^štnins plačana f gotovtaL Leto XVI., št. 266 Ljubljana, sobota 16. novembra 1935 Cena t Din . ^tokuidivoi Mjuotjiiiuv linaHljeva Ulica a. — releron st. 8122, 8123, 312«. 3126, 8120k ujaeratm jdaeieit; Ljubljana, Selen-Durgova U 1 - Xei B49SL, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica It. il - Teieton St 2455. Podružnica Jelje: Kocenova ulica AL j. — Telefon St I9a Računi pn pofit fieU. zavodih: LJubljana §L 11.842, Praga (Malo 78.180, Vi on •• lOSMI Naročnina »mna« tneseCnc Din 25.— Za inozemstvo Din ML— Uredništvo: Ljubljana, Knatijeva uuca 6. relefon 8122, 3128. 8124. 8125, 312«. Maribor. Gosposka ulica 11 reteton St 2440. Celje, Strossmayer]eva ulica Štev. 1. Telefon 6L 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL Nova Saza spora med Poljsko in ČSR Češkoslovaški zunanji minister dr-Reoieš je v svojem nedavnem ekspozeju označil medsebojne odnošaje Češkoslovaške in Poljs-ke za slabe in zelo neza. dovoljive. Ako državnik tako velikega formata, ki se j edoslej izkazal za ne. uklonljivega optimista v vsakem, še tako težkem položaju, rabi v svoji oceni take besede, potem si moremo misliti da so odnošaji med obema slovanskima državama res do temelja skaljeni. in pokvarjeni. To tembolj, ker se širijo zelo verjetne vesti, da bo spor v kratkem predložen v rešitev Društvu narodov, kjer gotovo ne prihajajo na razpravo bežna nesporazumljenja, marveč le resne zadeve, ki bi utegnile imeti usodne posledice, ako se ne zatro že v prvi fazi. Kot Slovani moramo globoko obžalovati, da se morata dve slovanski državi zatekati v Ženevo in tako svoj tako rekoč domači spor razpravljati pred tujim foramom. Pri tem pa moramo imeti pred očmi, da mednarodno razsodišče s svojim pravorekom nikoli ne doseže enakega uspeha, kakor ga doseže lahko razprava med obema prizadetima strankama, ako se zaključi s pomirjen jem in sporazumom- V tem primeru pri ^ nobeni stranki ne pride do grenke usedline, ki bi še nadalje kalila iskrene odnošaje. pač pa je efekt razprave •pred mednarodnim razsodiščem redno ta. da ne zadovolji nikogar in samo na vjdez spravi problem s sveta. Praška vlada se je dobro zavedala te neprijetnosti, zato ni imela namena vlačiti spora pred mednarodno razsodišče, ampak je poljski vladi ponovno predlagala, naj se napetost reši v okviru medsebojne pogodbe, ki predvideva tudi slične težkoče in predpisuje za njih rešitev poseben postopek. Na največje začudenje evropske javnosti pa poljska vlada ni pokazala niti najmanjšega razumevanja za ta lojalni predlog. Na poluradne pobude sploh ni reagirala, na izrečne uradne predloge pa je odgovarjala zanikalno. . . Historiat vsega spora je zanimiv m •poučen. Odnošaji med Prago in Varša--o bili do leta 1926. popolnoma pri-jski in iskreni. Poljska zunanja ; ništra Skrzynski in Skirmunt stade- •vala složno z dr- Benešem in slednji v vedno z veseljem podpiral poljske težnje. Od petomajskega prevrata maršala PSLsudsfcega 1. 1°26 pa j0 zunanja politika Poljske krenila čisto druga pota; najprej se je opažala ohladitev in nekaka ostra ljubosumnost na Češkoslovaško, ki je imela v osebi dr. Beneša sposobnega zastopnika, čigar ugledov mednarodnem svetu po mnenju Varšave ni bil v skladu z velikostjo čsi. države in s številom njenega prebivalstva. Ta latentna nejevolja je postajala vse ostrejša in ostrejša, dokler ni pod ministrom Beckom dosegla forme odkritega sovraštva. Položaj sta poostrila končno še dva izredno važna politična momenta: prvi je poljsko-nemška zveza iz leta 1934.. drugi pa ureditev od-nošajev med Prago in Moskvo, do katere je prišlo v začetku letošnjega leta. Tudi pri tem sta postopali poljska in čsl. vlada popolnoma različno. Dočim ©o v Varšavi pripravljali v največji tajnosti svoje zbližanje z Nemčijo in niso o tem obvestili niti onih držav, katerih starejše pogodbe s Poljsko so bile občutno prizadete z novo preorientacijo poljske zunanje politike, je praška vlada polni dve leti pozivala Varšavo na ureditev medsebojnih vprašanj, naglaša. joč, da bo šele potem stopila v pogajanja z Rusijo. Češkoslovaška se je hotela ogniti in zavarovati pred vsemi kasnejšimi očitki s poljske strani, v Varšavi pa niso hoteli razumeti tega modrega prizadevanja in niso posvečali nikake pozornosti praškim pozivom. Ko so naposled Poljaki presenetili ves svet z berlinsko pogodbo, se je ob enem začela v poljskem tisku ostra gonja proti Češkoslovaški, gonja, ki se je stopnjevala do najvišje mere, ko jP postala zveza med Češkoslovaško in Rusijo per-fektna- Še sedaj pa so "bili Čehoslovaki toliko zdrzni, da na nelepo ofenzivo poljskega tiska niso odgovarjali na enak način, marveč so samo sproti ugotavljali neresničnost obdolžitev in neute-meljenost očitkov. Na poljski strani so takorekoč iz trte izvili povod za napade. Spomnili so se, da je pariška vele-poslaniška konferenca razdelila tešin-sko Šlezijo na dva dela in manjšega prisodila Češkoslovaški, večjega pa poljski. Čisto brez vzroka so se začeli vladni listi zavzemati za poljsko manjšino v okrožju Češkega Tešina, dasi je tej manjšini v vsakem pogledu zagotovljen obstoj in lahko njen položaj služi za vzor, kako naj bi postopale vse države z drugorodnimi manjšinami. Podrobnosti so naši javnosti itak znane, saj smo že v nekoliko člankih iznesli nesporna dejstva v tem pogledu- Varšava pa je hotela imeti spor za Sfžako peno, V notranjosti .Poljske so :ška vlada si je pri volitvah PRIBORILA dve I Vladna koalicija je sicer izgubila okrog kakor je sama računala London, 15. novembra ob 18. uri. r. Včerajšnje parlamentarne volitve v .Angliji so prinesle po dosiej znanih podatkih — manjkajo poročila še iz okrog 80 podeželskih okrožij — veliko zmago vladni koaliciji, odnosno konservativni stranici Po podatkih, ki so bili znani do 6. ure zvečer iz 539 volilnih okrožij, so dobili konservativci 343, vladni liberalci (Simon) 27 in vladna delavska stranka (Macdonald) 8 mandatov, tako da bo imela vladna koalicija že po teh podatkih v spodnji zbornici 377 poslancev, kar predstavlja veliko večino. Delavska stranica je pri včerajšnjih volitvah dobila 132 mandatov, neodvisni liberalci (Samuel) 14, Lloyd Georgejevi liberalci pa so rešili samo tri mandate, dočim je neodvisna delavska stranka (komunisti) jedva obdržala štiri mandate. Splošna karakteristika včerajšnjih volitev je v porastu glasov delavske stranke, ki si je po svojem katastrofalnem porazu leta 1931. svoje pozicije znatno popravila. Po številu glasov beleži delavska stranka še večji porast, kakor po številu mandatov. Če se vzame za osnovo rezultat volitev leta 1929. ki jih smatrajo za zadnje normalne volitve, (ker takrat še ni vplivala gospodarska kriza), se vidi, da so konservativci v glavnem ohranili svoje pozicije in ponekod celo nekoliko napredovali, dočim so laburisti v nekaterih okrožjih izgubili, v drugih pa mnogo pridobili. Pridobitve delavske stranke gredo pred vsem na račun ostalih manjših skupin, zlasti liberalcev, ki so izšli iz volitev popolnoma decimirani in kot politični faktor ne prihajajo več v poštev. Mnogo pa so škodovali delavski stranki s svojimi kandidaturami, ker so s tem povzročili razcep opozicijskih glasov in tako pripomogli k zmagi konservativcev. Računajo, da je delavska stranka zaradi tega izgubila po nepotrebnem okrog 20 mandatov. Volitve so potekle v redu in miru. Tudi pri manifestacijah, ki so se po objavi rezultatov vršile v raznih mestih, ni prišlo nikjer do kakih izgredov. Volilna udeležba je bila podpovprečna. Gibala se je med 60 in 70 odstotki. Ženske so se pri teh volitvah slabo odreza le. Razen treh so propadli vsi ženski kandidati. Izmed članov vlade so že izvoljeni ministrski predsednik Baldwin, ki ni imel protikandidata in je bila njegova izvolitev proglašena brez volitev, dalje zunanji minister Samuel Hoare, finančni minister Neuviile Chamberlain, minister za dominione Robert Thomas, minister za narodno zdravje sir Kingsley Wood, minister brez portfelja Percy, minister za Društvo narodov Eden, notranji minister John Simon, prosvetni minister Oliver Staniey in državni podtajnik za domi-nijone lord Stanley. Namestnik ministrskega predsednic ka Ramsav MacDonald je doživel poraz. Kandidiral je v delavskem sredi* šču Seaham. Ponujali so mu sicer si* guren okraj, vendar pa je to odklonil in šel v borbo, v kateri je častno pod= legel. Dobil je 17.882 glasov, dočim je njegov protikandidat delavske stranke dobil 38.380 glasov. Ob povratku v Londan je izjavil MacDonald novinar* jem: Borba je bila zelo ostra. Zastavil sem vse svoje sile. Vidim pa, da sem postal nezmožen starec in moja edina želja je, da se mirno naspim. Napravil je vtis popolnoma izčrpanega človeka. Tudi izvolitev kmetijskega ministra llcliota je še dvomljiva. Vodja angleških komunistov Politt je propadel. Kandidiral je v okraju Ronda, a ni dosegel niti ene petine gla* sov svojega protikandidata iz vrst kon* servativne stranke. Med drugimi znanimi angleškimi po* litiki so zopet izvoljeni Lloyd George, bivši vodja delavske stranke Lansburv, Thomas Šmith, lady Astor, novi vod* ja delavske stranke major Attlee. Pro* padel je tudi Macdonaldov sin. Bivši minister delavske stranke Edison je ostal x 975 glasovi v manjšini proti konzervativnemu kandidatu. Začasni ko&£ni rezultat London, 15. novembra ob 21. b. Zvečer je bil objavljen naslednji začasni rezultat včerajšnjih volitev: Izmed 615 volilnih okrožij so dosedaj znani rezultati iz 597 okrožij. V teh okrožjih so dobile vladne stranke skupno 420, opozicijske stranke pa 177 mandatov. Konzervativna stranka sama ima 369 man. sto mandatov, vendar jih je dobila vsčr — Macdonald je propadel itieiia situacija Naredita skupščina bo svoje delo nadaljevala šele v deeemta — Proračunska razprava — Seja kluba JRZ — ^ohorci — Easkol v srbijanski združeni opozicij Beograd, 15. novembra, p. Včeraj so bile seje Narodne skupščine odgodene za nedoločen čas in večina poslancev je odpotovala iz Beograda. Po razburljivih dogodkih zadnjih dni je v skupščini zopet zavladal mir in glavni predmet razgovorov je, kdaj se bo parlament zopet sestal. Verjetno je, da bodo odbori, ki so prevzeli predložene zakonske predloge, zlasti trgovinski zakon, zadružni zakon in zakon o prekrških, potrebovali več časa za svoje delo in da se bo zasedanje Narodne skupščine zato nadaljevalo šele v prvi polovici decembra. Izjemo tvori le formalna seja, ki se mora vršiti zaradi državnega proračuna. Po ustavi mora namreč vlada do 20. novembra predložiti Narodni skupščini državni proračun, Tozadevni ukaz mora biti objavljen v ples numu Narodne skupščine, ki nato proračunski predlog odkaže finančnemu odboru. Po dosedanji praksi se 20. novembra vsakega leta skupščini predloži samo proračunski ukaz z zaključnimi številkami, dočim se podrobni proračunski predlog dostavlja navadna nekaj pozneje. Strogo vzeto torej ni potrebno, da se skupščina sestane 20. novembra temveč šele takrat kadar je podrobni proračunski predlog dejansko pred- obsuli čsl. državljane in češko manjšino v Voliniji s šikanami. na Tešinsko pa so pošiljali emisarje, da sejejo nemir. Med slednjimi sta se zlasti odlikovala konzula v Moravski Ostravi, ki sta prelomila vse običaje, ki se jih mora strogo držati konzularni zastopnik v tuji državi. Na praško zahtevo, naj varšavska vlada odpokliče konzula Klotza, je Varšava brutalno odgovorila z odtegnitvijo eksekvatura dvema čsl. konzuloma. ki sta svoj posel vršila v redu in strogo v skladu z mednarodnimi običaji. S to brezobzirnostjo je nastal položaj, iz katerega sedaj ni drugega izhoda, kakor mednarodno razsodišče, ako varšavska vlada še vsaj v zadnjem hipu oendarle ne pristane na to- da se vprašanje obravnava v okvira čsl. — poljske pogodbe- Medtem pa traja dalje zlonamerna gonja zoler. Češkoslovaško, kajti službena Poljska se očivid-no ne zaveda, da opravlja svoj razdirajoči posel v interesu, morda celo narav-©o&t £0 naročilu Berlina, , ložen, ker finančni odbor s svojim delom preje niti pričeti ne more. Zato je mogoče, da se bo tudi formalno potrebna seja Narodne skupščine zaradi izročitve proračuna finančnemu odboru vršila šele v začetku decembra. Kako bo poteklo nadaljnje zasedanje Narodne skupščine v decembru in januarju, se ne da reči. Razprava o proračunu se v plenumu Narodne skupščine vsekakor ne bo pričela pred februarjem. Morebitno intenzivnejše delovanje Narodne skupščine v zimskih mesecih je odvisno od gradiva, ki ga bo vlada predložila, in od presojanja celokupne parlamentarne situacije s strani vlade. Ker je sedaj vladna večina zasigurana, naznanjajo iz krogov JRZ, da bodo kmalu predloženi politični zakoni in tudi konkor-dat. Danes se je vršila še kratka seja Kluba JRZ in poslanci so dobili navodila za svoje delo med narodom. Obvezali so se, da bodo v svojih srezih takoj sklicali sestanke, da razložijo politiko vlade in JRZ. Posebej so dobili še pooblastila, da energično posežejo v organizacijsko delo JRTZ ter v najožjem kontaktu z lokalnimi pristaši JRZ na terenu izvedejo formiranje strankinih odborov, odnosno, kjer taki odbori že ob* stojajo, poskrbe za čim večji vpis novega članstva in eventualno pregrupacijo teh od* I borov. Končno se je na seji ponovno razpravljalo o možnosti revizije uredbe o zaščiti kmeta in je bila stvar izročena odboru 45 poslancev, kji naj v prihodnjih mesecih proučijo problem in konkretizirajo predloge, ki bodo predloženi v tem pogledu kraljevski vladi. Predsednik JRZ g. 'Aca Stanojevič je da. nes konferiral z nekaterimi radikalskitni prvaki in sta ga med drugim obiskala tudi ministra gg. Komnenovič in Djuro Jan-kovič ter mnogo radikalskih poslancev. V Narodni skupščini se je vršila seja ožjega odbora senatorjev in poslancev pristašev jugoslovenske fronte (pohorcev). Izdelan je bil načrt za akcijo v Srbiji, ki se bo pričela z veliko konferenco v Vrnjački banji. Razkol v srbiianskem delu združene opozicije je popoln Skupina Ljuba Da-vidoviča je danes izdala javno pismo svo-jVn prijateljem, v katerem jih poziva, da bojkotirajo sb^d. ki ga skl:cuie za 17- t m Dragoljub Jovanovič v Leskovcu pod firmo združene opozicije. datov In s tem sama skoro dvetretjinsko večino v spoanji zbornici, delavska stran, ka kot najmočnejša opozicijska skupina pa ima 153 mandatov. Ostali rezultati bodo znanj še le v teku jutrišnjega dne, nekateri pa celo še pozneje, vendar slike ne morejo več spremeniti. Prvi komentarji angleških listov London, 15. novembra. AA Konservativni listi izražajo danes svojo radost spričo volilne zmage. »Times« ugotavljajo po objektivnih ugotovitvah rezultatov, da so se vrste laburistične stranke in sicer znatno ojačilc, da pa vendar ne more biti nikakega dvoma o veliki zmagi vlade. Važno pa je, da vlada v vseh strankarskih krogih popolno soglasje o angleški zunanji politiki in celo o nekaterih notranje—političnih vprašanjih. Če se to vpošteva, se lahko ugotovi, da v angleškem političnem življenju ni pričakovati nikakih bistvenih sprememb. Posebno pa so lahko zadovoljni odgovorni zunanjepolitični faktorji, ker je ves narod odobril njihovo dosedanje delo. >Daily Mail« z obžalovanjem ugotavlja znatno ojačenje delavske stranke in o*laii-ljenje konservativcev v nekaterih volilnih okrožjih. Delavski »Daily Herald«: je prav tako zadovoljen z rezultati volitev in naglasa, da končni rezultati prav za prav še niso znani, Toda sedaj ni več važen končni izid volitev. Vsakdo mora ugotoviti, da se je britanski delavski pokret ojačil po porazu, ki ga je doživel pri volitvah 1931 leta. Francoski odmevi Pariz, 15. novembra. 'AA. Francoski tisk je objavil davi svoje prve komentarje o angleških volitvah. Listi izražajo zadoščenje, da si je angleška vlada zagotovila večino v parlamentu. A tudi levičarski tisk je zadovoljen z uspehi laburistične stranke. Glavno glasilo socialistov pravi, da se je delavski pokret v zadnjem času sploh zelo ojačil. Vendar njegov uspeh v AnglL ji ni bil tolikšen, kakor se je pričakovalo pred dogodki v Ženevi, ki jih je znak vlada zelo izkoristiti za svojo volilno kampanjo. Po poslednjih podatkih je pričakovati, da bo imela delavska stranka do 2Heh>. s kamero se nato vrne v domovino. Nesreča na Renu Berlin, 15. novembra. AA. Iz Hamborna poročajo, da sta na Renu trčili francoska ladja »Infant« in nemška ladja »Eme*-^InfanU se je potopil v iq minutak Prepoved uvoza iz Italije V ponedeljek stopijo sankcije v veljavo tudi za našo državo — Izvoz v Italijo bo še nadalje mogoč Beograd, 15. novembra. AA. Ministrski svet je s sklepom št. 2.760 od 15. novembra 1935 odredil glede izmenjave blaga sankcije proti Italiji. Naša država jih odreja na podlagi sklepa koordinacijskega odbora Društva narodov^ ki jih je ta predpisal na podlagi čl. 16 pakta Društva narodov kot predloge št. 3 in 4. Z navedenim sklepom prepoveduje ministrski svet z 18. novembrom t. 1. uvoz vsega blaga h Italije in njenih kolonij. Od te prepovedi je izvzeto a) zlato in srebro v palicah in denarju, b) knjige, časopisi, periodične publikacije, karte m kartografska dela, muzikaire. Od uvozne prepovedi ie izvzeto tudi italijansko b'ago. ki je bilo v celoti plačano pred 19. oktobrom L I. in b^eo na potu, ki pa mora biti uvoženo najdlje do 18. de-oembra t. !. Od uvozne orepovedi je prav taJko izvzeta redna prtljaga potnikov. ^ Izvoz, za katerega se zanima k> nnši izvozniki, ostane popolnoma prost. Izvzeto je samo gotovo blago, kakor n. pr. vprežna živina, boksit in i^craa ž?!ozna ruda in staro železo. Tudi od te prepovedi so izvzete pošiljatve na r>otu, ki bodo lahko zapustile našo državo do vključno 18. decembra 1935. S predponi št. 5 je koordinacijski odbor določM za drav, ki sodelujejo pri sankcijah, kompenzacije za morebitno škodo. Kraljevska vla^a jf uredba vse potrebno, da dobi za našo državo vse mogoče komrvenziaclie kot odškodnino Ta izgube, ki bi jih utrpela zaradi izvedbe teh izjemnih okrenov. Ukinjen klirinški promet Beograd, 15. novembra. AA. V soglasju s sklepom Društva narodov, odbor 18., ki predvideva izvedbo gotovih trgovskih ukrepov proti vladi kraljevine Italije, v skladu s čl. 16 pakta, je finančni minister izdal sklep* št. 10 084 od 15. t. m., naj se z 18. novembrom t. L kliring z Italijo za. časno ustavi (suspendira). Zaradi tega) se bodo sprejemala vplačila v zbiralni račun Narodne banke v Rimu samo do 17- novembra vključno Izvozniki se radi tega opo. zarjajo. da lahko izvažajo v bodoče blago v Italijo samo proti gotovini, opravičevanje potrdil o zavarovanju valute oz. izvoza v Italijo pa se v bodoče ne bo opravljalo več z vplačilom v italijanski kliring kai kor doslej. (Iz narodne banke kraljevine Jugoslavije). Konferenca v zunanjem ministrstvu Beograd, 15. novembra AA. Danes pred-pcldne se je pod predsedstvom dr. Milana Stojadtaoviča, predsednika vlade in zunanjega ministra, vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri so razpravljali o izvajanju sankcij proti Italiji v zvezi s sklepi, ki jih je sprejelo DN na podlagi obstoječih obveznosti iz čl. 16 pakta, in o kompenzacijah, ki jih je treba zahtevati za našo diržavo zaradi škode, ki jo bo imela zaradi izvajanja s-ankcij. Konference so se udeležili dr. MMan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, Dušan Letioa, finančni minister, dr. Milan ftadcsavljevič, (tu verne r Narodne banke, V Ladislav Mar-tinac. pomočnik zunanjega ministra, MAli-voje Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Lazarevič, načelnik konzularnogospodarskega oddelka zunanjega ministra, dr. Milan Protič, gene rahli ravnatelj Narodne banke in dr. Sto-jjan Gavrilovič, šef odseka za DN. Ljubljanski mestni svet Samostojni predlogi in interpelacije — Mestna prodajalna električnih potrebščin — Uvoznina in trošarina — Krošnjarstvo z manuSakturnim blagom Ljubljana, 15. novembra. Včeraj prekinjena seja mestnega sveta «e je danes ob 5. popoldne nadaljevala. Po določenem dnevnem redu bi bil moral mestna svet razpravljati najprej o pravil* niku za vzdrževanje in napravo hodnikov v območju mestne občine. Ker pa so osnus tek tega pravilnika razdelili članom mestnega sveta šele včeraj, je bik razprava o tem predmetu odložena na prihodnjo sejo. Župan dr. Ravnihar je sporočil obvestilo gradbenega ministrstva, da je proračun ;ia tlakovanje tramvajskega pasu na šcntvi* ški cesti znižan od 775.000 na 73S.OOO Din, da pa zahteva ministrstvo plačilo v pol= letnih obrokih po 150.000 Din namesto po 100.000 Din, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Po kratki izjavi predsednika Malo-železniške družbe dr. Fetticha je občinski svet pristal na predlog gradbenega ministrstva. Mestni svet je na predlog personalno-pravnega odbora rešil še nekaj prošenj za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo, nakar so prišli na dnevni red samostoj* ni predlogi in interpelacije. M. s. Soss