Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XXII., St. 145
Ljubljana, nedelja TI. }wi!ja 1941-XIX
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-
burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
•IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije m inozemstva ima
Unione Pnbblieit* Italiana S.A.. Milano
Cena Din ž — cent, 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: (Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitžl di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. SL, Milano
!i csfupo dl battaglia di Sollum rastrellato
Azioni di artiglierie sul fronte di Tobruk — Tenace resistenza in Africa Orientale
M:i!r
Sollumsko bojno polje očiščeno
Delovanje topništva na tobruški fronti — Vztrajen odpor v vzhodni Afriki
II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 21 giugno 11 seguente bollettino di guerra n. 381:
NelPAfrica settentrionale velivoli neml-ei hanno lanciato alcune bombe su Bengasi ed hanno attaccato una nostra base aerea. A Tobruk tiri delle opposte artiglierie. NH1'Africa orientale, la tenace resistenza dei nostri costringe I'avversario a com-piere numerosi schieramenti e svolgere cruenti attacehi.
Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil danes naslednje 381. vojno porodilo:
V	Severni Afriki so sovražna letala vrgla nekoliko bomb na Bengazi in so napadla neko naše letalsko oporišče.
V	Tobruku medsebojno topniško obstreljevanje.
V	Vzhodni Afriki je vztrajni odpor naših čet prisilil nasprotnika, da je zbral velike sile in izvršil silovite napade.
Rim, 21. junija s. Po 4dnevni bitki pri Sollumu, ki se je končala, kakor je znano, po srditih spopadih s porazom Angležev, so se angleške čete umaknile na preostale pozicije ter se bodo zelo težko na novo uredile, v kolikor so se mogle osvoboditi obkrožaj očega pritiska itali-jansko-nemških kolon, ki so prešle v protinapad. Naše letalstvo kljub slabemu vremenu nadzira sovražnikovo premikanje in ga nadleguje z bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami.
Na bojišču se nadaljuje čiščenje od materiala, orožja in ujetnikov. Plena še ni mogoče presoditi, toda že objavljene številke potrjujejo obsežnost in važnost sovražnikovih izgub in škode.
Razen okoli 100 tankov, ki so bili uničeni ali zažgani, o katerih govori poro-čilo št. 379, so Angleži pustili na terenu veliko število oklopnih avtomobilov najrazličnejših vrst in precejšnjo množino lažjega orožja in opreme. Italijansko-nemške čete hitro urejajo in utrjujejo naše prednje črte. Čete so opravile ogromno delo v preteklih dneh ob najhujši vročini, ki se že pojavlja v teh predelih.
V	območju Tobruka vlada še nadalje mir in tu ni videti posledic zadnjih dogodkov. Samo popoldne dne 18. t. m. se je skušala velika angleška patrola približati našim črtam, pa je bila hitro razpršena s pomočjo takojšnje in natančne intervencije naše artilerije. Patrola je bila prisiljena k umiku v notranjost utrdb. Letalstvo Osi je metodično nadaljevalo bombardiranje vojaških naprav in je doseglo lepe uspehe.
V	Vzhodni Afriki se nadaljuje živahna borba med obrambo in premočnimi silami, katere sovražnik uporablja še vedno ob pomoči tankov in znatnih letalskih sil. Kljub premoči prestaja sovražnik krvave izgube, ko skuša z množinskimi napadi pospešiti rešitev raznih taktičnih problemov, ki otežkočajo njegovo napredovanje. Tudi zadnji napad v pasu Gondarja dne 17. t. m. je bil od naših oddelkov odbit in je imel sovražnik izgube na ljudeh in materialu. Sovražnik se je moral umakniti in čaka na ojačenje, ki stalno prihaja. Tudi ojačenja nadzoruje in nadleguje naše letalstvo z bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami. Pohod, ki se je pričel pred 6 meseci, ni zlomil duha borcev, ki manevrirajo na teritoriju. kateri je še vedno pod našo kontrolo. Borci so še povečali svoje napore, da branijo sleherni kilometer terena pred napadalcem. Kljub težkim okoliščinam zaradi slabega vremena, se naše čete povsod častno upirajo sovražniku.
Nssnško vojno poročilo
Berlin, 21. jun. Vrhovno vojno poveljni-štvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Podmornice so potopile na Severnem Atlantiku šest sovražnih trgovskih ladij in pomožno križa rko. ki je bila opremljena z letalom na katapult. Skupno 52.900 ton.
Bojna letala so napadla včeraj in zadnjo noč t dobrim uspehom ladje ob izlivu reke Humber. Potopila so 6000tonski tovorni parnik in hudo poškodovala dve veliki trgovski ladji. Drtigi uspešni letalski napadi so bili naperjeni proti važnemu pristanišču za preskrbo Grimsbyju in proti pristaniškim napravam v Great Yarmouthu, kakor tudi proti letališčem v Midlandsu in v vzhodni Angliji. Pri nočnem napadu na veliko škotsko tovarno za lahke kovine v Fort VVilliamu so bile razdejane tovarniške naprave z bombnimi zadetki težkega kalibra.
Močnejši oddelek nemških bojnih letal je bombardiral v noči na 21. junija angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo.
V	Severni Afriki so razkropila nemška rnšilna letala v nizkih napadih zbiranje angeških čet In kolone motornih vozil pri Bug-Bugu.
Pri Tobruku so nemška bojna letala zažgala barake in skladišča goriva z bomba mL
Sovražnik Je metal zadnjo noč s slabimi silam] na nekaterih krajih sevemonemške obale zažigalne bi rušilne bombe. Med civilnim prebivalstvom je Mo nekaj žrtev,
V stanovanjskih okrajih je nastala neznatna škoda na poslopjih. Nočni lovci so sestrelili eno angleško bojno letalo.
