19. številka
Pavlami Iranko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1921.
VIIL leto.
Delavec lihaja vsak drog petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto E 32’—, za pol leta K18'-, za četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 80 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šel Miburgova ullea itev 8. (I. aadatr.
Telefon St 225.
DELAVE
Rokopisi se ns vračajo. — inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po euo Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mmvrstica K 1‘— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo,
Delavska zbornica v Ljubljani.
Po naredbi ministrstva za socijalno politiko se ustanove po vseh pokrajinskih Klavnih mestih delavske zbornice. Delavska zbornica za Slovenijo bo imela svoj sedež v Ljubljani. Naredba določa, da naj zaenkrat razne delavske organizacije svoje zastopnike v zbornico hne-mrieio. kasneje pa. ko bo ta zbornica pripravila vse potrebno, posebno volilni kataster. se bodo izvedle volitve. Volilno pravico bodo imeli vsi ročni in duševni delavci, ki so podvrženi bolniškemu zavarovanju^
Delavska zbornica naj bi zastopala koristi delavskega razreda, posebno paž-nlo naj bi posvečala socijalni zakonodaji. Spopolniti bo morala bolniško in nezgodno zavarovanje, ugladila naj bi pot k starostnemu zavarovanju itd.
Jasno je. da bo ta zbornica le tedaj vršila svojo nalogo, ako bo sestavljena iz ljudi, ki imajo resno volio delati za koristi delavnega ljudstva. Pa ne samo volio bodo morali imeti, temveč kar je glavno: tudi znati in vedeti bodo morali, 0(lkod prihala zlo nad delavski razred, ker šele tedaj bodo mogli najti sredstva za odstranitev tega zla. Niti trenutek ne dvomimo, komu bo slovensko delavno ljudstvo txri volitvah izročilo vodstvo delavske zbornice. Naše organizacije so v zadnjih tridesetih letih v vrečem boju in s strašnimi žrtvami priborile delavstvu sploh vse. kar danes ima. tudi to zbornico. ki se sedaj ustanavlja. Zbrale so pod svoie zastave cvet slovenskega delavstva. ki se bo pri vsakih volitvah znal uveljaviti. Skrajka. delavske zbornice bo vodil tisti, ki jih je izvojeval in to so naše organizacije.
Težkoče nastajajo le sedal ko je zastopnike za prvo zbornico treba Imenovati
Klerikalci in narodni »socijalisti« vedo Prav dobro, da ko bo dobilo delavstvo besedo o tem. kdo pojde v zbornico, da niih ne bo med njimi. Vedo natančno, da bo najmanj 80 odstotkov delavstva obsodilo njihovo šušmarjenje, ter bo volilo tiste zastopnike, katerim zaupa, s katerimi se skupno bori za izboljšanje delavnih oogoiev. Ker to vedo. zato so sc namenili, da vsai za sedai potom imenovanja dosežejo čim več zastopnikov. Pri razpravi. ki se je vršila zaradi porazdelitve zastopnikov v zbornico na posamezne organizacije, je imel duhovnik Komlanec drzno čelo trditi, da zastopa 1? tisoč organiziranih delavcev. Seveda je zahteval, naj mu vlada prizna temu številu primemo zastopstvo. Narodni »socijalisti« istotako žele v kalnem ribariti in upaio. da bo prinesel spor tudi njim lepih dobičkov. Svojo taktiko so si urav-
nali tako. da podpirajo klerikalce proti nam. Ti ljudje, ki nimajo med delavstvom skoro nič zaslombe, naj bi dobili vkljub sivoii maloštevilnosti moč v delavskih zbornicah? Svoje otročarije, ki jih uganjajo po svoiih shodičih. naj zanesejo zdaj v zbornico, katero bi na. ta način degradirali za judovsko šolo ter ji odvzeli ves ugled In moč?!
Ne. tega ne bomo nikdar dopustili. Ko so se naši zastopniki uverili. da s takimi neresnimi ljudmi ni mogoče pametno se pogajati, — so predlagali, da na] se odločitev prepusti delavstvu, ki naj potom volitev dokaže, kateri organizaciji pripada. Klerikalci in narodni »socijalisti« so proti tej zahtevi takoj završali. Pomagal ji je tudi »nepristranski« vladni zastopnik. češ da bi vzelo to preveč časa?! Ko nazadnje ni bilo nobenega izhoda in so nasprotniki svojo demagogijo tirali še naprej, so končno naši zastopniki s protestom zapustili razpravo. Naše zahteve so skromne v očigled ogromne večine, katero predstavljajo naše organizacije. Zahtevamo 75 odstotkov zastopnikov za našo organizacije in te moramo za vsako ceno dobiti, če ne, naj pa odločijo volitve! Lahko ie mogoče, da se ludi vlada sama postavi na stališče naših nasprotnikov. čeprav ve čisto natančno, kakšno moč predstavljajo naše in kakšno nasprotne organizacije. V tem slučaju bomo tudi vedeli, kaj nam je storiti. Naše delavstvo pa, ki ve, za kai gre in ki ve. na kateri strani je pravica, naj se pripravi, da bo to svojo pravico branilo. Naši zaupniki nai pojasnijo delavstvu igro naših nasprotnikov, ki hočejo iz važne socijal-r.o-politične inštitucije kakor je delavska zbornica napraviti žalostno sipako. ki bi delavsko gibanje le osmešila. Poduče naj delavstvo da zahtevamo volitve, če pa te nikakor niso mogoče, pa našemu številu primemo zastopstvo. Pripravite delavstvo na skrajni odpca*. ker sovražniki delavstva so s polno paro na delu! Za nas sta le dve možnosti: ali pravico ali brezobziren boj!
