vendar pa se mi je zdelo bolje zanesti se na strokovne roke, da bi tako izključili sleherno možnost napake. PISMO IZ BANKE LLOYD Nekatere točke so bile lahke. Na pr. eden izmed nas je imel ŽENA, Marija se je že prvi dan novega leta sporekla z možem, ki je bil še ves pod vtisom zabave. Hodil je sem in tja po stanovanju in se šopiril kakor pav. Potem je stopil k oknu in opazoval ulico, ki je ležala pod njim, vsa zavita v meglo. V sobi je bilo toplo, toda ob pogledu na meglo na cesti, ki se je vlekla po tlaku, kakor zdolgočaseno življenje, se je stresel po vsem telesu. Bil je prepričan, da ga zebe. Do njegovih ušes v tretje nadstropje so prihajali glasovi avtomobilov, ki so hupali na vso moč in z svetlobo žarometov iskali pot. »Da noče govoriti z mano,« si je ponovil v mislih, ki so se mu vrtele v glavi, ki mu je še vsa zvenela od popitega alkohola. »Se rada bo govorila,« je na glas zabrundal in zopet začel meriti sobo. Podrsal je s copatami, kakor starec, ki je že več let v pokoju. Vtem je stopila žena v sobo. »Kaj hodiš za mano?« se je obregnil vanjo. »Pri miru me pusti,« je še bolj domišljavo nadaljeval. Zena Marija je odšla iz sobe. Niti ene same besede mu ni privoščila. V kuhinji pa se je sladko nasmejala njegovi domišljavosti in podrsavanju s copatami. »Ti že pokažem«, si je dejala in se zvito nasmehnila, prav tako, kakor bi ji padla v glavo dobra misel, s katero mu bo lahko povrnila njegovo sitnobo. Cez dan se je mož še nekajkrat obregnil ob ženo, ki pa mu ni odgovarjala. Kosilo je potekalo v svečani tišini. Marija se je morala z vsemi silami prizadevati, da ni prasnila v smeh. Tega pa ni storila, ker je vedela, da bi bil njen soprog v dno duše užaljen. Zena si je preko obleke privezala bel predpasnik, na glavo pa si je dala lepo, belo čepico, ki je imela čipkast rob. Mož jo je nekajkrat pogledal in se pripravljal, da bi ji nekaj rekel, toda najbrž ga je premagala lakota, da je kar naprej zajemal z žlico. Popoldne sta poslušala radio. Napovedovalec je napovedal: »Zena Marija želi svojemu dragemu možu mnogo sreče v bodočem letu, z željo, da mu zavrtijo ploščo »Angelček zlati«. Mož se je čutil nad vse počaščenega in se je od zadovoljstva presedal v naslonjaču. Mislil si je: »Ne bo dolgo in me bo sama ogovorila.« Marija pa je mislila po svoje: »To sem bila neumna, da sem mu naročila to ploščo. Morala bi mu naročiti ploščo »Angelček godrnjavi«. Ko se je Marija po večernem delu v kuhinji odpravila spat, je našla na mizi v sobi bel listek. Na njem je pisalo: »Zena! Zbudi me jutri ob petih. Mož.« »Dobro«, si je mislila. »Te bom že naučila.« Potem se je vlegla in zaspala. Ko je bila ura pet je vstala in pripisala na listek, »Mož! Ura je pet. Vstani! Zena«. Zlezla je nazaj v posteljo in v njej pričakala svetel dan. Tudi mož se je zbudil takrat. Zarohnel je nad ženo: »Zakaj me nisi zbudila?« Nič mu ni odvrnila. Vstala je, stopila do mizice, vzela listek in mu ga izročila v roke. Z jezo ga je prebral. Potem ga je zmečkal in z vso silo vrgel na tla. Končno pa je le zmagala dobra volja in začel se je na ves glas smejati. In smejala se je tudi žena. Karel Poluk Martinova nevesta Pam variš nam je priskrbel pismo iz Lloydove banke z datumom od 14. aprila, v katerem »majorja Martina« opozarjajo, naj poravna račun v znesku 79 funtšterlingov. Pozneje so me vprašali, ali namestnik generalnega direktorja centrale podpisuje pisma, nanašajoča se na tako majhne zneske. Tudi sam sem že razmišljal o tem, ker sem iz izkušenj vedel, da podpisuje navadno takšna pisma upravnik podružnice. Ko sem svoj čas načel to vprašanje, so mi ostali zagotavljali, da se večkrat pripeti, da pride opomin tudi iz centrale, čeprav drži, da podpisuje takšna pisma upravnik ustrezne podružnice. Ker pa je imel oficir, ki je dobil to pismo, »zveze« v centrali, smo sklenili izkoristiti tudi to priložnost. Nisem mislil, da bi imeli Nemci toliko izkušenj z neporavnanimi računi kakor mi Sicer pa, čeprav je bila vsota majhna, je bil oče »majorja« Martina« ugleden mož. To pismo nam je napisal namestnik generalnega direktorja Lloydove banke, ga natipkal na svoj pisalni stroj in podpisal. Glasilo se je: »Dragi gospod, zvedel sem, da Vaš račun pri nas v znesku 79 funtšterlingov 19 šilingov in 2 penca vzlic ponovnim opominom še ni poravnan. Zato Vas opozarjam, da nam neutegoma plačate ta znesek s 4% obrestmi do dneva poravnave računa, ker bomo sicer primorani z ustreznimi ukrepi zaščititi naše koristi.« Dogovorili smo se, da bo to pismo poslano iz banke »majorju Martinu« na naslov Kluba mornarice in pripadnikov oborože- DNEVNE NOVICE JAVNA ZAHVALA V počastitev 10. obletnice I. zborovanja kmetijskih strokovnjakov Slovenije na osvobojenem ozemlju je društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije priredilo kmetijski teden v Beli krajini z zaključno svečanostjo odkritja spominske plošče na soli v Dobličah. 109 kmetijskih in raznih drugih strokovnjakov je v tem tednu v 153 belokranjskih vaseh proučilo problematiko kmetijske proizvodnje in sestavilo skupen predlog za pospeševanje belokranjskega kmetijstva. Brez velikega razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje strokov-nih. društev, organizacij, ustanov in podjetij ter njihovega članstva, ne bi to množično strokovno proučevanje rodilo takih uspehov. Zaradi tega se javno zahvaljujemo Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne stroke LRS, Društvu slovenskih veterinarjev, Društvu ekonomistov LRS, Ljudski tehniki LRS, Ljudski prosveti LRS, Agronomski in gozdarski fakulteti, Ljubljana, Kmetijskemu inštitutu Slovenije, Glavni zadružni zvezi Slovenije, Kmečki knjigi, Agrotehniki, Kmetijskemu magazinu, Semenarni Slovenije in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali oziroma sodelovali v tem kmetijskem i tednu. Društvo kmetijskih inženirjev' in tehnikov Slovenije. Uprava za ceste LRS sporoča, da se cesta 1-10 Logatec—Kalce—Grčare-vec—Planina odpre dne 31. dec. 1954 ob 7 zjutraj za ves promet. Pri vožnjah je treba upoštevati navodila organov cestno-vzdrževalne službe, zlasti prometne znake. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 31. dec. ob 15.30: Irwin Shaw: »Dobri ljudje«. Abonma Petek II. popoldanski. Sobota, 1. jan. ob 20: Shakespeare:, »Romeo in Julija«. Izven. (Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — An- j drej Kurent, Mercutio — Vladimir! Skrbinšek.) Nedelja, 2. jan. ob 15: Shakespeare: { »Romeo in Julija«. Izven in za po- • dežel j e. (Julija — Mihaela Novakova, Romeo — Andrej Kurent, Mercutio — VI. Skrbinšek.) Ponedeljek, 3. jan.: Zaprto. Torek, 4. jan. ob 20: Rostand: »Cy-rano de Bergerac«. Abonma D. Sreda, 5. jan.: Bernard Shaw: »Can-dida«č Abonma E. OPERA Petek, 31. dec. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Izven in za podeželje. Sobota, 1. jan. ob 19.30: Delibes: »Cop- )a SVINJSKE ICOŽE OOKUPU3E K0TIKS PO 200 - DIN KILOGRAM Pionirji in cicibančki, ki so bili na razstavišču in zabavišču Ljudske tehnike v Slovenski filharmoniji in v kolikor so bile njihove srečke izžrebane, naj dvignejo dobitke-pred-mete takoj. Dobitki od prodanih srečk dne 30. dec. pa se bodo dobili odnosno dvigali na Okrajnem odboru Ljudske tehnike, Ljubljana, Resljeva cesta 9 izključno samo dne 31. dec. °d 9—14. Po tem roku vam zapade vsa pravica do dviga predmetov. Na plastičnem oddelku Kirurgične klinike v Ljubljani bodo ambulantni pregledi od 1. jan. 1955 dalje vsak ponedeljek in petek od 9.30 do 11. Ambulantni pregledi ob sredah popoldne so ukinjeni. Mestna hranilnica ljubljanska obvešča svoje komitente, da v ponedeljek, 3. januarja 1955 zaradi letnega zaključka za stranke ne posluje. Umrli so v Ljubljani Oražen Ignac, čevljarski mojster. Pogreb bo danes ob 14.30 na Zalah. Kocina Valter, otrok. Pogreb bo danes ob 15 na 2alah. ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi nažega ljubega moža, sina, brata, strica, zeta in svaka FRANCA KRANJCA mehanika v Šentvidu nad Ljubljano se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala PGD Cerkno in Sp. Šiška, tov. Lajovicu za njegov v srce segajoči poslovilni govor, Prosvetnemu društvu, Avtoprevozništvu, šoferjem Cerkno, pevcem iz Šiške, vsem darovalcem vencev in cvetja, prijateljem in znancem, tov. Kregarju za njegovo požrtvovalno delo ter vsem, ki ste ga počastili v tako velikem številu. Cerkno, Ljubljana, Ajdovščina, Gorica. Globoko žalujoča žena Fani, | družine Kranjec, družina Obid in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in tašče TEREZIJE BAJŽELJ roj. ŽABKAR se tem potom zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in ji kakorkoli pomagali v njeni bolezni. Posebna zahvala tov. zdravnikom za njihov trud in požrtvovalnost. Sinova inž. France in prof. Rudi z družinama pelia«. Balet. Gostovanje Veronike Mlakarjeve. Izven in za podeželje. Nedelja, 2. jan. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 31. dec. ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Sobota, 1. jan. ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi«. Izven. Nedelja, 2. jan. ob 15: K. Brenkova: »Najlepša roža«. Izven; ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Petek, 31. dec. ob 20: Streicher-Ko-smač: »Kam iz zadreg«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. Sobota, 1. jan. ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra, popoldanska predstava. (Lučka — Grumova, Cilka — Simončičeva, Polonca — Bevčeva, Nejče — Drašler.) Sobota, 1. jan. ob 20: Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. (Zala — Bevčeva, Almira — Rottarjeva.) Nedelja, 2. jan. ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra. (Lu.ka — Ravnikarjeva, Cilka — Simončičeva, Polonca — Bevčeva, Nejče Drašler.) Trideseta predstava. ob 20: Žižek: »Miklova Zala«, ljudska Igra z godbo, petjem in plesom. (Zala — Ovsečeva, Almiira — Detelova.) MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Petek, 31. dec. ob 8: Gostovanje v Lukovici; ob 10.30: Gostovanje v Dolu pri Ljubljani; ob 12: Gostovanje v Dolskem. VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v petek, dne 31. decembra 1954: lekarna (samo nočno) »Melje«, Meljska cesta 2. Dežurna lekarna v soboto, dne 1. januarja 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Dežurna lekarna v nedeljo, dne 2. januarja 1955: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Charleyeva tetka«. UDARNIK: Angleški film: »Maggie«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Petek, 31. dec.: Predstava Totega teatra. Sobota, 1. jan.: Predstava Totega teatra. Nedelja, 2. jan.: Predstava Totega teatra. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za petek, 31. decembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Poskočne napeve izvajajo Štirje fantje in Vaški trio — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Cicibanom — dober dan! — 11.30 Orkestralni spored — 12.00 Kmetijska univerza: Ing. J. Spanzing: Dobro seme — dober pridelek — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Na straži: Zanje ne bo silvestrovanja — 13.15 Delovni kolektivi čestitajo — 14.20 Za ljubitelje opernih melodij 15.15 Oddajamo za otroški praznik novoletne jelke — 17.30 Veseli slovenski napevi — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Operetne melodije — 18.20 Pod prekmurskimi strehami — 18.^0 Mali ansambli v plesnem ritmu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana — 22.15—24.00 Z dobro voljo v Novo leto — 24.00—2.00 Srečno novo leto — Zaključek oddaje. Dnevni spored za soboto, 1. januarja Poročila: 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Veselo Novo leto (pester glasbeni spored) - vmes ob 8.00 Novoletna čestitka — 8.05 Pisan spored veselih narodnih pesmi — 9.00 Za pionirje: Vida Brest: Rojenica pod gorami — 9.3o Lepe melodije — 10.00 Od hladne vojne k mirnemu sožitju — 10.15 Delovni kolektivi čestitajo — 11.30 Leto dni nove skupščine — 11.50 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.45 Lahka glasba — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavne melodije — 15.30 Andre Maurois: Dežela 36.000 želja (Priredil Lojze Krakar) — 16.10 V valčkovem ritmu — 16.30 Zabavno novoletno popoldne — 18.00 Prikaz gospodarske graditve 1954 — 18.30 Promenadni koncert — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Hej oblaki preko polja — Kam? — 20 40 Orkestralna glasba — 21.00 »Glasba ne pozna meja« — 22.15 do 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba —- 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba) i X » 1 * O •" Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 31. dec. ob IS: Oskar Wtichner: »Pastirček Peter In kralj Briljan-tln«. Zaključena predstava za teren Huje. Prihod Dedka Mraza. Sobota, 1. Jan. ob 20: Saroyan-Sartre: »Glejte, Amerika«. Izven. Mladini prepovedano. Nedelja, 2. jan. ob 12.30: Oscar Wtlch-ner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Zaključena predstava za tovarno Pletenina v Kranju. — Prihod Dedka Mraza; ob 16: Oscar Wilchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Izven in za podeželje VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 31. dec. ob 15: Saša Škufca: »Trnuljčica«. Pravljična igra s petjem in plesi v štirih dejanjih. Režija prof. Jože Tomažič, scena Srečko Tič, godba Viktor Fabiani, plesi Metka Wissiakova, dirigent Rado Kleč. Mladinska predstava. Vstopnice razprodane. Sobota, 1. Jan. ob 19.30: Saša Škufca: »Trnuljčica«. Abonma premierski. Vstopnice v prodaji. Nedelja, 2. jan. ob 14.30: Saša Škufca: »Trnuljčica«. Za okolico. Zveze z vlaki ugodne. Vstopnice v prodaji. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 3. Jan. ob IS: Hofmazm-Hamisch: .Admiral Bobby«. Izven abonmaja. Sreda, S. jam. ob 20: John van Druten: »Grlice glas«. Premierski abonma in izven. Nedeljska zdravniška dežur. služba mesta Celja: Dne 1. januarja 1955: dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. — Dne 2. januarja 1955: dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. DROBNI OGLASI SLUŽBO DOBIJO: dva skladiščnika z najmanj dveletno prakso; dva mezdna knjigovodja s prakso ali brez nje; dva materialna knjigovodja; administrator z večletno prakso in po možnosti z znanjem stenografije; več gradbenih tehnikov s prakso ali brez prakse; več gradbenih delovodij s prakso ali brez prakse, na visokih, nizkih in industrijskih zgradbah; več gradbenih inženirjev s prakso ali brez nje; kalkulant z najmanj petletno prakso, ki mu je zajamčeno komfortno stanovanje, vseljivo v januarju; analitik z najmanj petletno prakso, ki mu je zagotovljeno stanovanje. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Splošno gradbeno podjetje »Primorje« Ajdovščina 4299 ! MOJSTRA strojno - ključavničarske stroke, z daljšo prakso, za vodstvo režijskih delavnic, sprejmemo. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj ali po sporazumu. Ja-‘viti se na Tovarno farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«, Ljubljana, Celovška cesta 135. ARHITEKTE, TEHNIKE im INŽENIRJE STATIKE za gradbeno projektiranje v Ljubljani sprejmemo takoj. Pismene ponudbe pod šifro »Projekt 1955« je poslati na oglasni oddelek »Ljudske pravice«. 4394 FIZIKALNI INSTITUT »Jožef Štefan« SAZU, Ljubljana, Jamova 55 išče elektrotehnika. Vse informacije in upravi. 4392 KEMIČNI INŠTITUT »Borisa Kidriča« Slovenske akademije znamosti in umetnosti v Ljubljani raapisuje mesto izvežbane pisarniške moči. Predpogoj, perfektna, v nemški korespondenci in strojepisju. Zaželje-no znanje stenografije ter vsaj pasivno angleščine. Prejemki po uredbi. Predvidena dopolnilna plača. Pismene ponudbe na naslov: Kemični inštitut »Borisa Kidriča« SAZU, Ljubljana* Hajdrihova ulica 19 4391 PLETILJO in VAJENO, kvalificirano iščem. Nastop službe takoj, Kupujem tudi pletiihski stroj š>t. 5 alli 6. Naslov v oglasnem oddelku. RAZPIS. Zavod za soc. zavarovanje za mesto in okraj Ljubljajia sprejme v službo na sistemizirana delovna mesta 5 pravnih referentov. Pogoj; diploma pravne fakultete. Prošnje s priloženim življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve se vlagajo pri Zavodu za soc. zavaroviamje za mesto in okraj Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 4388 RADIJSKI APARAT mamke »Philips« naprodaj. Ogled vsak dan od 9—15 pri Atamasijevič, Vič 99-a (župnišče). CRN MOŠKI PLAŠČ, predvojno blago, sil podloga, poceni prodam. Goanol, Poljanska 12-1., Ljubljana. RAZPIS. Upravni odbor Okrajnega higienskega zavoda v Cedjiu razpisuje mesto zdravnika — pomočnika upravnika ^ s takojšnjim nastopom. Osnovna in dopolnilna plača po uredbi. Pogoji za sprejem: zdravnik - higienik ali vsaj dovršen staž, ker je dana možnost specializacije iz higiene. Prošnje vložiti na upravni odbor z navedbo dosedanjih zaposlitev. c 37 Trgovsko podjetje KINO »TB1GLAV« Avstrigski film »Srce lažno bije« tednik. V glavni vlogi: O. W. Fischer, Ruih Leuwerik in Karl Wesry. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje Spored za petek, 31. decembra KINO »UNION«: Amer. barvna risan- j ka: »Pepelka«. Tednik. Predstave. ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. — Ob 10 in 13 isti film po znižani ceni 30 dinarjev. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V soboto, 1. jan. ob 22 premiera amer. filma: »Kapitan Kidd«. V glavni vlogi Barbara Briftton in Charles Laughton. KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. V glavnih vlogah Inge Landgre in Peter Lindgren. — Ob 9 matineja amer. risanke: »Pepelka« po znižani ceni > 30 din. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »SLOGA«: Ameriški barvni film: »Mo ul in Rouge«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. i Ob 10 matineja istega filma. Pro- j da j a vstopnic od 9.30—11 in od 14 1 dalje za popoldanske predstave, za i matinejo pa od 9—10. V glavnih1 vlogah Jose Ferrer, Zsa-Zsa Gabor | in Collette Marchand. KINO »SOCA«: Angl. film: »Zadnji Tren to v slučaj«. Tednik. Predstavi . ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 17 dalje. V glavnih vlogah Margaret Lockwood in I Michael Wilfing. 1 KINO »LITOSTROJ«: Angleški film: , »Jassy«. Predstava ob 20. Prodaja I vstopnic uro pred pričetkom pred- | stave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Praznik v Rimu«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAV2«: Ameriški film: »Najboljša leta našega življenja«. Predstavi ob 18 in 20. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški film: »Sestrična Rahela«. Predstavi ob 17 in 19. Ob 21 angleški barvni film: »Melba«. — »SVOBODA«: Ameriški barvni film: »Melba«. Predstavi ob 16 in 18. Spored za soboto, L Januarja KINO »UNION«: Ameriški barvni film-risanka: »Pepelka«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. ob 10 in 13 po znižani ceni 30 din. Prodaja vstopnic za redne predstave od 9—U in od 15 dalje, za predstave po znižani ceni pa uro pred pričetkom predstave. Ob 22 premiera ameriškega filma: »Kapitan Kidd«. V glavnih vlogah Barbara Britton in Charles Laughton. KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, , 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: I Inge Langre in Peter Lindgren. — i Ob 10.30 matineja amer. risanke: | »Pepelka«. KINO »SLOGA«: Premiera francoskega filma: »Afera Mauriziius«. Ted- i nik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. ' Ob 10 matineja istega filma. — V glavnih vlogah Eleonora Rossi-Drago, Charles Vanel in Daniel Gelin. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. KINO »SOCA«: Nastop dresiranih živali. Predstavi ob 17 in 19. Prodaja vstopnic pri blagajni kina »Soča«. KINO »TRIGLAV«: Avstrijski film: »Srce lažnivo bije«. Tednik. — V glavni vlogi O. W. Fischer, Ruth Leuwerik in Karl Wery. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—U in od 15 dalje. KINO »SlSKA«: Argentinski film: »Kalne vode«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Angleški barvni film: »Jassy«. Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »PLAVŽ«: Ameriški film: »Najboljša leta našega življenja«. Predstave ob 16, 18 in 20. — »RADIO«: Ameriški film: »Praznik v Rimu«. Predstave ob 16, 18 in 20. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški film: »Sestrična Rahela«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — »SVOBODA«: Danski film: »Ni še prepozno«. — Ob 15 ameriški film: »Veliki valček«. Spored za nedeljo, 2. januarja KINO »UNION«: Ameriški film: »Kapitan Kidd«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Barbara Britton in Charles Laughton. Ob 10 matineja ameriškega barvnega filma-risanke: »Pepelka« po znižani ceni 30 din. KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah Inge Langre in Peter Lindgren. — Ob 10.30 matineja ameriškega barvnega filma-risanke: »Pepelka« po znižani ceni 30 din. KINO »SLOGA«: Francoski film: »Afera Maurizius«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavnih vlogah Eleonora Rossi-Drago, Ch. Vanel in Daniel Gelin. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. KINO »SOCA«: Nastop dresiranih živali. Predstavi ob 17 in 19. Prodaja vstopnic pri blagajni kina »Soča«. KINO »TRIGLAV«: Avstrijski film: »Srce lažnivo bije«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. V glavnih vlogah O. W. Fiscer, Ruth Leuwe-rik in Karl Wery. Zadnjikrat! KINO »SlSKA«: Argentinski film: »Kalne vode«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat! KINO »LITOSTROJ«: Angleški barvni film: »Jassy«. Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KRANJ: »STORZlC«: Ob 10 in 13 ruski barvni film: »Kameniti cvet«. Ob 15, 17 in 19 ameriški film: »Sestrična Rahela«. Ob 21 ameriški film: »Veliki valček«. — »SVO- BODA«: Ruski barvni film: »Kameniti cvet«. Predstavi ob 9 in 15. Ob 17 in 19 danski film: »Ni še prepozno«. KINO »SISKU« 1 Argentinski film »KALNE VODE« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. LjuMjana, Wolfo%a 1 Želi vsem dobaviteljem in odjemalcem zadovoljno novo leto 1955 in nudi v veliki izbiri: tekstilno blago, konfekcijo, obutev, perilo, pletenine, volno, parfumerijo, galanterijsko blago in vse otroške potrebščine v poslovalnici »Sneguljčica.« Naša reklama je: nizke cene - dobra postrežba VICKI BAuM . 'i M . Na Dunaju se je začel Griša Čirikov učiti violine in učitelj si je mnogo obetal od njega. Gospod Cirikov je sodeloval pri majčkeni reviji, ki so jo izdajali Rusi. V kuhinji je madame Cinkava spackala nekakšno kremo za obraz, o kateri je trdila, da jo Pavlova stalno uporablja. Helena se je potikala po Kartnerstrasse, ogledovala izložbe lepih trgovin in nobene podrobnosti razstavljenih oblek ni prezrla; v zadnji sobi, ki jo je delila z obema hčerama Čirikovih, si je uredila krojaško delavnico, v kateri je šivala sebi, družini in potem še posameznim ruskim znancem obleke, ki so bile narejene površno, vendar pa zelo okusno. Ko ji je bilo štirinajst let, je za silo vzgojena nehala hoditi v šolo in vstopila kot vajenka v neko veliko krojaško delavnico. S petnajstimi leti so jo vzeli od šivalnega stroja in jo porabili za prikazovanje oblek. Kupci, ki so prihajali iz podeželskih mest, so jo nerodno snubili. Helena se je delala, ko da jih ne sliši. »To je ruska velika kneginja,« je pošepnila lastnica salona strankam. Helena je bila utrujena in ozlovoljena, ko je prihajala zvečer domov. Madame Čirikovi je s trpečim glasom pripovedovala o preizkušnjah, ki jih je morala spet prestati prav tistega dne. Ko je bila posoda pomita, je privlekel Griša v kuhinjo stojalo za note in gosli, da bi lahko nemoteno vadil. Tenki glasovi so odmevali skozi staromodna steklena vrata. Hčeri čirikovih sta razdrli samovar in njegove medeninaste dele lepo očistili. Čirikov je polagal pasjans in pri tem tiho stokal, če se ni steklo. Gospa je postavila predse košaro s svilenimi nogavicami, ki jih je bilo treba zašiti. »Kratka krila si je izmislil hudič,« je dejala ogorčeno. Košara je ostala pred njo in roke je položila v naročje. »Ne morem več,« je dejala madame čirikova z dramatično vdanostjo v bridko usodo. Dekleti sta se začeli prepirati. Griša je pomolil glavo skozi steklena vrata. »V tem hrupu se ne morem osredotočiti,« je zagodrnjal. Čirikovi so zmeraj stanovali v pretesnih stanovanjih, nikoli niso zaslužili dovolj denarja. Gospa je delala dolgove, da bi druge poravnala. Čirikov je kdaj pa kdaj segel visoko, da je vložil v podjetje kakega drugega Rusa dve sto avstrijskih šilingov. Iz teh podjetij nikoli ni bilo nič prida. Helena je sedela molče med drugimi, ona ni spadala mednje. Skrbno si je loščila nohte, si prišila na bluzo nov okrasek in si pripela pajčolan na klobuk. Iznenada je dobila gospa svoj napad. Bila je skrivnostna bolečina v hrbtu, ki je ni znal noben zdravnik pojasniti ali vsaj najti. Stokajoč, naslonjena na svojega moža in ob sočutnih pogledih svojih hčera se je opotekla v spalnico. Heleni so naročili, naj pripravi vrečice z vročimi otrobi, tem edinim sredstvom, ki ji je menda pomagalo. »Komedija!« je dejala polna odpora. Jezila se je, kadar je morala biti sama z Grišo v kuhinji, kajti Griša se je bil znova zaljubil v rejenko. »Poskusila bi z britjem,« je dejala v žargonu manekink, ko je približal svoj obraz njenemu. »Brijem se dvakrat dnevno,« je zagotavljal Griša in to je bilo res. Vzlic temu so bila njegova lica hrapava in modra. »Močna rast kocin je znak temperamenta,« je dejal užaljeno in vendar ponosno in spet stisnil gosli pod brado. »Ti ne veš. kaj se godi v meni,« je rekel in zaigral. »Saj sploh nočem vedeti,« je odgovorila Helena. Kuhinjo je napolnil zoprn duh po vročih otrobih. Helena je pripravljala vrečice, narejene iz starih nogavic gospoda Čirikova; celo njenim prstom se je to gnusilo, vsakemu posebej. Griša je odložil gosli in segel po njej, ko je hotela zapustiti kuhinjo. Pahnila ga je od sebe. »Kaj ti pa pride na misel?