Porast števila ujetnikov na Kreti
Berlin, 21. jun. d. Število na Kreti zajetih ujetnikov se je po zadnjih očiščevalnih operacijah v goratem ozemlju še znatno povečalo. Službeno nemško vojno poročilo je prvotno javilo, da je bilo na Kreti ujetih 10.700 Angležev in 5000 Grkov. novi dokončni podatki pa kažejo, da je število ujetnikov naraslo na 13.100 Angležev in 5.600 Grkov.
Nevarnost podmornic pri Gibraltarju
Madrid, 21. jun. s. Nevarnost podmornic okrog Gibraltarja povzroča tamkajšnjim oblastem vedno več skrbi. Tako so že odredile posebno stražno službo, ki jo opravljajo stalno trije rušilci. Rušilci če-stokrat spuščajo podvodne bombe na točkah, kjer opazijo kar koli sumljivega.
Odbit napad na nemški konvoji
Berlin, 21 jun. s. Dne 19. t m so trije angleški bombniki tipa Bristol-Blenheim z zaščito kakšnih 24 lovcev skušali v mraku napasti nemški konvoj v bližini obale Ro-kavskega preliva. Konvoj je opremljalo 8 letal tipa He 109, ki so se takoj spopadli z nasprotnikom, čeprav je bil v znatni premoči. Nemški lovci so angleške bombnike prisilili, da so odvrgli svoje bombe v morje in se nato umaknili čez preliv. Tudi angleški lovci so bili pognani v beg. Konvoj je nemoteno nadaljeval svojo pot. Na nemški strani ni bilo izgub.
Angleška letala nad zapadno Nemčijo
Berlin, 21. jun. s. V pretekli noči so angleška letala bombardirala nekaj vojaško in gospodarsko nepomembnih krajev v se-vernozapadni Nemčiji. Rušilne in zažgal-ne bombe so povzročile manjšo škodo v
stanovanjskih okrajih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi mrtvih in ranjenih.
Izgube angleškega ladjevja v maju
Berlin, 21. junija d Angleška admirali i teta je včeraj po dolgem objavila podatke o izgubah angleške trgovske mornarice v mesecu maju. Čeprav je iz nemških vojnih poročil razvidno, da je bilo v maju potopljenih 746.000 ton angleških trgovskih ladij in takih ki plovejo v angleški službi, priznajo Angleži sedaj samo 461.000 ton izgub. Izgube so porazdeljene po angleških podatkih takole: 73 potopljenih ladij je bilo angleških, 20 tako zvanih zavezniških in 5 nevtralnih. Čeprav je admiraliteta v svoji statistiki prikrila skoro 300.000 ton izgub, vendar najnovejša statistika priznava največje število izgub v dosedanjem poteku vojne.
Velike angleške letalske izgube
Berlin, 21. jim. s. V poučenih krogih se je izvedelo, da je bilo v letalskih spopadih v času od 15. do 18. junija skupno sestreljenih 86 angleških letal. V teh štirih dneh ie nemško letalstvo izgubilo le 12 aparatov.
Poškodovane londonske tiskarne
New York, 21. junija d Asa. Pres* tav-lja iz Londona, da sta bili ob priliki nedavnih nemških letalskih napadov zdlo poškodovani tiskarni listov »News Chronicle« in »E ven ing Standard«. Oba lista tiskajo sedaj drugod.
Angleška vlada zahteva nove kredite
Bern, 21. junija d. *>Exchange Teflegraph« javlja iz Londona da namerava angleška vlada prihodnji teden zaprosit1 parlament za odobritev novih izrednih kreditov v znesku milijarde dolarjev za kritje vojnih izdatkov.
Vojna v Siriji
Vichy, 21. junija d. Snočnje uradno poročilo francoskega vojnega ministrstva o položaju na bojišču v Siriji javlja:
V	četrtek so angleške čete izvedle brez uspeha napade pri Damasku in Mersaju-mu. Naši oklopni oddelki so napadili in odbili angleške in indijske čete, ki so nastopale južno in južnozapadno od Damaska. Pri tem je bilo zajetih okoli 400 ujetni-
i kov. Na hribovitem ozemlju severno od Li-: banona je bil 19. t. m. popoldne odbit so-) vražni napad pri Mersajumu. Pri tem je bilo ujetih 80 sovražnih vojakov.
Ob obali so angleške vojne ladje še nadalje obstreljevale naše položaje.
V	odseku ob reki Evfrat nič novega.
Naše letalstvo je razvijalo nadaljnjo akti vnost in je v četrtek zvečer zelo uspešno bombardiralo koncentracije sovražne vojske južno cd Damaska.
Vichy, 21. jun. ir. Uradno poročajo iz Bejruta, da ie včeraj pričelo angleško topništvo obstreljevati Damask. Posebno je trpelo predmestje Mohadžein. Sirijska vlada je s posredovanjem iranskega konzulata poslala zaradi tega angleški vladi oster protest, opozarjajoč na veliko reakcijo. ki jo bo obstreljevanje Damaska nedvomno izzvalo v vsem arabskem svetu.
Bejrut, 21. jun. d. Francoske čete so na vseh delih bojišča v Siriji ojačile svoje postojanke. Angleško topništvo ie včerai pričelo obstreljevati Damask. V zadnjih 24 urah je angleška vojska ojačila svoje napade. toda ni napredovala. Damask ie skoraj popolnoma izpraznjen civilnega prebivalstva.
V noči na petek so angleška letala zopet bombardirala mesto Bejrut, zlasti pa pristanišče.
Rim, 21. junija s. O oiperacijah v Siriji je angleški radio objavil, da so imeli angleški in degolistični oddelki v borbah na obalnem pod-ročju zaradi francoske premoči hude izgube. Ob obali Libanona so trije veliki francoski rušilci držali v šahu angleške vojne ladje i« so se skrivaj ponovno približali obali ter obstreljevali avstralske jarke in topniške postojanke.
