teto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 Ur (za inozemstvo 75 Ur), za ■/* leta 35 Ur, za V. leta 17.50 lir, mesečno 6.— Ur. Tedenska izdaja letno 25 Ur. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
V	*
Časopis sa trsov/no, industrijo, obrt In denarništvo
Številka 94.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-8L Rokopisov ne vračamo,— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.951.
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana, petek 12. septembra 1941-XIX
fpna poeameanl
'k.CVIC* stevllH lir
0*60
Visoki Komisar na velesejmu
V torek popoldne si je Visoki Komisar Eksc. Grazioli ogledal dela na Ljubljanskem velesejmu. Spremljali so ga zvezni podpoveljnik pomožnih središč in voditelji velike jesenske prireditve. Visoki Komisar se je mogel prepričati, kako močno so že napredovala dela na velesejimišču.
Ko je dal nekaj navodil glede reda, ki naj bo letos pri glavnem vhodu, je obšel posamezne: razstavne prostore ter si ogledal Fiatov paviljon in paviljon Monte-ca-tini ter druga razstavišča, ki so še v delu. Preden je zapustil ve lesejem, je Visoki Komisar dal še navodila za izvršitev nekaterih še nedovršenih del.
Visoki Komisar je sprejel hrvatskega konzula
V torek dopoldne je Visoki Komisar v vladni palači sprejel konzula Neodvisne države Hrvatske v Ljubljani g. dir. Antona Ivaniča, ki je prišel v spremstvu svojega tajnika g. Pera Gospodnetiča.
Eksc. Grazioli se je prisrčno pogovarjal s konzulom dr. Ivaničem, popoldne pa mu je v spremstvu podpoveljnika Zveze pomožnih središč vrnil obisk.
Hrvatski konzul pri novinarjih
Hrvatski konzul g. dr. Ivanič je v sredo popoldne obiskal Novinarski dom, kjer se je dalj časa ljubeznivo razgovarjal z večjo skupino novinarjev, ki so zastopali ves ljubljanski tisk.
Iz italijanskega gospodarstva
Italijanska družba Peugeot Ita-Uana v Turinu, ki je bila po vstopu Italije v vojno postavljena pod sekvester, je sedaj likvidirana. Poslovno Leto družbe se je zaključilo L 1940. z izgubo 180.000 lir, bilančne izgube pa so se povečale še za 115.000 lir. Delniška glavnica družbe je iznašala pol milijona lir.
Italijanska tekstilna industrija izdeluje okrog 1000 raznih vzorcev, katerih sestava je natančno določena. Od vseh surovin se mora 75% uporabljati za izdelovanje tipiziranega, 25% pa za izdelovanje luksuznega blaga. Z vzorci vred so natančno določene tudi cene.
Za povečanje domače filmske proizvodnje skrbita zavod IM1 (Istituto Mobiliare Italiano) in filmski oddelek pri Banca del La-voro, ki dobi novo, v petih letnih obrokih izplačljivo državno dotacijo v vsoti 30 milijonov lir. Država garantira kredite obeh zavodov do zneska 100 milijonov lir.
Italijanski premogovniki so producirali od 1. 1930. do 1934. letno Po 716.000 ton, 1. 1935. nad 1 milijon ton, 1. 1909. že 3,125.000 ton, lanska produkcija pa je presegla 4 milijone ton.
Rimski vodovod daje na dan 455 tisoč kubičnih metrov vode, kar Znaša na prebivalca dnevno 350 litrov. V drugih večjih mestih pride na prebivalca dnevno 200 litrov vode.
Pridobivanje mineralnega olja v
Albaniji je tudi letos napredovalo, italijanske rafinerije dobivajo pri Devoliju mesečno 13.000 ton nafte. V zadnjih desetih letih je družba za izkoriščanje petrolejskih polj v Albaniji navrtala 600 sond ter iz -njih dobila 1,2 milijona ton nafte.
Pregled	tpo reda letošnjega
Ljubi iamkega velesejma
- ne.
Po priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je oblast z široko-poteznostjo poskrbela, da gospodarstvo nove pokrajine čim bolj napreduje.
Žal so bile ekonomske vezi med novo in starimi pokrajinami Kraljevine še malo razvite. Trgovci in konsumenti naše pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam Kraljevine ni zadostno znana proizvajalna moč in sposobnost nove pokrajine. Ljubljanski velesejem naj torej poda potrošnikom Ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske narodne proizvodnje, obiskovalcem iz starih pokrajin pa naj predoči krajevno produkcijo in vse gospodarske značilnosti nove pokrajine.
V tem je posebna važnost letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki bo zato razdeljen v dve skupini gospodarstva: industrijsko-obrtno ter kmetijsko. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da razstavi Ljubljanska pokrajina zase, ostale pokrajine pa skupno.
V industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje in orodje, kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, igrače, tekstilno industrijo, konfekcijo, modo, kožuhovino, usnje, čevlje, papir, knjige, izdelke kemične industrije, farmacevtične preparate, fotografske potrebščine, razna živila itd.
Posebej je treba podčrtati turistično razstavo, ki bo zelo reprezentativna, dalje razstavo monopolnega blaga (tobak, sol), razstavo avtomobilskega kluba R. A.
C. I., razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic.
Prav posebno pozornost bo vzbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodeluje 60 raz-stavljalcev iz 16 pokrajin. Razstavljene bodo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezane preproge, lesni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz terakote in alabastra, izbrani mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slonova kost itd.
V posebnih velikih paviljonih, v obsegu po 400 m2 in več bodo razstavila ministrstva za javna dela, kmetijstvo in promet, goriška pokrajina, tovarne Fiat s svojimi motorji, Ital-Viscosa s tekstilnim blagom, Montecatini s kemičnimi izdelki.
Na velesejmu ob Lattermanno-vem drevoredu bo železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše železniške lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge preko Tivolija na velesejem.
Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijsko in obrtniško proizvodnjo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo in obrt, tapetništvo, peči, štedilnike, keramiko, tekstilno blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo,
živilsko industrijo itd.
Posebne zaokrožene razstave bo tvorila obrt. Tu bosta razstavljala večjo število obrtnikov najrazličnejše izdelke in pa hišna domača obrt.
Nemčija bo razstavila kolesa, šivalne, pletilne, pisalne, računske, razmnoževalne stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske aparate, radijske aparate, knjige, kemične proizvode, modne izdelke.
Poljedelsko udejstvovanje starih pokrajin Kraljevine bo prišlo velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združenj poljedelcev iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku (160 m2), med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj iz Rima bo mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semena itd. Velik del paviljona Goriške pokrajine bo tudi posvečen kmetijstvu. Posebno pozornost bo gotovo vzbujala obsežna razstava in pokušnja
najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšnji veliki sejemski restavraciji, kjer bodo na razpolago tudi dobri mrzli prigrizki in Meinlova črna kava. V posebnem oddelku bo prirejena razstava vseh vrst sira italijanske produkcije, ki bodo občinstvu na pokušnjo iin naprodaj. Za ljubitelje sira bo to nekaj svojevrstnega, saj je italijasnka produkcija sira svetovno znana.
Kmetijska razstava ljubljanske pokrajine bo imela devet oddelkov: Poljedelski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina, mlekarski, čebelarski s prodajo medu, zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravilnih čajev in likerjev, gobarstvo, male domače živali. Prehranjevalni zavod visokega komisariata bo prikazal avtarkične možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Tako bo letošnjo, bogato založeni Ljubljanski velesejem s svojimi novimi, moderni razstavni tehniki ustrezajočimi dvoranami in z lepo urejenim sejmiščem nudil popolnema novo zunanje in notranje lice.
Novi nemški resi na Balkanu
Pred izbruhom sedanje vojne je imela Nemčija v balkanskih državah večje bančne interese v glavnem le na Bolgarskem in Turškem. Na Bolgarskem je 1. 1905. nemška Diskontna družba in firma S. Bleichroeder ustanovila d. d. Kreditno banko v Sofiji. Po fuziji Diskontne družbe z Nemško banko v 'L 1929. je postala Kreditna banka v Sofiji podružnica Nemške banke (Deutsche Bank). Kreditna banka je imela 50 milijonov levov delniškega kapitala ter se je zlasti bavila s finansiranjem nem-ško-bolgarske trgovine. (Kreditna banka pa se ne sme zamenjavati z Bolgarsko Kreditno banko (»Crč-dit Bolgare«, ki je čisto bolgarska ustanova in ki je nastala iz fuzije 21 malih in srednjih bolgarskih zavodov in pri kateri je sedaj udeležena tudi bolgarska dTžava. Zavod ima 12 milijonov levov delniške glavnice in finansira predvsem bolgarsko domačo industrijo ter žitni monopol.)
V Turčiji sta imeli Nemška banka in Dresdner Bank že od nekdaj svoji podružnici. Podružnica Dresdner Banke se je imenovala Nemška orientska banka.
V zadnjem času pa so se nemški bančni interesi na Balkanu povečali. V bivši Jugoslaviji se je z nemško pomočjo zvišala delniška glavnica Splošne jugoslovanske bančne družbe d. d. (Opšte jug. bančno društvo) na 100 milijonov din. Večina glavnice te družbe, ki je nastala iz podružnic nekdanjega Wiener-Bankvereina, je pripadala prej raznim mednarodnim denarnim zavodom (belgijskim, švicarskim, češkim). Belgijski paket delnic je najprej prevzela dunajska C redita nstalt-Banikve-rein, izvedla nato zvišanje delniške glavnice ter si s tem zagotovila trdno večino. Ker pa je Cre-ditanstalt - Bankverein pripadala interesnemu krogu Nemške banke ter berlinski družbi Viag Verei-
nigte Industrieunternehmungen), je bil ta zavod priključen koncernu teh zavodov.
Nato so bili znatno okrepljeni tudi nemški interesi v romunskem bančništvu. Najprej je prišel pod nemški vpliv Romunski bančni zavod, ,in sicer pod skupino nemških zavodov Dresdner Bank, Com-merzbaok in I. H. Stein, Romunska komercialna banka je prišla v avgustu 1941 pod vpliv Nemške, nato. pa tudi Romunska kreditna banka, ko so vstopili v njeno vodstvo -zastopniki Nemške kreditne družbe (Reicha - Kredit - Gesell-schaft A. G.).
V zadnjem času pa se kaže živo zanimanje Nemčije tudi za grške banke. Tako sta sklenili Nemška banka z Grško nacionalno banko ter Dresdner Bank z Atensko banko dva dogovora, katerih glavni nameni so skupni posli, pospeševanje nemško - grških trgovinskih odnošajev in obnova Grčije. Grška nacionalna banka (Banque National de Grčce, je 100 let stara ustanova in so znašale njena delniška glavnica in rezerve 1200 milijonov drahem ter je bila do 1. 1928., ko se je ustanovila Grška narodna banka, tudi emisijska banka Grčije. Še danes je najpomembnejši grški depozitni zavod. Več ko polovica vseh bančnih vlog v Atenah pripada temu zavodu in glavni delničarji zavoda -so Javni pokojninski zavod ter druge javne ustanove, dočim ima manjšinski paket delnic neka francoska skupina. V Grčiji ima zavod okoli 100 podružnic. Drugi največji grški denarni zavod je Atenska banka, ki jo je ustanovila skupina pariške banke Banque de 1’Union Parisienne. Danes pa ima ta skupina le še manjši del delnic, dočim je večina v rokah Grkov v tujini. Delniška glavnica in -rezerve te banke znašajo 176 milijonov drahem. Banka se ba-vi predvsem s finansiranjem morske plovbe ter zunanje trgovi-
Zunanja trgovina Hrvatske
Kakor poročajo hrvatski listi, je Hrvatska izvozila od 10. aprila do 1. avgusta blaga za 480 milijonov kun, uvozila pa za 327 milijonov. Največ je izvozila lesa in lesnih izdelkov, namreč za 202 milijona, živine in živalskih proizvodov za 116 milijonov, kemičnih proizvodov za 43, rudarskih za 50, sadja za 10 in drugega -blaga za 59 milijonov -kun.
Hrvatski uvoz pa se je razdelil takole: kovin, kovinskih izdelkov in strojev je uvozila Hrvatska za 85 milijonov kun, pogonskih sredstev za 78, tekstilnega -blaga in tekstilnih surovin za 56, kemičnih proizvodov za 49, živil za 29, papirja za 15, stekla za 7 in raznih predmetov za 9 milijonov kun.
Največ blaga je izvozila in uvozila iz Nemčije in Italije. Nemški izvoz je znašal 262, nemški uvoz pa 175 milijonov kun. Poleg tega je Hrvatska izvozila v Sp. štajersko še za 16, uvozila iz Sp. Štajerske pa za 66 milijonov kun -blaga.
Hrvatski izvoz in uvoz v druge države se je razdelil tako (v milijonih kun):
izvoz uvoz
Italija	129	24
Češko-Moravska	43	14
Srbija	14	5
Nizozemska	7	—
Madžarska	7	14
Slovaška	2	—
Romunija	—	3
Bolgarska	2	—
Švica	—	1
Pridelovanje bombaža v Turčiji
V turškem gospodarstvu igra bombaž važno vlogo in na- zadnjem kongresu turških tekstilcev je bilo sklenjeno, da je treba proizvodnjo bombaža dvigniti tako, da bo leta 1943. dala 500.000, nekaj let pozneje pa 1 milijon bal. Letošnji pridelek bo dober po kakovosti in količini.
V -azijski Turčiji pridelujejo bombaž že od davnih časov in je imel nekdaj pridelek Anatolije veliko veljavo, z vso deželo pa je proizvodnja zaostala in je jela- šele Kemalova Turčija obnavljati to važno gospodarsko panogo. Lani je bil bombaž že na drugem mestu turškega izvoznega blaga in ob-segel je 24°/o vsega turškega izvoza.
V Turčiji gojijo -tri vrste bombaža: domačo, azijsko vrsto »Jerli« ter dve ameriški, imenovani »Cleveland« in »Akala«. Domača vrsta ima -sicer kratka vlakna, je pa zelo odporna ter prenaša tudi nagle vremenske spremembe. Nasadi te vrste so že od nekdaj tam, kjer je klima nezanesljiva, dočim gojijo ameriški vrsti šele kakih deset let in so se nasadi v zadnjih letih močno razširili.
»Službeni list Ljubljanske pokrajine«
z dne 6. septembra, kos 72. je ob-'avil: Kraljevi ukaz o prepovedi odsvojitve in izvoza dragih kovin in dragih kamnov — Naredbo Vis. Komisarja o nagradah carinskemu osebju za opravila izven uradnih ur — Objavo o ukinitvi avtobusnega prometa ob nedeljah in praznikih.
ne,
Zato ima pol-eg 100 podružnic v Grčiji tudi podružnice v Londonu, Egiptu, Cipru in U. S. A.
Zagrebški velesejem
je bil v soboto slovesno otvorjen. Zbrane odličnike in goste je pozdravil z daljšim govorom predsednik velesejma Rudolf Erber. Velesejem je nato proglasil s kratkim govorom za otvorjen maršal Kvaternik. V svojem govoru se je zlasti zali valil maršal Kvaternik italijanskemu in 'nemškemu poslaniku, ki sta mnogo pripomogla k uspehu velesejma. Posebej se je zahvalil tudi številnim italijanskim, nemškim in domačim razstavljale e m.
Gostje so si nato ogledali velesejem, ki je zelo dobro urejen. Posebno pozornost vzbuja na velesejmu italijanski oddelek.
PRIV. DVORAZR. TRGOVSKA SOLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA,
Gregorlileva (Trgovski dom)
Vpisovan|e od 1.—10. septembra od 8. —12. ute.
Udomaeenie $oie v Evropi
ZAtETEK POUKA 22. SEPTEMBRA
O izvozu ameriškega bombaža
piše »Siidost-Eoho«: Položaj ameriških farmarjev bombaža postaja kritičen. Po uradnih podatkih je bil pridelek 1. 1940./41. 10,82 milijona bal surovega bombaža, še večje pa so nerazprodane zaloge, ki jih cenijo zdaj na 11,58 milijona bal, Pri vseh dobavah za vojsko se je v zadnjih dveh letih prodaja bombaža znižala od 13,9 na 10,9 milijona bal. Najbolj pa je skrčen izvoz bombaža. Od 6,17 milijona bal v letu 1939./40. je padel na 1,19 milijona bal v letu 1940./41., kar pomeni skrčenje za 80 °/o. Ta ko pičlega izvoza bombaža že dol go dobo ne pomnijo. Celo 1. 1918. so izvozili okrog 3,90 milijona bal, »daj pa komaj tretjino od tega.
v	barra, pleslra in
Ze v 24 urah sr;,;;.;:
Itd. Skrobl In sretlolika srajce, ovrat nike in maniete. Pere, suši, monga in lika domala perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. I Telefon it. 22-72.
KNJIGOVEZNICA
LJUDSKE
TISKARNE
| reg. zadr, z o. mv. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvez-ke, mape, o d ] e m a 1 n e knl ižlce, risalne bloke Itd.
Razlike človeške hrane v raznih delih sveta, imajo svoj izvor v prastarih običajih ter v klimatičndh vplivih, zbližan ja in izenačenja sredstev in načinov prehrane pa nastanejo po udomaoenju tujih rastlin in živali ter po blagovni izmenjavi. Med razlikami, ki so še ostale, je najpomembnejša pač ta^ da so beljakovine in maščobe pri prehrani evropskega in severnoameriškega prebivalstva po večini živalskega, pri prehrani vzhodnoazijskega prebivalstva pa rastlinskega izvora. Ker ta pomembna in bistvena razlika v prehrani prav nič ne vpliva na življenjsko sposobnost ljudi, je umestno in tudi potrebno vprašanje: ali je tudi pri tem mogočo izenačenje?
To vprašanje je posebno važno in potrebno v Evropi, kjer je preskrba z živalskimi hranivi močno odvisna od čezmorskega dovoza. Že desetletja se razvija v Evropi industrija margarine, ki prispeva k prehrani kontinenta letno približno 1 milijon ton jedilne mastf iz rastlin. Večino maščobnih rastlin dobiva Evropa iz drugih delov sveta in že po svetovni vojni so jeli razmišljati, katere take rastline bi se dale kultivirati v Evropi.
Za nasade v zmerni klimatični coni pride predvsem v poštev soja, ki je že od pradavnih časov važna kulturna rastlina Daljnjega vzhoda in ki daleč presega po vsebini beljakovine in maščobe vsa doslej v Evropi uporabljena rastlinska hraniva. Soja vsebuje 18%
Peaarstvo
Notranje posojilo Romunije
Za kritje vojnih izdatkov ter za obnovo Bukovine in Besarabije je razpisala romunska vlada veliko notranje posojilo, ki ga izda v dveh Iranšah. Prva tranša je namenjena za trgovce in industrialce in naj bi dala 10 milijard lejev. To posojilo se bo obrestovalo' po 4,5%, emisijski tečaj posojila je 90% nominalne vrednosti in se bo amortiziralo v 30 letih. Da bi bilo posojilo bolj privlačno, se bodo vsako leto izžrebale tudi posebne premije v višini od 100.000 do 5 milijonov lejev. Izžrebane delnice se bodo izplačale po tečaju 122.
Druga tranša posojila pa je namenjena zlasti za kmetovalce, katerim »e bo posojilo obrestovalo po 5%. To posojilo se bo odplačalo v 5 letih. Tudi za to posojilo se bodo izplačevale premije, toda v obliki raznih za kmetijstvo potrebnih predmetov.
Hranilne vloge pri srbski Drž. hipotekarni banki v Beogradu so v juliju narasle za 19 na 1.062 milijona din, gotovina banke pa od 327 na 418 milijonov. Posojila pa so se neznatno znižala.
Nemški državni dolg se je po podatkih nemških listov zvišal od 31. III. 1941 do 31. VI. 1941, in sicer konsolidirani dolg od 47,7 na 52,4 milijona RM, viseči dolgovi pa od 38,2 na 45,02 milijarde RM.
Ameriški finančni minister Mor-genthau je pozval delavce, kmetovalce in trgovce, da omeje svoje potrebščine in da manj trošijo ter plačujejo zvišane davke, ker sicer grozi Združenim državam inflacija.
maščobe, 36% beljakovine, je bogata vitaminov ter do 90% prebavljiva. Tako ni čudno, da igra v prehrani prebivalstva Vzhodne Azije vlogo mesa in da znaša tam njena letna potrošnja 7 do 8 milijonov ton.
Izven Vzihodne Azije je bila soja že marsikje uspešno udomačena. V zadnjih desetih letih se je pridelovanje soje v Severni Ameriki tako dobro razvijalo, da je doseglo v svetovnem pridelovanju tretje mesto. L. 1939. je znašal pridelek soje v Severni Ameriki 2,5 milijona ton, na Kitajskem pa 3,8 milijona ton.
V Evropi je poleg Francije in Anglije predvsem Nemčija udomačevala sojo in so dosegli nemški nasadi soje v vsej Evropi najboljše uspehe. Nemčija pa je prenesla sojo tudi v južno vzhodne države, med katerimi je Romunija lani dosegla pridelek 100.000 ton.
Upravičena je domneva, da bo soja pri prehrani Evrope nekoč dobila podoben pomen, kakor ga je dosegel krompir v dobi zadnjega stoletja. Ko je popolnoma dokazano, da je udomačenje soje v Evropi mogoče, je treba prebivalstvu še dopovedati, da ni soja samo zelo važna industrijska rastlina, temveč tudi zelo važno in dobro hranivo. Ravno tako pa se mora prebivalstvo tudi seznaniti z raznoterimi načini sojine uporabe pri prehrani.
Naročajte »Trgovski list«!
Gospodarske vesti
Reka bo po sporazumu med italijansko in hrvatsko vlado služila za izvoz Hrvatski. Zaradi tega je dala Italija Hrvatski v najem tisti del reškega pristanišča, ki ga je imela bivša Jugoslavija, ki pa se ga ni posluževala, ker je hotela dvigniti Sušak.
Na Hrvatskem je prepovedan zakol prašičev do 100 kg teže in telet do dveh let.
Posebne znamke v korist hrvat-skega Rdečega križa bo izdala zagrebška vlada.
Zagrebška vlada je objavila na-redbo o obveznem zavarovanju tobačnih nasadov.
število brezposelnih je na Hrvatskem padlo v avgustu od 10.736 na 4077.
Za glavnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji je imenovan bivši nemški generalni konzul Neu-hausen.
Drž. uradniki, upokojenci in invalidi v Srbiji dobe enkratno zimsko pomoč, in sicer dobe nižji uradniki poleg redne plače še enkratno plačo, bolje plačani uradniki pa samo polovico.
O dobri sadni letini poročajo iz Srbije. Posebno bogato so obrodile češplje in je zato cena slivovki zelo padla. Dobi se že po 10 din za liter. Tudi jabolk bo mnogo, zlasti bu-dink. Sadni izvozniki upajo, da bodo mogli navzlic vsem težavam izvoziti okoli 500 vagonov jabolk.
Romunija je izvozila v letošnjem I. polletju 58.524 vagonov lesa (lani 144.327 vagonov). Od tega lesa je šlo največ v Nemčijo in Rusijo.
Bolgarska železniška uprava je začela graditi železnico od čusten-dila skozi Krivo Palanko do Kuma-nova in železnico od Džumaje do Kočan, da bi bila s tem Južna Srbija popolnoma priključena na bolgarsko železniško omrežje.
Poštne pristojbine so na Madžarskem od 15. septembra dalje zvišane za 20—25%.
Lipski velesejem je bil prejšnji četrtek zaključen po petdnevnem trajanju. Velesejem je obiskalo nad 100.000 interesentov iz Nemčije in ostale Evrope. Zaradi vojnih razmer so smeli sprejemati razstav-ljalci naročila le pogojno ter v okviru dovoljenih kontingentov.
Fordwerke A. G. v Kolini, od katere je imela ameriška delniška družba Ford Motor Co 52% delnic, je zvišala delniško glavnico od 12 na 32 milijonov RM. Ker se je ameriška družba odpovedala pravici dokupa novih delnic, je prišla družba sedaj v nemške roke.
Egiptski bombaž
Zaradi transportnih težav Anglija že drugič ni mogla prevzeti vsega v Egiptu naročenega bombaža. Od zadnjega pridelka je bilo naročenih 8 milijonov svežnjev v vrednosti okrog 25 milijonov funtov, a čaka še več ko polovica od tega na priložnost izvoza. Zaradi ovir in zastoja pri izvozu se bodo prihodnje leto egiptski bombažni nasadi skrčili z.a 25 °/o.
Vojna bremena Avstralije
opisuje »Das Reich« takole: Ne-razmerje med vojnimi nalogami in zmogljivostjo Avstralije je vedno večje. Oboroževalni in drugi vojni izdatki so znašali 1. 1938./39. 13,8 milijona avstralskih funtov, naslednje leto 55,1 milijona funtov, 1. 1940./41. nad 186 milijonov funtov, za 1. 1941./42. pa so preračunani že na 250 milijonov funtov. Zvišavanje posrednih in neposrednih davkov ne zadostuje in so posojila avstralske državne zveze narasla od 3,6 milijona funtov 1. 1938./39. na 123,4 milijona funtov 1. 1940./41. Dohodninski davek se je od 1. 1939. potrojil, proti novemu zvišanju pa odločno nastopajo posamezne države.
r~ " ■ ' V'
’•	'■ v,- •_ 7 *
;	v;..	j	d;/
Zahvala
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi preskrb-nega moža, ljubečega očeta, ljubljenega sina in nepozabnega brata, bratranca itd., gospoda
dr. Leo Blinca
šefa tvrdke F. Kollmann
izrekamo svojo prisrčno zahvalo za izkazano sočustvovanje in podarjeno krasno cvetje.
Zahvaljujemo se hišnemu zdravniku g. dr. Trtniku in primariju g. dr. Rakovcu za vsa njihova prizadevanja, rešiti rajnkemu življenje ter vsem onim, ki so ga spremili k poslednjemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani dne 12. t. m. ob 7. uri in v župni cerkvi na Vicu dne 19. t. m. ob 7. uri.
Ljubljana dne 10. septembra 1941.
Žaluioii ostali
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji slovenski pupilarnovarni denarni zarod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
.t,.,. hranilni«. i=n> Mestna občina ljubljanska
Za vse
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«,
njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani