OU.ilo uit« kMtUkt it«m. - rm S8 Dl« u rti* Itt«. — 1% iMtraittT* 60 M*. — HM,11 ilrtUka I Hiti. - V la.rvKae* Me ruka fectjm «*IJh lil *J» imlir M Wj. e llh«J» TU|(* irtd« *t « rjntmj — 8fM I* d»plm »j m »ailsj« Drtdilltri „l)om»l)nS«". »atVii««. rrl.lijudje In inimtl h UpnnlMn „l»m«l]il»" r LJaSIJaiH, K^UrJrra lit« Sltr. «. 8 m m Nova vlada. Ostavka peto Uzunovfičeve vlade. V petek je državo presenetila vest, da |e Uzunovič podaj ostavko svoje peto, en mesec trajajoče vlade. Sicer smo vsi vedeli, da 6© ta. vlada radi vedno bolj nara-B&aijoče napetosti med radikali in radičevci kljub dobri večini no bo mogla dolgo držati, vendar so pred sprejetjem proračuna kriza ni pričakovala. Podrli so pa vlado radičevci. Kar se je Egodi o takole: Narodna skupščina je imela izvolit dva zastopnika v odbor za vojno odškodnino. Radikali so postavili dva svoja kandidata, o katerih pa radičevcem niso nič sporočili. Radičevci so bili že itak zelo nakurjeni proti radikalom, češ, dn so oni krivi, da je pri volitvah v deželne zbore izgubila skoro dve sto tisoč glasov. Radikalni volivni ko-rmisar.H in okrani glavarji da so z nasilji ^in goljufi;ami delali proti radičevskim vo-.Hvcom. Ker jih sedaj niso nič obvestili o {kandidatih v upravni odbor za vojno odškodnino, je sodu izbilo dno. Opozicija je dobro poznala te razmero ter je porabila to priliko, da jo stopila v ivezo z radičevci ter se z njimi dogovorila a protiradikalna kandidata v upravni od-or. Pri volitvah so res radičevci glasovali '% opozicijo in izvoljena sta bila dva proti-.vladna kandidata. Ministrski predsednik Uzunovič je nato aklioal sejo radikalnega kluba, kjer je po-fočal o glasovanju v upravni odbor ter izjavil, da z radičevci ni mogoče več delati in da bo zato vlada odstopila. Radikalni klub je Uzunovičevo poročilo soglasno vzel na znanje. Nato je Uzunovič odšel na dvor, kjer je sporočil svoj sklop. Kralj je odstop vzel na znanje, s čemer je bila peta Uzuno-vičeva vlada nutva. Kaj pravi Siiuonovič. Minister za socialno politiko Milan Si-moiiGvič je podal časnikarjem izjavo, da je * dela vlada reuen namen ublažiti gosp> ir:>ko krizo, radi česar je sprejela razne llekosežne sklepe pri obravnavanju pro-Ičuna, a da je nepreračuuljivi Radič ne-|estano vladi metal polena med noge, radi ir se delo za gospodarsko ozdravitev ne Jfore uspešno vršili, še manj pa resno napeljevati. Zato je treba temu enkrat za vse-pj narediti konec ter neresnega iu razdira- jočeiga Radiča Izločiti iz družbe, ki hoče in mora resno delati. Kaj pravijo radičevei. Radičevci so imeli isti dan sejo, kjer so ugotavljali, da 90 radikali zlorabljali na mnogo načinov svojo oblast pri volitvah dne 23. januarja, da so se z vednostjo in po navodilih radikalnih ministrov vršile volivne sleparije v prid radikalom in v škodo radi-čevcev. Zato da nimajo nobenega zaupanja do Uzunovičeve vlade in da odklanjajo vsako sodelovanje v vladi, v kateri bi sedeli Uzunovič, notranji minister Maksimovic in pravosodni minister Srskič, ki da so vedeli za te volivne goljufije. Sestavljanje nove vlade. Kralj je pozval v dvor predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviea in predsednika radikalnega kuba Mihajloviča. Nato je kralj po parlamentarnem običaju pozval k sebi še vse druge predsednike poslanskih klubov. Po Mihajloviču je prišel Radič, ki je pri kralju zlasti udrihal preiti SLS. Radičevci so namreč sedaj nastopili proti SLS zato, ker je v svojem volivnem proglasu poudarila, da hoče braniti v javnem življenju tudi vero. S tem, da je stranka podložna papežu, torej prolidržavna in da zato ne sme toliko čaaa v vlado, dokler se ne odreče svojemu programu, v kolikor ta zadeva vero. Ljuba Davidovič je predlagal kralju široko delovno končeniraeijsko vlado. Pribičevič je bil mnenja, da bi bile najboljše volitve, ne bi bil pa tudi zoper delovno vlado, oe jo je mogoče sestaviti. I>r. Korošec je izjavil kralju, da je prva in najnujnejša potreba, da se začne reševati hudo gospodarsko, finančno in socialno krizo. Zato je treba močne in delovne vlade. Naposled je sprejel kralj še dr. Spaho in zantopnikia Jovanovičeve skupine Vel jo Vukičeviča. Nato je kralj poveril sestavo nove vlade ponovno Nikoii Uzunoviču z naročilom, da se seslavi koncentracijsko ali vsaj koalicijsko delovno vlado, ki bo sprejela najnujnejše gospodarske iu finančne zakone. fcerjisvovfi in radičevci izključeni. Uzunovič je sedaj stopil v stik samo z Davidovičem in dr. Korošcem. Na radičevce so radikali tako hudi, da »e z njimi sploh ne dogovarjajo. Prav tako se ni razgovar-jal s Pribičevičem. Zakaj vse stranke bi dvor so prepričani, da je baš Pribičevič-Žerjavova stranka najveič pritirala državo do teh obupnih gospodarskih in političnih razmer, kot so sedaj. Zato je v Belgradu soglasno mnenje, da je nemogoče jemati v vlado ljudi, ki so pritirali državo na rob propada in da so vsaj za toliko časa izključeni, dokler se ne najde gotov izhod iz te gospodarske krize. Davidovičevci so stavili Uzunoviču tako trde strankarske pogoje, da jih radikali niso hoteli sprejeti. Zlasti so zahtevali, da Maksimovič ne sme biti več notranji minister. Kaj zahteva dr. Korošec. Dr. Korošec je stavil Uzunoviču iste zahteve kot o božiču. To zahteve so v prvi vrsti gospodarske — deloma smo jih že objavili zadnjič — potem pa zlasti, da se omogoči deželnim zborom plod011 osno delo. Dr. Korošec je tako izročil Uzunoviču natančno izdelan program, ki naj bi ga izvršila prihodnja vlada. Radikali so se dolgo posvetovali o dr. Koroščevih zahtevah ter so končno sklenili, da so sprejemljive. Nato je Uzunovič stopil še v zvezo z Jcvanovičevo radikalno skupino in niki-čevci, ki so tudi pripravljeni stopiti v vlado — dr. Nikič pod pogojem, da postane on minister za šume in rude. ~ Pred novo vlado. Nato se je sestavila lista nove vlade, v kateri bi sodelovali radikali vseh skupin, SLS iu Nikičeva skupiua, to so poslanci, ki so se ločili od radičevoev. SLS bi zasedla tri mesta v vladi in sicer kmetijstvo z dr. Kulovcem, socialno politiko z dr. Gosarjem in javna dela z inž. Sernecom. Ko to pišemo, nova lista še ni predložena kralju, ker je treba odpraviti še nekatera nesoglasja, pač pa je verjetno, da bo pri tem ostalo. Vlada zaprisegla. Pravkar smo dobili sporočilo, da je nova vlada zaprisegla. Edinole z dr. Niki-eem, ki inia za seboj 8 poslancev, se niso pogajanja zaključila, ker njegova stranka zahteva, da mora on postati minister za šume in rude. Pogajanja se nadaljujejo, dr. Nikičn v vladi zastopa zaenkrat Simo-novič. V Jugoslaviji smo navajeni na vsake kvairc na novo vlado. Da se povsod tam, S L vsake kvatre nov gospodar in Se ta največkrat nesposoben in brez dobre volje, slabo gospodari, to je znana resnica. Za državo velja to v dvojni men. Nasi prazni žepi dovolj žalostno to resnico izpn- Kaj naj rečemo o nov i vladi, če bo res taka, kot smo napisali zgoraj? Nič nečemo prerokovati. Zadovoljni smo, da je nova vlada sprejela v program za trenutni položaj najnujnejše zahteve SLS: da se resno začno zdraviti težka in globoka gospodarska kriza, v katero je vrgel državo žerjavovski centralizem in nepoštenost raznih strank^ Mi se dobro zavedamo, da s tem še ni nič narejenega, če je vlada sprejela gospodarske zahteve SLS, zakaj treba jih je tudi izvršiti ali vsaj vse storiti, da se po možnosti v doglednem času izvršijo. V tem oziru smo toliko pomirjeni, da so v vlado stopili trije poslanci SLS, ki bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da sc bodo gospodarske zahteve SLS tudi res začele izvrševati. Zadovoljni smo, da so radikali kot , vladajoča stranka, sprejeli dr. Koroščeve | zahteve: da sc omogoči plodonosno delo deželnih zborov. S tem hoče SLS prvič oži-votvoriti nekdanje gospodarsko delo deželnih zborov, s čemer se bo najkrepkeje in najpreje moglo odpomoči gospodarski krizi in drugič — to pa je glavno — naredil se ho velik korak, da se končno pribori rim večja avtonomija posameznim pokrajinam. Mi vemo, da bi bilo sedaj še brezuspešno zahtevati revizijo ustave, ker so centralistične stranko v narodni skupščini še vedno v precejšnji večini, zato smo pa tembolj veseli, da je SLS našla sredstvo, da se vprav potom deželnih zborov napravi pot i to avtonomije posameznih pokrajin. Misel avtonomije bo vprav z zagotovitvijo plcdonosnega dela deželnih zborov stopila za velik korak naprej. Zadovoljni smo, da v viadi ne sodeluje Radič, ki je za resno delo čisto nesposoben. Neprestano žlobudra, zabavlja, zmerja, grize na vse strani, se spreminja kot veteinlca, na nobeno besedo se ne moreš zanesti — kdo naj gospodari v družbi s takim človekom? Sicer je to hiba in sicer velika hiba nove vlade, da ni v njej Hrvatov — toda Hrvatje naj se zahvalijo Radiču za to zapostavitev. Otresejo naj se vendar enkrat takega voditelja, ki ni v nobeno čast rosnemu narodu. Zadovoljni smo, da ni v vladi slovenskih žerjavovcev. Stranka korupcije, nasilja, necdjenljivega centralizma, izrazitega in hujskaškega brezverstva ne spada v vlado, ki hoče resno gospodarsko delati. Ni nam pa všeč, da manjkajo v vladi Davidovicevi demokrati. Sicer so svobodomiseln, toda imajo smisel in voljo za pošteno gospodarsko delo ter se zavzeti za to, da sc pokrajinam da večja avtonomija. Obžalujemo, da je strankarska konkurenca med Davidovičevei in radikali v Srbiji ta- i ^ in načeta, da skoro izključuje Si; kakor tudi z uglednim, rud.taj, našel not. da obe stranki vsaj tol.ko pri £ da bo možno sodelovanje vsaj toliko Pasa, da se zavoženi državni voz, spravi zopet na pravi tir. „ In če ta vlada oslane? Kdaj bo boljše? Takoj gotovo ne! Zakaj če je gospodarstvo skoro do tal razdejano, tedaj ves, kako težko ga je obnavljati in kako počasi gre ta reč Če bodo radikali ostali pri svoji resni volji - kar pa po pravici povedano, dvomimo, vsaj /a nekatere - pojem se bo dalo v enem ali dveh letih doseči vsaj toliko, da se bo moglo reči: obrača se na bolje. Zato mirno čakajmo: Na pnzkusene delavce v Jugoslovanskem klubu se brez skrbi moremo zanesti, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za Slovenijo in njene delovno sloje. us v Narodni skupščini. Vnarodni skupščini je finančni odbor obravnaval proračun- V torek je bil na vrsti proračun notranjega ministra, ki je moral mnogo bridkih in resničnih slišati. Naš poslanec 1'u-enjak je ugotovil, da znašajo izdatki za orožništvo in policijo več kot za kmetijstvo in trgovino skupaj. Pritoževal se je, da notranji minister nič ne dela, da se še vedno kršijo občinske samouprave in da se za orožnike upokojence čisto nič ne .