Natig 12.000. Sfijerc stane za celo leto samo 60 krajcaijev.
UrpdmStTO in upraviteljstvo v Ptuju v *I*d*h«kem poslopju.
Stajer* izhaia m daOrau x aae nai
drugi peUk, n««lednje nedelje.
Dopi«i dobrodojU.
Rofcopi« ne ne vnčmfo iu se morajo zugdalje do poudeljka pred izdajo do-
Mm
vpoalati
Štev. 4. I
Stajerc
Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— a pottnino K 1.20. Za iu^rale uredništvo in upravni£tvo ni odgovorno.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32.-, ■/, strani K 16,-. V« strani K 8 —. »/. strani K 4,- . '/m »traai K i—, •/„ strani K. 1 — Pn večkratnem ominiln posebno zni-**aa cena
V Ptuju v nedeljo dne 23. februarija 1902.
m. letnik.
Generalni štrajk y Trstu.
Mesto Trst doživelo je pustni teden grozne dogodke. Na pustni torek je še vse norelo, na pepelnično sredo so pa že začel* padati policijske sablje po glavah delavcev in delavk, v petek in soboto pa so pokale vojaške puške, katerih kroglje so predirale človeška trirola, v nedeljo pa je biia razglašena nagla sodba. To so stvari, ki se zamorejo dogoditi samo v mestih, kjer vlada na eni strani veliko bogastvo, na drugi pa velika revščina. To kar seje tedni godilo v Trst», bila je že prava revolucija in da se je po liudstTo streljalo in da je tekla človeška kri, bili so krivi izkoriščevalci, to so tisti ljudje, katerih visoke službe so jim še vedno premale in ki ne poznajo nobene pravičnosti do svojih, pri napornem del« stradajočih delavcev. Ni čudo. da se je delavstvo zavedalo svojih pravic, ker pa s pritožbami in prošnjami ni doseglo nič,
Tončkovi novi ¿reviji.
A. Kaer.
Zopet je prišel k nam čas cerkvenih shodov, in .fegPaoje* je pogledalo v vsako vas in v ■rsafcp h.foco, zato tuHi v Tončkovo čamnato (kamrico). Nahajate se je v veliki Kaplerjevi kmetiji. Pri Kap-IjCTJ" je Ton6e namreč sluirt za prvega hlapca
Iz vseh dimnikov se je kadilo, kolikor je le moglo dima skozi majhne Inknje. Gospodinje pa so pekle bidre m sladke potice, da bi si ž njimi pozdig-nile pn ljudeh svojo čast. Solnee je prijazno sijalo, a J onče je delal grenek obraz, kakor bi bil pojedel samega pajeka Stal je pred veliko, s cvetlicami poslikano skrmjo ter gleda» tako žalostno v predalce (ladele), kakor bi ne bilo žegnanje, ampak pepelnica pred vratmi.
Vi se emejite? No, vi se lahko smejite! Pa stavim da bi ne imeli drugačnega obraza, nego ga je imel Tonče, če bi bili % njegovi koži.
vprizorilo je štrajk. kakoršnega Avstrija še ni doživela.
V Trstu izhaja laški list „Avanti". kateri razkriva različna nelepa dejanja in vsled takih razkritij zavladala je velika nevoljVgruti jako bogati družbi avstrijski „Lloyd*V£i dobiva bogate denarne pomoči (subvencgb) od naše države. Ta družba ima v službLfoi mnogoštevilnih svojih parniluh okoli 800 kurjačev — ki so večinoma Slo-venci — ki so, ne povišanje plače, temveč olajšanje dela zahtevali. Kurjač na parniku je pravi mučenik, ker delo je strahovito in svoje plačilo zasluži krvavo. Njihove zahteve so bile prav malenkostne, kajti oni so zahtevali samo:
1.	Kurjači so zahtevali, naj se odpravi aredba. da mora kurjač, kadar je bil ¿est ur prost, biti tri ure na parniku na straži in opravljati dela, katera spadajo v področje mornarjev. Lloyd je npeljal to navado. da mu je treba nekaj manj mornarjev imeti.
2.	Zahtevali so dalje, naj se utesni delavski čas.
Izpod postelje so lukali njegovi ¿reviji. Jojmene' ti so lepo izgledali. Zijali so, kot bi imeli volčji glad. Razun tega so bili Se poplati zelo slabi Pa vse to bi še Tončeku ne delalo preveč skrbi, saj bi pri sakem črevljarju lahko dobil par novih, če — bi le imel v Skrinji dosti denarja. Tega seveda ni bilo Samo toliko je še gleštal, da bi lahko šel na ples in pri medičarju kopil za svojo Anico veliko, pisano srce. Tu je bilo težko kaj pametnega ukreniti, zakaj nobeden črevljar ni hotel o kredi ničesar vedeti. Brez škornjev pa zopet ni nič s plesom in tudi ne z lepo Anico.
Zato ni veliko manjkalo, in Tonče bi bil pokazal nekaj slanih solz. Zalostil in jezil ne je zares doeti, posebno še zategadelj, ker je bila njegova ostala obleka prav lepa. hlače nove, jopič s srebrnimi gum-bami, za žametastim klobukom belo pero, vse to je bilo tako lepo. da je bilo veselje gledati
Ko so o poldne prineali kosilo na mizo. je Tonče
Kurjač je imel doslej 12 nr trajajočo dnevno ali nočno „¿ihto", potem je bil 12 ur prost, oziroma le 9 ur, ker je moral tri ure biti na straži. Od omenjenih 12 ur je bil 10V, ure pri delu, poldruga ura je odpadla na pavze. Če se pomisli, kako kurjač pri delu trpi. je gotovo, da tacega dela 107» m» ni možno prenesti. Kurjači so zahtevali, naj se 10'/« urno delo skrči na 8 ur. Tudi najtidosrčnejši človek mora z ozirom na trpljenje pri knijaškem delu pris-nati, da ta zahteva ni pretirana.
3. Končno so zahtevali, naj bo kuijačem, kadar so v pristanu, dovoljeno, da sme vsaj polovica od njih vsako noč ostati doma pri svojih rodbinah, mej tem ko so morali doslej biti na parniku, tudi če so bili prosti.
Ker družba Lloyd tej prošnji ni ustregla, pričel se je štrajk. Mogoče, da bi do vsega tega ne prišlo, ko bi hotela posredovati vlada med Llovdom in delavci. Ona tega ni storila, pač pa še pripustila, da je Lloyd mesto štrakujočih delavcev najel tuje kurjače, to je. turške, grške, italijanske indijske in arabske ljudi, katerih bi Lloyd ne smel sprejeti. Vse to je delavce Še bolj podkurilo, ker so mislili, da bode na tak način, Če bo Lloyd vsaj najnujnejša dela zamogel opravljati, njihov štrajk pokopan. In najbrž bi se to bilo tudi zgodilo, če bi ne bili tem kurjačem prihiteli drugi delavci na pomoč, tako dela\ci pri plinarni, tramvaju, delavci na pristanu, delavke v tržaških trgovskih skladiščih in delavci pri raznih drugih fa-brikah. Tudi delavke bile so jako neustrašene in so se pred tramvajske vozove, ker so še nekateri vozili, kar na tir vlegle in klicale: Povozite nas!
Vlada je. videča toliko neštevilno množico štraj-kati, mahoma poklicala na pomoč vojaštvo, domače vojake, iz Gorice in Ljubljane. Štrajkujočega ljudstva je bilo okoli petintrideset tisoč, in proti taki množici je bilo potrebno tudi veliko moči.
V petek je v Trstu počivalo vse delo in ta dan zgodile so se prve krvave dogodbe. Že na vse zgodaj hodilo je po ulicah vse črno ljudstva, in vsak človek
le po skledi brodil, čeravno so bili v njej štruklji, njegova najljubša jed. Vsled tega je postala kmetica jezna in vprašala, če je postal prvi hlapec res razvajen otrok, ker mu še štruklji več ne dišijo.
Popoldne je moral s kmetom v gozd, ter peljati voz drv «lomov. Celo pot je premišljeval, kje in kako bi dobil par novih škornjev, ki bi nič ali pa le kaj veljali, in kdor si cele ure tere glavo, ta mora kaj pametnega izmisliti, čeravno ni morda imeniten profesor. Tako je bilo tudi pri Tončeku in naenkrat je nekaj tako imenitnega iztuhtal, da je glasno zav-riskal. Gospodar in vola so ga debelo pogledali.
Zvečer je šel Tonče k prvemu črevljarju — v vasi ko bili štiri kopitni možje. Tistemu možu je bilo ime Čankov Jože.
„Ti, Jože, slišiš, jaz bi potreboval par novih škornjev. Pa veš, gotovi bi že morali biti", je rekel Tonče.
„O, saj jih imamo." dejal je Jože in postavil pred Tonče k a štiri ali pet p »»-o v.
je mogel sprevideti. da zna priti do velike nevarnosti, posebno, ker so prišli na dan vsi tisti sumljivi elementi, ki se skrivajo po starem mestu. Taki ljudje so se tudi pomešali med organizirano ljudstvo in se lahko razume, da 60 ti gledali, kje bi kaj okradli ali oropali Prodajalne so bile vse zaprte. Nek pek pa svoje prodajalnice m hotel zapreti, a delavci so mu VEe pecivo zmetali na ulico in pomandrali. Pravi se, da so delavci tudi p» druzih prodajalnah ropali in slišati je, da so tudi nekemu židovskemu urarju pro-dajalnico spraznili. IJovdovo palačo so delavci demonstrirali in tu je bil vržen prvi kamen na policijo. Na to se je sklicalo vojaštvo, ki je zasedlo vse ulice. Ko je ljudstvo zapazilo vojaštvo, bilo je še bolj razburjeno. Za opoldan bil je v nekem poslopju napovedan javen shod, katerega pa je vlada prepovedala, a potem vseeno dovolila.
Na tem shodu pa se ni moglo kaj sporazumljen-ja doseči in ljudstvo je šlo proti velikem trgu, a na-krat stalo pred vojaštvom. LJhod na veliki ti g je bil zapit in redarji §o potiskali množico proti stranski ulici. Ljudstva prihajalo je vedno v več. vojaštvu je zapovedoval nadporočnik Kuppl. Ker so ljudje šli na veliki trg okrog borze, magistrata in okrog nekega hotela, je nadporočnik ukazal vojaštvu iti proti množici z bajoneti Neka ženska se nadporočniku ni hotela nmakniti. nadporočnik pa jo je pahnil v stran, ženska ga je udarila z dežnikom po glavi, nadporočnik pa njo s sabljo. Ko je ljudstvo videlo kri, je kakor divje zakričalo in prileteio je več kamenov. En kamen je zadel nad poročnika na glavo, da je padel. Ko je ležal na tleh, je svojemu podčastniku zaklical ,Feoerfc Podčastnik je ukazaJ streljati. Drugače je pri tacih prilikah navada, da se ljudstva najprej pozove, naj se razide, in ako to ne pomaga, se potem šele ustreli v zrak. Tu pa se kaj tacega ni zgodilo, ni se izdal tak ukaz. ampak ustrelilo se je kar med ljudi. Na-kitft na to pa je ustrelil tudi drugi oddelek vojaštva. Ljudstvo je bilo torej streljano od dveh stranij.