Pobuda za sklicanje vse arabskega kongresa
Tetuan, 21. junija s. »Alhuritaneh«, nacionalistično glasilo maroških Arabcev, je objavil članka dveh arabskih osebnosti, ki sita zbudila veliko pozornost. Emir Šekib Aislan opozarja v svojem članku na potrebo, da se organizira kongres krščanskih in muslimanskih Arabcev, ki živijo na tujem. Na kongresu naj bi proučili vse probleme, ki se tičejo arabskega sveta. V svojem članku opozarja na angloške načrte, da bi se arabska ozemlja Egipta in Iraka anektirala, da bi se popolnoma onemogočil sleherni vpliv arabskih vladarjem Ibn Sauda in Imana Jahijaha v Arabiji in da bi se Palestina in Tiaosjordanija združili
v deželo, ki bi dobila židovskega kralja. Kongres bi se moral organizirati v državi, ki ne sipada med dežele pod angleškim vplivom, ter je verjetno, da bi se na njem sprejeli sklepi, ki bi bili v nasprotju z angleškimi interesi
Angleži grade v Palestini zaklonišča
Bejrut, 21. junija d. Iz Kaira javljajo, da so pričeli Angleži graditi protiletalska zaklonišča v Jeruzalemu, Haifi in Tel Avivu.
konzuli so bili angleški vohuni
Berlin, 21. jim. s. Ves nemški tisk poroča pod velikimi naslovi o ukrepih italijanske vlade proti ameriškim konzularnim in drugim državnim funkcionarjem v Italiji. Listi objavljajo v celoti besedilo italijanske note, ki je bila izročena ameriškemu poslaniku v Rimu. Obenem objavljajo tudi razloge, ki so bili merodajni za te italijanske represivne ukrepe.
Berlin, 21. junija s. »Diplomatsko-politična korespondenca« komentira ukrepe italijanske ;n nemške vlade, s katerimi je bila odrejena zapora ameriških konzulatov ter železniških uradov v Nemčiji in Italiji. Ta stvar, pravi korespondenca, je že davno dozorela. Ze od tedaj, ko so bila ukinjena angleška diplomatska in konzularna zastopstva ter drugi ura^ii v Evropi, so konzulati in drug-' uradi Zedinjenih držav stopili na njihovo mesto. Postali so prave posredovalnice, ki so opravljale vse mogoče informacije v London. To so tudi nevtrallni opazovalci ponovno ugotovili jn točno kontrolirali. Ameriški uradi sc skrbeli v vel;ki meri za gradivo, ki se ga je potem sovražna propaganda posluževala proti osi in prav posebno proti Nemčiji. Prestopki, ki so bili na ta nač:n izvršeni proti Nemčiji, so bili izredno težki. Nemčija seveda nima namena identificirati ameriške konzule, ki so bili sedaj prisiljeni zapreti svoje urade z ameriškim narodom, zaključuje korespondenca. ker v Nemčiji dobro poznajo ameriško javno mnenje. Gotovo pa bo spričo ukrepov, ki so bili izdani v Berlinu in Rimu. najhujše oškodovan Intelligence Service. Ukrepi pa tudi kažejo, kako odločno se znata Italija in Nemčija boriti proti Angliji.
Utrjevanje Azorov
Lizbona, 21. jun. ir. Včeraj je odpotoval iz Lizbone nov transport vojaštva na Azore. Z isto ladjo je bilo poslanih na Azore tudi več težkih topov.
II Duce parla alla solenne seduta della Camera dei Fasci e delle Corporazioni nelTannuale delTintervento. — Duce govori na slavnostni seji Zbornice Fašjev; in Korporacij ob obletnici vstopa Italije y vojno

Dimostrazione pop©-lare al Duce in Piazza Venezia nel primo annuale deli' inter-vento. — Ljudske manifestacije Duceju na Beneškem trgu ob prvi obletnici intervencije.
Duce na obisku v letalski šoli
Duce je inspiciral neko šolo za pi-lotiranje lovskih letal druge stopnje v nekem kraju doline Pada, nato se je v poletu podal nad mesto Lugo ter je vrgel šopek lovorovega in hrastovega
listja na spomenik Franeesca Baracca. Po povraiku je pred gojenci šole imel govor, v katerem je poveličeval junake zraka. Gojenci so poslušali besede Duceja z navdušenjem in ponosom.
Rooseveltova kongresu
Bivši kral| Peter n. v Angliji
Amsterdam t 21. jun. ir. Kakor doznava agencija DN3, je prispel bivši jugoslovanski krati Preter danes y Apglijo.
zaradi potopitve »Robin Moora"
Washington, 21. jun. u. Roosevelt je poslal včeraj kongresu posebno poslanico glede potopitve ameriške ladje »Robin Moor«. Poslanica je povsem presenetila parlamentarne in politične kroge, kajti o njej ni bilo doslej ničesar slišati ter se je smatralo, da bo zadeva s potopitvijo opravljena s protestno noto nemški vladi. Predsednikova poslanica je sestavljena v izredno ostri obliki ter obtožuje Nemčijo, da hoče ovirati pomorski promet Zedinjenih držav. Med drugim pravi: »Popolno pomanjkanje spoštovanja najelementar-nejših načel mednarodnega prava in človekoljubnosti ustvarja iz potopitve »Robin Moora« dejanje mednarodnega bandi-tizma ter moramo presojati potopitev tega parnika kot svarilo Zedinjenim drža-v?ra, da smejo uporabljati morja samo s pristankom nacionalnega socializma. Če bi mi na to pristali, bi se s tem neizogibno podredili svetovni dominaciji s strani sedanjih glavarjev nemškega rajha. Mi pa se ne podrejamo in se nočemo podrediti. Naša vlada si lahko samo misli, da nemška vlada s takimi nespametnimi dejanji krutosti napram možem, ženam in nedolžnim otrokom ter napram neoborože-nim upa, da bo ustrahovala Zedinjene drž?ve !r druge nacije ter jih prisilila, da se vzdrže odpora proti nemškim načrtom za splošno osvajanje, ki temelji na svoje-voljnosti in terorju na zemlji ter na piratstvu na morju.