Volilcem v ljubljansko obrtno sodišče!
Sodnjglt Sodružice!
Jutri, v nedeljo, dne 11. septembra boste voliU prisednike v obrtno sodišče.
Kdor je imel opravka pri tem sodišču. ia ve. kako velike važnosti je za delavca institucija obrtno sodišče.
Pri obrtnem sodišču velja glas delojemalca prav toliko kot glas delodajalca. Toda glas delavca bo obveljal v razsodbi obrtnega sodišča le tedaj, če bo zastopal delavske interese — pa akoravno le po svtSli vesti — delavec, ki bo dal svojemu
mnenju primernega ppvdarka. to pa bo mogel storiti, le oni. ki so mu znane razmere v obratih, le oni. ki pozna vso brezmejno lokavost. premetenost podjetnikov in r'tj več jo bedo delavcev.
Volitev v obrtno sodišče se udeleži Strokovna komisija, kot edina poklicana predstavnica delavstva, ie sestavila v sporazumu z organiziranim delavstvom in njega organizacijami kandidatno listo naših najboljših in najvestnejših sodru-gov.
Imena sodrugov sama jamčijo, da bo delavec, ki bo iskal pomoči, pravice pri obrtnem sodišču, našel v našem prised-niku najboljšega zagovornika in nafzve-stejšega svetovalca.
Kandidati so sledeči:
I. Skupina: (veliki obrati, ruza legitimacije in glasovnice).
P r i s e d n i k i: Ropret Ivan, strugar, Ljubljana; Kavčič Tomaž, mizar, Ljubljana; Marinšek Rudolf, usnjar. Ljubljana; Krašovic Franc, strojni stavec, Ljubljana; Bučar Franc. tob. delavec; Caks Karel, pivovarniški delavec, Ljubljana; Cvajpar Matija, kemični delavec, Medvode; Vojska Matija, mizar. Ljubljana.
Namestniki:	Lipovšek	Štefan,
mizar. Ljubljana; Selan Ivan. tovarniški delavec. Ljubljana; Zavrl .lože. tob. delavec, Ljubljana; Klopčič Miha. sodar v pivovarni »Union«.
P r i s e d n i k vzklicnega sodišča: Zidan Ivan. livar, Ljubljana.
II. Skupina. (Mali obrati, bele legitimacije in glasovnice).
P r i s e d n i k i: Pokovec Josip, ml-| zar. Ljubljana; Hadolin Lovro, krojač,
! Ljubljana; Keršič Ivan, mizar, Ljubljana: i Klavžar Ivan, čevljar., Ljubljana; Omerzel j Ivan. pekar, Ljubljana; Erjavec Martin, železostrugar. Ljubljana; Nič Rudolf, krojač. Ljubljana: Čebular Jože. klepar. I jubljana; Golar Jakob, mizar. Ljubljana: Giiha Franc, čevljar, Ljubljana.
Namestniki:	Tomšič	Bogdan,
mizar, Ljubljana; Krntohvill Karel, pekar. Ljubljana; Blatnik Alojzij, pekar. Ljubljana; Šlcsar Franc, mizar, Ljubljana; Zrimšek Franc, krojač. Ljubljana: Marjek Ivan. mižat. Ljubljana.
P r i s e d n i k vzklicnega sodišča: Gašpari Anton, mizar, Ljubljana.
Ministrstvo za trgovino in industrijo (oddelek v Ljubljani) je odredilo, da se bodo vršile volitve deljeno, in sicer:
I. sekcija obseza občine Devlcc Marijo v Polju. Dobrunje in Podgorico.
Volilni krai ie Devica Marija v Polju.
II. sekcija obseza občine Moste Ježico In Črnuče.
Volilni krai so Moste.
ITI. sekcija obseza občine Brezovico. Dobrovo. Log. Rudnik in Vič.
Volilni krai so Glince (občina Vič).
JV. sekcija obseza občine Šmartno. Št. Vid in Zgornjo Šiško.
Volilni krai ie Št. Vid.
V., sekcija obseza občino Medvode.
Volilni krai ie Preska.
VI. sekcija obseza občine Grosuplje. Liplenje. Račno. Slivnico. Št. Juri in Šmarje.
Volilni krai je Stranska vas (občina Grosuplje).
VII. sekcija obseza občine Iško loko. Iško vas. Pijavo gorico. Studenec, Tomišelj. Vrblienje in Zelimlje..
Volilni krai ie Studenec.
VIII. s c k c i j a obseza ozemlje mesta Ljubljane.
Volilni kraj ie Ljubljana.
I. Skupina, veliki obrati v veliki dvorani »Mestnega dema«.
II. skupina, mali obrati v mali dvorani »Mestnega doma«.
Opozarjamo Vas. sodrugi in sodruži-ce. da se ravna pripadnost k posameznemu volišču odnosno volilnemu kraju po sedežu obrata, obrti, kjer ste zaposleni. Torej: kdor je recimo za krojaškega pomočnika pri mojstru v D. M. Polju, ta more in mora voliti samo v D. M. Polju, pa četudi stanuje morda v. drugi občini.
Pazite na to. sodrugi. sodružice. da ne boste imeli nepotrebnih potov in morda celo zamudili volitve, ki se bodo vršile od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 17. popoldne.
Seboj vzemite, sodrugi. sodružice. 'delavsko knjižico ali kako drugo izkazilo. na bosite mogli izpričati svojo identiteto, teto.
Sodrugi! Sodružice! Storite svojo dolžnost! Udeležba pri volitvah je Vaša dolžnost, ki Vam jo nalaga disciplina organizacije. Vedite, da bodo sedeli za pri-sednike v obrtnem sodišču naši sodrugi le tedai. če se boste vsi udeležili volitev in volili vsi kandidatno listo Strokovne komisije. postavljeno po posameznih strokovnih organizacijah.
Vsa pojasnila zaradi volitev v obrtno sodišče dobite v pisarni volilnega odbora. ki se nahaja v Ljubljani, šelenbur-gova ulica 6. II. nadstr.
Torai na dan volitev, to je 11. septembra, vsi na volišče!
Volilni odbor.
Ali ne bo konec draginje?
Boljši časi. ponehanje draginje, ki ga nam obetajo npčejo priti. Nasprotno opažamo. da draginja gre kvišku. Blagoslovljena dežela, ki bi. morala nuditi dovelj živil in po zmernih cenah ter vse druge udobnosti za katere ie v resnici ustvarjena ta zemlja, muči prebivalstvo'z bedo. z gladovanjem in pomanjkanjem vseh živlignskih potrebščin. Plače in mezde so v razmerju s predvojnimi razmerami mnogo prenizke in vendar narašča v zadnjem času draginja skokoma. Poznavalci trga pravijo, da utegne narasti draginja to jesen povprečno še za 25 do 30 odstotkov. Kakšne bodo življenske razmere, če še pomislimo, da se uveljavlja z vso naglico tudi nezaposlenost in nekaka splošna kriza v gospodarstvu!
Vsa gospodarska kapitalistična gospoda žanje že tri leta kar na debelo; enkrat špekulira z valuto, enkrat z izvozom. enkrat s pokupovanjem poljskih pridelkov in njih zadržavanjem. Vse kaže. da vlada tej mali državici plutokracija (bogataši), sicer majhni, vendar pa dovolj krepki, da monopolizirajo ves domači in zunanji trg. Le na tak način je mogoče da imamo tako neznosne razmere za vse ono prebivalstvo, ki ne sedi v milijonih in si mora z rokami ali, z umom služiti svoj borni kruh. Gospodarska po-! 1‘tika v naši kraljevini gre za tem. da se potom izkoriščanja koncentrira čim/večji kapital v rokali prav majhnega kapitali-I stičnega kroga žlahte vseh meščanskih političnih strank.
Cele vlake živine, žita. prašičev, lesa itd. izvažajo zlasti v Italijo ob horendnih dobičkih, dočim doma narašča draginja, od katere pa imajo dobiček le veleprodu-centi in prekupci ter banke, ki te kupčije posredujejo. Naši pridelki se izvažajo, da nastane pomanjkanje in ko ne bomo imeli za izvoz več blaga, pa nam bo Italija poslala trikrat predrage konserve in makarone.
Gospodarska politika pri nas je oči-vidno preračunana na to. da se narod izmozga do zadnje kapljice. Tako gospodarstvo pa ni po načelih pametnega narodnega gospodarstva, tembolj, ker presega že daleč meje dostojnosti in naravnost duševno in fizično uničuje delovni narod.
Gospodarsko kolo v tej povojni dobi se suče tako. da enkrat žanjejo domači kapitalisti. enkrat Da inozemski. Nikogar pa ni. ki bi energično napravil konec tem brezvestnostim. V tem oziru pa ne delamo prav nobene izjeme v obsojanju ka- 1 pltalistov. Triletna izkušnja nas uči. da so pri tem izkoriščevalnem delu popolnoma enaki demokratski, klerikalni ali pa radikalni kapitalisti, zaka.i postopanje vseh teh strank nas je poučilo, da se izkoriščanje vrši ves čas obstoja države in po enih in istih načelih v korist mali skupini žlahte.
Cas bi bil. da se te razmere predrugačijo. Država, če je res demokratična, mora pričeti čuvati interese splošnega naroda, ki ima gotovo pravico, da to zahteva.
Oderuška gospodarska politika ne more prinesti blagostanja v državo; to bi morali vedeti vsi izobraženejši politiki, če bi jim šlo za blagostanje prebivalstva. Ker se pa ne zavedajo te svoje dolžnosti, bodo menda čakali, da jih narod sam pokliče na odgovornost, ker se končno le preveč igrajo s potrpljenjem ljudstva.
Na tem mestu vlagamo najodločnejši protest proti oderuški gospodarski politiki, ki jo vodijo ali hote ali iz nevednosti možakarji, ki odločujejo o usodi prebival-stva kraljevine SHS.	________
Delavske zbornice.
Stara zahteva organiziranega, zavednega delavstva se je uresničila. Delavska zbornica je ustanovljena z uredbo in upati smemo, da bo začela tudi skoro poslovati. Poslovati v prid in dobrobit delavstva.
Vsak se bo gotovo najprej vprašal; Kakšen dobiček bom imel od delavske zbornice. To je poglavitno in bistveno vpiašanje in na to vprašanje najlažji odgovor.
Delavska zbornica je interesni zastopnik vsega delavstva.
j Naloga 'delavske zbornice bo forej, zastopati vsikdar in vsepovsod interese delavstva. Naloga del. zbornice bo dalje, dat. poudarka delavskim zahtevam, Izvo-jevat; delavskim težnjam zmago in pripomoči delavstvu do boljšega, lepšega in soinčnejšega položaja.
Kajti, ncštevilne so naloge delavske zbornice. Delavska zbornica bo morala sodelovati pri kulturnem, gospodarskem in sccialnem pokretu delavstva.
Kdo bo zmogel (e naloge? Delavstva samo.
Celokupno delavstvo bo volilo in izvolilo v delavsko zbornico svoje zastopnike in teh dolžnost bo. da bodo dali delavski zbornici življenja, uresničili njen namen in dokazali njen pomen.
Delavska zbornica je čisto delavska inštitucija. V delavski zbornici bo delavec sam, ediri in absoluten gospodar. Zato bo pomenila delavska zbornica za delavstvo le toliko, kolikor bodo veljali delavski zastopniki v delavski zbornici.
Delavska zbornica mora biti kraj, kjer se bodo razpravljala vsa vprašanja, tičoča se delavčevega življenja in njegove družine.
V	zvezi s temi vprašanji se bodo reševala in pretresala splošna gospodarska vprašanja.
Delavska zbornica se mora uveljaviti tako, da ne bo zagledal brez njenega odo-brenja noben zakon luči sveta.
Pa še. več! Delavska zbornica mora postati ona matica nas vseh iz katere bodo izšle pobude in inicijative. Zastopniki delavstva v delavskih zbornicah bodo najboljše vedeli, kaj manjka delavcu. Oni bodo najboljše vedeli, kje nas guli čevelj. In, čim glasnejši bomo v delavski zbornici s svojimi zahtevami, čim bolj bomo znali svoje zahteve utemeljiti in ovreči protidokaze nasprotnikov, tem lažja zmaga, tem lepši bo uspeh.
Kdo voli v delavsko zbornico?
Uredba pravi, da volijo v delavsko zbornico oni, ki so zavarovani za bolezen in nezgodo.
Ta določba ima sledeči namen: Oni, ki bo volil, torej oni, ki ima volilno pravico, bo nosil tudi stroške, ki so zvezani z vzdrževanjem delavske zbornice.
Prispevke za delavsko zbornico pa bo pobirala bolniška blagajna. Zakaj je tako urejeno? Zato, ker bi se sicer marsikdo poslužil dobrot delavske zbornice, vlekel od nje in iz nje dobiček, ne utrpel pa bi pri tem nobene škode, ker bi se odtegnil prispevkom.
Čim pa se bo razširil krog zavarovancev bolniške blagajne, nezgodne zavarovalnice, se bo razširil tudi krog članov delavske zbornice.
Poudariti pa moramo to: industrijska in obrtniško delavstvo je danes edino poklicano, da vodi boj proti izkoriščanju, izžemanju in izvojuje zmago delavskim ’ zahtevam. V rokah industrijskega in obrtniškega delavstva bo uspevala delavska zbornica, sadov njihovega dela pa bodo deležni tudi ostali, nezavarovani delavci..
Poglejmo samo slučaj: zavarovanje. Industrijsko in obrtniško delavstvo je za-. varovano za bolezen in nezgodo. One pozna zavarovanja dobre strani. Ve pa tudi iz lastnih skušenj za vse pomanjkljivosti, nedostatke in le ono bo moglo na-, četi in začeti vprašanje izboljšanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
Pa naprej: industrijsko delavstvo, stlačeno v zaduhle, človeka nevredne, temne in nezdrave luknje ve, kakšno zlo je stanovanjska beda. Kmečki delavec <~ kajžar, tega najbrže ne ve.
Torej: gotovo je pravilno in prav-5-no, da imej volilno pravico v delavsko zoornieo le oni, ki je zavarovan za bolezen ali nezgodo.
Volitve v delavsko zbornico bo izvedla delavska zbornica sama. Do izvedbe volitev pa bo poslovala začasna delavska zbornica. Ta začasna delavska zbornica bo štela 50 članov, katere bo imenoval minister za socialno politiko na Predlog delavskih organizacij.
Strokovna komisija bo predlagala v delavsko zbornico svoje najboljše sodru-m le v njihovih rokah bo delavska gornica dosegala svoj namen in le v n;i-Jovih rokah bo delavska zbornica to, za
SdSaistva60^ t0 iC interesna vstopni-Konferenca inšpektorjev dela.
Dn|,17' av2usta 1921 se je vr-šnpk-tnHpuV°?^em ^roclu konferenca in-Piala se t v (ofbrtnih nadzornikov). vnrji5aniVm konferenca v glavnem z nosti delav«^ ? a’ ^oče?3 se var-obratih	• V industrijskih in obrtnih
dSem In0Virn dela™™ redom. V na-na stalil« ie postavi^ konferenca tudi ie.polagati posebno važ-nikov v Yedb° zistema delavskih zaup-se i'a u	P° celi državi. Istotako
niem	0n^erenca pečala tudi z vpraša-
nai hi ^prave delavske knjižice, katero cijo	nadomestilo z navadno legitima-
renp^aH?r v'deti je bil dnevni red konfe-Pn? tn*h nadzornikov zelo važen.
So Se ,ministra za socijalno politiko dela c e^ili konference vsi inšpektorji 17	010 dveh ni bilo in „slučajno“ oba
in n»- fni.ie- Gospoda Mihor iz Ljubljane Oh„ Jak Celja sta ostala lepo doma. n Sinoda sta „slučajno“ bila bolnal mvJ? * Mihor je ,,slučajno“ zbolel v zad-da 7ti ien°i'tu' Najbrže sta se oba gospo-a ne bi se jima v Slavonskem stnnrwi<-o0+aI^a,a nosova. Poslati pa za-i nista smatrala za vredno, ^na- gosP°d Mihor stvar že tako ,e zman)kalo časa. vinJSU1°' da ima delavstvo pra-in ™S od £°Poda Dejaka v Celju , “f gospoda Mihorja v Ljubljani, da
kur 4? Sr °J Urad resno ne Pa za sine-gospodu Mihorju priporoča-x PrePustl Sv°le mesto raje agilnej-'I'u e .j1, človeku, ki se bo resno Posveti svoji prevzeti nalogi in ki se bo
nnH • ** S^e dolžnosti- Sam naj pa gos-*v lnž. Minor prevzame morebiti tajniško ..Gosposvetskega Zvona“, kjer bo cisto gotovo bolj na svojem mestu.
■»IWIMii.ni  Tl— »| BIIBII—i—
Za ustanovitev ljudskega
v»i»v v	O
vseučilišča.
Ljudstvo potrebuje izobrazbe. To Da pridobi samo z učenjem, v šoli ali s samo-izobrazbo. V izobraževanju širših ljudskih slojev naprednih narodov pa igra zelo
X±k°,dsTn,jud,ska univerza. V njej naj dobi slušatelj glavne osnovne pojme o uoveških znanostih, na katerih je samemu mogoče graditi dalje in se samoizobraže-ati. Vsi napredni narodi imajo ljudske T5k°Ahi. Nemci, Francozi,
■	Danci }*d- Toda žalostno dejstvo
e da nimamo Jugoslovani ne ene ljudske
swnnnZe’ !fif	^ Potrebno znan-
stveno podlago tudi širši narodni sloji.
Zato nas je toliko bolj razveselila vest
ki smo jo prejeli iz Celja, da 3
naprednih slovenskih akademikov v Ce-
Uu pričeti s kulturno gradbo ljudske uni-
"vfZC,
O	ustanovitvi ljudske univerze smo prejeli iz Celja sledečo vest:
- „Klub napred. slov. akademikov v Celju Drirede od 12. septembra naprej vrsto stalnih predavanj v risalnici meščanske šole v Celju I. nadstropje), vedno ob pondeljkih ob pol 20. uri.
Predavanja bodo poljudno znanstvena in po možnosti vedno nazorna (ob slikah, aparatih itd.) ter iz vseh mogočih strok. Otvoritveno predavanje je 12. septembra ob pol 20. uri v meščanski šoli nasproti delavskega tajništva.
Stavbinskim delavcem na znanje.
Naznanjamo vsemu stavbinskemu delavstvu širom Slovenije, da je pričela poslovati nova strokovna organizacija stavbinskih delavcev pod imenom Unija stav-binskih delavcev za Slovenijo. Sedež Unije stavbinskih delavcev se nahaja v Celju, Vodnikova ulica št. 3, kamor naj se vsi zaupniki stavbinskih delavcev obračajo.
Ustanavljanje podružnic Unije stavbinskih delavcev je v polnem tiru.
Naprošamo tudi vse ostalo strokovno organizirano delavstvo, da v svojih krajih nahajajoče stavbinsko delavstvo na to dejstvo opozori.
V interesu stavbinskih delavcev samih je, da postane Unija stavbinskih delavcev močen in vpliven faktor.
Iz strokovne organizacije.
Vse podružnice usnjarjev in čevljarjev naj sp jroče vsak mesec takoj, koliko rednih članov imajo, v svrho dobave časopisa Osrednjemu društvu usnjarjev in sor. strok v Ljubljani.
Lesni delavci.
Izkaz vposlanih prispevkov za stavko lesnih delavcev v Ljubljani.
V	Ljubljani nabranih po ss.: Osterman 148 K. Ambrož 188 K. Zupančič Rudolfu 20 K, Pokovcu 646 K, v tobačni tovarni po Zupan Josipu 189 K. Podružnice les. del.: Slov. Bistrica 40 K. Kočevje 66 K, Ptui 272 K. Podružnica kovinarjev Jesenice 1313 K 80 vin. Nameščenci bolniške blagajne Murska Sobota 50 K. Nameščenci bolniške blagajne Novo mesto 20 K. Po sodrugu Lepku v Prevaljah 160 K. rudarji v Zabukovci 214 K. usnjarji Maribor 130 K. kovinarji Kamnik 550 K. usnjarji Slov. gradeč 317 K 60 vin., oblačilni delavci Št. Pavel pri Preboldu 246 kron. usnjarji Maribor 56 K, kovinarji Javornik 406 K. usnjarji Ptui 507 K. čevljarji Mairibor 150 K. Zahvaljujoč se za poslano podporo, orosimo vse one podružnice, katere nabiralnih pol še niso vrnile, da to nemudoma store. Živela delavska solidarnost!
Mezdna gibanja.
Maribor. Mariborski mizarji se nahajajo v mezdnem gibanju, zato naj nihče ne potuje tja, dokler gibanje ni zaključeno.
Maribor. Mezdno gibanje transportnih delavcev eksportnega društva v Mariboru je končano. Delavstvo je dne 16. avgusta t. 1. vložilo spomenico glede zvišanja delavskih plač, dne 19. ijtega meseca so se vršila pogajanja, ki so za delavstvo Dovolino izpadla. Težavno delo -Osrednjega društva« živilskih delavcev kaže uspehe na celi črti. Eksportno društvo (trgovina z jajci) v Mariboru ie končno dovolilo sledeči povišek plač: 1. skla-
diščnik’ 30%. 2. delavci 20%. 3. delavke pa 10% poviška na dosedanjo plačo. Omenjeno delavstvo je organizirano v živilski stroki in moremo pričakovati v najkrajšem času tudi ostale sorodne stroke v naši sredi. Zato stopi, delavstvo, v one vrste, kjer ie za te rešitev!
Dogovor sklenjen dne 6. septembra 1921 v pisarni oddelka za socijalno skrbstvo pokrajinske uprave v Ljubljani med odsekam velike usnjarske industrije na eni strani in drugi strani med zastopniki »Strokovne komisije«, osrednjega društva usnjarjev in delavskimi zaupniki ob navzočnosti zastopnika oddelka za socijalno skrbstvo komisarja g. dr. Skubica ter zastopnika ministrskega oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani g. dr. Borštnika. 1. Dosedanje plače se zvišajo za 20% (dvajset) vsem delavcem, zaposlenim v usnjarskih tovarnah, izvzemši delavce v čevljarski in konfekcijski delavnici. 2. Ta povišek se prične izplačevati s prvo sledečo plačilno periodo, to Je od 5. septembra t. 1. dalje. 3. Kot plačani praznik se prizna poleg dosedaj plačanih praznikov (25. december in 1. maj) še velikonočni pondeljek. 4. Glede odpovednega roka veljajo določbe obrtnega reda, namreč, če delovni red drugače ne določa, velja 14dnevna odpoved. 5. Strokovne organizacije in delavski zaupniki v smisliu naredbe deželne vlade št. 216 iz leta 1918 se priznajo. 6. Družinske doklade ostanejo neizpremenjenc. 7. Vse dosedanje pogodbe, v kolikor s tem dogovorom--niso izpiremenjene. ostanejo v veljavi. S. Tvrdka lndus prizna zvišanje mezd ,kjikor drugi veleindustrijci. Izplačevanji poviška mezde se ukine 20. t. m. č0 do tega dne ne pride pozitivna rešitev, od ministrstva, vojne in mornarice, pri kateri ie tvrdka lndus prosila povišanja kupne cene za čevlie iz naslova pogodbe od 20. maja 1921. Če pride tekom oktobra pozitivna rešitev, se izplača naknadno ta povišek. Oddelek’ za socijalno skrbstvo bo posredoval uri ministrstvu volne in mornarice v svrho skorajšnje in po-voljne rešitve. O rešitvi se Obvesti »Strokovna komisija« potom socijalnega skrbstva. Delavski zaupniki se zavežejo, da bo delalo delavstvo, ki ga zastopajo, kljub negativni rešitvi prošnie tvrdke In-dus. in si%-er za plačo kakor je bila pred; dnevom tega dogovora. — Prebrano zaključeno in podpisano. — Odsek velike usnjarske industrije: Ing. Suklje za lndus d., d. Za Strokovno komisijo: Jože Gclmajer. — Za Osrednje drutvo usnjar-, iev: Anton Krajcer. — Zaupnika: Moze-t tič. Martin .Križi. ________________
Shodi.
Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani sklicuje na nedeljo dne 18. sept t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mesti nega doma polletni občni zbor. Dnevni red: Poročilo načelstva, tajnika, blagajnika in nadzorstva. Volitev novega odbora. Raznoterosti. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja točno udeleže.
Celje. V nedeljo dne 18. septembra t. 1. se bo vršil ob 9. uri dopoldne v gostilni pri .,Jelenu“ društven shod, ki je važen tudi za stavbinske delavce. Točna udeležba dolžnost.
Dopisi.
Celje. Žalostne razmere se gode pri nas. posebno Dri g. Vechovar-ju. mizarskemu mojstru. Tu je vposlenih .10 do 12
■pomočnikov, izmed katerih niti eden ni organiziran, gorie pa tudi onemu, ki bi bil; še glavo lahko izgubi, kar se ie enemu skoro pripetilo. Delovodja pri omenjeni tvrdki, sam pomočnik, kakor drugi, je najhujši. V delavnici se dela brez vsakega reda. Najpametnejše bi pač naredil podjetnik, da bi plačal svoje delavce, kakor bi se nierau zljubilo, potem bi se delavstvo kmalu spametovalo. Enake razmere vladajo pri firmi Planinec, Celje. Zatorej se opozarja sodruge. da nihče ne stopi pri teh podjetjih v službo. Popolnoma drugače pa je pri g. Putnikoviču, a žalibog se pomočniki ne zavedajo svojin dolžnosti, razen enega in mojstra samega.
Kapitalistična surovost! (Dopis iz Celja.) V Štorah pri Celju je šamotna tovarna, v kateri so delavci plačani po 180 do 250 vin. na uro. Ni čuda, da v tem podjetju ljudje od lakote in gladu pri delu padajo v nezavest vsled slabosti, ker nimajo zadostne hrane. Ena tretjina teh delavcev je vedno v bolnem stanju. Delavci so organizirani v strokovni organizaciji kemičnih delavcev. Zanje je organizacija vložila spomenico glede zvišanja plač že februarja meseca t. 1. Tovarnar spomenici ni ustregel, na kar se je vložila druga spomenica, ki je ostala tudi brezuspešna. Nato se je organizacija obrnila na vlado v svrho posredovanja; vlada je za 18. avgusta 1921 razpisala pogajanje, ki ga je vodil komisar soc. skrbstva g. dr. Skubic iz Ljubljane. Lastnik tovarne, g. Pertinač, se pogajanja ni udeležil, seveda nalašč ne, da ni treba nič dati. Njegov prokurist Ne ■ kermann je podpisal nekaj drobtinfč poviška s pripombo, da mora obljubo, fabri-kant odobriti. Radi tega se je tem gospodom dal do 20. avg. rok za podpis pogodbe. Ko je 20. avgusta prišla deputacija pod vodstvom komisarja g. Skubica k Perti-naču, ga zopet ni bilo doma, ker se z avtomobilom okrog vozi v Rog. Slatini itd. Ob 11. dopoldne je milostljivi gospod povišek plače sploh odklopil. Ta gospod jo zasmehoval organizacijo in vlado, pa mu je vse dovoljeno. — Opomba! Kdo je Pertinač? Vojni milijonar! Leta 1912. je bil nekvalificiran delavec v Vaidhofen adbs, Nižjeavstrijsko; v Galiciji je prodajal sol avstrijskim četam, sedaj je lastnik tovarne v Štorah, Laškem in Pečovniku rudnika. Ravnokar zida še eno tovarno v Celju. Lep kapitalistični tiran je to. V centralni pisarni Zrinjski Frankopanska ulica ima samo nemške moči nastavljene, ki jim plača od 4 do 8000 K mesečno. Poživljamo vlado, da ukrene potrebne korake.
Stavba prediiničarjev v Tržiču. Ze
'dalje časa je bilo opažati v Tržiču nezadovoljstvo predilniškega delavstva vsled neznosnih razmer. Plača, ki jo je delavstvo imelo, ni zadoščala. Višek ogorčenja je pa zavladal v petek dne 1. t. m. Delavstvo je demonstrativno zapustilo delo in jasno povedalo, da mu je ljubše, ako pomrje gladu na cesti, kot da bi moralo umreti v tovarni. Na predlog organizacije oblačilnih delavcev je poverjeništvo za socijalno skrb sklicalo za nedeljo ob 2. uri popoldan pogajanja, katera je vodil vladni komisar g. dr. Skubic ob navzočnosti okrsjnega glavarja g. Žnidaršiča in tržiš-kega župana g. Lončarja, potem zaupnikov organizacije in sodr. Pečnika kot zaupnika Osred. društva oblačilnih delavcev in podjetnika predilnice. Po vsestranskem pojasnjevanju in energičnem nastopu organizacije so gospodje pripoznali 20% povišanje draginjsklh doklad. Na predlog sodr. Pečnika so pripoznali za-
1 upnike v tovarni in zagotovili, da vsled te ; stavke ne bodo izvajali nobenih konse-: kvenc napram delavstvu. Pri tem omenjamo še tržiškega župana in pa okrajnega glavarja, ki sta pri tej stavki pokazala vso svojo objektivnost in apelirala na gospoda podjetnika, da se naj položaj teh ubogih trpinov olajša. Da pa dokažemo vso lumparijo in zlobne namene klerikalcev, kar naj bo v svarilo vsem sodrugom in organizacijam, povemo, da so ti gospodje, ki hočejo biti delavski zastopniki, ki so staviti pred kratkim spomenico na podjetnika za 40% povišanje in to brez sporazumljenja z delavstvom, izvršili grdobijo s tem, da so par njihovih zapeljancev na čelu njim g. Cvikelj, tajnik krščansko - strokovne zveze, sklenili kravjo kupčijo v Ljubljani in tako prodali delavstvo za milostnih 10%. To je bil vzrok stavke, zakaj delavstvo te kupčije ni pri-poznalo in je šlo v boj naslanjajoč se ke-sneje na organizacije oblačilnih delavce^. Ko so pa gospodje krščanski zastopniki delavstva uvideli, da je delavstvo spoznalo njihovo kupčijo, so se poskrili kakor zajci za grm in tudi g. Cvikelj je izginil kakor kafra. Gospoda okrog Novega Časa, ki ste izvršili kupčijo in ste izročili 600 prediiničarjev, otrok in žena na milost in nemilost podjetniku potem, ko ste jih pognali na cesto, bodite uverjeni, da Vam bo ta korak v Tržiču odprl glave, če ne, Vam bo pa delavstvo samo pokazalo, kam spadate. Po pogajanjih se je vršil shod celokupnega predilniškega delavstva, na katerem je poročal sodrug Pečnik iz Ljubljane o poteku pogajanj, in delavstvo je upravičeno mrmralo nad klerikalci. Vsa poročila je shod vzel z burnim odobravanjem na znanje. Tako se je končala stavka s povoljnim uspehom.
Živilska stroka.
Koliko časa bode še tako šlo. (I z živilske stroke.) Kapitalistična infa-niija presega vse meje ter raste kakor gooe. Župan v Rogaški Slatini je obenem pekovski mojster. Temu županu je ime Bizjak V. Poglejmo si iz bližine človeka, kateri zavzema v javnosti mesto čupana. Župan bi moral biti med prvimi, da čuva zakone in obstoječe naredbe. Toda ravno cn je tisti, ki krši obstoječe zakone in naredbe. Naredba pravi, da se ne sme ponoči delati, ravno tako naredba pove, da se ne sme konzumenta izkoriščati. Dokaz resnice tega sta doprinesla naša sqdruga Meznarič in Leskošek. Omenjena sta po nalogu Osrednjega društva živilskih delavcev, dne 12. 8.1.1. dognala, da je imenovani mojster in župan začel z delom ob
11.	uri zvečer. Da se uradno dožene resnica, sta omenjena sodruga pozvala policijo, da prisostvuje in konstatira kršenje delovnega časa in nočnega dela. Drugi dan se je šlo na delo s tehtanjem kruha, nič manj ni.smo bili razočarani, ker res teža kruhu in pecivu ni odgovarjala predpišem ondotnega okraja. Še isti dan se je odposlala ovadba na Inšpekcijo dela v Maribor, to je 13. 8. t. 1. Na našo vlogo sledi edgovor inšpektorja g. Kunca, datiran z dne 31. avgusta t. 1., da je našo vlogo odstopil na okrajno glavarstvo v Ptuj, češ da taka zadeva ne spada v njegovo kompetenco. Torej polnih osem dni je rabil gospod inšpektor, da je oddal našo vlogo na glavarstvo. Radovedni smo, kako daleč sega kompetenca tega g. in-spektoija? Torej od Poncija do Pilata je stvar šla, končno pa kljub obstoječim odredbam ostane krivec nekaznovan! Kaj bo reklo okrajno glavarstvo na akt, še ne vemo. Upamo pa, da bode popolnoma
| objektivno razsodilo, ter krivca pb pred-1 piših kaznovalo, ker sicer bi biU primorani. poiskati druga pota, da zagotovimo pravilno rešitev.______________
Razno.
Ljubljanski veliki semenj je bil otvor-jen v soboto dne 3. t. m. Semenj je za Ljubljano nekaj povsem novega. Kakor izjavljajo tuji gostje, je vsa priredba jako lepo uspela. Cela razstava je zanimiva in precej lepo predočuje splošni napredek. Semenj ima namen, da seznani interesente s pridelki in proizvodi ter, kje se to ali ono blago lahko naroči. To je glavni namen. Ustreza pa tudi sicer zlasti glede na splošno upoznavanje naše produkcije, nje stopnjo v kvalitativnem in kvantitativnem oziru. S tega stališča priporočamo
i	tudi delavstvu, da si razstavo ogleda, ker je vstopnina za erkratni obisk 20 K razmeroma nizka. Razstava je otvoriena do pondeljka dne 12. t. m.
»Vojni invalid." Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje v Ljubljani prične z izdajanjem lastnega glasila »Vojni invalid“-glavni urednik glasila je tov. Meznarič Ivo, odgovorni urednik tov. Berglez Srečko. List bo izhajal 14-dnevno. Dopise Je pošiljati na Uredništvo, Ljubljana, Šelen-burgova ulica štev. 6-11 nadstr. Naproša se vsa poverjeništva, podružnice kakor tudi posameznega invalida in vdove, da točno pošiljajo dopise in nabirajo naročnike. Moralna dolžnost je vsakega vojnega invalida in vdove, da postane naročnik odnosno naročnica svojega glasila.
Zahvale.
Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem sodrugom in sodružicam pivovarne „Union“ v Šiški za velikodušni dar 702 krom', katere se mi je vsled moie dolgotrajne bolezni darovalo. Medno, 28. avgusta ty21. Tome Ivan, kovač.
illiiSlil I ■ ■ mmmmm
Proletarci vseh dežel,
združite se! ■BBESHBBSBHHHU
Izdajatelj In odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna1 v Ljubljani.
COSUL1CH-LINE
= TRST—A H ERI K A =
New - Jork — Buenos — Ayres — Rio di Janeiro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
Sprejmem takoj več dobrih in treznih
usnjarskih pomočnikov
Za stanovanje preskrbljeno.
Tovarna usnja Aleks Pod vinec, R&deČe pri Zidanmostu,