« je kriknila nanj pritajeno, da oni v sobi ne bi slišali Iznenada so ji pritekle debele solze po licih, čisto proti njeni volji. »Za božjo voljo,« je dejal Griša. »Za božjo voljo, Helenca, kaj ti pa je? Kaj ti je?« »Pusti me, tako sem nesrečna,« je zamrmrala in zaloputnila vrata za seboj. Griša je pobral gosli. ,Da nisi tako brezsrčna, bi bila srečnejša,* je pomislil. Helena sama ni prav vedela, ali ji je šestnajst ali sedemnajst let, ko jo je gospod Leibel, upravnik in lastnik krojaškega salona, vzel s seboj v Pariz. Bil je topel septembrski dan in Leibel se je napotil v Pariz, da bi si ogledal in kupil nove modele. »Vi imate dober okus in se razumete na stranke, Leni. V Parizu bi mi lahko pomagali. Potne stroške boste pri tem zaslužili,« je dejal stvarno. Toda Helena je natanko vedela, kaj je to vabilo pomenilo. »Premislila bom,« je odgovorila, čeprav je bila že trdno sklenila, da se odpelje z njim. »Hoteli boste, da bi bila lepo oblečena. Našo tvrdko moram zastopati dostojno,« je dejala dva dni pozneje. »Potrebujem samo še ročno torbico, toda nekaj boljšega, ceneno že imam,« je dejala zadnji dan. »Ne vem še, ali me bosta moja rednika pustila,« je dejala spet, čeprav ni mislila na to, da bi Čirikovim o tem sploh kaj omenila. In tako se je zgodilo, da je bil ,Stari*, kakor so klicali Leibla v podjetju, sila nestrpen in da je imenitno opremil Heleno, preden je v zadnjem trenutku sprejela povabilo, po katerem bi bila vsaka manekinka kar hlastnila. ■m 3 DELOVNI KOLEKTIV TRGOVINE S POHIŠTVOM „POHISTVO" LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 6 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBA VUEUEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1955! NUDIMO VAM RAZNOVRSTNO SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO PRVOVRSTNE IZDELAVE PO NAJNIŽJIH CENAH - DELOVNI KOLEKT NARAVNI KAMEN LJUBLJANA KOLODVORSKA 32 TEL. 20-210 NB 604-T-321 ŽELI VSEM DELOVNIM LJ DOMOVINE SREČNO IN U5 IV PODJETJA UDEM ŠIROM NAŠE 5PEŠNO NOVO LETO! Par ti mn okrajna zveza društev za telesno vzgojo Maribor ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1955 Ščetkama Maribor Pipuševa ulica 12 želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in veselo novo leto 1955 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TRAKOV V, LJUBLJANA, ZG. HRUŠICA 14 ŽEU VSEM POSLOVNIM PRIJA-TEUEM IN DELOV. LJUDSTVU L J SREČNO IN USPEŠNO GsO NOVO LETO 1955 TRGOVSKO PODJETJE ^^ LJUBLJANA, Trubarjeva ulica 1 čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspešno novo leioi Ljudski odbor mestne občine Zagrele ob Savi čestita vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu ZAGORJA SREČNO NOVO LETO 1955 in jim želi čimveč uspehov pri naporih za izgradnjo socializma S s s s s s s s -S s s s "S Hudnika rjavega premoga Zagorje 1 želi najboljše želje svojemu kolektivu za NOVO LETO 1955, enako želi tudi vsem kolektivom Ljudske republike Slovenije GOSTINSKO PODJETJE ZAGORJE želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto 19 55 in se priporoča za obisk v svojih obratih: Hote! Kum, Križišče, Rudar, Pri Kmetu, Apnenice, Kolodvor, Planina, Pri Frančku, Kotredež, Ravenska vas, Pri Petru, Na Lokali, Pri Knapu, Na Oberziji, Pod Klancem Gostinska podjetja Zagorje o/S »STAVBA« POLJE ŽELI VSEM INVESTITORJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1955 GRAND HOTEL fOPLICE-Bled želi vsem cenjenim gostom in vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1955 KOLEKTIV OPEKARNE PTUJ Z OBRATI ŽABJAK IN JANEŽOVCI želi srečno in uspešno novo leto 1955 tsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije Mestna klavnica Zagorje želi svojim odjemalcem srečno in uspehov polno leto 1955 Mizarstvo Trnovo LJUBLJANA - TRNOVSKI PRISTAN 20 a želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspeha polno leto 1955 in se priporočamo v nadalje! Vsem svojim poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1955 »CREVARNA« LJUBLJANA, Poljanska cesta 55 UPRAVA KAVALAR JOŽE, JESENICE, soboslikar in pleskar želi vsem delovnim ljudem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 Industrije kovinskih izdelkov MARIBOR, CESTA ZMAGE 13 ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 Kolektiv LETOVIŠČA »BORL« želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije uspešno novo leto 1955 Delovni kolektiv Tovarne čipk in vezenin-Bled iskreno želi vsem sorodnim podjetjem, trgovskim prijateljem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1955 in jim čestita k do sedaj doseženim uspehom v graditvi socializma Delovni kolektiv Piri phim In s! Jesenice iskreno želi vsem potrošnikom, sorodnim podjetjem in vsemu delov, ljudstvu srečno in veselo novo leto 1955 »Avtoservis« Jesenice iskreno želi vsem svojim naročnikom, trgovskim prijateljem ter vsemu delov, ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 ^\vj\\v^\\\vv\\\xvxv^vsvvv^vyxvvx\xxxvxvxvxxvvvx^ XXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX>XX\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X''>X\.\VSXVvXV\X v Upravi in delovna kolektiva kina „Tpitj!av“ in ^SiŠkci* ŽELITA VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1955 ^J'NWXVV'i>;X^VN:^^>>>>^XX>^XS>XV\X>XV>XV'>X>XXX>>^N>>XNX>XNNVCW>^X>XXXXXV>iXV \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ezarna TOVARNA PLEMENITIH JEKEL mi 5 mm. mm? w~'/- Wm NAŠE KVALITETE —-Nad 100 kvalitet S M in elektro-jekla. Lepirana konstrukcijska jekla z.a cementiran je in poboljšan je, jekla za ventile, peresna jekla, jekla aa kroglične ležaje, jekla ta paru e turbine in legirana jekla vseh vrst. Visoko legi rama orodna jekla za utope in brzorezna jekla-Specialna jekla — odporna proti obrabi, proti žganju, proti rjavenju, toplotno odporna jekla ter jekla z visokim električnim uporom. NASI IZDELKI — Ulitki za strojegradnjo, za brodo-gradnjo, za industrijo parnih kotlov, za avionsko. avtomobilsko in vagonsko industrijo itd. — Odkovki: kolenčaste osi, ladijske osi, lokomotdvske in vagonske osi ter specialni komadi po naročilu in načrtih. — Valjani profili. — Pnevmatsko orodje in rezervni deli — Industrijski noži za lesno, papirno, tekstilno, tobačno in kovinsko industrijo. — Krožno žage in segmenti za hladno rezanje kovin. — Kolesne dvojice aa jamske in gradbene vagonete. — Listnate in Spiralne vzmeti za avtomobile. vozove in stroje. — Jeklene krogle in cylpebsi za mletje cementa in rude- — Brzorezno orodje; strugarski noži, Spiralni svedri in rezkarji iz lastnega brzoreznega jekla BRW. NASE IZVRŠITVE — Mehanska obdelava, groba in fina za vse naročene uflitke in odkovke — Termična obdelava vseh naročenih in poslanih komadov. KOLEKTIV ZELI VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 Ravne na Koroškem SLOVENIJA—JUGOSLAVIJA "■■■■■■■■■■n KOLEKTIV VELETRGOVSKEGA PODJETJA »PANONIJA* PTUJ Zeli vsem svojim ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO TER USPEHA POLNO NOVO LETO 1955! 