-i«,ri. Poslanec Smodej se je pritoževal, da je veliki župan strankarsko in prislrano pestopal pri delitvi podpor poplavljencem, navajal je razne pritožbe proti velikima županoma, ki sta Žerjavova zaupnika. — drugi poslanci so navajali, kakšne zlorabe in nasilja vrše uradniki notranjega ministrstva v Srbiji. Notranji minister Maksimovič je bil v precejšnji zadregi. Našim poslancem je obljubil, da bo dal postopanje slovenskih velikih županov strogo preiskati, da bo takoj razpisal občinske volitve v Ljubljani ter da bo cimpreje zakon o državljanstvu predloži I narodni skupščini. Pri proračunu zunanjega ministrstva je ugotovil poslanec Smodej. da smo se vsled ponesrečene zunanje politike oddaljili od Francije, odbili Anglijo, nič storili za zvezo z Nemčijo, z Rusijo in Bolgarijo, Italija pa nas je naravnost prevarila ter nam padla v Albaniji za hrbet. Zunanja politika pa je zato taka, ker jo vodi sanio par oseb, narodna skupščina pa ni prav nič obveščena in ne more prav nobenih smernic dajati, dasi bi bile zelo potrebne Posebno je graja, da se naš zunanji minister prav nic ne zavzame za naše zasužnjene brate v Primorju in na Koroškem, kier morajo trpet, vnebovpijoča nasilja. Zavzema Hpfil0'! A Se v-,ATT na 1 rancoskem, ben konzulat.n 1 de'nvcev» osnuje pose-' i K proračunu finančnega ministrstvu ^ je oglasil poslanec Pušenjak, ki je zahto. val, da so znižajo goej>cdar&ku bremena, da naj se zato predloži nov zakon o caril nali, naj se izdela kataster za srbsko krajo ter izenači davčna služba, da ne bo Slovo, nija morala vse plačati, drugi deli državo pa malenkost. Poslanec Smodej se je k rep. ko potegnil za kronske upokojence, ■/& t(> bačne delavce, katere naj država plača, i]a bedo mogli vsaj živeti, pritožuje so, kako se razsipa naš denar po srbskih bolnicah. Poslanec Pušenjak je nato še zahteval po jasnila, kako država misli denarno pod-preti deželno zbore. Finančni minister od-govarja, da vlada to stvar študira in da bo kmalu na jasnem. Kaj p^šeto nasprotniki. Nesramne lazi. Da zakrijejo sv« j po- \ raz in ponižajo v očeh lahkovernih .svojih bralcev veličastno zmago SLS pri oblastnih volitvah, fabricirajo žerjavovci že rel teden v svojem Jutru izmošljotino za iz- : mišljotino. Poltikajo, da je neki duhovnik rekel: :Cerkev, <=v. maša, spoved, vse skupaj ni nič. glavno je, da sc vrže kroglica v skrinjico za SLS. — Jutro poživljamo, da imenuje kraj in duhovnika, ki je tako a«itiral, potem bomo govorili dalje. Domovina -;.ma sobe tolaži in upa v — boljšo bodočnost. Piše namreč: Skup-šlinske volitve, ki bodo prej ali slej morale slediti, bodo še silni je kakor tokrat zavihtele kladivo pravice, ter potolkle vso tiste, ki se r; liio od političnega varan ja V in to so — miši klerikalci. — O ljudeh, ki veličastno zmago slovenskega ljudstva iu tolikrat dokazano njega zavednost in ne- ; omahljivost tako podcenjuejjo, nc moremo drugega reči, kot Bog daj norcem pamet« in skorajšnje volitve, ker so topot, knkor se vidi v svoji zagrizenosti, še vedno premalo občutili — kladivo pra\ice. Vpijejo. (!u so zmagali in vendar niso zadovoljni. Liberalci namreč. Domovina« in Jutro« pišeta tako prefrigano, da či-tatelj, ki bere samo ta dva časopisa, bt kmalu mislil, da bodo imeli liberalci v oblastnih skupščinah veliko besedo, čeprav so dobili v celi Sloveniji od 117 poslancev s pomočjo narodnih socialistov le 11 mandatov in je v c e 1 i d r ž a v i prejela samostojnodemokratska stranka le par poslancev vec, kot naša stranka v sami Sloveniji. — To seveda ni uspeh, ampak kolosalen poraz, posebno če so spomnimo, > kako je Jutro pisalo o 100 in šc več velikanskih shodih Pribičeviča. Zato dr. Zor; jav prav pravi v zadnji -Domovini«: 'M' s tem napredkom nismo zadovoUni. ker stoječa voda smrdi.*- — Vaša voda je davno zasmrajena. . Ni vge točno tako. Pretekli četrtek .1° razmišljal : Narodni dnevnik«?, odkod ve; lika zmaga SLS. In pogruntal je, da P" oflastnih volitvah niso zmagali zavedni slovenski volivci ali SLS, ampak njih versko čuvstvovanje in pa velik ugled in zaupanje-ki ga imajo duhovniki zasluženo med narodom. Do tu »Narodni dnevnik--, se » ustrelil prevelikega kozla, toda v naslednjih vrsticah se mu je pa očividno z.n\e" šalo, ko piše, da bi tudi žerjavovci doDi" 100.00 glasov, če bi se za samostojno demokratsko stranko zavzeli — duhovniki. K razpravi v »Narodnem dnevniku« pripomnimo: slovensko ljudstvo gre s svojimi duhovniki, ker so mu bili, so in bodo v vseh zadevah najboljši svetovalci in najpošto-nejši sodelavci. Da samo prižnica in spo-vednica, kot liberalci neredko natolcujejo, pomeni pri volitvah malo ali nič, so pokazale zmotne volitve v ustavotvorno skupščino, kjer je SLS vzlic vsemu ostala v manjšini. — Gorostasnost prve vrste pa je trditev, da bi slovensko ljudstvo sledilo duhovniku tudi tedaj, ko bi je hotel on speljati v — napačno stranko. Dokaze zato nam nudi medvojno gibanje za majniško deklaracijo, pa tudi zadnje oblastne volitve. Le vprašajte gosp. Puclja! KaJto je SLS pri oblastnih volitvah »nazadovala«. Žerjavovci so dobili pri oblastnih volitvah nekaj glasov več, kot leta 1925. in to zato, ker so jim dali precej tisoč glasov narodni socialisti, brez teh pa so dobili manj. Seveda se derejo, kot bi bil ves svet njihov. O SLS pišejo, da je nazadovala, čeprav si je priborila tri četrtine vseh oblastnih poslancev. A resnica, ki je niti >Jutro«, niti »Domovina« ne moreta utajiti je, da je pri letošnjih oblastnih volitvah dobila SLS skoraj 4% od oddanih glasov več, kot leta 1925. — Zdaj pa le farbajte naprej! Narodnost pa taka! Žerjavovski listi so silno ogorčeni, ker sta se v Mariboru za oblastne volitve združili na gospodarskem programu s SLS še dve drugi stranki in zmagali. — V Vojvodini pa so samostojni demokratje kandidirali skupaj z Ma-djari ln je bil na njih listi izvoljen prvobo-ritelj Madjarov Janos Mohaczy. In vendar, klerikalci so v očeh žerjavovcev izdajalci, samostojni demokrati pa vzlic zvezi z Ma-djari — »pravi in edini« narodnjaki. Kdo se ne smeje! Zadnji »Kmetski list« lepo priznava, kar seveda že vos svet ve, da so samostoj-neži pri oblastnih volitvah propadli. Vendar je hud in grozi: »Storili bomo svojo dolžnost, a v prvi vrsti le za pristaše SKS. — Joj, kako se bojimo! Bivša narodno - socijalistična »Nova pravda* je še bolj »korajžna«, saj svojim cenjenim bravcem niti ne pove, koliko mandatov eo dobili narodni socialisti pri — oblastnih volitvah. Vemo, težko je človeku, pokazati samo — paleo. Iz dopisov v Domovini. Liberalžkom z Breenice ni všeč, ker iamošnji g. župnik ni zanje agitiral, temveč je vernikom povedal znano in čisto versko resnico, da bo vsak za vsa svoja dejanja dajal enkrat odgovor pred Bogom. Dopisnik iz Sevnice ob Savi se huduje, ker tamošnji pametni tržani ne marajo za sokolstvo. V Ročni pri Gornjem gradu zahtevajo žerjavovci, da bi tamošnji g. župnik nič ne govoril o slabih knjigah in časopisih. Oči-vidno bi jim bilo ljubše, da pridiguje o Agromerkurju in — Slavenski banki. V Precetincih pri Mali nedelji duhovni pastir liberalcem tudi ne dela prav. Ne verske resnice, ampak žerjavovski evango- VieAR m d Vsi novi naročniki našega lista dobe brezplačno ponatis vse dosedaj izišle »I)o-moljubove« krasne »Povesti gorske fare«. Cenjoni bravci »Domoljuba«, opozorite na to ugodnost vse, ki se še niso naročili na naš list. d Župane po vsej Sloveniji opozarjamo na uradno popravo volivnih imenikov in sicer za občino in za narodno skupščino. Skrbite, da bodo imeniki v redu. Na stotine glasov nam gre v izgubo radi nemarnosti nekaterih občinskih uradov. Somišljenike SLS pa prosimo, naj naše župane in druge občinske funkcionarje opozore na važnost imonikov. Letos bodo občinske volitve skoro v vseh občinah na Slovenskem. d Novi zlatniki po 20 Din so bili dani v promet meseca januarja. Vsak si jih nabavi lahko poljubno število, a vendar se ne morejo kupiti za papirnate dinarje, temveč samo za zlate napoleondore in še dva dinarja za režijske stroške. Vrednost enega novega zlatnika v naši papirnati valuti znaša 219 Din. Kovanih Je en milijon kosov. No, pri nas jih ne bomo dosti videli, kakor vse kažo. d Vojaških pokopališč imamo v celi državi 3119 z 87.608 grobov, med temi Slovenija z 81 pokopališči in 8321 grobovi. d Most z Otoč na Brezje, ki ga je odnesla jesenska povodenj, je zopet dograjen. d Velike povodnji so bile ob zadnjem deževju in snegu v Hercegovini. Moetarsko blato je spremenjeno v jezero. Voda je udrla v hiše ter napravila veliko škode. Pri Nevesinji se je neka hiša zrušila nad lastnikom, ki ga je ubilo. d Radio na naših železnicah. Zagrebško železniško ravnateljstvo je prejelo od neke firme ponudbo, da na vseh brzovlakih uvede radio. Ravnateljstvo proučuje pogoje, ker je voljno uvesti to novost na naših železnicah. d Zaupnike naše Kmetsko zveze, ki so razprodajali naš koledar, prosimo, naj vrnejo izvode, ki so morda komu ostali, da postrežemo novim naročnikom. d Občinske volitve v Žireh. V nedeljo 30. januarja so bile v Žireh občinske volitve. Izid je sledeči: Združeni narodni blok (Žerjavovci in samostojni kmetje) 215 glasov, radikali 123, Slovenska ljudska stranka in naša Kmetska zveza (149 in 161) 310. SLS je dobila 12 odbornikov, radikali 5 in drugi nasprotniki 8. d Zlato poroko sta obhajala v nedeljo 30. januarja v Zalogu pri Komendi kmečka posestnika: Janez Burger, rojen v ZaJogu leta 1851, in Jera Kne, rojena na Zgornjem Brniku istega leta. Zlatoporočenec je bil leta 1908 med slovenskimi romarji v Lur- lij naj bi razlagal, pa bi bil — »spoštovan narodni duhovnik«. V liberalni trdnjavi v Logatcu Je dobila SLS več gla3ov, kot vse druge stranke skupaj, zato ni čuda, da poje tamošnji dopisnik po volitvah žalostne pesmi liberalnega proroka. du. Oba sta še čvrsta ter prišla v cerkev brez palice. Častitamo! d 1100 letnico rojstva slovanskega apostola sv. Cirila bomo praznovali 14. februarja. d Za duhovnega pastirja med naše delavce na Francoskem odi le bivši župnik v Polhovem gradcu, g. Val. Zupančič. Dosedanji ondotni duhovnik, g. Gornik, se je ves izčrpan vrnil v domovino. Ker naša vlada za naše ondotne delavoo prav nič ne pojkrbi, prosimo vso Slovence, naj darujejo knjige, ki jih bo g. Zupančič vzel s seboj na Francosko, da bodo imeli naši ljudje kaj brati. Knjige naj se pošiljajo vezane na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta. d Očetovo ime bodo lahko dobili v bodoče nezakonski otroci. Nezakonske matere bodo morale vložiti tozadevne prošnje in jih nasloviti na vladarja. Tako je sklenilo kasacijsko sodišče. d Dvakrat ušli smrti. Ladja »Morava« so je, kakor smo zadnjič javili, nedavno potopila blizu črnogorskega Bara. Z nje se je rešilo 5 mornarjev, ld so splavali na breg. Od tam so se napotili preko črnogorskih skal in grap. Ker je bil en mornar ranjen, so ga morali nositi. Ko so prišli v neko vas, so jih hoteli ljudje ubiti, ker so mislili, da so kačaki. Z največjo težavo so si znova rešili življenje. Ko so kmet© prepričali o svojem žalostnem položaju, so jih lepo sprejeli, nahranili in oblekli. Končno so jim dali na razpolago konje in vozove, da so se odpeljali do Sutomore. Nesrečni brodolomci so zgubili vse in si še poleg tega pokvarili zdravje. d Vsem ukaleljnim kmetovalcem in kmetskim mladeničem, zlasti tistim, ki ne morejo utrpeti več časa za svojo strokovno izobrazbo, nujno priporočamo, da izkoristijo ugodno priložnost, ki jo tekom letošnje zime nudijo brezplačni eno- in dvodnevni učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Poleg drugih se vrši dne 14. in 15. februarja poljedelski tečaj, na katerem se bodo obdelala zlasti poglavja o gnojenje, semenu, rastlinskih škodljivcih in boleznih, pridelovanju krompirja itd. 25. in 26. februarja se priredi sadjarski tečaj, ki bo obravnaval najpotrebnejša vprašanja za Slovenijo velevazne gospodarske panoge. V obeh tečajih se prične pouk prvi dan ob 9. uri, drugi dan ob 8. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično, za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. —- Revni udeleženci dobe na zavodu brezplačno prenočišče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 7. februarja, da bodo nato vsi sprejeti pravočasno obveščeni. d Cela krdela lačnih volkov predrzno udirajo v srbske vasi. d Utopljenec. Jožef Štrubelj, posestnik v Stari vasi, je v Vevčah klal prešiče. Ko Je šel proti domu, mu Je najbrž postalo med potjo slabo. Odložil je cekar in klobuk ter se nagnil v potoček, najbrž, da bi si omočil čelo. Pri tem ga jc zadela kap. Čez deset minut sc potegnili mrtvega iz potoka, i o-kojnik jo bil zelo priljubljen in spostovan v svojem kraju. Naj mu sveti večna luči d Električna ura v Zagrebu. Zagrebška občina gradi kandelabre, v katerili bodo električne ure. Zaenkrat je postavila ure na Jelačičevem in Wilsonovem trgu ter preti glavnim kolodvorom. d 8,238.700 litrov vina so lansko leto popili Zagrebčani. Žganja se je s točilo v Zagrebu 235.000 litrov, piva 3,046.300 litrov, likerjev 52.700 litrov, šampanjca 14.626 litrov. — Skupno so torej Zagrebčani poslali po grlu 12,200.000 litrov alko-holnil pijač. Na vsakega Zagrebčana (tudi dojenčka) pride 60 litrov. d Umrl jc v Ljubljani upokojeni gimnazijski ravnatelj Fran VViesthaler. Pokojnik je bil velik učenjak in do zadnjega dne, ko ga je radi starostne onemoglosti vzela smrt — priden kot čebelica. Zadnja leta je sestavljal ogromen latinsko-sloven-ski besednjak. Smrt je prekinila veliko delo. N. v m. p.! d Slovenski vojak umrl v Vinkovcih. V vojaški bolnici v Vinkovcih je umrl redov 4. čete 17. pešpolka Štefan Mazal. d Umrla je v Moravčah trgovka gospa Terezija Tome, stara 70 let. N. v m. p..' d Tovarna asfalta v Belgradu je do tal pogorela. Škoda znaša poldrugi milijon dinarjev, ki je le napol pokrita z zavarovalnino. Požar je povzročil kratki stik električnega toka. d Tovarna za pohištvo zgorela. V četrtek zvečer, akoj po šesii, je začela goreti tovarna pohištva Kajzer v Osijeku. Požar je izbruhnil tako nenadno, da zanj niso vedeli niti uradniki, ki so delali v sosednih pisarnah. Preden je prišlo gasilno društvo, se je ogenj že zelo razširil. Ognje-gasci pa itak niso mogli ničesar storiti, ker tam v bližini ni vode, vodovoda pa tudi ne. Že v pol uri je ena delavnica popolnoma zgorela. Takoj je začela goreti tudi ogromna žaga iu skladišče lesa. Dasi je Prišlo na pomoč tudi vojaštvo, vendar požara ni bilo mogoče udušiti. Zgorela je popolnoma. škodo cenijo na 30 milijonov dinarjev. d Predrzen tat je bil v Krašnji dne 26. jan. aretiran. Prišel je ob belem dnevu v župnišče in se skril pod posteljo. Najbrž je bolel počakuti nočne teme, da v njenem okrilju odnese, kar bi bil mogel odnesli. Toda po srečnem naključju je bil odkrit, še pred no je mogel izvršiti svoj zločinski namen. Glasom papirjev, ki so se pri njem našli, je doma iz Senja ,piše se 1 ulainc Marijan in je star komaj 19 let Župnik Jan- ■ bukovec: d Orožniki pobili zločince. V vasi Dre-novac pri Vinkovcih sta bila dva zelo surova brata Demež, ki sta strahovala vso vas. Predv par dnevi sta z noži zabodla nekega orožnika. Ko so ju sedaj hoteli grož-mki prijeti, sta jih napadla. Med njimi je prišlo do hudega boja. Orožniki so se morali posluziti orožja in so oba ustrelili „ - V.?- pretep. V Baskih oslarijah na Velebitu se je pretklo nedeljo v lamo-»njih gostilnah zbralo mnogo domačinov, ki so se začeli med seboj prepirati o lem katera stranka je boljša. En del je ostal v gostilni in pil dal e, drugi pa so pre cerkvijo pričeli plesati kolo. Povabil, o na ples še one, ki so ostal, v gostdn . Ii se pa vabilu niso hoteli odzvati, ampak so se začeli prepirati, nato pretepati. V pretepu sta bila dva zabodena z nožem, štirje težko ranjeni in eden lahko. Po pretepu ki je trajal samo pol minute, so se bojeviti plesalci takoj razlepli. d Finančni stražnik ubil kmeta. V Hercegovini je šlo 7 revnih kmetov iskat dela. Spoloma so nanje naleteli finančni stražniki. Ker so mislili, da so tihotapci, so jih hoteli aretirati. Ker se niso pravočasno sporazumeli, so hoteli kmetje pobegniti. Radi tega je nek stražnik streljal za njimi in pogodil kmeta Radkoviča v vrat. Bil je takoj mrtev. Po preiskavi na licu mesta je sodnik odredil, da se dotični stražnik razoroži in zapre. Ustreljeni Radkovič je imel pri sebi samo 1 dinar in kos kruha. d Z nožem v srce. Anton Sonček v Dednovcu na Hrvatskem jc bil starešina na ženitovanju hčerke svojega soseda. Ker se je zvečer nabralo toliko tujih, nepovabljenih gostov, da celo svatje niso imeli več prostora, je starešina parkrat zaprosil vsiljivce, naj se odstranijo. Nekateri so odšli, le 22 letni Josip Košaric je ostal /.a vrati in kuhal jezo na starešino, ki ga preganja. Ko je okoli polnoči starešina hotel stopiti iz sobe, je Kesarie planil nanj in mu pognal nož v srce, tako da je Sonček obležal mrtev. Kesarič se je naslednji dan sam javil sodišču. d Splav se razbil — en splavar utonil. Falsko podjetje popravlja že daljo časa spustilnilc za splave. Določena .sta v vsa Iren mesecu do aprila t. 1. dva dneva, ko spuščajo splave preko falskega jeza. Zadnja sebota in nedelja sta bili na Kali odprti za splave in sicer za lesno družbo Drava*' 2 splava in za mariborsko tvrdko Vesnaver en splav. V soboto dopoldne so dogotovili splavarji v Stimbachu nad Breznom splav za tvrdko Vesnaver in 4 splavarji bi naj bili spravili ta splav že v soboto zvečer do broda v Št. Lovrencu. Srečno so se ognili onih nevarnih skal pri Breznu, a ker je Drava sedaj izredno nizka, je obtičal težki splav v bližini Pubacherja na skali, ki niti ne gleda izpod vode. Koj po trčenju na skalo se jc splav razbil tako, da je sprednji del s krmarjem Koprivnikom in enim spla-varjein zaplaval naprej po Dravi, drugi pa se je popolnoma razbil in oba splavarja sta padla v Dravo. Eden od ponesrečenih se jo rešil, drugi 23 letni Feliks Šantel je utonil m ga še do danes, ko to beležimo, niso potegnili iz Drave. Bil bi Že enkrat cas, da bi oblast zahtevala od vsakega sula-varja, da zna tudi plavati. Vsko leto se smrtno ponesreči ravno na Dravi pri razbitju splavov več mož in to samo radi tega plavaH CZna VC6ina Splavarjcv Ilc '"a d Štiri tihotapce so zalotili le dni na mej. med Mariborom. Nosili so saharin Dve ženski so aretirali, moška pa sta zbe oflta iuSleljat!a m,i "»> "raS! Ker pa .sta ju žensk, izdali, so ju pozneje za- d Ponarejevalca 1000 dinarskih ban lovcev Alojzija Ravšla iz Riicmancev pri Sv. Tomažu pri Ormožu so zaprli nu Dii. naju. Mož je znan goljur, ki ga že dolgo zasleduje oblast, pa se je slepar skrival pZlatarjovo zlato« in sicer ob pol 4. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer vRokodelskem domu na Vrhniki. Pred igro zapoje moški zbor Irl pesmi pod vodstvom br. .Tanka Mesec. Vljudno vabi odbor. Nova vlada v Nemčiji. Po precej dolgi vladni krizi je žo večkratni kancler (predsednik vlade) dr. Marks sestavil novo vlado. V to vlado so vstopile katoliški con-trum, ki ga vodi dr. Marks, nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in nacionalisti. Z zadnjimi je šlo precej tc-žko, ker so odločni inonarhisti, dočim so ostale vladne stranke strogo republikanske. V opoziciji pa so ostali socialisti, komunisti in fašisti. Otvoritev madjnrske narodne sknpSči-ne. V soboto se je novoizvoljeni madjarsld državni zbor prvič sestal k seji.. Seja je bila popolnoma mirna — saj si je znala vlada z znanim načinom volitev ižvojevatt sigurno in poslušno večino. Sejo je otvoril državni upravnik Horti, ki je med drugim povedal, da se vrše med našo in madjar-sko vlado pogajanja za sklenitev raznih prijateljskih pogodb. Tudi Alzačani zahtevajo avtonomijo. Alzacija in Lorena sta do vojno pripadali Nemčiji, nato so pa ti dve deželi okupirali Francozi. Upravo teh dežel so uredili popolnoma centralistično in vse komandirajo iz Pariza. Da se je centralizem v Franciji tako slabo obnesel, kakor pri nas, ni treba praviti. Sedaj je alzaška ljudska stranka odločno dvignila svoj glas po avtonomiji. Ker je tudi v Franciji več avtonom'i-stičnih strank, so Francozi pač ne bodo mogli dolgo upirati naraščajočemu avto-nomističnemu gibanju. Turki proti nemoralnim kinopredsta-vam, Turki so sklenili zakon, s katerim so mladini do 18. leta prepovedali obisk kinopredstav. Kje je še naša liberalna gospoda za Turki, ki ravno k najbolj umazanim kinopredstavam privabi največ nedorasle mladine. Na Kitajskem vre. Protiangleško gibanje na Kitajskem so vedno bolj širi. Da se pa Angleži pripravljajo na odpor, vozijo neprestano vojaštvo proli Kitajski. Kitajski zunanji minister je že posvaril Angleže radi dovažanja vojaštva in izjavil, da naj Anglija posledice pripiše sebi, če bo Še dalje izzivala s svojimi četami. Tudi Albanija in Bolgarija skleneta zvezo. Med Bolarijo in Albanijo so baje vrše pogajanja za sklenitev prijateljske in vojaške zveze. Če bo šlo tako dalje, bomo kmalu obdani od samih zvezanih sovražnikov. Mi pa bomo vsled nesrečne naše zunanje politike na Balkanu ostali osamljeni. Novak in Zajec sta se pozno zvečer vračala proti domu. »O zlomka,« pravi Zajec, »moja žena ima še luč. Najbrž da v. postelji bere. Ko bi le vedel, kaj bere.c Novak: »To ti je pa vendar lahko vao eno.« Zajec: »Motiš se, prijatelj, ni vse eno, ali ti prileti v glavo »Domoljubova« priloga ali pa vezan letnik »Dom in Sveta.< poWnovEi SLS Jo nn dan volitev n« vollžfu »bedni neki <1» muk rut čuvaje naše skrinjice, tedaj {lana komteij* T«ka je liberalno uiandra VOD1CB. RAKEK. (Občinske volitve.) 1'reteklo nedeljo »o združeni nasprotniki do-iiveli velik poraz. Slov. ljudeka stranka je mirno postavila na voliSče 187 volivcev, brci šuma, brez lažnivih plakatov, ko »e je agitiralo proti dr. Natlačenu, naj ne volijo volivci ljubljanske^ doktorja, ampak domačina kot kandidata Žerjavov« skrinjice. in vendar 90 odstotkov občanov bolj polna Natlačena, ki Je doma iz Slapa pri Vipavi, kot pa Poljanška. In Oblak iz Logatca je vendar bližji sosed, a šlo se vam j« samo, da farbate volivce. SLS je odnesla v nedeljo sijajno zmago, samo na Kranjskem j« dobila 40 slovenekih poslancev. Žerjavova stranka je s težavo dobila por mandatov, katastrofa pa je zadela naravnost Pucljevo stranko. Kako vas je 5Kmetijski list< vlekel, da bo samostojna dobila na Kranjskem 20 in na štajerakem 20 mandatov, a ujela je na Kranjskem borne 4 in na Štajerskem 1 mandat. — V nedeljo 6. februaria nas zopet kliče dolinost na voližče. Molje, ali nam je re6 težko izbirati? Ali boste Sli volit stranko ko-rupcionistov ali stranko, ki je Izročena poginu? Slovenska ljudska stranka stopa pred vas odkrilo. Ki se ji treba sramovati svojega imena, sej je po vsej Sloveniji ogromna večina občinskih odborov na njeni strani, v parlamentu Ima skoro vse slovenske poslance in zadnjo nedeljo smo izročali v iijer.o varstvo samo na Kranjskem 40 poslancev. Odprite oči in mislite. Ali ui naravnost naša dolžnost, da podpremo stranko, ki je delala veliko za na5 kraj. Spomnite se rajnega dr. Žitnika, ki je bil vedno oblegan od volivcev. Ali ni on in z njim možje Slovenske ljudske s*nuike preskrbe! naj okraj z vodovodom, ki bi ga nikdar ne imeli, f« bi možje naše stranke ne bili na krmilu. Pa poslušate Ribariča in druge take ljudi, ki se pei.ajo za Žerjava. Kaj vam j« on dal? Nt bodite sužnji nekaj Zerjavovih agitatorjev, volite možko, brez stralm prt-1 nasprotnimi. VaSa skrinjica je ono, ki nosi ime Slovenske ljudske strank« in ta bo v nedeljo C. februarja draga. Kdor je sa avtonomijo občine, kdor je za to, da bomo v občini gozdarsko napredovali in imeli v potrebi pomoč pri d«, ielnein odboru, ta bo volil drugo skrinjico. Koliko Potreb in:a nafia obč ina I MeJčanska Sola naj M se »idala. Ali boste občani sami nosili to breme? Ali ie bo potreb.« jiomoč dežele? Nuia dolinost J«, da glasujemo aa stranko, ki se ne sramuj« krKjm. »kega imena in možje naAe Me so vam porok, da bodo delali v korist občin«. Pojdite odkrito v boj, »e bojte s« groženj od nasprotnikovi Združimo svoje glasov« i ostalo Slovenijo tn gfe*utmo s« drugo skrinjico SLS. DOLENJI LOGATEC. (ObHiske voli*«.) Vri nas * vrte ot^nske volltv« t nedelj,, ,lne «. februarja t. 1. Volivna borb« Je pre^j huda. Po-stavljene so tri kandidat™ itet. t. j i. SDS, 2. SLS IcA^f" Unii*' SDsarji in nj.h kolovodje agititajo na vse pretege. Keki i*r- nrS 98 vetkral i»«.il da občinski odbor krade, da ima za to dok«* _ rata, podaljšal se j« vodovod m vse Miri strani občine, kateri J« velikanske važnosti. po možnosti s« je olepSalo na raznih krajih občine in bile so ie rame druge obče koristne naprave. Ob t«j priliki omenimo tudi, kam bi dovedlo občino, ako bi dol« I i na« nasprotniki premo«, kar je razvidno ravno glede lova. Sklep občinske seje 1 je bil, da se ook g. Tomaž Vari. Bil je najstarejši kaplan v ljub! je ruski škofiji. Ka-planoval j« v aktivni službi 4t> let in t 7 in pol «ta v svojem rojstnem kraju, kjer ie živel v pokoju. Kajti ie vedro je rad spovedoval, kadar so ga klicali in ie vsako nedeljo in praznik je opravljal v Kropi drii^K) božjo službo. Zadnjo j«- ie opravil na praznik Sv. Treh kraljev. Bolehal je več laea, v grob ga je pit spravila plufnica, Pokop »e je vriil 26. jan. K grobu ga je spremilo deset sobrnlov ,vsa kroimreka društvo, šoUka mladino in otolo ljudstva, tudi iz okolice. Pogreb Je vodil g. radovljiški dekan ,T. 1-atur, od pokojnega se j« prav lepo poslovil na prifcnici njegov dol-gosletni prijatelj g. iupnik »lalomašiiik J. Boist-»ar, k roparski pevci »o uiu pa zapeli krasno tri takmtmk«. Počivaj t indi u, blagi gosiiod t SV. J«rij OB SC. (Smrt »some žene.) I)n« 18. Januarja j« umrla Neža Holc v Kru-ljevcih v 70. letu steroeta. iVkojno jo bila v bolniški post«lji skoraj poklrugo leto. Bolezen je voljno in potrpežljivo prenanala. Dila je vedno tihega in mirnega značaj., usmiljenega src«, posebno do si-»0makov, nikdo ni odšel praanih rok Jtdor j« jeluil pomoči pri njej. Bila Je vaoruo kronska ruati Ki trpela (iabe^ berila. Najbolj^ gosta sta bil« pri «>W >(Jo«podar< in »Domoljub«. Družini izrekamo nai« odkrito soittlje. BEtillNJK, 001ENJSK0. oblastnih volitvah - UM so volil, tu
  • bila SLS več kroglic kol vse drug« strank« skupaj, čeprav so demokrati čez m«ro L »ftbljali podporo, M jo J« oskrbel dr. iarjar Stolni »a voo8kuiajo srečo raje pri drugih strankah, o katerih Je znano, kaj delajo la korist ljudstva — ali ,pa ostajajo doma. — V Repnjah je obhajal pretekli 11'esee prav ulinesno 80 letnico rojttva /.latomafnik g. Anton Dolinar, ki opravlja službo tRlskih sestrah. O priliki joim uspehom vrfile lairi ob Wein času. Vodil Jih je pater Kam&ak i» družbe Jezusove. Možje so se jih p(«!no-ievilno in \ztraino ude!ež«\-aH vsi r»/>u iz par vasi. Tudi prosvetro delo nt- spi. Orli imajo redne fantovske večere. 13. nov. m> priredili lejo uspelo igro Verigo-. Izobraževalno dniš'\o je priredilo dve skioplični predavanji o Rimu 30. okt. in o sv. Frančišku As. I. jau. — lt>- janimrja pa igro i Tri fwhtri'<. — lV-"l>no so ugajalo ljudem skk>ptična predavanja. KltlZB-IH'!'! JE. Ne mor,jo utajiti ,ila m na4i i4muMtojneii i/zir. radičevci dobili tudi denar iz Slaveii.-ike t."u> ke. Dobili so dva in j^il milijona dinsrj-n-. Zalo ni čuda, da je pri nas ziuni *a!iK«tojnj agitator plačeval gluMive zii volitve po 10 Din In lajal m pijačo. Scdr.j pa kljub temu tako presenečenje in ne-zaDomoljuba< in druge poitene liate, da s« otroci iz njih uuufce poki eno iivetl. O poslantih pa previ >Domovinar<, da vsi skup niao itauii. Tort,j niti svojih ne obrajla, naSih seveda na bo polivali). Mi p« vcino, da so poslanci SLS v«ji lahko sc«t«jeuio na prst« en« rok«, komaj jo jo »oliko v kemiji, da jo ilovek leiko t rok« doti-Zalo smo pa tako aakesnjeni s tem dopteom, ker »•m je le)e >l>omoljitf>« povedal, *t « h l@l [ IZOBRAZB 1 N movina« tudi t Velesovem malo oglasila. Drugače 10 »poka ne v«mo, kij je v »Domovini«. Kolikor je pn v kratkem bik« vsiljen« »Domovine« v župnijo, jo pa bode kmalu dobil urednik retur, ker «o tisti ljudje naročeni na »Domoljube«. Ker po vsej župniji gre en glas: »Domovina« ni zn nas. PRIDNA. Zakaj jib v naši občini ni moglo mnogo voliti? Zato, ker na naSetn občinskem uradu vodimo imenik onih, ki so umrli in se izselili ln sodifcču ae je ta »volilnuimenik poslal v potrdilo. Ie natega občinskega urada možje se pripravljamo, da ta »volilni« imenik ponceonio za iiseljenci in umrlimi. VRHNIKA. (Prosvetno delo.) V Rokodelskem domu je bilo letoftnjo sezono precej raznovrstnih predstav; o mnogih pa ne bi mogli reči, da so dobile odziv i v igralcu 1 v glcdavcu. Upamo, da se bo to m bodoče predstave spremenilo; kajti Se bo nekaj predstav na naAern odru. Tako prirede Staro vrtini čan i dne 8. februarja »Zlatarjero zlato«. Dne IS. in 20. pa orlov, odsek na Vrhniki »Scapinov earijače«, igro, ki jo drugi odri z velikim uspehom vprizarjjo. Dne 6. in 13. marca igra Prosvetno druStvo »Ljubezni in morja valovi«. Dne 10. in 30. pa orlovski odsek »Zakleti grad« itd. Tako vidimo, da nae Jaka Se nemalo užitka. JE2ICA. V nedeljo 6. t. m. priredi v društvenem domu pevski odsek kat. prosv. druživa zanimivo igro 9 petjem j Revček Andrejček«. Pričetek ob 3 popoldne. Vsi vabljeni. — Sprememba posesti. Tekom zadnjega leta so bila na Ježici prodana tri posestva: 1. Knezovo, ki ga je kupil g. Franc Dob-nlkar ml., ki je pričel z mesarijo; 2. Jakopičevo, ki ga je kupil g. Vinko Ahlin in 3. Florjančkovo z gostilno, kntero je kupil g. Stern iz Šiike. KOSTRIVNICA. Kakor po vsej Sloveniji, tako se je vršil lep »' od SJ-S tudi v Kostrivnici. Uspeh se je pokazal pri volitvah: oddanih glasov: 212, SLS 199, vsi drugi 13. Posnemanja vredno. — Fantovska Marijina družba s 260 člani si je omislila sestavo za 8i>00 Din, za malo župnijo vredno priznanja. — Vereko zanimanje se kaže, da se je lahko tesrkev poslikala in dobila nove lepe paramente, zvonove pa vse podružnic« in vse v enem letu. Ob sv. birmi *• je škof dr. Kariin kaj lepo izrazi 1 o Kostrivnici. LUCE. Umrl je v visoki starosti 90 let Florjan Teni. Bil je vedno zdrav, krepak, pride« in varčen delavec, tudi Se na stara siva leta. Mir in pokoj njegovi blagi duSi. — Pri nae ima letos smrt prav »abruSeno koso: od novega Mi imamo 3e Miri mrttčt. BEDENJ V BELI KRAJINI. (Kako smo volili.) Izid volitev v naSi AdleSičld lari se je »kanil prav dobro za SLS, čeprav j« samo v nafti vasi manjkalo 0 glasov, ki bi bili prav »gotovo volili SLS, pa je niso zaradi možakarjev, ki so delali volilni zapisnik. Kljub temu pa je dobila SLS 168 lasov, SKS 24 in Žerjavov« 17. Čeravno nismo aftprethijaki', pa vendar napredujem«. KOTNIK. Umrla je dne 21. januarja po dolgi bolesni v 2. letu starosti Magdalena Cene, lena Josipa Ce-eta, posestnik« ia telasMga »atetaika gasilnega Družba sv. Mohorja leta 1926. Naj še letos številke govore, kje in kako je razširjena Družba sv. Mohorja! Sestavil sem izkaz naročnikov v ljubljanski škofiji v odstotkih in sicer po župnijah, oziroma tudi po duhovnijah, pri katerih mi je bilo znano število prebivalcev. Ali je ta izkaz popoln? Le če bi vedel za vsako župnijo prav natančno, koliko ima naročnikov in prebivalcev, bi bil izkaz res popoln. Tega pa ne vem. Izkaz v koledarju ne pove, ali vsi, ki so vpisani v eni župniji, res tudi bivajo v nji. Splošno so gotovo naročniki vpisani v domači župniji, vendar so pa tudi kraji, iz katerih so se nekateri vpisali v bližnji duhovniji, kamor redno hodijo tudi v cerkev, ker so od domače župne cerkve preveč oddaljeni. Poglejmo n. pr. Litijo. Tam je letos vpisanih 155 naročnikov. Iz zanesljivega vira vem, da je od teh iz Litije 80 naročnikov, 13 iz Šmartna, 15 iz Vač, 47 iz Save. Ker pa ni veliko takih krajev, iz katerih bi se v Mohorjevo družbo vpisavali v tujih župnijah, bo v splošnem izkaz pokazal vendarle še dosti točno sliko, katere tudi ne bo veliko kazilo to, da sem vzel število prebivalcev po Letopisu ljubljanske škofije za 1. 1924. V par letih se število prebivalcev ni znatno spremenilo. Novejšega izkaza prebivalstva pa ni. Moj izkaz pove, koliko naročnikov pride na 100 prebivalcev. Da sem mogel župnije in duhovnije po številu naročnikov pravilno uvrstiti, sein moral vpoštevati tudi drobce do tisocink, iz katerih bi se utegnil kdo norčevati. Znati moramo brati tudi drobce. Vzemimo n. pr. Vrhniko. Tam pride na 100 prebivalcev 5 979 naročnikov, torej na tisoč 59.79, na deset tisoč bi jih bilo 597-9, na stoti soč pe 5979. Najprej Bledi izkaz po župnijah, potem po dekanije, nazadnje nekaj opazk. driitva v Motniku. Umrla je zapustila žalujočemu možu Sest otrok, izmed katerih Je Se nekaj mladoletnih. Za očeta je ta žalost Se večja, keT je bila smrt žene ie deveti slučaj smrti v njegovi družini. Pogreba, kateri se Je vrSil v nedeljo popoktne, se je udeležilo gasilno druStvo in ostalo občinstvo v obilnem Številu. Žalujočemu soprogu naj bode na tem mestu izrečeno globo sofialje, blaga pokojni«?« pa naj v mir« počiva in čaka večnega vstajenja. NAKLO. (Razno.) Naša mlekarna postavlja te dni nov parni kotel, ki drži 400 1 vode in Je peUcrat večji, nego stari kotel. Sploh naSa mlekarna kar najlepBe napreduje pod spretno, neumorno tn Bslesno roko g. načelnika Lov rs Novaka. Spretno so raapletM trgovske zvez«. Sedaj so neumorno na delo, da tehnično dvignejo izdelovanje mlečnih izdelkov. Pri tem se % Salezno vztrajnostjo trudijo, da U zbolj&ali tudi kakovost mleka, M ga prevzemajo od članov. Po tivfooadrarniku so tcvrftill pregled molznih krav, da dobivajo le zdravo mleko. S pogostimi predavanji t k u&aj« dvigniti mad Mani sid- Na vsakih 100 duš pride naročnikov, kakor kaže naslednji izkaz: 1 Mbtnik...............14120 2. Vranja pe« t ....... . . 12-790 3. Črnuče ........,,, 12-22'i 4. MoSnje, Brezje ■ , ■ ...........12 052 5. Goriče ■ ...........12-000 8. Lom .............11-750 7. Boh. Bela ...........11 733 a Keteče . ,>,,,,., k . , 10-833 e. Velesovo , , ..........10-810 10. Ribno ...,,,,., k , . 10-800 11. BukoVSHca .,.,,,.,„» 10.784 12. Bevke............10.714 13. Sv. Križ nad Jesenicami . , > , , 10-666 14. Javorje 'pri Litiji...... , , 10 593 15. Sv.' Gregor ,, ....... . 10-333 16. Iztfja ..,.,,,.,,, 10-2150 17. LeSe . . , . 10-119 18. Sv. Helena .....10-100 19. Koprivnlk . ........ . 10000 20. Kamna fforica....... , . 9903 21. Sv. Jfl&t nad Kranjem 9 731 22. Mavčiče ,........„, 9-H66 29. Tutjek i ... , 9. Ra«5 31. Podbrezje 8 837 32. Preddvor ..,,...,,.. 8 h07 83. Homec 8-700 34. Ljubno 8-577 35. Kropa • • • • i » • . • • • • 8-571 36. Radovljica 8-434 37. Begunje prj Cerknici .,.,.,. 8-884 Sv. Lepart............ 8118 39. Jeaereko in 6t. Andraž « . . . , 7-9S0 40. Žabnica ................7-857 41. Sora...................7-8 ;« 42. CemSenik, Izlake ........7-806 43. Sentur&ka gora ......... 7-714 44. Davčn..................7-484 45. Trertenik 7-445 46. Št. Lovrenc ■••..,.»«. 7-4iio 47. ftt. Jakob ob Savi 7-419 48. Vodice, Skamčina 7-410 49. Sv. Katarina nad Ljubljeno . , , . 7-371 50. Šmartno pod Šmaino goro . , . . ■ 7-357 51. Sv. Planina ..,,»«.,.. 7-333 sel za zdravje živine in smisel za snago in pravilno ravnanje z mlekom. Za pouk smo dolini hvalo g. živinozdravniku Bedenku in g. mlekarskemu in&truktorju Krištofu 1 Po vsem tem tvori mlekarna res lep košček gospodarskega napredka v Naklem. — Letos se nam obetata kar dve večji slavnost i v Naklem: najprej sloveano bktgosktv-ljanje nove motorne brizgalne, potem pa telovadita prireditev Kranjskega orlovskega akroCja. Upamo, da bodo Naklanei obakrat udeležene« gostoljubno sprejeli! — Volilni boj j« bil tokrat pri nas precej hud. No, pa so se radičevci zaman trudili in dajati za pijačo. OdSli bo v nafem okraju prstnih roki Na nefi strani so se dobro izkazale tudi lene, posebno n« Okroglem in Cegebtiei imajo zlata vredne žene in dekleta. Hvala Jim t — Strahtnjskt dopisi v »Domovini« prKajo, da »napredni« v Strahinjs niso samo marljivo reklamno podjetje za pridig« g. kaplana, ampak tudi skrita ogeetum n rje revo stranko. Strahlnjrl so aadaj dovolj u )MMt% kam ita nobeno eeae ne smejo postiti svojih otrok. FroMverakn dni&M gotov« ni «a naie mladino, 8a nočemo, da W ankrat Strabinj gneade hremmt ia pijaniatl Za naše male. Kaj nam pripoveduje stara mati. 3. Skopulja. Ko je bila sv. Družina v Egiptu, se jim je večkrat prav slabo godilo. Če sv. Jožef ni imel dela, so morali iti večkrat brez večerje spat. Nekoč je bilo prav tako, a Jezu-gček-je bil silno lačen. Prav lepo je prosil Marijo vsaj za jabolko. Pa ga ni imela. Odpravila se je prosit. Prišla je do lepega sadnega vrta,'na katerem je bilo vse polno jabolk. Gospodinja pa je sedela na vrtu, predla in varovala sadje pred tatovi. — Marija jo milo poprosi samo za eno jabolko. A žena jo začne zmerjati in jo zapodi. Marija, nebeška Kraljica, pa je zrastla visoka in lepa ter je odšla. Po nekaterih korakih se je okrenila in zaklicala ženi: »Do zadnjega dne varuj svoje sadje k In res. Vrt je že podedovalo sto in sto družin, toda starka hodi vsako leto, ko so jabolka zrela, zvečer na vrt in jih varuje in ne more umreti. 4. Angel na dopustu. Nekoč je eden nebeških angelov prosil Bogia za dopust, da bi šel na zemljo gledat, kaj ljudje delajo in kako se imajo. Bog mu je sicer rad dovolil, a mu je naročil, naj se čim prej vrne. Angel je odšel na svet in dolgo ga ni bilo nazaj v nebesa. Končno se je vendar vrnil. Gospod Beg ga hitro pokliče in vpraša: >No, dolgo te ni bilo. Kaj si vendar videl na svetu?« — »0, lepo je tam,« odgovori angel. »Imajo že-gnanj3 in svatbe, godbo in veselice. Sami prazniki in veselje.« — »Pa kaj pravijo o meni?« vpraša Boj; dalje. — »O Tebi pa nisem nikjer nič slišal/, odgovori angel. Minilo je leto in nekateri dan. Angel si je zopet zaželel na 6vct in je prosil Boga za dopust Bog mu ga dovoli, a pristavi: »Le kmalu se vrni!« To pot pa ni bil niti en dan na zemlji. Ko se jo vrnil, ga je Bog takoj o;azil, ga poklical k sebi in vprašal: >Kako je na zem1 ji, da si so tako hitro vrnil?« — >0, hudo je, hudo je na zemlji. Vojska je tam in bolezni in revščina in nesreče vsake vrste.« — »Pa kaj pravijo ljudje o meni?« vpraša Bog dalje. — »O, zdaj Te vse kliče na pomoč,« pravi angel. »Da bi nam vendar Bog pomagali« — »Ali je Bog pozabil na nas?« Takih klicev je zdaj poln svet. 5. Kako je smrt postala slepa? Bog je nekoč poslal smrt na zemljo po dušo ubogega moža, ki je imel številno dru-tzino. Smrt stopi v hišo in pozdravi. »Bog te blagoslovi k mu odgovori cela družina in mati začne pripravljati mizo, da bi smrti lepo postregla. »Pusti vse,« ji pravi smrt. »1 rihajam po dušo tvojega moža, da jo pe-Jjem k Bogu.« Pri teh besedah žena in otroci glasno zaplakajo in se vržejo pred »mrt na kolena: »Ce nam oče umrje, kdo t>o skrbel za nas, kdo nas oblačil? Majhni di»o se in ne znamo delati. Usmili se nas!« Smrt je uvidela, da je ta cče otrokom res potreben in so je vrnila k Bogu. »Kje imaš moževo dušo. i>o katero sem te po- slal?« jo vpraša Bog. »Gospod Bog,iodgovori smrt, »videla sem, da je ta mož otrokom še potreben; slišala sem njih ok .n prošnje; smilili so se ini in sem .jim ga pustila.« »Pojdi,« pravi zdaj Bog, »na dno morja in prinesi mi kamen!« Smrt odide in prinese kamen. »Kaz-bij ga in poglej, kaj je v njem!« Smrt razbije kamen in i/, njega pade droben čriček. »Kdo je ustvaril ta kamen?« vpraša BoTi,« odgovori smrt. >Kdo je dal temu črvičku življenje?« vpraša Bog dalje, »ii, Gospod,« odvrne smrt. - >Co skrbim za črvička na dnu morja, ali je moja skrb za človeka manjša?« govori Bog in nadaljnje: »Odslej bodi slepa, da ne vidiš, če so ljudje stari ali mladi, bogati ali revni! Gluha in nema bodi, da ne poslušaš ljudi in se ne razgovar aš z njimi I Nevidna hodi, da se te ljudje ne ustrašijo! Neusmiljena bodi za prošnje ljudi!« In dihnil je Bog v smrt in postala jo slepa, gluha, nema, nevidna in neusmiljena. Uganke. Kaj je v Ljubljani po sredi? •i|0|J|0O Zakaj kokoši ležejo jajca? •Bjiqod bsa os iq 'ajojam qif |q 0.7 Če ima uš::sce, potem nima glavice, če ima pa glavico, pa nima ušesca. Kaj je to? 'B>ipnq 'C5JUBAJ5 Če me sprr.žiš, je lahko smrtna nevarnost; če hodim po dvorišču, sem tam gospodar; čo pojem, naznanjam dan; mrtev sem dobra pečenka. Kdo sem? •uvajaj Mati zem'ja me je rodila; ogenj me je oživel; v vodi sem izgubil življenje; ko so me dejali ua zrak, sem postal trd kamen. Kdo sem? •ptz 'oudn ouasrfl 'oudo oaiz V.ououdvr Kaj je >0« in še en ton zraven? 'i:0J0 Kdo je najboljši posredovalec dobrih mest? •;>[!is mi — o.r>qzi ojsoiu af(oqt'Bu b3o>[bsa bz i>j 'jbiSojoj Moj dom je v peči; les" je moja hr;n:a, voda moja smrt. Kdo sem? *fuoJ?0 Zvezdica pripoveduje. >Bilo je mrzlo zimske noči. Moja pot ms je vodila viseko zgoraj na nebu, a moje oCl so pazno gledale, kaj se godi spodaj na temni zemlji. Tam spodaj je ležala v snu odejo. V zadnji kocici tam konci vasi pa je se brlela lučica S svojimi svetlimi očmi sem pogledala skozi okno, radovedna, zakaj tu še ne spe. Videla sem, kako ^ e v postelje, ob peči premetavalo bolno dekletce s hudo vročino v glavi. Vsa razpa- b, a', Pole* P°8,e,'e J® sedela ma in je skrbno popravljala odejo, !c jo je Pw2S St^S fek,lica raz sebi ca JEŠ t - S(xl.e,a.d™ga deklica, sestri-ca male holmce, in okala, strašno lokala zaradi bolne sestrice. Kakor bi čenil sa je deklica pri peči nečesa domislila, stekla k vratom, odprla tudi vežna vrata in ste-kla ven v noč. Radovedno som gledala, kam teče. »Marija, pomagaj! Marija pomagaj k jo šepetala in tekla naravnost h kapelici ob c.-Ji. Tam je povzdignila oči in roke k dobri lnrški materi in molila in prosila tako lepo in dolgo, dolgo za sestričino zdravje. Ne znam povedati, kako je molila, saj me zvezdice molimo čisto drugače kot dobri otroci spodaj na zemlji. Potem jo tekla nazaj ckmov in mraz jo je tresel. Ko je bila že blizu domače hiše, so prišli ob aki, ki so mi zagrnili razgled doli na zemljo. Dva dni in dve noči so viseli temnosivi, gosti sneženi oblaki n nebu. Prav nič nisem mogla videti, kaj so godi na zemlji, četudi sem napenjala oči na vso moč. Tretjo noč so se oblaki raztegnili in j rvi moj pogled na zemljo je veljal kočicl tam na konci vasi. In veste, kaj som vi. dela? Bo'na deklica je že sedela v poste-I ji, bleda še in slaba, n vend ar iz nevarno« | s ti. Poleg nje pa je sedela vsa Bročna njena s."=triea. ki ji je j ri Mariji izprosilo zdravja^ _ v jutranjem mraku je obledela pripovedujoča zvezdica... Pavletova čarovnija. šmonov Pavle jo te dni praznoval svoj god. Mama so mu spekli veliko pleteno šlrueo. Za popoldne jo povabil svoje prijatelje i/, šoje, da so nm pomagali pojesti ve-zivko. Mama in Tončka sta pa navrgli šo jab"lk, orehov in suhih hrušk. Oče in p France sta spravljala les v gozdu, da jo bilo v hiši okoli mizo devolj prostora za male go te. Ko so se nekoliko podprli z ma'ico, so to igrali razne igre. Pavle j« vedel čisto novo: Fantje, eden od vas naj skrije med tem časom, ko bom jaz zunaj, ta'o nož v svrj žep. Potem me pa pokličite v hišo, pa vas bom par stvari vprašal in kmalu bom imel tistega, ki ima nož v žepu. Nihče noče verjeti; Pavlo po le trdi svojo. Poizkusijo. Pav'o mora ven v vežo. Da ne bi pn ključavnici gledal, gre Čedni kov Jožko z njim. Drugih pet ostane v hiši in Hostnikov Tine skrije nrž. Pokličejo Pavleta. Vsi ga radovedno gledajo. Začne izpraševanje: Koliko Je G krat 5? — 6 krat 5 je 80. — Katero je glavno mesto naše države? Belgrad. — Kako je ime našemu kralju? — Aleksander. — Kateri letni čas imamo sedaj ? •— Zimo. — Kateri dan je danes? — Tc.rek. — In ti imiaš nož v žepu. — KcS ga jo imel. Zvedavo so ga vpraševali, kako je mogel pogoditi. Pavle seveda 11- h^tel povedati, ampak jo rekel, naj se igra ponovi, naj skrije nož kdor hoče, on da ga bo uganil. In res so ponovili igro še dvakrat. Pavle je stavil vselej druga vprašanja, a obakrat je uganil. Zdaj so pa lioteli vedet} na vsak način, kako to gre. — Tončka, kf je šivala pri oknu, so je posmejala. — A'.1 veste, kako je bilo? Tinčka se je vselej, ko je Pavle pravega izpraševal, p«" praskala po nosu — in Pavle ga je imel. V tkanje sprejema laneno prejo in tke lepo platno za brisače, rjuhe in n»mi*ne prlo najceneje tkalnica »KROSNA« T Ljubljani. Zrinjsketf« ce»U »lev. 6. — Zahtcvait« vzorce' rooviiui« tudi t Velesovem malo oglasila. Drugače xa spaka n« vemo, kaj je v »Domovini«. Kolikor je pa v kratkem bilo vsiljene »Domovine« v župnijo, jo pa bode kmalu dobil urednik retur, ker »o listi ljudje naročeni na >Domoljube<. Ker po vsej župniji gre cn glas: »Domovina« ni zn na«. PREČNA. Zakaj jih v naSl občini ni moglo mnogo voliti? Zato, ker na nnftein občutkom uradu vodimo imenik onih, ki so umrli in se Izselili in sodifcJu se je ta »volilnUimenik poslal v potrdilo. It natega občinskega urada možje se pripravljamo, da ta »volilni« imenik poneeoiuo aa izseljenci in umrlimi. VRHNIKA. (Prosvetno delo.) V Rokodelskem domu je bilo letoftnjo sezono precej raznovrstnih predstav; o mnogih pa ne bi mogli reči, da so dobile odziv i v igralcu i v glcdavcu. Upamo, da se bo to aa bodoče predstave spremenilo; kajti Se bo nekaj predstav na nafiem odru. Tako prirede Starovrhničani dne 0. februarja »Zlatai-jevo ilnto«. Dne 18. in 20. pa orlov, odsek aa Vrhniki »Scapinov e»vijače<, igro, ki jo drugI odri s velikim uspehom vprizarjjo. Dne 6. in 13. marca igra Prosvetno družtvo »Ljubezni in morja valovi«. Dne 10. in 20. pa orlovski odaek >Zakleti grad« itd. Tako vidimo, da nas Jaka Se nemalo užitka. JE2ICA. V nedeljo 6. t. m. i>riredi v druMveuem domu pevski odsek kat. prosv. drufttva zanimivo igro s petjem i Revček Andrejček«. Pričetek ob 3 popoldne. Vsi vabljeni. — Sprememba posesti. Tekom zadnjega lota so bila na Ježici prodana tri posestva: 1. Knezovo, ki ga je kupil g. Franc Dob-nlkar ml., ki jc pričel z mesarijo; 2. Jakopičevo, ki ga je kupil g. Vinko Ahlin in 9. Florjančkovo a g«-s(iJno, katero .je kupil g. Stern i z Stfke. K08TRIVNICA. Kakor po vsej Sloveniji, tako se je vršil lep s" od SLS tudi v Kostrivniei. Uspeh 9e je pokaeal pri volit vali: oddanih glaeov: 212, SLS 199, vsi drugi 13. Posnemanja vredno. — Fantovska Marijina družba s 260 člani si je omislila zastavo aa OBOO Din, za malo f ujmi jo vredno priznanja. — Versko zanimanje ne kaže, da se Je lahko jerkev poslikala ln dobila nove lep« paramente, zvonove pa vse podružnic« in vse v enem letu. Ob sv. birmi »e jc Škof dr. Karlin kaj lepo izrazi! o Kostrivniei. LUCE. Umrl je v visoki starosti 90 let Florjan Ten«. Bil je vedno zdrav, krepak, priden in varčen delavec, tudi ie na stara siva leta. Mir in pokoj njegovi blagi dufti. — Pri nos ima letos smrt prav nabruSeno koso: od novega leta imamo ie »tiri KtrHH. BEDBNJ V BULI KRAJINI. (Kako smo voHH.) Izid volitev v naSi AdleSički Uri se je »kanal prav dobro za SLS, čeprav je samo v nafti vasi manjkalo 0 glasov, M bi bili prav zagotovo volili ~LS, pa je niso zaradi možakarjev, ki so delali lilni zapisnik. Kljub temu pa je dobila SLS 168 lasov, SKS 24 in 4erjavov«i 17. Čeravno nismo b»prednjaki«, pa vendar napredujem«. KOTNIK. Umrla je dne 21. januarja po dolgi bolezni ▼ 2. letu starosti Magdalena Cene, lena Josipa Ce-eto, posestnik« te tetautega »afelatk« gasita««« 1ZO DRAZDi ||[@1| Družba sv. Mohorja leta 1926. Naj še letos številke govore, kje in kako je razširjena Družba sv. Mohorja 1 Sestavil sem izkaz naročnikov v ljubljanski škofiji v odstotkih in sicer po župnijah, oziroma tudi po duhovnijali, pri katerih mi je bilo znano število prebivalcev. AH je ta izkaz popoln? Le če bi vedel za vsako župnijo prav natančno, koliko ima naročnikov in prebivalcev, bi bil izkaz res popoln. Tega pa ne vem. Izkaz v koledarju ne pove, ali vsi, ki so vpisani v eni župniji, res tudi bivajo v nji. Splošno so gotovo naročniki vpisani v domači župniji, vendar so pa tudi kraji, iz katerih so se nekateri vpisali v bližnji duhovniji, kamor redno hodijo tuda v cerkev, ker so od domače župne cerkve preveč oddaljeni. Poglejmo n. pr. Litijo. Tam je letoe vpisanih 155 naročnikov. Iz zanesljivega vira vem, da je od teh iz Litije 80 naročnikov, 13 iz Šmartna, 15 iz Vač, 47 iz Save. Ker pa ni veliko takih krajev, iz katerih bi se v Mohorjevo družbo vpisavali v tujih župnijah, bo v splošnem izkaz pokazal vendarle še dosti točno sliko, katere tudi ne bo veliko kazilo to, da sem vzel število prebivalcev po Letopisu ljubljanske škofije za L 1924. V par letih se število prebivalcev ni znatno spremenilo. Novejšega -izkaza prebivalstva pa ni. Moj izkaz pove, koliko naročnikov pride na 100 prebivalcev. Da sem mogel župnije in duhovnije po številu naročnikov pravilno uvrstiti, sem moral vpoštevati tudi drobce do tisočink, iz katerih bi »e utegnil kdo norčevati. Znati moramo brati tudi drobce. Vzemimo n. pr. Vrhniko. Tam pride na 100 prebivalcev 5 979 naročnikov, torej na tisoč 59.79, na deset tisoč bi jih bilo 597-9, na stotisoč p« 5979. Najprej sledi izkaz po župnijah, potem po dekanija, nazadnje nekaj opazk. Na vsakih 100 duš pride naročnikov, kakor kaže naslednji izkaz: 1 Mbtnik ....... S B 14120 12-790 9. Črnuče ...... i | 12-222 4. MoSnje, Brezje • , ■ , . t 12 052 5. Goriče ...,«.«. i • 1 . 12000 6. Ix>m .,,,iiii 11-7M) 10-833 10-810 10-800 11. Bukov$Hca . , . , . a . * k 10.784 • • . . 10.714 IS. Sv. Križ nad Jesenicami 1 • 10-66« 14. Javorje pri Litiji . . . S , 10-593 15. Sv.' Gregor »,»«". a ■ • * 10-333 16. Ladja ....... • • f 1 10-256 17. Lefte '. • . . 10-119 10-100 10-000 20. Kamna Rorica .... . , 9903 21. Sv. Jd&t nad Kranjem , a i 9 734 22. M&vfiče ...... . , f 9 9-606 29. Tutjek .'» . '» i » . l t 1 V 9ti34 9-600 9-500 26. Križe 9.4ar» 27. TrhtojO ....... i . , 9-403 28. 8t Vid nad Ljubljano in zavod Sta- nislava '....... i . 9 412 29. Mekinje ...... 0-130 30. Bcenica ....... 8t>!6 8-KV7 33. Homec .,<>;•, • * * t 8-700 34. Ljubno ,<••«<> 8-577 3(5. Krčpa ..„,,, 8-571 3& Rarlovljlca . . . , , . k »434 37. Begunje prj Cerknici . . 8-384 Sv. Lenart ....... 0 • . 8-118 39. Jezersko in 6t. Andraž 4 . * t 7-989 40. Žabnica . ■ a • 7-867 42. Centčenik, Izlake . < . 7-806 43. Šentur&ka gora . . . • - 9 • 7-714 44. Davča ....... ( | 7-484 45. Tnstenik ,,,„,, . t 7-445 46. Št. Lovrenc ..... 7-430 47. ftt. Jakob ob Savi . , . v • 7-419 48. Vodice, Skainčina . . i 7-4!0 49. Sv. Katarina nad Ljubljeno . 7-371 50. Šmartno pod Šmarno goro « • 7-357 7-333 društva v Motniku. Umrla je zapustila iaJujočemu možu Sest otrok, izmed katerih je Se uekaj mladoletnih. Za očete je ta žalost ie večja, ker je bilo smrt 4ene ie deveti slučaj smrti v njegovi družini. Pogreb«, kateri se je vriil v nedeljo popoldne, se je udeleiilo gasilno društvo in ostalo občinstvo v obilnem Številu. Žalujočemu soprogu naj bode na tem mestu izrečeno globo sofialje, blaga pokojnika pa naj v mini počiva in ?ak< večnega vstajenj«. NAKLO. (Razno.) Na#a mlekarna postavlja te dni nov parni kotel, ki drli 400 1 vode in je petkrat večji, nego stari kotel. Sploh nafta mlekarna kar najlepfte napreduje pod spretno, neumorno in telesno roko g. načelnika Lovra Novaka. Spretno so raspletH trgovske zveze. Sedaj se neumorno na dela, da tehnično dvignejo izdelovanje mlečnih izdelkov. Pri tem se s Sekano vztrajnostjo trudijo, da U zboljfcali tudi kakovost mleka, ki ga prevzemajo od članov. Po fivinoadravniku so fccvriill pregled molznih krav, da dobivajo le zdravo mleko. S pogostimi predavanji ekuftaje dvigniti med liani mi- sel 2u zdravje živine in smisel za snago in pravilno ravnanje z mlekom. Za pouk smo dolini hvalo g. Sivinozdravniku Bedenku iu g. mlekarskemu in&truktorju KriStofu 1 Po vsem tem tvori mlekarna les lep košček gospodarskega napredka v Naklem. — Letoe se nam obetata kar dve večji slavnost i v Naklem: najprej slovesno blagosluv-ljanje nove motorna brizgalo«, potem pa telovadna prireditev Kranjskega orlovskega okroije. Upamo, da bodo Naklanei obakrat udeležence gostoljubno sprejeli! — Volilni boj je bil tokrat pri nos precej hud. No, pa so se radičevci zaman trudili in dajali za pijačo. Odftli so v nafte m okrt^u praznih rok) Na nafti strani so se dobro izkazale tudi len«, posebno n« Okroglem bi Cegelntci imajo Blata vredne žene in dekleta. Hvala jim I — Strahtajslrt dopisi v »Domovini« priinjo, (ki »napredni« v Strahinju niso samo marljivo reklamno podjetje u pridig« g. kaplana, ampak tudi skrita agentuim n Žerjava vo stranko. Strakinjrl so sedaj dovolj na jasnem, kam ka nobeno ceao ne smejo postiti svojih otrok. Prodverskn draSGaa goloto nI w ne*e mladino, 8» nočemo, da ke enkrat Strabinj gneads toeav«m«t in pijanml 52. DrazgoSo....... ."D. (i »rjo........ .-vi. Rova ........ 55. Ž.-ipoeo........ .">6. . Ožbalt ...... 57. Železniki....... 38. Sava .....i • • 59. Lesce........ (K). Dobrava pri Kropi . . . (i). Kranjska ffora..... 62. Dovje........ 63. Zapiana...... . 04. Poliarie nad šltofjo I.oko . (io. Velike Poljane..... 6(1. Duplje........ 07. KmledrJk...... 68. Novo mesto ...... 69. ^tahj-a ...... 70. Ljubljana: Trnovo '. . i . 71. Naklo........ 72. Peče ......... 73. Begunio pri Legali . . . 74. Plamda pri Rakeku . . . 75. Zali lop....... 7ft LuČice........ 77. BlfigoVica .'..'.',.., 77. Blagovica . '.. '. '. '. . , 78. Ljubljana: stolna župnija'. , 79. Ihan '.. ■.. '. ■. •. '.., «0. Stara Oslica ...... , 81. (""rnoiMuj ....... , 82. Krauj......... 83. Gora ......, . , 84. Srednja vas v Boli. . . . . 85. Horjul........ . 86. S ara Loka....... 87. Dol . . . . ...... 88. Vrlnika ........ 89. Tunice........ . "0. št. Jo5t nad Polh. trr. ... !)!. št. Keiw pri Nov. meslu . . f>2. Bučka........ 93. Dol. Locatec....... »4. L«-'k i |»otok....... 03. Želi ml jo ........ Sestro' .......... 97. Javorje nad Skoljo Lokio -. '. 98. Višnja gora . . . „ . . 99. Babno polje ...... ,' 100. Soteska ........ (Konec . 7-3:3 . 7 v 15 . 72 0 . 7-142 . 7-12(i . 7-oro . 0-970 . 0-931 , 080 . (>'810 . 6-7St> . 6-739 , 0-709 . 6-575 , 6-508 , 6-5".0 , 6-538 6-535 6-533 6-48U 6-469 6-44,'i 6-437 0-S5!) 6.274 6-274 6-2G9 6-208 6102 6-153 6133 6 088 0 087 6-024 6-017 6-000 6-000 5-979 5-978 5-973 5 937 5-892 5-835 5-891 5-791 5-780 5-7H0 5-739 5-725 5-681 prihodnjič.) h nesrečne Mehike. Zapetna omejitev številu katoliških duhovnikov. Državni predsednik Mehike Calles jc vnovič pritisnil na kongres in posamezne parlamente mehikans-kih držav, da se zniža število duhovščine, in sicer ne na temelju števila duš, ampak na podlagi zakona o »ravnopravnostl« vseh veroizpovedi. Tako n. pr. bi melo glavno mesto Mehika z S40.0C0 katoliki 90 duhovnikov, druge veroizpovedi z 12.000 verniki pa tudi 90 duhovnikov. Res peklenska »enakopravnost« I Kazen za vernike, ki prisostvuje sv. maši v privatni hiši. Mehikanski brezverci so mnoge cerkve zaprli, a v svoji zagrizenosti ne puste, da bi katoličani bili vsaj v donači hiši pri službi božji. Kdor se zoper brezversko državno postavo pregreši je 15 dni zaprt ali pa mora plačati 50u pe-zet (okrog 3000 Din) kazni. Nekateri krajevni vojaški poveljniki kaznujejo take »pregrešite-:. celo z 1 mesecem težke j: če. Katoiičaui pa vztrajajo in hoJijo k sveti daritvi, kjer dobivajo moč za odpor proti sovražnikom vero in Cerkve. Kdor poučuje verouauk doma — je zaprt. Dve mladi go;po sta bili aretirani in vtaknjeni v ječo, ker sta poučevali 14 malih otrok doma v verskih resnicah. In naši liberalci in njih časopisje piše, da jo tako prav! Za miron bojkot — obešene. V Coliini je bilo 6 gospa obešenih na drevesa glavne ulice, ker so z letaki poživljale katoličane k vztrajnosti v zakonitem boju za verske svetinje. Sest škofov jo žo v joči. V zadnjem ča- I su so zaprli zopet dva škofa Chiapas in I Oaxaca, s katerima je naraallo število v zapore prignanih višjih katoliških pastirjev na G. — Vnebovpijoči so grehi in strašna bo pokora niehikan3kih »svobodomiselnih« prekucuhov. Ustava zn katoličane ne volja. Po usta« vi sme mehikanski državljan svobodno in brez potnega lista priti v državo in tudi oditi preko mej. Te dni je hotelo 80 de-klic iz najuglednejših rodbin v sosedno dr. žavo Texas, da bi obhkale tamošnjo samostansko šolo. Toda niso smele prekoračiti meje in vrniti so se morale domov. Ce bi se hotele izgubiti v hišo nesramnosti, bi jih framazonski tirani gotovo ne ovirali. Svobodomselci in — ženska čast. Znano je, da brc zverski svobodomiselc povzdiguje ženski spol le tedaj, ako v vsem sledi njemu in njegovim nagonom, sicer pa je barbar prve vrste. V kraju Las Demarca-ciones so š-irile zavedne katoličanko nedolžno venke spise. Zasledili so jih brezverci in zahtevali od niih, da se nopolnoma slečejo, nakar bi iih javno na ulici oblivali 7. mečno vodo iz vodovoda. Slekle so sicer niso, ker so se odločno uprle, vendar so iih v javen posmeh take, kakor so bile, na uliri z vodnim brizganjem poginoma premočili. Za »Materin dan" ima Orliška zveza, Ljubljana, Ljudski dom, i ii ra.ljne leyo in primerne deklam,'rije. Naročajte! Tretja številka »Vigredi bo pri -as'a nek tere dramatične prizore, ki jih bo l-) ('rušiva na »Materin dan-: z uspe« boni lahko rabila. PoiEsi mmuz mi. Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in Iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V roSi e imola velik *op zelišč in duhtečih gozdnih cvetic. Nj in K rdeči zlato. ' rU,e 80 86 bliščali kot lila ČiŠka,V?okIe- rovnica? Človek »to^TJ^™ kot s,opil°k ^ * i" v:X0Skiieziteud^-SIffl'C je naugl° Mklicala ČiSka drugod svoja čarPo'di' Hika, poži- lica so gorela'oči so Wiskfde T ^^"^nila. Njena je zasikala, Sicer te bom vr^if6 mi več to bese >k^o mi m »Zakaj me pa zmerja?« jo jezno zavpila. >Ce slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in podijo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja - i, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da so te vsi bojijo. Pravijo...c . .da sem čarovnica! Smešno! Kdo me ie sdm-vil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drugi ko Jju e! sS tak 'kot f«™!1 80 nie' u'sem po- Sft ^Si^rST^9 * —1 — najnianL ^ mma5 noboa'*a - ti Zmignil je z ramami. »Ne razumem tok ^Nad teboj leži kletev.. « Debelo jo je pogledal. .Kletev? Kako misliš ...?« tako^VdvSn:tčZmo?ali S°i i«1 ž»P»ik era ie v ifii-i n I ',lel{oo moraš vendar zvedeti « Rika »Tja dolfgleVt P3aso ™ F?^ kakor divjo žival Pa veš ti"• tvo^a Nekega člivekl e ustrelil No * bi! morilccI Pojdi - ter postani žunn i, ? ~ sed-aj ve"! In sedaj sin!« P am zupnik' ^ moreš - ti, morilčev oditi!ZPUStilU gU je' grabila sveženj zelišč in hotela Mihael Pri sv. Mihaelu, le vpS ga.« žuPnika | MoSki in žen ke. V I Ita'iji pride na lOCO mo-ikib 1021 žensk, na Fr.-n. coskem 1070, na Ai>"lc-5k-?m 1094, na NrniJkctn 1099, na R.iskc-m 12^9. Ztcčlccr. V Ki ;i 20 ustrelili zločinca Kaupc-na, ki je priznal pr^ sodnikom 17 umorov in 200 roparskih napadov. Vse polno jc slučaj-v. » zaplenili nekemu Massi-glia nad 15 k|» kokaina in morfija v skupni vrednosti 200.000 lir, Pritisnil je pesti na senci in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovju. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo solnce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom jc hipoma izginil — temna in grozeča je stala preti njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel... Šele ko je nastopila noc, se je splazil plaho, kot zločinec v žup-nišče. 2. poglavje. Oiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni ce«ti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Oiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara — lepa ali grda?..,« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Ciška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razšopirila in stegnila udobno na široke, staromodre blazine. Tiho se hehetala: nihče je ni videl in stari Janez, to jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očividno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnčnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zamel Toda tu —.« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si le količkaj delala težko vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te fo bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanijo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoii. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze... Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko poslala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdeče in nikoli več se ne bova ločili. Mogoča bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena- ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pač obe: sreče in solncal In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju vežel V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja x,.v. . . . Julija.« Ciška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. .;0 Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, izostala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. O Bog, gospodična ... Saj ne bom več storila kaj takega.? Tuja gospodična ni bila videti nič huda? Prijela je ČiSko za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo. Čiška, da me tu sprejmeš. Pozdravljen, otrok moj!« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobilo Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je,.. oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo...« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato seml« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je priropotala kočija pred župnišče. Na pragu je s}al župnik in smehljaje prišel prihajajočim naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujoče župnikove poglede. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanki. »0 — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod k Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnila v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, bil je velik in vitek, in sivi kodri, ki so mu padali izptd črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej, župnik pri Sv. Mihaelu,« je pomislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico: »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vdali domotožju — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni.« Kakšen topel sprejem! Kako ljubeznivi so ti ljudje! Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko liho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupljivo je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tenke veje jablane, s katerih so. se že osipali listi, eo se pregibale v jesenskem veterčku in v vejevju jo žvižgal veseli ščinkovec z jasnim, drznim glasom, kakor vriska mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padaj Najvišja gorska železnica na svetu je centralna železnica v južnoameriški republiki Bolivija; doseže višino 4880 metrov. Anglija porabi sleora) polovico vsega čaja, ki pride v svetovno trgovino. Najdaljše kolesar, dirkališče na 6vetu ima me« sto Los Angelos v Kali* forniji. Je jz lesa, na železnih oporah; dolgo je 15 kilometrov, Široko 3 metre, ima pa električno razsvetljavo. Znano Je, da se kunci zelo hitro množijo. Če M bili mladiči enega same. ga para puščeni v miru, od teh mladiči zopet itd., bi naraslo njih število v 10 letih na 60 milijonov. V Britanskem muzeja v Londonu je 30 uslužbencev nastavljenih samo za to, da snežijo knjižnico, ki obsega nad 3 milijone knjig, Radij ima tako moč, da bi gnala kepa radija, če bi ga mogli strniti v kepo, največji morski parnik iz Evrope v Ameriko in nazaj. Če bi vr-j gli par kubičnih c«nti-j metrov radija v Boden-sko jezero, bi jezero zavrelo že čez par minut. In vendar je Bodensko jezero 504 kvadratnih kilometrov veliko. Vseh ljudi na zemlji je okoli 1800 milijonov; polovica jih živi v Aziji, četrtina v Evropi, in samo ena četrtina v Ameriki, Afriki in Avstraliji. Zadnje dni smo veliko brali o mestu Mačkov na Kitajskem. Leži tam, kje* najvažnejša kitajska trg. cesta od severa na jug križa z reko Jangtzc. Ta reka je pa najvažnejši kitajska trgovska cesta od zahoda proti vzhodu. V Hankovu in v sosed." nih mestih, ki se kar prelivajo drugo v drugo, živi 15 milijonov ljudi. To je največja skupaj živeča skupina ljudi na svetu. Zanimive iieviike. Dobro rejen pes lahko štiri do šest tednov strada, preden pogine. Ščuka doseže starost 150 lef, krap pa 250 let, Čebele dvignejo v pa. nju toploto zraka na 3Q do 40 stopinj Celzija, Koža odraslega človeka tehta okoli 10 kg. Eskimi izpijejo bre* težave okoli 3 litre rib}* masti na dan. Leta- 1898. je odkril« gospa Curie radiom ali radij. Od tedaj do danes so napravili one tna« vi, ki radij izžariva, im mo 250 gramov. Največ koi prodajo f\ Leipzigu na Nemlkem« potem v Nižjem Novgo-rodu na Ruskem in natfli v Londonu. " preko belih desk, kakor »robm trak . rožnatim "^župnik se je smehljal. »Prav m prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Jirlija m vu vpeljati v vašo novo služlx> in vase dolžnosti. i a rajši pustim. Najboljše ste že opravili: pridobili sto si na-raah Čiškino srce. Vso drugo bo lahko m vase srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni!« , v Julija je odločno položila svojo roko v zupuiKovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati!« Župnik se je smehljal. »To je prava beseda: mati! To ji je dosedaj manjkalo — matere.« >Torej jo gospa grofica mrtva?;; Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« jo rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjigo življenja? Če mialite tako, poteun je Čiškina mati mrtva« Julija si ni upala dalje izpraievati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za avojega otroka. Mati — no, mati — je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki je vodila gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizean in se neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkosrčni otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Mol Bos če bi le mogla to!< ie tesnobno rokla Julija »Kako «da bi prhala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storil i,« je meto zaktioal župnik. »Zdi se mi, da Imate jasno dušo. Dola seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, Id Jih star hribovski župnik ne zna. Zato «sm poklical vas, gospodična Julija —« V tem trenutku je začel peli zvon v kratkih, naglih sunkih -- in nato še eden... Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo morate odvaditi, e Zvoki zvonov so pluli kot doneče morje preko doline, od gora je odmevalo, tako da bi Človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,:: je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomeni to zvonenje?<: »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom ... To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji ven v šimi svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpe>vedal. Jeseni .se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domača dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom Sel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče »e. (Nadaljevanje.) Železnic* Otavi v juj. ni Afriki ima 60 cm Ji! rok tir, pa je 578 km dolga; to ja najdaljša leznica na svetu s tako ozkim tirom. Mesta« hranilnica v Pragi na Češkem je imc. la na koncu leta 1926 1385 mili), čeških kron hranilnih vlog; 1 či^ika krona je okoli 1,7 Din, Na Neraikem je bilo □a koncu leta 1926 brei dela 1,470.000 ljudi. Skromnost. Na Dunaju se je lansko leto tole pri-petilo. Nekega podnajem. nika stanovanja je hišni, ca prosila, ako bi bil ta-ko dober ter njenemu si. nu, ki ja 16 let star, ho. tel biti birmanski boter. Ta se je nekaj časa obo. tavljal, čel, da so slabi časi itd., a nazadnje le privolil, zakaj hišnici ni Dunaju se ni dobro zs-meriti. Povedal ji je tudi, da Pepčku ne bo mogel dosti dati na ta dan, vendar ga bo pa vzel skozi vsa prnterska u. bavišča, no in »dal mu bom tudi hranilno knjižico z 100 šilingi vloge.« »Saj je dosti,« pravi na-to hišnica, »prav prisrčna hvala in poljubljam vam roko, dobri gospod, saj lani tudi ni dobil več.« Meh za smeh. V nekem kraju na deželi so Igrali igro, katere dejanje se vrši v Rusiji, Re-žišer je igralcem razložil, da se to godi v mrzlih krajih in da morajo k predstavi priti oblečeni v kožuhih ali vsaj s suknjami, ki bodo imele kožuhovinaste ovratui-ke itd. Eden igralcev je bil posebno reven, in ni imel nič takega, zato je pripomnil, da ne ve, kaj mu jo sfcriti. »Me nič ne briga,«, pravi režišer, »če ne bos j>rimerno opravljen, ne moreš nastopiti.« Na večer predstavo pa vseeno pride, seveda brez vsakršne kožuhovine na sebi. »Kaj,« se zadere režiser nad njim, »ali ti nisem rekel, da se dejanje vrši v Rusiji?« .-Saj vem, da se, zato sem pa oblekel dva para spodnjih hlač.c * * ti »Radi bi sprejeli vašo hčerko za par tendov na počitnice, toda ni mogoče, ker smo precej omejeni.« »Nič ne marajte za to, saj tudi naša Berta ni ena teh brihtnih.« * * * Sodnik Se nekaznovanemu obtožencu: >Kako to, da ste krenili s prave poti in zašli med tatove,« Priporoča sc PRVI SLOVENSKI ZAVOD V/a temna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 1« edini te vrstel - PodrU£»icei v CELJU SARAJEVO, Koroščev. ulica 15 in v SPLITU uhpb ti ...i.. Sočutna mestna dama beraču: »Pa vam je gotovo zelo vroče, ko po cele ure stojite na pekočem solncu.« Berač: »Da, pri meni se vresničuje: v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh." A * * »Kako pa se ti ljubi, da se cel dan voziš na vrtiljaku, ali imaš tako zabavo s tem?« »Ah, kaj še, še celo glava me boli in slabo mi prihaja včasih, toda lastnik vrtiljaka mi je dolžan večjo vsoto denarja, a ker mi ne plača, pa znesek pri njem za- vozim, da ne bom ob vse.?: ft * * Profesor: »Slepci imajo mnogo boljši sluh, mutasti pa bolje vidijo kot drugi ljudje. Vidite toraj, da narava ža sama izenači, kar je komu vzela.« Dijak: »Res je tako. Jaz sem že večkrat opazil, da če ima kdo eno nogo krajšo, ima zato pa drugo tem daljše.: * * * Ravnatelj kaznilnice: »Tako, sedaj ste pSr ^ StG Pr08ti' Kai iJa mislite Kaznjenec: »Oženil se bom < prosSua,e'j: >N°' Vi Pa Ve3te- ie Trpežnost Vaših čevljev sc podallša ! '""'•"""""""«»"«■«««.............. ako uporabljate LUNA pravo terpoatiu kremo Prepričajte se! d Opozarjamo na >Mali oglasnik« v današnjem »Domoljubu«. Iz njega cenj. bra-vec natančno spozna, kako se lahko uspešno in prav jx) oeni oglašuje v najbolj razširjenem slovenskem časopisju. — Naročniki »Domoljuba; imajo pri malih oglasih prav posebno velik popust. ženini In neveste! Saino »PRI IVANKI* boste kupili najceneje, kjer •e dobi kotenina že od 6.50 Din naprej, bela in pisana, ra srajce najboljše vrste 12 in 13 D:n, modra za krila in predpasnike v najnovejših vzorcih, zelo močna 12.50 Din, za rjuhe, 150 cm široka, najboljša 23 Din, za kapne, 180 cm široka 35 Din, cvilh za postelje od 23 Din naprej, najfinejše klotaste odeje v vseh barvah 200 Din. — Dalje: vsakovrstno sukno za moške obleke, vol-neno in svila v vseh najnovejših barvah za ženske, svilene ruto in šerpe, moške bele in pisane pražnje srajce, kravate itd. LJUBLJANA n St. Petra cesta itev. 29. Pazite dobro na naslovi F. in L GORICAH in št. 29. kef tu je PRAVA trgovina »PRI IVANKI«. Bolezen želodca? Dvor. svetnik dr. med. Arthur Rittcr ron Bielkfl, Wien, piše I »Imel sem preveč kisline r žetotfcu-Sedaj že nad tri tedne, odkar jemljem 5_ii »Venecin ne potrebujem rti natriambikarboeaU, kateri« »em jemal skozi več let.« — Z .VENECINOM« «< dosežejo čudoviti rezultati v zdravtjeniu želodčnih in črevesnih bolezni, o čemur je pisano v obširni mili11'0 vsakemu brezplačno pošljemo. -• VtNtCIN« se dobiva v vsaki lekarni in droge-ri|i, steklenica po 30 Din v Zagrebu, b po 35 Din "ven Zagreba. _ Glavno skladišče ta S. H. S.i Coamochenia k. d, Zagreb, Račkoga 7 a. vedno in ne kupuj slabega blaga, ker lahko jako poceni v trgovini Ne greši kupiš dobro blago Jos, Senica, Domžale, kjer jc velika z;.!oga manufakturnega blaga. 7.a loga vseh vrst do najboljših moških in ženskih Stolov, vse vrste blagu za perilo, postelje, svilene rute itd. Velika izbira in nizke cene. Ostalo zimsko blago se prodaja pod lastno ceno. — Zaloga vse vrste špccerije, železa, železnine, Trboveljskega in Splitskega cementa, vse vrste vrtnih in poljskih jemen, detelje in drugo, gnojila Super-fosfat itd. po jako nizki ccni. Edino najboljši ŠIV3llf!S SirOji tfl liOSCSO za rodbino, obrl iu industrijo so le los. Pečelinca OrS(Z!3cr, A'i2er Najnižje cene! Tudi na obroke I Lftiftiiaiio blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletno garancija. Proidaf zaaod £2 preiag d. d. Liu&f sna prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo I?iT35^0S? domači in inozemski za domačo * kurjavo iu industrijsko svrho KaaaStti oretnoa vseh mt livarni? BTite&g. iški, plnvžarski in plinski P^oaueini sasosi ra $remag d. d. u 1'mSj! ani Miklošičeva cesta šl. 15/1. pri Osrednji čipkarski zadrugi, Ljubljana, Konaresni trg 2, dobite najcenejše kleklane čipke. Preden si nabavite OPREMO (b a 1 o), oglejte si v trgovini NEVESTE! F&b\AM\ & 3UR30VEC LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica štev. 5 krasno izbiro svile, volnenega blaga, gradla, Sifona, konteninc, cvilha, brisač itd. Žima, perje in puh vseh vrst vedno v zalogi. Najuspešnejše sredstvo za refo domače živine je brezdvomno r sedice so stre i « 1 če se zanemari pravilno negovanje celota telesa. Že naši očetje iu dedje so vedeli, da duevna uporaba pravega Fellerjevega „K!sa-llu da" krepi mišice iu kite, daie živcem moči in varuje pred boleznijo. Dranenie in umivanje z Elsafluidom nas obdrži sveže in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine S svojo mnopostransko uporabo so pokazuje Elsatlujd odzunaj in znoiraj vedno kor alnim kot staro domačo sredstvo in kosmetikum. Močnejše iu boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odjvovnv.inior.ih prodajalnah Izmeno »Felli-r'ev« nravi KlsafjuiU. v polzkusnih strklenliMcali |jo (i-- Mn, v dviijnutlli sto-kleriicnh no 9'- Din, ali spi>ci minili sti-kloim-ah po 2T>'- Din. Po pošti pride 1-m oenojSi', ('■•m voi* se nu-roM naenkrat; ■/, zavojnlno in poStnlno vred stane: 9 poizkus, ali 6 dvoj. ali 2 speci,ialnl stoki. M" — Diu " .. .. 1« .. .. U „ ,. 133 - „ 54 .. »> ,, 12 „ „ 243-— „ Narof-lltt nasloviti razločno takole: BUUUN V. PELLBK, lekarna v Stublcl DonJI. Elsa- f ^ trg br. lli. Hrvatska. j trgovina vseh vrst USNJA ter čevlfarskib potrebščin na debelo in na drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 32. ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavce živine. Jasen dokaz neprecenljive vredni sti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma) Cona: 5 škat. 46 Din. 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO modrecev vsake vrste mreže, divane. Velika izbira žime in afrika vedno v zalogi in najceneje prodaja RUDOLF SEVER, LJUBLJANA Marijin trg št. 2 — naspr. frančiškanske cerkvc. DramatiCna društva in vsi del. igralci, nabavite si ILUSTRIRANO »LEPO MASKO« II. izd. Učna metoda maskiranja na podlagi slik in skic v raznih barvah. Cena izvodu 40 Din. — Založba E. NAVINSEK, Ljubljana. 7921 V sedanjih težkih časih vsakdo pazi, da kupi dobro in poceni. Preden se odločite za nakup izgotovljene moške, fantovske ali deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega blaga, obrnite se zaupno na solidno tvrdko Incin luORPin LJUBLJANA, Šclenbur-UUdip IVdlfLil, žova „1. 1 (dvor., levo). " Ali ne greva danes na sprehod, gospod Žanič?« i/Ne, jaz danes že ne morem, kmalu mera m k počitku, da bom pri moči; julri namreč moji štirje sinovi prinesejo šolska spričevala domov.« ff-' BaasriCUKPi&fla Oenj. občinstvu Kranja in okolico vljudno naznanjam, da sem otvorilw Kranju, poS^g tiare pešte spc-cilslno irg3«j;ns bari?, firne-žev in lakoa ter vseh slikorskJi irs pleskarskih potrebščin. Skrbel bodem za prvovrstno biago po solidnih cenah ob vestni in točni postrežbi. Se priporočam prijaznemu vpoštevanju z Odi. spoštovanjem VfilENfčPI ŠTJJRtf, „Do£rfiolj&iiE3ov Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Dia 5. Naročniki ,.Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmei. potrebščino ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov nli vajencev in narobe. dobi naročnik .Domoljubov'" na temle mestu mali oglas, ako ne obsega več kot 10—12 besedi. >3 SSPS za n)izarsko Vu BiltO obrt, krepkega ki se je učil ž<; dalj čaaa, sprejme takoj mojster v hribih. Naslov pove uprava lista pod št. 600. h;n 0,1' m steklenic ..Alge" Iskreno Vas pozdravljam in bcteilm t posebnim spoštovanjem 1IALDO SEMENOVIC. r Nova trgovina manutahture, novo blago in nove nizke cm Josip Šlibar Ljubljana, Stari trg Z1 poley Zaiaznika Hi)popslaej§l STOEU/ER šivalni stroji (• *»*«, kroje!, h t«rB«ri« ter II ▼sak dam. fndte >1 »burite •trni «ftyt« d tu iirtdnol pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Snenbarg. hI. 6/1. BrMpl*4at p o« k. 1« Uu. faautro. Za svetlo, ^^ Olj^! (brez goJčc in vo-prietno MII1IUJU USJV de| plafam 160 D za kilogram Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p Cuknica. • V »rftci družba i. o i. prodajalna: Dunajsko cesža 14 hiša fj. Matltiana poleg trgovine Schneider S VerovSek ZelOgi? raznovrstnih oljnatih suhih in umetniških barr, firneža, lakov, steklarskega in mizarskega Irleja, pleskarskih, zidarskih ter čnpller r.n umetnike. Terpentina, karbolineja, denat. špirita, prainega in slrojuega olja plovca Itd. Tovarno: Slomškova ulico 39 FpFovpstnegoViniGflPja z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme Direkcij« srednje vinarske in sadjarske šale v Mariboru za svoje tik Maribora ležeče in 50 oralov obsegajoče posestvo Grajski log. - Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki do 15. febr. t. 1. Priporoča so pri nakupu bališa (opreme) ženinom in nevestam, največja izbiro, po&lena dobra postrežba, domače znano podjetje pri „Češniku" Ljubljana - Lingarjeva ulica Dobre domače izdolane odoje, na obe strani klol, v vseh barvah Din 190-—. Zadružna gospodarska banka d d H^^jubijana Mikiošičeva cesta ,0 K v lastni Pala« (vis a vis hotela „Union"). Brzojav.: Gospobanka. n . v *■-----**** a noieia »Union") Amerlkanskl oddolek: Dinktoa „„„ z amerlSklmi b k , "" rod ..i«n«dn.ilimi pot-.,. Izdajatelj- Dr. Pran« Kul« Direktne zveze z ameriškimi bankamL _ Ureiov™«* ------777 Armd.r,a DrŽOVne lo?er,7e - ^