PRIMORSKI DNEVNIK yb°£lgfreTOpg"0,1°l Cena 60 lir ZflNIMIV PREDLOG BROOKSfl MENDELLfl GLEDE VIETNAMA Sestanek naj bi bil na indijski ladji ki bi se vsidrala ob 17. vzporedniku V bližini pa bi bili poljska in kanadska ladja ■ U Tant je zapustil Pariz, ne da bi se sestal z Mai Van Bojem - V Južnem Vietnamu se nadaljujejo močni spopadi okoli Sajgona c« Y<->RK’ 22- — Predsednik ((svetovnega odbora za pravi- co aroc*ov» Brooks Mendell, ki je svoj čas že sprejel nekaj poslal Za za^etek pogajanj med ZDA in Severnim Vietnamom, je poji^,, Prec\sec^niku Hošiminhu in Johnsonu brzojavki, v katerih indij ,j^ec*'a§a> nai. se. onadva ali njuni predstavniki sestanejo na Leto XXIV. Št. 97 (6990) TRST, torek, 23. aprila 1968 hi vzP°redniku, v bližini pa Kav 1 kanadska in poljska ladja. akor je znano, so Indija Kana-tn Poljska članice mednarod- dok?talskoStVene k°miSlje Za In' »to^ellov predlog ima to pred-fp?C| da predlaga kot sedež konti v*?1!?6 ia^jo, ki pripada azijski la/n*'- v bližini Pa bi bila poljska m s tem bi se izognili ame-«kemu vetu proti določitvi Varša-k sedeža stikov. Navzočnost ladJe Pa bi omogočila v S^^^nikom ameriških satelitov . vietnamski vojni, da bi imeli svo-renoee<*sta™ike blizu kraja konfe- Brzojavka, ki jo je Mendell po- •"'niii sial Hošdmihu, se glasi: ((Predlagam vam, prav tako kakor predsedniku Johnsonu, da se sestanete (ali da odredite sestanek svojih predstavnikov) na indijski nevtralni ladji «Mysore» ob 17. vzporedniku, medtem ko bi ladji držav nadzorstvene komisije, in sicer poljska ladja «Wicher» in ena kanadska ladja bili v bližini. Sirjenje vojne se je začelo v Tonkinškem zalivu in mirovni razgovori bi se lahko začeli na istem kraju.« Mendellov predlog upošteva tudi dejstvo, da je predsednik Johnson svoj čas izjavil, da je pripravljen sestati se s sevemovietnamskimi predstavniki tudi na neki ladji. Ameriški demokratični predstav- Sirski predsednik bo obiskal Naserja Mend a uspešno potovanje kralja Huseina po arabskih državah 21. — Sirski predsednik ital , A1 Atasi bo prišel čez ne-razpn v Kalro- kjer bo imel važne lem I?re s predsednikom Naser-s javlja danes «A1 Ahram« bika ombo, da se bosta predsed-bic»v,razgovar-fala ° bodočih smerna g” ara.bske akcije v okviru krize jem vzhodu. 4akafnilj P°U(3arja, da bo ZAR po-Oun« ba Posebni odposlanec OZN 6vounar Jai'fing predloži U Tantu bila P°rofiMo- in bo šele nato skle-devo umestno predložiti za- Srednjega vzhoda OZN. Ta SednikVslci sklep 50 že javili pred-Cori^V glavne skupščine Romunu badofi ,su Manescuju,- Vlada ZAR, mn _?U-Ie časnik, je dobila lz raz- barinf, usu Manescuju,- Vlada ZAR, bih viJe 4asnik> j® dobila lz raz-tivniuavnlh mest poročila o «nega-dou„, rezultatih« Jarringove posre-j;a|be misije. liadn,a: 8ku Ve aanes po štiridnevnem obi Vai ..Pustil Moskvo in je odpoto v prago e ^danski ministrski predsednik H “ RljHn.anJl minister ZAR Mahmud slo, V® danes po štiridnevnem obi- je Srdai danjfnes Rjavil v Amanu, da Jor-Ižraen ni osamljena v borbi proti arah‘i7' Podpirajo jo namreč vse bodq Ke države, ki so obljubile, da bioč godile vsaki prošnji za po-arab<,Ji?tovanie kralja Huseina po bo. -in ”, deželah je bilo torej uspeš-Pejs„i bdi kralj Saudske Arabije Vso Pripravljen dati Jordaniji ^(boc trebn° vojaško in finančno ecj ‘J° tri možne nevarnosti: si> bdu 1 Pospg sz na Srednjem n/,v Driri sPrememba v ravnotežju h *®v rrL?rabskim državam in utr-,a medu n® Protiizraelske fronte (t,Lrekeiajrodnern področju. Eban ]«°i?re rhi a m°ra Izrael ohraniti vi ko SBi"® z Washingtonom, ker h ®tske J?? Z°A ustavijo poseg So-vi.st®r ze- Izraelski zunanji mi-j®ri s iv«,Rudaril, da med razgo-n?rrlhBr^ebnlrn odposlancem OZN l»etbelKiHu ni govoril p nobenih lLNlkozi J? vprašanjih. Omenil je hu"' Vom"0; ženevo, Stockholm in ala Poval ot mesta, kjer bi lahko >«Jan!a med Izraelom in a’-'ahii,iuržavami. Zaradi sta.Il- zL^ožho i? drzav- lz-|avil Fban' lnbržai da se bo Izrael še dolgo ril Je zak|? sedanji črti premirja. 2?, bo^ljučii, da z njihove strani J^ler “vi*1 diplomatskih pobud, J«eJ®le u bodo arabske države jsrlbga. a*anJ P°d predsedstvom r«r, thlnrt,P je Heath s hitro odločitvijo še utrdil položaj. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24, najnižja 16,2. ob 19. uri 21,1 stop., vlaga 35 odst., zračni tlak 1019,9 stanoviten, nebo jasno, morje skoraj mir. no, temperatura morja 18,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. TOREK, 23, aprila VOJKO Sonce vzide ob 5.05 m zatone ob 19.01 — Dolžina dneva 13.56 — LU' na vzide ob 3.42 in zatone ob 14.50, Jutri, SREDA, 24. aprila JURIJ V NEDELJO V KINU «GRATTACtEL0» Enotno zborovanje združenih levičarskih sil na Tržaškem Govorniki so poudarili, da pomeni enotni nastop prelom s preteklostjo V nedeljo dopoldne je bilo v kinu «Grattacdelo» volilno zborovanje združene levice, ki mu je predsedoval ravnatelj inštituta za tehnično arhitekturo prof. Pio Montesi in na katerem so imeli govore neodvisni kandidat na listi KPI-PSIUP prof. Roberto Costa, deželni in pokrajinski tajnik PSIUP Martone, tajnik tržaške federacije KPI prof. Paolo Šema, medtem ko je na kratko pozdravil udeležence zborovanja v slovenščini mladinec Stojan Sosič. Preden je dal besedo govornikom, Je na kratko spregovoril predsednik zborovanja Montesi, ki se je najprej skliceval na svoj katoliški Izvor in krščanski nazor ter poudaril, da se dandanašnji ponavljajo iste razmere pa čeprav zakrinkane, ki so povzročile odporniško gibanje. V zgodovini naroda so določeni trenutki, ki se mu vsiljujejo kategorični imperativi, ki jih ni moč zatajiti. «Mi menimo — Je dejal Montesi — da Je sedaj prišel trenutek, ko so potrebni vsi napori in osebno žrtvovanje, da se premostijo razlike in sebična stališča ter da se ustvari enotni tabor, v katerem se bodo združile najbolj pristne sile italijanskega ljudstva. Na ta način bomo omogočili nov zagon za zgraditev pravične in omikane družbe. Zlo, za katerim trpi Trst in od katerega so odvisna nerešena ali slabo rešena vprašanja, je v tem, da nima nobene politične teže ter da ni tu pravega in vplivnega gospodarskega in političnega vodstva.* Montesi Je govoril tudi o proto-sinhrotronu in rekel, da se je kandidat KD prof. Medi šele sedaj začel zanimati zanj. Na koncu Je izrekel željo, da bi Trst nehal biti «mesto, ki je Italijanom najbolj pri srcu*, kar ni niti res, ter da bi postal mesto izpodbijanja in ugovarjanja in s tem pridobilo na dostojanstvu in ugledu, čeprav bi to marsikomu ne ugajalo. Prof. Costa Je zatem orisal vzroke svojega pristopa k enotni levici ter dejal, da pomeni ta enotnost za Trst prelom s politiko, ki ga spravlja v globoko krizo in na rob propada. Trst je pravo zrcalo, v katerem se kaže spačenost sistema. Iz tega izvira nujnost takšne politične zasnove, ki terja boj proti sedanjemu ustroju v Trstu ln po vsej državi. Zatem je kritiziral vodilni razred v mestu, ki še sedaj zasnavlja takšno zastarelo politiko, kakršno so zasnavljali pred 50 leti. Kritiziral je tudi načrt CIPE in sploh vso gospodarsko politiko. Rekel je, da pfevladuje še vedno nacionalizem med krogi, ki imajo v rokah ključne položaje in ki prikrivajo s tem svoje interese. Dejal Je, da je nastal med vodilnim razredom in ljudstvom velik prepad. Toda tudi v Trstu se nekaj giblje in Je že prišlo do preloma s preteklostjo. Združili so se namreč katoličani ljudskega navdiha, neodvisni levičarji, komunisti in soclalproletarci. vse sile zavračajo preteklost in so se odločile za skupno pot, kar kaže, da Trst ni več negiben. Zadnja sta spregovorila social-proletarec Ezlo Martone in komunist prof. Paolo Šema, ki sta tudi poudarila važnost enotnega nastopa levičarskih sil. Snočl je na Elizejskih poljanah govoril deželni tajnik KPI Bacicchi, ki je dejal, da bo moč rešiti tržaška vprašanja samo s temeljito spremembo v splošni politiki. Mednarodna vloga Trsta in pristanišča predpostavlja samostojno zunanjo politiko in premostitev blokov. Za industrijski pa Je potrebno, da po-etane državna industrija stržen vse industrije Pogoj za vse to pa je ta, da se doseže večina levičarskih, katoliških in laičnih sil. Snoči Je govoril na Trgu Goldoni poslanec PSIUP Domenico Ce-ravolo, ki je med drugim poudaril, da bi bilo nadaljevanje leve sredine v škodo razvoju v državi. le Burlo), na Trgu Oberdan (To-nel); ob 18. url Androna Santa Teda (Supandch); ob 19. uri Ul. Vida (Gombač) in Trg Gioberti (Šema in Gombač); ob 20. uri v Dolini (Lovriha in Cuffaro). Za PSIUP pa bo ob 19. uri zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer bo govoril prof. Fausto Monfalcon. BERNETIC in odv. SANDRO CA NESTRINI, predsedoval pa bo EU-GENIO LAURENTI. Mladinska federacija tržaške PSU poziva ob 25. aprilu demokratično mladino k poveličevanju vrednot odporniškega gibanje in demokracije in k solidarnosti z grškim ljudstvom, ki ječi pod fašističnim jarmom polkovnisfee diktature. Obenem obsoja tiho soglasje zahodnih demokracij z grškimi polkovniki. Krščanska demokracija pa je za 25. april dala pobudo za verski ob-red^ in za prekinitev vsakršne politične in volilne dejavnosti za ta dan. KD se bo s svojimi predstavniki udeležila uradne svečanosti ob 25. aprilu, ki bo na pobudo občine v Naselju S. Sergio, v zloglasni Rižarni pa bodo verski obredi kato- Delovanj« tržaške hranilnice v I. 1967 V PROSLAVO 25. APRILA Zborovanje ANPI na Trgu Garibaldi Tržaški pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI, priredi v četrtek 25. aprila, ob 23. obletnici vstaje italijanskega ljudstva javno zborovanje na Trgu Garibaldi s pričetkom ob 10.30 uri. Govorila bosta poslanka MARIJA Sprejem zastopnikov Sindikata slovenske šole pri min. Guiju V petek, 19. aprila, je prosvetni minister Gul sprejel na ministrstvu v Rimu delegacijo Sindikata slovenske šole. Člani delegacije, in sicer tajnik Sindikata prof. Franc Škerlj, ref. za srednje šole prof. Marjan Bajc in ref. za osnovne šole učitelj Evgen Dobrila, so ministru prikazali položaj slovenskih šolnikov in razna druga še nerešena vprašanja slovenskega šolstva na Tržaškem. Člani delegacije so se še razgovarjali z raznimi drugimi odgovornimi funkcionarji na ministrstvu. Razgovorom z ministrom je prisostvoval tudi poslanec Corrado Belci. Odbor Sindikata bo v kratkem izdal posebno poročilo o razgovorih. Na osrednjem sedežu Tržaške hranilnice bo danes dopoldne tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki ravnateljstva zavo-.... ..... , , da prikazali razvoj krajevnega go- liske, zidovske m srbsko-pravoslav-. spodarstva in delovanje hranilni-ne skupnosti. I oe v letu 1967. NOV PRISPEVEK DEŽELNE UPRAVE Nakazanih 700 milijonov iir za industrijsko pristanišče Denar bo služil za gradnjo cestnega in železniškega priključka k bodoči tovarni Grandi Motori - 2.230 milijonov za druge industrijske pobude na Goriškem in v Furlaniji Na predlog odbornika za industrijo in trgovino Marpillera Je deželni odbor na svoji zadnji seji nakazal 700 milijonov lir v prid industrijskemu pristanišču v Trstu. Vsota, ki Jo je nakazal odbor na podlagi zakona štev. 24 iz leta 1965 (ukrepi za industrijska področja) ter na podlagi zakona štev. 26 iz leta 1967 o uporabi obračunskih o-stankov, bo služila za cestne m železniške priključke k bodoči tovarni Grandi Motori pri Boljuncu. Cestne in železniške povezave bodo stale 2 milijardi in pol lir. Dežela se je obvezala, da bo skupno prispevala 2 milijardi lir, kar pomeni 80 odstotkov izdatka. Ostale pol milijarde bodo prispevali iz sklada za Trst. Razen omenjenih 700 milijonov, ki jih je nakazal deželn' odbor na zadnji seji, bo dežela krila še eno milijardo 300 milijonov izdatka, za kar pa bodo morali odobriti poseben- zakon v prihodnjem deželnem svetu. Hkrati je deželni odbor potrdil, ku poročal o vprašanjih, ki jih je ■ Julijski krajini. Popoldne bo govo- doslej obravnaval odbor. Se poseb no je poudaril vprašanje kreditov za razna javna dela. V razpravo so posegli dr. Botticcelli, dr. Sa-veri in dr. Cian. Odbornik za finance je zatem poročal o pripravljalnih delih za sestavo zakona deželnem računovodstvu. Tudi tem vprašanju se je razvila obšir- • na razprava o njegovi pravni in tehnični plati. Končno je odbor razpravljal o nekaterih spornih točkah o izvršilnih normah v finančnih zadevah. ril odbornik Stopper o načrtovanju v zvezi z razdeljevalnim sistemom. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri. V- ® Razni deželni prispevki iz obračunskih ostankov Tržaška delegacija na sestanek mešanih zbornic v Milanu Na predlog odbornika za industrijo in trgovino Marpillera je deželni odbor predvčerajšnjim DVA KONCERTA Dubravka Tomšič sinoči v Verdiju Po približno enoletnem presledku smo imeli včeraj spet med nami znano slovensko pianistko Dubravko Tomšičevo. Nastopila je v gledališču Verdi na zaključnem koncertu sezone tukajšnjega italijanskega Koncertnega društva. Občinstvu se je predstavila z iz branim sporedom, ki je obsegal 6 Sonat D. Scarlattija, Beethovnovo Sonato Les adieux» op. 81 št. 1 Prokofjeva Sonato št. 4 v cmolu op. 29 in Lizstovo Sonato v h-mo-lu. Izredno zahteven program je pianistka Dubravka Tomšič izvedla z njej lastno brezhibno interpretacijo, v kateri so prišle še enkrat do izraza njene izredno velike kvalitete posebno do kraja izdelano dinamično niansiranje gPUgma ,mmu ,c u« tehnika m zelo občuteno mterpre- odrl , J dnnntknm — h tiranje liričnih delov, ter še po-1 oaaolzu 2 doaaticom polna sigurnost najtežjih mestih. Številno občinstvo je pianistko nagradilo z burnim ploskanjem ob koncu vsake točke, ob koncu pa ni hotelo prenehati s ploskanjem dokler ni pianistka spet sedla h klavirju in se oddolžila s tremi dodatki. Bilo je vsem jasno, da imajo pianistko Dubravko Tomšičevo popolnoma upravičeno za eno izmed najboljših svetovnih pianistk mlajše generacije. (Skoraj ne moremo mimo želje, da bi jo kdaj lahko poslušali tudi v našem Kulturnem domu, kar upamo, da se bo kmalu uresničilo). V soboto v gledališču Verdi Beethovnov večer pod Guijevini vodstvom Ime Ludivi/ia van Beethovna pritegne nedvomno vedno veliko števi lo glasbenih ljubiteljev in tako je bilo tudi na sobotnem petem koncertu spomladanske simfonične se- skih koncertov Beethovna. Pianist Scarpini je zelo dobro podal lirič-nost prvega stavka, napeto dramatičnost dialoga solista z orkestrom drugega stdvka, ki sodi med skladateljeve najbolj učinkovite stavke, in predvsem vedrost rondoja tretjega stavka; s tehničnega stališča pa ne spada Scarpini prav med «rreitič-ne» pianiste orez napak. Sporea je vključil tudi izvedbo zelo malo izvajane Ouverture Namens-feier (Uvertura za imendan) v c-duru op. 115. ki je sploh Beethov nova manjša skladba Občinstvo, ki je do kraja napolnilo gledališče, je nagradilo nastopajoče s prisrčnim ploskanjem, kateremu se je pianist Pietro Scarpini Predvajanje dveh turističnih filmov Danes ob 11.30 bodo v kinu «Grattacielo» predvajali na pobudo deželnega odborništva za turizem dva dokumentarna filma, pripravljena v sodelovanju med tem odbomištvom In deželnim tiskovnim uradom. Dokumentarna filma nosita naslova »Poletni čas* in »Furlanski gradovi*. Filma je zrežiral Glulio Mauri za center za socialno kinematografijo v Trstu Ob tej priliki bodo razdelili tudi snopič, ki vsebuje seznam ukrepov dežele v prid turizmu. Filma trajata po četrt ure ter ju bodo predvajali v Italiji ln v tujini. Jutri ob 18. pa ju bodo predvajali tudi v Vidmu. Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE C IT AL N IC E v Skednju v a di na MLADINSKI GLASBENO. LITERARNI VEČER id bo jutri, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. Danes se v Milanu sestanejo čla- , . da bo prispeval 230 mihjonpv Hr | vinske zbornice iz iviuanai in jugo-, . z& zbJran)e »iJj v Waf. p, prispevala 700 milijonov lir. S to Italijansko - jugoslovanske zborni-1 tudl milijarde lir goriški ob- sklenil, da bo dežela prispevala j sporeda; v lej sim ioni ji, ki nosi za trgovinske centre in zbirališča I vzdevek «pastoralna». občutimo nekmetijskih pridelkov 2.600 milijo- liko skladateljevo ljubezen do nara-nov lir. Gre za del 10 milijard obračunskih ostankov. . Eno milijardo bo dežela prispevala pristaniški ustanovi za cestne in železniške priključke na pomol št. VII. Sto milijonov lir bo dežela nakazala tržaški družbi za V skladišču podjetja »Dick* na Trgu sv. Antona Novega se je vče- ----- , ,-«• tj___n c____ raj na, delu ponesrečil 30-letni Ro- zone v gledališču V*rdi. Spored te- o0if0 Kocevac iz Ul. Valmaura ga koncerta je bil namreč posvečen , 25/1. Okrog 17. ure Je pospravljal izključno skladbam Luaiviga van nekaj električnega materiala na Beethovna, orkester je dirigiral Vit- \ polico, ko je nenadoma zdrsnil in torio Gui, kot solist pa je nastopil; padel na tla, pri tem pa si izpah-Pietro Scarpini. I nil desni komolec. Njegovi delov- Ludivig van Beethoven s slovitim! ni kolegi so poklicali rešilni avto-heiligevstddtskem testamentu brid- mobil Rdečega križa, s katerim so ko obžaluje svoj samovoljen in vase. ponesrečenca odpeljali v bolnišni-zaprt značaj in zatrjuje, da je trda 1 co. Pridržali so ga na ortopedskem samo zunanja skorj i, pod katero se: ^e1^- ^er ^°d ™oral Koce' skriva preobčutljivo srce. ln prav vac zdrav to «občutljivo srce» pride zelo jasno na dan v šesti simfoniji, ki je bila v soboto pravzaprav osrednja točka PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK* S PROSEKA-KONTOVELA priredi v soboto, 27. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigira: IGNACIJ OTA Sodelujejo: ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir OSKAR KJUDER — harmonika STANE STAREŠINIČ — član SG Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci z izkaznico 300 lir; rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. V Slovenskem klubu bo predaval danes, 23. aprila ob 20.30 dr. FRANCE’ BERNIK, tajnik Slovenske matice v Ljubljani o temi Ivan Cankar - lirski pesnik Na zanimivo predavanje, ki je posvečeno Ivanu Cankarju ob njegovi obletnici rojstva, ki bo 10. maja in 50-letnicd njegove smrti decembra letos, vabimo naše še zlasti književnike, profesorje, akademike, člane p. d. Ivan Cankar in seveda vse obiskovalce kluba. ce, ki ji načeluje dr. E. Vatta. j cinj za zgraditev nove obmejne Člani obeh mešanih organizacij se' postaje za mednarodni tranzitni redno sestajajo po dvakrat na leto, promet. utrli pot h gradnji tovarne, ki bi morala po načrtih gospodarstvenikov in oblasti povečati zaposlitev in pomagati k razvoju krajevnega gospodarstva. Na podlagi omenjenega zakona štev. 24 je deželni odbor prispeval poleg omenjenih 700 milijonov še 2 milijardi in 230 milijonov lir „ .... . ,,,, desetim ustanovam, ki skrbijo za Kandidat KD za senat prof. Medi 1 razvoj v deželi. Pri- pa je imel snoči v Miljah preda- j^e p^ci prejele naslednje u-vanje o protostahrotronu, Jd pri;'s£n0ve: konzorcij Ausa-Como, kon- obveznostjo se ustvarja eden izmed predhodnih pogojev za zgraditev tovarne Grandi Motori. Vse to kaže zavzetost deželne uprave za pobudo, ki bo napravila iz Trsta eno glavnih središč za izdelovanje velikih motorjev Diesel. Kar se tiče cestne povezave, se nanaša na priključek med bodočo tovarno in tako imenovano «cesto Glinščice*, ki jo bodo primemo razširili, tako da bo omogočila nagel promet med novim industrijskim podjetjem in cestnim omrežjem. železniški priključek pa se nanaša na povezavo med tovarno Grandi Motori in postajo v Zavij ah, ki se bo povezala tudi s plovnim kanalom za prevoz izredno! v zadnjem času pa smo priča tudi težkih tovorov. Na ta način so | številnim novim sporazumom med Zadnja pot matere prof. Marte Furlanove ve, ki ;o je tako krasno opisal s petimi bukoličnimi slikami, čeprav je sam skladatelj napisal, da je to »bolj izraz občutja kot slikanje». Dirigsnt VHtorio C ni je vzorno vodil orkester in znal je iz njega izva- ttrasisrsv* §»**** »-“s sjbk njegovo dirigiranje ikoraj nekoliko Pa„,_ J!Je,_uar!“i.° preveč umirjeno. Prav tako je vodil orkester v skupni igri s solistom pianistom Pietrom Scarpinijem v izvedbi Beethovnovega Četrtega kla- Včeraj popoldne je veliko število ljudi pospremilo na zadnji poti Zofijo Furlan mater prof. Marte Furlanove. Pokojnica je po dolgi bolezni preminila v noči med sobpto in nedeljo. Pogreba, ki je veliko število Opencev in meščanov, v velikem številu pa tudi profesorji slovenskih srednjih šol ter bivši in sedanji slovenski dijaki, ki so hoteli počastiti spomin ma-virskega kon-.erta v g-duru, ki je1 tere svoje priljubljene profesorice. morda najbolj intimen in poetično, Hudo prizadeti prof. Marti izre-.__________ t zatopljen izmed vseh petih klavir- kamo naše Iskreno sožalje rodnega ^velcs^jma^v ^Milanif^in 1 a*slp*>>IBIIIIIBIIIBIkl>Mfllslv>v>vlt>tf>tal>>Allllalfnla*ll|i|vlllla>lal>>liaillvllt>alalala>antl*B>lt>alvlllaaal>aa,ll'tlllavla,l>>>tl*aa>>B*tllllll>al>t*ft*l>*lt>ls>f***>ll>>>l*>at>>1>>>ll>>s jesent^aza VčaT pVt^ške1 prir'edit- v ČETRTEK OPOLDNE V MIRAMARSKEM PARKU ve. Na teh sestankih se po eni strani ugotavlja razvoj trgovinskega in industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, po drugi pa se proučujejo nove možnosti za poglabljanje medsebojnih gospodarskih odnosov. Kakor smo že poročali v našem listu, je trgovinska menjava med Italijo in Jugoslavijo lansko leto zabeležila občuten razmah, PD «VALENTIN VODNIK* DOLINA vabi na predavanje, ki bo v društvenih prostorih, v sredo, 24. aprila ob 20.30. Prof. Srečko Vilhar iz Kopra bo predaval o GIBANJU PREKOMORSKIH BRIGAD Predavanje spremljajo slike, posnete med narodnoosvobodilno vojno. Predavanje bo za nas še posebno zanimivo, ker se je veliko partizanov iz Brega borilo prav v teh brigadah. Mednarodni festival turističnega Filma V okviru mednarodnega turističnega salona, ki bo kmalu v Pomorski postaji, bo tudi mednarodni fe stival turističnega filma, na katerem bodo predvajali tudi bolgarski dokumentarni turistični film «Robinson Crosue», ki je dosiej dobil največ nagrad. Festival bo trajal od 28. aprila do 5. maja. Poleg omenjenega filma bodo predvajali še 28 drugih dokumentarnih turističnih filmov iz ZSSR, ZDA, Brazilije, Islanda, švedske, Danske, Švice, Češkoslovaške itd. Filme bodo predvajali v veliki dvorani Pomorske postaje vsak dan od 19.30 do 21. ure, v soboto 4. in nedeljo 5. maja pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. naša nove socialne perspektive ln napredovanje znanstvenih raziskav. Pri tem je poudaril, da pomeni znanstveno raziskovanje tudi tehnični napredek. Poslanec KD Corrado Belci je govoril ženskemu gibanju KD m orisal delo poslancev te stranke v pretekli zakonodajni dobi. Dejal je, da ne predstavlja opozicija v Trstu in po vsej državi levi sredini nobene alternative. V četrtek, 25. t. m. se bodo odpr-vrata tradicionalne 13. medna- zorcij v Tržiču, občine San Vito, Magnago in Čedad, konzorcij Pede-montana, občine Videm, Pordenon in Gorica ter konzorcij srednjega Tllmenta. Konzorcij Ausa-Como dobi 600 milijonov lir za razna dela, konzorcij v Tržiču 300 milijonov lir, konzorcij srednjega Til-menta 90 milijonov lir, goriška občina 100 milijonov lir itd. Pod predsedstvom deželnega odbornika za finance Tripanija se je včeraj sestal tehnično posvetovalni odbor za finance, ki izraža svoja mnenja o raznih zadevah od-bomištva. Dr. Tripani je na sestan- sko gospodarsko skupnostjo, in — v okviru ožjega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo — kar zadeva italijanski uvoz goveje živine in govejega mesa iz sosedne republike. Zato vlada v poslovnih krogih toliko večje zanimanje za današnji sestanek obeh mešanih zbornic v Milanu. Danes bodo naslednja zborovanja KPI: ob 12. uri v Ul. Flavla pri Totalu (Šema), v Ul. Matteottl (Jo- ..............................................11111111111.. V URADNEM LISTU OD 20. APRILA Objavljen zakon o razširitvi področja ind. pristanišča Objavljeni to tudi seznami parcel in mape posameznih področij V Uradnem listu štev. 101 od 20. aprila je objavljen zakon štev. 429 od 12. marca 1968 o raztegnitvi področja Industrijskega pristanišča. Besedilo zakona je zelo kratko, saj vsebuje samo tri Člene. K zakonu so predložene mape celotnega področja Industrijskega pristanišča, mape posameznih novih področij ter seznam katastrskih parcel. Ra zen tega je objavljena tudi mapa dela carine prostega področja v Industrijskem pristanišču, ker je z omenjenim novim zakonom razšir-Jeno tudi carine prosto področje, In sicer pri rafineriji Aquila. Člen I. določa, da se področje Industrijskega pristanišča razširi na sosedne površine, kakor je označeno v priloženi mapi celotnega področja ter podrobneje opisano v naslednjih mapah. Člen II. določa, da za omenjene površine veljajo vsi dosedanji predpisi glede področja Industrijskega pristanišča. Člen III. pa določa, da se raz- raznimi pridobitnimi pa tudi kulturnimi in drugimi panogami iz obeh republik. Po drugi strani pa se na določenih področjih čutijo tudi težave, zlasti kar se tiče vprašanja V odnosov med Jugoslavijo in Evrop- tos ^ drugl4 v Miramarskem parku pod pokroviteljstvom predsednika Saragata. Neposredno pred uradnim odprtjem razstave je včeraj dopoldne ravnatelj razstave prof. Nat-ti seznanil predstavnike tržaškega tiska z glavnimi značilnostmi letošnje prireditve, ki se v marsičem bistveno razlikuje od vseh dosedanjih, to pa predvsem zato, ker se kot celota vključuje v praznovanja 50-letnice prihoda Italije v Trst. V uvodu je prof. Natti poudaril, da se tržaška mednarodna cvetlična razstava navezuje na tradicionalne tržaške prireditve blagovnega in turističnega značaja, da pa je njen namen tudi v kulturni funkciji, ki naj stimulira ln povečuje ljubezen do narave, katere najplemenitejši Izraz je prav cvetlica. V znamenju tulipanov in vrtnic otvoritev cvetlične razstave Ravnatelj razstave prof. Natti je predstavnikom tiska orisal glavne značilnosti letošnje razstave, ki bo trajala praktično skozi vse leto v 13 ciklusih ® V dvorani Časnikarskega krožka v Trstu (Corso Italia 12) bodo v sTedo zvečer predvajali dokumentarni film v barvah »Pot že leza vodi čez Trst*, ki ga je zrežiral G. Mauri. Pobudo za izvedbo filma in za njegovo predvajanje je dala državna družba Italsider. Pričetek ob 18.30. PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC* - BORŠT vabi na predavanje, ki bo v Borštu v sredo, 24. aprila ob 20.30. Predaval bo profesor Jane* Kramar, ravnatelj koprskega muzeja o ZGODOVINSKIH SPOMENIKIH SLOVENSKE ISTRE Iz zbirke več tisoč barvnih posnetkov bo predavatelj prikazal 60 najzanimivejših diapozitivov. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča «Verdi» nadaljuje prodaja vstopnic za •jj’ botni simfonični koncert, na kateri*: bo orkester gledališča Verdi pod v0®j stvom dirigenta Vittoria Guia izvaj** Gluckovo uverturo, Preludij, Arijo l( Finale Cesara Francka ter Bralun*0, vo četrto simfonijo. Ljudska prosveta širi carine prosto področje v Industrijskem pristanišču pri rafineriji Aquila. S tem zakonom, kot je razvidno iz objavljenih map, področje Industrijskega pristanišča zajame skupno 3.140.000 kv. m zemljišč pri Boljuncu (1.650.000 kv. m), na pobočju Dolge krone (480.000 kv. m), v Osapski dolini pri Orehu (680.000 kv. m) ter na Turkovcu (330.000 kv. m). Področje pri Boljuncu pride poštev za gradnjo tovarne GMT na Turkovcu pa za gradnjo naprav za sežiganje in predelavo smeti ter odpadkov. Za drugo področje se še ne ve, kaj bodo tam gradili. O zadevi smo obširno pisali in bomo še ter bomo objavili mape ln sezname parcel. Z objavo zakona se bodo vsekakor pospešili ukrepi za pridobivanje novih površin, zlasti za gradnjo tovarne GMT. U-pravičeno pričakujemo, da tema ne bodo sledili postopki za razlaščanje zemljišč. Razširitvena dela na škofijskem bloku Na mednarodnem mejnem bloku na Škofijah so se včeraj pričela gradbena deta za razširitev in modernizacijo novega mejnega prehoda, skozi katerega je lani v obeh,, ^ v- smereh prešlo okroe 20 milijonov i NavajatT kljubezni d*o“naraverpc* miok Grn/lLnnn /Inln cm rrnimnll . • > i ■ n I__— .. X oseb. Gradbena dela so zaupali gradbenemu podjetju »Gradis* iz Ljubljane in bodo v prvi fazi trajala štiri mesece. V tem času bo zgrajena stavba za mejne organe, uredili bodo cestišča in parkirni prostor. Do konca >eta bo potrebno urediti še turistične in trgovske objekte in bencinsko postajo. Prekinjena dobava elektrike danes in jutri v Nabrežini Uprava ENEL iz Trsta sporoča, da bodo danes, 23. in jutri 24. opravljali nekatera dela na električni napeljavi srednje napetosti v Nabrežini. Zato bo dobava elektrike v Nabrežini - Kamnolomi In bližnjih predelih Nabrežine prekinjena od 5. do 17. ure. Zasedanje o prodajni in razdeljevalni mreži Danes ob 9.30 se začne na videmskem županstvu zasedanje o prodajni mreži v deželi, ki ga sklicuje deželno odbomištvo za trgovino in industrijo, ob sodelovanju trgovinskih zbornic in prizadetih organizacij trgovcev. Po uvodnem poročilu odbornika Marpillera bo .______ prof. Carlo Fabrizi podal poročilo na na zunanji prostor in pa na nov o položaju ln vprašanjih prodajne paviljon, ki so ga zgradili za I ta razdeljevalne mreže v Furlaniji barom na nekdanjem igrišču za meni pripraviti človekovo duševnost k vljudnosti in k želji po spoznavanju neštetih različnosti, ki Jih nahajamo v naravi. Samo kdor je že od otroških let vzgajan v spoštovanju do prirode, do dreves, cvetlic ali živali, ki razveseljujejo naš pogled, bo lahko v družbi bodočnosti našel zadovoljiv odgovor na vprašanja človeškega sožitja. Prof. Natti je poudaril tudi drugo pomembno plat razstave, in sicer njeno posredno ekonomsko funkcijo, saj ima področje cvetličarstva v Italiji še ne-slutene možnosti razvoja in lahko vsaj do neke mere ublaži primanjkljaj, ki nastaja pri uvažanju nekaterih živil. Glede na značaj letošnje prireditve, ki bo v raznih ciklusih trajala od 25. aprila do 4. novembra, je izbira ponovno padla na čudovit okvir Miramarskega parka, ka-terega je dalo na razpolago ravnateljstvo za spomenike. Mira-marskl park vključuje v svoji oazi pred vrati Trsta v svojem slavnem zgodovinsko-arhitektonskem kompleksu vse tiste ambdentalne značilnosti, ki jih razstavna struktura neobhodno potrebuje, to je razsežnost parka in možnost postavitve elegantnega salona za cvetlične, slikarske ta omitološke razstave, ki morajo biti zaradi svojega značaja v pokritem prostoru. Letošnja razstava — je poudaril prof. Natti — je namreč razdelje- tenis. Kar zadeva, ureditev razstave na prostem, h kateri bo dostop ir ost, je treba omeniti, da sta bi-a urejena dva nasada, ki bosta dokončno ostala last Miramarskega parka. Prvi nasad nasproti manjšega gradiča, je namenjen tulipanom. Na tem prostoru so v skupinah zasadili 20.00Q čebulic, od katerih jih je 5.000 dala na razpolago ustanova za preporod kmetijstva tudi za eksperimentiranje novih zvrsti, 15.000 pa holandsko združenje »Bulb Growersv> Gre za doslej še neznane primerke tako po obliki kot po odporu ta barvah, ki bodo prav v času otvoritve v svoji najlepši fazi cvetenja, čeprav je nepričakovana vročina njih cvetenje precej pospešila. Kasneje bodo v sodelovanju z «Grandi Vivai Sgaravatti* zasadili še nekaj tisoč primerkov rdeče kadulje, ki bodo zagotovili cvetenje od maja do novembra. Drugi nasad na odprtem pa je posvečen vrtnicam. Urejen je v zgornjem delu parka vzdolž »Drevoreda vrtnic* in na nižje ležečih tratah, kjer so nasadili nad 5,000 grmičkov in drevesc vrtnic, ki so jih dali na razpolago ustanova za preporod kmetijstva, razne občinske uprave in številni državni in inozemski gojitelji cvetlic. Oba nasada, ki bosta ostala parku kot prispevek za izboljšanje njegovega cvetličnega bogastva, ob polnem spoštovanju zgodovinskega in umetniškega ambdenta, se srečno vključujeta v osvajajoči kontekst pokrajine. Posamezne vrste vrtnic, med katerimi so tudi nekatere novosti, so izredno dragocene in bodo začele cveteti že letos, v polnem barvitem blesku pa se bodo predstavile prihodnjo pomlad. V pokritem prostoru, to Je v novem zimskem vrtu, ki je — kot že rečeno — postavljen za barom na bivšem teniškem igrišču, in katerega povezuje z barom elegantno preddverje, se bo zvrstilo 13 specializiranih razstav po posameznih sektorjih (azaleje, oprema za vrtove, kaktusi, rezano cvetje, pritlični štoržnjaki itd.), katere bo spremljalo prav toliko slikarskih razstav na najvišjd ravni in nekaj razstav di daktičnega. bibliografskega, filatelističnega, omitološkega in drugačnega značaja. Prvi ciklus prireditev v okviru razstave, ki bo trajal od 25. aprila do 3. maja, bo obsegal: v okviru cvetličnih razstav »Cvetje z rl-viere*, v okviru umetniških raz- Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo v četrtek ob 15.30 telovadba za otroke. • • • Prosvetno društvo »Ivan Cankar* vabi vse svoje člane tn simpatizerje na predavanje dr. Franceta Bernika o temi Ivan Cankar — lirski pesnik, ki bo danes 23 tm. v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9. stav »Kolektivno deželno slikarsko razstavo*, v seriji filatelističnih razstav znamke z motivi orhidej, razstavo knjig s cvetlično tematiko, v okviru grafične razstave otrok risbe z obvezno tematiko marjetice, razstavo eksotičnih okrasnih ptičev, v trgovski sekciji razstavo o-preme za vrtove, na prostem pa — kot že rečeno — razstavo tulipanov v cvetju ter razstavo vijolic in gli-canij v cvetju na raznih predelih razsežnega razstavišča. Drugi izmed 13 ciklusov se bo začel kol po zaključku prvega, to je 4. maja, nato pa si bodo sledili vsi naslednji praktično brez presledkov, toda k njim se bomo še povrnili na začetku vsakega ciklusa posebej. V zveza s prvim ciklusom prireditev naj omenimo še, da bodo pri kolektivni razstavi s cvetlično tematiko sodelovali Sergio Altieri Gianni Brumatti, Giorgio Celiberti. Romeo Daneo, Edoardo Devetta, Marcello, Mascherind, Nino Perlzi, Divio Rosigneno, Marino Sarmani, Lojze Spacal ln Giuseppe Zigaina, ki bodo v naslednjih ciklusih imeli vsak svojo osebno razstavo. Dalje naj omenimo, da je grafična razstava otroških risb s cvetlično tematiko na obvezno temo marjetice, namenjena malim učencem otroških vrtcev od 3. do 6. leta. Filatelistično razstavo na cvetlično temo orhideje bosta skrbela dr. Dudllio Cosma in Fulvia Constati-nides, ki bo uredila tudi bibliografsko razstavo s primerki ne samo iz Italije, temveč tudi Iz Velike Britanije, ZDA, Japonske itd. Nič manj zanimiva ne bo razstava okrasnih ptičev v posebnem oddelku pokritega paviljona, med katerimi bodo mnogi najlepši in najbolj dragoceni primerki različnih vrst z vsega sveta. Po tej kratki obrazložitvi je prof. Natti spremljal predstavnike tiska najprej v pokriti paviljon, ki je še v gradnji, ki pa že sedaj kaže na številne dobro preudarjene prak-tlčne ta tehnične prostorske rešitve, nato pa po razsežnem razstavišču na odprtem, kjer lahko obiskovalci že sedaj občudujejo na tisoče raznobarvnih tulipanov na gredicah pred majhnim gradičem v zgornjem delu parka. Povsod je opaziti živahen vrvež, ki zagotavlja, da bo do otvoritve v četrtek vse pripravljeno za sprejem prvih obiskovalcev tudi iz inozemstva, ki bodo letos prav gotovo še številnejši, kot so bili v preteklih le tih, ko so že dosegli izredno vis * ko število. SAK Jadran obvešča, da bo 27. In 28. tm. priredil dvodnevni izlet na Plitvička Jezera s prenočevanjem v Slunju. Vpisovanje bo v Ul. Geppa 9 do petka. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. aprila 1968 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 19 oseb UMRLI SO: 62-letm Alberto Cosoli ni, 89-letna Maria Cetertlg vd. Vesco-vo, 67-letn-a Amelia Zudich por. Basi lisco, 73-letni Pietro Černigoj, 68-1 et-na Sofia Erni por. Cozzi, 55-letni Oli viero Mori, 82-letni Giorgio Benvenu-ti, 80-letna Marcella Delise por. De-grassi, 72-letni Francesco Romano, 82-letni Angelo Semeraro, 80-letna Celestina Sulli vd. Brunelll, 69-letna Angela Torre, 62-letna Giorgina Lickiil vd. Timeus 65-letn! Giuseppe Lucche-si, 70-letni Giovannl Gregorovich, 77 letna Talia Rittmeyer, 86-letnl Cosimo Stalio, 56-letni Alfredo Milocco, 84 letni Giuseppe Norbedo. Kina ' Nazionale 16.00 «Camelot». R. Harr1®’ V. Redgrave, F Nero. Film tr*n oscarjev. Technicolor 70 mm slste1"' Excelsior 16.00 «Senza un attimo tregua*. Lee Marrin, Angle Dirk^ son. Technicolor. Prepovedan ml*® ni pod 14. letom. Fenlce 16.00 »Sequestro di persofl**; Franco Nero, C. Rampling. Teri)'1' color. Eden 16.00 «Trans Europa Expr«s5*. J. Louis Trintignat. Prepoved*® mladini pod 18. letom. TechnlcoMv Grattaclelo 16.00 «Manon 70». Catben] ne Deneuve, Samy Frey. Eastn»j color. Prepovedan mladini pod 1,1 letom. , Hltz (Utica San Francesco štev. V! 15.30 «La collezlonlsta*. Haydee r0-litoff , Alabarda 16.30 «Faccie per ITnferfl®’. Gail Homycot, G. Peppard. Col® scope Prepovedano mladini pod 1' letom. Filodrammatico 16.30 «Faccia a cia». J. M. Volonte, T. Millan. ,, Moderno 16.00 «Quest! fantasmi*. Gassman. S. Loren. Barvni film. . Cristalto 16.00 «La calda notte ** 1'ispettore Tlbbs*. i Garibaldi 15.00 «Come Imparal ^ amare le donne*. A. Ekberg, j Pavvel. Prepovedano mladini P® 14. letom. , Capitol — zaprto Jutri ob 16. «Pronto c’č Giuliana per te*. N1 Medici, Gianni Del. Technlcolo®-Aurora 16.00 »Gll occhi della not" Technicolor .t Impero 16.30 «lo, due figlie, tre v* ge» Louis de Funes Technlcolor-Astra 16.00 «Quelli del San P»w° Technicolor. j Vlttorio Veneto 16.00 «La cintura , častita*. Monica Vittl, Tony čotfi Zabavni film. prepovedan ml*® pod 14. letom ± Abbazla 16.00 »Un ltuliano in An1®' ca». A. Sordl, V. de Sica, Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ludv®i) Škabarja daruje f id Ukmar ^ lir za Dijaško matico. Ob 23-letnici smrti pok. moža i*1 J četa Angela Kovačiča darujejo žen« r hčerke 3000 lir za Dijaško matico • V počastitev spomina pok. tete lije Furlan daruje Danica Goljevi®1 10.000 lir za Dl laško matico. ! DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 • Ul. Dlaz 2. Alta Salute, Ul. Giulta 1. Plcclo-la, Ul. Oriani 2. Vtmarl. Trg Valmaura tl. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A-lla Baslllca, Ul. S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-sini. Trg Llberti 6. Testa d’Oro, Ul Mazzini 43, Ob prvi obletnici smrti Cecilije De Lorenzi roj. Švab se je spominjajo družina De ^ lenzi in drugi sorodniki. Moje ljube mame ZOFIJE FURLAN ni več. Hvala vsem, ki so jo imeli radi. Hčerka Marta Trst, 23. aprila 1968 KEUm OBČNI ZBOH ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV Lani so krvodajalci na Tržaškem darovali skupno 2850 litrov krvi v Število krvodajalcev stalno, narašča, vendar pa kljub temu ne dosega naraščanja potreb - Pohvala krvodajalcem iz Tomosa, Delamarisa in izolske Mehanotehne Prijateljski stiki s krvodajalci iz Karlovca V tono dvorani Aurora je bil v nedeljo dopoldne Tedni občni zbor združenja krvodajalcev. Po preči-j-anju in odobritvi zapisnika iz prejšnjega občnega zbora, je imel glav no poročilo predsednik združenji Giuseppe Tendella, ki ga je obč S z^or so&lnsno odobril. Prav taki Je občni zbor soglasno odobril ob-, "On za leto 1967 ter proračun z| loto 1968. Člani združenja so mej arugrm z veseljem sprejeli vesi, oa je bil v preteklem poslovnem izplačan dolg za nakup pr>-on ega avtomobila za nabiranje Jn odvažanje krvne plazme. , rrža5ko združenje krvodajalc ‘V >ma zdaj nad 4500 članov. Doti k novih krvodajalcev stalno naraši a, Povprečno 60 na mesec. To pon e-Je poudaril predsednik, da »e med prebivalstvom tržaške pokrajine vedno bolj razvija in utrjuje “Ocialni čut za krvodajalstvo. To 1® , razveseljivo dejstvo, vendar so Potrebe, spričo števila nesreč in Potreb za transfuzijo, vedno večje-. V letu 1967 so zabeležili 7127 oajatev krvi, leta 1966 pa 6188. V preteklem letu so krvodajalci na krvi dali skupno 2850 litrov Potrebe bodo v prihodnjih letih ectno večje tudi zaradi tega, ker načrtu ustanovitev kirurgičnega yentra za «višje operacije« (srčna jarurglja). Zato je potrebna nadalj-Propaganda za krvodajalstvo in Pnstop v družbo stalnih krvodajalcev. ■ predsednik združenja se je v svojem poročilu nato zahvalil zaslužim članom odbora, vsem krvodajalcem, sodelavcem, zaupnikom tovarnah, zdravnikom in osebju neimšnic, vsem časopisom in radiu, .Plastem in deželni upravi ter Tr-."fki hranilnici, ki sta dali svoj Prispevek za nadaljnje delovanje Triton ja. Deželna uprava je lani ?PdeUla združenju 1,5 mil lir, le-ms pa že 750.000 lir, Tržaška hra-ff““Ca pa 500.000 Ur za leto 1967 n 500.000 Ur za letošnje leto. Vodil,*1 glavne bolnišnice se je zahva-za razumevanje, ki ga je izkaza-krvodajalcem, tisku in radiu P“ za objavljanje sporočil in pozi-ov za dajatev krvi. Se posebej j®. Je zahvalil In pohvalil krvoda-vn^° koprske tovarne «Tomos», to-arne Delamaris in Mehanotehna z Izole, ki so v Trstu darovali z,a žrtve potresa na Siciliji, panendl je prijateljski obisk krvo-no, cev iz Karlovca, s katerimi so Rezali prijateljske stike in jim ijmu obisk 25. oktobra lani. Sre-in razgovori so biU v pri-Jateljskem vzdušju, kot mora biti /jed krvodajalci, ki jih druži ista jiPmamtarna misel ne glede na podano ali narodnostno pripadnost, lavni, edina humanitarni smoter (Prodajalcev Je, pomagati trpečim j**-Prispevati svoj delež.-pri,,rflše-vr\Ju, življenj. Ce bi ta misel prebadala v glavah tistih, ki imajo svojih rokah usodo sveta,, je pri-£oomii predsednik, ne bi človeštvo tokko trpelo •Jr? koncu svojega poročila je t,redsednik še pripomnil, da bodo .doglednem času začeli nabirati jP1 s posebnim avtom z emote-O; Krvodajalcem pa je svetoval, shranijo potrdila o dajatvi kr-* ’ ker jim po zakonu, ki je bil a. odobren, pritiče tisti dan pla-dan dopusta. Zakon je bil jfmreč že odobren, niso pa bila objavljena pravila. 23. aprila 1W« Z nedeljskega občnega zbora krvodajalcev n, n, im.....„„......imunimi,.. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PEŠEC JE SAM ZAKRIVIL HUDO PROMETNO NESREČO Obtoženca so sodniki na podlagi izjav prič oprostili krivde Goriško-bcneški dnevnik SKLEP DEŽELNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA Tudi goriška Brda bodo vključili v predalpsko gorsko bonifikacijo Dve milijardi lir za javaa dela ia zemljiške izboljšave Semtertja, čeprav poredko, se zgodi, da na obravnavi pred kazenskim sodiščem sodniki ugotovijo, da je nesrečo povzročil pešec in ne avtomobilist, ki ga je povozil. Prav to srečo je imel včaraj 2I-letni Gianfranco Amato iz Ul. Politi 3, ki se Je moral zagovarjat! pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsl, tožilec Tavella, zapisnikar Ciccarelli, obramba Morgeraj Nesreča se je zgodila 12. julija predlani pol ure pred polnočjo. A-mato se je peljal z lambreto po Ul. Udine proti Oren skupaj s prijateljem Suig.om Roseorri, ki Je sedel na zadnjem seaezj. Kot je sam izjavil pozneje preiskovalnim organom, se je peljal s hitrostjo onoll 45 Km na uro. Ulica je dobro razsvetljena, le pri poslopju št. 36/A Je bila pregorela električna žarnica ter je bilo zato neko!'ko temačno. Nenadoma je motorist zagledal pred seboj moškega, ki je precKal cesto z leve proti desni. Zavrl je vozilo, toda zaman. Treščil Je v človeka, ga vrgel na tla In se potem še zaletel v neki avto, k. je bil parkiran ob pločniku. žrtev nesreče je bil tedaj 75-letni Mario Boscaro iz Ul. Udine 47, ki se je prav tedaj vračal domov v spremstvu žene In nuke znanke. Moškega so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je sUri dnl pozneje umrl zaradi pljučnice in drugih "posledic Incidenta. ■ cu l Policijski organ; so zaslišali vse priče, ki so jih izsledili. Ponesrečenca niso mogli zaslišati, ker Je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo slabo. Njegova žena pa je izpovedala, da je mož nenadoma stopil s pločnika ter hotel prečkati cesto, še bolj učinkovito je bilo pričevanje prijateljice Boscarovtli. Ta Je dejala, da je pokojnik hotel povleči s seboj tudi ženo, a ona jo je skoraj s silo zadržala, flenska je Se KlUO »litlS. PKOMiK Predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni — dramatični avanturistični film: IPIONIERIDELLTLTIMA FRONTIERA (Pionirji zadnje meje) *6rajo: RITA TUSHINGHAM, OLIVER REED in drugi povedala, da se je pred motoristom peljal po sredi ceste neki avto rtleče barve in da je Boscaro piečkal cesto v hipu, ko je bil avto mimo njega. To pričevanje je bilo odločilno za potek včerajšnje razprave. Preiskovalni organi so seveda prijavili Amata sodnikom, Ker so menili, da je upravljal vozilo neprevidno In s preveliko hitrostjo, spričo neugodnih razmer cestne razsvetljave. Sodniki pa so upoštevali vse okoliščine ter so menili, da obtoženec ni zagrešil kaznivega dejanja in da je nesrečo zakrivila žrtev sama Zato so Amata popolnoma oprostili. Celotno področje goriških Brd bodo vključili v Predalpski sistem gorske bonifikacije. Ustrezen sklep so sprejeli na seji posvetovalnega odbora za kmetijstvo gozdarstvo in gorsko gospodarstvo pri deželnem odborništvu za kmetijstvo v Vidmu. Deželni referent za gozdarstvo dr. Querini je v svojem poročilu dejal, da si deželno odborništvo za kmetijstvo prizadeva, izhajajoč iz deželnega zakona, uresničiti upravno-tehnični predlog zn klasifikacijo področja, ki bi mogla uspešno premagati vrsto težav gospodarskega značaja na področju goriških Brd, ki obsegajo 5.337 hektarov ter se razprostirajo ob občine Dolenje do Sabotina, se pravi, da obsega tudi občino Steverjan ter gričevnati del občine Gorice. Z vključitvijo tega pasu, ki je mestoma širok tri kilometre in se razprostira vzdolž meje, v Predalpsko gorsko bonifikacijo z obsegom 77.000 hektarov, bi bila tudi goriška Brda deležna številnih deželnih in državnih zakonov, ki takšnim boniffkacijam priznavajo dokajšnje ugodnosti. Brda so od nekdaj bila pasivno področje ter so vsaj polovico ozemlja klasificirali kot gorsko področje (1.600 ha) ter nadaljnjih 1.000 ha kot bonifikacijo prve kategorije. To področje je moč razviti edinole z izdatnimi investicijami ter z zaposlitvijo nove delovne sile, ki pa je sedaj v Brdih zel'> primanjkuje. Nadalje se r,a tem področju pogo-stoma pojavljajo zemeljski plazovi, ki ustvarjajo škodo zlasti na cestnem omrežju Ob zaključku svojega poročila je dr Querini dejal, da bi ugodno mnenje deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo mo- glo v gospoaarskem in socialnem pogledu izboljšati razmere na tem pasivnem področju. Predvsem bo mogoče izvršiti program javnih del, urediti vode, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo kakor tudi turizem, ko bodo izboljšali cestno o-mrežje. Predlog za klasifikacijo, ki so o njem razpravljali tudi na deželnem posvetovalnem odboru za kmetijstvo, predvideva strošek dve milijardi lir za javna dela in zemljiške izboljšave. O finančnih vprašanjih sta govorila šef gozdnega nadzormstva iz Trsta dr. Bellarosa in kmetijski nadzornik iz Gorice dr. Marši. Po živahni diskusiji so vsi prisotni sprejeli predlog za vključitev goriških Brd v Predalpsko gorsko bonifikacijo. Klub Simon Gregorčič Predavanje o Cankarju V klubu Simon Gregorčič v G-a rici, Verdijev korzo 13 bo jutri 24. aprila ob 20.30 govori! o našem največjem pisatelju Ivanu Cankarju znani slovenski slovstveni kr:, tik in tajnik Slovenske matice v Ljubljani dr. France Bernik, ki je pred dvema letoma govoril v klubu ob stoletnici Slovenske matice Naslov predavanje se glasi «Ivan Cankar — lirski pesnik.« OB STAVKI ENEL Priporočajo omejitev potrošnje elektrike Mestna podjetja računajo na prekinitve dobave tudi za daljši čas V zvezd z današnjo in jutrišnjo stavko uslužbencev ENEL, sporočajo mestna podjetja v Gorici, da njihovo osebje ne sedeluje v tej stavki. Vkljub temu pa utegne pri. tl do prekinitve In motenj v dobavi električnega toka tudi na področju kjer dobavlja tok mestno podjetje. Zato vodstvo priporoča potrošnikom, naj odložijo dela s potrošnjo toka, M niso nujna. Zlasti je treba upoštevati, da pri. de lahko do daljše prekinitve dobave toka, ker prihaja tok iz central podjetja ENEL. Zato priporoča, naj se te dni ne uporabljajo dvigala. V primeru potrebe bodo mestna podjetja postavila v obratovanje lastne elektrogeneratorske stroje, iiiiiiii n m n Hlinili m n Hlinil n min milili n n milili, n m ii n muli muli ii mm n,,, mm im mi,,mlini mn n ii um (|| |(| |||iil,ll||ln m iiiiiiiIiiIi,ii)ii||1ii|1||||||||||i)|1|| MEDTEM KO GRADIJO POMEMBNE INFRASTRUKTURE IIIIMimsSIMIIIIIMIMSII||||Mii|||||||it||||||||||||||||||iniiiii||||||||||||||||U|||||||||,|||||||||||1|||||,„lll||||||||||||| NEDELJSKE PROMETNE NESREČE Pri trčenju v Ul. Rossetti eden hudo in trije lažje ranjeni Mladeniča s Proseka zaradi velike hitrosti trčila z avtom v obcestno ograjo na rojanskem mostu ga. sopotnika, 18-letna Rosalba.Sir curo iz Ul. La Marmora 16 in 23-letni- Crlstlano Berton lz Ul. Gali-lel 3, so se samo laze poškodovali. V bolnišnici so jim nuduj prvo pomoč, okrevali pa bodo v enem tednu. Prehitra vožnja je povzročila v nedeljo ponoči še eno prometno nesrečo, pri kateri sta bila ranjena dva mlada fanta s Proseni Fiat 500, v katerem sta se okrog 2 ure peljala s Proseka proti Trstu, je na začetku Videmske ulice zaradi prevelike hitrosti zavozil s ceste ter silovito trčil v obcestno ograjo nad rojansklm mostom Mladeniča, 27-letnega Bruna Boka s Proseka št. 142, ki je vozil avtomobil, ter 28-letnega Luciana Perdan;ja, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico Boku so, ugotovili možganski pretres, udarce po glavi in nosu ter rano na obrazu, njegovemu prijatelju pa možganski pretres, tani na obrazu in desnem ušesu ter udarce na desnem ramenu In po kolenih. Oba so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer bosta okrevala v enem tednu Zaradi neprevidnega prehitevanja je prišlo v nedeljo zjutraj do prometne neSfeč£,*pri kateri so bile štiri osebe ranjene, Okrog 9; ure je 27-letnl Giovanni Zadel Iz Ul. Boveto 10/2 vozil svoj fiat 000 po Ul. Rossetti proti hipodromu, nekoliko pred križiščem z Ul. La Mai-mora je začel prehitevati avtomobil, ko je po levi strani ceste dospel do križišča, mu je zaprl pot fiat 1100, ki je prihajal z Ul. La Marmora in obračal na desno piotl mestnemu središču. Zadel je ostro zavrl, kljub temu pa je z vso silo treščil v fiat 1100. Agenti prometne policije ln bolničarji Rdečega križa, ki so prihiteli na kraj nesreče, so povletol ranjenega Zadela iz popolnoma razbitega avtomobila ter ga odpeljali v splošno bolnišhlco. Tu mu Je zdravnik ugotovil poškodbe ter verjetni zlom bočnlce, -verjetni zlom nosnih kosti ter udarce na čelu. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral Zadel zdraviti tri mesece. Voznik fiata 1100, 25-ietnl Guido Zorzut lz Ul Vecelllo 12, ter njego- Industrijski konzorcij v Tržiču snubi italijanske operaterje Na milanskem velesejmu si hoče pridobiti operaterje, da bi v Tržiču zgradili svoje obrate Konzorcij za Industrijski razvoj Tržiča je sestavil propagandni načrt, ki predvideva izkoriščanje večjega števila možnosti, da se operaterji seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudi ta cona za razvoj njihove dejavnosti. Župan Romani, ki je predsednik konzorcija, se mudi te dni v Milanu, kjer bo imel vrsto Dogovorov z italijanskimi operaterji, ki so prišli v lombardijsko pre-stolico na bližnjo otvoritev mednarodnega milanskega sejma. Med pogovori, ki se bodo vršili v uradu avtonomne dežele Furlanije . Julijske krajine, nameščenem na samem sejemskem prostoru, bo predsednik konzorcija prikazal najrazličnejše možnosti izgradnje industrijskih obratov, zlasti odkar se vlagajo Izdatna sredstva za izgradnjo infrastruktur na področju Mo-ščenic ter Chiavettija in Brancola. Na milanskem sejmu bo industrijski konzorcij razobesil načrt z lokacijo industrijske cone, na katerem bodo označena idealne povezave industrijske cone z ostalim delom države kakor tudi svetom prek ladijskih, cestnih in zračnih poti, saj je' Tržič v neposredni bližini pristanišča, avtomobilske ceste in deželnega letališča v Ronkah. No posebnem panoju bodo opisane tudi finančne ugodnosti, ki jih industrijska cona nudi operaterjem. Udeležba konzorcija za industrijski razvoj na milanskem sejmu bo obsežno reklamizirana tudi v informativnih ter specializiranih italijanskih listih; na enak način bodo napovedali udeležbo konzorciia tudi na sejmih v Bologni in Padovi, da bi dosegli v industrijskih krogih kar največje zanimanje za industrijsko cono ter na takšen način napravili vse, da bi se tržiško gospodarstvo spet vzpelo na zeleno vejo. Iz gorlške bolnišnice Včeraj okreg poldne je mestni poltovornjak za razvažanje lepakov, ki ga je vozil 38-letni Marcel- io Čavdek iz Gorice, Ul. Colombo skih združenj počastili padle bor-6. hotel zaviti iz Ul. Gelsi v Stra-žicah » Ul. Brigata Pavia. V tem je privozil n-imo iz Stražic moped, ki je trčil on občinsko vozilo. Ranjen je bil samo Cavdek, ki so ga v civilni boln šnici pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca v genitalije in desno nogo. škoda na obeh vozi'ih je li- neznatna. Prvo pomor z okrevanjem v štirih dneh so nudili ob 16 uri 39-letnemu Antoniu Memrdiniju iz Pod-gore, Ul. 4. novembra 66. Na delu v podjetju ILMO v Gorici je udaril z glavo ob kos železa V SAFOG pa se je okrog 18. ure ponesrečil 4l letni Ervino Bressan iz Gradiške. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na levi roki. Okreval bo v štirih dneh. V Rožni dolini se je včeraj popoldne ponesi ecil 73 letni Peter Makarovič iz Gorice, Ul. Gelsi 17. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na tiču ir, na nosu ter odrgnjenja . ia čelu Okreval bo v sestih dneh Makarovič se je peljal po cesti z mopedom, ko je z9t delo kolo ob kamen Izgubil je nadzorstvo nad vozilom in padel. Proslave 25. aprila v Vidmu in drugod V Furlaniji m predvsem v Vidmu pripravljajo za 23. obletnico vstaje v severni Italiji vrsto proslav, pri katerih bodo sodelovale oblasti in organizacije bivših borcev partizanov. V četrtek 25. aprila od 10. uri bosta organizaciji ANPI in APO priredili zborovanje v dvorani Aiace na županstvu. Govoril bo partizanski komandant Lino Argenton. O-poldne bodo videmski župan, odborniki in predstavniki partizan- ce s polaganjem lovorovega venca pred spomenikom padlim. Že pojutrišnjem pa bodo z umetnimi ognji na videmskem gradu počastili spomin 29 partizanov, ki so jih ustrelili Nemci na dan osvoboditve. V četrtek bo imela godba na pihala «G. Verdi« koncert na Trgu della liberta. Popoldne pa bo športno društvo «E. Mauro« priredile tradicionalno kolesarsko tekmo «Gran pzemio della resistenza fri-ulana«. Start bo ob 14. uri na Trgu della nberta. Združenji ANPI IN APO bosta poskrbeli tudi za predvajanje dveh partizanskih filmov. Film «11 terro-rista« bodo predvajali v avditoriju tehničnega zavoda «A. Zanon«. Predstava bo jutri ob 15.30. Češki film «Negozjo al Corso« pa bodo predvajali 30. aprila, tudi od 15.30 popoldne. Oba filma bodo predvajal: dijakom in študentom. Pobuda *e, k.ot v prejšnjih letih, žela priznanje šolskega skrbnika, predsednika pokrajine in ravnateljstva zavoda «A. Zanon«. Podobne proslave bodo tudi v Ogleju, Buli, Manzanu, Pradamanu, S. Glorgiu dl Nogaro, Cervignanu, S. Danielu, Tarcentu, Cussignaccu ln drugod na pobudo občinskih u-prav in združenja ANPI. Danes predavanje prof. J j n.'ta Ježa Profesor Janko Jež u Trsta bo danes ob IS./5 govoru v Circolo per la libertd di culturu o temi »Gledališče kot stičišče med Italijani in Slovenci». Predavatelj bu kasneje govotil tudi o kulturnih stikih med Italijani in Slovenci od srednjega veka aalje hia poprejšnjih dveh večerih sta goi orila prof Pahor in Kravos. s katerimi pa bodo lahko zajamčila dobavo toka samo tistim o-mejenim mestnim področjem, ki imajo v tem oziru prednost, kot so bolnišnioe in druge javne služnosti ter seveda zasebnikom, ki so v neposredni bližini. Deželni kandidati PSIUP Za deželne volitve 26. in 27. maja je PSIUP predložil naslednjo 7-člansko kandidatno listo: Rinaldo Razi, učitelj, pokrajinski tajnik PSIUP doma iz Ronk; Giuseppe Albergbini, gradbeni delavec, doma iz Caprive; Janko Gergolet, vodja zadruge v Doberdobu; Giovanni Giorgi, avtoprevoznik iz Tržiča; Ugo Martini uslužbenec Ital-cantieri v Tržiču; Claudio Puntin, obrtnik iz Škocjana Renato Zale-teu, tajnik notranje komisije SA FOG v Gorici. Predstavnika liste sta Giovanni Poletto in G useppe Tramontini, namestnika pa Cergio Ceschia in Renato Valcovich. Opozorilo lastnikom kmetijskih strojev Urad UMA v Gorici sporoča, da je zadnji rok za prijavo letne potrošnje tekočega goriva za kmetij, ske stroje in za predložitev zadevnih knjižic za kontrolo 1967—68 do 30. aprila. Tisti kmetijski upravičenci, ki so dolžni napraviti to prijavo, naj s« javijo čim prej na uradu za kmetijsko motorizacijo UMA v Gorici, na Korzu Vedi 93 in naj prinesejo s seboj predpisane dokumente. Kdor tega v danem roku ne bo napravil, lahko zapade globi, ki znaša 300 tisoč lir. Avto podrl dve kolesarki Preteklo npdeljo popoldne je v Ul. Carducci v Goric- fiat 850 podrl dve kolesarki, ki sta se na enem samem kolesu peljali v smeri proti Travniku. Pri tem je bila poškodovana 15 letna Maria Rosa Cam-pochiaro iz Ul. Formica 11, ki je sedela na prdjažniku V civilni bolnišnici so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca v medenico z verjetnim zlomom kosti. 14-letna Annella Centis iz Raštela, ki je vozila kolo, je utrpela samo manjšo poškodbo na kolenu ter so ji nudili prvo pomor s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Fiat 850, ki je podrl kolesarki, je šofiral -IMetni Natale Paravan. kadar prečkale ceslo • na zebrastih prehodih imate prednost, vendar bodite previdni, vozila se ne morejo hipoma ustaviti. Za zaviranje je potrebna večja razdalja, če je cesta mokra. • pokažite, kaj nameravate: nakažite z roko, da mislite prekoračiti cesto. • če je mogoče, prečkajte cesto v skupini, da ne bi predolgo in prevečkrat zaustavljali kolone avtomobilov. • ne tekajte čez cesto, pač pa hodite hitro in odločno. • pazite na prometne znake in semaforje, še posebno na vozila, ki spreminjajo smer. • kadar ni zebrastih prehodov, dajte prednost vozilom, bodite previdni in ne hodite čez cesto poševl PREVIDNOST = VARNOST Ministrstvo za Javna dela Generalni Inšpektorat za promet V Brdih so v tem letu z rigolanjem pridobili obsežne površine, na katerih so zasadili nove trte in sadno drevje. Kmetje so za zemljiške izboljšave prejeli sredstva od države. Na takšen način se briško kmetijstvo vedno bolj specializira. Na sliki je briški vino. gradnik s svojimi otroki, ki je pred tedni, ko je bil za to delo še čas, polagal v zemljo nove sadike VESTI IZ TRŽIČA Proslava dneva vstaje pred spomenikom padlih Širjenje mesta na Kras - Zasebna seja občinskega sveta V četrtek ob 24. obletnici dneva vstaje bo tudi občinska uprava iz Tržiča uradno proslavila ta praznik. Ob 9.30 bodo na novem pokopališču v Ul. 24 maja ob prisotnosti civilnih in vojaških krajevnih predstavnikov ter predstavnikov partizanskih in drugih bojevniških združenj položili lovorov venec pred spomenik padlim za svobodo iz Tržiča. Župan Romani bo imel ob tej priliki slavnostni govor. Govori) bo tudi bivši partizansk' poveljnik Mario Fantin-Sasso. Ob 10.30 pa bo na Trgu republike zborovanje bivših borcev in prebivalstva, na katerem bo govoril Mario Lizzero o pomenu dneva vstaje in o aktualnih problemih Volilno zborovanje KD je bilo pred dnevi na sedežu krajevne sek- cije KD v Tržiču Ob tej priliki so prdstavili članom tri kandidate stranke; sen Vallacrija, ki ponovno kandidira za senat, Dina Ma-rocca, kot kandidata za poslansko zbodnioi in cdv. Gmaldija, ki ponovno kandidira za deželni svet. Vsi trije kandidati so imeli krajše nagovore, pokrajinsk1 tajnik stranke dr. Cian pa je govoril o splošnih smernicah stranke in o njenem programu. Občinski svet v Tržiču se bo v petek, 26. aprila zvečer sestal na zasebni seji ter bo proučil možnosti širjenja mesta na kraško področje onkraj železniške proge. Občinska uprava je pred časom že izdelala načrt ter določila sredstva za Izgradnjo podvozne dohodne ceste na kraški obronek. OBVESTILI KMEČKE ZVEZE PROŠNJA ZA SEČNJO DREVJA V JUGOSLAVIJI Kmečka zveza v Gorici sporoča i.sem lastnikom gozdov v Jugoslaviji, tla lahko na njenem sede. u v Ascolijevi ulici št. I v Gorici izpolnijo prošnje za sečnjo drevja v prihodnji zimi; pro njc morajo izpolniti najkasneje do 14. maja. POSOJILO DEŽELE KMETOM PRIZADETIM PO LANSKI SUSI Obenem obvešča vse kmete, da do 7. maja lahko zaprosijo za nizkoohrestno petletno posojilo (prestito di conduzione), Id ga daje dežela za kraje prizadete po lanski suši. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111(1,1,imN| Gorica VERDI. 17.15: «Italia secret Service«. N. Manfredi ln G. Moschln. Italijanski barvni film. CORSO. 17.15-22.: «Tr.oppo per vl-vere, poco per morire«. C. Brook ln D. Bianchi. Italijanski klnema-skop v barvah. MODERN1SSIMO. 17.-22.: »Larpl-glio blu«. Klaus Klueki ln Harald Leipnls. Angleški barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «Cinque mari-nes per Slngapore«. S. Flynn ln M. Mitchell. Klnemaskope v barvah. VITTORIA. 17.00: «Bruttl dl not-te», F. Franchi ln C. Ingrassia. Barvni film. Tržič AZZURRO. Ob 21. url za clnefo-rum: «1 pugnl In tasca«. M. Bel-locchio. EXCELSIOR. 16.-22.: «1 due vl-glll«. F. Franchi In C. Ingrassia. Barvni film. PRINCIPE. 17.30-22.: »Indovina chl viene a cena«, S Tracy, S. Pl-tier m S. Hepburn Barvni film. Bunke EXCELS!OR. — Zaprto. RIO. 19.-21.30: «L’ultlmo Apache*. Burt Lancaster. Klnemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 - tel 25-76. TRŽIČ Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna S. Nicolo, dr. G. Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel. 73338. RONKE Danes ves dan ln Jutri je odprta lekarna »AlTAngelo«, dr. S. Matlt-ti, Ul. Roma 22 - tel. 7701». /Z BRITANSKEGA NOTRANJEGA RAZVOJA 0 FEDERATIVNI UREDITVI VELIKE BRITANIJE Zanimiv načrt britanskih liberalcev, ki odraža določeno objektivno stvarnost - Konkretni predlogi katerih uresničitev je tako glede časa kot oblike stvar bolj dolgotrajnega procesa LONDON, aprila. — če bi bil neki načrt, ki ga je izdelala Liberalna stranka sprejet, bi Velika Britanija postala federativna država z nekaj nacionalnimi In pokrajinskimi parlamenti. In pooblastila londonske vlade bi v gospodarskem in administrativnem pogledu bila.znatno omejena. Ta načrt Liberalne stranke je bil pravkar objavljen in je v javnosti zbudil veliko pozornost. Uresničitev omenjene zamisli — če bo kdaj do tega prišlo — bo gotovo trajala leta, morda desetletja. Za britanske okoliščine, pa je to vsekakor pomembna novost, ki so v njej jasno razvidne nekatere težnje po drugačnem obravnavanju nacionalnega vprašanja. Liberalna stranka sicer nima vplivne vloge v političnih odnosih dežele in se v nobenem primeru ne more primerjati s krepkima strankama laburistov in konservativcev. V njej so zbrani pretežno nekateri mladi politični nezadovoljneži in nekaj desetin uglednih britanskih razumnikov. S kakimi desetimi poslanci v parlamentu in nekaj več lordi v gornjem domu, Liberalna stranka pogosto vendarle odraža resnično razpoloženje sodobne in napredne Britanije. Edina stvar, ki jo liberalci uporno predlagajo in ki predstavlja najpomembnejši del njihovega političnega programa, je reorganizacija državne uprave ter določena politična in gospodarska emancipacija britanskih pokrajin. Ne podpirajo ekstremnih nacionalistov na škotskem in v Wallesu, toda smatrajo, da je v prid britanske bodočnosti treba odpraviti tudi britanski nacionalizem, ki baje ne vodi v zadostni meri računa o interesih nekaterih delov dežele. »Nekateri pogosto imenujejo našo deželo Anglijo, kar je vsekakor napačno,« pojasnjuje ugleden Škot. «To je samo del otoka, na katerem sta še škotska in Walles. Vse skupaj pa Je Velika Britanija. Glede na to, da se v sestavu nahaja tudi L .‘verna Irska, naš uradni naziv Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske najlepše odraža pravo stanje. Liberalna stranka — in ne samo ona — se od davna j ukvarja z vprašanjem ostalih britanskih pokrajin. V tem smislu so v preteklih letih bile ustanovljene številne komisije, ki so iskale pot, po kateri bi se vsaj delno dosegla avtonomia. Severna Irska ima svojo krajevno vlado in parlament ter delno ostvarja svojo neodvisnost v krajevnih zadevah. Nekaj podobnega zahteva tudi škotska, ki ima neke svoje posebne nacionalne karakteristike: drugačen pravni sistem, lastno cerkev, določene razlike v šolskem sistemu. Na športnem področju škotska na mednarodnih tekmovanjih nastopa'kot posebna država. Wal-les. mnogo manjši in nerazvit, je še bolj pritegnjen v angleški sistem uprave in družbenega življenja, njegovi prebivalci pa uporabljajo stari keltski jezik, ki jih bistveno loči od angleško govorečih ljudi. Zahteva po posebnih parlamentih in krajevnih vlad, potemtakem, ni nekaj neobičajnega. Ekstremistični politiki in stranke postavljajo celo zahtevo po popolni državnosti. Ti ponekikrat imajo videz «ljudi s provincialnimi kcm-pleksi», nesporno dejstvo pa Je, da Je Angleška tako stvarno kot formalno dominantna in da je treba to stanje menjati. Liberalci predvidevajo v svojih programih, naj bi vladi v Edim-burgu in Cardiffu bili resnični predstavnici teh delov dežele, s polnimi zakonodajnimi ter izvršilnimi funkcijami glede vseh vprašanj, razen onih, ki so skupna za vse Združeno kraljevstvo, torej glede financ, obrambe, zunanje in notranje politike. Vse ostalo, zlasti gospodarski razvoj, bi bilo v rgkah krajevnih vlad. Vendar se vprašanje zelo zaplete, brž ko se na tak način izloči Anglija, ki je ozemeljsko največja in politično najvplivnejša. Kaj bi v tem primeru bila Angleška? AH bi tudi ona postala federativna enota? V načrtu liberalcev je predvideno, da se ona razdeli na dvanajst provinc, ki bi pravtako imele krajevne skupščine in vlade. Razdelitev temelji na sedanjih oblasteh toda računa se. -la bi se to opravilo na osnovi načel ekonomskih interesov ter združevanja okrog velikih industrijskih ter poslovnih centrov Navzlic temu je ta razdelitev Anglije umetna ,n zelo sporna, tako da bo prav zaradi tega največ pripomb na račun načrta. r-ajevne vlade bi se gospodarsko morale same vzdrževati. To bi zahtevalo mnogo denarja, do katerega bo moč priti z dopolnilnimi davki in taksami. Spričo te-g\ je pripomba, da bi morebitna reorganizacija bila zelo draga, najresnejša ovira za uresničitev samega načrta. Nerazvita področja bi v svoj'h blagajnah imela premalo denarja za krajevne administracije, zlasti pa za realizacijo nekaterih ekonomskih programov, zaradi katerih se pravzaprav nasploh predlaga celotna reorganizacija. Vsekakor bi utegnile biti poli- tične posledice takega programa celo ko je ta še na papirju — zelo velike. Ni dolgo, ko v Spodnjem domu sede tudi predstavniki nacionalističnih strank škotske in Walesa. Trenutno še samo po en poslanec, obstoji pa težnja, da nacionalistična stranka škotske resno omaja sedanji razpored si!. Laburisti so svoj čas tudi sami zatrjevali, da bodo nekaj storili za avtonomijo škotske. Vendar Je doslej bilo storejenega v tem smislu zelo malo ali nič. Konservativci pa v glavnem stoje na stališču, da je, ob morebitnih popravkih, sedanja oblika oblasti najboljša. Liberalci, ki se v tem pogledu najbolj prizadevajo, so popolnoma brez moči. Vsa