Potlnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 27. NOVEMBRA 1935.
LETO 48. — STEV. 48.
MOLJ
Stane f8 Din za celo leto, za inozemstvo 00 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drohne vrstice v inse.-atneiu delu »tane 10 Din Naročnino Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema upravo »Domoljuba« lelefon » 12
Naši bratje in sestre v tujini
Približala se je zopet prva advetna nedelja, ki je posvečena našim dragim bratom in sestram v tujini. Na stolisočs naših sinov in hčera je danes odrezanih od domače grude. Daleč to — in onstran oceanov ustvarjajo žilave slovenske roke dobrine, ki naj služijo blagostanju in napredku tujih narodov. Naša mala slovenska zemlja jim ni mogla dali dovolj prostora, da bi si Iu doma služili svoj kruh, zato so bili prisiljeni poiskati si kruha in dela pri drugih narodih. Delo ni bilo lahko v tujini, toda Slovenci se ga niso ustrašili. Zarili so se kot črvi pod zemljo v rudnike in tam garali kot živina. Nešteto slovenskih domov so rešili propadu. Do zadnjih let so pošiljali v domovino vsako leto na milijone di-darjev. Krvavo prislužen jo bil ta denar, pa so ga kljub temu radi izročali domovini, k< r jo ljubijo kol pravi slovenski sinovi in hčere. Zadnja leta so ti milijoni skoraj usahnili, in domovina to bridko občuti. Težke gospodarske razmere so pravile naše ljudi v tujini ob delo in kruli Neštelo pridnih slovenskih rok j« brez dela, brez denarja. Neredko vidimo, kako nam tujina vrač popolnoma iz-mozgicite in telesno pohabljene ljudi brez vseh sredstev. Boli nas vse to, ker vemo, da so odšli zdravi in žilavi kol hrasti v tujino. Okoli '150 tisoč jtli je kljub temu še ostalo v tujini in vsi ti se z. žab. Inim pogledom obračaj) v domovino: Doinovira, tvoji sinovi ln hčere smo, pomaga.i nam!
Poleg težke gospodarske stiske je pritisnila tudi stiska duš. Njihove duše so v nevarnosti, da se za vedno pogubijo, ker P.i-majo svojih domačih dušnih pastirjev, ki bi jih vi nI i li k Bogu.
Cesto so trkali na naša srca in nas prosili, naj jim priskočimo na pomoč. Pa mi smo tako često to prezrli; gluhi smo bili za njihove prošnje. Sprejemali smo njihov krvavo prisluženi denar, na svoje dolžnosti do njih smo pa pozabili.
Zadnja leta se je domovina vendar zganila iu spoznala, kaj so ji izseljenci. Zanimanje raste, toda t.i še prodrlo v široke plasti našega naroda. Se vse premalo je smisla in zanimanja za to važno in pereče izseljeniško vprašanje. Družba sv. Rafaela se trudi na vse načine, kako bi zainteresirala vse plasti našega naroda za to eniinentno versko in narodno vprašanje, ki je boleča rana na našem narodnem telesu.
Družba sv. Rafaela je uvedla vsako leto eno nedeljo, ki naj bi bila vsa posvečena misli, skrbi in molitvi za naše brate iti sestre v tujini. Z izseljensko nedeljo bi radi vsem dopovedali, da popravimo veliki narodni greh, ki smo ga do zdaj zagrešili napram našim izseljencem. Družba sv. Rafaela sama ogromnega dela ne zmore. Boriti se mora
vedno z velikimi denarnimi težavami, zato pa prosi vse, naj bi jo pri njenem delu podpirali z denarnimi prispevki. Kot njeni člani bi si že lahko pri trgali letno 10 Din, ia družbi bi s tem zelo pomagali. Pri tem bi dobivali brezplačno njeno glasilo: Izseljenski vestnik *Kafaek, ki poroča o življenju naših ljudi, ki so zdaj razkropljeni sirom sveta. Družba sv. Rafaela, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Delavska zbornica, je ediua ustanova pri nas, ki je rešila do zdaj že nešteto slovenskih rojakov pred moralnim in gospodarskim propadom. Naši bratje in sestre v tujini čutijo ljubezen iu žrtve te družbe, zato se je zadnja leta zelo oklepajo. Toda mnogo jih je še med njimi, ki družbe še ne poznajo, zato prosimo vse družine, ki imajo svoje člane v tujini, da bi jih opozirili ua Družbo sv. Rafaela in na njeno giasilo: Izseljenski vestnik »Rafaele.
Vsega zamujenega dela Družba sv. Rafaela ne more popraviti. Skuša pa pozdraviti vse pekoče rane, ki danes najbolj bole naše rojake v tujini. Če pomislimo, da imamo 350.(MM na£.;h bratov in sester zdaj v tujini in da ima Družba sv. Rafaela le okoli -100 članov. potem nas mora biti res sram, da smo za rodilo kri v tujini tako brezbrižni.
Letošnja izseljenska nedelja naj poživi ljube: -n za naše izseljence med našim narodom, zalo prosimo prav vse, da nam prisko-
čijo na pomoč z molitvijo, delom in denarnimi prispevki. Po naših cerkvah bodo na izseljensko nedeljo govori in molitve za izseljence, po dvoranah pa predavanja o tem, koliko drugi naredi store za svoje rojak.- v tujini. Požive naj se med domovino in tuj.no stiki in vezi na ta način, da jim la dan pišemo in pošljemo pismo Družbe sv. Rafaela. To pismo vsakdo lahko dobi pri župnem uradu za malenkosten denar. Segajte po njih in jih pošljite svojim rojakom v tujino; hvaležni vam bodo prav vsi za vsako toplo besedo.
Po naših osnovnih in srednjih šolah naj bo v tem času govor o naših rojakih v tujini. Na ta način bomo že pri mladini zbudili zanimanje in ljubezen do izseljencev, kot delajo drugi narodi.
Med našim narodom ne sme biti človeka, ki bi na izseljensko nedeljo prav ničesar ne storil za naše izseljence. Če bomo res vsi strnjeni v resnem delu in če bomo delali z ljubeznijo, bo delo Družbe sv. Raiaela uspevalo in rodilo kmalu bogate sadove.
Ogromna škoda bi bila za naša državo, če bi po naši krivdi utonilo na stotisoče naših rodnih bratov in sester v mrzli tujini. Pomagajmo jim in skrbimo, da se nam ne zgube ne v narodnem, še manj pa, da bi se nam zgubili v verskem oziru
Na letošnjo izseljensko nedeljo pros ttio prav goreče vsi Boga. da bi naši dragi lir dje iti sestre, odrezani od svoje matere domovine, ostali vsi zvesti Bogu iu svoji redni grudi.
a v
Kri prevžitkarjev kliče
Kdor zasleduje zadnjih par let dnevno
časopisje, se mora zgroziti pred naraščajočim številom umorov kmetiških prevžitkarjev. Toda naj kdo ne misli, da je to vprašanje šele od včeraj. Poznamo ga pri nas že dolgo, predolgo. Časih so se odigravale te žaloigre le med domačimi stenami in komaj najbližja okolica je vedela, časih celo samo slutila bridke in grenke solze izgaranih kmetiških gospodarjev in gospodinj, ki so jih pretakali v poslednjih dnevih svojega življenja kot pre-vžitkarji. Zadnja leta, ko je zlasti pod razkrajaj čiini posledicami svetovne vojne in pa brezbožnega malerializma začela vest premnogi)! otopevati, pa ni več meseca, ko ne bi brali poročila o bolj ali manj zverinskem umeril očeta ali matere-prevžitkarice. Ko člo-vek taka poročila bere, navadno kar ne more verjeti strahotnim odkoliščinam takih žalo-ifjer in z grozo v srcu se sprašuje, kam drvimo.
Kako je sploh z vprašanjem prevžitikar-stva pri nas? Kmetiški gospodar in gospodinja sla časih samo vodila svojo hišo tja do šestdesetega, petinšestdesetega leta. Ko je imel najstarejši sin kakih 30 let, sta mu pre-
pustila domačijo, sama sta si pa izgovorila kot in oskrbo do smrti. Časih so to oskrbo podrobno določili v predajni listini, časih pa kar na splošno. »Stara« dva sta po možnosti pomagala mladini pri delu. Večkrat je šlo to življenje po običajnih kolovozih naprej, dokler nista >stara< legla utrujena v grob, le prevečkrat so se pa pojavljale meri starimi in mladimi tudi nesporazumljenja, prepiri in še celo kaj hujšega, zlasti če v hiši ni bilo dovolj strahu božjega. Že tedaj je bilo prevžit-karstvo pereče socialno vprašanje in kdor je poznal te razmere na kmetih, je tudi čulil živo polrebo, da ga je treba čimprej rešiti.
Prav zelo so se te razmere poslabšale po vojni. Vojna in povojne razmere so mnogim zamorile vest, izginil je strah božji, mladi so pozabili na četrto božjo zapoved in srca so postala zastrupljena od samogoltiiega pohlepa. Pa ne samo to! Pri današnji bedi na kme-lih tvori prevžitkar v resnici večkrat kar hudo breme v hiši. Premnogo imamo primerov, ko so si dali še v ugodnejših letih prevžit-karji svoje prejemke zapisati. Tedaj Ii še niso bili tako občutni, a čim liolj se je položaj kmeta slabšal, tem težji so postajali. Kjer je
vladalo prijateljstvo so se že pogodili v miru, kjer pa ju biio »trana božjega, je postalo to nunierjts pr«. 1 pekel, ki se končuje vedkrai s zveriuesk.ui! umorom.
Da, kjer je hiša trdna in otrok malo, tem je stvar lahka. »Stara« dva sta si kupil« ali poeta vila bajto, si izgovorila določeni užitek in sa umaknila mladima. Toda koliko pa je hiš, ki bi pri uas prenesle tako rešitev tega vprašanju. Ogromna večina mora oetati doina hi tam občutita mlada dva »stare« kot nadležno breme. Le predobro poznamo namreč listi, po svoji vsebini tako žalostni rek, da en oče in ena mati lahko vzredita dvanajst otrok, toda dvanajst otrok .»-ne more« skrbeti za enega očeta ali mater.
Trideset, .štirideset let sta garala 1 stara s dva na svojem domu in skrbela za otroke. Vsaka mati sama najbolje ve, kaj prestane z enim tajnim iu za enega samega o'roka. Oče je vložil v tka« poslednjo svojo moč, mati pa zadnjo kapljo srčne krvi. Prava zver mora zato biti, kdor bi oporekal »starim« pravico do mirne«« počitka na kraju svojih lastnih žuljev. In vendar tvorijo prevžitkarji zlasti dandanes res breme, ki ga je treba v medsebojni ljubezni prenašati.
Kajnov zločin je edeu najgrših, kar jih ptava Sveto pisano, kako neprimerno bolj ostudno in zverinsko je še dvigniti roko na svojega lastnega očeta ali lastilo mater. Ali j uisia takti hiš« iu tak n>d prokiela za vedno? |
Že sarino to bi nas moralo prisiliti, da se j začnemo prav resno bavili z vedno bolj pe- ' rečim vprašanjem previilkarstva. Kes je, prvo ] 111 glavno je, da se naseli v naše slovenske 1 hiše vnovič j>ra\ i krščanski duh in strah Is.žji. Hes globoko krščanski vzgojeni otroci ne l*i- i do nikoli in niti v najhujših okoliščinah dvi- 1 giili svojih rok na svoje rodite starše, zato se i mi prevžilkarjih le prepogosto maščujejo njih lastni grehi pri vzgoji otrok.	;
Toda razen tega bi morali brezpogojno > poskrbeti še za drugo, materialno stran lega tj iišanja. Ta se ne tiče samo prevžitkarjev, temveč v enaki meri tudi poslov, krnetiš ;ih cioiavcev itd. Ure namreč za starostno preskrbo vsega delovnega ljudstva. Kakor samo-Mojen kmetiški gospodar, ki je skwo pol stoletja od zore do mraka garal mi svoji kmetiji, ne zasluži, da bi mu na stara leta pre-godrnjali mladi vsak kozarec vina in vsako skorjo kruha, tako tudi ne more biti starostna nagrada pridnega hlapca ali poštene dekle — beraška palica. In kuj drugega ju v današnjih okoliščinah skoraj ne čaka.
Tu se v poštenem človeku vse upira in glob. ko v srcu mora vsak čutiti, da uekaj ni prav. da se godi tu v nebo vpijoča krivica. Časih sto ostali tudi mn(»gi posli do smrti v hiši iu na krščanskih domovih so na stara leta potrjuj i z njimi, danes se je v tem pogledu izpremenilo in brezplodno bi bilo polivati k vrnitvi teh časov. Današtija doba kliče po drugačnih rešitvah in edini izhod iz tega je splošna starostna preskrba delovnega ljudstva. Časih to vprašanje tu bilo tako pereče in po mnogih boga* ih državah še danes ni, kajti marsikje je povprečni zaslužek vsakega tolik, tla si — če je priden iu varčen — lahko Mrko prihrani za stara leta, da se skromno prHKvi. C-e toga ni hotel, ne zasluži drugega k i.-1 i »praško palico, za tiste, ki tega res niso mogii, ki> pa razne dobrodelne ustanove.
Cisto drugače je pa tam, kjer se velika večina prebivalstva v resnici ne more preskrbeli za stani leta. kajti večine onemoglih
r
Še s O kmetski zaščiti
Prijatelji našega lista t dežele so nam poslali v zadnjih tednih zopet celo vrsto nasvetov o tem, kako naj se reši vpraSanje kmetske zaščite. Nekateri ponavljajo stvari, o katerih je že bila beseda, zato pri občujemo iz raznih pisem samo nekaj misli.
Kot pred vesoljnim petojsem.
iz Suhe krajine: V »Domoljubu« sem čital, naj vrnemo denarnim zavodom zaupanje. Vlagatelji ga ne moremo, saj smo že vse noter znosili. Vrnejo naj zaupanje denarnim zavodom razni dolžniki, zapravljivci, pijanci, pretepači, preklinjači in »špilavci«, ki so si naš denar izposodili, nazaj ga pa ne dado, ker jih zakon ščiti. V Belgradu ne vedo, kako so ne pri nns mnogi lahkomiselno zadolževali in denar po gostilnah zapravljali no samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih Bil« je kot pred vesoljnim potopom, samo s to razliko, da je takrat Bog dobro ščitil in slabo pokončal.
in dobro uničuje. Zaščiteni ne bodo prostovoljno nikdar dolga plačali. Le dajajte jim z zaščito potuho. da bodo še Itolj po gostilnah kričali: l^rej p« ne gremo dam. da se Ito delal dan.<
Z11 zttpru vljivre smo varčevali
Iz Mirnske doline: Šestdesetletnik sem in vse življenje sem hranil, da bi živel nu starost brez velikih skrbi. Ker so dolžniki zaščiteni iti ne vračajo hranilnici, ne dobim denarja, da bi si napravil toplo obleko. ?.e pol lela sem dolžan zdravitiku za zdravila, pa ne morem plačati. Varčevai torej nisw?!ti zase, ampak »a zapravljivce. Tisti, ki so odnesli denar v inozemske banke, naj ga dajo nazaj. pa botlo vse posojilnice lahko delovale Ali se bo našel kdo, ki bi se zavzel za dobro preureditev kmetske zaščite?
Ziikon nuj pomaga itamo vrednim!
lz Krške doline: Nisem za popolno odpravo zaščite, saj so med prizadetimi tudi kmetje, ki so zaščite vredni. Ampak ne vsi. Poznaui kmeta, ki je svoje dni jemal denar na posodo in kttpoval vse, kar je bilo naprodaj, celo graščinsko posestvo. Zdaj ne more ne naprej, ne nazaj, vendar se smeje, ker ga ščiti zakon, saj mu posojilnica ne more blizu. Ali naj država takemu pomaga? Poznam pa tudi služkinjo, ki je privarčevala tekom let nekaj tisočakov. Poročila sp je n«
starih ljudi ni mogoče vtakniti v ubožnice. Popolnoma napačno je zato naziranje, da si morejo privoščiti starostno preskrbo samo bogate države. Ne, te si jo lahko, a revne si jo morajo na en ali drugi način. Pred kratkim smo na tem mestu omenili, da so jo sedaj uvedli na Švedskem in celo brez vsakih novih da viko v. Tam 1m> dobival odslej vsak nad 60 let star prebivalec jh> 300 Din mesečne pokojnine. Pri nas je ne zahtevamo m vse brez izjeme, pač pa za vse staro revnejše prebivalstvo, med katero spada vse delavstvo, vsi posli in tudi vsi manjši kmetje, katerih gospodarski položaj ni za las boljši od delavstva, če ne pogosto še slabši. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje prevžitkarjev, katerih kri trka na vest vsega naroda, zlasti pa onih, ki so odgovorni za njegov položaj in m njegovo usodo.	e.
majhno posestvo, ki je imelo zelo slabo stanovanjsko poslopje. Drugo leto sta hotela 1 moiem hiS» popraviti, zato je zaupala čez zimo denar hranilnici. Pa glej, prišla je za. Ščita in reva ne more do denarja, da bi iz-vršila nujne poprave. Hiša postaja razvalina. Tisti, ki je z izposojenim denarjem tudi graščino kupil, pa se lahko smeje
— tudi tej revL In takih slučajev je mnogo. Delovati bi morala poseGna, nepristranska komisija, kjer bi poznavalci razmer določali, kdo je zaščite vreden in potreben in kdo ne. Na ta način bi se tudi zaupanje v ' denarne *avode zopet dvignilo.
PntrslinuiMi proti splošni zaščiti
iz Bete Krajine: Tudi pri nas se nekateri vesele, da jim ne t »o treba plačati dolgov. Smejejo s«1 tistim, ki smo varčevali, češ, vi sle stradali in stiskali kroilico za dero iti sinite čase, mi pa smo dobro živeli, zidali poslopja, si kupili zemljo, rdaj boste pa vi naše dolgove plačevali. Prav vam jo Zato mi »šparovci-t na jod ločne j£e protestiramo proti splošni zaščiti. Svetujemo merodajitim čimUljeiu. da d:>lg znižajo samo onim, katere je nesreča zadela po požaru, ali pri živini, vsi drug: pa naj plačajo, kar so dolini.
Temelj vseh cen naj brni o kmetski pridelki.
iz borovniškega kota: Uradniki v&uuh zabavljajo na kmeta, češ, ki « ima vsega zadosti. Ali ne razumejo, da mora krnel » . pridelki rediti sebe, družino in posle, davke , plačevati, tolarju, kovaču, čevljarja, krojaču za delit odrajtovati, pri trgovcu žeiew> 111 se marsikaj nnjnegn kupiti. Kako je s prodajo — če je sploh kaj za naprodaj — pa tako vemo. iVi meni se je zgodil ta slnfaj: Krave mi je pred leti povrgia dvojčke. Po Mirih tednih mi je mesar ponuja! za vsakega skorn tisoč dinarjev. Nisem ju hotel dati. »Redil boni jniička,« som si dejal, »in čez 4 let* boni prodal dva vola za deset jurjev.« In j koliko sem dobil za oba če« štiri leta? Tri jurje. /.daj p;t še nekaj glede zaščite, ki je za nekatere velika potuha. To je kakor f stanovanjsko zaščito Dokler je Irajai«, nisi dobil stanovanja, zdaj ko ni zaščite, dobiš stanovanj, kolikor hočeš. Denar naj bi se pn cenah kinetskih pridelkov reguliral, pa ne l>i bilo potreba nobene kmetske zaščite.
Žigosajte ves papirnati denar.
/. tii.renjske: Pred leti je bilo povsod dosli denarja. Takrat so ga imeli pastirčki več, kakor ga jtnajo danes gospodarji. Kar v hranilnico si šel; dva moža stn podpisal« in denarja ni manjkalo. Eden si je kupil travnik, drugi gozd, tretji si je sezidal obširno stanovanje tn ponosno hodil gori in doli. V gostilnah je namakalo vino mize in tla. Norca so se delali iz tistih, ki so varčevali. »Zdaj bo regirala agrarna reforma,« so rekli, >in vsi bomo glih.« — Lahko bi se vse prav uredilo. Denarja je še več, kakor ga je bilo pred petimi leti, saj imamo sedaj tudi veliko srebra. Papirnatega pa tudi ni nihče pojedel. Bogataši imajo še dosti denarja, samo boje se ga pokazati. Naši državni voditelji naj ukrenejo, da pride denar na svetlo. Ves papirnati denar naj se žigosa. Nežigosan denar naj po izvršenem žig*?«"!" takoj izgubi veljavo, pn bo kmalu marsikaj jasno, kar danes še ni
Zdravje Tvojih zob ohrani
sapgc*
KALODONf
JRZ v naši banovini
V nedeljo, 24. novembra so se zbrali v Ljubljani predsedniki in podpredsedniki vseh okrajnih organizacij IRZ v naši banovini k prvi seji banovinskega odbora. Seje so se udeležili prav vsi upravičenci, med njimi tudi oba slovenska ministra dr. Korošec in dr. Krek.