Pet oseb je bilo takoj mrtvih, tri so umrle med
Hlapec je poskusil prvega, in bil mu je prav. kakor bi bil nalašč za njega napravljen. Šel je par-krat po sobi, in črevlji niso tiščali, ne ščipali in tudi niso bili preveliki.
«Desni mi je popolnoma prav," oglasi se naposled Tonče, „pa levi, ta me hudo žuli. A meni se škornji dopadejo in bi jih rad imel. Zato vzamem desnega seboj, levega pa pustim tu, da ga še enkrat močno na kopito nabiješ. V pondeljek ga prinesi in in tedaj dobiš denar. Pa zapomni si prav dobro: v pondeljek do sedmih zjutraj ga moram imeti, drugače ti bode ta par še slan.
Čankov Jože ni nič druzega rekel kakor „Ja,ja!" in ker si je mislil: „Z jednim škornjem Tonče tako ne more ničesar početi, če hoče uiti, mora še druzega imeti, ni zahteval are.
Nato jo je Jože popihal, pa ne domov. ampak h Grošekovemu Mihecu, ki je bil drugi vaški čevljar. Po poti je škorenj prav skrbno ogledoval, kakor bi
— 3 —
prevožnjo v bolnico. Zdravniki ho obvezali 25 ranjencev drogi pa so zbežali med ljudi in se njihovo število ne ve in se sedaj še tudi vedeti ne more koliko jih bo izmed teh umrlo. Na oknu neke hiše je stalo dekletce in bilo zadeto v čelo. Jedna kroglja je zletela v žili-jalko poštnega urada in tam nekega potnika, ki je ravno oddajal pismo, usmrtila, poštnega uradnika pa težko ranila, da so mu mogli odrezati nogo. Ljudje bili so silno razluČeni in so se vrnili, da bi ubite in ranjene odnesli, ter kričali na vojake: „Morilci, pro-kleti morilci", dasi so vojaki spolnili samo dobljeni ukaz. Več delavcev je prineslo mrliča, ki je bil ves krvav pred vojaštvo, ki je mrliča vzelo, ljudi pa raz-gnalo. V tem boju bil je ranjen nek policijski inšpektor, zadel ga je kamen na glavo. Vsled dobljenih ran umrle so tisti dan šc tri osebe. Še tisti dan so zaprli okrog 100 ljudij zaradi zoperstavljanja oblastvenim organom.
Ta dan sta bila ranjena tudi polic. nadzornik (iliha in redar Alojzij Gorjanec.
Ustreljeni so bili mej drugimi: 40letni fakin A. Ivančič iz Postojne. 23letni krojač Franc Bone tudi Slovenec in 42 letni Jos. Platzer. Poleg teh je v bolniški mrtvašnici ležal še jeden mrlič, ki pa ga niso mogli agnoscirati. Mej ranjenci, ki so bili prenešeni v bolnico je 13letni Fran Vizjak, 29letni poštni uradnik Fr. Zičko, 26 letni čevljar Anton Mrak, 161etni Janez Skok. 30letni zidar Janez Lun is Gabrovire. :i6lctni Anton Fon. lllet-ii Matej Kodermac, 22letni Alo/zij Pavan, 17leti«i Alojzij Dngulin. in poleg teh. katerih imena kažejo njih slovensko narodnost, tudi še polno drugih z italijanskimi imeni.
Boj v petek je pretresel vse mesto. Prebivalstvo ki, izvzemši bogatine, vseskos simpatizira z delavci, je začelo v soboto razobešati na okna črne zastave v znak žalovanja Kar po bliskovo so se množile te zastave. Policija ni imela druzega posla, kakor da je hitela po hišah in ukazovala odstranjevanje zastr.v. češ, da je to demonstracija. Ljudje so se pokorili, od-Htranili zastave, a ko je policija odšla, so jih zopet
si hotel za las zapomniti, kakšen js. Pri Grofteku
je hitro storil in pravil kakor pri Canku; razloček je bil le ta. da je takrat več parov poskusil. Ko je napravil par korakov, je rekel mojstru smoli. „L^vi mi je prav, samo desni se ne drži noge lepo. Prvega vzamen seboj, onega pa pustim tu. lioš ga pač malo popravil."
Kar je še Grošekovemu Mihecn povedal, bilo je isto. kar je govoril pri Oankovem Jožeku. namreč da mora imeti do te in te ure drugi škorenj. Tudi na „aoleiije" ni pozabil.
In ker je Grošek ravno tako mislil ko Tanko, zato je pustil Tončeku odnesti levi črevelj. *
Doma v kamrici je Tonče obul (Jankov škorenj na desno, Goriekov pa na ievo nogo. Parkrat ju je veselo pogledal in se potem urno zasukal, kakor da bi že stal na plesišču in plesal s svojo Anioo hitro polko.
.Dobro je šlo," zamrmral je muhasto, „zdaj imam par črevlj®?, v katerih ke mi ni treba sramovat."
razobesili. Postopanje policije je delavstvo seveda razburilo, češ, že žalost nad tolikimi žrtvami vojaške prenagljenosti se ne pusti izraziti. In ni čuda, da so delavci sedaj zahtevali, naj se razobesijo črne zastave povsod. Začeli ko v večjih in manjših krdelih hoditi po mestu, in koder ni bilo črnih zastav, so vse ¿ipe razbili ter vse javne svetilnice. Tako so dosegli, da je bilo v kratkem skoro vse mesto v črnih zasta vah.
Ker je bila plinarna preprosila nekaj starih delavcev in dobila od oblaste v nekaj pomoči, je zamogla delo nadaljevati. Vsled tega se je štrajkujočih delavcev polastila velika jeza in začeli so kar na debelo razbijati plinove svetilke.
Razpon so se zdaj tu, zdaj tam ponovijali. Ob štirih popoldne, to je v soboto, je na Korso vojaštvo hotelo razgnati množico, ki je bombardirala okna, koder ni bilo črnih zastav. Množica je metala kamne, ki jih je bila nalašč v ta namen prinesla seboj, velike in težke kamne, in zvečer je bil Korso kar posut s temi kamni. Ker se množica ni hotela koj razi ti. je vojaštvo dvakrat ustrelilo. Zdaj so ljudje zbežali v stranske ulice, zlasti proti kanalu, ter so od Ponte Hossa do cerkve sv. Antona novega razbili vse sve-tiluice in uigali uhajajoči plin. Takisto se je zgodilo v Via delle Poste, v Via Nuova, kjer je vojaštvo zopet streljalo, in v nekaterih stranskih ulicah. V Via Barriera je vojaštvo, razgrajajočo množico z bajoneti več oseb ranilo, mej njimi tudi nekaj žensk, ki so se posebno strastno ustavljale.
Krvava drama se je primerila ob cerkvi sv. Antona novega. Velika množica je na Korsu začela metati kamenje na okna, kličoč „lutto 1 lutto!8, kajti policija se je se vedno podila po hišah, ukazujoč, da se morajo črne zastave odstraniti, ko je v nlici Donato le letelo kamenje na prihitelo vojaštvo, ki je z bajoneti poskusilo izgrednike zazgnati. Ljudje so podrli na vojake več dimnikov in se je vojaštvo moralo umakniti na Korso. Pritisnilo jc drugič in dvakrat ustrelilo. Neki 17-letni dečko je bil zadet v
To je bilo todi rte. kajti črerlja sta spadala skopaj.
kakor bi ne bila od dveh različnih mojstrov, ampak od enega in istega obuvalnega umetnika.
Ugasnil je luč in se mimo vlegel k počitku. Zaradi pondeljka, kadar mu prineseta Čanko in Grošek ostala črevlja in prideta po denar, si ni belil glave; prav dobro je vedel, da gledata oba preveč rada na dno kupice in da bodeta ob 3edmih zjutraj še trdno spala — ali pa še celo v krčmi sedela.
Juhe! — kako veselo je bilo v krčmi pri plesni muziki! Tla so se tresla od teptanja, in stene bi se bile skoraj podrle od radostnega hrošča. Najbolj vesel pa je bil Tonče, tu in tam je korajžito zaukal. motal klobuk v zrak. ter zapel godcem.
•Oj, godci ie hitro '/j»god'le nam zdaj. Da bode plesAla Mi Anka «e
prsi, neka pri oknu stoječa 65leta& žena pa ranjena na glavi. Množica je zbežala v drugo ulico, kjer je bila zopet neka hišnica ranjena. Začetkom ulice st. Antona je stal oddelek vojaštva. Ta oddelek je šel z bajoneti nad ljudi. Množica se je umikala proti cerkvi sv. Antona. Krik in vik je bil velikanski, na vojaštvo je letelo kamenje. Vojaštvo je pritisnilo ljudstvo ob desni zid cerkve sv. Antona in ustrelilo med ljudi. Učinek je bil grozen. Neki 35letni človek je bil zadet v glavo. Prenesli so ga v bližnjo lekarno, kjer je umrl. Tudi neki 201etm fant je bil v Via Caoale ustreljen, trgovec Viktor Luzzato, ki je stal pri oknu svojega stanovanja poleg kavarne Stella Polane. je bil težko ranjen. Koliko je bilo ranjenih tedaj, ko je bila množica pritisnjena k cerkvenemu zida, se ne ve. Samo jeden zdravnik Rudečega križa je 14 oteb obvezal. Ranjenih utegne biti kacih 40 mej temi tudi neka žena, ki je z detetom na roki slučajno zašla v to gnečo. Cerkveni zid, kjer so kroglje zbrano vanj priletele, je ves okrušen. Omet je popolnoma odleti in sicer skoro na meter visoko in na poldragi meter v širokosti, ostali zid pa je kakor posut z luknjami, od krogel j provzročenih.
Skoro ob istem času. kakor pri cerkvi sv. Antona. so tudi na trgu della Barriera rojaki streljali na neke delavce, ki so metali kamenje, a ranjen ni bil nihče. Pač pa je v ulici S. Lazzaro neki vojak z bajonetom težko ranil nekega Hermana Pol enakega, ker je ta klical „proč z morilci!11
Društvo „Llovd* je moralo ca pritisk za to zbranega razsodišča zahtevam kuzjačev ugoditi in pripoz-nalo, da so te zahteve kurjačev popolnoma utemelje-Ijene in opravičene. To se je naznanilo prebivalstvu s posebnimi lepaki. Izrek razsodišča je jako dobro vplival na vse prebivalstvo in je bilo s tem tudi konec izgredom.
Sobota se je to raj tudi krvavo zaključila. 47letni policaj Jako Michelus je bil ustreljen. Michelus je b.i prideljen stražnici v ulici Stazione in je prišel ob 7*7- uri zvečer tja večeijat. Po večerji je šel iskat zase in za nadzornika vina. Koj, ko je Michel—
Ko godci riso not več poznali, ko je klarinet čivkal kakor bolane pišče. ko je padel hornist s peči, in ko se je začel basist v pijanosti s svojim pum-pardonom tepsti, tedaj se je Tonče pobral domu.
Čankov Jože in Grošekov Miha, ta dva zaruja-vela pijanca, pa sta še resnično obsedela in se pobratila, čeravno 6ta se inače gledala ko pes in mačka
in se iz nevošljivoeti še videti nista mogla.