dosedanja razprava o tem, se je spričo tega vodila Izključno na akademski ravni. In tako je tudi ves načrt liberalcev. zatorej, bolj Indikativnega značaja, kako bi se v britanski oblasti moralo nekaj menjati, Je pa obenem povsem negotovo, kako in v kakšni obliki se bo to začelo ostvarjati. M. BALETIČ Člani tržaškega Slovenskega planinskega društva pogost« preizkušajo svoje moči in plezalno veščost v stenah bližnje Glinščice. Na sliki pogled na dolino Glinščice, v ozadju Boljunec. •iiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiMiiiiMiiiiiiMuiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiii 1 IZ UMETNOSTNIH GALE1UJ~| 30 let ital. risbe v palači Costanzi V razstavišču pa'ače Costanzi, ki je tik za magistratom, smo obiskali obsežno razstavo ‘ grafik, risb, jedkanic in kamnotiskov s pomembnim naslovom «50 let italijanske risbe*. Petdeset let je pol stoletja in marsikdo je zaradi tega pričakoval nekakšen celoten pregled risarske umetnosti v širšem smislu, ki naj bi likovno pojasnjeval, kako se je v tej dobi spreminjalo estetično dojemanje kot takšno, poleg sprememb umetniškega okusa, ki so ga predvsem najavljale in pogojevale risbe zaradi enostavnosti masovno-reprodukcijskega postopka v dnevnem in periodičnem tisku. Tega pa na razstavi nismo opazili. Ne glede na to pa je razstava imela veliko vzgojno vrednost za vsakogar, ki se zanima za črno-belo umetnost, saj so bil’ na njej zastopani s povprečno dobrimi primeri grafičnih del skoro vsi vidnejši italijanski slikarji. Tako preslavni a že davno umrli Modiglia-ni na enem koncu razpona italijanske grafike, na drugem pa skoro enako znameniti Lucio Fontana. Razlika pa je v tem, da je Modigliani, čeprav le z risbo na karirani strani zvezka, značilno podan v tem, kar ga dela velike- ga, medtem ko pa je ženski akt v razlivajočem se črnilu, povprečno delo in neznačilen za Fontano, tega kirurga platen in papirjev, ki jih reže ir. preluknjava. Poleg Fontane pa srečamo Pe-virellijev lisi nekakšne perspektive rudniškega jaška, ki ga bo malokdo spoznal za njegovo delo zaradi dejstva, da je v njem najnovejša preusmeritev tega slikarja. S tem ni rečeno, da v mnogih listih takoj ne spoznamo njihove tvorce, kakor v že avtografskih znakih Capogrossija kot v razgibanosti igre potez Spazzapanove-ga svetca; Iver str v njih -pač podane končne postaje njihove umetniške dejavnosti. Pri večji izbiri bi verjetno dosegli ramen razstave če bi ob taka dela postavili tista, ki so najavljala njihov nastanek, torej zna-čilnejše risbe mojstrov iz med-dobja. Kajti, ako je Carmelicheva risba res značilna za njegova poslednja dela, je to le zaradi umetnikove prezgodnje smrti in je torej nujnostmi končn i postaja njegove umetnosti, o kateri ne vemo, kako bi se Mia razvijala iz začetnega futurizma preko končnega realizma. MILKO BAMBIČ INTERVJU TUVIAHA FRIE DMA NA Martin Bormann se skriva v Čilu v «Ce bi Bormanna pripeljali v Zahodno Nemčijo, bi bil že naslednjega dne prost», pravi Friedman CHICAGO, 22. — Z nacističnim zločincem Martinom Bormannom se mednarodna kronika večkrat ukvarja. To ni nič čudnega, saj je bil Martin Bormann Hitlerjeva desna roka, hkrati pa so se ves čas po vojni na eni strani širile vesti, da je Martin Bormann končal svoje življenje cb razsulu nacizma, z druge strani pa so se oglašali k besedi ljudje, ki so trdili, da je tudi Martinu Borman-nu, podobno kot številnim drugim velikim nastičnim zločincem, uspelo pobegniti najprej iz Nemčije ali iz Avstrije kam v Italijo ali v Španijo, nato pa na kako drugo celino, po navadi v kako državo Latinske Amerike O smrti Martina Bormanna dejansko ni bilo nobenega znaka, nasprotno, govorilo se je, da se je Bormann nekako «prelevil» in zavedel celo policijske sile zahodnih zaveznikov, tako da jim je že ujet pobegnil. Iz tega jasno izhaja, da je povsem verjetno, da je Martin Bormann vendarle živ in da se skriva nekje v kak: državi Latinske Amerike, kjer je več »kolonij* nacističnih zločincev. Dokaj pogosto beremo o tem, kako da se Martin Bormann krije zdaj tu zdaj tam, vendar pa nismo doslej še nikoli zasledili kake odločne trditve, ki bi zagotavljala, da se ta veliki zločinec skriva v tem ali onem kraju te ali one dežele. Zato je tembolj zanimiva vest, ki jo je v nekem intervjuju dal Tuviah Friedman. Kakor nam samo ime pove, gre v tem primeru za nekega Juda. Tuviah je dejansko eden izmed tistih Judov, ki, podobno kot dunajski inženir Simon Wiesenthal, posvečajo vse svoje življenje, da bi izsledili morilce milijonov Judov. Poleg tega je bil Tuviah Friedman volja tiste judovske skupine, ki je pred 15 leti začela zasledovati Adolfa Eichmanna in ki ga je leta 1960 tud) aretirala in skrivaj pripeljala iz Argentine v Izrael, kjer so ga leto pozneje tudi obsodili na smrt. Ko gre za človeka s takšno preteklostjo, mu gre vsa vera. In prav Friedman je prišel sedaj na dan s trditvijo, da je Martin Bormann živ in zdrav in da živi v Čilu. Friedman tudi zatrjuje, da ima Bormannove fotografije ter tudi njegove prstne odtise, ki potrjujejo njegovo trditev, da se skriva nekje v Čilu. Omenili smo že Simona Wiesen-THala’' načeimlTa judovskega centra na Dunaju za zbiranje podatkov o nacističnih zločincih. Toda tudi Tuviah Friedman vodi tak dokumentacijski center Yad Va-shon. Dejansko gre za zasebno organizacijo za zbiranje podatkov in dokumentov. Organizacija ima svoj osrednji sedež v Jeruzalemu. Friedman, ki je že toliko let svojega življenja posvetil iskanju nacističnih zločincev, je v svojem intervjuju izjavil, da v primeru, če mu bo uspelo Bormanna prijeti, ga ne bo peljal v Izrael niti ne v Zahodno Nemčijo, pač pa ga bo skušal pripeljati v ZDA. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi -12.00 Pod farnim zvonom na Opčinah 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Slovenščina - 17.30 Ansambel «The Tokens* - 17.40 Radijska univerza - 18.00 Zbor iz Repentabra - 18.15 Umetnost - 18.30 Samospevi Brede Ščekove 18.50 Orkester Douglas 19.10 Plošče 19 40 Znane melodije - 20.00 Šport - 20.35 A. Ca-sella: »Kačja žena* operna pravljica - v odmoru: Pogled za kulise - 22.45 Črni cvet. Trst 12.05 Plošče - 12 2i Tretja stran - 13.15 Juke box - 14.20 C. Seghiz-zi: Kvartet za godala - 14.30 Knjižne novosti - 14.40 Ozkester Russo. Koper 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos Rf - 10.15 Plošče 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Orkester - 11.30 Današnji pevci -11.45 Melodre - 12.01. in 12.50 Glas- po željah 14.10 Za mlade po - 14.30 Razpoloženjska ____ 15 30 Operetna glasba - 76.30 Tretja stran 17.15 V dveh se lepše poje - 17.40 Ital. popevke 18.00 in 19 30 Prenos RL - 19.00 Poje Michele 22.10 Orkester RTV. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00. Ib.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.00 Zvočni trak - 10.0r- Šola - 10.35 ba slušalce glasba - TOREK, 23. APRILA 1968 Ura glasbe 11.00 Plošča za poletje 11.30 Glasbena antologija -13.20 Plošča za poletje - 14.35 Ital. popevke 16.00 Program za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino - 19.11 Radijska priredba 20.25 Masca-gni: «Cavalieria rusticana* - 22.00 Volilna tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Plošča za poletje 13.35 Brez naslova 14.05 Juke box - 15.35 Reportaža 16 00 Plošča za poletje -17.35 Enotni razred 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping- pong 20.06 Glasbeno tekmovanje «Ferma la mušica* - 21.15 Jazz -22.00 Zbori z vsega sveta. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.25 Beethoven in Martinu - 11.10 Schubertova simfonija št. 1 - 12.10 Longanesi, mojster satire - 13.05 Violinist A. Grumiaux in pianistka C. Haskil - 14.30 Rossinijev «Grof Ory» 15.30 Plošče 16.25 Sodobni ital. skladatelji 17.20 Angleščina 18.30 Lahka glasba - 18.45 Mlada leta in formiranje značaja - 19.15 Koncert 2C.20 Doba faraonov - 20.50 Pizzetti dramaturg. Slovenijo 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8 08 Operna matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Slov. glasbena folklora - 9.40 »Cicibanov svet* 10.15 Pri vas do- ma 11.00 Turistični napotki -11.20 V ritmu današnjih dni - 12.10 Iz češke glasbene preteklosti -12.30 Mesnati prašiči - 12.40 Pihalni orkestri - 13 30 Priporočajo vam... - 14.05 E. Adamič: Vesela pesem - 14.25 Lahka glasba - 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf. orkester - 18.00 Aktualnosti 18.15 Slov. zborovske skladbe 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Poje Majda Sepe - 20.00 Premiere - 20.55 Pesem godal - 21.15 Deset pevce'’ - 22.15 Jug. glasba - 23.05 B. ščepanovič: Pesmi. Ital. tele virija 10.30 Šola - 12.30 Otrok med na mi - 13.30 Dnevnik 17.00 Spored za najmlajše - 1730 Dnevnik • 17.45 Program za mladino - 19.15 Kino in ital. družba - 19.45 Športni dnevnik 20.30 Dnevnik - 21.00 A. Gianetti: La famiglia Benve nuti - 22.00 Volilna tribuna - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbeni program 22.05 L’avven-tura delToro. Jug. televizija 20.00, 22.4o Poročila 9.40, 14.50 TV v šoli - 10.30, 15.40 Angleščina - 11.00, 16.10 Splošna izobrazba 18.00 Obrežje — za ital narod nostno skupino - 18 25 Cirkus, film - 18.50 Poje Juliette Greco • 19.15 Mongolija Iran - 19.55 Vijavaja 20.35 Strogo nadzorovani vlaki — film - 22.15 Njihov zgled ie spodbuda. V zvezi s tem je Tuviah Friedman rekel: «Bormann je bil Hitlerjeva desna roka in je zaradi tega kriv za smrt tisočev ameriških vojakov in ne le za smrt Judov. Zadeva Martina Bormanna ni le zadeva Izraela, pač pa mednarodni problem. Če bi ga nekdo pripeljal v Zahodno Nemčijo, bi bil Bormann že naslednji dan svoboden. Njegovi prijatelji b. mu pomagali, da pobegne.* Kolikor bi to ne bilo dovolj značilno, navaja sam Friedman nekaj drugih zanimivi! podatkov: v Zahodni Nemčiji so registrirali navzočnost 200.000 bivših nacistov, ki jih iščejo zaradi njihovih zločinov v času druge svetovne vojne. Kakih 15 do 20 tisoč teh zločincev so Američani, Francozi in Angleži stlačili v zapore, seveda takoj po vojni. Ko pa je bila uprava dežele prepuščena zahod-nonemškim ljudem, je večina teh nacistov prišla kmalu na svobodo, štiri tisoč bivših nacističnih zločincev pa je bilo sojenih v Izraelu. Friedman je v svojem intervjuju zaključil s trditvijo, da je okoli 50 odstotkov nacističnih zločincev v državah Latinske Amerike. Glede tega pa velja poudariti še dejstvo, da bo prihodnje leto v Zahodni Nemčiji zapadlo tudi vsakršno »zakonito* preganjanje bivših nacističnih zločincev in zato se zelo mudi, kajti malo je še časa, da se zločinci odkrijejo in postavijo pred sodišče. V Auschwitzu so odprli muzej OSWIECIM, 22. - V bivšem koncentracijskem taborišču v Os-wiecimu (Auschwitzu) so odprli muzej, posvečen spominu Judov, ki so jih nacisti tu pomorili. Sve čanosti je prisostvoval tudi poljski minister za prosveto Lucijan Mo-tyka, ki je eden izmed stotisočev, ki so bili zaprti v tem taborišču. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki bivših borbenih organizacij ter judovskih združenj. Poljski minister z\ kulturo Mo-tyka je na svečanosti izjavil, da odprtje muzeja časovno sovpada s 25. obletnico upora v varšavskem getu. Minister je dobesedno rekel: »Izkazati hočemo čast žrtvam ter judovskim borcem, ki so se z ramo ob rami borili s poljskimi partizani proti nacistom.* Kakor je znano s« nacisti jeseni 194i sklenili uničiti vse Jude na Poljskem. Del Varšave so ogradili od ostalega mesta in vanj strpali okoli 350 do 400 tisoč Judov, ki so jih pobrali v Varšavi in po raznih predelih Poj iške, kjer je pred vojno živelo veliko Judov. Le manjši del teh Judov, okoli 35.000, je bilo zaposlenih, ostali pa so se morali sprijazniti z življenjem v mestu — koncentracijskem taborišču in to le z neznatno količino hrane, ki so jim jo dajale nacistične oblasti. Varšavsko ljudstvo pa je na vse načine pomagalo Judom. Računajo, da je varšavsko ljudstvo dalo Judom v getu dvakrat več, kot so jim dale nacistične oblasti. Nacistični računi, da bodo Judje kmalu poginili od lakote, se niso uresničili. Zato so jih začeli odvažati v Treblinko, kjer so jih morili in sežigali. Sredi aprila 1943 pa so se Judje, ki so se s pomočjo prebivalstva Varšave oskrbeli s približno 1000 puškami, uprli, vendar pa je upor, ki se je zavlekel za vec dni, končal tragično, ker so nacisti poslali proti zmučemm, slabo oboroženim in slabo preskrbljenim Judom, močne vojaške formacije s tanki, topovi in drugim orožjem. 18. aprila 1943 je bil upor Judov v Varšavi strt. Z AVTOMOBILSKIH DIRKALNIH STEZA Usodni trenutek Jima Clarka Tragedija, do katere je prišlo v Hockenheimu, je zbudila presenečenje in grozo. Kako se je smrtno ponesrečil Jim Clark, najboljši avtomobilski vozač sveta, najbrže ne bo mogla natančno odkriti nobena rekonstrukcija nesreče. Tako je moč priti do spoznanja, da v svetu avtomooilskega športa ni nobenega jamstvu, da ne obstajata ne varnost ne tveganje, ki bi se mogli izračunat’ oziroma predvideti. Niti eden od avtomobilskih vozačev ni zadnja leta znal tako preračunavati nevarnost, kot Jim Clark, nihče ni ime1 tako izostrenega občutka za mejo. Jim Clark je pokazal, da se optimalne hitrosti ne morejo poistovetiti z življenjsko nevarnostjo Zaradi tega so ga spoštovali mnogi vozači z najvišjimi nagradami. Potreben jim je bi! njegov primer, primer človeka, ki je postavljal rekorde na domala vseh dirkališčih sveta, ki je zmagoval in je svojo spretnost, hladnokrvnost ter pogum dokazoval v ostrih dvobojih, ki je vanje vložil vse, razen življenja. Jim Clark je posta: idol cele generacije vozačev. Na področje avtomobilskega športa ni prišel kot mehanik ali inženir — kot n.pr. Hill, Surfees, Brabham in Hulm — in svojega znanja si ni bil pridobil pri boksanju, temveč za krmilom. Pojavil se je kot burja, ki nastopi nenadoma in z vso močjo. Mednarodni javnosti ga je 1. 1960 predstavil Colin Chapman, tri leta kasneje je postal svetovni mojster. «Pravijo, da so avtomobilske dirke razburljive, pestre, napete in nevarne,* je rekel Jim Clark ob neki priložnosti. »Toda zame,* je nadaljeval, «so vse to in še mnogo več.* To je držalo, zakaj zanj so predvsem bile delo, posel Njihov kolorit, ono romantično vzdušje, ki ga mnogi nadvsr cenijo, ga n> zanimalo preveč. Jim Clark ni bi! vozač, ki bi bil užival v določenem vzdušju. Saj tudi ni mogel, kar mu ta dejavnost ni služila, da bi se v njej in z njeno pomočjo izživljal, marveč je predstav’ ;ala njegov poklic. Clark je sovražil Le Mans, Sp« in Indianapolis, toda tekmoval je tudi tam. Vozil je povsod, kjer F bilo potrebno startoti, bodisi da je sam tako odločil, bi diši da je tako narekovala poslovna strategija njegovega menazerja Chapmana. * Le Mansu je tako bil tretji, v Spe je zmagoval pogosteje kakor v borbi za katero si bodi drugo veliko nagrado, v Indianapolisu je služil dolarje kot p.'hče pred njim-Bil je profesionalec ki se je na svoj poklic pripravljal resno i” strogo, kot ga je strogo in resno tudi opravljaj. Ni pa Jim Clark bil tekmovale*-gladiatorskega tipa Nikdar ni imel navade, da bi vrgel svojo poslednjo karto. Zdelo se je, kot da m” je ob vsaki priložnosti zadostovale njegovo voz .ško znanje. Postal je že star mojster v svojem dvaintridesetem letu, obenem pa tudi najbogatejši človek z avtomobilski!1 steza. Njegovemu primeru je za' čela s'editi cela generacija. S svojo energijo in discipliniranostjo se je vedno znal obvarovati pred neprevidnostjo. In vendar je njegov* poslednja nesreča dokazala, da ga ni zakona, s pomočjo katerega se ta dala ix>vsem odpraviti oziroma preprečiti. (Iz «Die Well», Hamburg) ISTITUT0 Dl CREDITO PED LE MPDESE D) PUBBUCA DTIUTA (I.C. L P. D.) JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM V RIMU - UL. OUINTINO SELLA 2 V celoti vplačana glavnica L 5.250.000.000 - Razne rezerve L 29.752.049.404 SOUDELEŽENE USTANOVE: CASSA .^EPPSITI E PRESTITI, ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONl- ISTITUTO NAZIONALE DELLA PREVIDENZA SOCIALE, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICIUA. MONTE DE1 FASCHI Dl SIENA, ISTITUTO BANCARIO S. PAOLO Dl TORINO, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITAL1ANE, CASSE Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARD^« CASSE Dl RISPARMIO Dl TORINO, ASSICURAZIONl GENERALI, RIUNIONE ADRIATICA Dl S1CURTA BILANCA 31. DECEMBRA 1967 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Počakajte, da stvari prej dozore. Navdušenje nad uspehom na.imlajših. BIK (od 20 4. do 20.5.) Ne čakaj te na jutri, neko važno zadevo uredite že danes Nekoliao boste potrti. DVOJČKA (od 21.3. do 21.6.) Naj boljša obramba je napad Nadvse koristno srečanje z nekim sošolcem. RAK (od 22.6. do 22.7.) Soliden uspeh že v teku jutra. Ne pogrevajte »tare ljubezni LEV (od 23.7. do 23.8.) Važen po govor z uglednim inozemskim part nerjem. Popolna uresničitev nekega ljubezenskega načrta. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Stra sten spopad s starim tekmecem. Pridobili s> bost- naklorjenOst sosedov. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Stopite do užaljenega sodelavca in ga prepričajte, da na žalitev pozabi. Manjše čustveni razočaranje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Poravnali boste svo' največji dolg Proučujte samega sebe, ker se ne poznate. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Izkoristite bolje svoj čas. Prebrisan tekmec vam bo stopi i na pot. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Preveč je besed in premalo dejanj. Nekdo \am bo otipljivo dokazal svojo hvaležnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spoprijeti se boste morali z nekim šarlatanom. Enkraten užitek na izrednem koncertu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izrazite svojo nvaležnost človeku, ki vas je v težkem trenutku podprt. Manjši spor v družini. AKTIVA 1. Posojila ...................................................... 2. Krediti, ki izhajajo iz urejenih in izmenjanih predvojnih posojil v smislu zakonskega dekreta št. 921 z dne 8. septembra 1947, ter zakona št. 48 z dne 3. februarja 1951...................... 3. Lastni vrednostni papirji...................................... 4. Kontokorentne vloge pri zakladu, Banci dTtalia in drugih kreditnih zavodih ................................................... 5. Vloge pri finančnih agentih za poslovanje s tujimi obveznicami v tuji valuti.................................................. 6. Razni dolžniki in druge (»stavke............................... 7. Nepremičnine .................................................. 8. Pohištvo ...................................................... 9. Razlika za plasiranje obveznic v legalni valuti, ki jo je treba amortizirati .................................................. 10. Odobrena posojila pred izplačilom ........................... . 11. Krediti, ki izhajajo iz poslovanja po zakonskem dekretu št. 921 z dne 8. septembra 1947 ter po zakonu št. 48 z dne 3. februarja 1951 glede nominalne vrednosti tujih obveznic, ki jih je treba še izdati na podlagi ponudbe o izmenjavi....................... 12. Deponirane vrednosti .......................................... PASIVA L Glavnica . ... i ....... i....................................... 2. Rezervni sklad.................................................. 3. Sklad za riziko................................................. 4. Obveznice v legalni valuti.................................... . 5. Tridesetletne tuje obveznice 1—3 odst. 1947 .................... 6. Pasivni predujmi na posojila izvoznikom............... 7. Donositelji obveznic v legalni valuti........................... 8. Donositelji tujih obveznic na 30 let 1—3 odst. 1947 na račun obresti in povračil............................................. 9. Razni upniki in druge postavke.................................. 10. Sklad za amortizacijo nepremičnin............................... 11. Dobiček poslovnega leta 12. Upniki za sklenjena posojila, ki se morajo še le izplačati .... 13. Obveznice v tuji valuti, ki jih je treba še izdati na podlagi ponudbe o izmenjavi ............................................ 14. Deponenti vrednosti............................................. 31. decembra 1967 31. decembra 1966 L 625.743.494.256 L 553.225.590.098 » 19.038.205.579 » 21.440.515.034 » 765.073.195 » 844.117.034 » 60.524.167.438 » 53.520.347.505 » 1.184.361.186 » 1.328.707.086 » 3.003.614.997 » 1.964.684.701 » 421.001.937 » 419.564.509 » 1 » 1 » 5.681.517.500 » 6.000.590.500 L 716.361.436.089 L 638.744.116.468 » 89.149.102.894 » 57.414.450.618 » 334.806.127 » 334.359.294 » 30.511.568.505 V) 3.379.702.909 L 836.347.933.615 L 699.882.629.289 L 5.250.000.000 L 5.250.000.000 » 7.195.217.107 )) 6.688.695.409 » 22.012.333.000 » 18.553.968.000 » 597.580.817.500 » 529.356.595.000 » 19.304.417.256 » 21.826.132.954 » 2.582.492.262 » 1.947.043.724 » 45.822.676.859 » 39.778.396.921 » 918.149.509 » 943.089.166 » 14.474.234.872 » 13.251.405.727 » 111.098.427 » 92.767.869 L 715.251.436.792 L 637.688.094.770 » 1.109.999.297 » 1.056.021 698 L 716.361.436.089 L 638.744.116.468 » 89.140.102.894 » 57.414.450.618 » 334.806.127 » 344.359.294 » 30.511.588.505 » 3.379.702.909 L 836.347.933.615 h 699.882.629.289 za industrijske pobude v južni Italiji ter n» Glavne naloge zavoda so: — Izdajati srednje- in dolgoročna posojila javnim in zasebnim podjetjem za izvajanje javnokoristnih del, naprav in storitev ali sicer javnega pomena; — srednje- in dolgoročno financiranje po znižani obrestni meri otokih, v smislu zakona št. 717 z dne 26. junija 1965; — priznavati srednje- in dolgoročno finančno pomoč po znižani obrestni meri za industrijske pobude na zaostalih področjih severne in srednje Italije v smislu zakona št. 614 z dne 22. julija 1966; — priznavati srednjeročno finančno pomoč za spodbujanje produktivnih naložb ali za tehnološki razvoj srednjih in majhnih podjetij v smislu zakona št. 38 od 15. februarja 1967, ki podaljšuje in spreminja zakon št. 623 od 30-julija 1959; — izdajati finančno pomoč za kreditiranje izvoza ter za pomoč deželam v razvoju, v smislu zakona št. 131 od 28-februarja 1967. Obveznice zavoda v legalni valuti se kotirajo na vseh italijanskih borzah; obveznice v tujih valutah se kotirajo na borzah v New Yorku, v Baslu, Ženevi in Zurichu. ■ *&&■'■■■•• ...... ................................>. ....^::;r s ".'. w ....... OLIMPIJSKE VEST! PORAZ AVERYJA BRLINDAGA V LAUSANNU Južne Afrike (skoraj) gotovo ne bo na olimpijskih igrah v Mehiki _ Y nedeljo je izvršni odbor med-7r™dnega olimpijskega odbora na joji seji v Lausannu razpisal no-™ glasovanje o sodelovanju Juž-jf."frike na olimpijskih igrah v Jieniki. Kot je znano so to drža-"u na zasedanju MOO v Grenoblu zimskimi olimpijskimi igrami j"jpustild k mehiškim igram z ™m samim glasom večine (36:35). ta odločitev pa je zbudila vihar-® proteste med afriškimi država-nei , 6rim so se pridružile tudi no j . e druge nevezane in vzhod-.L^žele, kasneje pa tudi več za-med katerimi je bila tudi ton- a' Prav predsednik CONI, i-(J'janskega. olimpijskega odbora, Jz!■ 911681! Je zahteval izredno za-dn 8?Je izvršnega odbora MOO, lin štetega je res prišlo v nede-io *v lausannu. Na zasedanju, ki j.. trajal° celih 14 ur in b kate-m pravijo, da je bilo precej bur. .80 sklenili izvesti novo glaso-.aaje o umestnosti nastopa J. Afri-v Mehiki, Obenem z glasovni-Ca Pa so Poslali vsem 71 daniva"1 MOO (glasovali bodo namreč Pošti) tudi priporočilo, naj bi oi*0vale Proti sodelovanju rasi-jS® Južne Afrike na letošnjih SJah igrah v Meksiku. . tako stališče IO MOO je seve-n velika zmaga afriških in vseh l-„jrednih držav, ki so jasno po-inSH*' da tudi v športu nočejo vne“ opravka z državami, kjer še tpv^oOju, ko dosežki sodobne lie i vodijo človeka že v veso-f’ vladajo še prave srednjeveške rsi!Here z nečloveškim plemenskim iitfr.kovanjem. Proti rasistični po-‘ Južne Afrike so se izrekli ■ steviipi mednarodni organizmi, ' nctar so vse obsodbe ostale Otopijivejših posledic.. Zdaj v .J* Je prvič zgbdilo, da bodo čutni Afriki tudi materialno ob-jo 1 posledice te akcije, ki so at-iČProžile športne organizacije fn«rUh držav in Je nato njen od-pijA, s®gel po vsem svetu. Olim-rii iTm igram Je namreč v prime-er’da bi Južna Afrika sodelovala, L ž«v 1*ojkot velikega števila dr-I rai’ med katerimi bi bile tudi sko-tjaJ vse vzhodne, kar bi bil seveda,, 24 igre same katastrofalen u-lomc’ obenem pa bi bil tudi po-olimpijske ideje, nedeljskem odloku IO MOO izti7a, Afrika seveda uradno še. ni 1 Auučena z iger, saj je bilo to h Priporočilo, ki so ga priložili , rta«la®°vnici. Skoraj gotovo pa je, 1 i&nJpma ta država več nobenih » v*J®Pv za odhod v Mehiko. Že zadnjih tednih se Je javno izit 1, V i, h IO mednarodnega olimpijskega odbora se je izrekel proti nastopu Južne Afrike v Mehiki r i y i. _ Kvote io Z 1. Over 2. Antiloco 1. Parlgi 2. Cuma Andrea d. Castano 2. Osbom 1. Rendu 2. Dorle 1. Baiadero 2. Lafont 1. Ciuffolotto 2. Ubi Mayor X 2 2 2 X X 2 1 1 1 2 X reklo okrog 40 držav, da so proti njenemu sodelovanju ria igrah, medtem ko jih pri glasovanju zadostuje že 35, da bo ta sklep tudi uradno veljaven. Razvoj nedeljskih dogodkov v Lausannu pomeni obenem tudi hud poraz predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Averyja Brun-daga. Ta je do zadnjega zagovarjal nastop Južne Afrike v Mehiki in se jg v preteklem tednu celo •nuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiini................................................imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii.iiiiiiiiiihkiiiiiiiiiii.n osebno podal v Johannesburg. Zdaj pa je ostal povsem osamljen v svojem stališču in možakar ima le malo izgledov, da bi ga še enkrat izvolili na to visoko in odgovorno mesto. Vročina omamila strelce Juventina-Ločnik 0:0 JUVENTINA: Marušič; Briško, Tomažič; Ferfolja, Pavlin, Rupli; Makuc, Milocco, Collini, Nanut, Marson. LOčNIK: Franzot; Vidoz, Bregant; Giacomini, Tuzzi, Bregant S.; Rossetti, Vidoz, Olivo, Grattoni, Pedrazzoli. KOTI 2:1 za Juventlno. SODNIK: Turchet iz Pordenona. Salomonski izid tekme med obe- 1.381.559 lir 100.274 » ma sosedama na bregovih Soče je precej razočaral gledalce. Vsi so namesto izenačenja pričakovali zmago ene ali druge ekipe, ki bi se morali po predvidevanju zagrizeno boriti za obe točki. Tekma je bila nekoliko čudna. Verjetno je nenad-ha vročina, ki Je nepričakovano pritisnila pretekli teden omamila igralce, da niso pokazali običajne živahnosti. Sistem igre je bil povsem na mestu, zlasti pri Juven-tini: klasične podaje v trikotniku, točne menjave, pravilno razporejeni Igralci, a vse v nekoliko prepočasnem tempu, štandreška enajsterica je dobro uporabila Marsona na levem krilu, medtem ko je po navadi igral srednjega napadalca ali lčvo polkrilo. V preteklosti med Marsonom in Colllnijem ni bilo uigranosti, ker sta oba stremela za osebno akcijo in sta često iz trmoglavosti zapravila lepe priložnosti za gol. Tokrat nista bila tako blizu in sta sodelovala in ne medsebojno tekmovala, čeprav pri tem srečanju ni prišlo do gola, smo vendar prisostvovali par lepim crosom Mar-sopa na kater^. je ob nasprotpi-kovih vratih čakal Collini ter ogrožal goste s svojimi streli z glavo. Za Ločnik je dobro igral Tuzzi, ki je nosil št. 5; uspel Je večkrat prestreči strele napadalcev Juventine, čeprav se Je parkrat poslužil ne preveč korektnih posegov. Srednji napadalec Olivo Je bil v drugem polčasu na desnem krilu, kjer ga je moral kriti Tomažič; verjetno je vodstvo Ločnika opazilo, da slednji ni v popolni formi. Res v tej tekmi sicer dobri igralec ni pokazal posebne zbranosti, vendar tudi Oli-vov pogum ni dolgo trajal: vročina ali prelahek trening sta tudi njemu spodrezala noge, tako da Tomažič ni imel ravno prehudih težav z njim. Gostujoča ekipa Je dobro igrala a prevladovala je le prvih 10’ p.p. Edino v 15’ je pretila nevarnost Marušiču, ko je z velikim naporom odbil dobro pomerjen strel Lucia Vidoza. Minuto prej je Collini podal Marsonu, ki je z glavo pognal žogo v Ločnikova vrata a vratar jo je odbil v kot. V 32' je Collini zopet na podajo Marsona streljal z glavo v vrata in vratar Franzot Jo je odbil proti Makucu, ki ni znal izkoristiti ugodnega trenutka. V drugem polčasu Marušič, vratar Juventine, sploh ni videl žoge v svoji bližini, tako, da je ob koncu tekme izjavil, da bi tako vedno rad igral. Menil je, da bi bil to edini način, da se izogne kritiki gledalcev, ki vedno naprtijo vso krivdo za gole vratarjem. Napad Juventine je imel še nekaj lepih prilik za realizacijo, a žoga nikakor ni hotela v vrata. Ena najugodnejših akcij je bila v 32’ ko Je Collini preigral celo obrambo Ločnika, a pritekel je Tuzzi, ga podrl nekaj metrov od vrat, toda sodnik tega ni upošteval. Mladinci so zjutraj zgubili proti Podgori z 2:1. D. R. IZIDI •Itala — Vesna 1:1 'Mariano — Torriana 1:1 Edera — *P.‘ Monfalcone 2:0 S. Pier d’Is. — CRDA 2:1 *Rosandra — S. Canzian 1:1 •Sagrado — Farra 2:0 •Libertas — S. Lorenzo 2:0 Romans — 'Turriaco 2:0 LESTVICA ODBOJKA ■ ODBOJKA ZENSKA B LICA Mariane 25 15 7 3 41 18 37 Edera 25 15 4 6 35 21 34 Libertas 25 11 10 4 27 16 32 S. Canz. 25 10 10 5 31 20 30 Sagrado 25 11 7 7 30 18 29 S. P. d’Is. 25 11 6 8 26 32 28 Itala 25 10 7 8 29 27 27 Farra 25 1 12 6 27 27 26 Rcsandra 25 8 8 9 28 23 24 Turriaco 25 7 9 9 23 29 23 Torriana 25 9 4 12 22 27 22 Romans 25 6 7 12 26 29 19 Monfal. 25 7 5 13 25 38 19 CDLA 25 5 8 12 18 32 18 Vesna 25 3 11 11 21 31 17 S. Lorenzo 25 4 7 14 15 36 IS 2ENSKA C LIGA V prvem srečanju Bor B odpravil Breg B s 3:0 BOR B — BREG B 3:0 (15:7, 15:2. 15:0) BOR B: Nibrandt X., Suhadolc l„ Placer I., Pečar L., Ceh V„ Sva-gelj A., Barej L., Bole M., Kalan 1., Čandek G. BREG B: Žerjal A., Zobec N., Sancin I. in M., Boneta E., Slavec F., Kuret E., Ota A. SODNIKA: Rigoni Ferruccdo in Ziani Fabio oba Trst. V nedeljo se je začelo tudi za našo deželo odbojkarsko prvenstvo ženske C lige. V tej ligi nastopajo kar tri slovenska društva, t. j. Zarja, Breg in Bor. Prva tekma za Borovo ekipo je bila na sporedu z Bregom. Mlade borovke so se polne treme podale na igrišče. Moramo namreč pripomniti, da so nekatere prvič nastopile na uradni tekmi. Potek srečanja je bdi v vseh treh setih enak. Serviranje, nekaj podaj In točka. Čeprav nd bila to vrhunska odbojka smo opazili pri obeh ekipah mnogo dobre volje in požrtvovalnosti. S-a Ženska promocijska liga Zmaga mladih igralk Sokola v Nabrežini SOKOL B — BOR C 3:0 (15:10, 15:10, 15:11) SOKOL B: Franceschind A., Gulič 5., Radovič V., Pernarčič L., Terčon M„ Zidarič N., Colja M., Ma-ganja N., Colja L., Skerk M., Faletič L. In Pertot A. BOR C: Demšar M., Trampuž Z., Rebula A., Daneu N., Batista L., Artač M., Caimpaniah L. in Andlovič C. SODNIKA: Facchettin Carlo in Pappacoda Antonio (oba Trst). Na nabrežinskem igrišču se je v nedeljo popoldne začelo žensko promocijsko odbojkarsko prvenstvo. Pred lepim številom navijačev se je predstavilo na igrišču dvajset najmlajših odbojkaric v deželi, da bd odigrale svojo prvo uradno tekmo. Tekma se je razvijala samo s servisi, zelo malo pa je bilo prave igre. To je tudi razumljivo saj so nekatere igralke prvič prišle v dotik z odbojko. Bolj kot za zmagi) se je šlo za to, da se omogoči tudi najmlajšdm, da nastopijo in igrajo. Pohvaliti pa je treba predvsem vodstvo Sokola, ki je znal pridobiti toliko novih sil. Sokol premagal Breg v Dolini Slovenski derbi je potekal v znamenju slabe igre SOKOL - BREG 3-2 (15-13, 10-15, 15-9, 11-15, 15-3) POSTAVI: BREG: Foraus, Slavec D., Kofol, Coradini, Cuk, Slavec N., Barut, Rapotec in Sedmak. SOKOL: Filipčič, Gabrovec, Caharija, Batagelj, Knez, Zavadlav, Švab in Baganja. SODNIKI: Bresigar (Gorica, Ziani In Rigoni (Trst) Po dveumem boju pod žgočim ■ —ZIZ.