je vložil samostojni predlog, naj mestna občina poskrbi, da bo poštna uprava uvedla za vse dele povečane Ljubljane enake znižane pristojbine, kakor veljajo za mesto. Podžupan Jarc je predložil samostojni predlog glede ženskega strokovnega in gospodinjskega šolstva v Ljubljani. Po letos« nii statistiki je na ljubljanskih srednjih šo* lah 3.340 dijakov in 2.164 dijakinj, torej približno 60% dijakov m 40% dij-akinj, dočim je pred 7 leti znašalo to razmerje 71.5 in 285 odstotkov. Razmerje učencev in učenk na meščanskih šolah je 55:45. Na dvorazredni trgovski šoli je 40% učenk, na Trgovski akademiji pa 50%. Odstotek de* klet pa leto za letom pada na Srednji tehnični šoli, kjer je le 150 dijakinj. Mestno načelstvo naj zbere materijal. iz katerega bo razvidno sedanje mizerno stanje ženskega strokovnega in gospodinjskega šolstva, in naj ukrene vse potrebno pri državi in banovini za ustanovitev obrtnih in gospodinjskih šol. Predlog je župan odkazal kulturnemu oddelku. M. s. Tavčar in Kosem sta interpelirala glede nevarnosti, da se pomakne Ljubljana iz prvega v drugi draginjski razred. Predsedstvo mestne občine naj prepreči to namero, če dejansko obstoja. Interpelacija mestnih svet. Ludvika, Ambrožiča in Mraka obravnava isto zadevo in vsebuje enako zahtevo. Na obe interpelaciji je odgovoril župan dr. Ravnihar, da je tudi on slišal nekaj o tem, vendar da na merodajnih mes stih ni ničesar o tem znano. Slišal je le, da se v Beogradu razunišljuje o neki reviziji draginjskih razredov, g. ban dravske bano« vine. na katerega se je v tem oziru obrnil, je zagotovil, da mu o tem ni ničesar znanega. Interpelacija mestnega svet. Rupnika graja, da se znižanje najemnin v mestnih hišah še ni izvedlo. Zastopnik odbora za upravo mestnih hiš, m. s. Lombar, je sporočil, da je upravni odbor v načelu že sklenil znižanje za povprečno 10 odstotkov. Interpelacija m. s. Lombarja vprašuje, kake korake je podvzelo mestno poglavarstvo za sanacijo Mestne hranilnice Župan dr. Ravnihar je odgovoril, da je tudi osebno interveniral v Beogradu za posojilo 35 milijonov, ki ga je Hipotekama banka tudi že dovolila. Kasneje pa je ta izjavila, da ne more realizirati toliko denarja, nego da bi dala 1« 15 milijonov v gotovini, drugo pa v mestnih obligacijah. Pogajanja se nadaljujejo. Kar se tiče še neplačanih anuitet, ima mestna občina pri hranilnici zamrznje- no dobroimetje, ki je višje kakor so njeni zastanki pri tem zavodu. Vršijo se pogajanja, kako bi se ta zadeva sporazumno z iMestno hranilnico rešila. M. s. Soss je vprašal, zakaj se niso znižale mestne uvoznine in trošarine, kakor je bilo obljubljeno pri proračunski razpravi. Župan je odvrnil, da as e je večina mestnega sveta res izrekla za to, da se trošarine in uvoznine znižajo, če se bo pokazal ugoden finančni efekt novega proračuna. Vpoštevati pa je treba, da so n. pr. hišni posestniki v zaostanku pri mestnih davščinah za 1,500.000 Din. okoliške občine pa pri vodarini za nad 700.000 Din. Res je, da so se z novimi uvozninami in trošarinami zvišali nekoliko dohodki, vendar pa ne toliko, kakor se je pričakovalo. Župan dr. Ravnihar je nadalje prečita! m. s. interpelacijo Sos>sa, kaj je s sklenjenim ukinjenjem mestne prodajalne elektr. predmetov. Župan je prečital uradno poroč. mestne elektrarne, da je mest. elektrarna že od svojega početka prodajala žarnice, vendar pi ni imela svojega lokala. Na prodajo žarnic je imela celo monopol. Prodajalno električnih predmetov je otvorila, da regu» lira cene, in tudi zato, da se prodaja blago, ki je v skladu s predpisi. Mestna prodajalna električnih predmetov je prinesla mestni občini žc 1,340.000 Din dobička, ra* zen tega pa prodaja občini potrebščine po znižani ceni. Z njeno ukinitvijo bi bili oškodovani tudi konzumenti, ker bi cene gotovo poskočile. M. s. Soss je pripomnil, da prodajalna ne more biti aktivna. Njegovemu mnenju se je pridružil m. s. Košak. M. s. Rupnik je v imenu upravnega odbora mestne elektrarne izjavil, da elektrarna na prodaji luksuznih predmetov ni intere-sirana. Kar se pa tiče žarnic, motorjev in aparatov, ki jih mora mestna elektrarna zamenjavati strankam bi bili konsumenti preveč oškodovani z ukinitvijo prodajalne, Prodajalna ni pasivna in celo v sedanji krizi nosi 9000 Din dobička na leto. M. s. Soss je nadalje interpeliral župana, kaj namerava ukreniti za omejitev nezakonitega krošnjarstva z manufakturnim bla* gom, ki se čedalje bolj širi. Župan je od* govoril, da je bil že pod prejšnjim županom dr. Pucem nastavljen poseben mestni uslužbenec za preganjanje nezakonitega krošnjarstva, sam pa je določil v ta namen še dva mestna uslužbenca. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je župan zaključil javno sejo, ki ji je nato sledila še tajna. Mir v Kairu Kairo, 15. novembna d. Položaj je slej ko prej zelo napet, čeprav je potekel današnji dan v popolnem miru Po mestu se še vedno vozijo oddelki vojaštva na tovornih avtomobilih. Iz bojazni pred novimi izgredi so vse visoke šole za teden dni zaprte, nocojšnjemu pogrebu žrtev nemirov pa so smeli prisostvovati samo sorodniki padlih in omejeno število osebnih prijateljev. Vlada je vsekakor gospodar položa. ja in tudi ne misli odstopiti- Danes je bil objavljen ukaz, ki pooblašča notranjega ministra, da od 15. novembra do 6. decembra lahko prepove vsak list. ki bi objavljal lažne ali vznemerljive vesti- Filipini — samostojna republika , Manila, 15. novembra. AA. V&s narod js z velikim navdušenjem proslavil ustanovitev samostojne filipinske republike Bivši generalni guverner Franc Murfy je odložil svoje funkcije visokega komisarja v prisotnosti prvega predsednika republike Man H a T&zona in pcHlpredisednika Zedinje-nih držav Girnerja. Beležke Skupna večerja poslancev vladne večine V sredo zvečer je priredilo predsedstvo kluba JRZ slavnostni banket v restavraciji »Astronomija.« Navzoč je bil tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z ministri Jankovičem, dr. Miškulinom, Sto* šovičem ki dr. Kaludjerčičem. V imenu po« slancev je pozdravil predsednika dr. Sto-jadinoviča nar. posl. Stevan Jankovič, ki je izjavil, da bodo poslanci JRZ tudi v bodoče ostali zvesti vladi ter jo podpirali pri njenem odgovornem delu. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je v svojem govoru m. dr. dejal: »Želim se vam zahvaliti za zaupanje, ki ste mi ga izkazali v Narodni skupščini. Danes je eden od tistih dni, ko si lahko mi iz večinskega kluba in kluba JRZ vedrega čela in dvignjennih glav pogledamo iz oči v oči kot ljudje, ki so izvojevali kljub težki borbi polno zmago Niste se ustrašili raznih pretenj, niste podlegli intrigam, niti niste verovali v klevete za katere ni bilo mesta v Narodni skupščini in katerih epilog se bo mogel odigrati pred rednim sodiščem. Pokazali ste, da smo enotni, vsi prežeti istega mišljenja in prepričanja. Prepričan sem, da bodo rezultati današnje seje koristni za razvoj našega bodočega politič* nega življenja. Mi smo sedaj šele na pri« četku svojega dela in upam, da bomo to delo tudi tako dovršili, kakor smo ga pričeli.« Za predsednikom dr. Stojadinovičem je izrekla še cela vrsta narodnih poslancev JRZ svoje čestitke in napitnice. Nezadovoljni „Obzor" V Beogradu izhajajoči tednik »Narod«, ki velja kot glasilo g. Ljube Davidoviča je objavil v zadnjih številkah nekaj člankov ,v katerih kritizira izjave posameznih voditeljev hrvatskega dela združene opozicije. S tem pisanjem pa očividno ni zadovoljen zagrebški »Obzor«, ki ugotavlja, da je »Narod« pričel z nepotrebnimi polemikami, »ki prav gotovo ne koristijo združeni opoziciji. »Narod« objavlja raz. ne članke v katerih objavlja misli, ki niso bile sprejete od celokupne združene opozicije. Do sedaj še sploh ni bilo konkreti- Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gatenju, prinaša uporaba FRANZ-JOSEFOVE grenčice prijetno olajšanje. Poneverbe pri carinarnici Bivši uradnik ljubljanske carinarnice Franjo Dubravič, ki je poneveril okrog 400.000 Din, pred sodiščem zirano končno stališče izvenparlainentarne opozicije o notranji ureditvi države- Potrebno bi bilo. da se o vseh teh vprašanjih ne polemizira javno, nego da se vse te zadeve razčistijo najpreje med voditelji združene opozicije«. Nasvet starine »Obzora« je gotovo zelo pameten, samo pozablja pri tem, da so imeli voditelji združene opozicije že do. volj časa, da se pogovore med seboj o svojih načrtih ter jih že enkrat povedo javnosti, ki bi po vseh napovedih in obetih že tudi rada slišala kako stvarno besedo. Naskok na obrtniško organizacijo g. Pičmana Zagrebški »Jutarnji List« poroča iz Ljubljane, kjer ima dopisnika v vrstah JRZ: »Pod bivšim režimom je hila najmočnejša obrtniška organizacija Pičmanovo Društvo jugoslovanskih obrtnikov, ki je imelo v programu ustanovitev posebne obrtne zbornice v Ljubljani in izločitev obrtništva iz delokroga sedanje zbornice TOI- V to organizacijo je vstopile tudi okrog 8.000 obrtnikov, članov razpuščene Obrtne zveze, ki je bila ideološko pod vplivom dr. Korošca. Že prej in posebno pod novim režimom se je pokazalo, da predsednik Pičman simpatizira z JNS. zato je sedaj članstvo zahtevalo, da poda ostavko in da dobi organizacija novo vodstvo. Zagrozilo je, da bo v drugačnem primeru iz. stopilo iz organizacije.« O ženski volilni pravici Bivši minister in starosta krščanskih socialistov g. Jože Gostinčar je napisal v »Delavski Pravici« daljši članek o potrebi, da se prizma ženam aktivna in pasivna volilna pravica. Med drugim zagovarja to potrebo s sledečimi ugotovitvami: »Današnja demokracija in z njo parla, mentarizam je na tleh- Razni diktatorji, ki vznemirjajo svet in tlačijo lastne naro. de, ne upoštevajo ljudske volje. Vodijo vse po svoji ljubi volji, notranjo in zuna. njo politiko držav. Parlamentarne volitve so ali imenovanje poslancev ali pa falzifi-kati. Parlamentarci so podobni četi ko. štrunov, ki išče soli. Volja diktatorjev je volja »ljudskih zaupnikov«. Ni torej čud. no, da dvigajo ženske svoje glasove. Tu je res treba povsod temeljitih izjprememb in reda, ako hočemo, da se vsaj razmere v Evropi izboljšajo. Morda bi v tem oziru ženska volilna oravica prinesla kaj boljšega«. Občinske volitve v Kninu V nedeljo 24. novembra bodo občinske volitve v Kninu. Prijavljeni sta dve listi, zemljoradniška in JRZ. Za zemljoradniško listo bodo šli tudi pristaši dr. Mačka.Knin. ska občina ima 6000 volilcev in bo voljenih 36 občinskih odbornikov. Ljubljana, 15. novembra. Danes ob 16. se je vršila pred malim senatom obravnava o velikih poneverbah pri ljubljanski carinarnici, ki jih je zagrešil 39-letni carinski uradnik Fran Dubravič. po nodu iz Podgrada v Istri, pristojen v Ljubljano, kjer se je tudi oženil in si pre petimi leti v Mariborski ulici sezida i lep dem. Malo razpravno dvorano so napolnili predvsem uradniki carinske in finančne stroke, trgovci in ljudje, ki imajo z državnimi financami poslovnega opravka. Senatu je predsedova' s. o. s. Ivan Kralj, kot sodnika sta fungirala Fran Orožen in Fran Go* rečan. Obtožbo je zastopal državni tožilec Branko Goslar, državno pravobranilstvo dr. Koželj, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Ivo Česnik. Kaj pravi obtožnica Obtoženca so dolgi meseci preiskovalnega zapora vidno potrLi. Po opravljenih formalnostih je državni tožilec prcč-ital kratko obtožnico, ki navaja, da je Dubravič kot ekonom glavne carinarnice v Ljubljani od poverjene mu imovine porabil zase razne zneske, ki jih je centralna carinika bla. gajna nakazala za razne ljubljanske tvrdke. ki so carinarnici dobavljale različno blago. Tako si je Dubravič pridržal 32-791.60 Din. nakazanih mestni elektrarni. 11.496.75 Din za Bonačevo trgovino s papirjem. 5.284 Din za trgovino s kurivom Dominika Cebina, 2.690.50 Din za Bonačevo knjigoveznico. 11.379.50 Din za tvrdko J. Pogačnik 1-601 Din za Urban-čevo veletrgovino in še nekaj manjših zneskov, nakaznicah za tvrdke Merhar, Snoj, Prelog in Kolar. Od denarja, nakazanega raznim dobaviteljem za obmejne carinarnice, si je prilastil 6.771.50 Din, za nagrade preglednicam pri obmejnih carinarnicah 2.643-79 Din, od izkupička za prodane uradne publikacije 10.701 Din, od izkupička za prodani stari računski arhiv 2340.25 Din, od izkupička za takse za žigosanje kart od davčne uprave Maribor-okolica in Brežice 100 Din. Najtežjo postavko ▼ obtožnici pa tvori vsekakor izkupiček za 6118 komadov pro. danih markic za žigosanje igralnih kart ;n domine, ki ga je poneveril ▼ znesku 305.900 Din. Razen tega je Dubravič s kemičnim črnilom ponarejal skladiščne knjige in je tako zakravil zločin uradne poneverbe in zločin zoper službeno dolžnost. Med razlogi navaja obtožnica, da je Dubravič kot carinik pri glavni carinarnici v Ljubljani vodil denarni promet in to za- j upno službo zlorabil. Poneverbo denarja za markice je spretno maskiral s tem, da je na umeten način potvarjal skladiščne knjige. V celoti je poneveril 396.633 Din. Na koncu obtožnica ugotavlja, da je temeljito izvedena uradna revizija pokazala, da je Dubravič že leta 1931. zašel na kriva pota, e je svoje denarne obveznosti le v manjšem obsegu kril pač pa je razsipno živel in denar lahkomiselno zapravljal. Priznanje obtoženca Ko je po prečitanju obtožnice predsednik začel zasliševati obtoženca in ga vprašal. ali se čuti krivega, je Dubravič s tihim glasom, a jasno in odločno priznal: — Kriv sem... Da. kar se tiče vsot, v celem obsegu obtožnice. Za tem je Dubravič široko in živo opisal svojo življenjsko pot. Po prevratu se je znašel v Ljubljani brez vsega in prišel v hišo svoje žene. Potem je v Zagrebu nekaj časa študiral pravo in napravil tudi prvi državni izpit a ker mu je manjkalo sredstev, da bi ostal na univerzi se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil najprej nameščen za skromno plačo pri emigrantskem uradu, nato pa je stopil v 6lužbo pri policijski upravi- Takrat je imel mesečne plače 1200 kron. Pozneje sem prišel v carino. Že takrat sem po malem lezel v dolgove, je pripovedoval. Skrbeti sem moral za_ brate in sestre, pozneje pa nekaj časa še za starše, ki so pribežalii iz zasedenega ozemlja. Oče, ki je bil v Italiji notar, tu dolgo j ni mogel dobiti nobenega mesta. i — Koliko pa ste imeli takrat dolgov? ga l je vprašal predsednik. Dubravič je pojasnil, da ne more povedati točne številke, a gotovo je, da je bil že takrat dolžan kakšnih 50.000 aii pa morda 70.000 Din. Ko je sezidal hišo, je dolg narasel na okrog 400-000 Din. zgradba sama je bila komaj nekaj več vredna. Potem so prišle stiske z odplačevanjem amortizacijskih obrokov. Plače so se medtem nekajkrat znižale, dijete. ki so mu donaša-le lep dohodek, so bile ukinjene, davki so rasli. — Tako nisem mogel °e naprej ne nazaj, je pripovedoval. Zmercm bolj tem lezel v dolgove. Nervoza, brezupna borba z obroki in termini me je na koncu pri_ pravila do tega, da sem segel ▼ blagajno in si začel izposojati od državnega denarja. Izpočetka sem lahko še vsote vsakega prvega vrajal, nazadnje pa ni bilo več pomočil Hiša je bila dozidana leta 1930_ iz blagajne pa sem začel jemati proti koncu leta 1931. Zasliševanje prič Po kratkem tntermezzu z državnim tožilcem, ki je obtoženca vprašal, koliko od poneverjenih stotisočakov je zapravil m izletih in v veselih družbah, predsednik preše] na razpravo o pasameznih postavkah- Revizijo ie bil svoj čas odredil ^ šef carinskega odseka finančne direkcije Vuk-mirovič. v komisiji, ki je nepretrgoma poslovala mesec dni, pa je bil tudi carinski uradnik Živoj Jovanovič, ki je nato kot priča pojasnil, kako je bila izvršena uradna in temeljita revizija obtoženčevega poslovanja. Priča dr. Mila vee. predsednik Pokojninskega zavoda, je poudarjal, da je bil Dubravič živčno bolan in razburljiv. Navedel je več primerov o obtoženčevi redodarao-6ti, kako je otrokem delil denar, tudi vee. je vsote. Predsednik je nato začel čitatf razne zapisnike o zasl-šanju 32 prič, ki so podale mnoge zanrnivosti o obtoženčevem zasebnem življenju. Neka priča je povedala, kako sta se vozila z avtom po Gorenjskem. Pod Šmarno goro je obtoženec delil otrokom kovače. Dubravičevo razsipno življenje Branilec dr. Ivo Česnik je nato predlagal, naj obtoženca preiščejo psihiatri, čeč da je obtoženec dedno obremenjen, čemur pa se je državni tožilec Branko Goslar protivil in predlagal izvedbo raznih dokazov, zlasti o tem. kako je obtoženec z avtomobilskimi izleti zapravljal po Gorenjskem denar- Lani je zapravil s takimi izleti okoli 30.000 Din. Letos januarja je napravil avtomobilsko vožnjo iz Ljubljane proti Kranju. Že v Mednem je obdaroval dve deUeti- Šoferju pa je ostal dolžan 3.200 Din za vožnje, pa tudi pozneje je delal izlete, pri katerih je trošil _ ogromne vsote. Natakarjem je dajal napitnine po Din i00. Stalen gost je bil v nebotičniku, kjer je potrošil eno noč do 1000 Din. Izdajal je velike vsote za cigarete in cvetlice Še pred aretacijo je napravil drag izlet na Gorenjsko. Obtoženec je za zgradbo cerkve pri sv. Krištofu izdal kot darilo 10.000 Din (Začudenje med publiko). Zanimivo je, da sta dva obtoženčeva brata izvršila samomor. Priče Josip Nach-tigal, lastnik tvrdke I. Mihelič in drug, ki je izvrševala razna instalacijska dela v obtoženčevi hiši, je prav drastično pripovedoval, kako bogato je Dubravič obdaroval tvrdkine uslužbence, ki so bili pri njem zaposleni. Izdal je gotovo nad 10 000 Din monterjem in delavcem, a tvrdki dolg? 15-000 Din ni plačal.« Razprava preložena Senat se je nato umaknil v posvetovalnico. Po kratkem posvetovanju je predsednik objavil sklep, da se pripuste dokazi in da psihiatri preiščejo obtoženčevo duševno stanje. Izvede io se pa tudi dokazi. ki jih je danes predložil državni tožilec. Razprava je bila -t-**- preložena na nedoločen čas. Zopet pogrešana letalka Rlo de Janeiro, 15. novembra. AA Od včeraj poPoidne ni nikakih vesti o Ictal-ki Jean: Baiten, ki je izginila na p oh tu Iz Port Natala v Rio rte- J neiro. Davi je odposlalo vrhovno letalsko poveljstvo estkadrilo letal, da iščejo pogumno letalko. Civilna letala preiskujejo obalo. Velika kneginja Anastazija umrla Pariz 15. novembra AA- V Antibesu je danes umrla v starosti 67 let velika kneginja Anastazija, vdova velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in sestra italijanske kraljice Jelene. Italijanski kralj Viktor Emanuel je proglasil 21 dnevno dvorno žalovanje- Herriot pride v Beograd in Bukarešto Beograd, 15. novembra, o. Francoski minister brez portfelja Herriot namerava meseca decembra obiskati Beograd in Bukarešto, kjer se bo sestal z jugoslovanskimi in rumunskimi merodajnimi politiki. V krogih Male antante pripisujejo njegovemu posetu v obeh balkanskih prestolnicah velik p«men. Visoko odlikovanje primarija dr. Lavriča Beograd, lj novembra, p. »Službene No* vine« objavljajo ukaz, s katerim se odlikuje v dokaz kraljevske naklonjenosti z redom sv. Save III. stopnje dr Božidar Lavrič, šef kirurškega oddelka državne bolnice v Ljubljani. (Kakor znano je primarij dr. Lavrič bil ponovno kot kirurg konzultiran od blagopokojnega kralja Aleksandra. nedavno pa je operiral Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Primarij dr. Lavrič uživa posebno zaupanje na kraljevskem dvoru in ukaz o visokem odlikovanju daje temu posebnega izraza Op. ur-). Izdaja telefonskih imenikov Beograd, 15. novembra. AA. Slu®beno se obavlja: Z odlokom ministra za pošto, br-zoja>v ;n telefon je izključno pravico za na-tisk telefonskih imenikov aa Jeto 1936, 1937 in 1938 za vso držav0 dobilo Jugoslovansko novinarsko u druženje, sekcija Beograd. Zato ministrstvo za poš*o, brzojav in telefon leta 193«, 1937 in 1938 ne bo izdalo telefonskih imenikov in jih tudi nihče drugi nima pravice izdajati. Pogreb dr« Radonicica Zagreb, 15. novembra, o. Dopoldne je M' pogreb pokojnega profesorja na medicin, ski fakulteti v Zagrebu dr. Karla Radoni-čiča, ki ga je Nj. Vel. kraljica Marija imenovala za zdravstvenega svetnika kraljeve rodbine imenovanje pa je prejel, ko je že izdihnil.' Sedaj je Nj. Vel- kraljica Ma. rija poslala velik venec na njegov grob. Pri pogrebu jo je zastopala dvorna dam* ga. šverljugova. Nadalje so se pogreba udeležili komandant IV. armije general Jurišič z ostalimi general^ rektor vseuči-lišia dr. Hondl, vseučiliški profesorji, zastopniki Akademije znanosti in umetnosti, ban dr. Kostrenčič, zastopniki Zdravniške zbornice, Bokeljske mornarice in drugi. Krsto s truplom so prepeljali na kolodvor, odkoder je bilo z vlakom odposlano ▼ Split. Pokojnika bodo pokopali v njegovi rodni vasi Dobroti v Boki Kotorski Match Aljehin - Euwe Amsterdam. 15. novembra AA. 19. partija za svetovno šahovsko prvenstvo je bila po 40. potezi prekinjena. Aliehin bo. kakor vsi kaže, gladko zmagal. Dunajsko nogometno prvenstvo Dunaj, 15. novembra w. Danes &o se odigrale tri prvenstvene tekme, na katerih &o moštva pokazala večinoma zeLo slabo igro. Tekmi Lribertas : FAC in Hakoah : BAC sta ostali z 2 : 2, odnosno 0 : 0 ' neodločeni, Wacker pa je porazil Favorit-< ner AC z 1 : 0. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za soboto: Suho, pretežno vedro, temperatura se bo dvienlla. Zagrebška vremenska napoved za danes; Pretežno oblačno, v zapadnih gorskih predelih se bo polagoma zjasnilo. Naši kraji In ljudje Pomen borbe proti jetiki Pred zborom proti tuberkulozne lige v Ljubljani V našem narodu tiho in požrtvovalno de. hije mnogo dobrih ljudi, katerih imena ostanejo za javnost neopažena Ti skriti dobrotniki imajo veliko socialnega smisla za potrebe trpečega sočloveka Na ramah teh malih in nevidnih delavcev sloni naše 6ociaLno. zdravstveno in kulturno uveljav. ljanje za dobrobit ljudstva. Najvažnejša ljudska socialno"zi.'ravstve-na organizacija je nedvomno Protituberku-lozna liga ki svoja prizadevanja osredo-točuje na borbo proti jetiki. proti bolezni, ki v socialnem in zdravstvenem pogledu med našim ljudstvom igra najbolj usode-polno ulogo Vsi kulturni narodi so po vojni protituberkuiozno skrbstvo organi, srirali na širino in globino in k sodelovanju pritegnili ves narod zlasti pa zdravnike in ostalo razumništvo. ki je dolžno, da se aktivno zanima za zdravstveni napredek naroda. Narodi se zavedajo velike važnostr protituberkuloznega boja za narodno skupnost. V Jugoslaviji, ki je po tuberkulozi strašno okužena, temu proble. mu do danes nismo posvečali prave paž-nje. PTOtituberkuloznega skrbstva za revne široke ljudske vrste sploh ni. Sanato-riji so dostopni le članom socialnih zavarovalnih ustanov in p« bogatašem. Po dr. žavi nimamo ne protituberkuloznih lig in ne dispanzerjev, ki so za protituberkuiozno akcijo ziasti med revnim narodom izredne važnosti. V p ro t i tuberkuloznem skrbstvu dravska banovina nedvomno prednjači. Pred petimi leti je bil« ustanovljena Narodna proti tuberkulozna liga. ki je s svojimi kra. jevnimi ligami in dispanzerji že precej na gosto razpredla de!o proti jetiki na vsi m ozemlju banovine. Danes posluje že šest prvorazrednih dispanzerjev lig, otvoritev treh nadaljnjih dispanzerjev je v pripravi. Poslujeta dva državna dispanzerja v Mariboru in Celju Tudi Okrožni urad za zavarovanj e delavcev je v zadnjih letih do najvišjih mej možnosti izpopolnil organizacijo svojega prati tuberkuloznega skrbstva. Pr: banski upravi agilno deluje po-feben referent za tuberkulozo. V banovin, skem proračunu so vneseni zneski za protituberkuiozno skrbstvo, skromni so ti zneski, toda simbolizirajo dolžnost javne oblasti, da posveča jetiki potrebno pozornost. Tako so na vse strani postavljeni solidni temelji za uspešno zdravstveno politiko ra polju pobijanja jetike. Toda nekaj manjka kar more koristnemu razvoju tega dela škodovati, ako posledice ne bodo še hujše. Osnovni pogoj za uspehe na polju zatiranja jetike v ši. rokih ljudskih vrstah je intenzivno moralno in gmotno sodelovanje javnosti, skoraj bi rekli vsakega posameznika. Socialno* zdravstveno delo ne more uspevati na peščenih gredicah formalnega birokratizma, pa naj bo to tudi samo društveni biro-kratizem Socialno delo mora biti podprto od ljubezni javnosti, od dobrohotne dejanske pomoči javnosti, od iniciativ, ki pri. hajajo od zunaj Uspešno socialno delo se mora zavedati, da je javno&t na to delo pozorna, da zasleduje uspehe, da pa tudi na neuspehe reagira v obliki intenzivnejše pomoči. Naše zasebno protituberkuiozno delo čeprav je v kratkih letih pokazalo zelo velike in koristne uspehe in je že tisoč in tisoče oseb bilo dobrot tega dela deležno, nima zaželene pomoči od lavnosti in od posameznikov čeprav bi skoraj trdili, da je zelo malo družin, ki neposredno ali posredno ne bi potrebovale organizirane brige za omejevanje jetike- Ako kie, je pri jetiki zelo resničen izrek: danes meni. jutri tebi. Naša Protituberkulozna tiga tzdaja list »Delo proti tuberkulozi« (letna naročnina 10.— Din); ta revij* bi z ozirom na svojo socialno in zdravstveno važno vsebino morala imeti izmed vseh revij največ naročnikov. Žalostno pa je, da celo zdrav, niki to revijo vračajo Lige imajo malo članov (članarina letno 12.— Din). Posebno začuden ie pa vzbuja dejstvo, da so zelo redki orei, ki bi se potreb lige spominjali z denarnimi zneski. Celo zavarovalnice, za katerih materialno korist lifie dosti store, stoje z brezbrižnostjo ob strani Na ligo se ne spomnijo odvetniki pri sodnih poravnavah. nanjo pozabijo dobri ljudje, ko v počastitev spomina umrlih znancev in prijateljev darujejo zneske v dobrodelne namene. V oporokah lige niso uvaževane dasi je bil pred voino to zelo razširjen običaj- V veselih urah mkdo ne nomisli na reveže, ki trpe kot žrtve jetike Tako ostaja liga zanemarjena in neuvaževana. kakor da bi bila to nepotrebna organizacija, pa je nasprotno morda ena naših najpotrebnejših organizacij. V polnem obsegu smo upravičeni, da kličemo v javnost: Ne pozabite protituber-kulozne lige! ©teieva tovarne sukna v Kočevju Začetek obratovanja bo v februarju Kočevje, 15. novembra. Letos januarja je uničil veldk požar tovarno sukna v Kočevju. Zaradi te po-žarr.e nesreče je bilo čez noč 230 delav-ji delavk brez kruha. Če prištejemo .nižinske člane, lahko računamo, da bilo no tej nesreči prizadetih najmanj glika požarne nesreče. Dimnik, ki ga bodo na novo montirali, se je tedaj npognil 500 IJikS, ki so bffi potrebni zaslužka m kruha. V delavskih krogih je nastala velika beda. Vodstvo tovarne te njeni lastniki eo ■skrbeli, da hi ee z zavarovalnino zgradi- lo novo tovarniško poslop ie in da bi mogla tovarna čimprej obnoviti obrat, kakršen je bil pred katastrofo. Pogajanja so bila pred nekaj meseci ugodno zaključena in gradbena dela pri tovarni je prevzela znana tvrdka Tonnies iz Ljubljane. Vpostavitev tovarne v prejšnje stanje je bila preračunana na Din 2,500.000.- Del&lo se je z največjo vnemo, tudi ponoči, in v sirovem stanju so bile pod streho pred tedni že vse stranske stavbe, ta teden pa tudi glavna stavba. Ko so praznovali likof, je dobil vsak delavec 20 Din posebne nagrade. Vsa tovarna je zgrajena v železo-betonu. Glavna stavba, M je bila štirinadstropna, je sedaj samo enonadstropna v dolžini 46 X16 m. Prostori, ki so bili prej v višjih nadstropjih glavne stavbe, so sedaj v novo zgrajenih tovarniških stavbah. Tako se celotna stavba po površini prostora ni prav nič zmanjšala. Prvotno so nameravali postaviti pri tovarni nov dimnik v višini 48 m. Ker pa je bil tak dimnik preračunan na vsoto 120.000 Din, so to namero opustili in bodo začasno postavili spet stari železni tovarniški dimnik, katerega popravila in montaža bo stala 20.000 Din. Podjetje Tonnies je zaposlilo pri gradbenih delih do 60 domačih tovarniških delavcev. Obrtniki pa so bili domači in tuji. V tovarni so pričeli deloma tudi že s postavljanjem strojev ter je pri čiščenju zaposlenih kakih 12 delavk. Nekaj strojev so kupili v Beogradu, kakih 20 so jih naročili iz Čeho-slovaške. Delavci, kakor tudi vse prebivalstvo pričakuje z velikim zanimanjem obnovo popolnega obrata. To se bo zgodilo pred- vidoma že v februarju 1936. S tem bo omiljena tudi stiska tovarniških uradnikov, ki so bili sedaj nameščeni samo s polovičnimi prejemkL Obnova obrata bo tudi mestu mnogo koristila. Občutno se pozna beda delavskih družin, ker je kraj zelo prizadet po rudarski in lesni krizi. Nihče ne oporeka ceni, kvaliteti in lepoti A TO POMENI VEČ KAKOR VSAKA POHVALA CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. VLADA TE0KAR0VICI K0MP. 6Jaracin Pravilnik o delu v monopolskih podjetjih Nekatere točke so bile po sporazumu izpremenjene — Sistemiziranje stalnih mest Beograd, 15. novembra Med monopolskim delavstvom je vlada, lo precej časa veliko razburjenje zaradi novega pravilnika o delu v monopolskih podjetjih^ ki bo moral te dni stopiti v veljavo. »Jutro« je že poročalo, da so bile dosežene na konferenci direkcije monopolske uprave in zastopnikov Delav. ske zbornice in strokovnih organizacij nekatere izpremembe. Zaradi novega pravilnika so se posebno razburjali grafični delavci v monopol- KINO UNION Telefon 22-21 Predprodaja od 11-12.30 in od 15. ure Danes ob 16. 19.15 m 21.15 PREMIERA Najbolj nesmrtna opereta ?? ! CIGAN BARON ! Najopojnejše melodije ?? ! CIGAN BARON! Najtemperamentnejši plesi ?? ! CIGAN BARON! Ob 14. uri: MATINEJA: KRALJ DŽUNGLE. Vse po 4.50 Din. skih podjetjih. Ti delavci s0 imeli doslej posebne pogodbe, z novim pravilnikom pa bi bile te pogodbe razveljavljene in bi pravilnik veljal tudi za grafično delavstvo. Sedaj pa je bil dosežen spora, zum, da bodo grafični delavci v monopolskih podjetjih ostali pri svojih dose. danjih pogodbah in da za nje določila novega pravilnika ne bodo veljala. V projektu pravilnika je bilo tudi na. vedeno| da delavke, kj so stare nad 35 let, in nad 40 let stari delavci ne morejo dobiti stalnega mesta ne glede na to, koliko let že službujejo v monopolskih ustanovah. To določilo po doseženem sprazumu ne bo obveljalo in se bo stnl. nost priznala tudi nad 35 let starim de. lavkam in nad 40 let starim delavcem, če službujejo že gotovo število let v monopolskih podjetjih. Natančna določila o tem bodo v kratkem objavljena, šte. vilo stalnih mest bo povečano v vseh monopolskih ustanovah in v vseh krajih, kakor je to zahtevalo delavstvo. Pri oce. nitvi delavcev za stalno namestitev bodo sodelovali tudi delavski zaupniki Omiljene bodo tudi kazni in bo pravilnik v tem pogledu izpremenjen. Ko bodo delavci v vseh monopolskih ustanovah pravilnik podpisali( bo avtomatično stopil v veljavo. Tragedije zakonskega para Celje, 15- novembra. Včeraj smo poročali o samomoru Rika Finka in njegove žene na Hvaru. Danes objavljamo še nekatere podrobnosti: Dne 21. oktobra zjutraj so opazili stanovalci hiše št. 4. v Ulici dr. Gregorja Zer. java v Celju, da ie v tej hiši nastanjena trgovina zagrebške industrije čevljev »Astra« zaprta. Kmalu so ugotovili, da je celjski posiovoaja te tvrdke Riko Fink poslal 19. oktobra vse svoje pohištvo in druge stvari iz Celja v Maribor svojemu prijatelju Josipu Pečarju. Fink je tudi pisal Pečarju in ga prosil; naj potolaži njegove starše, češ da se je pač moralo tako zgoditi. Pečar je takoj z>aslutiL da nekaj ni v redu, in se odpeljal v Celje- Policija, ki je bila obveščena o zadevi, je s silo odprla Finkovo stanovanje poleg trgovine, misleč, da bo našla Finka in njegovo ženo najbrž v stanovanju mrtva. Stanovanje pa je bilo prazno. V tem je prispel iz Zagreba tudi uradnik zagrebške centralne tvrdke »Astra«, ki jo je bil istega dne neki neznanec (očividno Fink) po nekem zagrebškem telefonu obvestil, da je Fink odpotoval v inozemstvo. Še istega dne je prejela centrala tudi ključe celjske podružnice, ki so bili oddani na zagrebški pošti. Uradnik je ugotovil v celjski podružnici nad 10000 Din primanjkljaja. Za Finkom in njegovo ženo je manjkala vsaka sled. V soboto 9. t. m. je naše! kmet Grabe-šič na morskem obrežju pri Milni na Bra. ču naplavljeno truplo nekega nezanca. Zadevo je prijavil varnostni oblasti, ki je ugotovila, da gTc za Rika Finka. Pri mrtvecu so našli nekatere dokumente, med njimi tudi duplikat tovornega lista, s ka_ Pri težki stolici, napihnjen osti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne FEANZ-JOSEFO V*r grenčice prebavila. FRANZ-JOSEFOVO vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. terim je bil Fink posial svoje pohištvo iz Celja v Maribor. Fink se je mudil od 23. do oktobra s svojo ženo Teo v Hvaru in okolici. V Hvaru sta prenočila samo eno noč v nekem hotelu, potem pa sta se nastanila pri kmetu Matijaniču v vasi Sv- Nedelji. V hotelu v Hvaru sta pustila kovčeg. Povsod sta plačala vse v redu. Ljudje, s katerimi sta prišla v stik. so opazili, da sta oba nesrečna, in slutili so, da se bo zgodilo nekaj hudega. Fink in njegova žena sta 28. oktobra zapustila Sv. Nedeljo. Kakor smo že poroča. Ii, je dal Fink kmetu 200 Din, njegova žena pa kmetovi hčerki zlat madaljon in nekaj drugih stvari. V morje sta skočila s 40 m visoke pečine. V bližnjem gozdu sta š; prej zakurila in tam počivala- Fink se je rodil leta 1904. v Zagrebu, njegova žena pa leta 1910 v Maribo.u. Ženinega trupla še niso našli. Fink je bil miren, skromen človek, prav tako tudi njegova žena, ki ie bila zelo simpatična. Pravi vzrok obupnega dejanja bo pač težko dognati. Vest o tragediji na Hvaru je izzvala v Celju veliko senzacijo in splošno sočutje z nesrečnikoma. žena slabo plačanega delavca, nameščenca in malega obrtnika je zaradi majhnih dohodkov zakonskega druga tudi sama prisiljena služiti, da ponaga možu vzdrževati družino. Med tem ko je mož po svojem delu prost, se pri ženi šele začenja njeno najvažnejše delo. Ona zadnja leže k počit, ku in prva zjutraj vstaja. Moški trdijo, da žena nj za politiko. Toda tudi možje niso vsi za politiko. Za mnoge bi bilo najboljše, če bi se nikdar ne pečali z njo. Trditev, da žena ni za gospodarstvo, tudi ne drži. saj je prav ženn med svetovno vojno vodila družinsko gospodarstvo, medtem ko so možje po svetovni vojni dovedli Evropo na rob gospodarskega propada. Čeprav za ženo ne obstoja obvezna vojaška služba, vendar žene nič manj ne tr_ pe v zaledju, kadar morajo bežati z domov, skrbeti za lačne otroke, prezebati ▼ mrazu, trepetati za življenje otrok pred napadi iz zraka- Ko v družini že vse odpove, je zmerom žera tista, ki vztraja in ki dela čudeže, da z nizko p'ačo oskrbuje družino, zlasti če je mož bolan al; pa je pijanec. Žena pomaga vršiti možu državljanske dolžnosti in plačevati, zato s polno pravno :.ihko zahteva eria-c »oravnost z mož. in- Svoj govor je govornica zaključila s pozivom na vse žene, naj se zmerom in povsod bore za tajno direktno, enako p^siv. no in aktivno volilno pravico. Za svoja prepričevalna izvajanja je hi'a ga. Vode-tova deležna živahnega odobravanja vseh navzočih. Njen govor je podkrepil še .2- Štern-pihar. Nadalje so govorili ga.-Škrljcva, g-Kristan in g. Skrlj. naposled pa spet g. dr. Štempihar, ki je p reč i t al resolucijo. Resolucija zahteva uvedbo splošne enake in tajne volilne pravice in svobodno soodločanje /en pri vseh gospodarskih m političnih vprašanjih. Resolucija je bila soi glasno sprejeta. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telef. 2730 Danes premiera vesele burke ANIMATOR Fritz Schulz, F. Bressart, Rosie Barsony, Tibor Kalmay NAGRADNI NATEČAJ 200 DIN V GOTOVINI kdor pove najboljši slovenski izraz za besedo »Animator« Danes ob 16., 19.15. in 21.15 uri MATINEJA v kinu SLOGI ob 14. uri Demon na ruskem carskem dvoru Enotne cene 4.50 Din Rasputin Žene v borbi za enakopravnost Jesenice, 15. novembra. V sredo zvečer je bil v dvorani Delavskega doma na Jesenicah javen shod, na katerem je govorila ga Angela Vodetova iz Ljubljane o borbi žen za enakopravnost z moškimi. Dvorana je bila polna zboro-valcev obeh spolov. Shod je otvoril g. dr. Ivan Štempihar kot sklicatelj in po uvodnih formalnostih omenil, da je prav te dni minilo 17 let, odkar se je nehala svetovna vojna, ki je zahtevala milijone mrtvih in pohabljenih ter je socialno in gospodarsko razrvala ves svet. Predlaga! je, na i shodu žen predseduje žena in je izročil predsedstvo ge. Ivanki Korenovi, s čimer »o vsi zborovalci soglašali- Nato je ga. Angela Vodetova orisala trpljenje žene v družinskem in njeno zapostavljanje v javnem življenju. Današnja Avtomobilist je nabil voznika Kočevje) 15. novembra Na - Orteneku blizu Koslerjeve graščine je te dni nastala med dvema voznikoma prava bitka. V smeri od Kočevja je vozil v mrajku s parom konj posestnik Sile iz Siateneka pri Ribnici. V smeri od Ljubljane pa se je pripeljal s tovornim avtom o. bilom neki posestnik iz Kočevja. Cesta je tu ozka in se voznika nista mogla izogniti drug drugemu. Tovorni avto. ki je bil zelo težko naložen, se je umaknil preko roba ceste, da se je precej pogreznil v namočeno zemljo. Pri tem je začel iz avtomobila padati v cestni jarek tovor. Avtomobilski podjetnik se je zaradi tega dogodka zelo 'razburil. Skočil je iz avtomobila in stekel za odhajajočim voz. nikom, ki ga je dohitel ter pozval, da mu pomaga naložiti prevmjeno blago- Ker se je voznik izgovarjal, da mora držati konja, mu je začel groziti. Pa tudi grožnia ni zalegla. Zato je avtomobilski podjetnik iztrgal vozniku bič iz rok in ga začel neusmiljeno biti po glavi. Naposled ga je še udaril z vago voza po glavi. P oš k odo. vanca so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Njegove poškodbe so hude. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! V Judenburg po dolgih letih IL Oba trebuša rdeča Gorečanova »eks-presa« sta v soboto ▼ zgodnji popoldan, ski uri ponesla iz Ljubljane 63 izletnikov proti Judenburgu. Bili so to večjidel nekdanji Janezi, preprosti rezervisti kakor rezervni častniki, vmes pa je bilo tudi nekaj mladine, ki je šele po prevratu oh. čutila sladkosti vojaške službe. In za po-lepšavo družbe so seveda bile vmes tudi nekatere dame. Kako daleč se nam je časih zdel Juden. burg in vsi tisti slovenski kadri na Gornjem štajerskem! Bridko jih še pomnimo iz vojnih časov, ko smo se na težko prL borjeni dopust cijazili domov cel dan in morda še celo noč, v vojaških vagonih, za. smrajenih od naftalina, znoja in dima iz pip v katerih je zgorevalo bukovo in ja. godno listje; povrhu pa še prestradani kakor volkovi Dandanes gospoda moja. je romanje v takšno daljavo navzlic meji le običajen nedeljski izlet. Saj od Ljubljane do Judenburga ni več kakor 186 km. Navzlic klancem zmore avto takšno pot po lepih cestah v dobrih šestih urah. Nu, mi smo nekoliko kesnili. Seveda nikakor ne po voznikovi krivdi, marveč so vzroki bili jako različni, pa jih boste deloma ugenili •ami. Kadar gredo Janezi na pot, Se vedno ostanejo zvesti nekdanjim običajem in jim je zlasti v spominu najbolj prijazna beseda, kar jih je kdaj znal zagrmeti slo. viti feldvebelj Mavrin: »Kurze Rast!« Mojduna j, komaj smo se izvili iz Ljubljane }n se pognali po Celovški cesti pro. ti Šentvidu, že se je avtobus začel tresti, kakor da ga bo popadla božjast: tako je namreč začela doneti lepa slovenska pesem. Oj zdaj gremo, nazaj seveda pride, mo •.. Potem so se vrstile še vse ostale, od soldaških do gostiivanjskih. Ne vem, kako je bilo v prvem avtobusu, mi smo se vozili v drugem in med nami so bili nekateri izvrstni pevci, da je vladala dobra volja čeprav so kmalu začele trkati na šipe debele, vedemo gostejše kaplje. Slaba se je obetala, megle so zagrnile vsa pogorja. Ko smo onkraj Kranja zavili v Ko. kro to drveli mimo Šenčurja in Predvora, samcati vso pot, je lilo. lilo. Naglo so se zgrinjali mrskovi v ozko Kokriško dolino, da je bilo sredj popoldne temno kakor ob vefteru. A vesel ogleduje popotnik ob drveči Kokri, kako jo preskakujejo novi be_ tonirani mostovi štirje so že povsem gotovi; le na nekaterih prehodih čez Kokro še mora avtobus voziti previdno, kakor po jajcih, ker ae maje Šibko trajoovje. že prihodnje leto bodo vsi mostovi v redu, treba bo še popraviti cesto, jo ponekod razširiti in nato trajno vzdrževati v redu, pa bo Jezersko še neprimerno vabljivejše kakor je danes. Na klancih proti Muriju, ki jih je zmagal brez sopihanja, je naš avtobus že pokazal, da bo kos vsem str. minam. Sredi naliva smo le kratko postali pri štulerju. Nato smo se jeli vzpenjati na strme zavoje, na Jezerski vrh. Vsaj toliko so se, kakor zagrinjalo na odru. razgrnile megle sredi naliva, da so tudi tisti, ki jih tod še ni vodila pot. lahko zaslutili lepoto Jezerskega. Pa saj tak slovit letoviščarski in gospodarski kraj ni, da bi ga kar mimogrede ogledal. Raz. ne nove lesene stavbe in adaptacije pri starih zgradbah pričajo, kako velik sloves si je Jezersko pridobilo v zadnjih le. tih, navzlic skromni reklami. Domačini nam zadovoljni potrdijo, da je letos bilo polno Hrvatov in Beograjčanov, pozimi pa tudi ta oddaljeni paradiž ni pozabljen od smučarjev. Na vrhu smo. Na Jezerskem vrhu, 1218 metrov visoko, še meter više kakor na Kumu. V ozkem sedlu med Pristovniko. vim Storžiiem in Pavličevo steno, ki sta si oba, nad 1600 metrov visoka, ovila glavo v meglo, je mejna pregraja s hišicama naših ln avstrijskih graničarjev. Seveda, pa je na naši strani tudi oštarija, saj ka- { ko bi se sicer mogel Slovenec posloviti od domačije in kako bi se mogla naša damo. Yina primernejše predstaviti tujcu, kakor s cvičkom ali jeruzalemcem in z baje prav dobrimi eksportnimi cigaretami. Oster piš zavija čez sedlo in okrog našega avtobusa, ko čakamo sredi naliva, pomešanega 9 snežinkami, da nam pritisnejo oba štem. pla na papirje. Vozniki, ki so na avstrijski strani ves dan tovorili les, se trudni in premočeni vračajo čez sedlo na našo stran. Stražar v kajuti poleg kapele si je ogrnil kožuh. Velike in hude pasje mrcL ne, ki so najboljša pomoč v graničarski službi, se pošastno smukajo okrog straž, nic. Noč je že, ko se dvigne belo-rdeča pre_ gTaja in začne naš avtobus £ svojima reflektorjema tipati nizdol po zavojih na koroško stran. Prej ko v pol ure smo pri prvih obcestnih električnih svetiljkah. za nami so samotne kmetije. Prijazna in raz. svetljena a vendar kakor izumrla nas sprejme Železna kapla. Brez postanka hitimo dalje po koroški zemlji, žit ara ves, Dobrla ves utonojo za nami v temo. Slovito Sinčo ves komaj slutimo nekje na levi pol ure daleč od ceste. Zdirjamo skozi Voglje — in že smo pri Dravi. Naliv je prenehal. Kakor razgnana armada se po. dijo oblaki po nebu, izza prikrajka poku. ka mesečina. Zamolklo odmeva naša počasna vožnja čez dolgi leseni most. Svetlika se Drava, svetlika se belkasto, gosto le-ščevje ob njej. Tod, vse tod so nekoč je. čaje strojnice^ tod so naši najboljši fantje točili kri. Zaman ... Zavijemo še nekaj, krat navkreber. Skozi drevored, ki ga ja nekdo izmed nas kar na lepem krstil za park Franca Jožefa. Potem nas, skromno se svetleč v gosti temi, pričakuje Veliko, vec. Volkermarkt... Ustavimo sredi trga. ob visokem spomeniku padlim Velikovčanom. Nikjer ni čuta slovenske besede. A toliko je sloven. skih imen na napisnih tablah! Slovenskih imen v trdovratni gotici. Pleschiutschnig, gi, Stroiniggi in Tschebutli so poleg priseljenih Fellnerjev in Bacherjev gospodarji in obrtniki velikovški. še stoji sivi, mrki grad z napisom »Ehemalige herzogliche Burg«. prav nič ni izpremenjeno njegovo pročelje, pred njim leži Glavni trg kakor velikansko grajsko dvorišče. Po trgu po. staja jo pred izložbami avstrijski sol dati. Ko jih gledamo v njihovih pristnih komi. snih uniformah, prezremo, da je tudi Ve. likovec nekoliko napredoval, da ima lepše lice kakor nekoč, da ima celo svetlobno reklamo, reklamni paviljon in nekatere ceste asfaltirane. Zdi se mi, da sem na mah presajen v predvojno dobo. Zdaj pa zdaj gre čez trg kakšen podčastnik, ka. prol ali cugsfirer z medaljo na prsih, pokončen. kakor da je metlo pogoltnil. O du mein Osterreich! Ko bi rajni Franc Jožef vstal iz groba, bi si prav gotovo zadovoljen pogladil brado, še nasmehnil bi se* kakor se sicer ni nikoli in potežkal bi no. «ri avstrijski denar; morda mu ne bi bila Domače vesti • Velike svečanosti dijakov-bojevnikov dijaškega bataljona v SkoplJu, ki bodo imele višek ob odkritju spomeninka vojnih žrtev v Skoplju. so se v četrtek pričele v Beogradu. Pod vodstvom prvega podpredsednika proslavnega odbora je večja skupina nekdanjih članov dijaškega bataljona romala najprej na Avalo h grobu neznanega junaka, potem na Oplenac, kjer so bivši dijaki—bojevniki na ganljiv način počastili spomin kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Uedinitelja. Podpredsednik odbora je položil na grob kralJa Aleksandra venec z besedami: Veliki kralj, dijaki—bojevniki dijaške čete iz Skoplja se klanjamo tvojemu imenu in tvojemu grobu. Včeraj zjutraj so se vsi člani Zveze bivših dijakov —bojevnikov, ki prebivajo v Beogradu, odpeljali v Skoplje. * Predavatelji ZKD predavajo: pri Sokolu v Ribnici 17. t. in. ob 10. dopoldne o Abesiniji in Italiji g. dir. Vrčon, pri med-društvenem odboru v Kočevju ob 11. dopoldne 17. t. m. g. prof. Stepišnik o športu, pri Sokolu v Tržiču 18. t. m. ob 20. g-Viktor Pirnat o »Dolini gradov«. ♦ Prvi vseslovanski natečaj za najboljši amaterski film. V Zagrebu se je vršil po iniciativi tamošnjega fotokluba prvi vseslovanski natečaj za najboljši amaterski iilrn. Člani zagrebškega Fotokluba so si pridobili od 11 prvih in drugih mest šest mest. tprej več kakor vsi oslali tekmovalci iz Češkoslovaške in Poljske. Jugoslavija si Je pridobila dva prva in štiri druga mesta. Poljska dva prva in eno drugo mesto, Češkoslovaški pa pripadata dva prva mesta. Filmi bodo razstavljeni 19. in 26. t. m. * Na mnogoštevilna vprašanja, kdaj izidejo Vodnikove knjige, odgovarjamo, da proti koncu tega meseca. Za ekspedicijo je že vse pripravljeno- dlotiskujejo se zadnje pole in priloge v bakrotisku. ♦ Prva vseslovanska razstava umetniških fotografij, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, to otvor-jena v nedeljo 17. t. m. ob 11 dopoldne v prostorih umetniškega paviljona na Trgu kralja Tomislava v Zagrebu. »MELA« T1RŠEVA 20. nudi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah. * Prošnje za invalidnino in razglasitev koga. da je izginil, proste taks. Na podla, gi točke 6. 'čl. 6 taksnega zakona je davčni oddelek izdal tole pojasnilo: Prošnje za prejemanje invalidnine in podpore preko pristojnega sodišča, razglasitev koga, da je izginil, in sodn.i odloki o razglašenju koga. da je izginil, so prosti taks-, Če pa se prosilcu prošnja odbije, mora plačati takso za prošnjo in za odgoviovanje podružničnima t e v Novem S^du, ker je baje vršua prikrito razpiotiajo, kar je Po obrtne! za konu prepovedana Proti temu se je »Ba-t'a< pritožil na bansko upravo, ki je sedaj res razveljavila oaiok uovosadskega magistrata u tormalniii in materieimh raz logov. V obrazloženju tega odloka prav; banska u.prava, da 111 magistrat v Novem Sadu niti ugotovil, če je podru.žniča Bat e v resnici vršila prikrito razprodajo, niti ni zaslišal poslovdje te filijale, kakor tudi ue predstavnika firme iz Borova. * viničarija je zgorela. V eni izmed za-dnjih noči je nagoti ogenj pri viniear-ki Zadravčevi Alojziji v Moravcih. prvi je opazil ogenj posestnik Burkec Anton, ki je pohitel v kapelico in začel zvomu plat zvona. Na kraj nesreče «o prihiteli domači gasilci. Pomagal jim je tudi 24-lami posestnikov sm Matjašač Janez in rešil svinje. Ko je hotel rešiti še pohištvo, so se nanj' podrli goreči trami in je dobil hujše opekline po glavi in rokah, prepeljan je bil v bolnišnico. Viničarija je zgo" reia do taL Ogenj je nastal morda zaradi slabega dimnika. Poskušati je najbolje. Več kot 6 milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo zobno pasto Chiorodont, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. ♦ Po izgredu v rudniku v Ivancu. »Jutro« je že poročalo, da je skupina rudarjev pred dnevi dejansko napadla tehničnega vodjo rudnika inž Kulika ter ga močno poškodovala. Ker so bili takrat pred upravnim poslopjem zbrani vsi delavci — kakih 250 mož — so se napadalci razgubili med množico in jih niso mogli izslediti. Da bi bila preiskava uspešnejša, so za nekaj dni ustavili obrat v rudniku. Poškodovanega inž. Kulika so odpremili v varaždinsko bolnišnico in ix> Ivancu se je razširila vest, da je umrl zaradi notranjih poškodb. Sedaj pa se je izkazalo, da ta vest ni resnična. Inž. Kulika so v varaždinski bolnišnici operirali in njegovo zdravstveno stanje se je zboljšalo. Po zaključeni preiskavi so izročili varaždin-skemu sodišču 14 delavcev, ki so osumljeni kot izvršilci napada. Rudnik spet obratuje, o razmerah v njem, iz katerih se bo dalo sklepati o motivih in vzrokih izgreda, pa bodo poročali zastopniki rudarskega glavarstva in Delavske zbornice, ki so se mudili v Ivancu. * Velika tatvina jabolk. Pretekli mesec so neznanci večkrat obiskali sadovnjak g Usarja Aleksandra, finančnega računskega svetnika v pokoju, v Hrastovcu in odnesli v celem nad 2.000 kg kanadk. Tatovi so jabolka naprej prodajali raznim sadnim prekupčevalcem. Orožniki so tatove že izsledili. Senzacionalna razprava se vrši pred sodiščem v Bihaču. Bivši policijski urad. nik in šef policijskh agentov v Banji Luki Dušan Cujič in bivši inkasant sre-skega načelstva Milan Džilas sta obtože. na umora trgovca Miloša Novakoviča. Odgovarjata tudi za razne zlorabe službe in za poneverbe. Obtoženi so . še triie drugi kot pomočniki pri zlorabah in poneverbah. Policijski uradnik Cujič je živel zelo razkošno, sredstva za to pa si je pridobil na ta način, da je v sporazumu s sreskim uradnikom Džilasom pobral de. nar kj so ga razne stranke plačevale v uradih. Džilas je skrbel, da so bili v knjigah izvršeni primerni fnlzifikati. Da bi se na ta način dalo še več pridobiti, je Cujič nagovarjal trgovca Novakoviča, ki je bil funkcionar stranke in všeč; da na njem ni njegove podobe, ali zato je na srebrnih kovanaih za pet šilingov veličastno upodobljena Preblažena De. vica Marija_Magna mater Austriae. veli. ka mati avstrijske republike. Pa sam šment se naj tu izpozna: po vseh skrivnih kotih in v vsakem gostilniškem stranišču so pa zidi počečkani s kljukastimi križi! Po kratkem okrepčilu v gostilni Katice Tschebullove zapojo Janezi zunaj na trgu. Gor čez izaro... Soldatje poslušajo, brž. čas so tudi slovenski fantje med njimi, a se ne upajo z besedo na dan. Približajo se domačini, poslušajo in navežejo pogovor. Tam gori je prebival general Maister^ ta.mle je imel Srečko Puncer svojo pisar, no. da je urejal svoj dragi »Jugoslovenski Korotan^ v tisto gostilno je časih prišel Malgaj s svojimi borci, ki so se pretipali tik do Celovca. Bilo je in se ne bo vrnilo 2e nad leto dnj molči general Maister v grobu nad Guštanjem je Malgaja raztrgala granata, ne daleč izven Velikovca so Vovbre kjer so potolkli in prebodli Srečka Puneerja, izkrvavel je Kislinger, padel MATICA < «ttWaBiB«iiaift. .«m»»MUMMBma» TELEFON 21 • 24 PREMIERN1 KINO DANES ob to 9-30 uri: velika premiera največjega Emil Jannings-ovega velefilma STARI Ui MLADI KRALJ Film, ki velja za največjo umetniško senzacijo. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 3. popoldne dalje. važna osebnost v trgovskem združenju, ( da bi mu pomagali pri naslednji slepariji: Cujič bi bil raznim trgovcem in drugim zagrozil z globami Novakovič pa bi bil interveniral in denar ki bi ga stranka za take intervencije plačala, bi bil potem razdeljen med Cujičem, Džilasom in No-vakovičem. Novakovič je ponudbo z vsem ogorčenjem odbil in zagrozil Cujiču z ovadbo. Cujič je najel svojega pajdaša Džilasa, ki je Novakoviča ustrelil. Obtoženi Cujič skuša ves proces izpeljati na politično področje> Džilas pa bi rad sodnike prepričal, da je Novakoviča ustrelil v prepiru in v silobranu. Za razpravo vlada velikansko zanimanje. ZNIŽANE CENE! DIJAKI POTREBUJEJO: OVOMALTINE. Duševno delo more kot vsak drug način dela dovesti do izčrpanosti. Tej nevarnosti se najbolje izognete z uporabo koncentriranega kie-pilnega izdelka OVOMALTINE. To je znanstvena kombinacija najžlahtnejših redilnih elementov, ki se nahajajo v mleku, jajcih in sladu, kako je pridejan samo zaradi boljše arome. OVOMALTINE ima izvrsten okus, a se lahko pre-bavlja. Cd 5. XI. znižane cene* Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—; veliki: Din 48.—. je Kvartič pa še toliko drugih! .. Koroška zemlja zdaj molči. »Juhej. juhej ravno polje . • .c Peli smo na nadaljnji poti iz Velikovca v noč proti šentandražu in Wolfsbergu. A v pesmi nam je bilo tesno. Mesečina se je razlila nad koroške kraje kakor topljeno srebro. Tiho. tiho se je v to bajno je. sensko noč dramila lepota Koroške, kakor da bi se Trnjulčica budila iz sna. (Dalje) Iz žlvlienm na dežel* Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob 20. (v nedelio tudi ob 15.) zabaven velefilm »Sinovi pustinje« z Olijem in Stanlijem. Med dodatki tudi barvane »Tri opice*. Sledi kulturni velefilm »Abe-sinija 1985«. ★ Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. film »Kasanova XX. stoletja«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Spored za prihodnjič: Carlo Cavelli (Visoka 1 šola). * Slovenski pravopis, ki sta ga priredila A. Breznik in Fr. Kamovš in ki ga je izdalo in založilo Znanstveno društvo v Ljubljani, izide v kratkem. Cena vezanemu izvodu 60 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova 3., in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova c. 13. * »LUX« pasto za čevlje poizkusite tu di Vi danes. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Z ozitom na današnji Slavnostni akademski ples in uvodni koncert ob priliki 50 letnice GMD pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja podaja pripravljalni odbor občinstvu ie naslednje informacije: Kakor je že bilo poudarjeno, bo pri. reditev vkljub svojemu slavnostnemu značaju izvedena vseskozi v dcmoKratičnem duiiu, zato naj si nikdo ne dela predsodkov glede obleke. (jospod-cm zadostuje temna obleka, dame pa se lahko berz pomisleka posiužijo svojih običajnih družabnih toalet. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz ves dan od 9. zjutraj dalje na Taboru, telefon 25-11. Radi sprejema zastopnika Nj- Vis. kraljeviča Andreja naprošamo še enkrat vse cenjene posetnike, da se drže točno ure pričetka, ki je določen na pol 21. u— Novo aelo akademskega kiparja I'e-xra Lobode. V izložbi Kettejeve trgovine na Aleksandorvi cesti je razstavljeno bronasto poprsje nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki ga je po naročilu Narodne galerije napravil akad. kipar peter Loboda. Kij. predstavlja prav uspelo, dovršeno podobo nadškofa in spada brez dvorna v galerijo najboljših portretov naših sodobnikov. V bron je poprsje viil znani livar g. Mostai z Galjevice. u— Ljubljanski komorni kvartet bo izvajal v ponedeljek 18. t. m. ob 20. med drugim tudi ČaJkovskega kvartet op. 11. Kvartet op. 11, ki ga bodo izvajali mladi umetniki Ljubljanskega komornega kvarteta, je odlično delo ruske komorne literature. Poleg tega bodo izvajali še Schubertov in pa Stamitzev kvartet. Kvartet sestavljajo Piei-fer (1. violina), Stanič (II. violina), šuš-teršič (viola) in Miiller (čelo). V ponedeljek vsi v Filharmonično dvorano, kjer bo ta koncert. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Umetniška razstava na Poljanski cesti. Pri Kosu na Poljanski cesti so pretekle dni ©tvorili razstavo umetaiš&ln de! naših upodabljajočih umetnikov; Ri-harda Jakopiča, Frana Klemenčiča, Mak-sima Gasparija, Božidarja Jakca, Frana Pavlovca in Frana Smerduja. Seznam razstavljenih umetnin obsega sicer le nekaj nad 30 del„ ker so pa vsa izbrana, dostojno predstavljajo naše tvorce in je razstava zato tudi bolj učinkovita ljubitelje umetnosti opozarjamo, da je razsava brez vstopnine! u— Mladino in drugo občinstvo, ki se zanima za glasbene prireditve, vabimo na I. mladinski" koncert, ki bo pod naslovom »Pesem« v nedeljo 17. t. m ob U. dopoldne v Filharmonični dvorani. Celotni spored, ki obsega 4 fraucoske uarodne, 4 slovenske narodne, vrsto pouarodelih umetnih in otroških pesmi za en gias s spremljevanjera klavirja, bo izvajala naša prva operna pevka ga. Zlata GJungienac—Gavellova, na klavirju pa jo bo spremljal kapelnik Niko Stritof. Kratek uvodni govor o pesmi sami bo imel skladatelj Emil Adamič. Ce bo zadovoljiva udeležba, priredi Glasbena Matica vsak mesec po 1 tak koncert z minimalno vstopnino 3 Din. Spored, ki je obenem vstopnica, se bo dobil v teku današnjega dneva v knjigarni Glasbene Matice, v nedeljo pa od 10. dalje v veži Filhar-moničnega poslopja. u— československa Obec v Lublani zve členstvo k večeru poradanemu dnes, v so-botu, dne 16. listopadu 1935, ktery vyplni Jaroslav Klapalek vzpominkami na kra-jany-predchuace podle ;>Kroniky češke Obce v Lubtaniz ve kteie jsou zajimave zaznaniy sahajici až do roku 1875. Jsou to mile vzpominky na predvalečnou činnost Cecliu v Lublani, na stare, zlatč časy. Večer se kona v restauraci Zvezda o 20. hodine. u— Izobraževalno prizadevanje r trgovskih organizacijah v Ljubljani. Med našo trgovsko mladino Je zadnja leta zmagalo prepričanje o potrebi znanja nam najbližjih tujih jeziKov, ki so živo potrebni za trgovca in za vsakdanje življenje. Trgovsko društvo »Merkur; v LJubljani že dolga leia prireja v zimski sezoni poučne tečaje za naš naraščaj. Zlasti letos je zanimanje za ta večerni pouk veliko in znaša število udelež-nikov lbo. Pouk je delno brezplačen, delno pa je plačati neznatno vpisnino, odnosno članarino. Po ljubeznivosti šolskih oblastev je pouk letos v prostorih državne trgovske akademije. PoučuJejo laščino (v dveh oddelkih), nemščino, (v dveh oddelkih), stenografijo in gospodarsko računstvo, ki je posebno velike praktične važnosti, ker predavatelj obdelava vsa važnejša vprašanja trgovinske in gospodarske prakse. u— Razstava risb slikarja Franceta Kavčiča (1762 — 1828), znamenitega našega klasiciista, bo v nedeljo, 17. t. m. ob 1L v Narodni galeriji; razstava bo združena s predavanjem g. Fr. Steleta o Kavčičevem življenju in delu. Vstopnine ni u— Skandai pri Bartlettovih (Vzorni soprog) Lzvrs.no Hopwoodiovo veseloigro po-nove v Šentjakobskem gledališču danes in jutri ob 20.15. pikantna veseloigra, polna besedne in situacijske komike, je letošnji šlager. Mladini neprimerno. Kdor se hoče od srca nasmejati naj poseti predstavo. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, naj si cenjeno občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice Nedeljska popoldanska predstava odpade radi obolelosti več članov. u— Filozofsko društvo bo lme?o danes, 1,6. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi prvo svoje predavanje. Predaval bo vseuč. docent g. dr B. Furlan o temi »Kriza kavzalnosti«. Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. Vstop prost. fi Zvočni kino Ideal Jj? PREMIERNl KINO Danes ob 4.. 7. m 9-13- zvečer premiera velefilma „Brcz družise" po slavnem romanu Hectorja Malota- Sodeluje največji pevec sveta, savni bariton VANI MARKU in mali Robert Lmen. V nedeljo bo V2II. matineja. Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—. u— Danes ob - »/«3. predvaja ZKD svoj veseli in zabavni film »Ljubezen mladega izumitelja«. V tem filmu igra znani umetnik Viktor de Kowa glavno ulogo. Film je kakor nalašč za one, ki si želijo veselja in razvedrila. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. pri včerajšnji predstavi se je občinstvo od sroa nasmejalo in zabavalo. Smeh in krohot je odmeval po dvorani kina Matice kakor že doLgo ne. Ta film si more ogledati vsak kdor hoče pozabiti na tegobe življenja. u— Brezplačen sadjarski tečaj v šent-jakobski šoli priredi svojim članom ljubljanska podružnica SVD 6 svojimi najboljšimi strokovnjaki in predavatelji od ponedeljka 18. t. m. do 27. t. .m Predavanja bodo razen v soboto in nedeljo vsak večer od 19. do 21. V ponedeljek prične tečaj znani strokovnjak g. Anton Fiego s predavanjem o važnosti organov drevesa, drugo uro bo pa govoril asistent mestne vrtnarij« g Fran pirnat o razmnoževanju grmičevja tal drevja. V torek bo obe uri razpravljal višji klet. inšpektor g. Fran Gom-bač o vzgoji dreves, a v sredo bo obe uri poučeval "g. Flego cepljenje s praktičnimi vajami. V četrtek bo predaval obe uri ravnatelj mestnih nasadov g. Anton '*jap o pritlikavem sadnem drevju, v peek bo pa predsednik g. Josip gtrekelj obe uri opisoval vzgojo pritlikavcev. V ponedeljek 2<5. t m. bo nad^rnik g. Josip štrekelj obe uri opisoval sadne škodljivce In njih zatiranje ter svoje predavanje nadaljeval tudi še v torek prvo uro, drugo uro bo pa g. Anton Flego dajal navodila za pripravljanje pijač iz sadja. Tečaj bo v sredo 27. t. m. zaključil višji klet. inšpektor g. Fran Gombač z navodili za shranjevanje sadja, drugo uro bo pa opisal vžgejo Zgodnjih vinskih trt. ki tu.di v Ljubljani dobro uspevajo na špaliirjih. Zaradi tečaja na šentjakobski šoli. bo prihodnje predavanje podružnice SVD na univerzi šele 4. decembra. u— Umrla je gdč. Marija Lilek, poštna uradnica v pokoju. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob pol 15. Pokojni blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! n— 2(K) Din t gotovini in ie nekaj toli-žilnih nagrad podeli uprava Kina—Sloge tistemu, ki ji sporoči pravilni slovenski izraz za tujko »Animator«, seveda mora slovenski izraz imeti isti pomen, kakor ga ima beseda »Animator« filmu. Pogoji za podelitev nagrad so naslednji: Pri vseh predstavah sijajne burke »Animator« L J-naprej do torka 20. t. m., dobi vsak po-setnik filma pri blagajni kina Sloge poleg vstopnice še prazen listek v kuverti. J'o ogledu filma napiše na listek izraz, ki ga smatra za najboljšega v slovenščini, priloži svojo vstopnico kot dokaz, da je videl film, in se točno podpiše (naslov in poklic'). Zalepljeno kuverto vrže potem v nabiralnik v čakalnici, ali pa Jo pošlje ali prinese osebno v upravo kina do srede 20. L m. Ta dan se sestane strokovna žirija slovni-čarjev in pisateljev, ki bo proučila predloge in določila najbol ši slovenski izraz za besedo »Animator«. V primeru več enakih, do nagrad upravičenih predlogov, bo odločal žreb. u— »Skala« obvešča svoje člane, da bo ▼ ponedeljek 18. t. in. v klubski sobi interno predavanje tovariša Kumpa o smuški opremi. Začetek ob 20. Slomškova uL L u_ Vse člane Ciri'-Metodove družb« obvešča pripravljalni odbor za uvodni koncert in slavnostni akademski ples, da i* tehničnih razlogov članstvu ni pošiljal va. bil, kajti vse članstvo CMD je semo po sebi razumljivo v prvi vrsti povabljeno n« to spominsko slavje. u— VeUk orgelski koncert bo v ponedeljek ob 20. v stolnicu Izvajal ga bo g. Blat Arnič ob sodelovanju članov opernega orkestra in mezzosopranistke Vide Rudolfo-ve. Na sporedu so: Bach, Renner. PTem"U Dolinar, Kimovec, Dvorak in Arnič. Vstop samo s sporedom. u_ 2 lestve je padel. Na kirurški oddelek obče državne bolnišnice so včeraj pripeljali 19-letnega delavca Avgusta Kastel-ca iz Zgornje Šiške. Pri delu je padej e precej visoke lestve in dobil nevarne notranje poškodbe. u_ Danes družabni plesni re?er Jenkov« šole t Kazini ob pol 2L Jutri popoldanski ples. Iz Maribora a— V spomin na dan. ko je general mat ster razorožil zeleno gardo, dne 23. novembra 1918. obhaja tudi letos mariborski peš-polk svojo tradicionalno slavo. a_Novi poveljnik S2. topniškega polka. Včeraj je prevzel posle poveljnika tukaj, šnjega 32. topniškega polka novi povelj nik podpolkovnik Maksim Erič. M je do. alej služboval v Ljubljani. a_ o mariborskih znanstvenih problemih sta predavala na drugem letošnjem zgodovinskem večeru v četrtek zvečer v čitalnici študijske knjižnice arhivar prof. Baš in ravnatelj študijske knjižnice Janko Glaser. Večer, ki je potekel t znamenju živahne ter izčrpne debate, je otvoril in vodil predsednik Zgodovinskega društva prelat dr. Kovačič- a_ Polkovnika Razlaga je med kopa. njem zadela kap. V mestnem kopališča je med kopanjem zadela kap 61_letnega upokojenega polkovnika g. Jakoba Razlaga. Pri padcu je dobil pretres možganov, Lečijo ga v bolnišnici. a— O ureditvi prejemkov mestnih uslužbencev bo med drugim razpravljal mariborski mestni svet na svoji 8. seji, ki bo v četrtek 21. t. m. a— »Komar« se napoveduje. V kratkem bo pričel izhajati v Mariboru humoristifac list pod naslovom »-Komar«, ki naj napra. vi konec kriai mariborskega humorja, a— Stojnice z gobami snežinkami so sc pojavile včeraj zjutraj na mariborskem trgu Gob snežink, ki imajo tako v pozni jeseni kakor v zgodnji pomladi posebno dober okus, je bilo izredno veliko- a_ Posestniki v Pesniški dolini »o ogroženi. Razburljivi noči v št. Petru pri Mariboru, o kateri smo poročali, je sledil* nič manj razburljiva noč v Pernici pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tudi tamkaj se je po. javila skupina predrznih nočnih rokomav. hov, ki so izropali stanovanje treh posestnikov nakar so bili prepodeni. Francu Kaiohu iz Pernice so odnesli obleke perilo in drugo, posestniku Antonu Marku so iz. ropati klet ter odnesli večjo količino ja_ bolčnika in jabolk, posestnici Olgi Aicher. jevi pa so odnesli razno perilo, obleke, čev. Ije, posteljnino ter tudi nekaj zlatnine. Skupna škoda znaša okrog 15.000 dinar, jev. a— Smrtna nesreča ali kaj drugega? V mariborski bolnišnici je podlegel včeraj poškodbam posestnik Josip Krope j iz Bo-ča nad Selnico ob Dravi, ki so ga bili pri. peljali v bolnišnico nezavestnega in s počeno lobanjo. Nekatere priče so izpoveda. le. da je dobil Krope j srnrtnonosne poškodbe; ko je strmoglavil po nekj strmi, ni- Nekateri zdravniki pa so izrazili mnenje, da izvirajo poškodbe od udarcev s to. pim predmetom. Vzrok nje gove smrti bodo skušali dognati z obdukcijo. a— živo srebro v lipovem čajo bi kma. lo postalo usodno za 84 letnega prevžit-karja Franca Lorberja iz Poličke vasi pri št. Dju v Slov. goricah. Ko je videl v čaju DANES, UVODNI KONCERT JLAVNOSTN1 AKADEMSKI PLES OB PRILIKI 50 LETNICE CMD, NA TABORU OB Sričetrt na 21. Dragutinovičeva se poslavlja Maribor, 15. novembra. V soboto 16. t. m. zvečer bo v maribor* akem Narodnem gledališču prisrčna slovesnost. V znani Frankovi veseloigri »Vihar ▼ kozarcu« se bo popularna seniorka mariborskega gledališkega ansambla ga. Šteta Dragutinovičeva poslovila od desk in bo d tem slovesom združila 40-letnico svojega umetniškega delovanja in snovanja Slav-ljenka je markantna predstavnica našega gledališkega življenja. Pestra je njena življenjska pot, ki jo je določila za odliono ter mojstersko interpretko komičnih in ka-rakternih ulog. Njena umetniška pot jo je vodila od Jelice v »Trenku« in Ružice v »Ciganinu« v dramatično šolo slavne umetnice Ivane Sajevičeve, odtod pa na oder zagrebškega gledališča, kjer je bila najprej e ljubimka, kokota in salonska dama. Pozneje se je priključila gledališki >kup:ni svojega moža, ki je delovala in gostovala po malodane v vseh večjih krajih Hrvat* ske. Potem je Dragutinovičeva delovala 10 let v ljubljanskem gledališču in je odšla nato v Trst in pozneje Osijek, kjer ji ;e "t. ta 1917 umrl mož. Kmalu nato je bila angažirana pri zagrebškem gledališču, kjer se je odločno uveljavljala tri leta, dokler je ni takratni vodja mariborskega gledališča Hinko Nučič angažiral pri mariborskem Narodnem gledališču, kjer je ostala tri sezone in se nato odpravila v Split. Ni pa mogla živeti brez Maribora, kamor se je zopet vrnila. Sedaj se poslavlja od gledali« šča, ki ga je že v rani mladosti vzljubila z vso gorečnostjo. Njena ministrica, Vol-fovka (»Bobrov kožuh,«) babica (v Prera-dovičevi »Se li razumemo«) itd. bodo ostali liki trajne umetniško oderske vrednosti. Najljubša pa ji je Jugovičeva v »Smrti maj-ke Jugoviča.« Štefa Dragotinovčeva je bila priljubljena pri publiki, pa tudi pri svojih stanovskih to-varišicah in tovariših. S svojo ljubeznivo iskrenostjo in dobrodušnostjo si je osvojila srca vseh. V zgodovini in razvoju našega gledališča bo njeno ime trajno blestelo z zlatimi pismenkami. majhne kroglice, je stopil k sosedu in ga vprašal, kaj naj bi to bilo Sosed mu je pojasnil, da gre za živo srebro, ki bi, pov. žito s čajem, moglo povzročiti usodne posledice. Za zadevo so izvedeli orožniki, ki so uvedli preiskavo. Pri zaslišanju je star. <*ek izpovedal, da mu je pred dnevi bilo s-lino slabo in da je neprestano bruha.l. Izrazil je bojazen, da ga hočejo zastrupiti. V zvezi s tem so orožniki ovadili državnemu tožilstvu neko žensko radi suma po. izkusa zastrupitve. a— Spor med bratoma prinesel razjasnitev skrivnostnega požiga. Dne 3 julija .1934 je v tretjič pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jane/a Drevenška v Racah. Krivda se dolgo ii mogla pojasniti, dokler ni prišlo med 25 letnim Janezom Drevenškom in njegovim polbratom Ma-žem Vindišem do spora. Ko sta se «pr-je Vindiš prijavil, račkim orožnikom. ;a mu je polbrat. Drevenšek nekoč dejal, da bo zažgal svojo hišo. ker ni imel denarja za plačilo neke odškodnine, zaradi česar bi mogla hiša priti na dražbo. Včeraj se je moral Janez Drevenšek zagovar-iatj pred malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na 7 iet težke ječe. Obsojenec je pri razpravi zanikal vsak krivdo. S tem se je zaključila dvakrat preložena razprava, ki se je bila zavlekla zaradi številnih prič. a— Bojevita ciganka. Anton škerget je v Kupetincih dražil mlade ciganke. Med cigankami je bila tudi mlajša ciganka, ki je zgrabila za nož in navalila z nožem na fikergeta ter ga je obSutno ranila. a— Sita življenja. 30-letno A. P. so na. šli v njenem stanovanju v globoki nezavesti. Poleg nje je bil umivalnik s tlečim ogljem. Reševalci so jo nemudoma prepe. Ijali v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Vzrok poizkusa samomora ni znan. a— želodec je počil 43-letnemu delavcu Antonu Krebsu, radi prenapornega dviga, nja Nezavestnega so ga odpremili v bol. nišnico. kjer so mu želodec zašili. Iz Celja e— 40 dnevni pomen za pokojnim pro-tojerejem Mancjlom Čuaičem. ki jc tako tragično preminil, bo jutri ob 10. v pravoslavni cerkvi sv Save- e— Del sporeda koncerta CP' ' 1. decembra bo posvečen spominu skladatelja Davorina Jenka ob stoletnici njegovega rojstva Pri koncertu bo tudi sodelovala p-iznana pevka ga. Marija Golobičeva. e— KDE bodo elektrificiraii celjsko okolL lico. Banska uprava je izdala krajevn m deželnim elektrarnam koncesijo za elektrifikacijo celjske okolice V poštev pridejo vasi Trnovlje. Leskovec. Ljubečna in Lipovec. Interesenti so že pristali na to rešitev. Za izvedbo elektrifikacije se je potegovala tudi falska elektrarna- e— Znanj slikar brez rok Aleksander Klein bo otvoril danes razstavo svojih del v dvorani Celske mestne hranilnice. Bogata in zanimiva razstava bo odpeta vs^.k dan od 9 do 12 in od 14. do 20. e— Dve nesreči. Na Dolgi gori pri Ponikvi je kobila brcnila 88- letnega občinskega reveža Martina Fajsa v hrbet in mu prizadejala hude notranje poškodbe. — Pri regulacij' Savinje v Tremerju pa je zmečkalo 34 letnemu delavcu Toimžu Za. viršku iz Zagreba prst na desni roki. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e_ Nova telefonska proga Celja. Z odlokom ministra za pošto brzojav in tele. fon se otvori telefonski nromet Celje.Ra-denthein-Kowin-Dunaj Taksa znaša 2.70 zlatega franka za Ceije-Rodenthein in 5.25 zlatega franka za Kowin.Dunaj e— Kino Union- Danes ob 16.30 in 20.30 »Tri mesece v raju« in zvočni tednik. Iz Ptuja sreski cestni odbor v Ptuju je sprejel od banske uprave večji zmenek in začel izplačevat! obveznosti, predvsem dolg za gramoz. Izplačevanje se vrši vsak petek meri uradnimi urami. S prispevkom bano- vin® se bodo v glavnem krile vse dosedanje obveznosti. Treba pa bo poiskati še sredstva za nadaljnja dela. )— Ker ga nI marala, jo je hotel ubiti. 28-ietini krošnjar Jože ii Cvetlina se je zagledal v 21-letno Klaro, doma istotako iz Cvetlina Klari p« za to ljubezen ni nič bilo. V sredo se je napotila v Ptuj, da si poišče službo io se izogne Jože-a. Ko se je opoldne vračala iz mesta proti domu, je v ptuju videla Jožeta in se mu izognila. Popoldme pa jo je dohitel s kolesom v bližini Cvetlinskega brega. Ko ga je opazila, se mu je skrila v goad«, a kmalu je bil Jože za njo, jo pograbil za roke in dvignil nož, da ga ji zasadi v prea. Klara se je v zadnjem trenutku še okrenila, tako da jo je zadel 2 nožem v hrbet ter ji prizadejal hujšo rano. Na krik sta priskočila na pomoč dva drvarja, ki sita jo spravila v neko hišo itn ji nudila prvo pomoč, nato pa so jo takoj odpeljali v bolnišnico. ★ ARTIČE. Gasilska četa iz Bukoška je priredila v Brežicah 3. t. m. v prostorih g. Grobuška prvo tamburaško tekmo, katere so se udeležila tamburaška društva iz Bukoška, Brežic, Artic in Rakovca. Diplomo kot prvo nagrado si je priborilo mlado društvo »Sloga« iz Artič. Lepo igranje nam je pokazalo, kako vztrajni so naši artiški tamburaši S pravim veseljem do glasbe so se mnogo večerov pripravljali za resen nastop. Društvu čestitamo. NAKLO. V našem kraju imamo plemenite ljudi, to je že znano. Med nje je prišlo neko dekle, ki je dalo svoj avtomobil na razpolago gasilskemu društvu, da ga bo uporabljalo v svoji službi za blagor in korist bližnjih. Imamo pa tudi fante, ki slo. vijo po svoji lepoti daleč preko mej domače fare Devet teh zavbrnih se je zadnjič spomnilo, da bi avto, ki sameva v gasilskem domu, prav tako služi! v blagor bližnjemu, če bi jih peljal v lepi mesečini na nočni izlet po Gorenjski. Paragrafov, ki govore o spoštovanju tuje lastnine, ne pozna ali pa ni hotel poznati menda nihče med njimi in tako so previdno brez hrupa in seveda brez vednosti gospodarjeve potegnili avto na cesto, iz vasi — in glavna ovira je bila premagana. Kajti to. da ni imel nihče med njimi šoferskega izpita in da nihče ni vedel, kako je ravnati prav z vozilom, to menda ni nobena ovira, ne? Zaupali so se šoferju, ki sicer ni šofer, a je nekoč v vojaški suknji sedel za motorjem. Bog si ga vedi, kako daleč bi se še peljali, da ni cesta nekje napravila ovinka in da ni bil prav na tem ovinku kup gramoza, ki je fantom prešerno veselje nenadoma soremenil v majhno jezo in bolečine- Sunek jih je tako pretresel, da je najbolj vneti med njimi pogledal z glavo skozi strop, žal, pa ni mogel nič drugega ugotoviti, kakor da je nočne »zabave« temeljito konec in da jc »izposojeni« avtomobil potreben še te. meljitejšega popravila, nič manj pa 6eveda njegova glava m koža ostalih veseljakov. Trba je bilo poslati po zdravnika, da j;m je zašil skeleče rane. Bog ne daj, da bi jih sedaj še oblasti ne zašile pc svoje. Drugega dne so polomljeni avtomobil komaj pripeljali domov in so ponujali lastnici, ki ni še ničesar vedela o nočnem dogodku, zanj 4000 Din... Iz te kupčije ni bilo seveda nič. Upajmo, da se bo stvar uredila kako drugače in mirno. Prav pa se n-Tti ne zdi. da je »Gorenjec« zadevo popolnoma zamolčal. Ali je imle kakšne razloge za to? Vrhnika. Sokolski zvočni kino: »Škandal v Budimpešti« Sijajna veseloigra z Gaalovo in Szokejem Szakallom. Dopolnilo programa zvočni tednik, kulturni in šaljiv film. Kako so prijeli nepridiprava Gregoritia Višnja gora, 15. novembra Kakor je »Jutr>« že poročalo, se je višnje* gorskim orožnikom posrečilo zajeti dober plen v osebi nevarnega prijatelja tuje lastnine Jake Gregorina, ki se je po potrebi imenoval tudi Finžgar Ivan ali pa Vidmar Janko. 27_letni Gregorin je pred leti delal kot kopalec jam za električne droge pri Kranjskih deželnih elektrarnah. To ga je pozneje privedlo na misel, da ne bi bilo napačno, če bi fungiral v svojstvu zastopnika teh podjetij- Poizkusil je in žito mu je šlo v klasje. Kot tak je prišel večkrat v Višnjo goro. Ker je bil torej imeniten gospod, ni čudno, da je neko tukajšnjo dekle verjelo njegovim sladkim besedam. Nedavno se je ustavil v dveh gostilnah pod Višnjo goro. Kakor se je pozneje ugotovilo, se ga je kar v obeh prijelo ne. kaj tuje lastnine. Pa mu je. kakor kaže, zdajci padlo na um, da take malenkosti niso nič in da se je treba lotiti fesa pod" jetnejšega. Nekemu znancu je dejal da je kupil v Višnji gori stavbo 'ast nekega v Ljubljani hivajočega Višnjegorca. Znancu je trdil, da si je prišel to stavbo ogledat. a da mu ni všeč. Zato da bi jo rad spet prodal. Ker pa ni kot prodajalec preveč zahteval za zgradbo, je bil kupec kma. Iu pri rokah- Pred pričami so spisali kupno pogodbo in kunec in priče so jo slovesno podpisale. Tudi prodajalec je zapisal na njo svoje ime: to not kot Finžgar Franc. Pa ni imel sreče. Kupec je rekel, da bo plačal vso kunnino šele ob prepisu. Jaika Gregorin ni dobil niti are. k; bi se mu tako zelo prilegala. Po tej kupčiji se je Jaka Gregorin spet oglasi] v gostilni pod Višnjo goro. Pa je prinesla usoda prav tjakaj in v istem_ času pravega uslužbenca Kranjskih deželnih elektrarn, ki je pogrešal svoje kolo. Meni nič teb; nič ga je povprašal ra ime in odkod ie dema Taki seveda to vprašanje ni bilo po godu. Hote! ie oditi iz lokala, toda izpraševalec je hi' dni^ega mnenja in je .Tako za suknjič energično p->tegnil nazaj, češ: »Tu ostani in poveil« Jaka ie segel v žep in prede! nož v drug žep. a izpraševa. lec mu ie istočasno pomoli! pod nos revolver- Položaj je postal resen in Jaka je moral počakati orožnike Ko so orožniki prispeli, so ga uklenili in povedlj na nrožniško postaj}, kjer so mu začeli pretipavati obisti. Jaka je bil sicer zmerom gostobeseden, /daj pa mu je čisto zman jkalo besed- Hude inuke_ je pretrpel preden je povedal, da ni Finž-<-mfll Jaka Gregorin v spremstvu dveh oro/-»i'vU nemir na svetovnem deviznem trgu giede francoskega franka, kar je melo za posledico, da »e je v tarminskih kupčijah s frankom zopet povečal de porini stavek io da je tranocuaka bauika zopet pričela beležiti odtok zlate. Sedaj poročajo iz Pariza, da je Francoska banka »višala diskorvtno mero od 3 na 4%, kar spravljajo v zvezo ne samo z zopetnim odtokom Blata, temveč tudi s težkočamri pri izvajanju financah ukrepov in z notranjo politično nesigur-nostjo. Povišanje du s konta iina predvsem namen, otežkočiti špekulacijo z zlatom. Na rne-notkijuih mestih \ Francoski baraki izražajo bojazen glede nadaljnjega odtoka zlata, ker se tečaj dolarja dirži na višini, ki presega zgornjo zlato točko. Na zunaj naj bo povečanje diskonta opozorilo vsem onini, ki znova propagirajo devalvacijo franka, da bo Francoska banka vse storila za ohranitev stabilnosti francoske valute m zlatega standarda. Včeraj objavljeni tedenski izkaz Francoske banke zaznamuje zmanjšanje zlatih rezerv za 667 milijonov frankoiv. Pretežni del tega zlata je odtekel v ZecMnjeme države. Do prihodnjega izkaza Narodne banke pa računajo z nadaljnjim odtokom ene milijarde zlata. Kakor je podoba, se bo Francoska banka tudii tokrat postavi.la v bran predvsem z zviševanjem diskontne mere. kakor je to storila že letos v dveh prmerih ko je mednarodna špekulacija »lakirala francosko valuto. Nasprotno pa vidimo, da je stanje holand-skega goldinarja Ln švicarskega franka nadalje ugodno in da je položaj teh valut popolnoma miren. Nizozemska banka je baš pred dvema dnevoma znižala svoj diskont od 4 na 3.5% m kaže tudi v najnovejšem izkazu malenkosten dotok zlata. Pred izvajanjem sankcij Izvajanje sankcij proti Italiji. Kako znano, bodo skoro gotovo v ponedeljek 18. t m. stopile v veljavo gospodarske sankcije proti Italiji. Naše gospodarske korporacije so glede izvajanja sankcij prejele naslednje informacije: V primeru izvajanja sankcij se 18. L ui. suspendira klirinška pogodba med našo državo in Italijo in se zaradi tega ne bodo priznavala od tega dne izvršena vplačila v kliring za poravnavo uvoženega jugoslovenskega blaga, temveč bodo morali naši izvozniki zahtevati svobodne devize in bodo k temu primorani tudi v zvezi z zavarovanjem valute. Naša narodna banka bo do nadaljnjega sprejemala vplačila naših izvoznikov v kliring, da se na ta način zmanjša naša klirinška terjatev v Italiji. Pričakovati je. da to dana garancija za zavarovanje izplačila klirinških terjatev naših izvoznikov v Italiji. Dne 18. L a bo za določene predmete ustavljen uvoz iz Italije in izvoz v Italijo. Rekorden izvoz lesa ix Šibenika. Iz ši-benika poročajo, da se tam sedaj istočasno na tri velike italijanske parnike tovor: les a skladišča »šipade*. m sicer podnevi i" ponoči, samo da se blago odpravi še pred 18. novembrom, ko bodo stopile v veljavo gospodarske sankcije. S tem: trem. parniki bo šlo v prihodnjih dneh v Italijo odnosno v Eriitirejo 12.500 kubičnih metrov lesa. Šele pred par dnevi je odplulo iz Šibenika z lesom 5 ladij, pričakujejo pa se še nadalje ladje za izvoz lesa v Severno Anglijo, v Anglijo Ln Eg.;pt, Španijo in Južmo Ameriko. Vse te ladje bodo vzele s seboj 5000 kubičnih metkov lesa. Konjunktura za izvoz bosanskega lesa pa je seveda le trenutna in bo omogočila razprodajo velikih zalog šipa^acu Italija bo kupljene količine lesa plačala ▼ klirlngu in se bo z najnovejšimi dobavami klirinška terjatev »šipada« zvišala na 4 milijone lir, to je na 14 miHjomiOv Din. = Mednarodno tržišče Konoplje in italijanska izvozna prepoved. Konoplja je ena izmed redkih sirovin. ki jo Italija izvaža v znatnejših količinah in kjer lahko v večji meri vpliva na svetovni trg. Zato Je Italija že 2. novembra t. 1. izdala izvozno prepoved za konopljo, ki pa jo je nekaj dni pozneje zopet sistirala z določbo, da se prične ta izvozna prepoved izvajati 18. novembra, torej z dnem, ko pridejo v veljavo gospodarske sankcije nasproti Italiji. Namen Italije je ta, da otežkoči oskrto s to siro-vino zlasti v državah, ki bi izvajale sankcije proti Italiji. Zato je v zadnjem času zlasti iz sankcijskih držar veliko povpraševanje jx> konoplji. Ker Je Jugoslavija poleg Rusije in Italije tretja največja dobaviteljica konoplje na svetovnem trgu. je naravno, da se je to povpraševanje obrnilo na naše tržišče, kjer so v zadnjih tednih cene ponovno narasle. Gospodarske vesti — Ugodne tobačne letine v Jugoslaviji. Fo podatkih monopolske uprave je bil letošnji pridelek tobaka v naiši državi še enkrat večji nego lami in su»o pridelali 11 milijonov kilogramov, pridelek bi bil še večji če ne bi bilo suše, seveda pa je baš suša pripomogla k temu, da je kakovost le.ošnjega tobaka prvovrstna. V posameznih pridelovalnih okoliših so priidelali naslednje kočičine: v Južni Srbiji 6.5 milijona kg, v Hercegovini in Dalmaciji 2.3 milijona kg, v Vojvodiaii 1-6 milijonov kg in v severni Srbiji 0.5 milijona kg. Povpraševanje inozemstva se letes kakor lani obrača predvsem za hercegovski tobak, ki uajbolj ustreza okusu evropskih kadilcev />a1 pa monopolska uprava baš v Herceai vini še vedno preveč omejuje proizvodnjo tobaka im tudi plačuje razmeroma nizke cene v primeri 6 tobakom iz Južne Srbije. Monopolska uprava bi se morala držati strogo trgovskega načela, da je treba produkcijo uravnati po povpraševanju in jo povečati pri onih vrstah tobaka, za katere je največje povpraševanje. = Spora zaradi kompenzacijskega i»T0®a srinj v Avstrijo. Med našo državo io Avstrijo je v zadnjem času ponovno prišlo do kompenzacijskih kupčij, pri čemer smo mi v Av-srtinijo izvozili svinjo in smo zato iz Avstrije uvozili industrijske izdelke. Pr tem je Avstrija iz diference med nizkim' ju .slovenskimi cenami za svinje in višjimi evstr.ij-sikimi cenami omogočila avstrijek' industriji m :4 z dne 3. avgusta. Borze 15. novembra Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje S.60—8.70. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6(1. v angleških funtih po '246 in v španskih pezetah po 6.04. dočim so se grški boni nudili po 29. Italijanske kompenzacijske lire so bile v Zagrebu zaključene po 292.42, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 295. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v volni škodi prijazna in je bil promet za kaso najprej po 356, pozneje j>o 362, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 388 (v Beogradu promet po 357— 358). Zaključki so bili še v 1% Blairo-vem posojilu po 71. Devize Ljubljana. Amsterdam 2974.58—2980.53, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 739.54-744.60, Curih 142422—1431.39. London 215.01 —217.07, Newyorfc" 4345.72—4382.04. Pariz 288.50—289.94, Praga 180.94—182.04, Trst 35-1.32—357.40. Curih. Beograd 7, Pariz 20-25875, London 15 1350, Ne\work 307.625, Bruselj 51.9"), Milan 24.9250, Madrid 41.9750, Berlin 123.70, Petdesetletnica naše obrambne družbe pomeni petdeset let smotrnega dela našo ogroženo mejo, za naše manjšine v nekdaj potujčenih mestih; petdeset let idealizma in goreče nacionalne vere. V tej dobi je imela Družba posebno slavne periode, ko je stala v ospredju vsega našega javnega življenja. O vsem tem pripoveduje letošnji jubilejni koledar, ki je izšel za razliko od prejšnjih letnikov v povečanemu formatu in slavnostni opremi. Pozornost vzbuja učinkovito opremljeni ovitek ("ing. arch. D. Serajmk), ki predstavlja Sv. Duh na Ostrem vrhu, tik na meji ležečo vtaa, kjer CMD pravkar gradi novo šolo. Koledar naše zaslužne narodno— obrambne družbe je prejšnja leta urejeval s posebno skrbjo in ljubeznijo rajnki župnik in zgodovinar Ivan Vr-hovnik. Jubilejni letnik je uredil v duhu Vrhovnikovega izročila dolgoletna Ciril-metodar Ante Beg. Najpomembnejši sestavek je članek »Polstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki vsebuje zgoščeno, vendar pa pregledno poročilo o družbi-nern delovanju v teku petdesetih let. zlasti še po 1. 1909. Čitatelju iz starejše in srednje generacije se vzbujajo spomini na pojave in dogodfke, ki so imeli nekoč znaten pomen v našem narodnem življenju in so modemu rodu docela neznani. Slika sas^žnih mecenov in vnetih delavcev za CMD obujajo spomine na dobo, ko smo 'meli v imovitih s!ofih narodne idealiste. V članku so posebej navedeni razlogi, ki tudi v sedanjih, znatno spremenjenih razmerah ne le opravičujejo, marveč celo zahtevajo obstoj in smotreno delovanje narodro-ob-rambne organizacije. Nadalmji donesek objavlja (s slikami) častne člane CMD in za njimi posebno zaslužne funkcionarje v vodstvu Družbe fmed njimi so) dir. G. Žerjav, inž. Mačkovšek, dr. Ivan Tavčar, dr. Janko Šlebinger. Jubilejno vsebino Redarja izpopolnjuje vrsta slavnostnih člankov. Besedo ob petdesetletnici je prispeval tedanji ban dir. Din-ko Puc ljubljanski župan dr. Vladimir Ravnihar odgovarja na vprašanje: oJeli nam CMD potrebna?« Se-n-3itor Ivan Hribar obuja spomine na prvi izlet Slovencev v Prago pred cetde-setimi leti f^Vele-gradska kuga«). Prof. dr. Rudolf Mole je prispeval članek o blaeopoVoinem dure vnem očetu CMD Ivanu Vrhovni5'!™. fNiesrove znanc^ in častilce bo posebno zanimala tu objavljena zadri-K niesova s^ika). Pis^+eli Ksaver Mečko je Tnst^n s člankom »Malo spominov s Koroškega«. Nar. po- Dunaj 56.40- Siorkholm 7S.05. Oslo 76.^, Kobenhavn 67.33, Praga 12.7125, Varšava 57.8750, Atene 2.50, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 3T)8—358.75, za dec. 359 bi., 7% investicijsko 76—76.50. 7% Blair 71—72, 8°/o Blair 80 bi., 6/0 begluške 61.25—62; delnice: PAB 229—23-. Trboveljska lfX>—110, Sečerana Osijek 128 bi. Beograd. Vojna škoda 357—35750 (357— 358), za dec. 357—357.50 (357), 7% invest 79—79-~0 (79.50), 4% agrarne 47 bL, 6% bes luške 64.50—05 (64.75—65), 7®/o Blair 71.75 den.. Narodna banka 5880 den. (5900), PAB 230 50—232 (2^0—231.50). Blagovna tržišča 21T0 + Chicago, 15. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 94.75, za maj %, za julij 100.50; koruza: za dec. 60, za maj 59-^59.625, za julij 60.75. -I- Winnipeg, 15. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 84.875, za maj 88.875. +Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca stalna. Nudijo se (vse franko nakl. postala): pšenica: baška 79—80 kg 158—160; koruia: baška 101—103, banatska 99—101, baška nova 86—87; moka: baška in banatska »Og< >60—270, »2« 240—245. :5< 220—235; otrobi: baški 110—115; krompir: štajerski 60—65. Novosadska blagovna borza 15. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica; baška 152—135, ladja Tisa ali Begej 160—"62, sremska ali slavonska 153-—155. banatska 152—155; Oves: baški, sremski, slavonski 130—132.50; Ječmen*. Laški in sremski 64 kg 132.50—137.50; Koruza: balka in sremska 94—96, banatska 93—95; Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg< 232.50—252.50, >2« 212.50—232.50. »5« 192.50—212.50, '6-t 172.50—192.50, »7« 157.50—162.50 »8« 105— 110.Fižol: baški in sremski 250—260. Otrobi: baški, sremski in banatski. v jatastih vrečah 83—86; baški v jatastih vrečah, ladja 84-86. + Budimpeštanska terminska borza, 15. nov. Tendenca prijazna. Pšenica: za marc 18.28 — 18.30, za maj 18.43 — 18.45; koruza: za maj 15.61 — 15.65. BOMBA2 + Liverpool, 14. nov. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.50 (prejšnji dan 6.38), za maj 6.40 (6.30). -i- Newyork, 14. nov. Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za dec. 11.82 (11.60), za maj 11.62 (11.40). slatiec Ivan Preskoršek izraža svoje misli o potrebi obrambnega dela v članku »Beseda o jubileju«. Nadaljnje jubilejne sestavke so prispevali posl. Karel Do-beršek, Fr. Skulj, dr. Matej Potočnik, dr. Anton DoJar, dr. Robert Kramber-ger (»Nekaj opazk k poslednjemu ljudskemu štetju na Koroškem«). Izmed ostalega gradiva so posebno pomembni članki, 'ki izražajo pozitivno stališče naše mladčne do problemov narodne obrambe (dr. Lojze Berce, prof. Ant. G>-rup). Ante Iveša poroča o Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. »Naš. grobovi« zaključujejo prvi del koledarja. Drugi del prinaša izčrpno poročilo o delovanju CMD v prejšnjem letu in posebej še o poteku jubilejne skupščine. Posebno učinkovit je faksimiie slovenske šolske naloge, M jo je spisal najboljši učenec v koroški ljudski šoli: jasneje kakor vsd dolgi članki nam pričuje, kakšna je na Koroškem takj zvooia manjšinska zaščita. Poleg vsega navedenega in n ©navedenega gradrlva o CMD ima jubilejni koledar še navadno koledarsko vsebino. Kot nadomestilo za jubilejni zbornik se s svojo zanimivo vsebino priporoča sam po sebi. Bodi nam ne le spomin, marveč še bolj opomin za nadaljuje delo v prid CMD! __ Deček se je vrgel pod vlak V žt. Juriju pri Bregu nedaleč od Loke pri Zidanem mostu je služil okrog 14 let star fant pri svojem varuhu, ki je tudi opravljal njegovo posestvo, ker je bil brez staršev. Fant je imel pri varufou dobro vzgojo, a je bil zelo zamerljive in jezljive narave'. Ko mu je gospodar kupil obleko, ni bil z njo zadovoljen, zaito jo je raztrgaJ. Gospodinja mu jo je spet zašila, a deček je zdaj obleko strgal na kose m jo pomen-dral. Razume se, da ga je go&podaT zaradi tega dejanja zelo okaral V onemogli jezi 111 trmoglavosti je deček sklenil izvršiti samomor. Prejšnji peftek zvečer, ko je vozil tovorni vlak vz Sevnice proti Zidanemu mostu, je nesrečni fant legel vznak na tračnice in nastavil glavo, ki so mu jo potem kolesa vlaka dobesedno odtrgala od trupla in močno razmesa-rila eno ramo Strojevodja nesreče ni niti opazil, šele drugi železničar j 60 kasneje našli truplo. Fant je bil sicer zmerom nekoliko čudaški Včasih je bil priden in je delal čez mero, včasih pa se splch ni loOsars.ka etiopska železniška družba« 7. udeležbo francoskega denarja in 1. 1807. so za čel • z gradivo v Džibntiju, toda kmalu Pe izkazalo, da «<-> težkooe za to delo in s tem nj: rtr>!r> nifinV nP-dpiTiev?«*!'', takrat r-a so tudi že sklenili, da ne pojdejo n dri!'- s progo dalje nego do abesinske prestolnice. Meti tem so se bile namreč velesile s prosi ulian paktom iz 1. 1906. sporazumele z Abesimijo, da imajo farno Angleži, ki so hoteli zaustaviti: francosko gospodarsko prodiranje v vao Abesinijo. pravico graditi progo zapad.no od Addis Abebe, ki je postala med tem glavno mesto. Progo pa so dovršili do tega mesta šele med svetovno vojno. v 1. 1917., neposredno po zmešnjavah v Abesiniji, ko je sedanji cesar Haile Se-lassip zasede! prestol. Proga je dolga skoraj 800 km, torej nekako poldrugo razdaljo od Ljubljane do Beograda. Premagali mora vzpon 2000 m ter 'ima nešteviilno drznih rarnp. mostov in predorov. Mestoma ie divje lepa. Kot edina abesinska železnica je rrostfe-1 j.ira skoraj ivsega ta/mošnjega blagovnega prometa. Kako razmeroma majhno uk>go ima napram temu blagovnemu prometu osebni promet, je najbolje razvidno iz tega, da obsega vozovni park železniške družbe samo 4o osebnih voz napram več nego 400 tovornim vozovom. Na progi tedaj, ki meri poldrugokratno razdaljo od Ljubljane do Beograda, je osebna frekvenca tako majhna, da zadostuje za njen promet 45 osebnih voz! Osebje železnice, kakšn h 200 mož. je skoraj vse evropsko, večinoma seveda francosko. Evropci so večinoma tudi tisti, ki s to železnico potujejo. Šele sedanji položaj je abesinsko maso menda poučil, kako važna in napram dosedanjim njihovim prometnim siredsvom prijetna stvar je taksira železniška zveea. To pa tudi že v položaju ko je eno izmed največjih del evropske tehnike v največji nevarnosti, da ga ____ • človeškega rodu spet uničijo. Brez takšnega dovoza bi vsi uspehi splahneli v nič ii. ij«m>4i uwj|i»iwhu.*u ,! V nekih delih Romunije je nastopil občuten mraz, ki je imel za posledico, da so se pojavili celi tropi volkov. V ječ vaseh so so volkovi spravili tudi že med veliko živino. V neko vas blizu mesta Barlada je pa vdrla tolpa nerescev in napadla hleve. Kmetje so se olmrožili s kosami in vilami ter po daljšem boju pregnali zverine, med katerimi so bili tudi nenavadno veliki primerki. V "Oju sta bika težko ranjena neki 14—letni deček in nt-ki pastir. Kakor poroča Webb Miller, dopisnik United Press pri severni italijanski armadi iv, Asmare, so 1e dni pripeljali v črkovni stan generala de Bona orožje, ki so .»a napadalci uplenili Abe- iicem. To orožje je redika zbirka starinskih pušk in priča, «la s,, neguševi v().i-<'-a.ki v pretežni množini oboroženi s puškami nesodobnega tipa. Tudi smodnika Abesinci menda nimajo dovolj, kajti našli so v patrcnah namestu njega glavice vžigalic. Največ so Italijan: o>h* zel i Abesincem krivih sabelj iu sulic. Med vojnim plenom je bil t ml i top, ki so s?a uporabljali še v ameriški secesijski vojni. Ženska ustrelila kitajskega maršala Kitajski maršal Sun, bivši guverner province Vang.tse, je padel te dni pri nekem budističnem zborovanju od krogle, ki jo je izstrelila preti njemu hči generala Sihzi jena. Ta general je pade! pred desetimi leti v boju z- odklelki maršala Suna in njegova hči je tediaj prisegla maščevanje, ki ga je sedaj izvršila. Deset let je mimo p režala na trenutek osvete. Po atentaitu Italijanski kamijoni dovažajo svojim četam neprestano živila in druge potrebščine. Cesta, na kateri jih kaže ta slika, leži tik za abesinsko fronto ronma Bontgeitova csv za preiskovanje materiala — Posebnost vstkoviške železarne se ni napadalka niti najmanj taciri. upirala are- Železarne v VMkovicah se lahko ponašajo, da so v posesti prve* ogromne Rontge-nove cevi za preiskavo materiala, ki jo je izdelala neka hoiandska specialna tvrdka, pri kateri pa je tudi češkoslovaški kapital znatno udeležen. Zgradili so jo v dolgih laboratorijskih poskusih. V glavnem sestoji iz mogočne Rdntgenove cevi, ki je shranjena v močnem kovinskem obodu. Cev hladi voda, ki jo posebna črpalka sproti dovaja in odvaja. Žarnico napaja tok. katerega nape. tost se da spreminjati v skladu z debelino kovinskih delov kakšne naprave, ki jo hočejo preiskati. Maksimalno prenese napetost 200.000 voltov, ta ogromna napetost pa se da dobiti s p<-močjo priključenega transformatorja iz normalnega toka 120. 220, 280 ali 500 voltov. Učinek napetosti se pokaže še pri 10 cm debelih jeklenih palicah, ali ploščah ali pri 100 cm debelih aluminijastih kladah. Pod.kovinski del. ki ga hočejo preiskati, položijo fotografsko ploščo, a če je v njem kakšna drugače nevidna konstrukcijska napaka, se pokaže na rontgenskem posnetku s svetlejšimi mesti- Vsa aparatura je montirana na vozu z gumijastimi kolesi, tako da se da spraviti Nova univerza v Rimu kamorkoli. Ni potrebno še posebej omenjati, kakšne važnosti je takšna aparatura za preiskavo strojev in posameznih delov letal, lokomotiv, avtomobilov, panvh kotlov i. t cL Cesto valjajo Delavski ouueiek prodirajoče italijanske vojske s cestnim valjarjem med Ado* in Makalo Rhona prestopila bregove Katastrofalne poplave v Franciji —- Ljudje plezajo na strehe hiš in na drevesa Iz Pariza javljajo o katastrofalnem obsegu poplav v dolini reke Rhone. V sredo zvečer je voda narasla za 2.40 m. Na nekaterih mestih je prestopila bregove v višini 1j5 kim. tako da so se Sftvorila cela jezera Letalci poročajo, da ®o videli nekatere pokrajine kakor mala morja Najbolj trpi zaradi teh poplav mesrto Avignon, ki je pod vodo. Okoliške vasi so popolnoma odrezane od sveta, mnoge kmetije so v nevarnosti, da se zrušijo. Ljudje plezajo v obupu za svoje življenje na strehe in drevesa. Gasilci so noč in dan na deta da pomorejo ogroženim krajem. V ne- ki vojaški baraki jr* bfro 11 oseb. za katere so se že barfi. da so utonile K sreči pa so se ljudje rešili Davzlic deroči vodi. Zbežali so na neki otočič. Brzojavni in telefonski promet je saj»di poplav v mnogih krajih prekinjen, ceera so pod vodo in neporabne za promet, številni avtomcbilisti, ki jih je poplava zalotila na vožnji, so obtičali ter so morali pustiti voziia tam. kjer so se ustaviti. Gmotna škola poplav je gotovo velikanska, najhujše pa je to, da ni nobenega mpanja na izboljšanje vremena in omiljen je nesreče. Nedelja — dan sadfa v Italiji Počitek prebavnih organov ln čiščenje krvi V okvi-ru obrambne akcije proti sankcijam so tržaški zdravniki svetovali italijanski vladi, naj uvede dan v tednu, ko bi prebivalci smeli uživati samo sadje. Sadje, pravij« zdravniki v svojem predlogu, pa nikakor ni sposobno, da bi nadomestilo telesu vsako drugo hrano, zato bi morali kot »dan sadja« izbrati nedeljo, ko organizem počiva in ne potrebuje toliko energij kakor ob delavnikih. Seveda bi po- sameznik rmei izbero med svežim ali kuluw nim sadj-em, solatami i. t. d. Posebno pa_ radižnike predlagatelji zaradi velike k občine vitaminov toplo priporočajo, sicer pe. dajejo posušenemu sadju prednost pred drugače konserviranim- Na ta način, pravijo, da bo en dan v tednu rabil za odpo^ čitek prebavnim organom, očistil bo kri organe in telo utrdil. Ali utoraš prepustiti damam svoj prostor ? Londonski *Daily Express< je zastavil svojim čitateljicam vprašanje: Ali je moški - če upoštevamo današnje življenjske oblike - primoran, da prepusti ženski v tramvaju, avtobusu ali v vlaku svoj sedež? čeprav je videti neverjetno, je vendarle večina čitateljic to vprašanje zanikala. V svojih odgovorih navajajo, da dela moderna ženska prav tako kakor moški, ima iste pravice in ne more zahtevati posebnih prednosti. Ali pa ne dela -nu, in potem je še celo krivično, ua bi utrujeni mož prepustil svoj sedež bitju, ki se bavi v glavnem s tem, da obiskuje šivilje in trgovine. Jeanne lattesiove pet in dvajset lertna novozelandska le-tal-ka Jeanne Barttenova je postavila nov rekord za polet brez spremstva čez Južni Atlantik. Preletela je progo od Thiesa pri Da k ar ju v Afriki do porta Na.tala v Braziliji v enajstih urah in 15 minutah. Do- opica Znani italijanski potovaiec Gatfci pripoveduje zanimive stvari o skrivnostni žavak. ki se skriva baje v nedostopnih pragozdih ob Ituriju v Belgijskem Kongu, kamor je pred nedavnim vodil ekspedicijo- Gre za neko doslej neznano vrsto ogromne opice, ki sliči baje gorili. Videl je ni doslej še noben belokožec, a tudi domačini ne go_ vore radi o njej. Po dolgem prigovarjanja so potovale« povedali naravnost fantastične zgodbe o tej živali, ki jo imenujejo sami »veliko ptico ubegi«, ker m baje letati. Drugače pa je podobna gorili, le da arna ognjeno rdečo dlaka Ko pa je Gatfci domačine prosil, naj bi ga povedii do gnezda te ptice, so odklonili in so začeli trditi, da ubegi sploh ne eksistira Nekega dne pa je neki čarovnik pokazal Gattiju kos kožuha, ki ga je rešil iz ognja. Kožuh je sličil gorljivemu kožuhu, le da je' bite barva živo rdeča. Takšnega kožuha nirm nobena izmed nam znanih živali. Miss Joana B a 11 e n sedanji rekord na tej progi je držal španski letalec Coimbo s IG urami in 1"> minut. BatJtenova je torej izboljšala rekord za celo uro časa. Proga, ki jo je preletela, meri 3000 km. Battenova je sploh prva ženska, ki je preletela Južni Atlantik. Novi Izumi Telefonska boja za podmornice — LaringoSon Letališče pri Makali Vojaki rasa Sejnima so pred umikom abesinske vojske iz Makale prav temeljito raarili letališče v bližini mesta. Izkopali so goste globoke jarke, da bi s tem onemogočili Italijanom izravnati teren in ga napraviti sposobnega za startanje aeropia-nov. Kljub temu je italijansko armadn« vodstvo poslalo v Makalo več sto delavcev z nalogom, naj čim prej izravnajo ozemlje, ki ga bo italijanska vojska začela uporabljati kot letalsko oporišče za nadaljnje vojaške podvige proti Abesincem. že sedaj so letališče za silo toliko popravili, da lahko vzletajo z njega opazovalna letala. Italijanski ministrski predsednik je pred kratkim otvoril novo vseučiliško čeli. v Rimu. Naša slika nam kaže del pročelja pala-e za rektorat. Kiparska dela je oskrbel kipar Martini Neka švedska telefonska družba je spravila v promet dve zanimivi novoti. Prva Je telefonska boja za podmornice. V nji je nameščen, kakor pove že ime samo, telefonski aparat, ki je spet v zvezi s telefoni v raznih deldi podmornice. Če se podmornici primeri nesreča in se potopi, se boja loči od njenega trupa in splava na površje, pri čemer pa ostane nje telefonski aparat z žico še vedno v zvezi s telefonskimi napravami v podmornici. Na površju opozarja boja z utripajočo lučjo nase, mornarji, ki pridejo do nje, nimajo drugega dela, nego da se jx> telefonu spravijo v zvezo s posadko potojv ljene ladje, švedska mornarica se je že opremila z novo l.ojo. Druga novost je laringofon, telefonski 99Pravi kralj Etiopije" V bližini Kapskega mesta je živel dolgo let star delavec kamenar. po rodu Abesi-nec. Vsakemu, ki ga ;e hotel poslušati, je — za čašo piva raa pripovedal. da je prvi sin abesinskega cesarja Menelika II. in zato upravičeni dedič etiopskega prestola. Potem je pokazal še pisma, v katerih je stalo, da je pred dolgimi leti v skrivnostnih okoliščinah dejansko izginil neki Menelikov sin. kar soglaša spet z neko legendo, ki je razširjena po Etiopiji. Pred dnevi je prispel po vsem videzu odličen Abesinec v Kapsko mesto in je hotel starca videti Ko so ga povedii k njemu, ga je preoblekel v krasna oblačila nato je z njim izginil. Prej še je javno iz javil, da je v njem spoznal pravega kralju Etiopije. Odpeljala sta se z neko italijan. j sko ladjo in tako menijo angleški listi, da ( tiči za vsem italijanska rok aparat za prostore, v katerih vlada takšen j hrup, da bi se govorilčev glas ne mogel uveljaviti, n. pr. v strojnicah, v letalu pri j motorju i.t.d. Membrane laringofona si ■ pritrdi govoriiec na grlo, tako da se po- | slušalcu posredujejo tresljaji goltanca. Apa- j rat je tako majhen, da se da skriti na no- j tranji strani ovratnika. Ljubitelj muzike in trgovec z mramor-jem Carlo Vercelli v Rinru si je dal zgraditi avto. v kataerem lahko igra klavir. Dočim ga šofer vozi od klienla do klieuta, sedi Vercelli v zadnjem delu voza ob posebnem kiavirju, ki so ga morali zgraditi nalašč z.anj ter igra koračnice ali sonate. Bilo je treba precej truda, da si je mož izposloval od policije dovoljenje za takšen avto in šot'er:a. ki se ne daje motiti od njegove igro, končno pa je mož dobil oboje. E K D O T A Bavarski knalj Ludvik H. in igralet Kain-z sta se bila prijatelja, Kaimz je po-gostoma prišel h kralju 7« kakšen dan 3JI teden v oblske. Nekega dne se j*> pojavil Kain-s t>« policiji v Monako^u in vprašal službujoče?« uradnika: »Ali je morda kdo tukaj ijzročifl pol milijona? Opozarjam vas na to, da je ta denar moj<. Uradnik gleda in ne razume: »Kaj pomeni to, gospod?« »Stvar je ta-le:< je odgovoril Kainz, ; ljudje že nekaj časa govore, da mi je kralj podaril več sto tisočakov. Zaman iščem tega denarja že dneve Po vseh zabojih in kovčegih. Nu, morda, sem ga izgubi; iz malega žepa — in pošrteni najditelj gafje morda odd-4 tn<. Preveč se je zredil Zupan angleškega mesta \Vycombe, ki šteje 13.000 prebivalcev, jc bil po prastarem običaju nedavno obsojen na 30 funtov šterlingov g obe, ker se je v -zadnjem letu svoje službe zredil za tri kg. Kdo ve, ali bo ta kazen nanj tako učinkovala, da se bo prihodnje leto posušil za 3 kgV! VSAK DAN ENA Letalska nesreča V ponedeljek zjutraj je pri Istresu v Franciji treščilo na zemljo letalo, k; je prevažalo potnike med Marse'!!om in Barce-cno- V trenurku neiieče so bili v letalu nilot. radiotelegrafist in mehanik. Vsi trije so se ubili. Aeroplan se je pri padcu na ■remljo razletel. Kupuj domače blago! t. če veste vi to bolje od men? čemu an? potem sprašujete takšne strani ?! < Kulturni ure Jesenska umetnostna razstava v Mariboru Od 3- do vključno 17. t. m. je v velik' kazinski dvorani v Mariboru letošnja jesenska razstava domačega kluba »B razde«, združujočega večinoma vse na ozemlju bivše Spodnje Štajerske živeče umetnike Po številu razstavljenih del (54) res ni največja gotovo je pa zmed vseh dosedanjih najbolj raznolika, saj kaže tlela šestih slikarjev ,n treh kiparjev ter kvalitativno najboljša Pozna se, da je slike in kipe prerešetala posebna žirija, obstoječa iz dveh umetnikov in dveh neumet-nikov iz vrst mariborskega kulturnega življenja Razstavili so akademski slikarji Karel Jirak, Ivan Kos. Franjo Košir, Zoran Mu. šič, Albert Sirk in Anton Trstenjak ter akad kiparji Gabriel Kolbič. Josip Sarnič in Vladimir Stoviček Med deli slikarjev prevladujejo olja in akvareli, med deli kiparjev pd manjša plastika od brona do gline. Pri takem številu razstavljalcev tako ra7lični,h let. od dozorelih mož do mlade-ničev, ki usmerjajo šele prve korake v svet gotovo ne more biti razstava izraz kake izrazite enotne umetniške smeri ali hotenja je pa vendar dokaz sodobnih iskanj iz povojnih zmed v mirnejše vode resnih prizadevanj Smeri predvojne in prve povojna dobe se kažejo k še prav rahlo in večinoma le v posameznih delili starejših. Mlajši so pa že čisto v sedanjosti, in kar nas mora navdati z resničnim zadovoljstvom, kažejo nedvomne talente in neke krepke osebne note, ki spričo njihove mladosti skoraj presenečajo- Albert Sirk, najstarejši v klubu, se je predstavil na tej razstavi 6 7 slikami, olji in akvareli, ki ga kažejo v zrelem razvoju, toda še vedno mladostno živahnega in iščočega V splošnem je ostal pri svojem načinu močno razgibanega podajanja s trdimi, lcmljeninv potezami, ki ustvarjajo dinamiko. Nekoliko s eje odmaknil od te smeri le pri akvarelih, zlasti pri »Ribah«, ki so izredno močno delo. »Teageti« največja njegova slika, so bili raz t avli sni tudi že v Ljubljani, zato o njih ne bom posebej govoril. Anton Trstenjak je zastopan z _ 10 slikami olji, guaši in akvareli, ki izpriču. jejo skoraj še bolj kakor dosedanje fino slikarsko kulturo in tehnično rafiniranost v motivu, tehniki in barvi. Olje, guas in akvarel obvlada v enaki meri in daje vsem neko lastno osebno noto. Človek pri njem res težko izbiia pa se mora vendarle ustaviti pri guašu »Materi«, da občuduje njeno mehkobo, barve, življenje, kar je vse zlito v harmonijo poezije, pa je vendar resnično in ni sladko. Ta in pa »Oblačenje gornjelužiške neveste« pričata, kako velik je Trstenjakov napredek od njegovih lu-žiških folklorističnih motivov pred leti. E.nako dozoretje kaže tudi v krajinah ter ce'o v »Cveticah« (olje). Franjo Košir, ki ga zadnje čase ovira pri delu bolezen, je pos'al na to razstavo s->mo štiri dela pod skupnim naslovom »Škofjeloški motivi«-- Motivno ruzcd-va svoje staro ljubezen du vode. zlasti do tolmunov in jezov Podobnost motivov pa pri njem ne utruja kakor bi pri kom drugem ker jih zna g.edatj iz tolikih različnih razpoloženj in naslikat! barvno harmonično a polno »Škofjeloški mot'vi« pričajo, da je že docela zadel svojo noto. ki mu more njditi zrelo umetniško izživljanje. Karel Jirak je zastopan s 7 deli. ki kažejo zelo izrazito mnogolikost v preho. dih. Dočim je v velikem olju »Portretna skupina otrok« ves v načinu dela. kakor smo ga videli najizraziteje na lanski razstavi, se v večini ostalih slik nagibi je k nekim novim gledanjem, ki ga utegnejo privesti k zanimivim ciljem V teh slikah so ponekod še rahli spomini na njegove začetke, toda izginila ie preišnja statična trdota Zelo posrečena je v tem oziru njegova marina »Malo pristanišče« (olje), kjer se čutita globina in daljina. V »Tihožitju« se je uspešno poizkus'1 v guašu. Jirak dokazuje na tej razstavi gibčen, iščoč duh, obenem pa tudi znaten napredek. Ivan Kos je razstavil največ. 15 del, med temi tudi edine 3 grafike te razstave-V motivih in tehniki je najboli mnogolik. zaradi tega njegov osebni ton morda ne najde docela določenega izraza. Polea do-gnanih del opazrno tudi poizkuse iskanj v različne smeri, kar dela to kolekcijo posebno zanimivo Ako izberemo najboljše stvari, vidimo velik tehnični napredek, a tudi notranji poudarek. Najboljši so nekateri akvareli. Najmlajši med skupino slikarjev je Zoran Mu šič. Razstavil je 9 olj. med njimi tri kopije dveh španskih mojstrov: Grecovo »La resureccion« in »Iz inkvizicije« ter GoVevo »Maio vestido«. Te tri kopije so težka, a dobro prestam preizkušnja dasi vse še ni Grecovo in Govevo Njegovi originali pa pričajo, da njegova zaljubljenost v šn^nske mojstre ni le nakliuč-nostna. Med Mušičem in niimi je neko intimno sorodstvo, ki pa kljub temu ni kakšno posnemanje no maniri- To je Mu-šičevo osebno nagnenie M1« d' slikar obeta veliko in sem prep<-;čnn. dn bo v dozoretju pomemben tvorec naše umetnosti. Trije kiparji so razstavili 12 del: Vladimir Stoviček 6. Gabnel Kolbič 4 in Josip Samic 3 Stoviček ie nred vsem moister tehnike in plaketar Plaketfrstvo je pretiral do pri nas najvišjega viška- Sicer pa je njegovo naiboliše na tej razstavi »Torzo«. les (oreM Kolbič in Sir-nic sta še mlada in se tu prvi? predta vi in -ta. zato bi bila vsaka opredeljena «orlba preuraniena pju.na dela na izpričujejo nedvomno, dn sta talentirana in mnogo obetaioča začetnika Zlasti la^ko trdimo to o Kotbiču. ki ie iVoričal p^s^bno z lastno »Materjo«, pa tudi z »Drsalko« (mavec) in »Materio z otrokom« ',,-,lina,> n»» le tehnično znanje, ampak tudi inf"'ci'o. R- Rehnr. Draganič, Prikazi o umetnosti V brošuri na 100 straneh je zagrebški umetnostni kritik dr. Josdp Draganič objavil svoje članke o šestorici hrvaških slikarjev in kiparjev (^Prikazi o umjetno-sti«. Zagreb 1935«), Pisec sam priznava da imajo njegovi članki informativen značaj. Po tesnem odnosu, kii ga ima dr. Draganič do likovne umetnosti, presegajo ti sestavki golo in formati vnost in se za-okrožajo v kratke študije, ki čitatelje neprisiljeno in mikavno seznanjajo s šestimi umetniškimi individualnostmi v najnovejši hrvaški Likovni umetnosti. Vsaka iz med njih je vredna pozornosti. Slikar Ju-raj Plančič Se je težko prebil do uspeha, a brž ko je v Parizu zavzel vidno mesto m©d silikarji in dosegel številna priznanja svoje nadarjenosti, je izbiraj za sušico (1930). Kipar Franjo Kršinic je učenec Mj-silbeka in Sturze, sedaj profesor na Umetnostni akademiji v Zagrebu. Sodi med najpomembnejše kiparje mlajše generacije. — Bosanec češkega porekla Ka-nuiio Ružlčka se je slikarsko izšolal v Za-greibu in se je v svojem umetniškem raz voju prebil skozi kuibizem do zmernejšega osebnega izraza, v katerem se združujejo tudi kubizmu nasprotna pojmovanja Vsekakor zanimiv slikar, dober ilustrator, ki še ni zaključil svoje rasti in dosegel trdnega osebnega izraza. — Anton Augustinčič je biil na prvi stopnji svojega razvoja pod popolnim vplivom Meštroviča, sedaj pa vidno opušča stili-zacijo in goji realistično plastiko. Med drugim je izdelal spomenik padlim šuma-dijcenn v Kragujevcu in sarkofag za biaž. Ozano Kotorsko — Omer Mujadžič vnaša v hrvaško likovno umetnost nekatere duhovne pridobitve frosenskih muslimanov, študiral je v Pa nizu, kjer so ga ogreli ku-bisti, v zadnjem času pa nahaja svoje pravo področje v kolorizmu Osebno sintezo še išče. — Originalen risar, karikaturist ilustrator in slikar je Anton Motika, ki ga poznamo v Ljubljani kot spremljevalc-a razstave zagrebške »Trojice« O vseh teh umetnikih piše dr. Dragan:č poljudno, vendar pa s prodornim poznanjem njihovega razvoja in umetnostnih tokov časa. Knjižica je obilno ilustrirana, žai da je večji del ilustracij njena slaba stran. Od takih reprodukcij nima korist ne čitatelj ne sodobna umetnost, čije popularizaciji je namenjena knjižica prizadevnega kritika. —o. slehernega čitatelja, saj obravnava enega najbolj perečih medicinsko—socialnih problemov sodobnosti. Olimpije—olimpijada. Znanec mi Je poslal mesečnik j>Soko« z dne 15. oktobra t. 1., češ, da naj bi posegel v debato, ki jo St. Terček nadalju e pod gorenjim naslovom. Gre za to, kako naj imenujemo olimpijske igre. Terček stoji na pravem stališču: »olimpijada« je 41etno razdobje med takimi igrami, te same pa se pravilno nazivajo olimpijske igre ali »olimpijec. Veliki francoski slovar Larousse iz 1. 1932 pod značko 01ynipiade pozna le omenieno razdobje, prof. Lacroix pa mi trdi. da nekateri športni listi — manj izobraženi ljudje — zamenjujejo pojme. Taka mešanica ni koristna. Nevedneži na.j nam ne bodo za vzor. Torej ostane olimpijada štiriletna dola, olim rie pa olimpijske igre. A. D. n V Zapiski Kaj prinese prihodnja številka »Življenja in svetal V 14. številki »Življenja in sveta«, ki izide kot priloga ponedeljske številke >.Iutra«, bodo objavljeni tile članki: dr. Maksa Kremžarja aktualna razprava o kriminalnem in umetnem splavu, ilustriran članek o abesinskem sodstvu z naslovom »Abesinska pravica«, pripovedna proza Gustava Strniše »Kosci«, članek o ruskem Ju-lesu Verneu C:olkowskem. A. Debeljaka ocena Koštialovega prevoda Molierejevega >Georgea Dandina«. poročilo o novem zvezku Pavi cevi čevih Črnogorskih anekdot in člančič o tibetskem pesniku Milarepu. Rubrika Filatelija tn druge izpopolnjujejo poleg ilustracij pestro vsebino te številke Po sebej še opozarjamo na članek dr. Kremžarja, ki bo nedvomno vzbudil živo zanimanje Ponovno smo že na tem mestu poročali o delovanju italijanske družbe za vzg >jo mladine »Italia Redenta« Kakor znano, je postala pod fašističnim režimom naslednica nekdanje »Lege Nazionale«. le da ie s pomočjo režima in drugih faktorjev zlasti v Julijski krajini in južni Tirolski vsaj podesetorila svoj vpliv na vzgojo šolske dece Sodeč po njenem delovanju, ima družba med drugim čisto socialne naloge: da zatira tuberkulozo med šolsko mladino da pomaga siromašni deci. ter da obnavlia osnovne elemente družinskega ž;v!jenia. ki ga je socialni razvoj v dobi po vojni tako omajal, da ga mnog1' že ne smatrajo več kot osnovo človeške družbe »La!ia Redenta« ima svoje zdravnike in svoja zavetišča za matere in dojence ter svoje am-bulance. Nihče ne more oporekati velikemu pomenu takega delovanja za fizično in moralno vzgojo mladine V obeh omenjenih deželah pa predstavlja to delovanje v prvi vrstj sredstvo za dosego svrhe. ki je že splošno znana in ki jo »Corriere Istriano« v svojem propagandnem članku, objavljenem v četrtek, obeležuje takole: Družba ima pa še svoj tretji glavni n^men »da prekvasi kmečko de-co z italijansko civilizacijo, da š'ri italijanščino v krajih, kjer se ni mogla razširiti bodisi soričo zatiranja po nekdanjem režimu bodisi zaradi neizbežnih posledic konglcmeracije ljudi na meji, pa čeprav se je v š">lah »Lege Nazionale« tako čudovito odražala luč latinske civilizacije«. V Istri ima družba sedaj že okrog 60 dečjih zavetišč, nekakih otroških vrtcev in ljudskih šol. Pokrajinskemu odboru organizacije načel iu je žena pulskega prefekta Oimoroniia- Baš sedaj se pripravljajo na neko večjo nrireditev. ki naj bi dala sodeč po lanskem efektu vsa i 40 000 lir čistega dobička Povsod zbirajo t"di prostovoljne prisnevke in zlasti je velik odziv r>ri posameznih občinskih tmravah, ki dajejo družbi ne glede na 'matični položaj občine rvo več sto in celo tisoč lir T>odno-re Tako so v r»os'edn'em času <4n]ooMe "ake podrirv® občinske uprave v Buiah. v Kopru in Malgrn T/^čir«;,, PoVrni^n^Vi od. bor je sklepe občinskih uprav sveda potrdil. v i.^s e.aii._.v o usvUiiAlitvi zauružu h pv.ses.ev aa Goriškem in v Istri javnih siužiiL.-stn.ii bremen, ki ^mo ga ooja\ iij koncem preteklega meseca, te nam je vri nilo nekaj pomot, k: naj jih na tem ::> Stu popravimo. Pod grajske solastnike je zastopal odvetnik dr. Drago Fenuga i& Ilirske B strice in dr. Furlan Tudi ni šlo za parcelo štev. 137 katastrske občine Podgrajske, nego za v'. štev. 137, ki_ oblega 40 parcel s skupno površino ekrog luGO ha. VI. št. 137 ni prešla v last vseh fizičnih oseb tiste občine, marveč so postali njeni lastniki le oni kmetje, ki so bili lastniki grunta (Hube) ali njegovih delov (gruntarji, pol-zemljaki. četrt-zemljaki itd.' in so se leta 1863 kot solastniki nerazdelno (partes indivisae) vknjižili nanjo. Podobne razmere so vladale v vsej gornji Istri in na Goriškem. Tržaški komisarijat za javne služnosti se je v svoji odredbi z dne 26. septembra 1034 postavil na stališče, da je zemljišče sicer last naslednikov pr votn:h grun.tarjev, da pa je podvrženo javnim služnostim (usi civici) v korist vsem sedanjim in bodočim p0d,grajskim prebivalcem. Rimsko apelacijisko sodišče pa je prizivu podgrajskih solastnikov ugodilo in razsedilo, da sploh ne obstoja mruena javna služnostna pravica, marveč da je vi. št. 137 neomejena, neobremenjena i izključna lastnina podgrajskih kmetov. Drobne novice Akcija proti sankcijam in policijska ura. Na sestanku predsednikov trgovskih sindikatov v Trstu je bilo sklenjeno, da se v bodoče kavarne in drugi javni lokali dnevno zapro ob 24. mesto ob 1. odnosno 2. uri. Kak0r vse kaže, ba prefekt v kratkem izdal odredbo o novi policijski uri v smislu tega sklepa. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo trgovine zapirale dnevno ob 18.30 odnosno ob 19. uri. Ti sklepi so v zvezi z akcijo proti sankcijam. Ljudsko gibanje na Tržaškem. Po poslednjih uradnih podatkih je znašal naravni prirastek prebivalstva meseca oktobra v Trstu 81, v ostalih delih pokrajine pa 139 oseb, meseca septembra pa 107 odnosno 185. če upoštevamo, da šteje podeželje le dve petini tržaškega prebivalstva, moramo znova ugotoviti, da je naravni prirastek povprečno štirikrat večji kakor v Trstu. Prihranki delavcev v vzhodni Afriki, ki so jiih poslaii svojim družinam na Goriškem, so znašali v mesecu oktobru celih 18.865 lir. kar znaša približno 8 odstotkov vseh njihovih dohodkov. Vsega skupaj so doslej poslali domov 132 482 lir. Osorska občina je najela 109.900 milijonov lir posojila za javna dela. Občina Veliki Lošinj je darovala državi večje zemljišče pri Sv. Petru na otoku Ilo-viku za šolo, ki jo nameravajo tam v kratkem zgraditi. Pulski prefekt je po karabinerjih grajal nekega Jurija Boscola iz Pirana, ki je baje vložil pri pristojnih oblasteh več neutemeljenih protestov proti krajevnim faktorjem v Piranu. V bližini Tolmina je neki avto povozil 16 leCno šivilijo Katarino Rutarjevo iz Cadre pri Tolminu. Dekle je dobilo hude notranje poškodbe in mu je poč;la '■(banja. Bilo je nemudoma prepeljano v goriško bolnico. ©r t Jutri Ilirija s Hašk Hudo bo jutri in nervozno, mogoče še preveč. Vsa športna srenja živi v velikem pričakovanju ali se bo posrečil Iliriji re-vanš za velik poraz v Zagrebu, premagati Haška ter se definitivno vsidirati na drugo mesto Drugo mesto je jamstvo za direkten v step v državno ligo. Ilirija je doslej dokazala, da je kot popolnoma enakovreden nasprotnik popularnih partnerjev grupe dosegla lep uspeh. Samo resnost in velika borbenost je tudi za jutri zagotovilo dobrega in, če se bo moštvo zavedalo tega, je lahko prepričano, da pojde iz malih razmer naprej v naš na jod lične jši razred. Jutri je prilika velika m zadnja in tega se mora vsak Posameznik resno zavedati Vsaka najmanjša malomarnost bo nepopravljiva, junaško srce in trd boj! Vsak bo hotel biti prisoten in po svojih najboljših močeh pomagati fantom do uspeha Nabavite s' vstopnice že jutri dopoldne v kavarni Evropi. Tekma bo ob 14.30 na igrišču Primorja z zanimivo predtekmo. Za dobro in objektivno vodstvo tekme je Ilirija poklicala inozemskega sodnika Dunajčana, ki je tud" garancija za reden potek igre Seja uprave Jugoslovenskega olimpijskega o^dora bo 33. t. m. ob 18. v Zagrebu na Radičevem trgu 2 z naslednjim dnevnim redom: poročilo o celokupni olimpijski aktivnosti, sodelovanje tekmovalcev in skupin na XI. olimpijarii, tek nosilcev olimpijskega ognja, blagajniško poročilo, slučajnosti. Vsi člani odbora naj se udeleže seje, vsi včlanjeni savezi in sicer: boksarski savez, kolesarski savez, kajaški savez, lahkoatletski savez, sabljaški savez, nogometni savez, plavalni savez, težkcatletsk; savez, veslaški savez, zimskosportni savez, ženskospertni savez in Savez Sokola kralj~-vine Jugoslavije naj pošljejo vsak po enega delegata. Iz smuško-tehničnega odbora JZSS. Smu-ško-tehnični odbor poziva vse tekmovalce na nedeljski olimpijski trening. Trening se vrši s smuškiimi palicami ter je obvezen za vse tekmovalce. Zbirališče ob 7. pred velesejrmam. Iz smuško—tehničnega odbora JZSS. Vsc kandidate za sodnike v smuških skokih opozarjamo, da se vrše redna predavanja vsak torek ob 20 v pisarni Tyrševa cesti 1/IV. Teoretični izpiti v najkrajšem času. Cross—country tek Ilirije za smučarje in atlete bo jutri dopoldne. Po prijavah sodeč, bo to največja prireditev zadnjih let v Ljuibljani. Prijavili so se tudi nekateri zunanji smučarji Dejstvo, da je dovoljen stamt tudi atletom, bo vrednost prtred'tve močno dvignilo, pričakuje se ogorčena bor-ba naših najboljših dolgoprogašev, ki bo dala izvrstne rezultate Start in cilj sta pri garderobi drsališča Ilirije. Proga se vije po drevoredu na velesejmskem prostoru, nato pa na desni preko Šišenskega hriba na Večno pot in nazaj. Najmlajši bo- do morali prtii..._. .. ,_s. . ______ io. ni 16 ic-c^ai o km, uad IS let sta; i y«i p,. mu. Am-t^o, d.ici bo-o nagi a_t.ii; l i.t_n.:iiii u.piouiauui, drugi m i.ret-ji v \sdKi Ka<.eg.«nji pa s pr.zLtamcatmi isLart. je točnu o" iu.30. Krimcrje tni-gi>metna sekcija) Mo-š-viij ki potuje v Z^ugiob, naj bo tianes ob pred .trn^no. Zaradi Lien.ng tek- me naj Insnojuniorji v,nedeljo ob 9. na uasem iigriseu. e»K Ilirija ^smučarska sekcija). Vodstvo opozarja vse v Ljubljani bivajoče aktivne Ciaue sekcije ua jou isnji strogo t/uve^ui croos—couucry. izostali se pri letošnjih siučarskih lekmah ne bodo vzeli v obzir ter se jim bo odvzela klubova oprema. Tek uiovaici morajo biti v dnsališeni garderobi najKabneje ob 10. Vsak naj prinese s seboj primerno obu/lev in kratke h'ačke poijutme barve, člani aekcijskega vodstva iu drugi solelujoči naj bodo v garderobi že ob 9.45. Tekmovanje za ZP. ŽSK Hermes razpisuje tudi le^os nogometno pokalno tekmovanje za zimski pokal, katerega je v ta namen daroval g. dr. D. lHic, bivši ban. Klubi, ki želijo sodelovati, naj pošljejo prijave do IS. t. m. na ŽSK Hermeis, Ljubljana 7. Tekmovanje bo pričelo po možnosti že 24. t. m. Sestanek delegatov bo 18. t. m. ob 20. v posebni sobi pri 'Habjanu Celovška cesta nasproti gostilne Keršič. Propozicije ostanejo v veljavi še iz sezone 33/34. 34/35. Eventuelne spremembe se bodo uredile spoa-azumno z delegati sodelujočih. SK Grafika se naproša, da cdda Pokal na sestanku. SK Reka razpisuje za nedeljo oress— countri v treh kategorijah. Za 14 do 16 letne na progi 2 km, za 16 do 18 letne na progi 3 km in za nad 18 letne na progi 5 km. Start in cilj pri gostilni Strelišče pod Rožnikom cPred kongresom zobotehnikov* od 15. t. m. odgovarja Zveza nesamostojnih zobolehnikov: Ob trditvi, da zakon iz leta 1930 ne povzroča nobene gmotne in socialne škode stanu zobotehnikov, moramo najprej vprašati. kdo je zasedel ona mesta zobotehnikov_asistentov, ki so morali mesta zapustiti, ker Jim zakon prepoveduje delo v ustih Samo pri OUZD so trije taki primen. Kdo izvišuje tehnična dela v zobotehnični delavnici z vaienci. ko kvalificirani tehniki pri-vatizirajo? Zobozdravnik, ki je obenem tudi mojster tehnike, je zaposlen v ordinaciji, tehnična dela pa izvršujejo vajenci. Oglejmo si malo bližje kvalifikacijo zo<-bozdravnikov sploh. V zobno tehniko so dobili pogled šele na kliniki, katero » absolvirali nekateri v enem mesecu, drugi mogoče tudi v enem letu. Zakon od leta 1930 šele predpisuje eno in pol letno specializacijo. Ali se more govoriti tu o potrebni praksi za vodstvo tehnične delavnice poleg zobozdravniške ordinacije? Od zobotehnikov pa zahteva novi zakon 9 let prakse in še to samo za vodstvo zobotehnične delavnice. Zakaj je na Dunaju 480 denti-slov, a samo 230 zobozdravnikov? Morda zato, ker ljudje raje hodijo k »laiku«? Ai» morda zato, ker država te »Laike« ščiti-Sigurno zato, ker imaJo ti ljudje res pravo 10 do 20 letno prakso za seboj. _ Ni resnica, da zobotehniki ne bi kili izvrševali operativnega dela. Zakon pred lotom 1930 jim je vendar to dovoljeval in po devetih letih operativnega in tehničnega dela so se izdajale koncesije za samostojno izvrševanje zobotehnične obrti. Zakon od leta 1930 pa je postavil mejo 13 let prakse. Vsi, ki smo imeli manj prakse, smo vir gubili možnost osamosvojitve. Ali z drugimi beedami: izgubili smo pravice, ki jih je nudil prejšnji zakon in na podlagi katerih smo stopili v posel. To je ravno tako, kakor če bi medicincu v petem letu študija rekli: Sedaj pa pojdi, ker ne moreš več postati to, za kar si se pet let učil. _ Pripomnimo še, da sta dve tretjim w barstva strogo tehničnega in samo ena pol-tehničnega značaja. To zobotehniki tudi izvršujejo, a je treba seveda malo več prakse kakor mesec dni. Strogo zdravniški značaj zobarstva pa izvršujejo itak zobni zdravniki sami. Dokaz naše kvalifikacije je tudi v tem, da kljub strogim kaznim uporabljajo zobozdravniki za operativna dela twS zobotehnike. Pri trditvi, da imajo zobotehniki od 1.5«» do 2.500 Din mesečne plače, radi postrežemo z imenskimi dokazi, da se ugotovi, kakšne plače prejmejo zobotehniki v resnici. Izjemam vsa čast! Potrjujemo, da se je stalež zobotehniških praktikantov zvišal od 300 na 1000, vprašujemo pa, kdo je povzročitelj tega zvišanja in kdo uvaJa rackv naiizacijo v zobarstvu. Mar mi zobotehniki? Iz zobozdravniškega odgovora bi se dalo sklepati, da nameravajo ustanoviti skupno tehnično delavnico za vso Ljubljano in še za druge kraje, kjer bo zaposlenih samo nekaj zobotehnikov. Javnost pa naj ne misli, da bi fcdla s tako centralno delavnico zobna popravila kaj cenejša. Ko se toliko govori o kvalifikaciji zobotehnika, so nam dobro znani primeri, kako vežbajo praktične podeželske zdravnike v zobariji. in da traja taka vežba včasih kar 14 dnL Znani so nam tudi primeri, da zdravniki, ki imajo vse mogoče mestne, trgovske, železniške in okrožne blagajne poleg privatne prakse, plačujejo zobotehniku od kosa. To je spet »racionalizacija« na račun zobotehnikove delovne moči. O vsem tem smo pripravljeni informira® javnost s statističnimi podatki, zbranimi » vprašalnimi polarni. Po potrebi jih bom« predložili tudi oblastem. Naše gledališče Drama Sobota 16.: Bratomor na MetavL C Nedelja 17.: ob 15. Direktor Campa. izvem. Znižane cene. ob 20. OtrocL Premier* Izven. Pet različnih značajev je močno narisanih v najnovejši Golievi drami »Bratomor na Metavi«. To so značaji glavnih vlog, ki nastopajo v tej ljudski žaloigri in sicer: gospodarice Neže, njenih sinov Andreja ia Aleša, strica Ambroža in sosedove Metke. Predstavljajo jih: ga Marija Vera, gg. Kralj, Levar, dalie g. Skrtinšek in ga. Mira Danilova. Režiser Ciril Debevec. Premiera igre Hermana Bahrai Otroci Y tej igri skuša rešiti slavni dunajski pisatelj na komedijski način vprašanje razmerja med starši in otroci. Dejanje se vrši na nekem starem gradu, ki je bil nekoč last grofov FreJ'nov, ki so gospodarsko propadli in je prešel njihov grad v posest prijatelja dr. Scharizerja. Scharizer je človek kmečkega pokolenja, na zunaj robusten, a v srcu pa nežen in dober. V >Otrocih« je polno veselih pa tudi resnih prizorov, ki bodo prav gotovo vzbujali veliko napetost in zanimanje, zlasti ker je zapletljaj radi problema, kdo je oče dveh otrok, izredno napet. Delo režira Bratko Kreft. Opera Sobota 16.: Netopir. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdoL Nedelja 17.: Aida. Debut ge Karene. Izven. Ponedeljek 18.: Zaprto. Prvi6 v letošnji sezoni se ponovi ena najlepših Straussovih operet »Netopir«, v glavnih vlogah nastopijo: gdčna Zupevčeva, ga. Ribičeva, ga. Spanova, dalje gg. Gostič, Pe-ček. Franci, Janko, J. Rus, Zupan in drugi- V prvi reprizi velike Verdijeve opere »Aida« bo v nedeljo v vlogi Aide nastopila prvič na našem odru mlada, nadarjena dramatična pevka ga. Karena. šentjakobske gledališč« Sobota 19.: »Škandal juri Bartlettovih (Vzorni soprog). Nedelja 20.: Ob 15.i5: »Le^looarfl«, ob 20.15: >Skanda4 prt Bartdettovihj (Vzorni soprog:). Mariborsko gledališče Sobota, 16 novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in Štiridesetletni jubilej Stefe Dragutinovi-leve. log?' Volobrat Zločin in kazen Vem, da bo zaradi tega naslova takoj planila po meni, ne le slovenska, marveč vsa evropska kritika, češ: nesramen plagijat, to je vendar giasoviti do-mislek slavnega pisatelja Tarasa Bu_ ljbo! Kako si le upa?! In tako dalje. Vem, dragi moji, vem. da ta naslov ne bo zagledal šele po meni belega dne-Vem tudi. da je ta naslov v zvezi z nekim obskurnim avtorjem—Tarasom Bu. Ijbo po imenu, ki je napisal med drugim tudi neke »Gole duše« in »Malomešča-ne«, če se ne motim. Toda to mene nič ne ovira. Ne, prav nič! Mislil bo namreč kdo, da sem v zalegi glede naslova, da mi manjka iz. najdljivosti, toda se dotični vrlo moti. O, imam jih na zalogi cele serije, kako tudi ne, saj si jih sproti beležim iz bogate življenjske zakladnice. Tako na primer se blesti v mojem note =ai pre. lestna »Kača kiopotoča v deviški postelji«, potem krvoločen »Trebuh mu je razparal«, nadalje »Z nožem v hrbet«:, »Ne preklinjaj!« in še nešteto in nešteto podobnih. Zadrega torej ni vzrok, kakor -vidite. Zato naj tudi tebe, cenjeni čitatelj_ ozi- roma čitateljica, da je ne urežem preveč po domače.ta malenkost ne moti, marveč se mirno predaj očarujoči sili ustvarjajočega duha in uživaj. Torej • prosim! Janeza, tistega triletnega Jugoslovana, ki je pravzaprav še Janezek in ki se točasno nezvesto in egoistično ženi pri nevesti Ingi, tisti, ki ima tricikelj — seveda še ne poznate. Ampak odkrito povedano, prav nič bi se ne čudil, če bi ga. kajti je že marsikatero bridko napekel. Sicer pa, roko na -srce, dragi moji: kateri izmed nas, ki se trudimo in pehamo po tej solzni dolini, kateri izmed nas. vprašam, še ni nobene? Je pa na vse zadnje ta reč taka, da je Janezek —naš up in naša nada — za vsako takozvano pregreho ali zločin, če hočete, prejel v pravem času zasluženo kazen. Res je: močen sem nasprotnik vsake telesne kazni, ker se še živo spominjam kakšne maščevalne naklepe so kovale naše otroške duše. ko smo si v kakem skritem kotu ogledovali modre klobase — prav neestetično nanizane — po zadnji plati naših teles. Kakor sem rekel: močen sern nasprotnik in tako dalje, vendar, če do-eže dobrohotna vzgoja docela negativne rezultate, se mi vse- kakor zdi, da je treba na vsak način seči po skrajnih sredstvih. Predstavljajte si, prosim tale kričeč primer, potem pa preudarite- Imeli smo kaktus. Imeli smo ga- Odlične j3 bil pasme in pokolenja. Zname_ nitne potomec takozvanih filocerejev je bil tistih kosmatih. Bil je ponos mojega umnega vrtnarstva, dika vse družine tako rekoč- Kajti, če so nas na priliko osre_ čili s svojim obiskom ljubitelji psov smo ga — plemenitnega potomca filocerejev — posadili na divan med pisane blazine in vsak nenevoščljiv obiskovalec je prvi trenutek radostno vzkliknil v misli, da smo si dovolili razkošen luksuz in si nabavili dragocenega kužka Pekine-zerja... Če pa smo imeli obisk bolj — kako bi rekel — literarnega, umetniškega kova, tedajci sem kosmatinca ogrnil s svojo penzionirano pelerino, ga postavil v fotelj pred knjižnico in vsak novotiošlec se mu je promptno predstavil: »Dovolite. Iks, Ipsilon, največji slikar te dežele .. « in podobno. Na tak način smo imeli-lahko si mi. sii te .neštet o bogovskih prizorov. Nu, in ta dika naše plantaže, ta vele. kaktus, ki bi z njiim lahko služil ob razkazovanju po raznih velesejmih težke denarce, ta moj zadnji up in nada v teh brezposelnih časih in mojih onemoglih moči, ta »Prachtexemplar« — da se tako izrazim — je postal žrtev našega oboževanega Janezka, tistega miljenčka, za katerega bi, če bi bilo treba, tudi srčno kri prelili. Podlegel je njegovim barbarskim instinktom-sel je ta okrutnež, iztihotapil od nekod bridke škarje in ga ostrigel do zadnje dlake- Tako odlično ga je očedil, da ni bilo ne duha ne sluha o kaki kosmatini. Naši poklicni lasostrižci klavrni šu_ šmarji proti tej mojstrski izvedbi. In kaj sedaj s pedagogijo. vas vprašam? Kdo bi ne prišel v konflikt s svojimi vzgojnimi načeli?! Nastala je kruta borba med srcem in razumom. Zdaj je zmagoval ta, zdaj oni .. • Nič, sem sklenil nazadnje, ne boš ukazovalo ne ti srce, ne ti razum. Jaz bom odločal. In sem odločil: Oko za oko, sem dejal, zob, za zob! Posadili smo ga. cigana, na stol. prav taiste vzeli škarje s katerimi je on upostošil in ga ostrigli na ionec. ali na balin, kakor se ponekod tej pričeski reče. Da, tako je; kar na balin smo ga. Milo je jokal, milo jc prosil, tako milo, da se nam jc v srce smilil. Res. In tudi nam je bilo njegovih zlatih kodrov močno žal. Ali kaj hočete: »Pravici mora biti zadoščeno!« smo rekli ki m usmiljeno vrteli bridke škarje. Pretresljiv je bil prizor, ko je po vršeni obsodbi stal tih in nem pred mamieinim zrcalom in motril otožnih, zamišljenih oči svojo golo glavico... Potem pa, ko so se duhovi nekoliko pomirili in nam je skušal pojasniti skrivnost svojega početja, nas je do* cela razorožil in počiti nam je hotelo srce... Očitajoče in nekoliko užaljeno nam je razložil, da je bil to zgolj poskus, ozirom »eksperiment«, — da, tako se je blagovolil mladi mož izraziti — da ga na žalost še ne razumemo, ampak, da bomo že šc videli, kaj bo iz vsega tega. Globje prodreti v njegovo tajnostno snovanje nam ni bilo dano. Kajti se v nadaljne debate obsojenec absolutno ni hotel spuščati. Tudi jaz, ne bom tajil, si dovolim kak eksperiment, zakaj se, kolikor mi čas dopušča, intenzivno bavim z rožo« logijo, toda takega zlikovstva ... Tako in enako sem skušal potolažiti pekočo vest, ki je začela trkati in kiju-vati... Toda zaman, nič ni pomaga« lo... Neka grenka nezaupnost je legla na naše medsebojne odnošaje ... CENE MALIM OGLASOM l'o 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— za besedo, Din 3/— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseli za enkratno objavo oglasa Din 17.—^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« o _ ___ - - odgovor, priložite ▼ ZSiaSM&Sh Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. lavek 3 OiD. za Šifro ali ilaianie naslova 5 Oin Naimanjš! ?ne5<*k 17 Oin. Gostilna pod Trančo Stan tr; 1. Dane« domač" krvavice in [vodnice, jutri v ne-• rf. •J*-- IV JIA Seseda 1 Din davek * Oin. si Silro al' laianie »aslova 5 Dia. NalmanlS) 'ne«ek 17 Dia. Brivskega pomočnika dobrega, z znanjem biibi-»trrž-iija- i-5"'-«-™ 7-a takoj. Kalfič J.»!.[), brivec, Kočevje. ' 291®-1 Tka lili mojster i večletno prakso na gladke, t-vke -troje, dobi st.-il-n.) in dobro naines6en;e. Ponudbe z opisom jlniho-va-nja na ogl. odd. Jutra ihhI -'fro >jiigofloven«. 25140-1 Šiviljsko pomočnico MUBOStojlM, prvOTTBt. mof, sprejme tako; boljši salon. Naslov v vieli poslovalnicah Jutra. 3T.200-1 Lesni nakupovalec ir.anipulant, rerairan v trdem les.i. :.o>aui> v gornji Snrmjski dol!ni. »a direktni nakup vpfje količine jt sea^^'ega lesa. dobi mest . 7.e ?ar.nc;!e zmožni liiij se javijo ria ogl. odd. Jutra po! Sifr«. »Visoka piovizija«. iri>9-l Vsak.- tiegeda 50 p»n davek Oin. u dajanje naslu>a 5 Din. naiuianiši tnesek 12 Oin. Frizerski pomočnik vešč trajne, vo.- Din. Dnmiiajoe »d Din *S. aa-'irej, iobite pn PKESKERJU, Sv Pe br> eeeta IA Sla Brinjevo olje a-tiika korenine, čečminje-vo lubje itd. knpujem po najvišjih cer.nh. Ed. PlŽlhr. Vrhnika. •»158-7 Pozor mizarji! Napredni mizar oporablja umo palenliran« ^oeieljDO tračnico 'Bettsihieue^i >K» po«. Prihraoi delo J> čas. Brei zadolbenja Dobivj, »e v trgovinah i telesoioo: Scnneider i Verov5ek Stu piea. Breznik Erjavec, Zal ta & Co — rs v Ljubljani. Bok Arhar v St Vi-du, Omerza v Kranju. D Rakrisch v Celjn m Andrs-schitz. Loti r Mariboru. 2*3-6 Filmsko kamero BoIex .'6 mm r. May«r Kino fls«-matom {. 1.5 K. 2 cm. ta-a-.-njam motorno kolo. CVna afw.TOtu je l>;n tMiK). E .-to Tourist. I/>jze Smue, Ljubljajja, Aleksandrov« 8. 35:81-6 Več kartonov močni>h, v««?h velikosti, po najmanj 141 komadov, odda Kciuia. Mestni trg 17. 23:54-6 Mlekarsko orod.je pro-la ("kompletno za celo mlekarno) radi opustitve mlekarue in trn vsled hli- /,'ne mest« Mlekarna na Dobrovi pri Ljubljani. žj.lSl-6 Vlogo Kmel#ke posojhiice ljubljanske okolice 7—<15 tisoč, kupim. 1'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmetskai. ~XrX> 1-16 Davčne pritožbe informacijo, revizija vplačil: Davčna poslovalnica, Ljtibljno.a Miklošičeva 7. II. nads.tr. 2:.e06-:0 Vloge Okrajne. Mestne. Ljudje škofja I*-ka, kupim. Ponudbe pod >V7//.< na ogl. odd. Jutra. 2S101-.16 F jtajem V Laškem oddam v najem velik lokal i muntacijo na elekt.r. pogon, s stranskimi prostori in stanovanjem. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2V.K-17 Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam za Bežigradom odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25202-31 Trisobno stanovanje oddam na Kralja Petra trgu 8/111 za februar ali za takoj. Istotam oddam veliko prazno stitereneko sobo. 25330-31 Dopisi V«aka beseda 2 Din; davek i Din, za šifro al) dajanje aaslova 5 Din, najmanj}) »nesek 20 Din. Absolvirani jurist ;S*e posojilo v znesku Din t?"*) [»roti odličnemu poroštvu in dobrim obre»tim. Rabim nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra . pod »Rentabilna vlc-Eai. 35107-2H Dražbe Beseda 1 Din, davek » Din, ;a «ifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dražba dne !6. norembr.i, i>b 15. uri sodna dražbo d vors^lr-inega Ford avtomobila v garaži Kopač. PrankotKMiska ulica, t— 35315 32 rrj.rrrwmn Veliko sobo dobro opremljeno, mimo, 8 pos«bniin vhodom, takoj oddam. Napoleonov trg ti, II. nadstr. 25201-33 Gospodično ali dijakinjo sprejmem kot sostanovalko I>i>ceni g hrano ali brez. — Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 26195-23 Opremljeno sobo v vili za Bežigradom oddam, oven t, g hrano. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 215218-23 Sostanovalca sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 85232-3: Sobo lepo opremljeno, oddam eni ali dvema gospodičnama po zmerni ceni na B!eiwensovi cesti (jahal-nica). 25881-26 PRI IZMUČENOSTI se uporabljr fizijo-loški ekstrakt »KALEFLUID«. Brez plačno pošljemo detajlno literaturo. — Zahtevajte: Beograd — Njegoševa 5, Miloš Markovič. »KALEFLUID« se dobi v lekarnah in drogerijah. Reg. S. br. 5300/32 Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din RAZPIS Občina Jesenice, srez Radovljica, razpisuje glavno pragmatično mesto občinskega delovodje, šolska izobrazba: pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti; prednost imajo oni, ki imajo že upravno prakso z državnim strokovnim izpitom in eventuelno še knjigovodsko strokovno izobrazbo. Varščina Din 10.000.—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po Čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa pri upravi občine. OBČINA JESENICE, dne 12. novembra 1935. DOSPEL JE NOV MALI S I E R A Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. 3 parcele obdelane, poleg Tobačne tovarne, v skupni umeri 3.200 kv. m naprodaj v celoti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3401^20 Posestvo oa periferiji mesta, z vrtom in početno kurjerejo, pripravno za upokojenca, oddam v najem. Ponndbe [>od »Periferija« na oirl. odd. Jutra- 25320-00 Lokali Lokal popolnoma prenovljen, ▼ centru, oddamo za nizko ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem«. 25 178-19 26 Naplačilo 180.— Din in 18 obrokov po 135.— Din. Lep lokal sobo in kuhinjo, i elektr. razsvetljavo in vodo takoj oddam v večjem letoviškem kraju. Zimska in letna »eaija, . jako primeren za fotografa. Ponudbe na ogl. odd. .Ttrt.ra pnd ?;fro »Letovišče«. 3&160-10 Pooblaščeni trgovci po vseh večjih mestih. 26 Enostavno ravnanje 3 najmodernejše elektronke KRATKI SREDNJI in DOLGI VALOVI Odličen sprejem tudi SAMO NA ZEMLJEVODNIK Razsvetljena skala z vpisanimi postajami Dinamični zvočnik Možnost preklopitve na vse jakosti izmeničnega toka Cena v gotovini vsega Din 2250,— Ugodna obročna odplačila ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: »SIERA - RADIO«: BRUNO KLEMENČIČ - LJUB J AN A MIKLOŠIČEVA CESTA 30. NAŠ NOVI ROMAN Zane Grey: Teksaški jezdec. Napeta, sijajno pripovedovana zgodba iz stare Amerike, Povest o bojih in nevarnostih, o begu za živjenje, v časih, ko je vladal na južni meji USA zakon smodnika in svinca... Berite, kakšna usoda je povzdignila Bučka Duanea iz preganjanca In izobčenca v narodnega junaka in moža lepe Ray! Pozor na začetek: V nedeljo, dne 17* novembra! i RADIO Sobota 16. novembra Ljubljana 12: Ugibajte in uganite! (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Okrogle in poskočne (plošče). — 14: Vreme, borza. _ 18: Kadio orkester. — 18.4o: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Čas, vreme, spored, obvestila. — 10.30: Nac. ura. — 20: Poglejmo na gorenjsko stran! (Sodelujejo: Vodnik, člani rad. dram. studia, fantovski kvartet, Sramei in plošče). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pojoča žaga (g. Pino Muser) s spremljeva-njem Radio orkestra. Beograd 16: Jazz — 20: Srbska narodna glasba. — 22.20: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.10: Godalni kvartet. — 20.15: Koncertni večer. _ 22.10: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Šlezke pesmi. — 19.50: Pester večer. — 21: Koncert orkestra. — 22:15 Plošče. — 22.30: Nadaljevanje pestrega večera. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. _ 21.30: Lahka godba. — 22: O. Straussova opereta »Valčkov sen«. 23.20: Plesna muzika. — Dnnaj 12: Orkester. — 16.45: Koncert po željah. — 19.15: Baritonist Mariano Stabile poje arije in pesmi. —19.45: Operni večer. — Berlin 19: Lahka glasba. __ 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 20.30: Prijeten konec tedna. — Munehen 19.35: Prenos Weberjeve opere »Carostrelec«. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — Stnttgart 19: Lahka glasba. — 20-10: Zabaven program. — 22.30: Lepe melodije. _ 24: Stare komorne skladbe in Brucknerjeva ITI. simfonija. — Rim 17.30: Plošče. — 20.50: Verdijeva opera »Trubadur«. Nedelja 17. novembra Ljubljana 7.30: Kmetijska ura: preskrba mee-t z dobrim mlekom (Pavlica Frau- Jo). — 8: Gas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (Ciril šouikal). — 8.45: Vesele narodme popevke igrata na citre in kit/aro gg. Ahaiiiea iz Tržiča. — 9.45: Versko predavanje (p. dr. R. Tominec). _ 10: Odlomki iz Schuibertove maše v g—duru na ploščaJi. — 10.15: Prenos cerkvene glasbe is cerkve &r. Cirila in Metoda. — 11: Radio orkester. — 11.4(1: Otroška ura: Otroci pojo. — 12.15: čas, epored, obvestila. — 12.30: Radio orkester igra po željah.. — 16: Plošče po željah. _ 15.30: Gofcpo-dimjTika ura: Gospodinja, kot gostiteljica (»a. Albina Travnova). — 15.50: Uvod r prenos. — 16: Prenos lz Laškega: Prireditev Sokoljega društva: Radovaa Godec: »Tremereki dukat« — spevoigra. — lft.30: Nac. ura: Folklora Bosne in Sarajeva. — 20: Cas, poročila, spored. - 20.15: Iz stare šare — za vesel večeri Sodelujejo: Radijski orkester, jazs, g. Mirko Pn— znelč, člani rad. dram. družine in plošče. — 21.15: Večer 'bosanskih t-evdalink — prenos i iz Sarajeva. — 22: čae, vreme, poročila, spored. — 32.16: Za za*»av© m 7% ples (radio j&zz). Beograd 16: Orkester. _,» 20: FoIMori-etrični večer iz Sarajeva. —Zagreb 1<2: pio, šče. — 17.16: Godalni kvartet. — 20.15: Orkester mandolin in kitar. — 21: Lahka godiba. — Praga 19.25: Orkester. _ 20.30: Zvočne slike. — 21.SO: Orkester in solisti. — 2.2.30: ples. — Varšava 20: Prenos opere >Ha;lka«. _ 23.05: Pies. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 15.40: Komorna glasba. — 17.50: Jesenski motivi. — 20.05: Veseloigra- — 22: Arije in pesmi. — 23.15: Jazz. — Berlin 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Iz Munchena. _ 24: Lahka glasba. — MUnchen 10.20: Klavir. — 20: Vojaški večer — 22.30: plesna god*ba. — gtutt-gart 19: Klavir. _ 20: Ljudski koncert. — 22.30: Iz Muociiena^ — 24: Vesele melodije. — Rim 17: Simf. koncert. — 21.10: Komorna glasba. — 22.45: Ples. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična MARIJA LILEK poštna uradnica v pok. dne 14. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previdena s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, dne 16. novembra 1935. ob pol 3. nri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBL.IA-NI, dne 15. novembra 1935. 2aInjoči ostali. Urejuje Davorin Rarfjea, » Izdaja » konzorcij »Jutra« Adolf Rttmlfcar, Za Narodna ttakarno d. (L kot Uskaraarja Franc Jezerfiek, ~ Za tnaeratat del Je odgovor«! Aleji Jtatak*5M s LJubljani, f ♦