Tonče se je za dve uri vlegel, potem pa je moral v hlev k živini. Ura je bila sedem, a ne Čanka, ne Grošeka ni bilo s škornjem. Pet minut po sedmih vzel je Tonče črevlja pod pazduho in jo je mahnil proti Jožetovi koči. Prišedši do mlake, vrgel je obutje t blato in ga obrisal potem v travo.
Ko je vstopil v Čankovo izbo, je ta še resnično ležal na postelji in glasno smrčal. Z veliko težavo ga je Tonte zbudil in nato hudo razgrajal in vpil :
stopil iz stražnice. so ostali policaji in tudi nadzornik čuli, da je trikrat počilo, a mislili so da je burja vrata ob zid treščila. Naenkrat jc priletel neki deček in je naznanil, da je bil policaj ustreljen. Redarji so hiteli ven in na vogalu ulice Valdirivo našli Mi-cbelusa ležati v krvi. Vse zasledovanje morilca je bilo brezuspešno. Poklicani zdravnik je dal Michelusa prenesti v bolnico, kjer je nesrečnik čez par minut umrl.
V nedeljo ob osmih zjutraj se je začelo z raz-glaševanjem nagle sodbe. RazgUševanje samo kaže, kaj pomeni nagla sodba. Kompanija vojakov z nasajenimi bajoneti gre po vsi širokosti ulice. Spredaj gre nekaj policajev in orožnikov, poleg stotnika pa policijski uradnik. Vojaštvo se vstavi na vseh važnejših krajih. T romba zapoje, bobnar gre pred fronto trikrat gor in dol in bobna, kakor se bobna, kadar se pri vojakih kdo ustreli. Potem prečita policijski uradnik razglas, s katerim se razveljavljajo vse ustanovne. osebne in politične pravice prebivalcev in se določa smrtna kazen za vsako zoperstavljanje oblastvenim organom. Razglašen je nagle sodbe je seveda naredilo velik utis.
Kmetski shod v Konjicah.
(Kooec.)
Klcrikalci pravijo: Kmetje se morajo v neumnosti držati, kajti le tedaj se da z njimi komandirati. Seveda, klerikalci hi rudi izobraževali h—tako ljudstvo po njihovem starem kopitu v duhu aSlov. Gospodarja" m BNašega doma*. V tih listah pa ne bemte drasega. kakor večinoma hujskanje in puntanje ljudstva in v tem oziru si je pridobil glavni urednik g. duhoven Korošec največjo izver.banost. Isti napada neprenehoma najpoi<tefi*jše može, ako ne trobijo v klerikalen rog: šnnta in ščuva Slovence zoper Nemce, soseda zoper soseda. V „Slovenskem Gospodarju* in „Naš Domu~ obrekuje napredno-misleče slovenske in nemške trgovce in njim odvrača v veliki škodoželjnosti ljudi. Zavida trgovcem njih imetje, katero so si pripravili v dolgih letih s trudom in skrbjo.
-To je lepo. jaz se zanesem, da mi prinese drugi škorenj, zdaj pa leži ta pijana Urša ko bukova klada in smrči kakor star modved. Zdaj pa tudi tvojega drugega škornja ne potrebujem več, nasoti si ga, pa ga obesi v dimnik. Da mi je škorenj padel v blato, ne morem jaz nič za to, zakaj pa nisi prišel o pravem času!"
S temi besedami je vrgel črevelj Jožetu na odejo. Ta ga je z zaspanimi očmi gledal kakor bik nove vrate, hotel je nekaj reči, a njegov jezik je bil pre-okoren. Obrnil se je in spal dalje.
Ravno to, kar je storil pri Čanku, narpravil je tudi pri Grdtekn Nato je šel domu, zapregei vole. se peljal na polje in tam ram pri sebi govoril.
„Neumna črevljarja, znata me pihati v kapo! Pameten mora človek biti, potem pa dobi brez denarja za ples par 6sto novih črevljer. Hajc sive. no bele. zdaj le naprej, žegnanje je že končan* !*
G. Korošec, zakaj pa neki nikoli ne omenite veliko število tistih klerikalcev, kteri so si nakopičili na žnpnijah premoženja, deset, dvajset, štirdeset tisoč goldinarjev in še več, po neopravičenem potu. Neka kronica in nek goldinarček, katerega je dala kaka ženica v božji namen, je smuknil v klerikalen gladen žep. Ta graja je opravičena. Imajo ti ljudje morda skrbeti za obstanek, za deco ali za čas onemoglosti v starosti? Gospod Korošec, povejte nam vendar, kje pa stoji to zapisano v Kristusovem nauku, kolikor premoženja pa si je bil naš Odrešenik nakopičil oel čas svojega življenja, kolikor prvi apostoli ? Je-li Kristus žegne in nebesa tudi za denarje prodaval, kakor zdajni klerikalci? Seveda izkorišča vati se da le nevedno ljudstvo in če bo ljudstvo razumno postalo, potem bo temu nesramnemu klerikalnemu postopanju konec. Ni to zoper sveto vero m veri nevarno? Klerikalno časopisje v prvi vrsti ,Slov. Gospodar" in „Naš Dom" kvekata o kmetaki zvezi in ravno klerikalci na vse načine zabranjujejo, da se kmetje ne združijo ter neprenehoma ščuvajo drug zoper drusega Enega soseda krstijo ti hinavci liberalca, drugega socialdemokrata, treupega brezverca, četrtega nemšku-taija i. t. d. in vesdar so vsi stanovski bsatje. enih pravic in enih dolžnosti, enega trpljenja. Ti hinavski klerikalci z doktorji in plemaivem. ustvarili bi kmetsko zvezdo seveda pod klerikalno komando: moli in delaj in posti se več si boš pri trgal, več boš lahko dal za klerikalno čast v gladen kfeakaien ¿ep. Pitaj si pra&ča. enega daj mti. enega doktorju, ti pa živi kaj ti je ostalo. Ti hinavci bi spravili že kmete v tako kmeta k o zvezo, da bi kmetje krenoti in zmeniti ne mogli in ne smeli, spravili bi kmet** radi v tiste starodavne čaae. v kojih ata se pretepala kmet in gospodov pes z «im in tistim karobačem To bi bila p*ava kmetska zveza Bog nas iste varuj Ti hinavci bi imeli «veda kmete tako zvezane, da bi v vsaki fari. kjer stanuje 5w do 1500 kmetev. imela dva kleri-kalra prvo in odločilno besedo
Dalje je prefekt Korošec v Konjicah govoril: .Kmet naj kmeta voli*, je le pasek v 06, dokler ni kmet tako izobražen, da mu ni treba več pri nobeni reči šepetati na aho. kaj naj stori i. t. d. Prosimo Vas gospod Korošec, ali res mislite, da smo res vsi kmetje tako nevedni, kakor tisti podrepniki. kteri hodijo Vas poslušat. O ne. zatoraj se pa nam kmetom tako slabo in vedno slabši godi, ko poslušamo in sicer ob času volitve, na tisto hinavsko šepetanje na uho. Saj smo že sprevideli, kam nas je to šepetanje spravilo in kam bi nas še. Kmetaka politika in kmetako zastopstvo se je nahajalo od nekdaj v rokah nsiljenih učenjakov, kteri so v svoji učenosti slišali travo rasti in glejmo, kam so nas ti ljudje spravili. Sami zase so si prav dobro oostlali ali nas kmetov ae Bog usmili. In vedno se nam ti kmetski sleparji in hinavci za zastopnike vsiljujejo. Celo nevedni kmetje bi nas ne bili slabše zastopali.
G. Korošec, pustite nas Vi z Vašim spremstvom le v miru, ne šepetajte nam več na uho. mi kmetje se bodsmo že sami med seboj sporazumeli in si
zbrali iz naših vrat može v poslanstvo. Mi kmetje imamo že može, kteri so iz naše sredine in vedo naše težave in britkosti, imajo vednosti in izkušnje toliko, da Vas po vseh straneh na daleč prekosijo. Morda veste Vi bolj v Vaši učenosti, v katerem stoletju je živel kakšen svetnik, ali v gospodarski in kmetaki politiki Vam dokatamo. da ste velika bi roti ca. Seveda v klerikalnih zborovanjih, kterih se udeležujejo samo podrepniki in kratkoumneži slujete z Vašo politiko, pridite pa na naše zborovanje ali povabite nas na Vaše, potem boste sami videli, da ste še pač političen siromak, kajti Vaša vednost ktero ste si z branjem pridobili. Vam med skotenimi politiki jako malo pomaga. Vsi stanovi zborujejo in delujejo v svojo korist. Ksj bi neki rekli učitelji, uradniki, duhovniki, kedaj zborujejo, če bi se mi ks^tje v njihove razmere vtikali; gotovo bi nas pognali. Postite tudi vi dragi nas kmete v miru. Za vašo spodnje štajersko kmečko zvezo, ktero hočete osnovati, se prav lepo zahvalimo, saj ste nas že dolgo časa imeli zvezane, da se Bog usmi!i.
Ti ljubi .^tajerc". nas pa le zmiraj podpiraj, saj ko bi tebe n* bilo, bi slovenski kmetje od tega teojivega ..Slov. G<*podarja" in „Naš Doma' postali tako čisto neumni. Naj te klerikalci obrekujejo kakor hočejo, saj v sladek sad se pač ose rade zaletavajo.
Slovenski napredni kmetje.
Itazne stvari.
Sv. iarij ob Ščavaid. (Taki so!) Purtni torek je minul. Ako so povsod ta klerikalci to je, „mladeoiške zveze* tako razkrinkale kakor pri nas, no potem ni nobene dvombe več. da so le-ti na videz tako kre-< postni. Dragi mi „Štajerc.* Ti „Fihpotovci" te tako blatijo, da si bresverski in Bog ve, kaj še. Sedaj pa le ti njim povej, kakšni so oni. Podobni so pobeljenim grobovom : k poslušajte! Na postni torek sveče 1 se je setsla ta imenitna (?) jnrjevška mladeniška sveža v neki hiši, kjer so plesali; ¿ujte ljudje božji, ta zveza je pa sovražnik plesa. Pa to še ni najhujše. Bile so tudi „Fihposove" tercijalke - pevke ali kako se imenujejo. Kaj se je vse počelo, ni da bi govoril, le toliko povem. da so se dekline oblekle v moško obleko, fantje pa v žensko, ter so tako plesali. Najhujši so pa bili vodja in tajnik te zveze. Sedaj mi pa ti „Pihpos" povej, ali se je od „Štajerčevib fantov in deklet že kaj tacega slišalo, akeramo jih ti tako zaničuješ. Govori tudi ti ,lažnjivi kljukec." Da bi pa posvaril vodjo in tajnika se niti ne drzneš, posebno tajnika ne. Kdo pa bi ti tedaj tako neslano dopisoval, če ne ta branitelj vseh čednoetij. ako bi ga razžalil; toraj le lepo ravnaj ž njim. — Mi smo storili svojo dolžnost ter ljudem pokazali, da: Ni vse zlato, kar se sveti!"
Notar dr. Radey v Mariboru, nekdaj slovenako klerikalni deželni poslanec štajerski in namestnik deželnega glavarja, je bil te dni zaradi različnih nerodnosti v uradu suspendiran in v soboto dne 8. t. m. aretovan. V soboto popolvtdne je prišel preiskovalni
sodnik k dr. Radeyn v stanovanje in ga pozval, da gre ž njim na sodnijo. Dr. Rade v je prosil odloga, češ da pride sam, ko nredi svoje stvari. Ker pa ga ni biio, je dobila policija naročilo, da ga aretira, preiskovalni sodnik pa ga je šel iskat na kolodvor in ga tamkaj tudi našel. Dr. Radev je hotel pobegniti. Nekaj časa se je dr. Radey branil iti s preiskovalnim sodnikom, a naposled je sprevidel, da nič ne pomaga in se je udal. Na okrajnem sodišču se je napravil zapisnik, na kar je bil dr. Radey odpeljan v zapor. — Kako bo stvar iztekla, pokazala bo prihodnost. (Tako poročajo razni listi.)
Cenjenim bralcem „Štajerca". Dobili smo zadnji čas več opominov, zakaj da več ne prinašamo novic o vojni Burov z Angleži. Odgovarjamo: Odkar, nismo nič pisali, se kaj prav posebnega ni zgodilo na tej vojni, razen da so se male praske ponavljale in so bili večjidel Bori na boljšem. Angleži imajo sedaj najnujnejše delo da bi polovili vsaj burske generale, a ti so jako zviti in se vsakokrat še pravočasno skoz angleška krdela zmuznejo, jim ob enem poberejo mnnicijo in živino in zopet kakor blisk zginejo. Govori se veliko, da se bo sklenil mir, a Buri zahtevajo le takšen mir, da bodejo od Angležev popolnoma neodvisni, to vsled tega. ker Bori. četudi jih je malo, da bodo konečno vendarle oni zmagovalci. — Ako bode nam prostor le količkaj dopuščal, bodemo zopet v poznejših številkah obširneje poročali.
Volitve na Ptujski Gori. ki so 3e vršile dne 10. febrnarija >n trajaîe celih 12 ur, bile so precej burne, kar se ni čuditi, kajti klerikalna ..oberbanda" pokazala se je v celem svojem farizejstvu in strašila svoje podrepnike 8 peklom itd. Tudi pri nas se je ta ali oni farizej čeljusti 1, da, ako ne bodo vsi tako volili kakor da naš gorski župnik komandira, bo v nevarnosti vera. Kakšnih grdih sredstev se je ta stranka, na čelu ji slaboznani gorski Sattler, posluževala, bodemo danes večinoma vse to zamolčali, saj o tem govorila bode kazenska sodnija. Tekom agitacije in volitve stali so na čela svojim zaslepljenim ovčicam trije gospodje dnhovniki (božji barantači) — kajti šlo se je za žep, ne pa za narodnost in vero — in to je ona triperesna deteljica: Sattler Osmec, minorit, koje bomo mogoče pozneje v svetlejšo luč postavili. Kmečkega osrečevalca (?) Ozmeca iz Sv. Lovrencu na Drav. polju, smo dosedaj še popolnoma pri miru pustili, a ker je začel hodit tudi k nam v našo občino zgago delat in pomagat našo občino še bolj po-gubiti, kakor je, bomo o priložnosti tudi njegovim ovčicam mogli kaj povedati od njega, da jim bojo nšesa kar migale. Slovitega Sattlerja že nekoliko bližje poznamo, saj ga je nekdo celo z zelo mično pesmico proslavil. Kar se tiče pa meniha iz Ptuja, bodemo svoje mnenje drugokrat izrazili. Nekateri župniki v naši bližini so še res toliko do sebe držali, dasi povabljeni, so se te deteljice previdno ognili. Vsi ti gospodje in njihovi podrepniki šli so tedaj v boj za tistega gospoda klerikalca (nazadnjaka) ki nam je pridobil jako lepe reči. to je. okoli 40 tisoč
kron dolgov, nas zapeljal v neumne tožbe, kjer smo zgubili okoli 700 gold , katere večinoma je pobral dr. Brumen v Ptuju in na vse zadnje — no — manjkalo je v občinski kasi — ko je bila dne 28. decembra lanskega leta res, kr. komisija deželnega odbra iz Gradca prišla na prošnjo naših naprednih odbornikov revidirat, lepa svotica, kaj ne? gaspod Krajnc — celih 16 sto kron. katere ste Vi porabili zase! No, in gospod komisar od deželnega odbora vzel Vam je, gospod, gospod župan, vse občinske knjige proč in odpeljal seboj v Gradec in Vi ste že bili zaslišani pri ptujskem kazenskem sodišču. Tudi bo dajal ta „mušter-župan" račun od celih petnajst let nazaj. — Pa kaj hočemo? Klerikalno ljudstvo ne vidi, ne sliši nič, samo batine čuti, ki mu jih zavdajajo lastni voditelji, in te batine tako hvaležno in potrpežljivo prenaša. No dolgo jih pa tudi ne bo, ker prej ali slej zmagati mora le pravična stvar. Da se je pri volitvah šlo res za vero. hočemo tu navesti samo eden slučaj. Ko se je na dan volitve zaslišalo zvoniti opoldan zvon. ki je vernike opominjal k molitvi, se o\i „verobranitelji* to je v prvi vrsti vbi trije gospodje duhovniki še zmenili niso za molitev in to tako dolgo ne, dokler jih ni posestnik Anton Gojkovič iz Ptujske Gore. opozoril in molil naprej.
Vidite tedaj klerikalci: kdo je boliš kristjan, vi ali mi, ki smo naprednjaki, ali kakor nas ie vi imenujete, liberalci in brezverci. — Vi naš sedanji župan Kranjc »(boljši titl si bomo prižparali za pozneje ste rekli, da letos pa prav gotovo ne bodete k and: dirali in da ste siti in da imate že vsega dovolj. Mi smo Vam verjeb, ker smo mislili da ste vendar kakšna mož beseda, ali varali smo se, sicer bi se bili mi bolje organizirali in zmago dobili, dasi bi nam ne treba bilo s takimi sredstvi delovati, kakor se je to delalo pri Vaši stranki. Je pač hud;r, če pa Vas Oberlihposarji komandirajo. Vidite, Vaš župnik jc »vseglih bolj kšajt« kakor Vi. Našo občino je on našmiral, ali bolje rečeno, osleparil. to je pn stari šoli, kar mi vsi in tudi Vi dobro veste, sedaj pa še celo prišel v odbor, in poznej najbrž postane tudi kot načelnik krajnemu šolskemu svetu, kar bode jako izvrstno. Kar se te nove šarže gosp. župnika, tiče nas in naše dece, bomo že vedeli kaj nain je storiti, ali dobro in lepo pa ne bo, da bode on tudi naše učiteljstvo konjoniral, ki mu je čeravno indirektno
šlo na roko. — Toraj zmagali so f......petolizniki
Kako dolgo bodejo se te zmage veselili, je šele vprašanje, ker imeli bomo nove volitve, pri katerih se bo bolje oziralo na postavne predpise Kar se pa tega tiče, da smo mi naprednjaki pili na medvedovo kožo, povemo vam, da naši želodci so bili bolj prazni ko vaši, ki ste si jih polnili z denarji ptujske poso jilnice, denarji treh ali štirih župnikov in kanonikov itd. pri tem pa, kar je tudi ena izmed klerikalnih čednostij, prav pošteno kozi.., ali po domače: urha klicali. — Kar se prihodnosti tiče, se bo šele videlo Najbrž se bodo do novih volitev, in to je vsled re kurza ki smo ga mi, zares le mi napredni Slovenci in volilci Ptujske Gore že vložili, vremena zjasnila
Med tem časom pa bomo dokazali, kdo je poštenejši vi ali mi. — Čudno pa vendar je. da vsi časniki, seveda v prvi vrsti »Fihpos,« potem »Gospodar» »Domovina»», »Siidstr. Presse« itd. ki so o teh volitvah pisali, ne vedo, kakšne stranke so si na Ptujski Gori stale nasproti. Da bodo tudi širši krogi o teh strankah zvedeli bodemo pisali drugokrat. Danes povemo, da nemčurov na Ptujski Gori ni, zadnjega Nemca, pa smo pokopali na dan novega leta.
B*j v torbi.
Povedati hočem, moj „Štajerc" ti vsaj. Kaj nov ga pri nas godi se zdaj : Naročnikov toliko ti že imaš. I)a potu opraviti ti največ daš.
Torba se močno napeto reži,
Da pot jo že težko na hrbtu drži ;
V nji pa je psovanje, kričanje na glas,
To je kaj nov ga. poglejmo ta špas !
In z strahom v torbo pogledamo rni.
Tu vid mo in sli šmo čudne reči.
Tu „Štajerc6 „Sleparja" (.Gospodarja11) venkaj tišči
In pravi: .Prostora tu za te več ni."
Jaz močan sem „Štajerc", korenjak. Vsak mene pozna, napreden možak. Nisi pa ti za napredek ljudi. I<e hitro poberi se s torbe mi ti! Že strašno très«'» se „Slepaiju" kosti. Ker „Štajerca" on se tak strašno boji. Zdaj prosi in prosi ga na glas: Le pusti mi v torbi prostorček še 'n čas.
Saj veš, da v torbi sem vedno le Bara. Prostora zadosti v kotičku imam. Poznej tod ta prostor teb' prepustim, Ker naročnike moje vae kmalu zgubim Seveda ga „Štajerc" malo pomiri. Potem pa na kraje vse hitro zleti. Na desno, na levo. vse povsod. „Štajerc" že ve za vsako pot Njemn ni skrita nobena ves. Še mesto vzemc tudi vmes ; Čeravno ga gledajo nekteri grdo. On pa ma vedno le skrbno oko. •laz po zemlji in v zraku išem. In kar najdem, vse popišem, Nevedneže da s tem zbudim. Hndobnim pa gorke zasolim. Po stari navadi „Štajerc" mi hodi. Pravico vsakomur pod nos tje zagodi, Kn ga skubi. gruz'ga gladi. Zmiraj po tvoji stari navadi. V Makoiah je res en skriti kot, To vam je znano vsepovsod, Čeravno s „Sleparjem11 se vedno boriš, Vendar tnd' k nam prit' se ne bojiš.
Tvoja ljubica.