— spomladanskim soncem sta se eki-pi Brega in nabrežinskega Sokola razšli z zmago slednjega z minimalno razliko. Prvi slovenski derbi B lige je bal na sporedu na dolinskem igrišču, ki je v opoldanskih urah zelo izpostavljeno soncu Vročina je zelo prizadela igralke, ki so morda tudi zato precej slabo zaigrale. To velja predvsem za Breg, medtem ko pri Sokolu nosi glavni del krivde za neučinkovito igro trenje med igralkami. Sokol je zmagal. Bilo bi pa bolje če bi se tekma zaklju čila neodločeno. Ekipi sta si bili enakovredni in le večja izkušenost nekaterih igralk Sokola, ki so še lansko leto nastopale v A ligi, je pripomogla k tej za nabrežin-sko ekipo nadvse važni in prestižni zmagi. V vrstah Brega se občutno pozna pomanjkanje podajačice, da bi na mreži lahko izkoristili izredno tolkačico Divno Slavec. Morda nekaj sprememb v postavi ne bi škodilo. V prvem setu je bila igra zelo izenačena. Breg je v prvih potezah celo vodil s 4-0. Bele pa so sprožile ofenzivo in krepko povedle a so nato tudi one popustile. Velika prednost, ki so si jo nabrale pa je zadostovala za zmago v tem prvem nizu, čeprav le z majhno razliko. Brežanke so v naslednjem nizu odgovorile In držale stalno prednost treh točk. Neverjetno število servisov pa so v tem setu zagrešile Nabrežinke. V naslednjih dveh setih se je ponovila ista slika iz prejšnjih. Ekipi sta bili že precej zmučeni. Jasno je bilo da bo zmaga pripadla šesterki, ki se bo bolje obnesla pod pekočim opoldanskim soncem. To so pa bile Nabrežinke, ki so bile v zadnjem setu boljše in Sokol je tako zasluženo osvojil zmago v prvem slovenskem derbiju B lig? f. v. V petek v časnikarskem krožku Okrogla miza o temi: «Športne naprave v Trstu» V petek bo v časnikarskem krožku okrogla miza o temi: ((športne naprave v Trstu«. Poročali bodo občinski odbornik za šport Ceschia, pokrajinski predstavnik CONI v Trstu prof. Combatti, časnikar di Ragogna in inž. Ulessi, ki je izdelal načrte za novo športno palačo. Razpravo bo vodil časnikar Giacomini. ATLETIKA Sonja Lukač (Bor) zmagala tudi na tekmovanju v Trstu Premagala je v metu krogle mladinsko državno reprezentantko Criovo Po prvem startu Borovih atletov v Novi Gorici so v nedeljo v Trstu nastopile atletinje Bora. Borovo predstavništvo je bilo sicer omejeno le na dve tekmovalki, uspeh pa kljub temu ni izostal in doživeli smo prvo zmago. Zaslugo za ta u speli nosi metalka krogle Sonja Lukač, ki je ne sam i potrdila svoje zmožnosti v tej panogi temveč je tudi premagala mladinsko državno reprezentantko Grio, atletinjo, ki je lani dosegla 10,55 m in ki bo verjetno tudi letos najresnejša nasprotnica Sonje v mladinski deželni konkurenci. Tekmovanje v metu krogle je bilo zelo napeto in zanimivo. Prva je mero 9,22 dosegla Sonja. Njena nasprotnica pa je bila zelo živčna in je prvi met popolnoma zgrešila. \ drugem metu je Sonja napredovala, Grio pa je dosegla zelo slab rezultat. Tretja serija metov je prinesla Lukačevi še večjo prednost, popravila pa se je tudi Grio Prvi finalni met je pomenil za Borovo atletinjo zma-gonosni rezu'tat 10,22, tekmovalka Ginnastiche Triestine pa se nikakor ni mogla zbrati in priznati je morala trenutno premoč borovke. Obe Borovi predstavnici sta nasto- pili tudi v skoku v daljino. V zelo razredčeni konkurenci sta dosegli Sonja Lukač drugo Anica Kufersin pa tretje mesto. Zmagala je Licia Rossi s 5,01 pred Lukačevo 4,28 in Kufersinovo 3,86. Za Sonjo ne pomeni rezultat velikega tehničnega dosežka, saj bo predvidoma kmalu zmogla rezultate tud' okrog 4,70 do 4,80. Za drugo boroeko pa pomeni rezultat nov osebni rekord. Med tekmovanjem je bil? doseženih _ še nekaj dobrih rezultatov. Naraščaj-nica Colautti je (izven konkurence) pretekla 80 m v zel > dobrem času 10”8 in je zmagah, mladinka in državna reprezentantka Seriau pa je 400 m pretekla v 62”9. V tekmovanju za Italijartskt pokal za na-raščajnice je bilo na sporedu osem panog. Nastopile so le predstavnice Ginnastiche Trustine in Edere. Prve so bile prepričljivo boljše in so zmagale v vseh panogah sporeda. Najboljši tehnični rezultat je dosegla Giuliana Fe’nat, ki je skočila v daljino 4,78 m. Omeniti je treba tudi čas Ane Cividino 11" na 80 m, 13" Nadje Togni na 80 m z zaprekami in 20’'9 na 150 m Tiziane Seriau, sestre prej omenjene Patrizie. ::::::::: .....n.........................................................................................................................................u.....milili............................................ IZ TRŽAŠKE KRONIKE Telefonska tclex zveza Trstom in Bocnom htn*4?10 telefonsko podjetje spo-'lev»;1c5a Je bila v okviru uresni-t»!ef programa avtomatizacija botn nskega omrežja, preteklo so-ow ^Postavljena telex služba v horn srnereh med Trstom in Boc- *®hko sedaj tržaški telefon-taj0naročo».ki neposredno telefoni-*eiefrJ\ B°cen, če zavrtijo pred hčnju110 Številko bocenskega na-lj?a. številko 0471. (e t.peena v Trst pa se lahko kli-040 JI?’ da se naiprej zavrti štev. r°6nilrt0 na številka tržaškega na-jetfe *a- Pri tem telefonsko pod-4o ^Požarja naročnike, da ko bo-bocjo‘“Posredno klicali Bočen, ne 811 Zar1°J slišali znaka za prosto horan e°eno zvezo, marveč bodo Tei!,, Počakati nekaj trenutkov. Svea i°nski pogovori na tej telex ha ocl:0^0 avtomatično zaračunani i°&Hiko0vi impulzov na račun na-'■ 7 31 decembra 1966 L L 4.998 000 L 3.696.965.362.214 » 3 045 833 480 198 » 11.929.659.755 » 12 894.741 999 » 1.288.648.998 » 1 596.509-538 » 280.395.593.363 » 208 725.987.639 » 772.053 848 » 652 197 022 » 6.079.102.877 » 4.474.588.458 » 428.981.937 » 427 544.503 » 1 » 1 » 19.569.230.501 » 17 157 691.851 L 4.017.428.633.494 L 3.296 /60 741 215 » 151.298.699.240 » 125.250.195.000 » 261.408.547 » 266 .636 .546 » 157.559.337 000 A 8 681 645 375 L 4.326.548.073.281 L 3.430.959.219.136 L 15.300.000.000 L 10.200.000.000 » 8.418.052.923 » 7.704.711.836 » 47.730.000.000 A 40.300 000 000 » 3.670.307.520 000 » 3 02 / 702 645 000 » 12.331.642.744 » 13.169.371.509 » 188.849.367.440 » 128 207 240 378 » 370.070 859 » 177.567.512 » 41.720 730.358 » 40.651 129 356 28.994.395.758 » 25 774.017 489 » 741.351.071 » 694.595 385 » 554.601 723 » 504.153 794 » lil 098.427 » 92 767 869 L 4.015.458.744.303 L 3 295.378.200 128 » 1.969 889.191 » 1 382 541 087 L 4.017.428.633.494 L 3.296.760.741 215 » 151.298.699.240 » 125.250.195.000 » 261.403.547 » 266.636.546 » 157.559.337.000 » 8.681.646.375 1 L 4.326.548.073.281 » 3.430.959.219.136 Prihodnje tekme (28. t.m.) Bologna — Milan Brescia — Roma Cagiiari — Varese Inter —- Juventus Mantova — Fiorentina Sampdoria — Vicenza Spal — Atalanta Torino — Napoli B m H s j® IZIDI •Bari — Novara 1:0 Catanzaro — Reggina 1:1 Piša — ‘Genoa 1:0 •Lecco — Venezia 2:2 •Messina - — Lazio 1:0 •Palermo - — Catania 0:0 Foggia — •Perugia 1:0 •Reggiana — Monza 2:0 •Verona — ■ Potenza 4:0 •Livorno - - Padova 1:0 Modena je počivala LESTVICA Palermo 32 14 16 2 34 17 44 Piša 32 15 11 6 41 23 41 Foggia Reggiana 31 12 14 5 34 27 38 21 12 13 6 33 23 37 Verona 32 13 11 8 31 22 37 Bari 31 13 9 9 43 34 35 Livorno 31 13 8 10 25 23 34 Catanzaro 32 7 18 8 23 23 32 Monza 31 8 16 7 32 33 32 Reggina 32 11 10 11 34 36 32 Catania 31 10 11 10 29 26 31 Genoa 31 8 14 9 30 22 30 Padova 31 10 9 12 28 25 29 Lazio 31 6 16 9 i«) 26 28 Venezia 31 8 11 12 21 26 27 Modena 31 6 15 10 27 32 27 Novara 32 6 15 11 23 33 27 Lecco 3S ! 1 1 11 1 10 87 36 26 Perugia Messina 32 7 12 13 30 39 26 31 7 12 12 18 33 26 Potenza 32 4 13 15 18 38 21 Prihodnje tekme (28. t.m.t Foggia - Genoa, Lazio - Lecco, Livorno - Piša, Modena - Palermo, Monza - Catanzaro. Nova-ra - Messina, Padova - Catania, Reggina - Perugia, Venezia -Bari, Verona - Reggiana. Počiva Potenza. D LIGA IZIDI Audace — ‘Olivo Sottomarina — Jesolo •Conegliano — Ponziana •Pordenone — Portogr. Rovercto — ‘Merano •Trento — Rovigo •Belluno — Saici •Alense — Schio •S. Dona — V. Venelo 1:0 1:0 1:0 3:1 2:1 1:1 2:0 3:1 1:1 Sottomar. LESTVICA 29 17 6 6 31 13 40 Pordcn. 29 14 11 4 30 15 39 Rovereto 29 16 9 5 38 22 39 Trento 29 10 16 3 25 13 36 Rovigo 29 9 14 6 25 16 32 Alense 29 9 13 7 29 25 31 Portogr. 29 10 10 9 37 32 30 Saici 29 9 11 9 39 34 29 Merano 29 11 6 12 29 29 28 Jesolo 29 9 10 10 24 33 27 S. Dona 29 7 12 10 27 31 26 Belluno 29 7 12 10 19 22 26 Audace 29 7 12 10 27 35 26 V. Veneto 29 7 12 10 20 20 26 Conegl. 29 8 10 11 20 23 26 Schio 29 6 11 12 19 36 23 Ponziana 29 6 10 13 25 36 22 Olivo 29 3 9 17 16 48 15 NOGOMET II. AMATERSKA KATEGORIJA Vesna prinesla iz Gradiške točko kljub slabi igri na sredi igrišča Spremembe v postavi Vesne niso dale zaželenih sadov ITALA — VESNA 1:1 (0:1) ITALA: Palmano; Ballaben, Del Pin; Zero, Alt Vianello; Šanson, Gualtieri, Girimetta, Susich (K), Brumat II. VESNA: Gardini; Sulčič D., Sulčič F.; Finotto (K), Raimondo, Sedmak; Košuta Z„ Milič, Košuta R., Tence B„ De Michele. STRELCI: v 43’ p.p. Košuta Z. (V); v 2’ d.p. Susich (I). SODNIK: Persello iz Tricesima. KOTI 8:2 za Vesno. Opombe: Sončno, soparno vreme; igrišče travnato, v slabem stanju; gledalcev približno 250. V 25’ p. p. je sodnik pismeno opomnil Sulčiča F. za grob prekršek nad nasprotnikom, v 20’ d,p. pa še Ten-ceja B. V 26’ d.p. je dobil ukor Košuta. KOŠA UKA MOŠKA B LIGA IZIDI Snaidero — *G. Varese Italsider Ge — Biella Biancosarti — Italsider Ts Lloyd Adriatico — Faema Siemens — Gira Spliigen Brau — Imola (na sporedu v četrtek) LESTVICA 82:13 81:74 82:46 75:58 79:74 Snaidero Biancosarti Spliigen B. ‘Gamma Lib. Biella Gira Bo Faema C.M. Italsider Ts Siemens Mi Lloyd Adr. Italsider Ge Virtus 1544 1489 1458 1511 1427 1234 1437 1245 1339 1373 1324 1162 1316 1199 1373 1535 1366 1277 1468 1380 1434 1464 1392 1324 OBVESTILO ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča tekmovalke in tekmovalce, da je občinski stadion Valmaura v Trstu odprt za treninge vsak dan razen sobote od 16. ure dalje. Vesna je v nedeljo morala v Gradiško na igrišče tamkajšnje Itale. V prvi tekmi na domačih tleh je to ekipo premagala, v povratni tekmi je pa zabeležila neodločen izid. To je povsem pozitiven rezultat za tekmo izven domačega okolja. Ker pa Vesna potrebuje celoten izkupiček za obstoj v II. amaterski ligi, je rezultat le preskromen. Sodeč po dogodkih na igrišču bi Vesna lahko odnesla celotni izkupiček. Tekma sama je bila zelo živahna. Domačini so se izkazali kot uigrana ekipa, predvsem na sredini igrišča, kjer je gospodaril Susich, ki je z dolgimi podajami zalagal svoj napad in če je bilo potrebno je tudi sam šel v kazenski prostor Vesne. Susich je tudi za svojo ekipo izenačil v začetku drugega polčasa. Dobro oporo je imel v desnem krilu Šansonu, ki je njegove predložke pridno izkoriščal in s tem spravljal v zagato obrambo Vesne. Vesna je tokrat zaigrala kot prejšnjo nedeljo, ko je imela v gosteh prvega z lestvice Mariano. Njena igra je bila nepovezana in med obrambo in napadom je na sredini igrišča zevala velika praznina. Varianta s krilcem Sedmakom se n; obnesla, ker je prepočasen in nima kondicije. Tokrat je delno odpovedal tudi Milič. Večkrat je taval osamljen po igrišču in nikakor ni mogel najti pravega mesta. Mogoče se s Sedmakom (ki igra drugače od Sulčiča S.) nista razumela in tako je celotna teža nasprotnikovih napadov slonela na obrambi. Napad je bil tudi tokrat neučinkovit, streli v vrata so bili zelo redki In netočni. Obramba je precej dobro opravila svojo nalogo, razen pri spodrsljaju ob prejetem golu. Toda precejšnjo krivdo za gol nosi tudi vratar Gardini,1 ki ni žogo zadržal ali pa jo s pestmi izboksal v polje. Kot rečeno, Vesna je imela možnost, da odnese Iz Gradiške dve dragoceni točki, toda vsa prizadevanja Ralmonda (ki je bil najboljši mož v ekipi), Finotta, De MI-cheleja ter mladega Košute Z. so bila zaman. Kronika. V 45’ prvi strel v vrata Miliča, toda vratar domačinov j,3 ubranil. Odgovor v 20’ p.p.: domačini s Suslchem so prisilili Gar-dinlja, da je izboksal v polje. V 26’ je De Michele z glavo prisilil vratarja k paradi. V 40’ je Gardini z dvema drzni- Bari — Novara Catanzaro — Reggina Genoa — Piša Lecco — Venezia Livorno — Padova Messina — Lazio Palermo — Catania Perugia — Foggia Reggina — Monza Verona — Potenza Vigevano — Parma Carpi — Forli Alghero — Olbia KVOTE 13 — 739.200 lir 12 — 36.300 » (2:2) (1:0) (1:0) (0:0) (0:1) (2:0) (4:0) (1:0) (1:2) (1:1) ma posegoma rešil svojo mrežo, da ni klonila. V 43’ krasna akcija Vesne, ki je rodila uspeh. Z leve strani je De Michele predložil žogo Miliču na desno, slednji je prodrl v kazenski prostor ter močno streljal. Vratar je žogo odbil v polje, nanjo je startal hitri Košuta Z., ki je s prizemnim strelom diagonalno potresel mrežo. Veselje navijačev Vesne je pa bilo kratko. Takoj v začetku drugega polčasa je po desni strani prodrl Šanson, njegov ne preveč močni strel Gardini ni zadržal. žoga se je znašla pred Su-sichem, ki jo je poslal v mrežo ter izenačil. V 25’ hitra akcija domačinov in Gardini je bil prisiljen reševati z nogo. V 40’ Izredna priložnost za Košuto R„ toda njegov netočen strel je šel daleč mimo vratnice, še zadnji pritisk Vesne, ki je izsilila dva kota, nato pa predčasni sodni- kov žvižg, ki je sicer dobro opravil svojo nalogo. K. K. SKUPINA C IZIDI •Terzo — Sevegliano Fiumicello — ‘Risanese Pocenia — *Castionese •Juventina — Lucinico Porpetto — Percoto Ruda — ‘Pozzuolo *Audax — Dolegnano •Rivignano — Maranese 2:1 3:1 1:0 0:0 1:1 4:2 2:1 3:1 LESTVICA Audax 25 13 11 1 48 27 37 Dolegn. 25 14 7 4 37 16 35 Maranese 25 13 6 6 41 24 32 Sevegl. 24 12 5 7 33 24 29 Fiumic. 25 10 8 7 35 26 28 Rivign. 25 9 10 6 32 28 28 Percoto 25 4 16 5 30 28 24 Castion. 25 7 8 10 25 29 22 Juvent. 25 9 4 18 30 38 22 Pozzuolo 25 8 6 11 26 34 22 Pocenia 25 7 7 11 22 30 21 Terzo 25 7 7 11 30 39 21 Risanese 25 6 9 10 25 36 21 Lucinico 23 4 11 8 24 29 19 Porpetto 25 6 6 13 23 35 18 Ruda 24 4 9 11 25 40 17 KOLISARSTVO Van Looy osvojil Valonsko puščico MARCINELLE, 22. - Belgijec Rik Van Looy je zmagal na tradicionalni kolesarski dirki za «Valon-sko puščico*. 35. kolesar je tako osvojil zmago, ki mu je doslej še edina vedno ušla iz rok. To je bila namreč edina klasična enodnevna kolesarska dirka, na kateri Van Looy še ni zmagal Van Looy je sprožil odločilni napad 12 km pred ciljem. Van Looy se je skupno s svojim rojakom Samynom kmalu osvobodil šestih zasledovalcev, med katerimi je bil tudi Gimondi in je z lahkoto kot zmagovalec prevozil ciljno črto. Lestvica * 1. RIK VAN LOOY (Bel.) 222 km dolgo pot je prevozil v 6.21’ s povprečno hitrostjo 36,575 km na uro. 2. Jose Samyn (Fr.) po 10 metrih, 3. Jan Janssen (Niz.) po 1’10”, 4. Gimondi (It.), 5. Huysmans (Bel.), 6. Van Schil (Bel), 7. Van Vree Om (Bel.), 8. Van Springer (Bel.), 9. Godefroot (Bel.) po 1’15”, 10. W. Vaneste (Bel), 11 Swerts (Bel.), 12. De Pra (It.), 13 W. In’t Ven (Bel.) po 2’, 14. Weckx (Bel.) Prihodnje tekme (28. t.m.) Terzo - Pozzuolo, Pocenia - Porpetto. Dolegnano - Castionese, Sevegliano - Juventina, Percoto -Rivignano, Ruda - Rlsanese, Lucinico - Audax, Maranese - Fiumicello. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHuiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Union ni izpolnil pričakovanja Le v prvem polčasu dobra igra Podlonjerci so rešili točko s precej dvomljivim golom Bi- UNION: Černigoj, Truant, Kramersteter, Gombač, Fortezza, sulli, Morabito, Frančeškin, Negrini, Poropat, Dazzara. ALABARDA: Rcmano, Crevatin, Chert, Teat, Silvestri, Cecchini, Picci, Cortellino, Manzin, Vigini, Rabusin. STRELCI: p.p. v 34' Poropat, v 37’ Silvestri; d.p. v 18’ Cortellino, v 42’ Poropat. Po zmagi brez oorbe nad Roiane-se je Union sprejel v nedeljo v go ste ekipo Ala barde. Tržačani so v prvi tekmi gladko premagali Pod-lonjerce, zadnje čase pa so precej nazadovali, /ato so vsi napovedovali gotov uspeh Uniona. Žal pa sta sonce in pa prevelik ekshibicionizem nekaterih Unionovih igralcev kmalu povzročila, da je Union zaigral odločno pod svojimi sposobnostmi, čeprav je v prvem polčasu pokazal dober nogomet, ki se je cdlikoval po hitrem tempu in po dobro organiziranih prodorih v napadu. Taka igra bi lahko dala boljše sadove, če bi nekateri igralci bolj krotili lastne živce in se poglobili v igro. Obramba Uniona je kot vedno slonela na Gombačevih ramenih, ki se je kot vedno odlično izkazal. O-stali branilci niso pokazali ničesar izrednega. Sredino igrišča je držal Bisulli skupno s Frančeškinom in Poropatom. V napaciu pa so bili Dazzara, Negrini, Morabito, katerim se je večkrat pridružil Fortezza, ki kot stopper ni imel dela, saj je Alabama imela v napadu le Riccija in Cecchinija Union je prvi polčas začel s hitrim tempom in je cele pol ure brezuspešno oblegal vratarja gostov. Najaktivnejši je bil Dazzara, ki pa nikakor ni znal izkoiistiti nekaterih res lepih predložkov pred vrati se je igračkal m je tako stalno zgubljal žoge. V 28’ pa bi unionovci lahko prvič prešli v vodstvo. Poropat je začel napad, podal pred vrata, vratar Romano je bil praktično že premagan, Dazzara bi lahko streljal, pa je žogo pustil, tako_ da jo je Teat odbil prav na beli črti. To je nov dokaz, da primanjkujejo Unionu realizatorji, zadnje čase pa celo ves napadalni sistem, kjer se le Morabito muči, medtem ko sta tako v nedeljo, kot tudi_ v zadnjih tekmah popolnoma razočarala Poropat in Frančeškin V 34’ je Union prešel v vodstvo. Sodnik je dosodil prosti strel, streljal je Poropat in realiziral. Žoga je šla čez zid v desni Kot mreže. Tri minute kasneje je Alabarda izenačila, prav tako iz prostega strela. Černigoj je zgrešeno postavil zid, Silvestri pa je močno streljal ob tleh v vrata. V 40’ bi Negrini lahko povedel svoje v vodstvo, žoga pa je šla po črti od ene vratnice do druge, dokler je niso odbili ven. Drugi polčas se je pričel z opomini in z zaspano igro. V 18’ je Cortelliou uspelo, da je nekako ušel obrambi Uniona in povedel Alabar-do v vodstvo Šele tedaj se je U-nion prebudil, napadal je, a brez uspeha. V 23 sta trčila igralca A-labarte Romano in Teat. Vratar Romano je zaradi udarca moral zapustiti igrišče. Nadomestil ga je v vratih branilec Chert, ker ni bilo rezervnega vratarja Po lepem prvem polčasu je Union v 2. delu igre popolnoma popustil in je prišel do izenačenja s precej dvomljivim golom. Sodnik je dosodil prosti strel, Alabarda je postavljala zid, Poropat je streljal ravno tedaj, ko je sodnik žvižgal in žoga je šla v mrežo. Igralci Alabarde so protestirali, kljub temu pa je gol obveljal in je tako nepričakovano prinesel Unionu točko, čeprav bi z nekoliko dobre volje lahko odnesel obe. Radi Orientacijski pohod na Opčinah V nedeljo, 12. maja bo na Opčinah tekmovanje v orientacijskem pohodu za domača športna in prosvetna društva ter za druge organizacije. Tekmovanje prirejata športno društvo «Polet» in prosvetno društvo «Tabnr». — Vpisovanje v dneh 8., 9. in 10. maja od 20.30 do 22. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisnina 500 lir za vsako ekipo. Ekipe lahko štejejo od štiri do šest oseb. — Ob koncu tekmovanja bo sestavljena lestvica po društvih. V poštev pride prvih šest ekip ki bodo o-cenjene s točkami 9, 7, 6, 5, 4, 3. Ostale ekipe, ki bodo prispele na cilj v maksimalnem času ali ne bode diskvalificirane, bodo prejele eno točko. Društvo, ki bo zbralo največje število točk bo prejelo prehodni pokal prosvetnega društva «Tabor». V trajno last si bo vsako društvo pridobilo pokal z dvema tudi nezaporednima zmagama. Vsa ostala pravila in morebitne spremembe bodo objavljene neposredno pred startom. NOG0MET D LIGA la Ponziano nobenega upanja več? Tržačani so zopet zgrešili taktiko v Čeprav je enajsterica nastopila s spremenjeno postavo to ni vneslo v moštvo novega poleta CONEGLIANESE — PONZIANA 1:0 (0:0) CONEGLIANESE: Prandini; Damiani, Bolgan; Nardelotto, Virgol-lini, Valmassoi; Fratinelli, Del Zotto, Pollini, Pavan, Guerra. PONZIANA: Prinčič; Gianella; Baudaz; Norbedo, Marzari, Kirk-mayr; Barnaba, Fonda, Furlani, Curci, Catania. SODNIK: Mascia (Milan). STRELEC: Pollini v 66’ Z nedeljskim porazom je Ponziana morda zgubila še zadnje upanje, da se reši izpada. Tudi druga tekma z neposrednim tekmecem za rešitev se je končala negativno brez potrebe, saj je bil nasprotnik res zelo slab. Tržačani pa so se tudi tokrat poslužili taktike, ki jih je pripravila ob marsikatero točko na tujem: pobudo so prepustih nasprotniku in so le odbijali njegove napade, ne da bi se kdaj spustili v napad. V moštvu je prišlo do več sprememb, ki pa niso vnesle novega elana, kot je morda pričakoval trener. V napadu je manjkal Chiodini, namesto njega pa se je po dolgem času vrnil Catania, ki je bil skupaj s Furlani jem preveč osamljen, da bi lahko prodrl skozi budno obrambo gostov. Na sredini igrišča je bil prav tako tudi Curci zelo osamljen, Kirkmayr je pazil le na obrambo, v redkih protinapadih pa je bil najučinkovitejši med gosti. Odsoten je bil Frontali in to se je zelo poznalo, ker je manjkal vezni igralec, ki bi znal koordinirati napad z obrambo. Tako se je še enkrat obramba znašla sama in ji ni ostalo drugega, kot da ruši medle, toda vztrajne napade domačinov, ki so kmalu videli možnost, da se z zmago rešijo nevarnega položaja na lestvici. Co-neglianese je prišel do gola s prodorom, ki sicer ni bil nezadržen, toda nepazljivost gostov Je dala možnost Polllniju, da je privedel svoje moštvo v vodstvo. Tedaj se je tudi Ponziana odprla, a je pokazala v napadu iste napake kot domačini, to je premalo prodornosti in pomanjkljive zaključke. Edini del moštva, ki zasluži vsaj delno pohvalo je bila obramba, v kateri je prosti branilec Norbedo odigral svojo najlepšo tekmo. Gol je padel v 66’. Sodnik je dosodil prosti strel precej blizu kazenskega prostora, Guerra je podal pred vrata, kjer je bil Pollini prost, ta pa je z glavo poslal v mrežo. Drugih nevarnejših prodorov ni bilo ne na eni ne na drugi strani. Lestvica je sedaj že jasna: Olivo je odpadel že pred mnogimi nedeljami, saj je s 15 točkami popolnoma osamljen na dnu. Ponziana in Schio, ki sta bila v nedeljo poražena, pa sta v prav tako brezupnem položaju z 22, oziroma 23 lllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NOGOMET Poka! evropskih prvakov Jugoslovanska reprezentanca za tekmo $ Francijo je določena Ce bo potrebno še eno srečanje ga bodo odigrali v Turinu 1. maja Zvezni nogometni kapetan jugoslovanske reprezentance Rajko Mitič je za povratno četrtfinalno tekmo s Francijo za pokal evropskih narodov, ki bo 24. tm v Beogradu, določil naslednje igralce: Pantelič, Fazlagič, Holcer, Belin, Ramljak, Mihajbvic, Petkovič Osim, Muse-nič, Trivič, Djajič Edina rezerva bo vratar Vukčevič Tekma se bo pričela ob 16.30 na stadionu «Crve-ne zvezde*. Mitič se je odločil za omenjeno postavo po včerajšnji trening tekmi svojih varovancev proti kombiniranemu moštvu Crvene zvezde, ki se je končala z zmago reprezentance z 9:4 (5:0). Jugoslovanska reprezentanca bo — po izjavi Mitiča — v povratni tekmi igrala bolj ofenzivno kot v Marseillu. Nosilci napada bosta krili Petkovič in Djajič z Museničem v sredini. Srednja vrsta Belin Trivič Osim pa bo podp.rala tako napad kot obrambo. To se pravi, da bo jugoslovansko moštvo igralo po sistemu 4-3-3. V četrtek bo reprezentanca odpotovala v Bratislavo, kjer se bo v soboto srečala v prijateljski tekmi s Češkoslovaško Proti Češkoslovaški bo — razen v primeru poškodbe — igralo isto moštvo kot proti Franciji. Kolikor bi se v sredo srečanje s Francijo končalo neodločeno bo tretja odločilna tekma v Turinu 1. maja V tem primeru bo jugoslova"sko moštvo odpotovalo v ponedeljek z letalom v Italijo. točkami, ker so ostali kandidati za izpad osvojili vsaj točko In se tako oddaljili z nevarnega področja. Pred njima je s 26 točkami kar pet moštev in le če bi ena od teh zašla v hudo krizo, bi se lahko tudi ti dve moštvi rešili na varno. V nedeljo bo nastopil na tržaškem igrišču Jesolo, proti kateremu bi lahko Ponziana osvojila obe točki, kar bi pa bilo koristno le, če bi Schio premagal Belluno, Audace in Vittorio Veneto pa ne bi zmagala na lastnih igriščih. uk Gligorič premagal falja Prva četrtfinalna partija za sve tovno šahovsko prvenstvo, ki se je pričela včeraj v Beogradu med sovjetskim velemojstrom Taljem >n jugoslovanskim velemojstrom Gligo-ričem se je danes popoldne v nadaljevanju končala v 46. potezi 2 zmago Gligoriča. Igra v kateri Talj kot beli porabil 3 ure in 1» minut a Gligorič kot črni 2 uri >n 56 minut za razmišljanje je skupno trajala 5 ur in 9 minut. iiiilliiiitiiilliiiliitiHIlllHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiillililniillliliiiiiniiiiillilllliiiliilHiiiiitlillu1112 ODBOJKA Prvi poraz šesterke Bora v tekmi z močno Presolano Borovke niso izkoristile priložnosti za zmago v prvem setu PRESOLANA — BOR 3:2 (16:14, 15:3, 5:15, 13:15, 15:8) BOR: Bezeljak, Pernarčič Si., Pernarčič So., Rogelja, Barej, Rali* ber, Hmeljak, Pavletič, Kenda, Mijot. PRESOLANA: Pulcini, Carrara, Moretti, Grigis, Carrara L., Ghi-lardi, Pulcini C., Parmigiani, Signori. SODNIK: Leotta (Gorica) ZAPISNIKAR: Pipan (Trst). Le malokdaj rezultat tekme tako verno odraža potek dogodkov in vrednost nasprotnikov na igrišču, kot v tem srečanju. Izid sam je torej že cela kronika tega srečanja a si kljub temu oglejmo nekoliko podrobneje dogodke ob mreži. Borovke so si praktično zapravile tekmo že v prvem setu. Ta set so vsekakor mogle in bi morale osvojiti, če bi se to zgodilo, potem b; bil končni izid seveda drugačen. V tem setu so «plave» prve prevzele pobudo in so bile do 11 stalno v rahlem vodstvu. Tukaj pa so jih nasprotnice dohitele in so izsilile zmago. V drugem nizu je med domačinkami vladala na igrišču nepopisna zmeda. Nikakor niso znale urediti igre, spuščale so lahke žoge, grešile servise in bile povsem neučinkovite na mreži, v kolikor so do udarca sploh prišle. Borovke so zgubile ta set, ko niso opravile še niti enega zavrtljaja na igrišču: Kendova namreč sploh ni prišla na servis. V tretjem setu se je podobno zgodilo nasprotnicam. Zgubljale so že 10:0 in nato 14:1, ko so šele uspele zbrati še 4 točke, preden so predale set. Glavno zaslugo za izredni podvig borovk pa ima Barejeva, ki je sama dala z izredno nevarnimi servisi 7 čistih točk. V naslednjem delu igre je bila igra zelo izenačena. Ekipi sta se borili za vsako točko, posebno v zaključnem delu niza. Kako zagrizeno sta se ekipi borili pove najbolje podatek, da je šesterka Bora kar 12-krat zgubila servis, napredovala pa je pri tem le za eno točko. Presolana pa je kasneje za eno točko opravila kar 7 menjav na servisu. Po treh menjavah pri stanju 14:13 je Sonji Pernarčič končno uspelo iztrgati nasprotnicam še petnajsto točko in tako je bilo stanje v setih 2:2. Zadnji set je bil torej odločilen Po petih menjavah servisa je bilo stanje še vedno 1:0 za Bor. Preso- lana je nato povedla do 7, Bor je2 naj večjo težavo znižal na 6:7, to je pa bilo v glavnem tudi vse. BoroV' kam ni šlo nič izpod rok: čes*1 so se lotile, vse je šlo narobe. F°' magale niso ne «minute», ne menjave Igralk. Presolana je — čepr*f vidno utrujena — vzdržala v ure' jeni in organizirani igri prav konca in je zasluženo odšla z igr1' šča kot zmagovalka. Kje naj iščemo vzroke za pot9* borovk v tej tekmi? Predvsem 62 naletele na nasprotnice, ki so J polju igrale zelo dobro. Niso sl®** imejg Jgtftzito ostrega napada,, obrambi pa so bile zelo dinami®* okretne in zlasti borbene. Borovke so pokazale svojo sta*® kronično napako: prepočasen sta1’ na žogo. Hitrost je osnovni elem® sodobne odbojke in brez te še tal* močno tolčenje (če sploh pride 9 njega) ne zaleže mnogo. Ker * tokrat pokazale tudi premalo **' grizenosti (saj so spustile na f”' zlasti ob mreži vrsto žog, ki bi K lahko prestregle) in zapravile tujj lepo število servisov, potem po^ ne sme presenetiti. S tem porazom usoda Bora sC' veda še m zapečatena: še ve®' ima teoretično možnost, da se u?1' sti v finalni turnir druge lige, veF dar pa so se praktični izgledi r tej tekmi precej zmanjšali. D® stvo, da je Bor zapravil na svoj9' domačem igrišču tekmo proti eK Pi, ki je v jutranjih urah že o®,: igrala prvenstveno tekmo proti F9. in je torej nastopila utrujena, daje velikih izgledov, da mu ^ uspelo vrniti Presolani milo za ®9' go v Nembru. Servisi: Barej 20 (6, 0, 7, 5, Pernarčič So. 13 (4, 2, 3, 2, 2), 6 (2, 0, 3, 0, 1), Bezeljak 6 (0, 0," 5, 1), Pavletič 5 (0, 1, 1, 1, 2), Ke9, da 4 (1, 0, 1, 2, 0), Hmeljak (1, 0, 0, 0, 0). V nedeljo zjutraj je v telovadi^ šole Zandonai Presolana prema?9, tudi tržaški FARI s 3:1 (15:7, 3:15, 15:9). ------- STEFAN OLIVIER I16.:.! NOVI ŠEF Neugebauer se je razjezil. O čem govori ta človek? Ali sem prišel sem, da bom poslušal čenčanje? «Napačno ste me razumeli,» je odločno rekel, «z vami sem želel govoriti o primeru Maurer in nič drugega.« Feldhusen se je vznemiril, toda tega ni pokazal. «Dragi Neugebauer, saj prav o tem govoriva.« Neugebauer ga je začudeno pogledal. «Ne, o tem nisva govorila,« je odsekano rekel. Feldhusnu se je nagubančilo lepo čelo. «Doktor Neugebauer,« je ledeno spregovoril, «mislim, da je bilo rečeno vse, kar je bilo treba reči. Ob vsem dolžnem spoštovanju do vaše poklicne etike bi diskusije take vrste šle lahko predaleč, ne mislite tako?« «Kakor želite,« je počasi odvrnil Neugebauer, «ne bom vas več motil, doktor.« Tedaj se je začudil, kako hitro lahko Feldhusen spremeni izraz svojega obraza. Feldhusen se je namreč prisrčno zasmejal «Saj me ne motite. Bolje se je pogovoriti med štirimi očmi, kot pa zameriti, še naprej si bodiva tako kot doslej. Saj bova, ali ne? Prav. Na svidenje.« Neugebauer je še sekundo postal, potem pa se je hitro obrnil in odšel. Ko je šel skozi tajništvo, gospodične Rieck ni niti opazil. Tudi na hodniku ni videl nikogar, čeprav je slišal pozdrave. Razgovor med štirimi očmi? Feldhusen se mu je izmuznil na tako prokleto lahek način. Niti tega ni zvedel, kaj je Feldhusen v resnici rekel Maurerjevim. Kako sem neumen, je jezno razmišljal. Dovolil sem, da se mi je laskal. Norec! Feldhusen je sedel za mizo in opazoval žarečo cigareto. Kakšen fanatik, si je mislil. In ta fanatik se me je lotil. S fanatiki je treba biti previden: prej podero ves svet, preden se vdajo. Z njim bom imel še sitnosti. Zakaj žive ljudje, ki morajo riti in riti prav do dna? Jezno je ugasil cigareto. Kaj zdaj, je razmišljal. Neugebauer me sovraži. Za vsakega sovražnika potrebuješ dva prijatelja. Dobil ju bom. Vstal je in stopil proti vratom. Ko jih je odprl, se je tajnica hitro obrnila in vstala. Feldhusen je dvignil obe roki. «Za božjo voljo, ne vstajajte, gospodična Rieck. Rad bi samo vedel... kaj pripravite, kadar ima kdo med osebjem rojstni dan? Imate zabavo ali čestita vsak zase? Prosim, sedite.« Osuplo ga je pogledala in sedla. Vidno je zardela. «Ne vem, kaj bi rekla... Profesor Weinreich jim je včasih čestital, včasih pa tudi ne...« «A tako? In dr. Neugebauer?« «0, on nikoli. Nikoli ni pazil na te stvari.« «Res ne?« Feldhusen je postal živahnejši. «To bomo morali bolje urediti. Mi boste napravili seznam rojstnih dni, in to za vse osebje? Ne, ne mudi se, v prihodnjih dneh enkrat. Imena in datume. Z znamenji, v katerih so rojeni, če to lahko napravite. Katero je vaše znamenje? Rak ali dvojčka?« Povesila je oči in še bolj zardela. «Jaz sem... devica.« «Devica!» Feldhusen se je spoštljivo priklonil. «Kdo bi si to mislil! To je zares nekaj! Dobro, vsekakor vpišite svoj rojstni dan, da ga ne bom pozabil. Mi boste to napravili?« «Seveda, doktor.« ((Odlično, hvala lepa.« In je šel. 2e po nekaj minutah je gospodična Rieck stekla iz spbe. Glavna sestra Louise je imela pisarno na drugi strani hodnika. Pravkar je stopila iz nje. «Si lahko mislite, sestra...« In gospodična Rieck ji je natančno povedala, kar ji je pravkar naročil šef. «Kaj si mislite o tem? Kaj ni to prekrasno?« Sestra Louise na množico besed ni mogla odgovoriti. Feldhusen je pravkar stopil na hodnik. Hitro je šel mimo njiju in ju prijazno pozdravil. Obe sta gledali za njim. «Kaj ni najljubeznivejši človek?« je vzdihnila gospodična Rieck, devica. ((Očarljiv je,» je rekla sestra Louise. Zvečer je prišel Neugebauer domov zelo slabe volje. Ves dan je mislil na razgovor s Feldhusnom. Nanj je mislil tudi, ko so se zakadili vanj otroci. Hčerkici sta ga zgrabili vsaka za eno nogo. Nestrpno se ju je otresel. «Zdaj je dovolj, otroci. Pustite me, truden sem.« Liselotte je porinila pred očeta Ulija, naj starejšega. ((Povej,« je dejala bodreče, «stopi naprej in povej očetu!« Uli je stopil pred očeta s povešeno glavo. «Dobro, kaj je?« je nestrpno vprašal Neugebauer. Uli ga je pogledal: «Pri matematiki sem dobil odlično.« ((Odlično?« je mimogrede spregovoril Neugebauer, «to je lepo. Ali je še kaj novega?« «Ne,» je odgovoril deček. Bil je razočaran, skomizgnil je in odšel v svojo sobo. «Kaj je z njim narobe?« je vprašal Neugebauer. Liselotte je poklicala hčerki in prijela moža za roko. ((Pričakoval je, da boš njegovega reda nekoliko bolj vesel, to je vse. Zdaj mi pa povej, kaj je s teboj?« «Z menoj? Nič.« Stopila sta v kuhinjo. «Imaš morda pivo ali kaj takega?« «Da, v hladilniku je, hladno bo, takoj.« «Sam ga bom odprl. Kje je odpirač?« «Tu v predalu.« Počasi si je natočil kozarec in počasi pil. žena je stopila h kuhinjski mizi in začela rezati kruh. «Rosei je telefonirala.« «Res?» Rosel je bila žena Brinkmanna, prijatelja iz dentskih dni. Skupaj sta študirala medicino. Oba sta b1 prijetna človeka, toda sedaj ga nista posebno zanimala. «Želi, da bi ju obiskala v ponedeljek čez štirinajst djjjj je rekla. «Tega se prav veselim, že dolgo ju nisva videla. I’® njune nove hiše še nisva videla.« ((Neugebauer je slišal njene besede, a komaj na Pjj, Ukvarjal se je s Feldhusnovimi besedami: «Tvorba je prevelika. Ni bilo druge rešitve. Mož, kot ste vi... tak zanes1/ kolega, bi moral biti nad takimi stvarmi.« Nad kakši® stvarmi? Liselotte ga je pogledala. «Saj me ne poslušaš.« «C, poslušam, Kaj je z Rosel?« Vse je povedala še enkrat. «Da,» je odvrnil, «torej prihodnji ponedeljek?« ., «Ne, v ponedeljek čez dva tedna. Danes sta odšla \ letno konferenco. Podaljšala jo bosta z nekaj dnevi počitbjj «No,» je dejal, «prav, v ponedeljek čez dva tedna.« *! je kozarec in ga postavil na mizo. Liselotte je stopila k možu in ga prijela za obe roki ““ ne moreš razumeti z njim?« ga je tiho vprašala. ., Neugebauer se je zdrznil. «Kako ti je prišlo to na mi® ((Poznam te, dobro te poznam.« če nisem najboljše volje, že vidiš kakega «Da dobca!« ((Hudobec je Feldhusen,« je rekla. Nehote se je odmaknil. «Kaj govoriš o Feldhusnu?« ^ Vedela je, da se ne moti. Zazrla se je v njegov obrabi ^ ga je tako dobro poznala. Spet se je spomnila na nekaj, ^ jo je večkrat vznemirjalo: kaj če se ne more sprijazniti, j, je dobil mesto Feldhusen? Kaj, če je manj ljubosumen ,< zavisten? «Ne smeš biti krivičen, Hans,« je rekla, «saj ni da so ga imenovali za tvojega šefa. Ce ne bi bil on, bi kdo drugi. Ni drugega, z njim se moraš razumeti.« (Nadaljevanje sledi) PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24. Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 8°° UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 unanrei četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega * Trat il 5374 - Za SFRJ- ADIT D2S Ljubljena Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - MaU oglasi ® beseda — Oglasi’ za tržaško in goriško pokrajino ae naročajo pri upravi. — Is vaeh drugih pokrajin ItaUje pri (tSodetk Pubbllcitš Italiana« — Odgovorni urednik: ntanisLav In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst