Obcni zbor ,,Zaveze slov. uCiteljskih društev" v Novem Mestu, 4. in 5. kimovca 1895. (Dalje.) II. Glavni zbor vršil se je v četrtek, 5. kimovca v veliki dvorani ,,Narodnega doma". Ob V4 "a 10 dopoludne je otvoril zborovanje in nagovoril zbrane udeležence (okoli 200) I. podpredsednik ,,Zaveze" gospod ravnatelj I. Lapajne tako-le: Slavni zbor! Castite gospe in gospice tovarišice; cenjeni gospodje sobratje! Došli ste iz daljne Primorske in bližnje Štajerske, došli iz naše Kranjske dežele med prijazno, vinorodno dolenjsko hribovje, v to mično gostoljubno, slovensko Novo Mesto. Sešli ste se, da se,- kakor smo se že večkrat prej, posvetujemo o tern, kar bi koristilo našemu stanu in našcmu slovenskerau šolstvu, kateremu zvesto služimo, da bi bilo v večji blagor naše ožje slovenske in naše širje avstrijske domovine. Ker Vas navdaja sveta navdušenost za te svoje prelepe ideale zato lni bodite presrčno pozdravljeni! Pozdravljeni mi bodite, ker ste jedini in složni, jedini bratje iz vseh slovenskih pokrajin! Vsaj nas veže le jedna naloga, le jedna sveta dolžnost in sveta skrb, in ta je, da gleštamo in negujemo najlepšo cvetko slovenskega. naroda, slovensko mladino, naš mladi zarod, iz katerega hočemo izrediti vrle slovenske može, dobre slovenske žene ! Naša slovenska učiteljska .,Zaveza" je velika raoralna moč, lepo zrcalo složnosti in vzajemnosti slovenskega učiteljstva. Kar je slovenskih učiteljskih društev, vsako se je z veseljera ,,Zaveze" oklenilo. In tako je v ,,Zaveziu posredno združenih nad 1500 članov, vrlih slovenskih učiteljev in uoiteljic. ,,Zaveza" je imela od lanskega zborovanja v Gorici nekaj veselih trenutkov; s pornočjo vrlih goriških tovarišev odkrila je lani — baš na rojstni dan presvitlega cesarja — spominsko ploščo vitezu Močniku v Cerknein, izvršila je važne sklepe lanskega zborovanja s tem, da je glede šolskih beril izročila visokemu naučnemu ministerstvu spomenico, da je svojima prvima častnima članoma slovesno izročiti niogla zaslužene častne diplome in začela izdajati ,,Knjižnico za mladiuo'". Organ naše učiteljske ,,Zaveze", vrli naš ,,Popotnik" se dobro drži in vstreza po svoji nmogovrstni, izbrani vsobini zahtevarn slovenskega uciteljstva. Njegov urednik, ki je tudi du_a naše ,,Zaveze", je letos dokončal svojo petdesetletnico. On je zaslužil, da bi se ga bilo, kar je ranjki predsednik tudi nameraval, na posebni način odlikovalo. Kar je kruta smrt pobrala, tega mi danes nadomestiti ne rnoremo. A to, kar morerao, iz srca radi storimo: Cestitajmo danes našemu vrlemu uredniku vsiukupno k njegovi petdesetletnici in zaklieimo mu: Bog ga hrani nani še mogo let! '; V pretekli jednoletni dobi smo imeli tudi več žalostmh dogodkov. Jzgubili smo svojega vrlega predsednika, ljubega brata in prijatelja, cvrstega šolnika Vojteha Ribnikarja. Še lani je vodil naše zborovanje, da-si je čutil kal bolezni v sebi, in še za letošnje zborovanje je delal priprave. Toda človek obrača, Bog obrne. — Neizprosna stnrt. nain je pobrala še druge velikane na slovenskem učiteljskem polji, vzela narn je Andreja Praprotnika, Mateja Moenika in še nekaj rnlajših in starejših sobratov. Preveč mlajših in starejših sobratov! Preveč bi se zamudili, ko bi hotel neizmerne zasluge teb niož le nekoliko opisati. Zguba teh mož je neizmerna, kakor so neiznierne njih zasluge za slovensko šolstvo in učiteljstvo. Ohranimo jim hvaležen spomin na veke iu veke! (Zbor vstane raz sedeže in zakliče Slava! Slava! Slava!) Veseli spomin na preteklo jednoletno dobo je pa za vsakega Avstrijca to, da je letos naž predobri vladar, presvitli cesar praznoval že svoj 65. rojstni dan, kar nas s sladkirn upanjem navdaja, da bodemo z Božjo pomočjo učakali še 501etnico njegovega vladanja. Nas presvitli cesar je oče naše ljudske šole, 011 je prijatelj tudi slovenskih šol in omike v naši slovenščini; v jasen dokaz nain je najnovejše njegovo darilo, celjska slovensko-nemška girnnazija. Zato zakličerno Njegovemu Veličanstvu, cesarju Francu Josipu 1. s srčno željo, da bi ga Bog še veliko let ohranil naši domovini, trikratni »Slava!" Zbor se temu pozivu navdušeno odzove, gospod nadučitelj Schmoranzer pa predlaga, da se naznani ta izraz lojalne udanosti slovenskega učiteljstva brzojavnim potoin pred Najvišji prestol, kar se soglasno sprejrae in tudi izvrši. Gospod predsednik opozarja potem zbor, da je treba določiti podpredsednika za današnji zbor, ker namreč II. podpredsednik ni navzoč. Predsednikovim namestnikora se potem določi odbornik gospod Luka Jelenc in gospod tajnik naznani navzočim dnevni red, kakor ga je zbor odposlancev določil. Na podlagi dnevnega reda dobi sedaj besedo gospod Ivan Stukelj, uoitelj v Svetini, ki poroča o ,,narodni vzgoji o Slovencih". Ker je ,,Učiteljski Tovariš" letos o tej tocki že mnogo pisal, zato navajarno samo rcsolucije, ki jih je g. poročevalec na podstavi svojega referata predlagal in sicer: Slovensko ucit.eljstvo, zbrano v VII. skupščini svoje ,,Zaveze" v Novem Mestu, dne 5. kimovca 1895 je z vso važnostjo pretresovalo vprašanje, kako bi s pristno narodno vzgojo osrečevalo svoj mili narod, ter sklenilo nastopno resolucijo: 1. Materinščina in narodno petje naj se goji s skrbjo in važnostjo. 2. Katoliško vero — dragoceno dedščino naših očetov — smatramo slovenski učitelji kot sredstvo m sraoter narodne vzgoje. 3. Sloveuska mladina naj v leposlovnem berilu temeljito spoznava naše najizbornejše pisatelje in pesnike, v domovinoslovji pa krasoto, rodovitnost in slavne može slovenske zemlje. 4. Vzredimo slovensko mladino v samočinosti, samostalnosti in odločnosti. 5. Narodna vzgoja bo dotlej silo trpela, dokler se ne izvede § 19 temeljnega zakona v pravico Slovencem. 6. Narodna vzgoja v Slovencih je jednostranska; skrbi se za nižjo in najvišjo omiko, raalo ali pa celo nič za izomiko srednjega stanu zbok slabega graotnega stanja v slovenskem narodu. 7. Z ,,Družbo sv. Mohora" živi, z ,,Družbo sv. Mohora" bo hirala narodna vzgoja po slovenskih domovih; zat.o jo podpirajmo z vsemi močmi. 8. Družbo sv. Cirila in Metoda spoznavamo kot najizbornejšo boriteljico narodne vzgoje. 9. ,,Pedagogiško društvo" naj se postavi na širšo podlago, da bode pristopno v obče slovenski inteligenci. 10. Zaveza kot zastopnica slovenskega učiteljstva si je na prapor zapisala ,,narodno vzgojo". 11. V prospeh narodne vzgoje so vse podpore vredni: naša strokovna lista ,,Popotnik'" in ,,Učiteljski tovariš", ,,Slovenska matica", ,,Knjižnica za raladino", ,,Vrtec", čitalnice in bralna društva. 12. Učitelj naj vse nadaljnje izobrazovanje porabi v narodno VZgOJO. (Konec prih.)