99 Tovarna organskih barvil - Celje želi vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1955 Priporočamo se s svojimi proizvodi; žveplena »Tobotion« reduktivna »Tobanon« in kisla »Tobacid« barvila, uporabna'v tekstilni in usnjarski industriji A\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ Avtobusni premet ŽELI VSEM POTNIKOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1955 tclfc 4 $ S, .nXXXXXXNJS»>^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ mm. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■»■■■■■■lin ^\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ TEKSTILNtOMET Trgovsko podjetje za promet s tekstilom na debelo Beograd, Uzun Mirkova 8 čestita za novo leto 1955 vsem poslovnim prijateljem DELOVNIM KOLEKTIVOM POSLOVNO VEZANIH PODJETIJ IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO V CILJU PRIZADEVANJA ČIMPREJŠNJE IZGRADNJE SOCIALIZMA rKMXf HDROMOHIftZA MONTAŽNO PODJETJE ZA HIDROELEKTRARNE IN SPLOŠNO MONTAŽO MARIBOR ^ 'VXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ iiiiiraiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiniiiniiiiiiMiioiinnp OGLASE ZA BEOGRAJSKO IN ZAGREBŠKO IZDAJO BORBE SPREJEMAJO UPRAVA IN PODRUŽNICE LJUDSKE PRAVICE MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1955 VAM ŽELI KOLEKTIV Marijan Badel ti TOVARNA LIKERJEV IN RAFINERIJA obrati ZAGREB — SESVETE List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrik« telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefort 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo ra ;■ Podjetja v skupnosti lugoslovarjklh Železnic LMona čestitajo ob koncu leta vsemu delovnemu ljudstvu k doseženim uspehom z željo, da bi bilo leto 1955-leto novih delovnih zmag v prospeh naše socialistične domovine. Direkcija jugoslovanskih železnic Ljubljana Železniško transportno podjetje Ljubljana Podjetje za vzdrževanje proge Ljubljana Podjetje za vzdrževanje proge Maribor Podjetje za vzdrževanje proge Celje Podjetje za vzdrževanje proge Novo mesto Podjetje za vzdrževanje proge Jesenice Podjetje za vzdrževanje proge Gorica Podjetje za vzdrževanje proge Postojna Podjetje za vzdrževanje proge Pula Podjetje za popravljanje strojev Maribor Podjetje za popravljanje voz in strojev Ljubljana-Šiška Podjetje za popravljanje voz in strojev Gorica Podjetje za popravljanje voz Ptuj Podjetje za popravljanje voz Dobova Železniško podjetje za signalne naprave Ljubljana Podjetje za progovne naprave Ljubljana-Šiška Železniško elektro podjetje Ljubljana Železniško podjetje ^Kamnolom Verd66 Železniško projektivno podjetje Vsem delovnim ljudem, svojim odjemalcem m dobaviteljem želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 GROSISTIČNO PODJETJE S ŠPECERIJSKIM BLAGOM £&onom LJUBLJANA, TITOVA C. 12 Kolektiv trgovskega podjetja Kurivo Ljubljana, Masarykova želi vsemu delovnemu ljudstvu širom po naši domovini srečno in zadovoljno novo leto 1955 SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA želi uspehov polno novo leto 1955 svojim poslovnim prijateljem (flOUB L J A N A j) zeli vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delov nemu ljudstvu obilo uspe hov v novem letu 1955 ^\\\\>\\>\\\\\\>\\\\\\\\\\\\\^^^ f I f f Delovni kolektiv tovarne kovinskih izdelkov in livarne ¥ i TK KAMNIK želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1955 L DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE UPOGNJENEGA POHIŠTVA KAMNIK žeti vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE BLED ISKRENO ČESTITA VSEM SVOJIM VOLIVCEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DOSEŽENIM USPEHOM V LETU 1954 TER JIM ŽELI, DA BI TUDI V NOVEM LETU 1955 DOSEGALI ŠE LEPŠE USPEHE V GRADITVI SOCIALIZMA »AVTOSERVIS« - KRANJSKA GORA SREČNO V LETU 1955! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE PREDDVOR ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO NOVO LETO H mi imč* DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OBUTVE Tovarni usnia »RUNO« IRŽiČ želi vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine mnogo uspehov v novem letu 1955 EV PRODAJNO OSEBJE NJENIH 87 INDUSTRIJSKIH PRODAJALN ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM VELIKO POSLOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU Štirih Franc DRŽAVNI TESARSKI MOJSTER Tržič ŽEU MNOGO USPEHOV V LETU 1955 Uprava z@m!iišc uprava vpcšov&d Komunalni obrati Tržič želi vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v novem letu 1955 ŽAGA TRŽIČ Sv. Ana — Podljubelj želi svojim cenjenim odjemalcem veliko uspehov v novem letu 1955 g Trii želi svojim odjemalcem mnogo uspeha v novem letu 1955 KLEPARSTVO VODNO INŠTALATERSTVO TRŽIČ ždi svojim naročnikom moogo uspehov v novem leta 1955 Pekarija • Tržič ŽEU SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO 1955 DELOVNI KOLEKTIV L želi vsem delovnim ljudem Tržiča mnogo uspehov v novem letu 1955 Bombažne predilniceintkalnice TRŽIČ ŽEU OB PREHODU V NOVO LETO 1955 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE LEPE SOCIALISTIČNE DOMOVINE MNOGO USPEHOV PRI DELU! lenarita lepenke želi svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem de- fm w.. v* lovnim ljudem veliko uspehov v letu 1955 88,.^ ‘ gl Tržiška tovarna kos in srpov - Tržič želi svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem veliko uspehov v novem letu v- tKmetijska zadruga Križe ni v* v Trzic a ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1955 Kmetijska zadruga Sv. Katarina ŽFTT SVOJIM ODJEMALCEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1955 DELOVNI KOLEKTIV »Avtoservisi« & v Mehanična delavnica, bencinska črpalka, tovorni in osebni promet želi vsem svojim naročnikom, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in zadovoljno novo leto 1955 LESNO GALANTERIJSKI OBRAT SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PLAVŽ Jesenice na Gorenjskem želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1955! TRGOVSKO PODJETJE piaatfea J.aifnin pasžatta&uca Jesenice ŽELI VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO 1955 Sova - Jasnite želi vsem investitorjem, poslovnim prijateljem, vsem sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 PREŠERNOVA CESTA Z VSEMI SVOJIMI ODDELKI Trgovsko podjetje RIBNIK Jesenice na Gorenjskem iskreno želi poslovnim prijateljem in vsem sorodnim podjetjem ter vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1955. Tudi v letu 1955 bomo / dragocenimi devizami pomagali socialističnemu gospodarstvu k Še večjim uspehom r. i i I I i j i m KINO B1ED z okrepčevalnico želi vsem svojirn cenjenim obiskovalcem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1955 in obljublja, da bo tudi v prihodnje vestno skrbel za najboljšo izbiro domačih in tujih filmov ELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM ltM$SA«rST8ICA KOLEKTIVOM IN SVOJIM LESONIT POSLOVNIM PRIJATELJEM TER JIM ŽELI ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV V »STREŠNA KRITINA« Temno — svetlosive _ barve, zaio odporna proti sončnim žarkom pocenjuje m razbremenjuje strešni stol Trdna proti upogibu — nelomljiva — elastična — okusna — vodo-odporna — higienična — lahka — obdelovalna — ekonomična, zato konkurenčna. Dobava promptna! V merah 565 X 565 X 4 mm — V teži 4 kg na m* Vsestransko uporabna! Izdeluje kakovostne lesovinske plošče v trdi, v poltrdi in porozni izvedbi. Navadna standardna velikost 5200 X 1700 mm, debelina 3 do 5 mm, izolirke 8 do 12 mm. Kakovost lesonita — Ilirska Bistrica osvaja inozemska tržišča: zahodno-evropske države, Bližnji in Daljni vzhod in tudi drugod. Uporabnost je vsestranska! Mizarstva uporabljajo lesonit za izdelavo pohištva in za razna druga mizarska dela. Gradbeništvo uporablja lesonit za opremo stanovanj in lokalov, za strehe, za zvočno in toplotno izolacijo. Industrija uporablja lesonit za vsakovrstna industrijska dela in opremo, za oblogo železniških voz, ladijske oprave, avtobusnih in avtomobilskih karoserij, prikolic itd. ’ Lesonit uporabljamo tudi za dela na razstavnih prostorih tako na domačih kakor mednarodnih velesejmih, razstavah ipd. NOVEM LETU Telefon 30 ILIRSKA BISTRIC % Brro'av: LESONIT »LJUDSKA PRAVICA« *',J0'x^vv*>^^^'^'-VNXxxxxxxxxxxxxvx\xxxxxxvxxxxxxxxxxx\xxsvxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxvxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvv>.v*vvxxxxxxxy •■•■«•«»• DELOVNI KOLEKTIV tovarne furnirja in vezanih plošč SEDEŽ: PIVKA OBRATI: PIVKA PRESTRANEK ILIRSKA BISTRICA BAČ POSLOVALNICE: LJUBLJANA ZAGREB BEOGRAD žefi vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1955. Vam vse vrste vezanih in mizarskih plošč — plemenite vrhnje ia slepe furnirje z veliko izbiro specialitet, kot orehova korenina, razni niazeiji, javor ptičar, rebraš itd. — rezan les iglavcev in listavcev — lahko embalažo iz fumiija in vezanih plošč, lesene kocke za tlakovanje, stolice in drugo lesno galanterijo. *se vrste hlodovine za furnir, luščenje in žago. <\\\\\\\\\WOTWVR\\\\VVCTO\> SVXXXXXXVXVXXXX«VVXXXXXVXVXXXXXXXXXXXXXXXXNXXVNVXXXXXXNXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXXXXXXXXXX' KOLEKTIV Uprave Postojnske jame Postofna želi vsem delovnim kolektivom in obiskovalcem mnogo sreče in uspehov v novem letu 1955. — Ob tej priliki vabimo vse naše državljane, da obiščejo naše prirodne in kulturne znamenitosti: Postojnsko jamo, Jamski grad, Rakovo kotlino, istočasno priporočamo vsem tudi obisk Škocjanskih jam pri Divači Delovni kolektiv čestita vsem delovnim kolektivom in potrošnikom električne energije k Novemu letu 1955 ter jim želi še mnogo uspehov pri graditvi naše skupnosti. — V novo leto stopamo z obvezo, da bomo storili vse za redno dobavo električnega toka in elektrifikacijo naših vasi lolmin Občinski ljudski odbor Rakek želi srečno in uspeha polno novo leto 1955 vsem svojim občanom Okrafna obrtna ihornka Sežana ždi vsem svojim članom mnogo sreče m uspehov pri razvoja našega obrtništva Gozdno gospodarstvo Postojna Želimo vsem svojim, poskwnim.prijateljem, gozdnim dcUracem inosta-lim-delovnim kolektivomnmogo sreče m delovnih uspehov v novem letu 1955. —Nudimo vsegoz dne asortimente-po najnižjih dnevnibeenah <» »LJUDSKA pravica« Okrajni ljudski odbcr Vsem kolektivom ter vsemu delovnemu ljudstva okraja, mesta, oziroma občine čestitamo k doseženim uspehom v letu 195-4 in želimo vsem v novem letu obilo sreče in ie večjih uspehov Naj bo leto 1955 leto novih zmag v boju za napredek in srečo delovnega ljudstva Delovni kolektiv CEMENTARNE TRBOVLJE V letu 1955 želimo cenjenim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu obilo uspeha socialistične domovine Izdelujemo kvalitetni portland cement Kolektiv trgovskega podjetja IZBIRA, TRBOVLJE želi vsem delovnim kolektivom m svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1955, ter se priporoča za obisk v poslovalnicah: Na Tereziji (Pozno). Pod Terezijo (Radej) Na njivi (Paš), Špecerija (Dežman), Trbovlje II (Rozman) Trgovsko podjetje Za izkazano pomoč in sodelovanje v minulem letu 1954 se naj lepše zahvaljujemo ter želimo vsem podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje srečno in uspešno leto 1955 LOMO TRBOVLJE MK ZKS TRBOVLJE MO SZDL TRBOVLJE VESNA Celje, Cankarjeva 2 priporoča nakupe v svojih poslovalnicah: »GALANTERIJA« v Stanetovi ulici, »DROGERIJA« (prej Sanltaa) v Preiemovi ulici. »PARFUMERIJA« na Trgu V. Kongresa Dobro blago, solidna postrežba, primerne cene Želimo vsem stojim odjemalcem mit in uspehov polno noro leto 1955 KOVINSKO ELEKTRO INŠTALATERSKA DELAVNICA TRBOVLJE Seli vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1955! IzvrSojemo vsa popravila radioaparatov, električne in vodovodne inštalacije, opravljamo stavbno in galanterijsko kleparstvo, ter ključavničarska dela Trgovsko podjetje na veliko Kita Breiice želi svojim dobaviteljem in odjemalcem uspeha polno novo leto 1955 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost ROG TRBOVLJE pri gradnji socializma. r nmšlh postovatniemh Pleriak, M trgu, Poklšek InJSptmc boMe po-sneženi z nakrnmtntm Tveibnme-somini 1 Vsem svojim poslovnim prijateljem želimo srečno noro leto 1955 ter želimo, da se bi v tem letu poslovni stiki okrepili KOVINSKO PODJETJE GORENJE g. I Opek&Kiut očju&ečna-JiukoA/ž&ik. I Kolektiv želi vsemu delovnemu ljudstvu, predvsem pa svojim -poslovnim prijateljem, srečno novo leto 1955 in mnogo uspehov pri gradnji socializma i TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA TRBOVLJE želi vsem svojim strankam in vsemu .