G. minister dr. Korošec je imel ob tej priliki daljši govor, iz katerega posnemamo glavne, za nas vse važne misli:
Sedanja vlada je prišla na kriniio državnega življenja iz več razlogov:
1.	da se vsled preganjanja, nasilja iu drugih nezakonitosti nastala napetost in zateg-njenost v narodu počasi poleže iu da nastopijo zopet normalne razmere;
2.	da damo narodu vsaj vse one svoboščine, ki so mu že po sedanjih zakonih dovoljene, kakor pri zborovanjih, društvih, v tisku, pri ustanavljanju strank itd. So namreč ljudje iz nedavne preteklosti, ki nas opravljajo, da srno celo preveč svobode dovolili, n. pr., da preveč shodov dovoljujemo, da dovolimo pisati o stvareh, o katerih se prej ni smelo pisati itd. Toda vse lo sc vrši po obstoječih zakonih;
J. da se strogo držimo zakonov i it Ja povzdignemo zopet nn potrebno stopnjo avtoriteto zakonov in državne oblasti, ki so pod prejšnjimi rež<mi toliko padli. Spoštovanje zakonov zahtevamo nc sa-.io od naroda, ampak tudi od državnih organov. Nc zahtevamo
Iia od državnih organov, da so priganjači kare politične stranke ali lokalne koleri je, nego da so. vedno upoštevajoč zakon, napram narodu dobri, vljudni, da mu pomagajo, državi pa zvesti in vdani;
4.	prišli smo na vlado, da popravimo, kolikor se še dajo popraviti, vse krivicc, ki so mnogim poštenim državljanom bile v preteklosti prizadete;
5.	da. kadar bo nastopila med prebivalstvom popolna pomli jenost, kadar sc bodo polegli vsi valovi razburkanih strasti, kadar bomo lahko ugotovili, da je .spoštovanje zakonov in državne oblasti vzorno, brezpogojno in absolutno, da tedaj široko odpremo vrata za vse svobode, ki jih narod zasluži, ki mu gredo in ki si jih tudi iz srca želi.
To so glavne naioge, katere ima izvrševati in izvršili sedanja vlada.
Najbolj se kajpada zanima naša politična javnost, kaj bo z vollvniin zakonom in kaj bo z volitvami.
Kar se tiče volivnega zakona, pač noben človek ne bo mislil, da jc njegovo Izdelauje ali nelzdelanje krivo, da še ne mislimo v najbližji bodočnosti na volitve. V olivni zakon je v ministrstvu za notranje zadeve izdelan, in sicer ne samo v eni, ampak v več varijantah. Kadar bo treba, jc lahko zakonski načrt pri skrajšanem postopanju v H dneh že zakon. Tehnika zakonodaje nas nc bo zadrževala. _
Važnejše in boli zanimivo jc vprašanje, kdaj mislimo iti na volitve. Odjrovor na to vprašanje ni enostaven. Kdaj bodo volitve, to je odvisno od različnih okoliščin.
Mi ne izključujemo sodelovanja s parlamentom. Ako se 1» lahko nemoteno in neovirano delalo s parlamentom, nam ni treba siliti ua volive.
O naših odnosih do parlamenta lahko go: voriuio popolnoma iskreno. Saj so fi odnosi
VV mj "m iz centrom« vinarne *
W M Pl IJIlMIOHi bed,) zadovoljila ranimi—«■«...........................pivce najbolj I
znani vsemu svetu. Narodna skupščina ni izvoljena na temelju strank, ampak na temelju državnih list Šele naša vlada je vpeljala v Narodno skupščino diferenciranje po strankah in programih. Kakor se je videlo, to diferenciranje napreduje jako težko. Pri volitvah predsedništva Narodne skupščine nam je vlak skočil iz tira. Mrtvih ni bilo. Večje nesreče tudi ne. Pri volitvah stalnih skupščinskih odborov, četudi so bile te volitve tajne, je Slo že boljše. Mi smo prepričani, da bo šlo vse boljše. Po zakonih programske kohezije jo naše stališče vsak dan bolj zavarovano in trdno. Upamo, da se bo zakon, ki je bil sklenjen med vlado in Narodno skupščino samo z razumom, spremenil v zakon iz ljubezni.
Preden gremo na volitve, je treba, da prej nastopi tudi v prebivalstvu popolno po-mirjenje, spoštovanje zakonov, upostavitev avtoritete državnih oblasti, z eno besedo, zdrava konsolidacija notranjih razmer. To si morajo posebno oni zapomniti, ki mislijo, da se dajo volitve izsiliti z grožnjami, levičarskimi frazami ali cclo preziranjem veljavnih zakonov. V tem oziru se nc. damo in se ne smemo dati premakniti.
Nazadnje pa lahko tudi izjavim, da vsaj mi oil Jugoslovanske radikalne zajednice ne bi radi šli na volitve, dokler ne bo stranka JRZ dobro in solidno organizirana. In to intenzivno in estenzivno.
Mogoče, da gre to organiziranje malo bolj počasi, nego bi si ini vsi želeli. A ml si stranke ne ustvarjamo in si je nc želimo ustvarjati s pomočjo policije in oblasti. Meni ni znan noben slučaj, da bi se bil pri organiziranju stranke pojavil kak politični uradnik.
Po (ch izvajanjih je lahko odgovoriti ua vprašanja, kdaj pojdcino na volifve.
Na volitve bomo šli, kadar bodo orožniki lahko brez skrbi spali v svojih kasarnah, kadar bodo sreski načelniki lahko mirno reše-
vali v pisarnah svoje akte in kadar bodo stranke tako močne, da bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod na volišče.
O zunanji politiki nisem jaz poklican, da govorim. Saino to bi rad omenil z ozirom na zadnje dogodke v Aix de Provence, ki tako globoko zadirajo v našo dušo in sreč, tla nam niso prav nič všeč. Mi nismo niti ne moremo lahko preboleti globoke rane, ki je bila zadana našemu narodu 9. oktobra lanskega leta. Vendar pa pričakujemo, da bo pravici v polni meri zadoščeno.
Tajnika IRZ v naši banovini, minister v p. dr. Kulovec in Marko K "a nje sta podala podrobno poročilo o organiziranju stranke pri nas. Organizacija je izvedena brez vsakega pritiska v sleherni slovenski občini in članov se je priglasilo proti vsakemu pričakovanju veliko. Tudi na sedežu vsakega okrajnega glavarstva že delujejo okrajni odbori IRZ.
Glavna naloga te seje je bila, da pooblaščeni zastopniki izvolijo banovinski izvršilni odbor IRZ za našo banovino. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika minister dr. A Korošec, za podpredsednika g. minister dr. M. Krek, za tajnika minister v pok. dr. Kulovec, za blagajnika bivši predsednik oblastnega odbora dr. Jos. Leskovar iz Maribora.
S tem je prva doba naše stranke uspešno zaključena in stranka prihaja v drugo, važnejšo, ko bo treba vse sile napeti za to, da pribori narodu onih pravic, ki mu v svobodni državi gredo. Zavedajmo se, da bo stranka samo toliko dosegla, kolikor bo njeno članstvo po številu močno in disciplinirano. Zato veljaj za vsakega poštenega Slovenca geslo: Edino v Jugoslovanski radikalni zajednici se je v danih razmerah mogoče uspešno boriti za naše pravice.
V Londona se je priklopni avtomobil odpel o<l motornega avtomobila ter zdrčal po strmini navzdol in se s tako silo zaletel v neko hišo, rla je ves prednji del podrl
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
RAZGLED PO SVETU
Abesinsko-itaHianska vojna
Niti italijansko, niti abesinsko uradno poročilo ne navaja v preteklem teduu z afriške fronte kakega spopada odločilnega značaj«. S tem Se ai rečeno, da se v času. ko to pišemo, se vrže zlasti na južne bojišču veliki boji, o katerih bodo porisali Italijani z vso naglico, če bodo potekali ugodno za nje. Abe-einsika uradna poročila nas obveščajo običajno o dogodkih, ki so se odigrali pred 14 dnevi in to zato tako pozno, ker Abesuici nimajo moderno urejenih telefonskih in drugih zvez in so navezani na svoje tekače. Na južnem bojišču Italijanom najbrže slaba prede, zakaj general Graziani prosi pomoči, italijanski li-sii grt.aijo, da bodo njih aeroplani v par dneh popolnoma uničili Abesinijo z glavnim mestom Addis Abebo, ako bedo Evropejci še nadalje podpirali »afriške divjake*-. Take grožnje so dokaz, da Italijani že sedaj, ko se z Abesinci še daleč niso udarili za n«, izaub-Ijsjo živce.
Naj sledi nekaj pomembnejših pon.oii, o kalerin je pisalo časopisje v preteklem tednu.
Abesinski car Hajle ijelasije se je iz pre-stoiice pripeljal z aeroplanom na južno noji-šče. ki se razprostira se veono več sto kiio-uietivv južno od Uararja. Njegove čete so ga povsod navdušeno sprejele. Car je obiskal tudi bolnišnice in je ustanovil posebni fond za družino padlih vojakov. Ko se je abesinski državni poglavar z aeroplanom vračal proti domu, s!« ga dez dve uri zalezovala dva italijanska aeroptaua-Iovca. Sta prišla prepi/zno, da l>i cesarja »ujeiac. Vendar je ta slučaj dokaz, kako razvito špijonsko službo imajo Italijani po celi Abesiniji.
Al>esinci so dosegli lep uspoh severovzhodno od Maka le. O tem poroča časopisje šele sedaj, čeprav je bol dosežen že lil. novembru in sicer pri Hayzienu, GO km severno od Makaie. Abesinci so namreč prišli Italija-uom za hrbet. Bilo je pozno ponoči. Oddelek, ki mu je poveljeval stotnik Kinaldi, je legel k počitku in nikomur so še sanjate ni, da bi mogli Aiiesintsi prodreti tako daleč v italijansko zaledje. Pa se je zgodilo. Abesinci so se nei.paženo približali in začeli streljati iz strojnih pušk, nato pa so naskočili italijanski i/ddeh;k iu vnel se je boj na nož, ki je trajal do jutranjih ur. Ob zori ao se Abesinci umaknili v hribe, a so prizadejali italijanskemu oddelku strašne izgube. Smrtno zadet je pade! tudi stotnik Rinaldi.
Tudi južno od Makaie so Abeainoi ujeli Italijane v pagt. V dolini so Abesinci postavili številne šotore in videlo se je, kakor da se je usta-vil tam večji abesinsiti oddelek. Priplavalo je 20 italijanskih noro planov in so
Trd® stellco,
k«t«r debelega Crcven neprijeten počutek v»l«d »prtj* zdravi prirodna
fFriiu-losefova
tfrenkn voda zaviha po etio mslo časo zjutraj in tvečar.
Ht*. pu isin. »«.. pol. io li tu-, nh-. 8-br. IJ4S6, ». V. t5.
več ur metali bombe — na prazno abesinsko »naselje.-. Da bi bila bombardirovka uspešnejša, so se spustili italijanski u'akoplt.vei zelo nizko. Tedaj so začeli Abesinci, skriti na bližnjih ribih, strašno streljati na italijanska zračna vozila. Vsi italijanski ae rop! a ni so bili več ali manj prevrtam in aeroplan. v katerem je bil grof Ciano, Mu&solinijev zet, se je moral spustiti na tla blizu Makaie. Malo je manjkalo, da ni padel
Abesiumoui v li ke.
Abesinci so jtoleg tega napadli večjo italijansko karavano, ki je tskrlHtvnlu italijanske vrste z živili in t.rožjoin ter strelivom. Abesinci so karavanarje uničili, mnogo uporabnega pa vzeli s seboj. Med drurim so A »■-sinci na novo ugrabili štiri italijanske tanke.
italijansko časi.pisje poroča, da se jo pri nekem zračnem poletu smriiio ponesrečil abesinski prestolt.na#led;lik. Vest še ni potrjena. Pa če .ie tudi resnična, ne bo vplivala na izid vojne. — Angleško časopisje pričakuje, da pricno Ahesinci začetkom decembra i. plošnim napadom na vseli frontah. Dmgi pa poročajo, da se mt južnem bojišču okrog Sasfihane že bije večja bitka in da se jo nad italijansko fronto pojavilo že prvo abesinsko letalo. Ce je vse lo res. ho moral novoimeno-vani gen<-ralteimus afriških askarov, maršal Budotio pospešiti svoje korake na bojišče, kjer je lahko vsaka zapoznela ura usode-polna.
KATOLIŠKA CERKEV_
s Porast katoliške Cerkve. Okrog teta 1750 je bilo 1(H) milijonov, okrog leta I8H0 že 150 milijonov, let« 1870 več kol 200 milijonov, il» let pozneje 300 milijonov katoličanov. Danes se bliža število katoliških vernikov številu 400 milijonov. Ne pozabimo, da je to šele petina vseli ljudi na svetu. Treba bo še mnogo delati in moliti.
škodo. — V gmartmi pri Celovcu je unir) bivši župan Jožef Ure. Svoječasno j* rsj.i; kandidiral na listi slovenskih poslancev in
bil tudi kot župan zaveden Slovenec. Kaj v miru počival
POLJSKA
FRANCIJA
s Močno gibanje zoper sankcije proti I talili se opaža v Franciji. Trdijo, da so gospodarski ukrepi Društva narodov proti Italiji le v korist Anglije. Izvoz premoga, petroleja in jekla še ni prepovedan in vse to izvaža Anglija. Kar pa izvaža Francija, je že sedaj vse prepovedano.
AVSTRIJA
s Znižanje uradniških plač. I)a uravnovesi svoj proračun, je Poljska uvedla nov davek na uradniške plače. Plače do 100 zle-tov 1 zlol je okrog Din 8.50) mesečno so davka proste, od drugih plač se plačuje od 7 do 25 odstotkov davka. Obenem je poijs' n vlada znižala najemnino za malt* stanovanju : ixl 10 do 50 e:Isti,t! i v. Mala stanovanja -o postala z nadaljnjo uredim poljske vlade d.r-| ka prosta
i EGIPT
s Revolucijo pripravljajo? V glavnem mestu Rgipta vlada močno pjolian^leško , lutnje ki ga vodi egiptovska nariona. >a stranka s svojim vodjem Nahat pašo na čeiii. Stranka naglasa, da s<> |K>ri neodvisnost iu svobodo do novim in odklanja angleško . nadzorstvo in vmešavanje. Vlada, v kateri sedijo zmerni zastopniki egiptovskega ljudstva in kateri načeijuje ,V:sxim paša. je r !-! redila vse potrehno. da grozeče pihanje ti«i:i. ! vi in tiduši Atl"lija je poslala na pnmnč i večje število vojaštva.
AMERIKA
s Komunist ali komiinionist? Na nedavno se vršeč,eni evhnrističueni kongresu \ alitei iškent Clevehtndu je imel sijajni govor tudi njujorški poghvvai Alfred Sniitd, bivši kandidat za državnega predsednika. Oovo.il je o temi "Komunist ali komiinionist«; (listi, hodili k sv. zakramentom).
DROBNE NOVICE
s Razno. Zlato poroko sla obhajala bivši drvar France Certov in njegova žena Marija v Sciah. —■ V Pliberku je umrla Lizika Poteč- ! nikova. — V okolici Grobinga so se mudili I tirolski kmetje, ki nameravajo pokupiti več j posestev. — Živinski prekupci v St. Marksn j pri Dunaju so priRtali na to, da odstopijo j ':■(>% svojega dobička, to je okrog 80C.(/i0 ši!., posebnemu fondu, iz katerega se bo revnim gorskim kmetom podpira! nakup živine. — Minuli četrtek je začelo goreti v skladišču barvne trgovine Schellander v Celovcu. Gasilcem se je posrečilo eksplozijo karbidiiih plinov preprečiti, ki bi povzročila občutno
Angleške parlamentarne volitve so dal ' sledeči končni uspeh: vlada ima 42N. opoz.i c i in pn 188 poslancev.
V seznamu držav, s katerimi prekinja Italija vse športne odnošaje, ni Jugoslavije.
Zalege petroleja italijanske vojske bat« zadostujejo samo še za šest tednov.
20.000 sedežev bo v novem kinogiedali-šču v Moskvi.
680 novih industrijskih podjetij so ustanovili v letošnjem letu v Rusiji.
i minuti potrebuje radio glas, da priti' okrog sveta, so izračunali v belgijskem Bruslju.
183« odvetnikov ima Češkoslovaška.
Število brezposelnih v Nemčiji se j«' zvišalo v oktobru za 144.000 na 1,828.000.
Veiik vihar je divjal na Črnem morju Mnogo škode!
if, Itae /ima, &&ri§
Odpremiia d«nar v lugosteivl|o
najhitreje in po cajbotjiem dnevnem kur/it Vrši vse bančne posle tiajkiilantneje
Požtm uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ia Lukaem-burgu spre emajo plačil* na uafe čekovne račune. HSi^iJ* R« M-44 ritmtflM. »KANCU*: Ko 1117-91 furU. HOI.AS-l)U*t K« MSS^l« Ved, Dlums. I,«nts**ni'lt0: v. oM? Lil«M»»«tK*.
Na zshfevo pošljemo brezplačno nsSe ček. nakaznic«
KAJ JE NOVEGA
ZAHVALA
Podpisani se upravi »Domoljub** lepo zahvaljujem za poslano podporo tOOO Din, kat»ro sam prejel kot naročnik »Domoljuba« po hipnem uradu zato, ker mi je dne 28. oktobra pogorela hiša.
»Domoljubu« hočem ostati še nadalje evest.
Gozd-Breg, 11. novembra 19»6.
Stritof Alojzij, g. r,
OSEBNE VEST 1
d Sv. ma&ai&ko pesvečenje je prejel dne 21. novembra 1935 v Kurseosigu n« daljni Himalaji naž rojak p. Viktor Sedej iz Velike Ligojne pri Vrhniki.
d Za novega poveljnik* topništva dravske divizije v Ljubljani je imenovan brigadni general Miloje Popadič.
d Za norega komisarja M«8tu.o hranilni oe v Ljubljani je imenovan predsednik upravnega sodižža v pok. dr. Vrtač,nik. Komisar pri Zadružni g<»spodftrski batrki pa je postal dr. Cesnik.
DOMAČE NOVICE
d Rud io-postaja Ljubljana t>o letos priredila v nedeljo 1. decembra od 10—II zvečer izseljensko uro s posebnim pestrim programom, uu katerega opozarjamo vse ua.se
be pri umoru pokojnega kralja Aleksandra. Zagovornik obtožencev je tako burno nastopal, da je dobil najprej ukor, aato pa ao ga črtali iz spisa odvetnikov. Razprava se bo nadaljevala v januarskem zasedanju. Del francoskega časopisja radi odložitve razprave astro napada francosko sodstvo. Mislimo, da imajo pri tem procesu višje sile svoje prste vmes. Pri procesu bi prišlo namreč z dokazi na dan, kdo jo pravi povzročitelj atentata na rajnega kralja, kdo je zločince plačeval, kdo jim dobavljal orožje in še marsikaj zanimivega, kar bi bilo nekaterim državam neprijetno. Vsa naša javnost želi, da naj se proces nadaljuje brez ozira na morebitne drugačne želje sovražnikov uaše države.
d Naj bo konec zapostavljanja. »Slovenec piše: Pred dnevi je prišlo v državo 6 motornih vagonov, ki so bili napravljeni na Danskem. Vse kaže, da Slovenija ne bo dobila niti enega motornega voza, dasi ji je bil obljubljen. Slovenija s svojim močnim potniškim prometom res ne reflektira ua male motorne vagone, temveč na velike, ki bi »e v Sloveniji izplačali na kratkih progah n. pr. na kamniški ali na vrhniški. Vagon, ki sprejme kakih 40 do ljudi, in ki mu ni mogoče dodati priklopnega vagona, pa je za slovenske prometne razmere neuporaben.
d .Sprememba v vodstva gasilstva. Minister za telesno vzgojo naroda je imenoval novo starešinstvo in del i uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Za starosto je imeno-
Kaj pravi gospo Ivanko k temu?
Prav res j® nespametno kaznovali takega revčka, če se lamaže. Zakaj pa imamo ter-pentinovo mi!o Zlalorog? Njegova obiina, gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje in perilo je zopel kakor novo, snežno belo in duhleče.
25fia#«*VgovoTERPENTIN0V0 MILO
izseljence Sirom sveta, ki morejo vloviti njene valove, da poslušajo ta program: I. Pesem: Bodi zdrava domovina. 2. Pozdravi oblasti. 3. Pesem: Na tujih tleli. 4. Govor: Naši bratje iu sestre v tujini, govori gosp. ka-luhet Jože Premrov. 5. Pesem: Oj hišic« očetova. 6. Deklamacijn: Pesem izseljenca, spesnil Lojze Fajdiga. 7. Pesem: lvje dom je moj. H. Deklamacija: Klic iz daljnega sveta, spesnil Jože Vovk. 9. Pesem: Iz stolpa sem. Pevske točke pojo-učenci i« učenke državne mi rodne šole Moate-Ljubljaaa. Jože PodslivniSki:
d Prekinjena razprava proti soudeležencem umora našega kralja. V francoskem mestu Aiix en Piovence »e je pričela te dni velika razprava pred porotnim sodiščem. Mijo Kralj, Rajič in Pospišil so obtoženi soudelež-
vaii dr. Milim Matič, odvetnik iz Novega Sada, za podstarosto Stanko 2agar, senator mesta Križevci, in Konrad Gologranc, gradbeni podjetnik v Gaberju pri Celju in član osrednjega odbora gasilske zajednice Dravske banovine. Za glavnega urednika Zvezineg« glasila je imenovan Ljudevit- Museic, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju in podstarost« gasilske zajednice Dravske banovine. Za člana uprave je izmed Slovencev imenovan Anton Cerer, podstarosla gasilske zajednice Dravske banovine.
d Mariborski »Minski svet je soglasno sklenil, da uredba o znižanju plač, v kolikor zadene mestne nastavljence v Mariboru nimajo previsokih plač ter je vsled tega zoper znižanje. V slučaju, da nadzorna oblast kljub temu zahteva znižanje plač. je mestni svet
TkeA&^mtŠ
DINAR
taMefa Asptftna. ki Mlpravl
ve« bolefon*! Varujti« m ponaredb! N« vaaKi InbleH j« ufenjuo (?ay«rj«v krit
ASPIRIN
sklenil tako prevedbo, ki ne bo občutno zadela nastavljencev.
d Kave granitolome začno izkorišča« pri St. Lovrencu na Pohorju.
d 100 rudarjev atrajka v Stanovskem pri Poljčanah.
d Ženske — kateheti. Na belgrajski pravoslavni fakulteti je vpisanih, tudi 20 sluša-teljic. Ena je že dovršila bogoslov je iu bo nameščena kot katehei.
d Za lačne Hcrcegovinee je darovala zagrebška mestna uprava ©u m iii jen dinarjev.
d Avtomobili ponoči n« trobeniajo reč po zagrebških ulicah, ampak dajejo potrebna znamenja samo s svetlobo. V Ljubljani se pa pravo trobentauje ponoči šele začne!
d Šestdesetlctnico obstoja je te dni slovesno obhajala ljudska šola na Grabnu v Ljubljani.
d Spremembe občinskih mej. Notranji minister gosp. dr. Anton Korošec ,e podpisal tri uredbe, in to uredbo o ustanovitvi občine Begunje na Gorenjskem s sedežem v Begunjah, kateri se poleg bivše občine Begunje priključi vas Zapuže, ki je dosedaj spadala pod občino Mošnje, nadalje u red Ivo o izključitvi krajev Griže in Pristav« v litijskem okraju iz občne Stična iu priključitvi občini Št. Vid, ter slednjič uredbo o izločitvi krajev Leševica in Jeruzalem v ptujskem okraju iz občine Ivanjkovci in priključitvi občini Sveli Miklavž.
d Svoj dom so igradHi na Pohorju mariborski poštarji.
d Razveljavljena obsodba bate. Kak .i
smo poročali, je mestno poglavarstvo v Novem Sadu obsodilo vodjo podružnice HaiV v Novem Sadu zaradi nedovoljene, razprodaje. Obsodbe je baltska uprava razveljavila, ker ni bila obsojena tvrdka zaslišna io ker ni u.estno p-glavarstvo dokazalo, da se je up rahljala nedovoljena reklama. Tudi je bilo v ivrdil.iuem inseraiu izreč-no objavljeno, da -e bo pn dajalo 5(100 parov čevljev z manjšimi tvornični mi napakiinu ter je ta! šua prcdaia dopustna Iz inserata je mogel vsakdo rnzvideti, da n< gre za opustitev prodajaInico, temveč da »e bodo polesj prav izdelanih novih čevljev pro-
5'
Pri
poapnenju žil
„Planlnka"- £at
Mr. Bahovec
Paket Din 20 — , . .
v apotekah
»e«.S.Br. »s: iti. Vil. »835.
il Svoj tednik »Novo rijef* ustanove bivši samostojni demokrati v Zagrebu, ki so pristaši Svetozarja Pribičeviča.
rva -.likji iz krvavih nemirov v Kairu. Anglo-e^iptovsko lojastvo prvi tlan nemirov -t pripravlja da pose-ie vmes. Pri nemn-ih ie bilo mnogo mrtvih in ranjenih
ji
k !4i<d<ikim odrom priporočamo vojno dramo v 5. dejanjih- »Živ pokopan«. Igra ie zanimiva in napeta. Primerna je za vsak oder. PiSite n« naslov! KuSar Tone, Rateče 20, p. ftkofja Loka.
Dur novemlir« je minilo ino ;.-:. odkar l>il lojen veliki ameriški milijarder i jekleni i,!ti[i. \ii<lrei\ ( arncgic. Rodil -i e r,a ^koi-*kem. i>i! v mladih letih teka«'- ter pobrat najbolj «!,,>,', kapitalni s vela. Na fliki g« vidimo - ia, > t h M le!, malo pre«! <mrlj<.. - I mrl je II avgn^ts I. \')\')
■iniiili tudi čevlji z napakami. Zato da je lahko vmkdo vedel, da ne gre za razprodajo.
d Itl.OtMl Din podpore za nabav« kleUtr-"bih potrebščin je prejela od ministrstva -Vinarska in kfetarska zadruga v Metliki*.
tl Lesai izvoz v Italijo doslej še ni prenehal. Iz Sušaka poročajo, da izvajanje sank-• j (gospodarskih ukrep'* proti Italiji) dose-•i;,j ni ustavilo našega lesnega izvoza v Italijo Poleg naših pamikov to bili te dni v sitšašJd Inki: en veliki holandski, en angleški. en grški ter trije italijanski parniki. ki -e naprej nakladajo les za Italijo. Napovedan !»i je prihod še dveh italijanskih ptrnikov, ki bosta tudi naložila les za I talij j
d Zakaj se slabo (fuspodari. Glasilo slovenskih trgovcev priobčuje pod ravnokar na-veienim naslovom članek, v katerem med 'It-iitfiiu poudarja, da je prvi pogoj dobrega Kopo tarstva soudeležba pri odločanju o državnih izdatkih onih, ki nosijo glavno davčno iutniie. V tem pogledu imenuje iTiigovski list* trgovce in industriji*, obrtnik« in podjetnike. Mi smo itt smo bili vedno zato, da sodelujejo pri državnem gospodarstvu vsi stanovi. Ne. n>< remo pa deliti mišljenja, da so prej navedeni stanovi glavni davkoplačevalci. «*kai tak<> industrija kaki«' trgovci tn drugi
; m) le nekaki davčni ponmnači. ki zbirajo de-I . ia r. Davke pa plačuje v ohromili večini Ijud-i stvo. in prej navedeni prevale nanj vsak po-višek davka iu v»nk» novo naklado.
d Na vse se spomnijo. Na zemljišču Patine tvornice v Borova so začeli s poskusno gojitvijo industrijske rastline Luffa cylindrica<. ki so uporablja za vložke v čevlje proti jvt-tenju.
d Trije špaunki Ito-ui vele trgovci so prišli \ bilten i k. da urede dobavo našega l.-n za Španijo.
! Potrošnja gitrivii iu mazil pri naši že-leinici Naše želc/nice so porabile v letu 1IIB4 -kii|ino 1.4P5.O00 ton premoga, za katerega -o plačale 246 milijonov dinarjev. Premog so nabavljate 5-'l zasebnih iu državnih premogovnikih. Pot r. »n ja g, riv je kljub povečane-iiiii prometu padla za 2.!»*«. potrošnja mazil za stroje pa celo z,-i 7.5°»'. kar priča o zboljšanju g, spiKiarjenia pri železnicah.
d Vsaka «Mi»ka trošarina na električni tok jt- prepove lana. Tako je odredil finančni minister.
<1 (Vbp kruli h s» znižali novosadski peki. Črni kruh stane 1.75, pollieli 2. beli pa 2.50 dinarjev za ki/.
d Da dogovarja o nadomestilu ia izgubljeni frjt v Italiji, je i>dšel načelnik našega trgovinskega minstrstva v angleški London.
d ltci.no itibanjc za zboljšanje položaja .je nastalo med gradbenimi delavci v Ljubljani Gradbeni delavci predvsem zahtevajo uveljai Ijenje samoobsebi umevnega o»e m urnega delavnika ter določitev najnižje dopustnih mezd. Mezde gradi ven i ti delavcev zadnje ("ase. sramotno padajo, to je na 3.50. celo na M Din na uro. Zaradi teh nizkih mezd nimajo škode -amo delavci, temveč vse naše gospodarstvo. To priznavajo tudi gradbeni podjetniki sami. Gradbeni delavci zahtevajo tarifno pogodbo po zgledu gradbenih delavcev v Češki (-k)vaški.
iz_domače politike
d Službeni obisk v Slov. krajine ia Prle-kijo jt* napravil pretekli te<len ban dr. Natlačen. Ljudstvo ga je povsod sprejelo kot svojega prijatelja.
d Trije uspeli politični sestanki ministra • r. Kreka so bili zopet te dni. V soboto zve 1 čer so se zbrali volilci v Dolu pri Ljubljani,
v nedeljo popoldne v Notranjih goricah, zvečer >>a pri D. M. v Polju.
d Za samostojno okrajno glavarstva v Skofjj Loki je posredovalo te dni pri imun dr. Natlačeni! odposlanstvo iz prizadetih krajev. Upanje je. da bo zadeva do spomladi ugodno rešena.
d Narodna skupščina se jsi [»orooilih nekaterih listov zopet sestane 10. decembra in Ihi zborovala do Božiča.
d Državni proračun za let« IttUSS 37 je finančni minister predložil narodni skupščini. Vsi izdatki znašajo 10.;! milijarde in je proračun za pol milijarde manjši kot lani.
d Z zbora izvenparlamentarne opozicije. V Petrovgradu je Milan Pribičevič povedal tudi tole: Hrvati imajo popolno pravico. <la si zajamčijo svojo narodno samobitnost iu kulturo v okviru široke avtonomije v-mejah Jugoslavije. Važno je, da je srbski del združene opozicije to sprejel in rta hoče skupno s Hrvati rešiti hrvatsko vprašanje.
V grotiji lianipshire na Angleškem jc skočil s lira vlak. ki jc vozil irtcko
fttev. 4«.
»DOMOLJUB*, dno 27. novembra 1985.
Stran 827
ŽCLtr*****-
frt tako ekonomična in daje tako prijetno svetlobo, kakor
7Tvn^m^
ftdkt vdvofni O^aciiicL Kako je slovensko iiudstvo
(Nadaljevanje.I
NESREČE__
a i-ogorola je ser*ev nad ftaragerun g«-»-
bom v Marqueuo v A merilu. Škofovi ostanki neposkotiovam. <1 Sitoraj eufa domačij* je pogorela Su-maranemu nadavelniku in«. Janku Ur basu pri Sv. Lovrencu na Oravattem poiju.
d Požar jc uničil na Kreuroergu v Slov. goricah gotipvAlarsrKo poslopje last posestnika Ferdinanda Svera iz Sčavmce.
d Ogenj jc ugouooii velik« gospodarsko poslopje posestnika Jauoliča v Kreevim pri Vurocrgu.
d Zaradi kratkega stika je »gorel dinamo v mlinu ivntona Lana pn Zgornji folskavi.
d Neaatioiaa «e je podrl strop. Tesarji gosp. Andreja kavčiea v Jvanjčiii pri Gornji itaogont so siaviii novo ostrešje pred 14 dnevi pogorelega gu&pi/Uurskega poaiopj« kmetice Terezijo Kiouasa v Miaovi pw Kegovi. Med tesarji je bil tudi 50 letni posestniJc Iv. Ozva-tič. t*oli večeru, fco ao ravno hoteli končati Jelo, se je nenadouut vdrl strop in pokopal pod seooj razen Ozvanča še tri oelavce Oz,a-tiča so potegnili iz ruševin nezavestnega, naj-t>rže Ima zlomljeno Uruteuico, ostali trije pa so od.iie.iii le lažje pohodne. Poklicani zdravnik je ouredii taKOjšen prevoz v bolnišnico.
d 50 hiš in gosponarskih poslopij je te dni pojnavila vcxia v Ooieti4ein Logatcu.
d Med spanjem je pailct s seua na p<nI in se ubil &o letni upoko/Mii železnic i .'i-nej Zelenilo u Zgornje bv. Hunitote.
d V trebuh ga je udarila. Prt Sv. Jakobu v Slov. goricah je gnal 18 letni Anton ftanlel zvečer konje a paše v hlev Pri tem se mu je kobila iztrgala ter zdrvela nazaj na pašni k. Fant je stekel za njo tor jo skušal ujeti za uzdo. Ko pa se ji je približal od .-.trani, se je žival nenadoma otnfuila ter udarilo z vso silo s kopitom nazaj. Nesrečen slučaj .ie hotel, da je udarec zadet Antona v treouh. Kmalu [»o usodnem udarcu je mladenič izdihnil.
d V potok je padet in utonil Alojzij J'u-šek iz Lobnice pri Mariboru. Zadnji čas je bil zaposlen pri podiranju dreves v h.asiju.
NOVI GROBOVI
s Grenka pese in. V Novem mostu so p kopali redovn.ka Aieksija Piriiala. — V Kostanjevici je umrl hranilnični ravnatelj v p. I vso Gerlovič. — Na Pobrožju pn Mariboru si pokopali učiteljico Marijo Sorii. — Na Planini pri Sevnici je zapustil solzno dolino I>1 letni posestnik Jakob iiepar. — V K orne u-burgu pri Dunaju je izdihnil 7-t leuni major v pok. (justav Iranzi. — Na Golniku je zaspala v Gospodu srbska časnjkarica kolenu I Hi kič iz Belgrada. — V Velenju je itnirl dekan gosp. Ivan Kotner. — V Kranju je preminiti 87 letni Peneš Krane, služttelj davčno uprave v p. — V Cirkovcih na Dravskem polju je odšel v večnost 45 letni posestnik Jernej Kirbiš iz Starošinoev. — V! PrimskoveiiV pri Litiji je zaspala v Gospodu Janežičeva Auica. — V Gradcu pri Litiji je odšel v večnost 75 letni upok. logar Peter Repovž. — V Pobrežju pri Mariboru so djali v grob industrijalca Bnierika Wogererja. — V Budvi »o pokopali veleposestnika Luko Medina. - V Mariboru je odšel v večnost uradnik drž. žel. v |K,k. Anton Kebol. — V Repnjah je umrl dolgoletni naš naročnik Janez Brank, ki zapušča ženo in devet nepreskrbljenih otrok. — V Ljubljani so umrli: soprog« velelrgovcu
Ni« manjši teror niso izvajala privatna podjetja vseh vrst na svoje uslnžbenstvo. Kjer gospodar podjetja sam ni hotel izvajati nasilja nad delavci,.so to storiil njegovi ravnatelji, poslovodje itd. katerim gospodar tega tli mogel preprečiti, ker so teroriste ščitile oblasti.
Osrednja organizacija Industrijskih podjetij je po rialogn banske oprave pozvala vse svoje člane, to je industrijska podjetja, vestno izvršili. Kaj so podjetja delala s svojim delavstvom, naj služi v ilustracijo okroi-tiu se z vso energijo angažirajo
Podjetniki iij podjetja so to tudi niča Trboveljski premogokopne dražbe, ki t-e glasi:
»Vsem pri nas zaposlenemu osobju! Razumljivo je, da se, naše podjetje lahko razvija in napreduje ter da mora nuditi zaslužek svojim delavcem le tedaj, ako .sta V državi zasiguriui:' red in mir. Ker bi neudeležba pri -••<» 1'' -ih v narodno skttščirio imela nedogled* ■ 'le posledice, vsled katerih bi bil lahko ovrožen red in mir v naši državi, zato poživljam vse de'avstvo in drugo svoje osobje. tln se dne 8. novembra kot volivci brez izjeme utle'ežite volitev v narodno skupščino. Kdor ne gre volit, ta ni zvest svojemu delodajalcu in inora računati s tem, da ni zanj mesta v uašoin potljetju. Nase podjetje bo vodilo o udeležbi na volitvah od strani tukajštiega delavstva in ostalega osoliia točno evidenco. Na mesto nezvestih delavcev se bodo na novo na delo sprejeli le oni možje, k' se bo* o lahko Izkazali s potrdilom svoj« občine, d" o dne 8. novembra volili v narodno skupščino Kdor je torej sam sebi iu svoji družini, kralju in domovini ter svojemu delodajalcu zvest, ta bo dne 8. novembra izvršil svojo volivno dolžnost i
Sličite forma ne je izdala Trboveljska tudi vsem delavcem na drugih rudnikih. Celo tako daleč je šla, da je kategorično zagrozila z odpovedjo stanovanj onim, ki ne pojdejo volit. Na ta način se je uklonilo do f! tisoč do-ltivoev, ki so bili oropani volivne svobode,
Ljudmila Smrkelj, roj. Katalan. prometni uradnik Ivan Terzitmr, soproga izdelovalca kranjskih klobas Ivanka ITrbas, zasebnica j Roza Linin<rer in 65letna Marija Košonina. Naj počivajo v mirili
katero jim daje ustava in volivni zakon. Kar je delala Trboveljska, isto so delala tudi druga podjetja. Enak ukaz iu s sličninti grožnjami je izdala Kranjska industrijska družba na Jesenicah.
Isto so napravili voliki podjetniki H; in-rieher, Dolenc, Javornik, uprava Auerep^r-govega posestva Turjak, aekrester VVldiKch-gratzovlh gozdov v Planini Itd., Itd. .
Povsod jc bila izdana parola: Kdo: ne gre na volišče, isgubi olužbo. V strahu za vsukdanji kruh so ali delavci na volišče proti svojemu prepričuuju, ko l>a so bile volitve končane, odpuščajo podjetja drugo za drugim na stotine delavce^ fndi takih, ki so se udali volivnemit terorju in šii na volišče.
IV.
V Ljubljani se je osnoval centralni akcijski odbor za volitve v narodno skupščino pod vodstvom profesorja dr. Pestotnika. V tem centralnem akcijskem odboru so sami vneti pristaši bivše SKS in SDS iti zagovorniki terorja. Ta akcijski odbor si je prisvojil vso oblast nad glavarji, orožniki, učitelji itd. in izdal navodila, kako .je treba :; nasiljem izvesti volitve. Glavarji in drugi so se ravnali točno po teh navodilih. Zanje ni bila inerodajua ustava, ne volivni zakon, ne zakon o notranji upravi, za glavarja so bila inero-dajnn edino-le povelja akcijskega odbora- Z okrožnico »t! 29. oktobra 1931 jo centralni akcijski odbor naročil med drugim tudi: »L Na dttti pred volitvami in na dan volitev se morajo razobesiti na javnih in privatnih ptislop-jift državne zastave. 2. Organizacijo naj prevzamejo gasilei. Sokoli, stanovske organizacije itd. 3. Skozi vasi naj na dnu volitev vozijo avtomobili in kolesarji z letaki, ki pozivajo ua volitve. Na tovorne avtomobile nas se spravijo močne grupe živahnih agitatorjev, ki naj neprestano krožijo po vsem okraja in ee ustavljajo aa krajši čas v vnuki vasi. i. Vse avtobuse rednih prog je opremiti « agitacijskitn! napisi. 5. Vršiti se mora stroga evidenea o tem, kdo se, je volitev udeležil, kdo ne. Zbriti je imena vseh tistih volivcev, ki 8, novembra, ne bode volili. Opozoriti je slehernega volivca, da če no bo volil nima ničesar pričakovati od državo. Ljudem j« vtreba pojasniti, da znaoi'»država« poleg upravno oblasti tudi še finančno in davčno oblast, obrtno oblast in končno žandnrmerijo.
T
Kako skrbijo drugi narodi za svoje rojake v iujini
Kdcr danes pazno zasleduje svetovno časopisje, k: gre iz tiskarne v velikanskih nakladah v širni svet. bo zasledi! v njem poleg- drugega tudi to misel: Pomagajmo in rešuji.io nase brate in sestre, da nam ne utonejo » mrzli tujini. Oni nam utirajo pol v svetu s svojim delom in nam leto za letom večajo naše politične, gospodarske in kulturne meje.
Odveč bi bilo, da bi omenjali vse te velike narode, ki s tako paznim očesom in odprtim sr<ym omogočajo -.voji krvi v tujini tako lep razve; n obstoj v vseh področjih človeškega udejstvo vanja. /o danes na; omenimo le dva naroda, k' bivata v naši bližini in ki se Se na prav poseber. nač i: zanimata za svoj« izseljence v tujini To so Nemci in Poljaki.
Da -<- danes nemški izseljenci po ■ sem svetu tako dobro organizirani v kulturnem, političnem in verskem področju, se morajo zahvaliti svoji stari do:.»vini — Nemčiji. Nemška država z veliko uvidevnostjo, skrbjo iii ljubeznijo čuva svojo kri, ki je razkropljena po vsem svetu. Danes ima o Nemci nad 'jO milijonov izseljencev, od teh je dobra polovica katolikov, ostali pa so v pretežni večin: protestanti. Povsod, kjer se ie naselil nem ki živeli, mu je domovina takoj preskrbela organizacije, ki v prvi vrsti skrbe za to. da se ohrani nem iki jezik in pristni nemški duh. Te organizacije so vedro v živih zvezah z domovino 65 mili jonskega naroda in ta se dobro zaveda, d,i ima v svojih izseljencih močno oporo v svoji zunanji |» H: ki. Ds pa so ti stiki možni in realni, zalo so s Neme: ustanovili v domovini razna društ.a. ki imajo samo io nalogo, da so v stalni zvezi z lodro krvjo v tiiiini in vsa ta društva z ogromnimi do narnimi zneski podpira država. Danes ima Nemčija taka društva v vseh večjih nemških me-tih. ki zelo uspešno delujejo. Dobro bo. da si od bliže ogledamo ta druš.vn in njihovo delo. Nemci imajo »lavnem tri društva, toda vsi so med seboj v t; '.o tesni zvezi, da st ločijo le po imenu, ne pa r*i namenu. In ia so: Družba sv. Bonifacija. Družbi sv. Rafaela in Društvo za Nemce v inozemstvu. Poleg tega r»a je tudi trvačno prote=tantsl-o riuMav-A 'oltovo društvo.
Družba sv. Bonifacija skrbi predvsem za nemško diasporo. Rafaelova družba za izseljence |>re-ko ruoria. Društvo za Nemce v inozemstvu, glavno ?il-lo teh dveh društev, pa skrbi za nemške ma.ij-Jin,- v Evropi, obenem pa vodi glavno evidenco za diastviro in inozemstvo Poleg teh društev so še razni Inozemski instituti«, ki imaio to nalogo, da skrbe za izseljeniške liste in revije, za propagando med narcdoin. obenem pa preiskuiejo zgodovinski. politični in gosjxxlarski razvoj izselien stva s tem. da izdajajo številne list« in debele knjige. Tu so nas:an;eni tudi bogati izseljenski muzeji.
Poleg vseh leh društev in institutov so še druga druš v? -n organizacije, ki so omenjenim glav-
Prvj -,ihii ki jt prišla v t.vrojni pu -tratos in Stevensa, katera <l\a sta s svojim zrakoplo višine. Na sliki vidimo,
mm društvom podrejene, To so številna prosvetna, politična in cerkvena društva, ki zbira:o denarne prispevke za rojake v tujini. Vsaka škofija in vsaka župnija ie m:>čna edinica, ki |xxipira glavna gibala izseljenskega udejstvovanja. Vsa ta društva po škof'iah s |xxljx->ro vzdržujejo revne dijake, ki so se odločili, da se posvetijo kot učitelji in dušni pastirji delovanju med svojimi rojaki'v inozemstvu; ta društva podpira izdalno tudi država.
•■Skrb za nemške izseljence goje zlasti po osnovnih, srednjih in visokih šolah Neverjetno jc. koliko že otroci v osnovni in srednji xj!i zbero denarja za svoje brate in sestre v tujini. Da je mogoče to izseljensko misel tako širiti med nem skim narodom, gre zasluga osnovni šoli, v kateri se otroci seznanjajo s temi važnimi narodnimi vprašanji. Nemške univerze imajo tudi posebne stolice za izseljensko vprašanje.
Omeniti moram nxh to, da imajo Nemci v rajhu lepo število lepih in prostornih kolegijev, kjer študirlajo izseljenski dijaki in se seznanijo podrobno z i?.seljenskim vprašanjem. Letos so otvorili tudi posebno semenišče za duhovski naraščaj, ki bo deloval pozneje med izseljenci.
/adnja leta pa poskušajo Nemci vzdrževati močne vezi z izseljenci s pomočjo radia. Radijska postaja v Stuttgartu skoro vsak teden prireja najrazličnejša predavanja za svoje rojake v tujini. In to sredstvo se jim je sijajno obnesio. ki že rodi bogate sadove
Glavna o|x»ra nemškemu izseljenstvu j>a je brez dvoma duhovščina. Danes je ni po svetu nemške kolonije — vsaj katoliške ne - ki bi ne
Povodnji v severni. Italiji. Reke pri Gorgonzoli v sev. Italiji so tako narasle, da je več krajev pod^vodo. Krnet,« »o moral, iz [.levov gnati živino na višje ležeče ceste, da so jo rrfili vode
temeni poletu ameriških stotnikov \udei»on<i voin >L\plorerjem« dosegla čez 20.000 metrov kako spravljajo gondolo.
imela tudi svojega dušnega |»stirja, ki je njen dušni, kulturni in politični vodit k. Vse te izseljen ske duliovnike pa bogato |»dpira državna >b!ist. Nemškemu vzoru sledi tudi Poljska. Poljaki i imajo danes nad deset milijonov Ijiidi v tujini. Glavni pogon in zamah za poljske izseljence je daU katoliška duhovščina, ki je že dolgo motrila velike nacionalne in moralne nevarnosti, ki prete vsakemu človeku v tujini, če je prepuščen samemu sebi. Pa tudi država ni drža'« križem rok, amf>ak je z velikim razumevanjem |x>inaga'a uresničiti ve liko zamisel poljskih škofov z denarnimi prispevki In tako so s skupnimi močmi zgradili ogromno semenišče za bodoče izseljenske duhovnike 7* ro wm<-ni«e ie država prispevala nad 15 milijonov dinarjev. Neka grofica ie podarita kardinalu dr. A. Hlondu velik in lep grad. kjer naj s« vzgaja srednješolska mladina, ki se hoče vzgojiti in posvetiti delu z a potiske izseljence In na ta način raste lepo število duhovnikov laikov, ki so oionirji padskega duha in :ez.ika s svoiimi rojaki v inozemstvu. V šolskem področju zelo lepo dehijeio redovnice učiteliice za zdravo duhovno in narodno hrano mladine, ki odrasla v tujini.
Da pa ostanejo zveze meti domovino in tujino še ožje -n prisrčnejše, pošilja polisk.i država vsako leto visokošolce: teolore in laike med iz-selicce. ki prire>ajo razna skiontična jiredavanja o njihovi domovini. In uspeh teh nredavanj je ve likanski. saj ob takih prilikah izseljenci živo občutijo vso liubezen in toploto domače iiesede in pesmi in obenem spozna-o. da jih mati-dontovina vedno z liubeznijo spremlja v mrzli tujini.
Poliaki in Nemci gredo z duhom časa naprej: zna'o udariti no železu, ko ie žareče Nemški in poljski narod se zavedata, da je izseljensko vprašanje eminentne važnosti za državo v verskem, moralnem in narodnem ozira, zato pa se zares tudi brigajo za svojo kri. da jim ne utone v mrzli tujini.
Mi seveda se ne moremo meriti s temi narodi in ne moremo storiti vsega tega za naše izseljence, kar ti store za svoje. Gotovo ic pa tudi, da bi veliko več mogli in morali storiti, kakor smo do zdaj storili Tedaj, ko je bilo naše izseljevanje na vrhuncu, smo mi spali, drugi narodi so pa pridno delali /budimo se vsaj zdaj in pojdimo na delo in rešimo, kar se še rešiti da. Družba sv. Rafaela v Ljubljani sama ne zmore lega dela, Ireba je, da jo podpre ves narod z- denarnimi žrtvami. Dj-ies šteje omenjena družba par sto članov naših ljudi pa je v tujini več stotisoč. Ne smeio bi biti pri nas hiše, ki ima v tujini svoje člane, pu da bi ne bila članice Družbe sv. Rafaela. Mislim, da hi j>rav lahko vsaka taka hiša pri spevala kot članica letno jx> deset dinarjev. Sele tedaj, ko bo ves naš narod podj-ir! težko delo Družbe sv Rafaela z denarnimi prispevki, 1x5 šlo delo od rok. Korist tega dela pa n« bodo občutili satno naši izseljenci, temveč tudi naša država. Ne pustimo, da bi naši bratje in st:tre popolnoma pozabljeni od domovine utonili v tujini in da bi med njimi zamrla naša beseda in pceemt
Eno storiti
Dve stvari sta, ki odlikujeta poštenega Slovenca: Boga ima rad in zato jc dobrega srca tudi do bližnjega. Pošteni Slovenci pa ljubimo tudi svoj dom in rod. i(be ti dve lastnosti imata svoj izraz pa tudi oporo v naših prvih dveh listih: v »Bogoljubu« iu »D o in o I j u b u<. Kako lepo soglasje v imenu in namenu!
Da ostanemo tudi v bodoče vzorni domoljubi in hogoljubi, to jc želja in volja nas vseh. zato pa imamo trden sklep, da teh dveh listov ne sme manjkati v nobeni družini. v nobeni hiši. ki se šteje med krščanske.
Danes še posebej prosimo: Ne prezrite »Bogoljub a'f. ki je naš najlepši družinski list! Kje najdete tako krasne slike, kakor jih ima 'Bogoljub« v vsaki številki!
Prav posebno pozornost posvečuje »Bogoljub še članom in članicam slovenskih Marijinih družb, zato se ne smete čuditi, če so vprav v kongregacijah najvnetejši zagovorniki in razširjevalci (agitatorice) tega lista.
S tem oklicem bi rad »Domoljub« v vrstah številnih bralcev vzbudil tudi zavest iu prepričanje, da kot člani »Katoliške akcije- najlagijc pokažejo svojo katoliško dejavnost. če delajo pot dobremu časopisju, zlasti »Bogoljubu«.
\ sakomur, ki pridobi vsaj tri nove naročnike na »Bogoljuba«, obljublja uprava tudi nekoliko »unanjega priznanja: podarila bo najboljši in najobsežnejši slovenski mo-litvenik »Večno življenje« v zlnti vezavi. Kdor bi jih pridobil pet, bo dobil knjigo »Večna molitev« v novi izdaji i
drugega ne opustiti!
debelejšimi črkami in v mični vezavi. (Uprava bi po želji namesto knjig mogla postreM tudi v gotovini.)
Zakaj »Bogoljuba« v vsako družino?
Poleg vsakdanjega telesnega kruha, poleg politi? ne pii'e potrebuje vsak človek še bolj tudi duševne hrane: verskega pouka, nravnih navodil, vzgojnih smernic za mladino, vodstva po cerkvenem letu, vpogleda v življenje katoliške Cerkve po svetu in domovini; potrebuje pa tudi poštenega razvedrila. Vse to in še marsikaj nudi v prikupljivi in mikavni obliki bogato in umetniško ilustri-! rani list »Bogoljub«.
Pišite na upravo »Bogoljuba« vsi, ki še , z njim niste pobliže znani, pa ga boste do-! bili na ogled! Cena za vse leto 20 Din, pri skupnih naročnikih 18 Din.
t Katarina Burja
z Bohinjske Bele, ka-: teri je v spomin naš ! lisi te zadnjič napisal j nekaj vrstic. Naj v miru počiva!
RADIO
V VSAKO HIŠO
od 28. novembra do S, decembra 1935.
Vsak dan: 12 Plošče, 12 45 Vreme, poročila, 13 čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 28. novembra: 18 Rad. ork., 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Belgrada, 22 Napoved časa, vreme, poročila, objava sporeda, 22.15 Radijski jazz, — Petek, 29. novembra: 18 Ženska ura, 18.20 Venček angleških vojaških popevk, 18.40 Delavsko predavanje, 19.30 Nac. ura, 20 Nastop malih harmonikarjev, 21 Ura francoske glasbe, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Radijski jazz. — Sobota, 30. novembra: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Pereča zunanjepolitična vprašanja, 19.30 Nac. ura, 20 Poglejmo do Kranjske gore, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 1. decembra: 8 Napoved časa, poročila, objava sporeda, 8.15 Telovadba, 8.45 Radijski orkester, 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11,45 Prenos otvoritve razstave g. Fr. Goršeta, 11.30 Micky miška in igračke, 15 Kmetijska ura, 15.20 Radijski orkester, 16 Gospodinjska ura, 16.15 Akademski pevski kvintet, 16.45 Narte Velikonja: Suženj (zvočna slika), 17.30 plošče, 19.30 Nac. ura, 20 Proslava iz Belgrada, 20.40 Prenos iz Zagreba, 21.20 Prenos iz Ljubljane, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Našim izseljencem! Akademija, 23 Svojci pozdravljajo izseljence. — Ponedeljek, 2, decembra: 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Ob 2000 letnici pesnika Horacija, 19.30 Nac. ura, 21,30 Plošče, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Citraški trio Vesna. — Torek, 3. decembra: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18.40 Vzgojni pomen cerkve, 19.30 Nac. ura, 20 Večer ruskih pesmi, 21 Prenos evropskega koncerta iz Varšave, 22 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.30 Angleške plošče. —- Sreda, 4, - decembra: 18 Otroška ura, 18.30 Storžek najde mamico, 18.40 Pogovor s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča.
n Dramatični odsek gasile« n* Bregu pri Kranju priredi v nedeljo 1. decembra ob 3 popoldne
v Hrast ju pri Kranju v Ljudskem domu lepo narodno igro »Črna žena«. Na lepo predstavo vse okoličane vljudno vabimo.
T. Jeske-Choinski:
Ugašajoče solnce
(Nadaljevanje)
»Čudim .se samo temu,« je pripomnila Tulija in pogledala Marka naravnost v oči, »da mi ti, ki si Publijev bratranec in imaš edini pravico do njegovega premoženja, svetu.ies to poroko!«	....
»Jaz se ne bi neumno odrekal Fublije-vim milijonom, ko 1)1 vedel, da bodo rnoji,« je odgovoril Mark.
»Torej te je razdedinil?«
»No: toda včeraj mi je razodel, da se namerava poročiti in jaz bi mnogo raje tebe, kot katero drugo videl ob njegovi strani. S teboj bi se lahko sporazumel, ako bi bil kdaj v zadregi.«
»Samo to?« je vpraala Tulija in ga ostro pogledala, tako da se njegove oči niso jnogle izogniti njenim. »Kakšno plačilo pa se zahtevaš za tvoj dob^r svet?«
Mark se je prisiljeno nasmehnil.
»Nisem se varal.« je rekel v vidni zadregi. »ko sem mnogo slutil od tvoje zvitosti... Hotel sem si izprositi veliko milost.«
Tulija se je zdrznila.
Po kratkem molku .ie pristavil z negotovim glasom: »Llvija. hči Fabijn. hI te rada pozdravila.«	. ,, ,
Hitro je umaknila Tulija Marku svojo roko.	... v ,
»Ti zahtevaš od mene preveliko žrtev,« je odvrnila hladno.	v	.
»Vem tvoj ponos bo neizrečeno trpel, ako prestopi hči tega nuprednjaka prag Kornelijev Vse vem. kar bi mi ti vedela pove: dati. Tudi jaz sam delim s teboj gnus proti tej obogateli sodrgi. Kljub temu pa te prosim: sprejmi Livijo. Jaz ne poznam nobe-
nega drugega izhoda za se, ljuba Tulija. Ti veš, da sem jaz popolnoma uničen, jaz ne morem računati na propretorate in prokon-zulate,") na velike dohodke v provincah, kot Puhli i, ker se mi ni nikdar zdelo vredno, ne pametno, da bi se pehal za naklonjenost Marka Avrelija zaradi takozvanih državnih kreposti in drugih zaslug. Naši predniki so se toliko ubijali in izmozgali na raznih mestih, da mislim, da so zadosti storili za Rini, ne samo za se, ampak tudi za me. Višje ne boin dospel; moj iiretorat se bliža kraju in moje senatorsko življenje je končano. Ako se ne poročim z Livijo, propadem k priprostemu ljudstvu, kakor že tako mnogi našega stanu.«
Prišla sta do ribnika. S stisnjenimi ustnicami je s repo gledala Tulija. kako se pode ribe sem in tja.	. . .
»Ne smeš mi odreci, draga Tulija,« jo je prosil. Fabij zahteva za svoje milijone pri-! jateljsko občevanje z našo družino iu I u-I bliju se zato ne upam povedati, da bi odprl I svojo hišo, temu naprednjaku, ker mesto 1 odgovora bi mi lahko ponudil meč ali strup.«
»Tu kaj je s tvojo pravo ženo,« je vprašala Talija, ne da hi prizdignila glavo. .
»Lucija Kvinktila se je že vrnila v svojo rojstno hišo. Ko je videla, da jo čaka pomanjkanje, je brez upora privolila v ločitev. Jaz sein prost.«	„	. ,
Nekaj časa sta molčala. Potem pa je zopet Tulija vprašala: »Ali ni v Rimu nobene premožne deklice ali vdove, ki bi bila vredna Imena Kvinktilijeev?«
»Mnogo jih je; toda katera od njih bi hotela zaupati svoje negotovo usodo »veselemu pretorju«, kakor me v mestu imenu-
*)~Propretor, prokonzul: to so bile državne službe, ki so jih dobili bivši aktivni državni uradniki izven mesta Rima v kakem podeželju, ki so pa mnogo douasale.
jejo? Samo davkarjeva hči je vsled škrlatnega roba tako zaslepljena, da ne vidi bližje nosilca tega škrlata. Sploh pa, draga Tulija, ako bi sc ravnali po predsodkih naših očetov, bi danes ne imeli skoro nobene izbire. Patri-cijev kot so bili naši dedje, je dandanes v Rimu tako malo, da kar utonejo v morju onih, ki so obogateli. Celo Autonini, ki imajo dane« v rokah vladarstvo, ne segajo do kraljev iz Abbe, kot mi; in velik del sedanjih senatorjev izhaja od osvobojencev ln ple-bejcev, čeprav so jim grški heraldiki našli za denar njihove prednike med bogovi. Pa-tricijske rodovine so, kot jo tebi dobro znano, skoro popolnoma izumrle, ali vsaj izginile. Ni jih uničila samo vojska, ampak tudi zaničevanje in maščevanje Kaligule. Nerona in Domieijana; ostali so pa v stiskah in rev: ščini izginili. Nas je še tako malo, da bt našli vsi mesta v eni sami hiši. Nespametno bi torej bilo, ako bi se mislil v tem ozkem krogu zagrizti kot pajek. Današnji odlič-njaki, konzuli, cenzorji, pretorji, edili in tribuni — ti vsi so novi ljudje »homines novi«, kakor jih že celo plebejci danes nazivljejo. Njihovi spomini segajo kvečjemu v tretji ali četrti rod nazaj. Odpor od naše strani bi bil brezuspešen. Nov duh časa prihaja nad nas, kot na mrliče, ako ne obnovimo svojih življenjskih moči z denarjem naprednjakov.«
»Publij ravna drugače,« je pripomnila Tulija.
»O. Publij je strašilo izza časa kraljev, državljan lesenega Rima!« je odvrnil Mark. »Jaz sem pa otrok zlatega, marmornatega, veseljaškega, prosvitljenega velemosta!«
Zopet je pritisnil Tulijino roko na ustnice in prosil: »Ne odbijaj mi, prosim te! Ali mar hočeš, da si v cvetu svojih let odprem žile?«
»Mark!«
»To se gotovo zgodi, ker brez velikega premoženja nočem živeti in tudi ne znam. Ne
štev m
PO DOMOVINI
iili MMinMnnmfrniTitiiiriMMniTi i i< iiuniiinm hmm wwu»*imun*1 imunimir«nn?irmnuniMiiiMi hiiiihhhiiII linamin—laiJliil i'in*iiflnr*'1' n,ri "!l m..............
Zadnje občinske „vo1itve" na Jezici
I. Zadružna seja — protidržavra sestanek. £a časa proslulega JN3 režima so imeli ovaduhi
Jtrtv posebno vloao. Noč in dan so bili na nogah, 'rav rosebno veliko posla pa.so imeli ob občiu-kh volitvah. Ce se je tedaj na *pr. zbralo par naših ljudi, so iz tega napravili takoj protidržaven se sUnek.
Tik nrcd zadnjimi občinskimi volitvami ie predsednik Strojne zadruge na Ježici g . Tone Per-šin skli-sl odb» rovno seio in sicer v prostorih od-borovmega tainiki g. Severia. ki je bil v tistih časih posebno zaznamenovan. Seie se niso udeležili samo odborniki, anioak tudi ovaduh — pod oknom. Kako io s« začudili odborniki zadruge. ko so čez pa." dni orceli od srezskeoa načelstva krzen; ske uaJooe cd glavarja 2itklarčiča. ker da so imeli nedovoljen seiianei. Nobena (»mettta beseda mož pošten;»l'ov. ki so predložili ludi seini zapisnik, iti zai-ff-la. Gbvar ie nv.ral veiet- ocd'emu ovaduhu in kaznovati odbernike naše zadruge
2.	Priiafel>ki obisk po'itičen sl>od.
Nekeea dn« zvečer je e. Sever obiskal orra-
tel:a in znanega uaSeea zadružnega delavca ;m C> nučah P. Vavro,:ča Ivana Ovaduh :e i-everiu ali- lil in rtris'"-'koval eod oknom. Co/ r-kaj dni <-'a nre-iela g" c«v« in ^'»\r"tič kivnsfci na'o® cd sr z keg.t načelnika Znidarčiča, ki iu ie kaznoval a eo 7'jO.-- lvn globe aH na s '4 dnevnim zaoorem. ker d« sta ime1* ori g. Vavootifi: v.litiJen si -d.
3.	»Žalitev* občinskega organa.
V gostilni je sedeta družba nabiti mož. Precej pozno p* ie biki. ko stopi občinski mesoglednik Jakopič s torbo v rekah. Ne da bi ga kdo vabil. s»de med naše može. ki pač tudi vpričo njega niso mogli hvaliti ieženske slrah->vlade. Drugi dan pa so prišli orožniki in odpeliali naše može, same znatne m poJtene može gosoodsr>e, gg. Jecomen Lojzeta, Str*ha Franca itd. na občinski urad. Tam so ti zvedeli, da so prejšnji večer žslili občiirtkega orsrana in da sc mora*) zato zagovarjati. O. Je-romen Ijoize. ki je tedaj kandidiral n« naši lt*1i
i in ki tudi pri teli volitvah kandidira na naši listi, ! je moral radi žalitve inesoglednika, ki ga sploh ni ! razžjtlil, v preiskovalni zapor kakor kak itotepuh 1 brez stalnega bivališča. Iti kaj se je zgedilo? Po 14 dneh zarora se je izkazalo, da j« ovadba rznri-| šljeua in g.' Lojze Jeromjn je bil pri »odišču opro-! ;~črii. ie danes hhi ni nihče povrnii škode.
i. Kako sa teptali ljudsko vojo i« gazili zakon
Zakon pravi: Volilno pravico in«a vsakdo, kdor j je vpisan v volilnem imeniku. Kljub (emu pa, da , sta biia vpisana v volilnem imeniku aied ceb vrsto ' drugih gg. Vilfan hrane in Strah Franc, splošno znana naša domačina, tli?ta smela voliti. Čeprav so jt> člani votlne komisije osebno dobro poznati. Ce ju predsednik Kostanjcvec morda ni poznal, sta ju dobro |>ozaala dva člana vohine komisije Cerin Miha iu Germek Anton Kljub temu da zakon in barska uredba cd'oca, da w Uliti odbor ne sme ni-koimir zabranitl, ki je vpsa i v volilnem imeniku, , dn ne bi gla oval, gg. Vilfanu iti Sirahu volilna ko-' misija ni pustila gla*j,aii.
Zakon pravi: Kdor ni vpisan v volilnem .ttie-tiiku, uc stne glasovati. iva ježici pa jc volilo pri zadn-ih občinskih volitvah okoli IOU železničarjev, ki niso bili vp-sani v volilnem imuiikii na Ježici msrvei v I.iubiiaiii, kier so v službi.
Zakon pravi: Zastopnik lisle irtvt pravico nad zv/rovati volilno jioslovauje. Kako pa je bilo s tem na ježici! Zastopnika naše liste g. Sever,a so z ob r-_vi:.:o silo odstraniti pričet kom glasovanja z volišča in ga na zahtevo -.kimačih ov »duhov zaprli v njegovo lastno lii$o ter jo zastražili. N'ego-vegit namestnik« g. Ahlhia pa so na volišču jx>sta-vili v rad njo šolsko klop, da ni mogel ne videti ne slišati, kaj se je pri »voPlvali« godilo. Prepovedali so mu tudi uporabo svinčnika in {Mtpiria kakor tudi vsakega dnian pripomočka, s katerim bi se dalo kotstroJirati iJjBilno po.ftotauje	-»
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite iju-trai na praren želodec kozarec mravr.e »Franz-Josef greačlc*«.
Visoka starost INova iifora)
Te dni ic dopolnil 93 let dolenjska korenina Martin Kotur ij Nove ijore pri Sv. Križu pri Litiii. Do ne-davneiia je bil ie čvrst in močan. Kot 92 letnega starčka sem ga videl, ko ie d-ža! v levici poleno, z desnico pa i« prav krepko vihtel sekiro, kakor možak v najlepših letih, Zadnje čaue pa je dokaj oslabel In it eno astuoat ie imel tu možak: ie kot 90-letni starček je pletel peharje, to pa tako močno, da ni Sla voda skozi, če si jo vlil vanj, Sedai, ko ne mor« delati, pn si kraiSs čas r. molitrijo, s pi-ipovedovaniem svojih bogatih spominov in z branjem -Domoljuba«, ki mu ie vedno zvest prijatelj. Kljub »voji visoki starosti bere ie brez očal ia tudi sliši Se priv dobro. Bog daj, da b! praznoval svojo 100 letnico in ie več!
Vodovod.
(Moravče.)
V Moravčah Imamo joleg drugih modernih naprav tudi vodovod, ki nudi premnogim prijaie-Ijem žJahtne pi ač« —- sladko, dobro pitno vodo. Prvič j« slekla voda po hišnih ceveh menda v je-teui 10)1. Delo jc hitro napredovalo; pa saj ni čudno, ker so morali delavci tudi ob nedeljah graditi vodovod. Ljudem s« je pa le čudno zdelo, <ia je bila taka sila, da so omadeževali gosjx>dove dneve.
Letos že je temu vodovodu nekaj čudnega j>ri-jietilo. Vse vroče j>o!etje do konca septembra približno je bik) dovolj vede, potem j« je |>» naenkrat zmanjkalo. Kezcrvarje so zajtrii. m da bi ljudi prej obvestili, naj »i vsa| mak) pitne votle na-točijo. Moravčam so ie kajpak spet zatekli k sta rim trškim vodnjskom. l epo je bik) gledati deklt a 1» tudi fante $ Škafi vode iut gfetvi. — Zatem ie mnojjokr« deževalo, raočtto deževalo, vode p še zmeraj manjka. Se sdaj ko»wm novembfs večer za večerom zapirajo vodo za nekaj ur, nas (ta tolaži o: Studenec je oslabel. Celo jesen dež, pa vede ni! Ce se Zdaj ni studenec opomogel, kdaj ae p« bol? Nam bi se pn prej akdo, da so stiKieeec jvemslo zajeli
pozabi, da zakrije Llvijiuih 300 milijonov njeno pokolenje: Rim odpusti vsnkemu jm-tičuežu libertinski klobuk.«
»Tristo milijonov »estereevlc je. šepetala Tulija.
»Da. r.a toliko je lopov okradfil Oerma-nljti. On ima sredstev, du si nabavi rodovnik, ki bo tegui do Jupitra .
»To rt i j je to neizogibno?*
•Si Ii mar zadovoljim?«-
»Ko pa groziš s samomorom.«
»Hvala ti, najdražja Tulija. Saj seui vedel. <la bo tvoj ponos vsled neizogibne potrebe popustil... Sodaj mi pa dovoli, da w j »oslovim, ker izčrpal sera vse svoje moči, da te prepričam. Neprestane noet me že »učenju jo mučiti.«
Todaj se naenkrat zueuje iz vrta presunljiv krik. Bil j« to ženski glas.
»Ti si dala kaznovati sužnjo?« je vprašal Mark hladnokrvno.
Likariea mi je pripalila obleko.« j« odvrnila Tulija in sedla na zofo.
• iikaži sužnju tako tepsti, da ji ne polomi kakih kosti, ker Mark Av-el je začel pomilovati sužnje. To je tudi nekn neumna jiovotarija ... Želim ti prijeten dan in ne pozabi moj i h nasvetov. Bodi matrona; jx>gl« j sem, taka le...«
In ko jc Tulijo poljubil na ramo, j« odšel počasi in pretirano utrujeno, oponašajoč kretnje ua jezeru plavu.ioeegii laboda.
Na pragu se je obrnil.
»Na svidenje, mutrona lesenega Rima!'
»Na svidenje, ljubeznivi postopač!«
In oba sta se dobroduSno drug drngtimu nasmejala.
* * *
Ko je obiskovalec odšel, se je Tulija na zofi udobno zleknila in vzela v roke knjigo uvezano v ulonove kost. Bila je to Ovidova Ars a m n n d i Umetnost 1 tnbezni.
T
Krik kiimiovaiie sužnje je bil precej j»o-nehal, le tu in tam je bilo slišjtli iuočn<>.|še, pa zopet slnbnjše vztllhe tnko dolgo, dn »tt pojtolnoma utihnili.
Zatopljena v tretji oddelek knjige Ars a m a ti d i . kjeir priporoča sredstva in jKjta, kako pridobiti moška srca, ni Tulija prav nič opazila, kako je skozi ozka vrata, ki vodijo iz ohodniee na dvoriiiče, vstopila vitka ženska (>ost«va. ravno tnko kot Tulija v bolem oblačilu s škrlatnim robom. Sekt ko s« je dotnkuiln njenih ramen ž nežnimi prsti, je jHvglndala.
»Ti si, Mucija?« je rekla in odložila knjigo. Zdi se mi dn je nerodni Hipija 7/opol prevrnil kako vazo ali kaj drugega razbil. En-j krat za vselej sem ti dovolila, dn kaznuješ sužnje jio svoji volji; Mucija Kornelija vendar ni nobena tujka v hiši svojo teto. Celo hvaležna ti bom, ako mi odvzameS breme manjših hišnih skrbi, ker so ti v zabavo, mlada gosj)otlarien!... Torej je Hipija zojiet nekaj najiravll? Vsedi se iii |>oročaj, kako se je zgotlilo.«
S prijaznim nasmehom se je Tulija odmaknila na zofi k strani, da da prostora svoji nečakinji.
»Tu, poleg mene sedi,v jo je povabila.
»Ne prihajam r, nobeno pritožbo prnti-sl.užubnistvu k tebi, teta. amiiiik z neko prošnjo,. je rekla Mucija. Njen nieltkl in zvoniti glas ie donel kot gla« flaute.
»Mucija k prošnjo? Mueija. ki zaničuje drage obleke, dragocene kamene, veselolpre in sijajne zabave?... Je li mar tvoje srčece začelo bolj močno hiti?«
Tuiijino obličje se je naenkrat stemnilo. »Priznaj,« je nadaljevala, nemirno opazujoč Mueijino obličje, »tvoja dota. .«
Mucija je pogledala teti v obraz s svojimi velikimi, rjavimi in sanjaviml očmi
»Moje srce še ni nikogar našlo, ki hi hi!
. vreden ljubezni in za svojo dedšcino se mi treba brigati, dokler je v tvojih rokah.« Tulija se je zvito nanmehnila. ■ Vsak trenutek jo lahko dvigneš je rekla hitro, »kakor hitro si ustanoviš svoje lastno ognjišče; sploh pa komaj verjamem, da bi patricijka s tvojimi pojmi mogla najti v Rirnu inipfl ., .s »Ni ves Rim...«
Mucija ni koneala Slavka. Močim rdečic« je polila njen sveži, beli obraz.
»Ni ves Uiiu pozabil na kreposti svojih prednikov!« jo dokončala Tulija misel s trdim poudarkom. »To je, kar si hotela re i. Na, radi mene. Samo čakaj, ali pa išči; želim ti obilo sreče!... N«, seiluj pa tvoja i jirošiijafr
»Rabim sužnjo za osebno postrežbo »Ves moj dvor ti je na uslugo-»N;i eni tvojih hišen sem dobila posebno dopadeujp; rutla bi, da bi bila samo moja. »Nenadomestljiva mi ni iiohena.«
tnl prodaj Miiniit, teta.« Tulija je stisnila ustnice in molčula. -Razumem.', je rekla čez nekaj časa in prezirljivo pogledala svojo nečakinjo. »Ti poiiiiIuješ ne.srečnieo. katere nerodnost mo je že večkrat spravila v jozo. Cklreči bi ti morala: ;i ker je to tvoja prva iirošnja. lednj si vzemi Mimut,. Ceno I i horn dala napisat »Hvala ti. teta.t je rekla Mucija. vstala i in hitela nazaj v obeiinico. Tu je vzela po-j sikIo -/, balzamom in odšla z njim nn vrl.
7. lahnim korakom je hitela po mirti-nem drevoredu, pa zopet obstala. Ko -se jo bližala skupini cipres, je slišala lahko jatli-kovanje pod vrtnini zidom. Tu je nnšla dn pasu razgaljeno, sključeno, po celem hrbtu krvavečo postavo. Bila je mlada egiptovska sužnjn, ki je klečala na pe-ko in držala pred seboj jiiileieo. pn čigar gornjem ilelu je l>i'a drtigh matiji« navzkriž iioložeiui palčiea. Te-
Š!e\. IS.
iDOMOULili«, dne 27. novembra Hm.
Stran t>;si
in bi bila [rairebna inšpekcija od Higijtn<kega za-voda v Ljubljani. Ljudska sodb« sc pa še drugače glasi: »Božjega blagoslova manjka!» Ze 4 leta leče votla, vodovod pa še do danes ni blagoslovljen. Naši očetje in matere so nas drugače učili: 7 Bogom začni vsako delo da bo blagoslov imelo! Po tem načelu bi se morali ravnati tudi »voditelji.: ljudstva, ,-aj irdijo, da so dobri katoličani. Zanimivo je tudi to: l'o ■}. letih ne vemo, čigav je vodovod. Zato sc dolžniki branijo plačati še ostali dolg, češ, če jc vodovod občinski, naj plača občina; če jc pa naš, naj nam to povedo. "1 o vprašanje kar ne gre z mrtve točke. Pričakujemo od nadrejenih oblasti, da bi hitro pt,segle v to zadevo, ki jo interesenti ne inerejo rešiti z občino. še nekaj bolj veselega: Veliki prostor okrog cerkve smo močno posuli s laskom. Lejx> jc sedaj okrog cerkve. Prav lepo se zahvalimo našim fantom ki so ves pesek nakopali in posuli zastonj. Najlepša hvala voznikom, ker so ves pesek /a božji »Ion*' zvozili.
Žrtev materinstva
iPrimskovo pri Litiji) ,':.., ,eve Anice s Prlmskovega ni več med živimi Pred dvema tednoma ie šla v porodnišnico. Zdravniki niso mogli rešiti več ne njenega ne otrokovega življenja. Izgubila ie preveč krvi. Po -skusili so nazadnje še s transfuzijo krvi, ki so io \/eli njenemu možu, ki je večkrat pOhilel k njej, pa vse zaman. Ker ni bilo več upanja so io na moževo zahtevo pripeljali z reiilnim avtomobilom domov a je med vožnjo izdihnila. Pogreb je bil 20. novembra, Precej faranov jo ie .spremilo na njeni zadnii poti. Pokoina je bila stara komaj 30 tat in zapušča dva nedorasli« otroke. S težko prizadeto družino iskreno sočustvujemo njej pa naj sveti večna luč.
Drobnarije
(Dev. Mar. v Poljul V stari ifcoli izdelujejo stanovanje za eno učitelj-.ko 'noč. Se drugim naj bi se preskrbela stanovanja. \'i v korist vzgoje in ponka, pa tudi ne v dobro domačih davkoplačevalcev, če večina našega uči-teljstva stanuje v Ljubljani — V Slovencu- smo brali, da so litijski mesarji pocenili meso. Pa tako navzdol še niso šli, kot naš Benčisa. ki že več mesecev seka prav dobro govedino po 5 din kg.
Pred Dimnikovo gostilno imamo lep vojaški spomenik Nedaleč od kranjskega Janeea-«, tam blizu šole oa životari zapuščena kapelica. Naj bi «e kdo tudi na njo ozrl in pomagal k prenovljenju. dr bo rired leno cerkvijo na vse strani lep pogled.
— Gospoda župana prosimo, da si ogleda občinske ceste in iih pusti nasuti, kjer se kaže potreba. Za posipanje ie sedaj najboljši čas. Naj se upoštevajo pri tem — vse strani neba.
Smrt ne Izbira
(Žetina v Poljanski dolini)
Nedavno je umrla v ilarosti 24 let, po kratki, mučni bolezni Tavčai Anica. Pogreb se je izvršil ob veliki udeležbi domačih deklet in drugih, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. - Pevski zbor ji je zapel žalo-stinke. Nad odprtim grobom je ime! g. Vari iz Poljan lep govor. Izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem obiskovalcem pokojnice med boleznijo in vsem, ki so jo tako častno spremili k zadnjemu počitku. — Draga, nepozabna Anica! Kako cvetka si vzrastla, tiha, dobre in plemenita, a prišla je slana v najlepši dekliški dobi in ti umorila cvetko življenja ter nas pustila same. posebno mater, kateri si bila edina opora. — Z nado. da ti je onkraj groba življenje lepše kot nam, li želimo: Spavaj v miru!
V spomin >' gos p. Osolniku.
(Podšentjur-Izlake:)
Na sončni rebri lhnbarske gore je pred 40. leti začenja! s pastirsko službo Koširjev Franci. Poganjal je ovce in voliče in bil kot edini sin »to ločen za mladega gospodarja na veliki Koširjevim. P; je |>rišk> vse drugače. 2e malo v letih in do-rastel jc šel v šole, se izšolal j>ri salezijaneih v Italiji rn na Poljskem in posta! dušni pastir. Prišel
Pri ftspnicsiti
leni v osti črev, preobilni želodčni kislini in tasloj« žoka pomaga priročna
Franz>ios«fovi
grenka voda. It-elr. l*» >mn. ho«. -jm>I. In tiar. Mir. 8-tir.	V. M.
je za kaplana v Oemšenik in po par letih kot eks-pozit na podružnico Podšenfjur v isti župniji. Tukaj jc začel, deloval, osivel iti dokončal. Podšenljur je z njim poslal večji m lepši, bolj znan in bolj obiskan. Bil jc goreč dušni pastir, se kol novinec uživel v zadružno delo, začel in razgibal ]>rosvelo in posebno rad skrbel za revnejše dijake. Z velikim veseljem je sprejel dobrega fanta za več dni ali tudi za vse počitnice ped svojo gostoljubno streho. Največ je pa živel in ludi največ veselja užil na lepi štirirazrednici med šolskimi otroci. To je bil gosp. Osolnik. Kratko ic- bilo njegovo delovanje, kratek njegov testament. Vse kar imam iinel jc bogato knjižnico, zadosten inventar iti posestvo na Limharski gori - dani gosp. škofu za cerkvene potrebe, (iolovo bo Bog poplačal njegovo dobro srce.
Smrt
(Dobtc na Notranjskem)
Žalostno so zapeli zvnoovi v torek, t9. nov. Saj &o naznanjali, da je umrla nadvse priljubljena mlada mamica Pepca Kranjc. Prav na prvo obletnico svoje poroke je odšla iz solzne doline, s svojo komaj rojeno hčerko na rajske livade. Bila ie že dali časa bolehna, ko pa je povila hčerki-dvojčici, katerih ena še živi, je pa dahni! vanjo angel smili in ji uničil mlado življenje. Ginljivo ie bito, ko je ležala na mrtvaškem odru z malo Ivanko v naročjtt, vsa s cvetjem in rožami obdana, z rožnim vencem v rokah, ki ii je bil opora v življenju. — Kako je bila priljubljena, izpričuje njen pogreb, ki je bi! kljub slabemu vremenu tako lep, kakor malokateri. Domači pevci so ji pred hišo in potem še ob grobu zapeli žalostinko v slovo. — Kot dekle je bila vzorna Marijina druibenica; vso svojo mladost ie posvetila delu v prosvetnem društvu, katerega delavna odbornica jc bila nekaj let. Naj Ji bo Bog obilen plačnik za vse, kar je storila dobrega. Žalujočim, zlasti je ljubljenemu možu, od katerega se je tako težko ločila, naše iskreno sv žalje! — Počivaj v miru draga Pepca!
Miklavžev večer in drugo
(Ig)
Že dolgo let hodi vsako leto na svoi večer sv. Miklavž in obdari otroke. Pride tudi letos v četrtek 5. dec. ob 7. uri zvečer v »Katol. dom«. Z otroško igrico, petjem in deklamacijasni se bomo pripravili na njegov prihod. Ker ie revščine tudi med otroci veliko, bo letos sv. Miklavž nekaj več nametal v svoi koš in prinesel na Ig in v dvorani razdeli! otrokom in tudi odraslim! Vstopnine za
mu malemu križu jr tožila v svojem materinimi jeziku «vojo bol.
•\lnei.ia ni razumela besedi [ni krivici obsojene sužnje. vendur je razbrala iz vzdihov izraz onemogle obiipnosti. Poteptan črv se .le zvijal piol njenimi nogami iu prosil neki ura za j>ot rpežljiviiril.
Nf i tu nI! .ir zaklicala Muci j a z milim glasom in položil« .svojo roko na glavo sužnje.
Kgi|ičnnka jc hitro »krilu paleiec v dln-tirb Iu se boječe ozrl« v pleni k i njo.
Ti si kristjana. Mimutf« Oči sužnje mi nekaj času negotovo begu b-ok rog, kol bi isknla izhoda /u beg: nato so >e povesile v solzah in odgovorila je sužnju ter pritisnila križec na svoje prsi: Verujem \ Odrešenika ubogih iu revnih, na lloga nesrečnih in trpečih. Izroči nie v roke pretorju in raztrgajo nn.i me divje zveri, da zapustim Io zemljo, kjer ni nobenega usini-ljenja.«
Ako I i bogovi kristjanov podeljujejo moe, prenašati svojo nesrečo, leda,j jih moli in si izprosi m! njih potrpljenje: ne delaj pa leg« pred očmi radovednežev. Miudjn Kornelija (e ne bo izročila v roke prelorju, ker ne želj legli, d,'t bi .snnio enti sužnja umrla nasilne smrti liodi pogumu«, Mimuf. Danes sem te kupila od Tulijo Kornelije, da mi zvesto služiš in samo meni.
In sklonila se je mul Egipčanko in spuščala balzam na njene rane.
> Gospodarica, o gospodarica!- .ie i hlebi snžnjn in poljubljala noge plenikinji. On. on ti bo poplačal, Bog' nesrečnih...-
Niti gospodarica, niti sužnja nista videli, da so ju opazovale dvoje črne oči skozi razpoklino starega zidu. ki je. ločil posestvo Tuli je Kornelije od sosednega vrt«, le so
najprej gledale hladno, pozneje pa začudeno; končno pn so ljubile trdi blesk in se vdale tflohoki zamišl.ienosti.
Puhli j Kornelij Var je bil nevidna priča prizora, ki se je odigral onstran njegovega zidu.
3.
Široka cesta, ki jc vezala Flaminijska vrata s srcem Rima, z njegovimi trgi in državnimi poslopji, je bila vsak dan polna najbolj pisanega življenja.
Od ranega jutra so hitele po njej množice varovancev, ki so se žurili, da so napravili poklone v starih plemcniških dvorih, ki so ležali na vrtnih bregovih in v novih palačah. V dopoldanskih burah jo bila oživljen« od vsega imenitnega in lenega Rima, ki se je valil proti Martovemu polju in kopališčem ali telovadnicam in vežbališčem, kakor tudi draguljarjem. Tudi se ni mogel te ceste izogniti noben meščan, katerega so klicale sodne zadeve na kapitol ali na Forum Ronianum. ako je stanoval v okolici vati Iranskega griča.
Imenovala se je Široka cesta, ker je bila v resnici bolj široka kot druge večji del zelo ozke sta roga Rima. Obdana od dveh vrst. nekako šestdeset čevljev višjih hiš, ki so bile na cesto zelo malo razsvetljene, jo n upravljala nt is globoke, umetno narejene soteske.
Niso se ozimli mojst.fi :ia umetnost in lepoto, ko so gradili velikanske kvadratne škatlje iz gnbinske.sft kamna. Kjer jo bilo stavbenikov« glavna nnlogn izrabiti vsaki
........................na daljavo, širino in višino, ni
bilo nili govora o kakih lopih in zdravih razmerah. Tu je imela sv.ij sedež trgovina in ol:rt. Pritličje vsake hiše je obstajalo iz več trgovin in delavnic.
Pred no je š« .solnce izšlo izza albanskih goni. so že dvigali zaspani dečki platnene
zavese pred vhodi in se pregovarjali •/. malimi trgovci, ki so razstavljali svoje blago kar na ulici. Mestni stražarji «o pazili, da niso na prostem napravljene stojnice ovirale prometa pešcev in iiosilnic. Ko je i«šle dnevno ozvezdje, se je začelo navadno vrvenje gosto obljudene in prometne ceste. Rimsko ljudst vo, ki je imelo -navado gtasno misliti, je šlo na svoj posel z glasnim krikom in veselim smehom. Povodov za vesele razgovore in šaljive opazke so nafili »svetovni gospodje« dosti. Posebno vrste varovancev so bile vesele, ki »o morali tekati med dvema vrstama ostrih jezikov in dobro uglašenih grl.
Že je bilo osem po modernem štetju časa. ko se je valil od Pnnteona sem tako mnogoštevilen val po cesti, da je vso cesto napolnil. Naprej sta hitela dva tekača v rumenih tunikah, ki sta z dolgimi palicami naganjaia pocestne radovedneže. Z« njima je šla velika množica varovancev v belili t oguli. Nad neko gručo sužnjev iz različnih narodnosti, je plavala velikanska pozlačena nosilnica, katero je nosilo osem modro oblečenih služabnikov.
Že dolgo ni Široka cesta videla tako pestrih potnikov. Kak visok gospod je potoval k drugemu mogotcu s svojim jutranjim pozdravom. Prodajalci in obrtniki so stopili prod svn,je trgovine, iii delavnice: mali prodajalci so prenehali s svojim kričanjem; mestni stražarji so gonili radovedneže in nasproti prihajajoče ljudi na pot za pešce. Na tako hrupni cesti je naenkrat zavladal« tišina. Svetlo pozlačena nosilnica. ki sc je ločila. od pisanih oblek sužnjev, se je pomikala polagoma dalje, spremljana od začudenja ln nevoščljivih pogledov.
V njej jc bil zleknjen na škrlatnih blazinah mož srednje starosti, poleg njega •>«
8»
otrok« tti. Darovi, kater« prinese sv Miklavž, naj s« dobro zaviti io z naslovom prineso v četrtek od pot 6 jzvcčer naprej v garderobo — Knjižnica proavetaaga društva je odprta vsako nedeljo po 10. »v. maši. Za dinar dobiš lepega branja za ves todeu! — V nedeljo, dne 1. decembra bo v dvorani ob 3. uri popoldne proslava narodnega praznika. Vabljeni vsi. Vstopnine za to proslavo ni. — Za aveti večer pripravlja naše prosvetno društvo l«po prireditev. Tiste igre. ki bo na sveti večer, naj nihče ne opusti.
Občinske volitve, (ježica.)
Samo dobrih 14 dni nas še loči od občinskih volitev, tod« vsa ježica je že nekaj časa v najbolj živem volivnem razpoloženju, ki se od dne do dne
bolj stopnjuje, "očim ima JRZ svoj« lisic ž« jx> trjeno po sodišču, ostale politične skupine šele sestavljajo svoje liste oziroma zbirajo |xxlpise predlagateljev. Zadnji dogodki na občini so gotove ljudi hudo iznenadili in jim ir>arsikateri n>čun prekrižali. Vsa javnost nestrpno pričakuje obračuna, ko bo ljudstvo portvtlo enkrat za vselej s falzifikatorji svobodne ljudske volje. 15. december bo tudi hud obračun z vsemi ovaduhi. Za čssa JNS režinta je tudi ni Ježici bilo nekaj ljudi, ki so mislili, ua se da z ovadbami, denarnimi kaznimi iu zapori Ijud stvo ustrahovali. Sadove lega svojega ravnanja vj-di;o že sedaj 15. dccember bo d?n zmage poštenja nar-ega ljudstva.
»Postritek«
IBorovnica)
prosvetno druitvo Borovnica je uprizorilo dne 17. nov. Niccodemijevo komedijo v treh d-iaijih »Poslržek«. Ker so bili gledalci z uprizoritvijo za dovoljni, bo ponovitev t, decembra ob 3 popoldne. Kdor bi rad videl borovniškega »Poslržks«, naj j pi.de. sat i« zveza z vlaki ugodna in prav gotovo niu ne bo žal.
Naie organizacije
(Šmartno pod Šmarno go:o|
Odbor krajevne organizacije JRZ &taartno pod šmarno goro šteie 29 članov. Članov 'mamo že nad 300, Imeli *rno več sestankov in d a večia javna shoda, na prvem je govoril minister dr. Miha Krek, na drugem pa g. Ivan Peršuh. Odbor ima redne mesečne seje, izredne se pa skličejo posebej. — Ustanovili smo novo pevsko in dramatično društvo »Zora«. Pevski zbor druitva vodi g. organist I.av-rib. ki šteje 45 članov mešanega zbora, moški zbor
pa 25 članov. Dramatični odsek druitva »e al.rbuo pripravlja aa uprizoritev igre »Beneški troički«, katere ho režiral g, Lavrih Alojzij. Na ustanovnem občnem zboru ie zastopal prosvetno zvezo g■ dr.
Ivo Česnik, ki ie v svojem govoru pojasnil namen i« potrebo katoliške prodat«. Društvo šteie do danes i* 115 članov.
Iz Dolenjskih Benetk {Kostanjevica)
Ii I krat so nam že pokazali sneg, pa so ga takoj »pet umaknili, ker menda njegov čas 4» ni prišel. — Kot dopolnilo k poročilu o oaiih obictaic&h ie pristavljamo, da sta 16. nov. praznovali kar dve »estri zlato poroko, obe na Dovtcah poročeni. ze omenjena Slokarj»va mama in Frankoviflera. Kai takega, da bi dve sestri, ki sta bili na isti dan poročeni, doživeli s svojima možema zlato poroko, sc pa res redko primeri. — Bog je pretekli t»den odpoklical isto uro kar dve duii nate župnije: bivšega župan« Gerloviia. ki je celo v teh brezvestnih časih, ki smo jih preživljati, redno zvesto vztrajal kol varuh resnice in pravice v občini. Ivto uro je izdihnila mlada žena: Dohsiovičeva Iz Prekope. Umrla ie ravna za obletnico troie poroke.
Prosveta (Reteče pri Skofii Loki)
Kat prosv druflvo uprizori v nedeljo, dne I. decembra ob 15 versko zgodovinsko igro v štirih delanjih Krasna gospa Masabelska« Dejanja se godijo I. 1858 v Lurdu, v času čudežnih prikazovanj. K pomenljivi prireditvi vljcdno vabimo! — V torek 19. nov. ob osmih zvečer ie imel v na5em domu skioptično predavanje g. p St. Demšar, misijonar iz Ljubljane, Predavatelj io številne poslušalce aa prav zanimiv način v dehu pepeliat r daljne pokrajine divje Bengatije, kier imajo slovenski misijonarji «vojo misijonsko pc.tajo. G. p. Demšarju smo prav hvaležni za njegov trud in mu ob slovesu iz nase lepe domovine želimo srečo in bož'i blagoslov pri delu za zveličanie duš.
Meagci.
(Razno.)
V nedeljo 24. nov. smo proslavili 70 letnico rojstva dr. J. Ev. Kreka. V lepem predavanju nam je <{. inspeklor prot. Iv. Dolenc postavil pred nas podobo našega Kreka. Ker sam zrastel iz prepro stetia n revnega toda delovsiega ljudstva, zato je bil tudi tak sam. Ker je videt revščino, je tako za
t revne delal in <* druge delati učil. — Navzočim m ! te besede še enkrat ooudile znova spomin na moža, ki je sam veliko časi in dela postil prav v kaatmi-skem okraju, ki ja bil njegov voiilsn okraj. Dobro sc ga nekateri še spominjajo. Naj bi misli in načela pa tudi ddo Krekovo pri nas ostalo. — V te trtek zvečer ob 7 na bomo imeli v Druitveneni domu za itanaioje dni pač gotovo zanamivo predavanje o Abesiniji. Predaval bo g. Minko Javortiik iz Ljubljane. Pokazal nam bo kje se vrši vojna, o kateri ves svet piie in govori. Kaj pa še bo, pu « sinemo vsega povedati. Na4l fantje se namreč prt pravljaio. da bodo 8. dec. proslavili praznik i igro »Loč t gora«.
Miklavž prihaja ... (Dol pri Ljubljani).
Tudi letos obišAe Miklavž naše piposvetno dru šivo m sicer že v nedeljo 1 dec. o»> 5 zvečer da daruje vse pridne m dobre otroke n* tem božjem svetu. Pa tudi za odrasle »e bo dobila kaka leskov-ka, če ne bc:*o pridni. Prva točka sporeda pa bo služila proslava državnega praznika. V četrtek 28. nov. bo prosvetni večer, na katerem bo predavanj« o največjem Jugoslovanu, pokojnemu Jaiiezu Ev. Kreku. Vljudoo vabimo vse prijatelje, <ta se naših nrireditev polno udeleže.
Iz našega društva.
(Hinje.)
Zapuščeui in osamljeni smo. Le malokdo nas pozna, pa Je tisti nas rad zasmehuje kot nevedne »kranjucaoe«. No, p* mi tega ne zamerimo. Ni glavno odkod si, ampak kakšen si. Naše prosvetno društvo je nedavno pod vodstvom našega g. organi-sta priredilo lepo predstavo: »Perice* in »Srce in denar «. Cerkveni pevski zbor je zapel po vrhu š» štiri lepe pesmi in je žel živahno odobravanje številnih gledalcev m posiuialcev, ki so »e zbrali iz bližnje in daljne okolice. Prav je, da smo iudi pn nas oživeli. Le tako naprej. G. pevovodji iu pevcem iskreno čestitamo!
Prireditve, i Šmartno pri Litiji.)
Veselo so bHi iznenadeni vsi. ki so prišli v ne delio v Društveni do»n k vprizoritvi narodne igrt »Orn* žena«. L velikim zanimanjem so slediti po teku igre, ki ima res lepo vsebino. Vrhu lega so s« pa še igralci tako lepo vživeli v svoje vloge, da so imeli g-7ed»k'i res pravi užitek. Že naslov sam in
mlada deklica. Male zvit« oči gospodarja so gledale pozorno okrog, kot bi se česa bule toda ljudstvo je bilo mirno, tiho, klanjajoč se zlatemu teletu.
Samo en deček, ki je ponujal cvetlice, je tekel mimo sprevoda in kričal na vse grlo: »Fnbij, skopuh!«
... Skopuh!... Napihnjena žaba... ž-a-a-
ba!<
Predno so se zavedli me-dni stražarji, je raztrgani iti drzni pohalin že izgini' v neki stranski ulici. Rri i>losk je odobraval nj.' Kovo srčnost, kar je pn bilo bogatemu gospodu v- uosiluiei tako zoprno, da je takoj srni stil z;tstore pri uosiluiei.
Takoj uuto .je nastal glasen nemir nn čelu sprevoda.
(iii Flamiuijskih vrat sem sta prišla d a vojaku, obuta v vojaške čevlje ter odet i v temne in debele plašče, kakor jih navadno nosijo vojaki pri legijah v severnih provincah. Čeprav sta pripadala vojski mesta, ki obvladuje celi svet, vendar uj bila vroča Italija njilova domovina. Bujni svetli lasje so j" iu pad.-ili v zlatem siju po širokem tilniku m starejšega je krasila gosta brada: solnce je ožgalo njihove obraze i:i prah dolgega pola je pokrival sleme in plašče. Po velikanski v/.rn.sti sta presegala navadno rimsko ljudstvo va celo lav.). Šla sta počasi dal.je malo opotekajoče, kot. je to navadno pri .jezdecih. a gledal« sla pazljivo okrog sebe.
Ko sta Irčila skupaj s sprevodom, sta se umaknila ua pot z« pešce, vendar sredine ceste nista prestopila. Knemu varovancev to nI bilo po volji, ker je zakričal: Stran, germanska psa!«
Ker je bila Ia zahteva brezuspešna, je skočil tju in prijel mlajšega vojaka z« plašč.
»Ali ne vidiš, kdo prihaja?*
Gennari je zgubančil čelo, pokazal s pal eeoi u« tv'i,m.|,■'•■•• i" rekel svojemu starej-
šeinu .spremljevalcu za hrbtom sanio eno besedo:
»Herman!
V njegovem glasu je bil ukaz. Bradati vojak ga je razumel, ker je takoj pograbil kVičača in ga tako močno sunil nazaj, da je ris>!-,ki meščan potipal z glavo cestni tlak.
Takoj sta bila oba Germana obdana od kričeče in prerivajoče drubali,
»Barbari!«
»Napasti rimske meščane!-
»Trdn jih držite!«
»Prefekt vama bo žt^ pokazal!«
»Kje so pn mestni stražarji?«
To j i nt h je donelo ua ušosa. I u ros so s« |H)ka/.uli mestni stražarji, od katerih je edem vprašal: »Kateri legiji pripadala?«
Mesto odgovora je razgrnil mlajši vojak svoj plašč. Zablestel je srebrn oklep; okrog njegovega vratu je visela zlata verižica kot odlikovanje za hrabrost: okrog pasu je bil barvan pas, znamenje visokega častnika.
< Prostor prefekiu legij božauntvenega vladarja!« so klicali sedaj me«tiii stražarji in povesili svoje v butare z voza ne sekire pred barbarom, katerega so s|K)y,nali kot vodnika germanske konjenice.
»Prostor! Stopite narazen!«
Godrnjaje se odmika množica na stran.
»Barbara napravijo za pretekla!« je slo sedaj od ust do ust.
Nastop se je tako hitro odigral, da lastnik nosilnioe niti časa ni imel, da bi hil ob strani stopajoče glnsnike vprašal po vzroku razburjenja, ko se jc sprevod zopet lepo mirno pomikal dalje. Šele sedaj se je dvignil izza zastorov, kotnaj oa Je opazil oba Ger-mama. je hitro skril svojo glavo.
»Zurite se!« je nbi/.a! nosaeem.
Toda tudi njega je orlovsko oko mladega Germana opazilo.
.»Fabij je!« je rekel presenečen prefeU Herman. Ali si lopova spoznal?«
»Tega poznajo vsi prebivalci markoman-skega okraja na prvi pogled,« je odgovoril starejši German, ».laz celo nekaj slutim, d« so bili namreč njegovi roparji, ki so Vaš« nevesto odpeljali.«
»Herman, zrli so mi, da si nu pravi poti. Toda previdno! Ako je to njegovo delo, uin ramo biti tako zviti kot on. TI moraš stopiti v stik z njegovimi sužnji. Opazil sem v njo goveui spremstvu več nesrečneže v iz naših gozdov,«
».Jaz sem o leni že razmišljal.
Germana sin okcenita sedaj proli Ka-pitolu.
Sprevod Fnbija pa se je med tem pomikal navzgor, vzbujajoč povsod občudovanju in zavisi. X» gornjem delu mavzoleju cesarja Avgusta ie nkreni! nn desno.
»V vilo Tltlije Kornelije!« je zaklical glasnik tekačem.
*
Sestriena Marku Kvinktilija je po rimski navadi že od zgodnjega jutra ca kal« obiska svoje bodoče sorodniee. Bila je bolj /.g"-daj kot navadno gotova s svojo toaleto in ZHjlrekom, Odpravila se je v sprejemno dvorano. kjer je poslušnin lliparha. ki ji jc čili" nek grški roman.
Kot v hiši Publij« Kornelija, so tudi 1» stale na obeh straneh vhoda omare z voščenimi kipi, ki so predstavljali prednike r»-dovine Kornelijcev. Cela vrsta konzulov, pretorjev in tvibunov je gledala ita Tulijo-Podobe na stenah so predstavljale bitke i» slavnostne sprevode. To je pa tudi bilo vse, kar je še spominjalo na starodavnost rodu Ivoruelijcev. Mesto trdih hrastovih stolov, so slale tu vabljive zofe. preoblečene v sviK lepo razstavljene okrog srednje vdolbine in«™ skupinami palm in hijezemskih rastlin.
PISANO POLJE
Se iz DoiiKuljubove povesti znana vsebina igre je kljub i/redno slabemu vremenu napolnila dvorano. Ker jih mnogo ni moglo priti, st na splošno željo igra v nedeljo, doe 1. decembra ob 15 ponovi, Pa fte nekaj! Sv. Miklavž pride tudi v Šmartno in sicer je že sporočil, da se bo ustavil v četrtek pred svojim godom ob 6 zvečer kar v Društvenem »lomu. Kdor ga hoče videti in želi dobiti od njega darov, naj pride ob tej priliki v Društveni dom!
Prosveta (Šenčur pri Kranju)
Po dolgem času se je 'udi v Šenčurju, i- roma v fari, pričelo s prosvetnim delom. V nedeljo, dne t decemhra ob 3 popoldne bodo igrali v Ljudskem domu v Šenčurju gasilci iz Luž ljudsko igro s pet-|! m v 7. slikah: »Zagorski zvonovi«. Z ozirom na denarno stisko jc običajna vstopnina znižana na 7. 5 in 3 din. Vaščane in okoličane, zlasti Liižasi1*, v!i'*dno vabimo k prireditvi, — Povemo še to. da st po skoro štiriletnem neprostovoljnem oddihu v najkrajšem času '■»okažejo na odru tvidi Senčur-irrn: t. ii*ro Črnošnlrc«
Prcsveta.
(Šmarje pri l.itihliaiii.)
Pri nas bomo obhajali izseljeuiško neddio letos zrnoma 8. decembra. V dvorani bo društvo p iredilo ob 3 in ob 7 zvečer lepo igro Kora ki ti'"} at;ci«. PHeg igre bo tudi predevanje. Za prvo advtntno nedeljo, dne 1. deccmbra se oa liani ie po rečilo dobiti zvočni film o našem cvliarističnem kongresu, ki ea boste mogti videti ob 3 popoldne in ob t> zvečer v jirosvetnem domu. VlHi.lno va >i»»y> vse fzrane, da se polnoStevilno udeleže obeh nrirediev v našem nrosvetnru društvu Vstopnina ic tiižVa. zveze z vlaki ugodne
Sv. misiion
ISpitalič pri Motnikul
novi g. župnik, ki smo se ga vsi z ljubeznijo oklenili, se zelo tredi z* duhovni dvig svoje župnije. Sedaj je nripravil fari sv. misi'ou, ki nam ie res potreben. Posrečilo se je dobiti 0*. m'$ijo-nr,'ie v času. ko imamo najmanj de'a, tako da se bo v;akdo lahko udeleževal govorov in preie! svete zakramente. Rog daj, da bi misiion obrodil obilen sad!
ALT STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA > DOMOM VBA*?
Knth v slov. pregovorih
I. Sašelj.
Lepemu kruhu se oe smeš čuditi. Ni kruha bre2 truda. Pes je meso brez kruhu. Post suh — gotovo kruh. Potreben je ko berač kruha. Potrjen kruh in izkušen svit nikoli ne škodujeta.
Preveč ie s kruhom ni dobro. Prevzetnost in napuh ne vesta, kako se sluii kruh.
Priden človek ima kruha, glad mori lenuha. Se reži kakor pečen kruh. Sitemu trebuhu še bel kruh ni všeč. Siten kakor čebula brez kruha. Smeje se ko cigan belemu kruhu. Svež kruh je sam Bog lomil, ne pa rezal. Siba čini bel kruh jesti. Ta se je s kruhom stepel. Ta še suhega kruha ne prisluži. Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni do-sti kruha.
Trdosrčnik bi dal ubogemu kamen za kruh, Za lenuha ni kruha.
Za pridnega za vsakim grmom kos kruha. Zarečenega in zapečenega Irrtiha se največ poje.
Zmirom o tem govori kakor cigan o belem kruhu.
Zob dosti, kruha malo.
DROBTSNE
Kava za razsvetljavo. Brazilija kar ne more uničiti svojih ogromnih zalog kave. Opustili so kurjenje lokomotiv s kavo Ker pa vseeno nočejo pometati ogromnega presežka zrnja v morje, so strokovnjaki prišli na to, da se da iz kave napraviti neki belkast svetilni plin. S proizvodnjo t*ga plina bo imela Brazilija kmalu na svojih ulicah ln trgih luči iz kav i nega plina.
Pošteni davkoplačevalci. Lani je prvič dovolila angleška davčna uprava pfačevanie davkov v obrokih Plačevale!, k! niso mogli plačati odmerjenega davka, so lahko sklenili z davkarijo povsem pre-
prosto pogodbo. Obljubiti so ji morali v uradnih prostorih, da bodo ob določenih časih redno poravnali obroke. Malokdo je verjel, da bodo plače-valci zvesli dani besedi. Razni dnevniki 6o prerokovali, da bo imela davkarija samo veliko sitnosti. Zdaj je izšlo uradno obvestilo, da se je v celetn po3lužilo plačevanja pod časntno besedo do 2U00 davčnih obvezni ikov. Vsi razen enega samega zamudnika so stalno redno na prvo zahtevo plačali svoje obroke.
Pri slikarju. — Slika vaše gospe soproge je zelo dobra samo okrog ust se mi zdi nekam nemirna, — Saj v tem je baš tista čudovita podobnost.
Raztresen. — Prolesor stopa razburjeno po ča-kabiiei porodnišnice. Njegova žena pričakuje otroka. Hipoma plane v čakalnico neka s4režnka z veselo vestjo: Gospod profesor, otrok je že tu! — Izvrsltio prosim, sporočite to tudi moji ženi!
Rekord v žeji. Kakor je ugotovil slavni raziskovalec Grcen, vzdrž« kalaharijski Bušmani žejo izredno dolgo. Pri etiem izmed Bušmanov je raziskovalec opazoval tako visoko vztrajnost, da se tnu je zdel silen odpor kot nekak čudež; 6 dni jc vzdržal brez vode. dasiravno je sonce tako močno pripekalo, da je globoko izsušilo puščavska tla. Domačini v tem kraju sicer ne vzdrže celodnevnega korakanja po prostem, marveč ae zagrebejo v senco grmiči.t. Ce pa jih zadene le prehuda žeja, tedaj si izkopljejo v pesku jamice, iz katerih znajo pri-srkati kapljico za kapljico vlage, katera jim uteži žejo. Pa to šele po več dneh: Nafbolj čudovito pri vsem tem pa je Io, da zmorejo zdržali Bušmani žejo dneve in dneve brez posebnih telesnih težav. Noben' drugi narod ne bi na primer v tem kraju zdržal žeje več kakor dva dneva. Bušmani so torej rekorderji v potrpljenju žeje, v čhner jih nc bo nihče dosegel.
Zanesljivo sredstvo. — Ne vem, kako bi spravi! na oni svet junaka svoje drame. — Prečitaj mu jo!___
d Kmečki magacin, Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vai» nudi najboljše rimsko manufaktnrno blago po izredno nizkih cenah. Obiščite trgovina in prepričujte se!
vsak večer ob il>. vse ulice prazne. Orožje, tudi lovske puške, je treba oddati avstro-nein.ški okupacijski oblasti. Tu velja tudi za invalide. Trgovci so dolžni prodajati blago tudi za avstrijske krone iu nemške marke. Itd.
"liste dni je bilo zlmrovanje invalidov v beidjanskem mestnem gledališču. Nabasano polno! Govorniki so izjavljali, da se hočejo še bojevati in da Germancem ne bodo podali roke. Samo slučajno da so prišli v Berdjansk skupno z Nemci. Zbrati hočejo armado poštenih ruskih ljudi. Hočejo veliko Rusijo.
Dne 28 aprila 1918 ob 4. pop. je nemški general von Eichhorn, glavni voditelj nemško-avstrijske okupacijske armade v Ukrajini, razgrnil ukrajinsko rado (parlament), ker Nemccm ui bil prijazen. Že dne VI. aprila 1918 so izbrali ukrajinski »kmetje« na željo Nemcev hctnuina Skoropadskega za voditelju samostojne Ukrajine. Ob tej priliki je izdal feldmnršal Eichhorn prebivalstvu Ukrajine zanimivi razglas s sle/lečo vsebini:
• Popolnoma priznavam, da more vsak svoboden človek pripadati tej ali oni stranki, da Inhlco izraža ustno ali pismeno svoje prepričanje iu du se lahko udeležuje demonstracij in shodov ter izraža svoje mišljenje celo s pomočjo gospodarskih stavk. Nismo še tako daleč <KI tistih časov, ko so ecli narodi zgrabili za orožje \ dosego državljanskih ni socialnih svo-Imi.I-čiii, do katerih so menili, da imajo pravico. Tudi je popolnoma razumljivo žrtvovanje svojega življenja /a splošni blagor svojega narodu oli svoje stranke. Mogoče je. Ju ne soglašaš v prepričanju s tislun. ki žrtvuje svoje življenje zii svoja načelu. Vendar ne boš odrekel spoštovanju tistemu, ki se po sil' razmer, v glo-!. ,:,,■»! prepričanju, dn je pravica na njegovi orani, postavi proiivniku nasproti mngari z oi-'i/jeni \ rokah.
B 'ki-
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
Siisleilnji dan. dne aprila 191 h. se je splošno govorilo. iIh začno boljševiki opoldne zopet bombardirati Berdjansk. Ogromna ni mižim meščanov in meščank s«' je tega pripovedovanja nstrušilu, in cele množice so zapustile mesto in odšle peš ali se odpeljale nu vozovih v bližnjo in daljiijo okolico. Tudi jaz sem jo popihal nn vse zgodaj v okrog 9 km oddaljeno Novo Nikolujevko, kjer so naseljeni skoraj sami Bolgari. Se bolj zajčje srce kot jaz sta imela iiradnikn prosvetnega oddelka okrajne uprave Mihael Simeonovič Knrakulakov in Peter Pnv-lovič Pruglov, saj sta s svojima ženama bežala še dalje v Keiiegez. V Novi Nikolnjevki sein dobil za tri rublje pol funta surovegu masla in velik kos kruha. Proti večeru je vozil skozi vas »bronirovnnii (oboroženi) avtomobil, v katerem je bil štab general Siiuennovega prostovoljskega kom. Pripeljali so se z romunske i fronte in so potovali v smeri proti Rostovti nn ( Donu. Nemški oddelki so Simeonovim častnikom , dovolili prehod, saj so ti, komor so prišli, prav j krepko obračunali / raznimi bol jševišk imi komisarji.
Za Simeonovim brouirovailiin avtomobilom slu drvela dva tovorna avtomobila. Nn enega od zadnjih dveh sem skoči! tudi jaz in se odpeljal iz Novo Nikolajevke nazaj v Berdjansk.
Boljševiški mornarji so najhrž.e izvohali, kuj jih čaka in so se še pred prihodom Simeo-novegu štabu umaknili nn varno. Vendar so izjavili pred svojim begom, dn se bodo nad Ber-djanskom še maščevali
I Smeonovi častniki so takoj ob svojem prihodu v Berdjansk boljševiške okrajne komisarje pod strogo stražo pripeljali iz zuporov na griček, oddaljen par kilometrov od mesta in jih 24. aprila I91S oh b popoldne na mestu postre-j lili, in sicer z razrivnimi (dum-dtun) kroglami. ] Edino komisarju Janjutimi so simeonovci prj-' zanesli, ker je bil invalid in so invalidi zanj 1 prosili. Janjutin jih je dobil 23 na zadnjo plat. i Okrajni komisar /a prosveto Tilman je ušel. Komisar Voronkov je poslal pred smrtjo učitft-Ijici Zasko poslovilno pismo, v katerem je trdil: »Umiram popolnoma prepričan n svoji pravdi«. Poleg drugih je bila ta dan ustreljena tudi Klein, dijakinja " ru/reda realne gimnazije. Zadnji čas jc živela v berdjonskem hotelu »Metropoli!« v divjem zakonu z okrajnim komisarjem za prosveto s študentom Tilmumom.
Dne 24. aprila tOI8, nn dan sv Jurija je prikorakal v Berdjansk oddelek nemške in avstrijske vojske in je ua vzvišenem bregu nad mestom postavil topove. Vlahoma je bil v mestu mir in red. ki so ga bili meščani zelo veseli. Delavci pa so šepetali: »Propadlo jc naše delo. vse ima v rokah bnržuazi ja.«
Po prihodu neiuško-avstrijske armade, so se začeli mnogi ujetniki prostovoljno vračati proti meji Tntli Slapar in Jaklič siti 26. aprila 1<MR nekam odšla, menila / avstrijsko urtiljcrijo. S kmetov je prišel tiste dni v Berdinnsk tudi Franc Pire. Ic bil že v Mnrinpolu. kjer jc zagledal tudi Vipavca I.ojzetiPK rlineta. Pire se je vrnil, ker ui našel nikogar, dn bi skupim potovala proti meji, proti domu. Zvečer je prvič pn prestanih burnih dneh zopet igral kino, komor smo vsi pohiteli. Poleg drugega so bili mi dnevnem redu izvrstni ilovtipi na račun - f.jeninn.
Dne 29. aprila I9IH so bili nu hišah lepaki poveljnika vojaškega oddelka, stotnika Kinkel-na. Naslednji dan ie sledil uknz nemškega *tnt-niku Miilhciisn. Ta je hotel, dn morajo biti
Mleko v kavi. Dodatek mleka v kavo ne rabi samo izboljšanji! okusa, temveč ima celo \ rslo učin kov, Kofein v kavi ima n. pr. io lastnost. da po-epošuje izločevanje seči. Praski profesor Starkcn-ateiri pa je dokazal, da se z dodatkom mleka :a učinek koieiua skoraj uniči, ker ga mleko neka':o zadržuje. Najbolj učinkuje kot pospeševalec sečnega izločevanja črna kava in to boli nego čisti kofein. Iz tega je umljivo, zakaj oslabi mleko tudi dražeči vpliv kave.
Zaal si je pomagati. V bolnišnico je prišla 54 letna ženica, ki je trdila, da so ji med smtr.jem na prostem prišle žabe v usta in da ji od takrat aagajajo v želodcu. Vse prigovarjanje in dopotedo yarije, da je to nesmisel, ni nič zaleglo. Ž«:ska >e trdila, da jo želodec hudo boli. Končno je neii zdravnik prišel do dobre ideje. »Preiskal« je žensko in dejal, da ima prav, da so v njenem že-lodcu tri žabe. Te ie ireba odstranili, s čimer je bila ženska zadovoljna Nato so ji dali -pol nos«. Ko se je zbudila, so ji pokazali tri žabe, ki so plavale v vedru vode. Ženska je pa zmagoslavno javila, da je želodec sedaj nič več ne boli. Ko so ji žabe odstranili. Losedaj menda še ni zvedela, da so si žabe priskrbeli v bolnišnico z najbližje mlake med tem. ko so se pripravljati na »operacijo«
Pametna cdredba. Avstralska država Novi Južni Wales ie pred kratkim sprejela zakon, po katerem bodo vsakega resničnega pijanca Zaprli na samotni otok. Tu se bo moral v družbi z drugimi pijanci pod nadzorstvom zdravstvene oblasti brez kapljice alkohola toliko časa zdraviti, da bo ozdravljen. Zakon pravi, da to ni mišljeno kot kazen marveč kot očuvalna odredba. Bi kazalo upehati še drugod
Skok s tretjega nadstropja. Dve ženski, ki ju je ,;ožar ujel v njih stanovanju v tretjem nadstropju gorečega poslopja v nekem ameriškem mestu, sla si rešili življenje s skokom skozi okno v spodaj nastavljeno mrežo; 69 let slara ženska pa se je ustrašita globočine, ostala v poslopju in zjoreia. Za skok se ie najprej prij»ravila neka 6'Metc.a ženska, teda zbala se je in se umaknila nazaj. Tedaj pa priskoči k njej neka druga ženska, slara 26 let. in jo s s !o pahne skozi okr<o ler ji s tem reši življenje, na kar ji je še sama sledila
izum za krojače. Iz Bozna na Tirolskem javljajo, da jc neki tamkajšnji mehanik izsledil koristen izum za krojače, šivilje in sploh za vse. ki se ba-vijo s šivanjem. Izum obstoji v tem. da se avtomatično vdeva sukanec v iglo. tako, da se ne bi bilo j^csiej ireha šiviljam in krojačem, zlasti pa starim
mamicam mučiti pri vde.an.u sukai.ca v iglo Izum ,e prikhtdcu za vse vrste šivitaih strojev, radi
česrr se bo g'<vj razMrit po vseli delih sveta.
Zemljišč? za kito — »Ka;. ti sle kupili zemljišče za s.avoo? -Kupil sem ga, to je ros. a nimam d-ttirja. da bi ga plačal. -Veste, ka, vam svetujem. prodajte zemljišče in zidajte hišo t de tiar am, k. ga dobile zanj.«
Nevidne očali. Bu l miešiansVi z J a .uk za o':i. pr.t dr, josip kure je :z,avii i - oai, ca |t izumil nevidne eč.di. le očali bi prav j riši.' onim ljudem, ki ne mer o nositi itavadtrh o.a prt izv ševan.u svojega po..::.-a. lo so v prvi vrsti plesalci, igralci ia akrobati Smešno bi namreč ttilo videti Jtdpa Cezarja z očali ca nosu. No.i izum ie .ete malh'.o in ter.ko steklo katero postavi zdravnik ; ra pod veke. Pr.e dtn povzročijo te nove očali sicer neko lilo neprijetno« i a kesneie se človek :,>.'ikia nrnie privadi
Otroci po notah. Neki francoski skladatelj, ki se je oženil pred osmimi leti, je ob svoji poroki prisegel, da ne bo imenoval svojih otrok n i kol i drugače kakor po notah. Njegova želja se mir je jz. lolnila pred letom dni. ko mu je žena povila s.4 ntega potomca. Otroci se imenujejo po vrsti, kakjr so prišli na svet: Doroleja, Renee, Aliguel, Fanclici Solange, Lailija, in Simona. Ko pa je skladate! I jeva žena pobila osmega otroka, je bil oče v ne-tnali zadregi, kako naj ga krsli, da re ne pregreši proti svoji prisegi, in nešai je izhod, ne da bf za-grešil ponovitev. Krstil je otroka m.>£kega spola na i.iio Cktavij.
Ne pr.čaku: večerje s tuje tnizc. Ni občinstvo. — »Oproslite, tukaj je občinstvu zabran.eno kaditi.« »Kako pa pridete vi do tega da streti' kaditi,* »Jaz nisem občinstvo, jaz sem tu ur.'dni siuga.»
^-okler ie človek zdr-2v, mu tudi vod* a
ž.*!««!
"<	-.-«?'•, .-f ....... " s
--,,■.■ s. v-,--, ■ i-, -. "• '
L"-	-
v / - • *
".
• ' i : \

-J
. -n-i.
nt- .v


Tako'e
......i•• ■ &|i|teliiie teran« • ■<. .tieiuške,., . ra.iklurlu ob .Mami. dti ion o
Zeppelin poslej dvigal na polet proti Ameriki. Poleg 120 m dolgem upravnega poslopja (v ozadju na sliki) bo tiint 2(1 m visok stolp in hangar /.a 2(1 tlo 2."i zrakoplovov. Letališče tlakujejo s kamnitimi ploščami.
Sekat čisto drugega |>a je. če imaš opravka z ljudmi, ki izrabljajo politične in strankarske šlagerje proti režimu snnto za strahovanje ljudi, za miičetanje tuje lastnine. Taki ljudje'in njih pomugači niso politični delavci, niti strankini predstavniki, ampak resnični sovražniki celotno družbe, ki jih mora prištevati k razbojnikom in ubijalcem, ne spadajočim [>od zaščito zakona. Dolžnost zaščite >se človeške družbe, brez razlike nacionalnega in političnega prepričanja zahteva. da nastopimo skupno proti njitn. Take stranke, ki -e samooblastno prištevajo k političnim, _so v resnici izrodki človeštva in morajo biti uničene z ognjem in mečem brez vsakega usmiljenja.	•
\ L krajini, tako globoko pri/.adeti z vojno v letih 1917 in 1918, vj še vedno na dnevnem redu prej navedeni družabni bolezenski jiojavi. Naj se vse stranke in vse dobro misleče prebivalstvo združi v borbi proti imenovanim škodljivcem pod geslom: Proč z. uničevalci narodnega blagostanja! Feldmaršal Eichhorn.«
Dne 1. maja 1918 je sicer počivalo delo tako v tovarnah kakor v uradih, vendar nisem opazil navdušenja kakor preišnje leto. Delavci so bili zelo poparjeni. V Berdjansku so gledali meščani nemški vojaški oddelek zelo jiostrani. Na kolodvoru je stal vlak z živili in še drugi vlak, s katerim so se bili pripeljali pred dnevi anarhisti, ki so potem zbežali pred nemškim vojaškim oddelkom. Že štiri dni so r. avtomobili prevažali z obeh vlakov razno blago in živila v mestna skladišča. Pri tem se je tega in onega marsikaj prijelo. Znani naš Izidor se je vozil $ avtomobilom, za zidom na cesti pa sta čakala »a dobrote Marusja in njen mož.. . Skoraj vsi rojni ujetniki na »pitatelnem punktu< so dobili fojaške suknje, nekateri celo po dve. Pa »udi Sladkorja in moke ni manjkalo.
Dne 4. maja 1918 je bila velika sobota šel sem v katoliško cerkev v Berdjansku k Vstajenju. 1 o mestu sicer ni šla procesija, pač pa tri-
krat okoli cerkve. Dne 9. maji. 1918 so našli v Azovskem morju že precej razjedeno truplo iredsednika Zveze invalidov, bivšega učitelja .. N. I aiiasenka. Naslednji dati sem se tudi jaz udeležil njegovega pogreba, pri katerem je njegova sestra nosila pokrov rakve
V stanovanju prejšnjega boljševiškega so-vjeta je bival ukrajinski poveljnik, ki pa jo bil samo figura brez besede. Ko sem prišel k njemu, da izvem, kako je z vojnimi ujetniki, ni nič vedel in me je posia! k nemškemu komandantu. Ta mi je v začetku nekaj pridigal, potem pa me odpustili s pripombo, naj ostanem začasno kot tolmač nemškega jezika pri okrajni upravi.
Dne 14. maja 1918 je prišlo na okrajno upravo odposlanstvo berdjanskih invalidov. So zahtevali, da se nekatere uradnike spodi iz službe, med njimi tudi mene in Matjašiča. Predsednik okrajne uprave Tkačevski se je z.elo zavzemal za naju, vendar invalidov ni mogel pregovoriti. Rekel jc, da jim bo sporočil svojo odločitev tekom tedna.
Dne 16. maja 1918 sem poslal g. svetniku Antonu Čadežu prijxiročeno pismo « sedmimi razglednicami, ki so kazale posledico nedavne boljševiške hombardirovke. To pošiljko so mi čez par drii vrnili, češ. da priporočena pošta v Avstrijo ne deluje.
Dne 18. maja 1918 sem prvič zagledal na oglasnih deskah poziv (Anfruf) nemškega komandanta v Berdjansku Seiferta glede oddaje orožja. Najprej je bilo rusko, potem pa Se nemško besedilo, fc par dni ne -nie nihče hoditi po ulicah od 10 zvečer do 4 zjuiraj. Odredbo utemeljuje nemški poveljnik z, govorico, da nameravajo neki nezadovoljneži v nedeljo zvečer jio-moriti vse nemške in ruske oficirje. — Časopis »Južni krai< je objavil dne 17. maja povelje nemškega komandanta v Harkovu, da se mo-rajo vsi v Rusiji živeči nemški podaniki javiti I nemški okupacijski oblasti do 28. maju 1918
ker -o invalidi nekaj grozili, ie ukrajinski poveljnik lierdi.niskesa okraja \1»rku!jev t«i-zval Zvezo invalidov naj izroči oblasti vse možje. pa tiuSi v pregled svoja pravila Ker j.-i invalidi od 4S strojnic izročili samo I-', so bili ger-rniinski volaki precej vznemirjeni lil zel" -!,iho razpoloženi proti invalidom
Dne 21 tnaoi PMS- sem prvič, kot druri na-stavljenci okrajne upratc. dobil od 10 funtov kirasina (petrolejal za 2 rnblia lil kopejk. I t dan sta dva Nemca, bivajoča na »oitatelncni punktiu, vstopila k nemški artileriji v Berdjansku —
(Dalje prihodnjič.)
dobro čtivo
k Knjiga za naše čebelarje. Obelarsho pomc.il za marsikaterega našega kmeta vir znatnih dohodkov. Le žal, da je naše čebelarstvo marsikje še isa nizki stopnji in da staromodno ravnanje s čebelami ne da onega haska, kalerega dado te živa1 i«, ako jih znatno oskrbovati in pojili po novih, dobro preizkušenih načinih. Franč;škan fr Donat Jug, ki že dolgo čebelari na Brezjah na Gorenjskem, je iz svojih lastnih izkušenj, deloma pa iz prakličr>lt navodii, raztresenih po strokovnem časopisju sestavi! lepo knjigo Praktični čebelar, ki jo lahko mirnega srca prištevamo med odlične čebelarske knjige. Knjiga podrobno in vsakemu razumljivo e"o-ri o čebelarstvu in njega namenu in načinu, o patilili čebelnjakih itd. Nadalje razlaga knjiga teoretične pojme čebelarstva, ki so potrebni zlasti začetniku. Važno je poglavje o čebeinih boleznih. Tretji del knjige nas uči, kako je treba ravnat' s čebelami, z roji itd. Četrti del nas navaia na jir.ivilno pridobivanje, shranjevanje in prodajo medu in voska. Knjigo vsakemu čebelarju loplo prifsoročatno. Slane broširana 40 Din. v platno vezana 50 Din (poštnina Din 5.) Založilo io je Čebelarsko društvo, dobi pa se tudi v Jugoslov. knjigami v Ljubljani.
Mavctt i prehinai nalsr dobe fes MeSaoic« domatii tajnik i*ttli*
SaJlaHi! »s®«« n	m\
Pu odota-Miie Mig. SOI. p«) is av.idniip oa li. aojt I!«. 1 S br H M* tlavlja v pronKl:
mmmumsiM^
Rit manj važno m iivijenje vernikov kot posvetovanje Gospodovih dim, o katerem &mo že pisali, je živa zvesta s Krialtnaam v »v. Itefe-njem Telesu in to posebej potom pogostega sv. obhajata. Da je temu resnica, amu povedo zlasti one dežele, kjor se je atsniija desetletje evnanstično življenje močno razvilo. Povsod tam namreč- .se z veiifco večjo lahkoto rešujejo vprašanja, ki drugod povzročajo Suda katoličanom veiixo nejasnosti in rcudvojeBMti. V združitvi z Jezusom se pokažejo tudi najtežavnejši problemi, današnje družbe mnogo bolj eninsutvui. Pri tem seveda ue zadotrtuje življenje posameznikov. Na posameznike ,-piosi gledali ne niorejno; ludi še dolgo ne moremo sklepati iz dejstva, da nekdo hodi pogosto ali celo tank dan fe sv. uimajiin, ž« na kako njegovo p^ioinosi. O evbarisiičaeui življenju naroda ati dnigačiusga občestva moremo govoriti le tedaj, ce t.oo zajame velik dol občestva ;le tako tvorijo vsi Ii verniki \ sv. Evharistiji združeno oočestvn. Take dežele so dnuašnje dni deloma Irancijo Ucigija in zlasti št> holandska. Navedi mo iz Itiian-dije primer: Cerkvena občina, letov .sče, z n^oii aOOO prebivalcev izkazuje sledeče podatke: 2R odstotkov vseu vernikov te cetiuve-!ic občine pristopa vsak dan k sv. obhajilu; 76 ostolkov jih pristopa vsak prvi petek v mesecu. Število obhajil stalno, raste. V enem letu pride na posameznika povprečno 70 obhajil. Ko »o župnika vprašali o kiA-an^em življenju faraui.v, je odgovoril, da jo v župniji karitalivno deio na viška, d« so ljudje silno dobri drug d« drugega, da uživaj« duhovniki veliko zaupanje iu spoštovanje ter da je zelo veliko duhovniških poklicev. Vse to je poudaril žujajik, je uspeh pogostnega iu vsakdanjega sv. obiiajila velikega dela tup-tjanov.
Kafco pa jo z evharističniin življenjem med Slovenci Ni dvoma, da so se razmere v zadnjih desetletjih tudi med nami obnuie na bolje. Koliko deklet in žena, pa tudi mož in fantov pristopa vsaj mesečno k sv. obhajila-A vendar je pri Slovencih odprto še sin ko polje delu za povzdigo evharističnega življenja. Zlasti možje in mladina še zelo zaostajajo za tem, kar so drugod že dosegli. Gotovo je to že poledica janzen i »ličnih nazorov, ki so se tekom d»dget»a časa ukoreniadi v našem narodu.
Ce imamo lo pred očmi, nam bo zopet umljiva resolucija, ki se glasi: Za popularizacij« evfcaristitn* vzgoje: P«rwa»enftii odbor nvharističnih konpresov v .lu^osiftviji je jrio-beko uverjea, da bi inneg« pripomogle d« evfcaristi^Be vzgoje:
Nai-oco jte in čitajte naše katoliške i iste: »SJovenra«, »DojHoIjaba« in »Bogoljuba«! - V v sit ko katoliško hišo katoliški časopis!
i— i rmw fi
1. Če bi se v vsakem verskem in katoliškem združenju sploh osnovala posebna etha-mtičns. sekcija. Naj M ne bile niti enega katoliškega združenja bsez evharistične sekcije.
8. Če bi se vse javne katoliške prireditve I??«« is je« i e spajale ne aaino % javnim korpc-rativnim pristopom k sv. obhajilu.
8. Ce bi se sistematično pri vseh nabožnih prireditvah (tridnevnicah, duhovnih vajah, tečajih sa matere, može, mladino, otroke itd.) •bdrcasaia posebna predavanja z odgovarjajočo praktična pahndo za evlmristtfno Mvljruje.
Moli OC|fi€4Siritl€ . <a-i.ii .me.»t, v'i»i .f.u jije nriuKoi velja /j, inkrsi Din j. Vartičutki ^Dmnoljutia'' filačaje <w«M) mitnvioo nlio liupuieio kmelijake po •maičine ati w«ie pridelke ah iHisiot ozinstusi ubrsuiki pomočnikov aH »aieoeev m narobe	
m »s?e oglase vt plačuje naprej.	
liufi^tp mim sfnejiHem z vso oalir bn v biči. Mišic Matej, mjznr Nova Va-! pri Kakeku.	Zlmstfl Mrliči »anio 185 Dot. dobre ob<iko od 250 Din ter vsa ijrnca oblačila oo-ceai nabavite pri Pre-skcriu. s* Peira c. 14.
Stoična ičiaa ua one Omerza Anton, rojen 2. V. 1907, vas V etiki kamen, pri-Kioie.c v oblino Križe, sce- šiiur c siri JeRah, ia jo s te« prof«iašain za nevet avno. £B5BW&, ,'„ vi^e drage koi*t divjašisn k«-puie -ta no Zdravi, Liabijana. tirej Fkis n - ;.a nI., vi ai sa ri trg 38.	
	8fiH!B«o olji, akX": ne. fcšniiiiievo lubie itd kupuj.-m po najvišjih cenah hrt Pišler, Vrhnika
	BfmMr^tl sobaost za občinskega tajaita; resen, vnet dctavisi; v rtruStvu (režiser) in kal. akeji. Poundfee tastnoročno pisane, r. navedbo iz-, feradbe, toda brez spričeval, na upravo 1 sta IH»I ,<»l^MMRt" 14530.
Sisiai 8» % Kayae« ia Grilziiur ter najboijše Minerva ia*l o kopito najceneje pri tvi-dki M. R. Pievel v Preski.	
	Hiš«, m, mm: SMf! v večjem 5tra ;u na Do- tcnis.cni predem 40.1.00 »in. Hiša je sk 'i'0 nova, z zaprto versnlo. Zraven dober »odnjak h'sv, svinjaki, «brfimbe za seno. Len sadovnjak Njiva in g. id pri W$i. Primeren /u upokojenca ali obrt-tiihs. Naslov v naravi Dom itjubaptHišt 14&32
šMimim sede «I»riia(no i»delnte — Human p, Stražišce pri Kromu. Fes nl" ' jave barve, 7. ima-noni Valdi. s, je izgubil. Naj se vrne moti nagradi v Mali Loki, p. Velika Loka Rolent-sko.	
	fieneii rab' B" v dobr m stanju kup''« Sožit, Vi-evk /0, Dob i>n iiomialah.
tomrn ^ZSt vaško orodje. Poje Jože, Trava 10, pošta Cabar.	Fpofiflm miii! za mletje brinja. Jure«, Planina, .Rakek.
i^ttBG Jttl" ?.» vse: ienske ia »oSUe, ia S odraslo deco in majhne otroke,	||
Je i-.' ■ >'. dru^iunki čaj iz n&Aih domačih B čajnih zeliSč. — Pijte ga zjutraj in avečer, H dopoldne in popoldne in ob vsaki priliki. ||
V »i ao zadovoljni, vsi ga hvaliio!	H
„5SaS 4a|" zahtevajte v vseh prodajalnah! I
Leta 1500 pred Kr. r. so dva po 330 tem teika
obeliska egiptovske kraljice Hatshepsut po reki NJI prepeljali 1») milj daleč do isesta Theb&s. Pri tem je moralo na ladji %0 krepkih mož veslati. Vsak obelisk j« bi! izklesan it enega kos« kamna in je meril 100 čevljev.
Potiskana je in ne do- 1 biva v vseh knjigarnah 1
in trgovinah n a i t |
DRUŽINSKA
Pit ATIKA
a podobo sv. Družine
za ielo 1936 Cena Din 5 -, po pošti Din 5-50
Novi letnik vsebuje poleg koledarskega dela obilico poučnih in zabavnih spisov, krasi ga pa zbirka lepih slik v bakrotisku. Z največjim zanimanjem jo bo vzel v roke vsnk udeleženec evhar. kongres«, obširno kot v nobeni drugi, p« je popisan in s slikami pojasnjen tudi žalni dogodek V. okt. 1934.
Segajte po nje], dokler traja tilogal
Razprodajalci velik popust.
Kolike vode je v morju V«* morja na svetu imajo površino 361 milijonov kvadratnih kitoniet-ro, -tedaj okrog 70 odstotkov vse zemeljske površine. Največja globina asorja ni v Tihem oceanu, kakor so izkazala najnovejša merjenja. Namerili so namreč globiso 13.500 metrov, vso votlo, ki jc v morjih, cenijo na 1370 kub. km. Ce bi botel to vodo spravili v posodo, ki naj bi imela obliko koctie, bi bila slrsaica t« kocke dolga 1100 kilometrov, kolikor približno znaša zračna razdalja med Rimom ia Berlinom.
Maši rafcMH«!* za mtl&m In HožiC
mmrnt ttisiigc?
Najlepie darilo za otroke in mladino so pripovedne in potične kmige po znatno znižani ceni v 5 inj&čnih zbirkah in sicer:
1.	zbirka: 3 knjige samo.......12 Din
2.	zbirka: 5 knjig samo.......17 Din
3.	ebirka: 7 knjig samo.......22 D.iu
4.	zbirk«: 10 tiniig samo.......29 Dm
5.	zbirka: 3 obširne knjig« samo ... 24 Din Izbra-e povesti! — Zahtevajte se^na ia I — izrabite ugodno prilik" in nai čile tako:! Poštnina izven Ljubljane 5 Din za zbirko.
HnJidarEia Alti. Tur h nas^.,
l«rkv« tiu-£|e Oanaljlia) cesta 5.
Previdnost j« lep« č«stno«t. V nekem kraju ie izbruhnil požar. Gasilci so takoj prihiteli, izkazalo p« se je, da so cevi razpokan«. Nihče si ni znal pomagati in fikedenj jc pogorel D* bi se kaj «lič-nega več ne pripetilo, je izda! župan strogo odredbo, da «e morajo v bodoče pregledati brizgaln« cevi vsaj 24 ur pred požarom ...
Hif; ROZINE IN »PINJE
najcenejše
sever d mm. agtKSk. c.»
Dasiravno je že svoječasno izdal predsednik Roosevelt znani proglas na ameriško ljudstvo, da se mora vse zlatnike in rumene bankovce zamenjati, je še vedno za okrog 150,000.000 dolarjev tega denarja skritega med ljudstvom. Kdor ni pravočasno zamenjal tega denarja, je sedaj podvržen kazni.
In fcscn ln zim© Lnokonabavite
manuiohturno
pj zelo nizki ceni. Istotam dobite vsakovrstne p.eLniue lastnega proizvoda
lr& amm SMNIK, Sftoffa Loka
Sedemnajst Rimov. Zanimivo je, da nosi ime večnega mesta Rima je 16 drugih mest. Tako je samo v Združenih državah 9 mest z naslovom Rim, v Južni Ameriki 3, ostala mesta z istim imenom pa se nahajajo v Avstraliji in Aziji. Iz tega se da sklepati, kako v velikem številu s<; se izseljevali in se je izseljujejo italijanski državljani v vse kraje sveta.
timm in psssiiiiiici
rcgistrovana zadiui»a z neomejeno zavezo
v Kamniku
Sutna š ftv. 22 (v lastni hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
do 5°/0.
Jam. >0 presega večkratno vrednost vseh vlog
Neslišno ittalo. Londonski »Dailj Mail» ie izročal, da so nemški inženjerji izdelali letalo, ki leti po zraku brez hrupa. Nemci delajo poskuse s tem aeroplanom vsak dan v bližini Kottbusa, toda poskuse prikrivajo s tem. da spremlja neslišni aparat pri vsakem dvigu v zrak še drugi aeroplan. V Kcttbusu imajo ludi velik podzemski hangar (spra-vilišče) za aeroplane, o katerem je inozemstvu malo znano.
Ssshe gisfre SnrCKe, DrezovKe, iistthe dalje
IIŽOl in (Sdtcsino ieme kupuje po najvišji ceni
Sever & Komp., LJubljana
Gosposvetska cesta 5.
Salir kot obtežilnik. Največji satir na svetu, ki j*a poznamo, predstavlja vrednost 5000 luntov šterlirigov in rabi danes kot obtežilnik za pisma. Pn 'otiio je bil vsaj dvakrat tako iežak kakor danes. Sluča,no ga je odkril angleški davčni ravnatelj Wakeiieid v stanovanju nekega muslimanskega uradnika v Haiderabadu. Satir (dragi kamen) je tedaj krasil kip Bude v južni Indiji
aU*prodk)o Sliafliglilll HiljiliC t^rStc
poravnavo kmeChiti dolgov
prt denarnih zavodih Izvede strokovno ln naJveetncJSe
Bantno Kom. zavod - Maribor ,a odgovor
lastopssvo Ljubljana, Tyr6eva 36	Din 3,- znamka
Pijancem nameravajo naložiti davek. Kalifornijski državni urad za nadzorovanje pijač je prišel na zanimivo misel. Eden članov urada je omenil, da bi država dobila lepe dohodke, ako bi se na vsako osebo, ki hoče uživati opojne pijače, naložil letni davek enega dolarja. Večina članov se je nato iizrazila, da predlog ni napačen in se bodo še nadalje bavili z njim.
Ako si hočete za zimo nabaviti gorko ir* poceni obleko, oglasite se pri staroznani trgovini
Sli v nI le nasl. Krašovec
St. Vid pri Stični
S79(!tt(i Podpisani Perko Anton, posestnik iz eujuuu. Zmmca obžalujem in preklicuiem vse neresnične obdolžitve, ki sem jih govoril o Kumru Ivanu, gostilničarjevem sinu iz Zminca. in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe,
Perko Anton.
Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak
Ce verjamtie... V Avstraliji pridelujejo mnogo sladkorne pese. Letos so se nad peso spravile požrešne muhe, ki jim sladki sok na vso moč tekne. Število teh požrešnih muh je tolikšno, da bedo imeli kmetje veliko škodo. Po nasvetu nekega strokovnjaka bodo v oni kraj prinesli vse polno žab. Žabe se, kakor je znnao, najraje krmijo z muhami, zato kmetje upajo, da bodo počasi pohrustale tudi njihove muhe.
V Zvezo narodov spada 57 različnih držav.
Urednik: Jože Košiček
Za Jugoslovansko tiskaruoi Karel Čei