Od Svetja pri Ormož*. Predpietečeni teden oznanili so naš gospod župnik, da naj pridejo farmaiu po spovedne listke za velikonočno spoved in to vsaki dan iz druge občine. To je ja hvalevredno, ali. da so ravno pri vsaki priložnosti razsajali čez našega „Štajerca", katerega mi kmetje in viničarji tako radi beremo, tega mi res ne moremo dalje prenašati. Tebe „Štajerc" pa vprašamo: aH so tebi ta gospod boter ali stric? Ker smo ti mi o takem razsajanju že lansko leto parkrati pisali — pa si vedno tiho. Tako ne gre dalje. Če nočeš naših pritožb uslišati, bodemo pa drugače naredili. Ti se za nas zasramovane ovčice potegniti moraš in tudi take gospode pocukati, kateri se v vse kaj druzega raje vtikajo, kakor da bi svojo službo zvesto opravljali in nas učili krščanske ljubezni nas s svojimi lepimi zgledi spodbujali k složnosti in nas pripravljali za nebeško kraljestvo. Ali ne veš ti „Štajerc". da je rekel Kristus svojim učenčem: „Resnično. resnično vam povem, kdor se vsemu posvetnemu ne odpove, ta ni moj učenec." (Opomba uredništva: Sličnih dopisov imamo posebno iz Štajerske cele kupe in vselej nam je težko, ko ljudstvo tako silno na nas pritiska, da smo slednjič primorani uslišati ta ljudski glas in tu in tam kak tak dopis natisniti.) — Toraj ljubi „Štajerc". četudi si ti boter in stric našemu gospodu župniku, ali pa oni tvoji, le nikar ne misli, da sta vidva taka prijatelja Ker so te naš gospod že tolikrat iz kancelna oklicali, smo vedno mislih, da si še samičen in Bog ve v kaki žiahti sta in da se zategadelj .oliko zate potrudijo in te oklicujejo, da bi dobil bogato in brhko nevesto. Pa vidiš, dragi „Štajerc". mi smo vaju že pogruntali. Ta naš gospod 60 mislili in želeli tebi dati za nevesto „Fihposa" samega, ali pa kako smrdečo „Fih-poeovo* devico. Ker pa ti za vse to nisi marzJ. si ostal rajši le samičen. zato te pa zdaj nas gospod sovražijo in le „Fihposa" hvalijo, če tudi dobro vejo, da si ti stokrat boljši. — Si jim pa tudi še drugače pri srcu. sicer te nebi tako zvesto prebirali, te tak milo ogledovali, skrivno v žepu nosili in hodili Bog ve kam po tebe in tam vse zvedali. od česar bomo pa drugokrat m to na drugem mestu govorih, (priče imamo za to). Tedaj boš videl ti „Štajerc" kako se bojo naš gospod jezili nad teboj in seboj m videl boš v kakih skrbeh bo, če bi jim znalo od jeze žolč ali celó srce počiti, njihova Zefa. — Zanašamo se na tebe, da boš takrat ko boš zvedel vse, tudi vse brez paraona obesil na ta „velik zvonec" - Oh, mi pa že naprej vemo, če bo do tega prišlo, kaj nam bojo gospod rekli. Rekli nam bojo: Dragi moji far-mani. vidite jaz sem velik „marternik" meni je ta presneti - Štajerc" očital vse moje lepe (?) lastnosti, in to ste krive samo ve, moje tako zatelebane ovčice. Mi bomo pa rekli: Ne. mi vsega tega nismo krivi, ampak vi sami, ker ste pozabili da je pamet boljši ko žamet, in da je dobro imeti pred „Štajercem" velik „špundus".
Mlekarska zadruga. Zibški zavedni kmetje želijo v nedeljo dne 23. sušca t. 1. v gostilni g. Založnika sklicati občni zbor v zadevi ustanovitve mlekarske
mdrage. Tako radmgo zaaaoremo kar mjtopleje priporočati, pod pogojem, da je ona v dobrih rokah, na pravem mesta in ima sploh zdravo podlago. Načel-mštvo m odbor, kolikor mogoče, naj obstoji iz neodvisnih mož. Najbolj se je treba ogibati kakšnih klerikalnih podrepnikov, kateri se le samo hlinijo, v resnici jim je pa le lastni žep v mislih. Takšne «droge z zdravo podlago, bodemo vedno priporočali m kolikor mogoče, tndi še na drogi način podpirali Od Male Nedelje. Dragi „štajerc-' močno si se razširil v naši fan, pa nikdo se ne najde, da bi navedel sovražnike, kteri hočejo ¿loma „Štajerca'- iz fare iztirati Pa tndi jaz jih ne bom dosti navedel, Mkaj predolgo bi se modil in potreboval bi preveč prostora. Največji sovražnik „Štajerca" so bili poprejšni gosp. kaplan. Pri njih spovedi ni dobil nobeden odveze. kten ima „Štajerca" naročenega in ga bere Pa vendar je nekdo temu kaplanu podkuril, da je moral na hitrem popihati od Male Nedelje. — Sedaj pa še omenim nekaj o našem mežnarju. Tudi za tega bi dobro bilo, da bi se kdo znašel in mu pokazal pot od Maie Nedelje. Ta je pred par leti s culico od bv. Tomaža pnkobacal k nam. farmani ga radi imamo ko trn v peti. Vsako nedeljo nam veselo zapoje, zaorgla: dudli-dudli-dudlaj. pa nekateri farmi so se tega dudlanja že zelo naveličali in ostanejo raje zona; cerkve. Pa ravno tega dndlanja mu ne smemo zameriti. Jožek se je le žuril kovačkega dela, zato pa mu tudi njegovi prsti pri kovanju bolj služijo kakor pn orgijah. — Malonedeljskega gospoda župnika pa vprašamo, ali nimajo do našega domačega mizarskega mojstra toliko zaopanja. da bi mu izročili delo oltarja. Naš mojster je že zgotovil lepše oltarje kakor si jih more naša siromaška fara omisliti. Morda je priporočal onega mojstra nekje v Mariboru ,.Fihpoe\ ali Kako? Ali so sklicali odbor? Kadar bodo pa kake stare spovednice za popraviti, se bodo pa gotovo oglasil, pn nas.	Morafski fant.
Vesela
urar L.
Državi
Novgorod u kadenju. je
Zunanje novice.
nevarno društvo. Bogati trgovec v Nižjem Alekso Zarubin. ki je hud nasprotnik . hotel ustanoviti društvo nekadilcev ter je predložil tozadevna pravila ministrstvu notranjih zadev Ministrstva pa je zavrnilo ustanovitev takega društva. Proti zavrnitvi se je Zarubi* pritožil na senat pa tudi tam so ga odbili. Končno je vložil Zarabin prošnjo za ustanovitev naravnost pri cesaiju, pa tndi od tam je prišel odlok, da se ne more prošnji ustreči. — Kak razloček med nekdaj in sedaj! Ko se je začel tobak razširjati po Evropi, kaznovali so kadilce v Ko*iji s pregnanstvom v Sibirijo, a na Turškem so jim celo nosove rezali, dandanes pa je propaganda za n^kajenje — državi nevarna.
sprehod po Dartavi od Linca do Dunaja hoče napraviti s svojimi morskimi črevlji kapitan (rrossmann Fot upa prehoditi v osmih arah. Za seboj pa še vleče svojo ženo v čolno. ki ga ima okoli pasa privezanega.
. ,	T S^Mta. V Taboru na Češkem je odha-
jal urar L s svojo nevesto, gostihiičarjevo h*erio, od poroke. Nevesta je zagledala, kako otroci draajo, m se je takoj tudi spustila na drsalnico. Stara bab-feta pa bo godrnjala: „Lejte no, zdaj *e ima vesti kakor mlada gospa in nima ne mrve pameti!"
SgMmH degedefc. Iz Belegrada poročajo, da so naši, 10. t. m. pred sobami kralja in taljice dve straži speči. Bdi sta omamljeni. Povedala sta, da je . mimo neka dama z nekim oficirjem Več nista smela povedati, *er pmm je kraljev adjutant ukazal molčati. Vojaka sta izginila iz Belegagrada!
Sleparska trafikartnja. Terezija Rtf^T™ Dunaju je pnpovedovala, da jo je, vstopvšo agodaj
' i-apadf Qeki mož ter *i	kakih
¿50 kron. Na policaji so še zvitejfti in ti so dognali da je trafikantinja le nalašč pravila, da je bila roparsko napadena, da dobi 600 zavarovalnine v slučaju ropa ali tatvine. Zdaj so jo djali pod Idjuč.
ir .•*rmJi	P"*». V neki vasi pri
Kraljevem Gradcu so se pripravljali za poroko. Ženin je bd raven kakor sveča, .ona" pa nežna kakor golobic». Ali nesrečni ženinov oče je prodal še pred poroko iz hleva lepo kravo ¿fakoV in poroka se je radi nje razdrla. - Nevesta se je izjavila, da brez ,seke ne gre v novo hišo — in ,šeke« ne morejo kupit: nazaj.
deva bolezen. V Kongu je epidemično razširjena bolezen. spanja. Že več rodov je radi te nove bolezni izmrlo. Nedavno so pripeljali iz Konga v Bruselj 23 spečih zamorcev, da jih poskusijo ozdravit.. Zdravniki menijo, da ostanejo oboleli neozdravni dokler se ne najde primeren serum. Bolezen povzroča nek. bacil, ki živi v reki Kongo in v perutnini, ki ,ma	Evropejci doslej te bolezni še niso dobili.
Morilka. Mlada bona Archangela Abatecola v Kimu. gizdavo dekle, je hotela ukrasti svoji gospei razne dragotine. da si nabavi lepo obleko. Pri delu jo je iznenadila njena tovaršica in to je Arhansela zabodla z nožem.
Najmrzlejii kraj na svetu je trg Verehajansk v
dolini reke Lene v Sibiriji. Po zimi zmrzne zemlja 100 m globoko, temperatura pade 70° pod ničlo — v jonijn pa je 20° C toplote — kakor v Parizu. V > erchajansku živi veliko stoletnih ljudij, kar izpričuje staro resnico, da je zima za človeka zdrava
Zaradi 20 goldinarjev., ki jih je dodala nekdaj premožna Ana Stanzel v Nsrem Ttfinu zakoncema Klement, je zadavila v spanju ženo Klementovo ter hotela isto storiti tudi z možem, da bi se od-križala dolžnikov. Obsojena je v smrt.
Pred telefonom te je ustrelil v Tobi na Ogrskem davčni iztirjalec Tibold. Svojo ljubico je poprej poklical v Budimpešto k telefona naj posluša kako se bo ustreli!.
Zakaj si pri zevanju zakrijemo z reke ueta? V
srednjem veka in kjekod tudi še zdaj je prazoa vera. da hudič zmiraj preži, da bi se mogel vtepsti v človeka ter ga posesti. Ker pa je moral rčasi precej dolgo čakati. pri kakem človeku, preden je odprl usta
ga je rajši dregnil, da je zehnil in tako je vhajal vanj z vsem svojim peklenskim veličanstvom. Zato so si ljudje prekrila vali nsta pri zehanjn, da bi prepodili peklenščka. Po nekod imajo še to navado, po drugih krajih pa si samo z dlanjo prikrijejo usta, nekateri pa puste, kadar zehajo, usta na ves stežaj odprta.
Trtjri II—mor je izvršil učitelj Karol Mrzyglod v Lvovu. Naprej je izpil mišico, ker pa je strup deloval prepočasi, si je pognal kroglo v prsi, a končno se je še obesil na kljako.
Mm Santos Dononta v morju. Braziljanec Santoe Bnmont, čegar senzacionalni poskusi z balonom s krmilom zaumajo ves svet. in ki je v Parizu ter v Monaku dosegel največje uspehe, je hotel leteti tudi preko morja. Doslej se mu je že večkrat posrečilo, da je letel v smeri, katero si je določil ter se vrnil zopet na prostor odkoder je odplnl. Dne 14. t. m. je nameraval zleteti preko morja h Cap Martinu, a balon je bil baje premalo poln. vrv se je zapletla v vijak", balon se je nagnil, in v strahu, da bi balon ezpMiral, je Santes Dumont balon prerezal ter z balonom vred padel v morje. Parniki in čolni so zrakoplavca rešili, balon pa se je baje potopil. Poskusi so zato za dolgo dobo nemogoči
Zvtt kmeti Č. V francoskem mestu Narbonnu je bil te dni poklican kmetič. ki je baje ubil na njivi s palico jerebico in 7 mladih odnesel na dom. .Jaz sem nedolžen" je trdil kmet. „Ko sem plnžil, je skočila naenkrat jerebica ter se besno zaganjala v mojega konja. Konj jo je brcnil ter nevarno ranil. Da bi «e sirotka ne mučila, sem jo rajše ubil In ker bi bilo smešno, da bi jo pustil na njivi, sem jo spekel ter snedel. Ker so pa mlade žalostno čivkale, sem se tudi njih usmilil ter jih vzel na dom in dal pod kokljo. Ce se je toraj zgodilo kaj zoper postavo, je tega kriv moj konj in moje dobro srce; ljubim žival in težko mi dene. ako vidim, da žival trpi.* — 8o-dišče je zvrtega kmetiča oprostilo, stroške pa mora plačevati dsžavna blagajna
Z baloni je padel Stotnik pl. Sigsfeld in njegov spremljevalec, dr. Lincke sta se dvignila ob MO dop. z balonom, „Berson" pri Potsdamskem observatoriju v zrak. Hotela sta meriti elektriciteto zraka. Ko sta svojo nalogo opravila, sta se hotela spustiti na tla. Toda zagledala sta, da ploveta proti morju. Zato sta balon prerezala da bi padla hitrejše, a balon ni hotel pasti dovelj. Tedaj sta se odločila, da skočita iz balona, seveda s primerno pripravo. Dr. Lincke je padel na tla in se le nekoliko pobil, stotnik pa je padel na glavo ter se ubil. Balon ga je vlekel še daleč za sabo tako, da trupla ni bilo možno «poznati.
ta Strahu pred vojaščino si je v Jankovacu na Ogrskem 21 mladeniče v predrlo mreno v ušesu. Proti vsem 'Je je začela preiskava.
Boj 2 VOlkO«. V Sevnici pri Županjacu v Bosni sta pasla Tomo in Jožo Vukadin ovce. ko se p.ibliža volk. Pogumno ga zasledujeta ter bombardirata s kamenjem. Ko odbije kamen zverini kos čeljusti, se
j obrne proti preganjalcama. Tedaj pribiti Marijan Radoš ter se zgrabi z volkom. Po dolgem ruvanju se sko-leba na volka, kskor bi ga jezdil, med tem pa prileti še Radošev brat ter zver ubije. Volk je bil 9 let star in zelo velik.
Župnikov dežnik. Neki angleški žapnik je pogrešil dežnik. Mislil je. da mu ga je vzel kak župljan, hote ali nehote. Zato je naslednje nedelje na priž-nici govoril najprej o dežnikih sploh in končal pridigo tako-le : Ako mi je kdo izmed vas vzel dežnik, naj mi ga vrne: če se pa sramuje, naj ga vrže preko zidu na moj vrt, in vse bo zopet dobro. Naslednjega dne je šel župnik takoj gledat na vrt, ali je imela njegova pridiga uspeh. — In res, našel je — 64 dežnike-!
Oženil tvojo oinafco. Sedeminpetdesetletni E. So-lomon. ki stanuje v Pljrmouth v Ameriki, poročil se je zadnji četrtek v januvarju t. 1. s svojo sinaho Rozino Robialard-Solomoncvo. katera je kakih 20 let mlajša kakor on Njegov sin. soprog njegove sedanje žene, je umri pred letom dnij.
Goreča maikara. V Mengšu na Kranjskem sta hotela zakonca pri sedemdesetih letih, Janez Kralj, po domačem „Ta star Prahule* in njegova boljša polovica Lojza na pustni večer svetega Kurenta posebno slovesno praznovati. Napravila sta se v maš-kare Za obleko sta si izbrala predivo in slamo Pri-šedši v neko gostilno, sta koj obrnila pozornost gostov nase. Gostje so bili posebno radovedni, če bi predivo in slama gorela. Maškara pravi. Poskusite! Kakor blisk je bil mož v plamenu. Gostje so z velikim naporom strgali gorečo postno oblačilo raz moža Janeza Kralja so močno ožganega po rokah in po obrazu prepeljali v dež. bolnico v Ljubljano. Mislimo, da mož ne bo več želel, biti v predivo in v slamo povezan.
Dita nadvofvedmje Elizabeto. Ko se je omožila nadvojvodmja Elizabeta. 18-letna hčerka rajnega prestolonaslednika Rudolfa — pišejo nekateri listi — s princem Otonom Windisrhgratzem, je dobila od svojega deda. našega cesarja, osem milijonov frankov dote. letne rente 1,250.000 frankov, lep grad. palačo na Dunaju m dragotin v vrednosti 5 milijonov frankov.
Ustrelila je spečega moža. Kmet Szabo v Boroš Berinki na Ogrskem je živel s svojo ženo v neprestani neslogi in zadnjič je njej celo žugal, da jo ustreli ob prvi priložnosti. Kmalu nato si je tudi kupil samokres. Ko pa je zaspal, je vzela žena smrtonosno orožje za sebe pripravljeno ter ustrelila spečega moža. V jutro pa se je sama javila redarstvu.
Nima časa za ienitev. Izumitelj brzojava brez žic Italijan Murconi, se je pred leti zaročil z lepo sodnikovo hčerjo Josipino Borren-Holmann. No baš tedaj mu je šinila v glavo ideja za nov ézum, tako da je več tednov povse pozabil na svojo zaročnico, a ko so ga spomnili, je sporočil, ua za sedaj nikakor nima časa za ženitev.
Gospodarske stvari.
Proti pomanjkanju krme.
Po nekterih krajih so letos pridelali zelo malo krme. zato kmetovalec skrbi, s čim bodo pozimi krmili svojo živino. V pouk tem gospodarjem smo za take slučeje po „Deutsche Landwirtschaftliche Presse* posneli. naslednja navodila, ktera je leta 1893. objavilo kmetijsko društvo za porensko Prusijo in so se tedaj zelo dobro obnesla.
I.)	Kako je mogoče živino, kar je je na kmetiji, preživiti z doma pridelanimi krmili, kterih je bilo vsled neugodnega vremena malo in so slaba '?
Odgovor: Na ta način, da se za krmo porabijo j vse rastlinske snovi, ktere živali sploh morejo uživati, j Poleg sena. kar ga je doma in kar se ga še dokupi, so upoštevati vse vrste slame ter gozdni pridelki, kakor trava, listje, dračje. Da se izognemo vsaki izgubi, moramo te snovi primerno kratko razrezati, predno jih pckrmimo. Svarimo, naj se slama nikakor ne prodaja, čeprav se nam cena zdi zelo visoka.
II.	Ali imajo ta krmila v t*j množini, kar se jih poklada. zadosti redilnih snovij. da žival vzdržnjejo?
Odgovor Ne! dokupiti je treba močnih krmil, kakor otrobov (pseničnih in rženih) oljnih tropin, sladnih kalij, pivovarskih tropin, koruze (te posebno za konje) itd.
III.)	Kako je nadomestiti snovi, ki se sicer usti-Ijajo, pa se bodo pdkrmile V
Odgovor: S takimi snovmi iz gozda, ki niso za krmo. na pr. praprot, šsš i. t. d.; nadalje s šoto ktero lahko sam pripravi kdor jo ima. ali pa se kupi šotna stelja in drob. Če vseh teh rečij nij, se nekaj časa lahko rabi tudi prst.
(IV. Kako se najbolje nabavijo krmila za konec poletja, za jesen, za zimo in za pno pomlad ? Odgovor:
a)	S slamo, kar je je spravljene in kar se je še dobi, je treba varčno gospodariti, če se žito žanje, ko je rumeno dozorelo, je *lama mnogo več vredna kakor tedaj, če je žito popolnoma dozorelo.
b)	Nasejejo naj se krmske rastline na njive, ki so za to namenjene, in posebno v strnišča.
V.) Ktere krmske rastline so za to najboljše? Odgovor:
1.	Najprej dajo pridelek :
al Bela gorčica. Na t ha. se je poseje 20 — 24 kg.
b)	Bela gorčica in ajda. Na 1 ha se poseje 12 kg. gorčice in 30 kg ajde.
c)	Bela gorčica, ajda in retkev. Seme: 10 kg.. 28 kg. in 10 kg.
2.)	/a poznejšo porabo (po krmilih, navedenih pod 1.):
a)	Grašica in oves. ali
b)	grašica in ječmem (kjer je ječmen poceni).
c)	grašica, malozrnat. grah, oves in ječmen ali jara rež (kjer jo imajo.
3.	Za porabo jeseni in pozimi:
a) Turščica z grašico in z drobnozrnatim grahom.
prilično v naslednjem razmerju: 20 kg. turščice 10 kg. graha in 10 kg. grašice.
b)	Repa iz prahe. če so bile njive sanjo pripravljene.
c)	Strniščna repa. Seme se vseje v razo rano str-nišče in se takoj po val i.
Množina pridelka teh zmesij je odvisna od tega, da se kolikor mogoče zgodaj vsejejo v preorano str-nišče osi mine ali na nalašč zanje pripravljene njive. 4. Za porabo v prihodnji pomladi:
a)	Kosmata grašica (vicia villosa) v zmesi s šent-janževo ržjo (seje se do konca avgusta) ali z navadno ržjo (seje se do srede septembra). Poseje se na 1 ha. 60 kg. grašice in 100 kg. rži ali pa 40 kp-. grašice in 120 kg. rii.
b)	Rdeča detelja (inkarnatka) ali med strniščno repo. ki sc jeseni poru je, ali pa vzmesi s laško ljuliko. Ta zmes daje večje pridelke.
c)	Rež za krmo. ali sama na posebno močni zemlji, če mogoče pognojeni z gnojnico, ali pa v zmesi in sicer: rčž in zimski ječmen: rež zimski ječmen in nekaj kil kosmate grašice: rež in ječmen z zimsko grašico: tH ter 8—10 kg. zimskeogrftčice.
VI.>	Ali naj se primerno gnoji, da se pridelek teh zmesij pomnoži, in ktera gnojila se za to priporočajo?
Odgovor. Vse navedene zmesi dajo boijše pridelke, če sa jim gnoji V prvi vrsti se rabi hlevski gnoj in gnojnica, posebno pri strniščni repi, grašični zmesi, koruzi in rži: poleg njih pa je upoštevati tudi tržna gnojila, in sicer :
a)	za zmesi, ki se še letos pok ose, superfosfat in čilski soliter.
b)	za zmesi, ki se bodo kosila prihodnje leto, pa Tomasova žlindra in nekoliko čilskega solitra ali pa tudi amoniakove zmesi.
VII.	Kako je ravnati pri setvi vseh teh zmesij-Odgovor: Če je zemlja zelo suha, se vsa semena
nekoliko globpkeje v zemljo spravijo kakor navadno Debelejša semena (grašica. grah. oves. turščica, rež. ječmen) se najbolje plitvo podovjejo, drobnejša semena pa, ki se z njimi sejajo, se poznej sejejo povrhu.
Kako se vinu cekineva barva prida? Odgovor Belemu vinu se da lepa rumena barva z vinskim barvilom, ki se kupi pod imenom vinski 8kulčr". To barvilo je karamel, t. j. žgan sladkor. Sladkor sc namreč toliko časa kuha. da dobi ijavo barvo. Tak sladkor je v vino raztopljiv in mu da rumeno barvo Paziti je, da se sladkor ne kuha preveč, da se ne prismodi, drugače dobi vino neprijeten okus po žganem sladkorju.
Loterijske številke.
Trst, dne 8. februaija: 63, 87, 23, 10, 83 Gradec, dne 15. februaija: 41, 10, 34, 86, 8f>.
S i ¿ne rs k c*	— i ✓ /V
ROG acka

Štev. 3, v. k.
Z ozirom na razglas c. kr. štajerskega namestil i št va z dne 26. januarija 1902, štev 3617. o vrnitvi nove volitve trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 31. ja-nuarija 1902, štev. 25, se s tem na znanje daje, daje podpisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu sestavila imenike opravičenih volilcev, v rej ene po davčnih okrajih.
V svrho vlaganja morebitnih vgovorov bodo ti volilski imeniki javno razgrnjeni od 21. februarija do viieiega 6- marca 1902 za celi zbornični okraj v pisarn ici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Nenthorgasse štev. 57. L nadstropje, in za vsaki davčni okraj (izvzemši davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. k. davčnih uradih med navadnimi uradnimi urami.
Te vgovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. k. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu. Neuthorgasse štev. 57, 1. nadstropje, v zgoraj omenjenemu rokuf in sicer tak6, da se isti izročijo najpozneje dne 6. marca 1902 pred poštnim slepoiii c. kr. pošti.
Yrolilcem, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek.
Vse vloge opravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. volilni komisiji po pošti po&t-nlne proste, če se v nadpisu pristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu'4.
Na podlagi popravljenih volilskih imenikov bode c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter jih razposlala z razpisom volitve upravičenim volilcem potoni c. kr. pošte.
Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko iu obrtno zbornic«» v Gradcu, katerega je potrdilo e. kr. trgovinsko ministeretvo z ukazom z dne 18. decembra 1901. štev 4999 trg. m., razglasil v „deželnem zakoniku in ukaznem listu za Vojvodino Štajersko4*,XXIX.ko« letnikal901, pod štev. fi9.
Gradec, 11. februaija 1902. C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu.
Poživljajo se vsi tisti posestniki mesta Olje in celjske okolice, kateri nameravajo uvesti gnojni*čne jame i Melirungsgruben), katere so se od strani isto-zadevne občine po zahtevi ogodno narediti zahtevale, da se najkasneje do I. marca 1902 pn pripisanemu mestnem uradn zglasijo in naznanijo pribliino. koliko bodejo potrebovali.
Približni poboji dobave dajali se bodo naznanje pri podpisanem aradn.
Mestni urad Celje, dne o. februarija 1902.
Žnpan: Stlger.
Mala usnjarija (Gerberei) j
se pod prav ugodnimi pogoji proda. — Vprašati jo pri Antonu Kflber v Hočah pod Mariborom.
Zgubila se je nova kapa
(Astrachan- Pelzkappe)
blizu mesta Ptuj. Kdor jo najde, naj jo prinese proti dobrem plačilu v uredništvo ..dtajerca" v Ptuju. (Pred nakupem te kape m mn.)
*
#
*
vm m
Časnik „Štajerc"
zastopa kmečke koristi in prioafo najnovejše noviee ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev' ali f K 20 h. Aaroči se na ta ča.snik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje.
Kdor nam pošlje kakšen «iopia, naj pndene-aroje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo.
«
.ver
.Štajerca" rtta najmanj 200 tisoč Ijadij. se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti. kaj za v najem dati. iščejo kake službe. ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti naj se bfcij^vobjo zanpno obrniti na list ..StajerC". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo Pn oznanila ene krone piše ee lahko 30 do 40 b©ecd.
*
* *
m
A d. Hocheger}a
glirot mvpctTo BertCTfeMe trtice nitorjcT Id ttcoMbil 4kM| vm 2 J~H**mm*m— 64
naaproU po»taJt zoestae.ari*xnc* fJoa*fS*dt*r»traw.-Zaloj« motorjev hi iokomobil, ki »e gonijo s petrolejem, bencinom, bpikitom in plinom.
Si^ke nevamoeb	ogaja ali da bi
m raznesli, ao vedno pnpravlj^ui za <Je»o — Najboljfi in nafmoterjii »troji, kar h« t>če vulrajnoalj - - Pnmerm za kmetijaie, n>d nfjaki m dr«fr narrKrue. — Popolne ralaulne priprave. _ Mla-uWoe od Uofbetrja m Schraura
«•ailH «tratil ta» ku>kr m*i la ea«
wrt taao 4 4» C riaarjf v !! Ceniki ■rezptodno m po&tnmc prosto, ■■ 140
PmniMt!
Colnine prosto!!! Pez»rnwt::!
S Prekosi vsako konkurenco.
Mi pošljemo vsakomur
14 3 m ¡toff Hcbr«.
Čudež iz Švice.
l'odpt«ana firma pošlje vsaki osebi. kateregakoli stanu proti poatnemu povzetju za ceno. kakor je fte ni bilo v trgovskem »vetu, to je za
■ •----- —-----»t - — ■ ■ ■ - r*	"	"v»^.
močne kvalitete, za kompletno jesensko moSko obleko svetlo ali temno, gtadkn, progaMp ali kan rano za pod sramotno ceno od gl. 230, kakor 3 m črn. kamgarna kunpl. eig moško sa«onsko obleko gl 8 70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski roo«ki površnik. dober. kodriča»ti «tof za ceno od gld. 330. vse colnine proaio
Nade oznanilo se opira na strogi basis. od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je nsika popolnoma izključena, ker se nepnklsdno. aadovoijno raausnja ali denar nazaj po«je! Dobavlja se proii postnemu povzetju ali če se denar naprej v polije, samo in edino skoz lonflwirth» Ezpedihonshaus Krakan. Pcatfaeh Ur. 29.	^
L* L*1 ♦i*>ii*Fti»i*iiiiiff
2 kroni 60 vin.
«anne prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
Gffat- in__________
Ta v ..Uohren"-lekami t Radgoni največ iz na \ ie!o okrepčevalno delujočiu aro matičnim zdravilnim sred-^Ptvc.m pttpravljeoi eter se kot Mačme aiajfiajote «nazilo najbolje priporoča. Cena ene sttririaaice / mutuuuiun po-rabnim navodilom vetja 50 kr ali 1 krono.
S poŠto proti polti mi povzet)« <Na*hnahm*) »t mm\ kal _ «Icl ne razpoaiijajo.	3g;i
tlMIlllllllllIlllliin
uro
letnim jamstvom Vrhu tega dobi vsak naročitelj «Jeftotoo, \ lino faponirano vertJico brezplačno prikKteno. Ako bi ura ne I
ngaiala, se jo premeni ali pa se vrne denar Potili a te ure ¿aritao le
zastopstvo za švicarske are w Krakom J I
poHno predalo it. 29.	3or (
Na več le«
ne da v najem
krčoia, mesarija, trgovina in kovačija. Kovačija so odda vsaki čas, drugo^ pa od 20. aprila t. I. Več pove lastnik Ivan Pamstoc pri -tir. Juriju v -8tov. goricah. 4-i»
Ugodno se proda
^ C Lika. ^rlttav»	tri '•MU ure
CeJja z vc)ilrr//i/ obokanimi (gewr>lh() Mevi, t 20 gtov s potrebno krmo do koinje. 80 oralov travnikov, (O oraim
njiv, 25 oralov gozda. Vse to leži skupaj farondiert). K iemu
snada tudi na tem posestvu	velika opekarna (Mglenra)
z sn*ilninarai in inpanii za «hranjenje opeke in -^ragiim po trobnimi premičninami. Pojasniladaje varuh tega posestva gOuiK)«!
Friedr. JjiJiovitoch
v Celju, rotovžka ulica Stev. 21.
H74
Lepo, piottonosno posestvo
v Leitersbergu pri Mariboru se proda.
Ono 1*1. na driivm cesti in na n«o£ju fetalnih k« peljejo v Arnovl in t St. Lenart v Slov. r» . oddaljeno je pol ure ©i jciatfa kolodvora. V bližini se aamerava naredili teleziučna postaja Pometo obstoji it ptodovitega polja, na ravnem leteAh travnikov. nekoliko viao-» buko~g. «orda. ki a* lahka i»*a. S*teoo«k, *> do£> oskrbljeni in z ilahtaim sadjem posajeni. Posestvo v l*iter>berpu irti deloma tadi v Fmdekn in men 31 V« ha-aii 64 orator Pri gon imenovani cesti je prostorna hi4« * i wbtmi in v»emi priteklinaim._
hmja. ki« «d Poa» .................* ,ta
dre najemninski hiti. velika kola™** svioj.ki hlevi «n ena opekarna Hlevi za Hvmo »o obokani. Vsa poslopjs »o z opeko *nta. Km*.ja v F rabatu. 4 in pol ha ali pribtttno B ha semlje, od tega 1 oral
Lepa hita s kuhinjo * ttedihukoru. goveji m m svinjski hlevi Vse z opeso knto. Kmetija v Voaeku. 9«/« ha ah 17 oralov zemlje, od
teh je 6" oralov lepih travnikov Hite in hleti so zidani in z opeko kriti. - Viniteijt v Kotermka. 6 oralov, od teh 6 oralov »n^mrto. kafcen je na pol • cepkemu. nosečimi. ammkanakimi trtami posajen. Vinrfsnti
hite je ndaaa in ima lepe ter obokano klet. zraven z.vin-«ki in svinjski hlev. — Natančna pojasnila ae dobe pri
Jakobu Purgav
v Leitersbei-g-u pri Mariboru.
413
Dobre ui?e in po ceni
proti 3letni plameni garanciji, prodaja in razpošilja
JfCkifttliHU:
srar, trgovina » «a t ste*v areherain« la optlčniai blag&ai v PTUJU, v gledaiUkeai poslofja.
»•►t« allwlaatte rmaattlr-ire
od gl. 3.60 vitje.
m>mrwinii «ii od
Razglas.
V času od 3. do vštevši 15. marca 1902 vršili se bodo na dešelni sadjarski in vi-norejski šoli v Maribora slede« pomladanski kurzi.
1.	Tečaj za vino insadjerejo za vinogradniške in sadje*ej*ke posestnike in drage prijatelje teh poljedelskih strok.
2.	Tečaj za viniiarje. sadje-rejce in e e s t n i n a r j e. V prvem bode se najvažnejše iz imenovanih področij se-dajšnemu stanu stvari odgovarjajoče, teoretično in praktično obravnavalo: zaduje ima glavneje praktično izobraženost viničarjev in sadjerejeev spomladanskih opravil namen.
Število udeležencev je v vino sadje-rejskem kurzu na 40, v viničarskem in dreveano strežniškem kurzu na 30 odmer jeno.	. . .
Dot i enega tečaja udeležujoči se vini-čavji in sadjerejci, kateri niso od posestnikov in občin ali drugih skupščin poslani in svoje uboštvo skoz cd občine napravljenim spričevalom dokažejo, dobijo podpore.
Vdeieženei obeh tečajev prinesti morajo trsne škarje in drevesne nože seboj. Oni zamorejo take, kakor tudi drevesne žage in drapljače dobre vrste posredovanjem zavoda dobivati.
Prijave doposlati so do 1. marca t. 1. podpisanemu ravnateljstvu.
liatlial^o šlaj. dež, sadje- in \nwfie solf v Marko.
V udar Q 1/aHHQ 16 pesti visoka, izvrstna niluvla IVUlTlra za dirko, se po ceni
proda. — Naslov pove „Štajerc4-. — leti posestnik ima na prodaj tudi 20 hektolitrov izvrstnega rude-fcega vina, muškatelerja liter pe 18 kr ip 20 kakto-
litrov rudečega vina prav dobre vrste, liter po 15 kr. Pošlje tudi vzorce požtnine prosto Naslov pove upravništvo „Štajerca' v Ptuju.	431
gl. 6.60 **>* fflltt* renoaioirart
od gl. 16 — vilje. B»brr ttntkt irt g ktKa»
od gl. 2.60 vilje.
9f^ry««4d-ire s mm m od
gl. 6.60 viije.
prtMN uttm wtttk< od
gl. 1.20 vitje. Prttta.t utUtu nrotot rmat*
ar od gl. —.80 viije
■re. b»4«m« od g'.
»ar od nin«iM«f
2 - vitje.
V— drufa ure. flstamno in srebeouno. ter optično biago. kakor tudi v*
. dobro in po ceni.
v to
14
IWIjQjen, «i, «enjenemn obiinstru naznaniti, da sem mojo
-©
* '«*»« 1« ie^na.protl-^.ne
Z odličnim spoštovanjem
Alois Mnchitsch
trgovina z manufaktcnum blagom „pri angelju" v Ptuju.
Posestvo na prodaj
lyr ¿C ™*jovitnem kr„JU. „a ka.e™ „ |ahk„ redi ^ P *mm Kr»J J« pnpmveo za krčmo in Irvonnn Hi*. m
T rSl° n°VS Sye,a je 11 ohSSS
(ravnikov. Cena vsemu .emu poses.ru je 7000 *1 V*£ve
Ivan Lamprecht, trgovec
v Pnlžavi, požla Faal pri Mahhcru.	«2»
Proda * T4-0 ctla ««M«««. DOOf
hinie kTntk^0^ j *** ■	"oCTkl
ninje, kuhinjske shrambe, kleli. pri hisi ie konw.ii» 7» ^
¡sttsr ataaferSSsaS
m sadnega vrta, teteie v ,r*u Konjice Vpr^ „j«^ Simon OtSchkB v Konjicah.__
Prodam ali v najem dam na več lat

Redka prilika.	Čudovito po ceni.
400 komadov za I gld. 80 kr.
^¿¿zr^zz
* Ä ""^Lrr äs L*.*k S?
porrefju ______ _ |.>|
«iiiavmro Ch. Janfwirth
Kraka», A R-uo „klj^n. Za ne^ajS * vrne denar.	*
Sadna drevesa
iz prenkuienih "*cer jabolke
dreyesnK
„----po K L— do K 140:
bruike po K L30 do 1.60. - U-'
^ ^fÄ^VC ponuja mar,.»,.	ran, doCT
- — ' v	^ » M •
zaradi preaelilv« poaestvo * maulinulile, ciikularom <Kru*-
^^JVrt "!	^^Je Vtem
Radolf Sokoli v Svalu-ka pri Phherku ca Koroikem.
Sprejme se
knjigovezni učenec
h potrebno šolsko izobrazbo, vešč nemškega in slovanskega jezika, v knjigoveznici
W. Blanke-ja v Ptuju,
izvežban v vinogradstvn, poljedelstvu in živinoreji, se «prejme pri And. Suppanz
. _v WOWi pn Fodietrtkiu
j lepo pajestvo z rodov,tnimi livarni, travniki, sadnim vrtom
' i Z^T ^*™"" " k°lar>* aii	"a vodno
z dvema hand;±agama .n nrkolarom m se napravi ^ hhko lak,h priprav. Vodne motf 36 konjskih sil. Potem je kovala
5 L^oV TuiV	~ "a ,Cpem kraju 10 nwniK
o<i Kolodvora Tudi je več «isoč »ang hmelja Ako m v* to a»
enega preveč, odda se tudi posamezno, cLn je 1e%> ¿7
Pogoj, so jako ugodni. Kupec naj se oglasi pri
6. UHtt&to* v ftt. Petni v Savinjski dolin,.
Išče se v učenje
430
miSL^S?	P00?000* in «*en	krznarski po-
moCmk ((lerberlehiiingj. Kje, pove uredništvo ,.StSr£-
v Pftyu.	440
Safer
Išče se dojilec
Z« gr^yinsko oskrbnico ..Dobrava" ((¡ui Neustift) pri Ptujski «-OTL Vpn** je pn g. Fr«W» KaiMf-JlI v Ptiyn. "L
Proda se
zaradi smrti lepo posestvo v Smaijeii, tri četrt ure od mesta Celje, tik državne ceste. z iv.no m inventarjem. dvema gozdoma, njive in travniki so v ravnini, dobro obdelani, vettidel prvega razreda Cena se ¡zve pri Franc Permoser
pO«tar v PoliCanth (Pfilt»c;>ach>. U1

¿Hranilnica (Sparkassa)
vlad. državnega mesta
Mi/
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »pada jočega posredovanja, urtotako tudi za vanj« vsakortaega posla z avzt ogersk banko. Strankam se med uradnimi uranu radovoljno in brezplačno zadeva pojavu in po vsem v streže.
11
Ravnateljstvo
Razglas.
Letni, mesečni ln tedenski sejmi v FtitfL
Letni sejmi:
(Krunrald, živinski in lesni sejmi) 28 dne aprila. 5. due avgusta in 26. dne novembra
Konjski in goveji sejmi.
Vsako prvo in tretto eredo r mesecu, izvzemši prro sredo aTgH*U ^o ^no^^mesca, in sicer zaradi tog, ker se vri* v c ouimh tedni Lroiai navedeni letni sejmi. - Po tem takem vrtite se vmestu ^ ^	s#c dva goveja in konjaka aejma.
_ Svinjski sejmi:
Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan poprej«.
Tedenski sejini:
J. Ornlg.
Vsako
Vaako aredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (*|teh) in perotnine.
Ob «mi navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob led,, (Lend) velike množine stavbenega tesarskega n"eQCn'	lesa, krajnikov, letev (lat) »snega kol,a .. t. d.	tqu
Mestni nrad v Ptnji.
C. Ju. pri*..
tovarna? za* cement
mc$im
Trboveljske premo^okopnc drtfb« t TfMVfp|b
pnpor»d» ~<>J pnpozMoo ixvr*ten RtnUl^OMf v vedno jedimkamarsL v»e od avstrijskega énMviaftMÉi»» ir hiiektov določan« predpise g lea»- tlafcovne in odporna trdote Ukt laikrilMtfi dobrota, kakor tod: srn* «nzoaoo n
1. Celjska roe*na hranilnica nahajg M v nem z a vodnem po*la*y*r HmgJü—e-«ev 18.
2	Hranilni vlofc obresttyqo sett 4*/, nnti obrestmi; renlni da«k.uyi hinlniii >:anje vio*-kav znaéaJo je koncu lela K 8 833.5*/
3	Posojila na bipottte m-% b» 9 Dimi» m*. rn*ia a £»/#/. mou in Ma (.osojüa prmi 5*/« nimi obredni H t^i
4.	Hta^ riM^djfa v najem železne biagajnične pt*daie pod zaklepom najenmika in pod aoiaporum hranilnice- nrno siranjenje vrednostnih papirjev; í**vzanjc ludí «*iprl*t ácpaU.
5.	Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-
hranilnice na račun »lev 807 870 zvrüti. VkSS
h« oddajajo na :uihievanje
6 Podrožm zarod in (iiro-Conio avstr oger-ske banke.
7. Knánao in postno» druatv® «C«jake fnartnei hrataiaáca* daja menična posojila proti
&V»% nor.; obrestmi
od 9-12 ure dopoldne določene do preklica
Ravnateljstvo
/ jft^S^ naifiieik
^^ n#rfl ra pisarne ia v—	r*1 v korespedenco. . ^^^ Izjemna trpežno in.čvcaio. ^^^^ Z najfinejo in fino konico fSfrieo). ^^ Dobiva «e v vseh bo»,.;* trgovina*s	»• __pisarskirai potrebščinami.
Karo I K ii Jin A drt'f. na&«Dunaju
■ "■ v Stan ovij eno 1843.	g
Tiak: W. Blank e v Ptoju.
Prtfcj» ii prevHtie
V, J j \	V pak o vrstnih popravil
é ■	op t í¿d ega blaga
J—^	kakor imnoenikov (ZwicWr)
oéaJov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vaga .aa moét» vina, žganja, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri
KARL AÉJBERMANN-U, unnju
trgovina z arami, zlatnino, «rebrnino in optičnim blagom v Ptuja v gledališkem poslopja. 1PŽ
Ž-e-lit^-
da Vam nesejo kare p« zimi velika jaje? reč m boljša »leka? debele in čvrste prašafta?
zdravo in lepo mlada tiviae?
■iian in trpežno rprun® živiao?
potem prisegajte k knai Barthelnovo pok lajno apna
za ta anli trotek Vam nebo nikdar tal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha BartheJ in drug na Dunaju
X. Kepterpas« ŽO. Zalogo Barthelnoveaa 4>okla;nega apna imajo tudi: Adolf Helllnacherg in Joa. Kaalmtr v Ptuju. R. Prettner v Radgoni .n F&m+ Ftmgei v Mariboru, Frani Rupnik v Konjicah*». Jtfhan Pnngaraoheg v 3lcv. Gradcu. 360 |
Iidajateij E odfovom* urednik: josip Paoko.
Brata^ Stawüsch
priporočala, izvrstne iimlaa atroja (Náhmaschinen) po sledeči
Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 Sm^ir Titana . 120 RingBchifchen . 140 Ringschifchen z*.
krojače.............
Minerva A............
Minn C aa-krojaiia.......im*
Howe C za krojače in čevljarje .... 90
Cylinder Elastik za čevljarje.....180
Bft!kiB<*tandtbnfe; za vsakorstue «troje. Cene po
pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. ^___^
Meščanska, purna žaga
...	(Landplati) t Ptuju
klalmce m plinareke hrte poetavljena je nova parna ¿aga vsakam®rv porabo. Vsakem a se les h^r i. t d. po zahtevi takoj raz-iaga. Vsakdo pa am* tod* sam obi^; vrtati in spa-
--p--m spa-
natr 1. t d.	»