^lovnemu ljudstvu naje domovine uspeha potno'novo teto 1955 V vseh naših poslovalnicah boste hitro in solidno postreženi | | Okrajni ljudski odbor Okrajni ljudski Brestanica že K svojim občanom uspehov polno novo leto 1955 ter nadaljnih zmag v izgradnji socializma Kolektiv SPLOŠNO TRGOVSKEGA PODJETJA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU želi svojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto Uprava in kolektiv podjetja Eiektro Trbovlje želi vsem delovnim kolektivom, potrošnikom in poslovnim prijateljem srečno in veselo novo leto 1955 BRIVNICE TRBOVLJE »SLAVICA«, »ZORA«, »VERA«, »BEVŠKO« telijo vsem cenjenim obiskovalcem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto Ghadite&j Jjfj&M&ie. Gradbeno podjetje ieli vsem delovnim ljudem iirom naše domovine, veselo in uspeha polno leto 1955, z željo, da s Čimprej dosežemo popolno •ti&Kh idej Trgovina z mešanim blagom se pridružuje čestitkam k novemu letu MERKUR CELJE Solidna postrežba, nizke cene! PLESKARSTVO-FOTO-REKLAM SERVIS TRBOVLJE se priporoča ra cenjeno narofilo in želi vsem delovnim Hudem srečno in uspehov polno novo leto 1955 Zadružno trgovsko podjetje VINO SLOVENSKA BISTRICA Nudi dobra Štajerska vina in vina iz drugih republik, odprta in v buteljkah želimo vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955 ELEKTROINSTALACIJA slovenska bktrica želi vsem svojim strankam obilo uspeha v letu 1955 MESNINE CELJE, TEHARSKA 3 ■udi kvalitetne mesne izdelke Srečno in uspehov polno novo leto želimo vsem drfa?ljanom FLRJ H Srečno, sadovoljno in uspehov pol- || p no novo leto 1955 želi vsem de- {= H lovnim ljudem in vsem odjemalcem jm Trgovsko podjetje VITAMINKA TRBOVLJE E mmm Delovni kolektiv M ¥ig®gia© aM©lk®¥ želi vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu širom naše socialistične domovine obilo uspehov v leti 1955 EXPORT - IMPORT ŽELI VSEM SVOJIM GOSTOM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956 Mnogo gospodarskih uspehov v nastopajočem let« i955 ždi vsem delovnim ljudem naše domovine [zdelujemo vse vrste raznih pletenin - kupujte naše izdelke Pogozdovali in uslužbenci pri upravi za želijo vsem delovnim kolektivom in ostalim prebivalcem kra&kega področja mnogo sreče in Tndi v 1 uspešnejšo pogozdovanje kraškfb gofičav na teritoriju okraja Sežana SLfc ,rebizredgtrm ganskega okraja in rrsem državljanom naše socialistične domovine pošilja prisrčne čestitke in najboljše želje za nove uspehe v naporih za zgraditev srečnejše in lepše prihodnosti v bratski skupnosti vseh jugoslovanskih narodov v novem letu 1955 Husu Gorita TRGOVSKO PODJETJE AVTO - JADRAN KOPER tel. 82 želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspeha polno novo leto 1955 Avfoprevoz čežana čestita vsem delovnim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem k novemu letu 1955. Vršimo vsa popravila motornih vozil kvalitetno in konkurenčno Srečno in uspeha polno novo leto 1955 želi vsem delovnim kolektivom poslovnim prijateljem in našim potrošnikom z obvezo, da se bomo tudi v novem letu potrudili s solidno postrežbo Delovni kolektiv KOIINAR PiVKA NA KRASU 'mmmm Wm§!M m XXXV\>XX\XV‘XVXXXXXX\\N>^XXXXXXXX\NNXVXV>XXXXVVVXXXNXVX>XXX>XXXXVXXXXVXXXXXXX\>XXVX\XXVX\X\XX\\\\NX Trgovsko podjetje Jadro w Piranu želi srečno novo leto 1955 vsem svojim odjemalcem in se jim priporoča Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem ter delovnim ljudem naše socialistične domovine pošiljamo prisrčne čestitke in najboljše želje za novo leto 1955. Delovni kolektiv tekstilne tovarne v Ajdovščini KCONNi DEfcOVNI KOLEKTIV TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA oiv.to.pKo, vo/znčško podjetje. fojtojna želi vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom mnogo sreče in delovnih urpehov v novem letu 1955. Vršimo tovorni in avtobusni promet, po naročilu tudi po vsej FLRJ. Tudi v prihodnjem letu se za vse prevoze toplo priporočamo. žeU vsem delovuim kolektivom in svojim poslovnim prijateljem srečno M deUmdk-uspehov polno novo leto f955. Vršimo avtobusni in tovorni promet po naročilu na vseh relacijah, sigurno tn konkurenčno. Tudi v prihodnjem letu se za vsa naročila najtopleje priporočamo. Vino Cerknica Nudimo pristna istrska, dalmatinska in briška vina ter vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač Štolama Sodražica nudi razne vrst stolov, šolsko pohištvo, drugo pohištvo ter razna galanterijska dela. Svojim odjemalcem in dobaviteljem želi srečno novo leto 1955 ter se priporoča xx\xvvxvnxxvv>x>x\vx>xxxxv\\v\xxxx\\x\xv\\xxn Delovni kolektiv Tova rne ceviiev Maribor želi vsem delovnim kolektivom uspeha polno novo leto 1955 Trgovina z mešanim blagom na veliko in malo MEKKl/K LJUTOMER želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem obilo uspeha v letu 1955 Vsrm svojim odjemalcem se priporočamo še v letu 1955 Srečno in uspeha polno novo leto 1955 želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter se priporoča ŽELI VSEM Tkalnice ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEŠNO Noro Mesto NOVO LETO 1955 Trgovina tehničnega in avtomateriala AVTOT HNA SLOVENI GRADEC želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspeha polno novo leto 1955 T. V. D. PARTIZAN VRHNIKA želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 vsem svojim članom in prijateljem društva Ljudski odbor mestne občine Vrhnika želi srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1955 vsem svojim občanom DELOVNI KOLEKTIV Delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarslva Presika želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955. Proizvajamo najboljše vrste štajerskih in prvovrstnih ljutomerskih vin po konkurenčnih cenah. ij-ostitisko pod.je.tje. IOi&n&ka WX\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\WlVVVV želi srečno in zadovoljno novo leto 1955 vsem svojim gostom in se še nadalje priporoča za obisk ^\\\\\\\\\\V^\V\\V^\\V^\\\\\\\\\\V^\\Vv\\VN\\\\\\\\\\\\\\\\\V^^^