Vlada Zedinjenih držav smatra, da je Nemčija odgovorna za sramotno in ne-upravičljivo potopitev »Robin Moora« ter pričakuje od nemške vlade popolno povračilo za izgube in za nastalo škodo. Taka potopitev je flagrantna kršitev pravic mornarice Zedinjenih držav, da svobodno opravlja svojo službo, izvzemši samo pravice, priznane vojujočim državam po mednarodnem pravu.
Dokazi, da ima Nemčija v načrtu nadaljnja osvajanja, so prepričevalni. Doslej so dejanja svojevoljnega nasilja bila uvod načrtom za osvajanje. Zadnje dejanje izgleda, da }e uvod v postavitev vrhovnega cilja nemškega rajha. da si prisvoji kontrolo nad morji, za kar je zmaga nad Anglijo neizogiben predpogoj. Izgleda, da je splošni namen ta, pregnati ameriški pomorski promet z Oceana, kjer koli bi se smatralo, da ta promet naspro-
tuje nemškim načrtom. Posebej izgleda, da je nameravana prekinitev našega prometa z vsemi prijateljskimi državami.
Nemški rajh želi posluževati se v teroristični obliki nasilja napram nedolžnim in neoboroženim državam, očividno v veri, da terorizem vzbudi tako stanje, ki dovoljuje nemškemu rajhu, da si zagotovi pristanek nadvladanih narodov.
Prvi komentarji k predsednikovi poslanici opozarjajo zlasti, da Roosevelt, potem ko je na oster način izrekel svojo obtožbo proti Nemčiji, ni v nobeni obliki povedal, kakšne konkretne pobude namerava podvzeti, da se upre »grožnji proti ameriškemu pomorskemu prometu«, kar je osrednja točka dokumenta.
Poslanica, ki je prišla povsem nepričakovano, je povzročila splošen padec cen na blagovni borzi v Wallstreetu. (Piccolo.)
Ponesrečena ameriška podmornica
Washington, 21. junija s. Okrog 12 pon-tonov in vlačilcev ameriške vojne mornarice skuša dvognit: z morskega dna ameriško podmornico, ki se je pred dnevi ponesreči potopila. Podmornica sipada med najstarejše ameriške ladje te vrste. V zadnjem času je bila motorizirana in spet vključena v ameriške voljno brodovje. Podmornica leži baje v globini 125 metrov. Do nesreče je prišlo ko se je poskušala sama potop:-ti in pluti čim globlie pod vodo. V podmornici sita dva oficrja in 31 mornarjev. Podmornica leži snedaj na morskem dnu v bližini Nevham.pshira. Pred dvem? 'leti se je ta nrpotopila tud:' ameriška podmornica »Squalus«:.
Na Portugalskem internirani letalci
Lizbona, 21. jun. s. V bližini Viane do Castelo je bilo neko angleško dvomotor-no letalo prisiljeno pristati. V letalu so bili kanadski poročnik in 6 vojakov. Vse so internirali.
Sestanek razsodišča za južno Dobrudžo
Dunaj, 21. ju-.iy> d Včeraj se je tu sestalo razsodišče za umv**^ vprašanj od-sitopitve južne Dobrudže Botii;^.:^ y sodišču sta po en zastopnik Rumunijc. Bolgarije, predseduje mu pa nemški univ. profesor dT. Bruns. Ob začetku zasedanja je pozdravil razsodišče pokrajinski vodja von Schirach.
Potovanje po pokrajini prosto od danes dalje
Visoki Kom.fc	. - pokraji-
ne je včeraj odredil:
Z jutrišnjim dnem je ukinjena določba čl. 4. komisariatskega dekreta št 13 z dne 29. aprila 1941-XIX, ki je
bil objavljen v »Službenem listu« Kraljevega Civilnega Komisariata št. 35. Potovanje po pokrajini je zaenkrat svobodno in zanj ni potrebno nikako posebno dovoljenje.
Potniki in nakaznice za kruh, riž in testenine
Z ozirom na odredbo štev. 46 z dne 18. t. m., ki je bila objavljena v »Službenem listu za ljubljansko pokrajino« štev. 49 dne 18. junija 1941-XIX, objavlja Visoki Komisariat:
Z 21. t. m. se uveljavi racioniranje kruha odnosno krušne moke, testenin in riža z nakaznicami.
Potniki bodo lahko prejemali le kruh, pa čeprav ne bodo imeti nakaznice, a največ za dobo dveh dni. Pozneje jim bo izdana nakaznica, a le za kruh, če se izkaže, da so na potovanju in da imajo svoje bivališče v Kraljevini. V drugih primerih jim bo izkaznica izdana tudi za testenine in riž.
Kdor ne bo imel nakaznic, ne bo mogel prejeti jedil iz testenin ali riža. Potniki, ki imajo nakaznice za jedila in so jim bile izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, se jih bodo lahko posluževali v javnih lokalih.
V javnih lokalih bodo morali vselej odrezati z nakaznic kupone za kruh in za jedila ob vsakršnem konzumu. Z ozirom na to so kuponi za kruh razdeljeni v dva dela, tako da si bodo mogli njihovi imetniki nabaviti kruh po dvakrat na dan. Za jedila veljajo kuponi, kolikor so testenine in riž na razpolago v kuhinji.
Veljavni so le kuponi, ki se glase na oni ali naslednji dan, ko se jedila zaužijejo, ne pa kuponi prejšnjih dni, ki potemtakem zapadejo.
Ljubljana, 20. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Prijava zalog glavnih življenjskih potrebščin obvezna
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Cl. 1. Vse zaloge spodaj navedenega blaga, ki so na dan 20. junija 1941-XIX pri proizvodnikih, trgovcih na debelo in na drobno, pri zadrugah, zajednicah (zavodi, bolnišnice, zavetišča, javne kuhinje itd.), hotelih in restavracijah, se morajo prijaviti do vštetega 23. junija 1941-XIX občini, kjer je blago spravljeno.
CL 2. Blago, za katero velja prijavna dolžnost je: a) pšenica v zrnju in pše-nična moka (št. 0 in enotna moka); b) rž v zrnju in ržena moka; c) koruza v zrnju in koruzna moka; č) mešana moka, pše-nična in koruzna ali ržena; d) riž; e) testenine; f) sladkor; g) olivno olje in semensko olje; h) slanina in mast; i) pralno milo.
CL 3. Zaloge naštetega blaga, ki so pri proizvodnikih in trgovcih na debelo, so od 20. junija 1941-X1X pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevod«), ki bo imel na Ekrbi njih razdelitev za potrošnjo.
Cl. 4. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu.
Cl. 5. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevodu«).
Cl. 6. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti,
ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznujejo denarno do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Enako se kaznujejo tisti, ki kupujejo ali prodajajo blago pod zaporo iz člena 3.
Cl. 7. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Euiilio Grazioli
Racioniranje kruha, krušne moke, testenin in riža
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
CL 1. Krušna moka. testenine in riž se racionirajo. Za vsako osebo se določajo tile niesečni obroki: 1 kg riža, lkg testenin, 7.5 kg kruha ali 6 kg krušne moke po izbiri potrošnika.
Cl. 2. Obrok kruha ali krušne moke in testenin ne gre pridelovalcem žita in tistim, ki živijo z njimi v skupnosti.
Cl. 3. Trgovci, vštevši javne obrate, smejo oddajati racionirana živila samo za od-rezek živilske nakaznice.
Cl. 4. živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi.
Cl. 5. Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata se poverja izvrševanje te naredbe.
cl. 6. Racioniranje živil iz člena 2. stopi v veljavo z dnem 23. t. m. in se razdeli za razdobje od 23. do 30. junija t. 1. ena tretjina določenih obrokov.
ci. 7. člen 3. naredbe št. 19 z dne 10. marca 1941 se ukinja.
CL 8. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
PTT tarife Kraljevine razšir jene na Ljubljansko pokrajino
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. glede na naredbo št. 4 z dne 21. aprila 1941-XIX, s katero se je razširila za poštni in brzojavni promet in za telefonske pogovore v Italijo prejšnja tarifa za notranji promet, in glede na to, da je tarifa, ki je sedaj v kraljevini Italiji veljavna, kot celota za občinstvo ugodnejša nego s prej omenjeno naredbo določena tarifa, odreja:
Cl. 1. Od 27. junija 1941-XIX dalje se razširja na Ljubljansko pokrajino poštna, brzojavna in telefonska tarifa, ki je v veljavi v kraljevini Italiji za notranji in za zunanji promet.
Cl. 2. Bivše jugoslovanske znamke, kakor koli pretiskane, so veljavne za poštnino še do vštevši 26. junija t. L Kdor koli bi še imel pretiskane jugoslovanske znamke, jih lahko predloži do vštevši 26. junija t. 1. poštnim uradom v zamenjavo za italijanske znamke v ustrezni vrednosti oziroma ustreznemu skupnemu znesku. Po preteku tega dne zamenjava ne bo ^
dopustna.	- ..
CL 3. Od 27. j.m-i^alje se postne po-
Silike Y) b' 'ranklrane s kakor koli p^J^ormi bivšimi jugoslovanskimi -znamkami, smatrajo za nefrankirane in se zaradi tega obremeni naslovljenec s kazensko pristojbino.
Cl. 4. Od 27. junija dalje se pretiskane bivše jugoslovanske znamke, vzete iz pošt-
nega obteka in vrnjene zalogi poštnih vrednotnic v Ljubljani po vseh podružnicah glavnega mesta in po uradih v pokrajini, zberejo pri p. t. uradu Ljubljana 1 — glavna pošta (okence za zbiralce znamk), kjer se bodo prodajale občinstvu izključno v filatelistične namene ter po imenski ceni.
Cl. 5. Ljubljanski pošti 1 je prepovedano prodati hkrati več ko eno serijo znamk isti osebi in sprejemati v plačilo drugačen denar ko italijansko liro.
Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
I prezzi negli eserdzi pubblici
L'Ufficio s tam pa delTAlto Commissariato comnnica:
Tutti gli esercizi pubblici (osterie, trattorie, ristoranti, alberghi, pasticcerie, bar, caffč ecc.) devono osservare i prezzi massimi stabiliti dal listini in vigore al 15 maržo 1941-XIX.
Coloro che al 15 maržo 1941-XIX prati-eavano prezzi inferiori a quelli stabiliti dai sudetti listini dei prezzi massimi devono attenersi a quei prezzi.
Tutti i prezzi vanno calcolati in lire al cambio 38.
Cene v javnih lokalih
Tiskovni urad Visokega Komisariata je objavil:
Vsi javni lokali (krčme, gostilne, restavracije, hoteli, slaščičarne, bari, kavarne itd.) se morajo ravnati po maksimalnih cenah, kakor so bile določene s ceniki, ki so v veljavi od 15. marca 1941-XIX dalje.
Oni, ki so 15. marca 1941-XIX prodajali jedila po nižjih cenah, kakor so bile določene z omenjenimi maksimalnimi ceniki, morajo še nadalje ostati pri teh cenah.
Vse cene se računajo v lirah po tečaju 38 lir za 100 din.
Opozorilo lastnikom motornih vozil
Opozarja se, da poteče s 30. t. m. zadnji rok za zamenjavo evidenčnih tablic tudi za ona motorna vozila, ki niso opremljena s posebnimi dovoljenji za prosto vožnjo, ter za ona, ki so sedaj pod plombo.
Od ponedeljka 23. t. m. dalje se bodo tablice zamenjavale pri II. oddelku Visokega Komisariata na Blei\veisovi cesti št. 10, drugo nadstropje, v sobi št. 117, od 8. do 12. ure.
Vsa motorna vozila z označbo LB, ki so v prometu, morajo biti vedno v stanju, da se izkažejo ne samo s prometno knjižico, temveč tudi s posebnim dovoljenjem in trobojnim znakom, ki mora biti na zaščitnem tseklu vozila in s katerim je prosta vožnja dopuščena.
Obletnica premirja s Francijo
Berlin, 21. junija s. Na dan obletnice podpisa premirja v Compiegnu se je nemški tisk spomnil podvigov nemških oboroženih sil, ki so znale v nekaj tednih streti vojaško silo, k-, je veljala za eno največjih na svetu. Listi podajajo hkrati tudi nekako politično bilanco odnošajev med Francijo in Nemčijo ter ugotavljajo, da je Petainovi Franciji uspelo spoznati realnost in izvajati konsek vence iz tega. Etape nove francoske poti so Compiegnc, Montoire in Sirija.
»Volkischer Bcobachter« pripominja, da je bilo premirje, ki je bilo sklenjeno v gozdu pri Compicgneu 21. junija 1940. nad vse važno za moderno zgodovino z dveh vidikov: 1. Za vselej so bili prekrižani francoski načrti o uničenju Nemčije, 2. angleški sistem se je izločil iz Evrope.
»Borsen Zeitung« pripominja, da je kljub hudemu porazu in premirju Franciji bila dana možnost, da si opomore v okviru novega evropskega reda , za kar se je vlada v Vichyju po mnogem oklevanju tudi odločila.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« beleži, da je bil razvoj v 19. stoletju in v 20. vse do sedanje vojne vse pod vplivom diplomatske taktike Richelieua, ki je svoja osnovna načela zgradil na pojmih koalicije in hegemonije. Angleži so svoje načelo navezali na ta princip in pod krinko ravnovesja odnošajev med državami so skušali onemogočiti trajen in pravičen mir v Evropi, ker bi pomenil padec angleške hegomonije na kontinentu Kako so si narodi v Evropi v pretežni večini želeli novi red v svojih življenjskih prostorih, je dokazalo veliko število držav, ki sodelujejo v okviru trojnega pakta. Ta pakt je tvorni simbol enotne fronte narodov, ki so se odločili otresti se angleškega varuštva.
Obisk kralja Borisa v Bratislavi
Bratislava, 21. junija, s. Kralj Boris je snoči odpotoval iz Bratislave nazaj v Sofijo. Slovaški listi pa med tem še vedno mnogo razpravljajo o njegovem obisku in objavljajo tudi slike bolgarskega vladarja in predsednika Tise. Listi naglašajo, da je bilo to prvič, da je poglavar kake tuje države obiskal predsednika slovaške države. Obenem izražajo željo, da bi se tradicionalno prijateljstvo obeh držav še poglobilo.
Bratislava, 21. jim. ir. O priliki obiska bolgarskega kralja Borisa, je odlikoval slovaški predsednik dr. Tiso bolgarskega kralja z najvišjim slovaškim odlikovanjem, redom Pribine z zlato verižico, ki je določen samo za odlikovanje suvere-nov.
Sofija, 21. junija s. Kralj Boris, ki se je snoči vrnil iz tujine je davi siprejel min. ^ predsednika Filova. Imela sta daljši razgovor.
Minister za ljudsko kulturo na obisku v Berlinu
Berlin, 21. jun. ir. Minister za ljudsko kulturo Eksc. Pavolini je davi odpotoval z letalom iz Monakova v Berlin. Vsi nemški listi prinašajo o priliki obiska ministra Pavolinija prisrčne pozdravne brzojavke.
Berlin, 21. jun. d. Italijanski minister za ljudsko kulturo Pavolini je prispel opoldne z letalom na berlinsko letališče Tempelhof. V njegovem spremstvu so visoke italijanske kulturne osebnosti in predstavniki tiska. Ministra in njegovo spremstvo so ob prihodu pozdravili propagandni minister dr. Gobbels. šef državnega tiskovnega urada dr. Dietrich in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Po prisrčnem sprejemu se je minister Pavolini odpeljal v hotel »Adlon«.
Berlin, 21. jun. d. Italijanski minister za ljudsko kulturo Pavolini je imel opoldne prvi daljši razgovor s propagandnim ministrom dr. Gobbelsom. Razgovor se je nanašal na vsa vprašanja sodelovanja med obema državama, ki spdajo v področje obeh ministrstev.
Italijansko-špansko kulturno sodelovanje
Madrid, 21. junija s. Tu so v okviru posebne svečanosti zaključili akademsko leto Italijanskega kulturnega zavoda v Madridu. Svečanostim so prisostvovali italijanski poslanik, prvi poSlaniški svetnik nemškega poslaništva, diplomatski zastopniki Japonske, Mandžurije in Slovaške, rektor madridskega vseučilišča in drugi predstavniki madridskega kulturnega kroga Ravnatelj zaveda prof. De Zuani je imel kratek otvoritveni govor, nakar je profesor dr Garzia Valdccasas predaval o kulturnih odnošajih Italije in Španije. Svečanost se je zaključila z velikimi ovacijami za voditelja obeh prijateljskih narodov.
Nov zakon o gledališčih
Rim, 21. junija s. Včeraj se je sestal obči proračunski odbor Fašistične zbornice skupno z zakonodajnim odborom za ljudsko kulturo. Seji je predsedoval podpredsednik zbonrice Gray. Razpravljali so o pospeševanju italijanskega gledališča. Seje sta se udeležila tudi Minister za ljudsko kulturo Pavolini in državni podtajnik finančnega ministrstva Lissia. Načrt zakona, ki je bil odboroma predložen, je bil po krajši razpravi sprejet z nekaterimi amandmani, ki sta ju zastopnika vlade sprejela.
Posvetovanja Vangčingveja v Toklju
Tokio, 21. jun. d. Predsednik nankinške vlade je imel dopoldne v stanovanju ministrskega predsednika kneza Konoye dolga posvetovanja z vodilnimi japonskimi osebnostmi Najprej je konferiral s predsednikom vlade, z zunanjim predsednikom Macuoko in zunanjim ministrom. Nato se je sestal z japonskim mornariškim ministrom in drugimi predstavniki vojne mornarice.
Trgovinska pogodba med Dansko in Finsko
Helsinki, 81. jun. d. Včeraj je bila tu podpisana nova trgovinska pogodba med Dansko in Finsko. Pogodba določa do konca leta izmeno blaga v vrednosti 32 milijonov danskih kron. Danska bo izvažala na Finsko živila, stroje in farmacevtske predmete, Finska pa na Dansko les, celulozo, lesovino itd.
S Spodnje štajerske
Za vse obrate na Spodnjem Štajerskem, kjer je zaposlenih najmanj pet delavcev, je določen poseben pooblaščenec delovno-političnega urada Hejmatbunda, ki stoji vodji obrata z nasveti ob strani.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v Goethejevi ulici 4 zasebnica Ema Fridri-hova, ki je doživela visoko starost 85 let
Promet z zemljišči ie na spodnještajer-skem področju združen z omejitvami, ki jih določa odredba o ureditvi deviznih pravic. Predvsem je vezano na oblastveni pristanek razpolaganje z zemljišči, ki so izven navedenega področja; omejitve so podane tudi v primerih, kjer gre za zemljišča, ki so na Spodnjem Štajerskem, medtem ko živijo lastniki izven omenjenega področja.
Brez nabavnice se dobijo naslednji tekstilni predmeti; čipke in vezenine, obveze, razne zdravstvene potrebščine, dežniki, sončniki, naramnice, rokavice, izvzemši pletene, nogavice s podlogo, damske podveze. ročna dela. izvzemši obleke, telesno, posteljno in gospodinjsko perilo, z roko tkani namizni prti, preja za ročno pletenje in preja za ročna dela.
Načrti za nove cesta. Volkischer Beo-bachter« pravi, da bodo zgrajene nove ceste, ki bodo vezale Koroško z Gorenjsko. Urejene bodo ceste, ki\vežejo Kranj s Podkorenom, z Domžalami ir. z Litijo, kakor tudi cesta med Kranjem in Velikov-cem. Pzi cestnih delih je zdaj v službi 12 inženjerjev oddelka Todt, 33 domačih in-ženjerjev in 11 cestarjev. Ceste, ki bodo vodile tudi po višjem planinskem svetu, bodo široke 7 in pol metra.
E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 22. ju dja
Ob 8.: Napoved časa in Vesti v slovenščini. — 8.15: Vesti v it alijanščini. — 8.30: Koncert na orgijah iz Rima. — 11: Peta maša iz Florence. — 12.: Čitanje in razlaga sv. evangelija v italijanščini (o. Ev-zebij Zappatereni). — lA.15: Čitanje in razlaga sv. evangelija v .slovenščini (o. G. Sekanovič). — 12.30: Y/esti v slovenščini.
—	12.45: Slovenska glfisba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glaiba. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Simfonična glasba.
—	14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Kmetijsko predavanje y slovenščini. — 17.35: Pesmi in melodije. > — 19.: Italijanska ura dr. Stanka Lebna\ — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Raznovrstna glasba. — 20: Napoved časa in-, vesti v italijanščini. — 20.20: Novice v .slovenščini. — 20.30: Koncert godbe na lok. — 21: Koncert godbe na pihala. — 21.3(0: Slovenska glasba. — 22: konec rt pod vodstvom prof. Gaudiosija. — 22.45. Vesti v snpvenščini.
Gospodarstvo
Rok za zamenjavo tisočakov podaljšan
Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine razglaša:
1.	Rok za izmenjavo tisočdinarskih bankovcev se podaljša do vključno 23. t. m.
2.	Dinarji se bodo izmenjavali v lire tudi v nedeljo dne 22. t. m. in bodo zaradi tega uradi, ki so bili določeni v ta namen, jutri odprti.
3.	Se nadalje velja rok od 19. do 26. junija za izmenjavo vseh ostalih dinarskih bankovcev In kovanih novcev.
Po devetih letih zaključen konkurz švedskega vžiga-ličnega trusta
Več ko devet let je poteklo od 14. maja 1932. ko je bil otvorjen konkurz nad imovino švedske tvrdke Kreuger & Toll. ki je predstavljala švedski vžigalični trust. Do tega konkurza je prišlo kmalu potem, ko je voditelj trusta Ivar Kreuger v Parizu izvršil samomor. Šele sedaj, po devetih letih, dobe upniki zadnji obrok izplačila. Te dni ie bil sodišču v Stockholmu predložen v tej zvezi tudi končni obračun.
Prvotno v konkurznem postopanju prijavljene terjatve so dosegle skoraj astronomsko višino 3 milijard kron. V teku konkurznega postopanja je bila ogromna večina teh terjatev izločena in so ob koncu leta 1940. potem ko so bili' zaključeni številni procesi, priznali 275 milijonov kron nezavarovanih terjatev, od tega 74 milijonov v švedskih kronah, ostanek pa predvsem v dolarjih in francoskih frankih. Nezavarovanim upnikom so v zadnjem letu izplačali 40.5 % priznanih terjatev, sedaj dobe pa še 2.305 °/o, tako da dobe v celoti 42.805 %.
Imetniki certifikatov 5 °/o, obveznic, ki jih je izdala družba Kreuger & Toll. so po vnovčenju vrednot, ki so bile ob emisiji zastavljene, doslej prejeli v celoti 66.93 °/o prvotnih terjatev, neupoštevajoč obresti.
Družba, ki vrši likvidacijo v korist imetnikov obveznic, pa ima še nekatera ne-vnovčena aktiva in računajo, da bodo imetniki obveznic dobili še kake 3 %. tako dei jim bo v celoti izplačanih nekaj manj ko 70%.
d vodVtv
ti v slNpv \
Ljubljanski trg
Vsak dan nam nudi trg kako novo, svežo vrsto zelenjave ali sečivja. Najlepše glavice solate prodajajo sedaj že po 5 do 6 din kg. Sploh je sedaj sezona solate na višku, toliko je ne bo več dolgo in gospodinjo jo hite kupovati. Graha, domačega, je vsak dan več, prodajajo ga po 8 do 10 din kg. Kolerabica se je pocenila in se dobi že po 5 do 6 din kg Videli simo prve domače kumare po 20 din kg. Kdor more, lahko kupi mlado domačo cvetačo in be-luše, več zanimanja pa je za cenejše so-čivje. Razveselili simo1 se domače čebule, po 3 komade za dinar. Mlado rdečo peso prodajajo po 4 do 7 komadov za dinar in svežo repico po 3 do 4 komade za dinar. Največ zanimanja je, kakoT vedno, za pe-teršilj, korenjček, zeleno in sploh vso zelenjavo za juho. Hitro so gospodinje pokupile svež česen, por, posebno pa koper in drobnjak. Tu in tam se dobi še dobro ohranjena zimska koleraba ali korenje, ki se še vedno' dobro proda, ker mladega ko-renjčka še ni dovolj, oziroma se prepočasi debeli. Kljub temu. da svinjine ni, je za kislo zelje izredno povpraševanje, kar je razumljivo, saj nam služi kot najcenejša prikuha. Starega krompirja ni več mogoče dobiti, pač pa smo opazili že domač nov krompir po 10 din kg, na stojnicah pa prodajajo uvožen krompir po 8 din kg. Stroč-ji fižol, seveda uvožen, je po 12 do 14 din, paradižnik po 18 din, za oboje pa vlada precejšnje zanimanje.
Na mestni stojnici so dobivali doslej ljudje jajca brez kontrole in kdor je imel čas, jih je lahko kupil vsak dan. Odslej pa bodo delili jaica le prot: krušnim nakaznicam, tako da bo prišla na vrsto tudi ona gospodinja, ki jo čaka doma delo. otroci in vse polno skrbi. Prosili bi le še, da se prodaja vrši vsaj na dveh krajih, da ne bo treba čakati predolgo, sicer je zamuda za gospodinje, predvsem iz predmestij, pre-občutna.
Zadovoljstvo povzroča prodaja kruha in moke na nakaznice, saj odpade z racioni-ranjem mučno čakanje, odpadejo pa tudi razne zlorabe s prenlačevanjem.
Nekaj prihaja na trg tudi že domačih češenj, po pretirano visoki ceni 18 din za kg, po kakovosti pa se niti od daleč ne morejo kosati z dražjimi uvoženimi. Borovnice prodajajo po 7 do 9 din liter, upamo pa, da ta cena ne bo veljala delj časa. Prihodnji teden bo tržno nadzorstvo uredilo cene češnjam in borovnicam. Jagode se do<-be po 14 din liter. Le redka prodajalka nudi še jabolka po 20 din kg.
Prispela je večja pošiljka sardelic, ki so jih kaj hitro razprodali po 18 din, nekaj je bilo lepih skuš po 40 din kg.
Gospodarske vesti
= Važno za skrbnike in varuhe. S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, s katero je bila odrejena zamenjava dinarjev v lire, je bila naložena imetnikom vrednostnih papirjev, izdanih v bivši kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih ustanovah ter zemljiških in kmetijskih kreditnih zavodih, dolžnost, da izročijo te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja in sicer na račun, ki je podrobno naveden v omenjeni naredbi. Ta dolžnost zadeva tudi skrbnike tuje imovine, predvsem varuhe, očete, skrbnike itd. v kolikor bi se taki vrednostni papirji iz kakršnega koli razloga nahajali v njihovih rokah. Oni se opozarjajo na dolžnost fce položbe, ki jo morajo izvršiti do vštetega 26. junija 1941 Umestno je, da o pologu obvestijo tudi pristojno varstveno oziroma skrbstveno sodišče.
= Dobava premoga in cementa iz Trbovelj. Te dni so prispele prve pošiljke trboveljskega premoga in cementa v Ljubljano. Premog je namenjen predvsem industriji, na razpolago pa bo tudi za hišno porabo. Ker se v Italiji inozemski premog nabavlja centralno preko posebne ustanove v Rimu, bo v bodoče trboveljski pre-_ mog nabavljala omenjena rimska ustanova, ki bo potem dobavljene količine dodelila potrošnikom v Ljubljanski pokrajini. Z zopetno dobavo trboveljskega cementa
Da se olajša zainenjavanje, so bili postni uradi, Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka na ozemlju Ljubljanske pokrajine pooblaščeni, da sprejemajo od interesentov v shrambo dinarske bankovce vseh vrst, katerim bodo priloženi posebni seznami
Poštni uradi, Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka bodo potem predložili te bankovce v zamenjavo najbližji menjalni poslovalnici zavoda Banca dltalia, in sicer do 26. t. m.
bo dana možnost, da se obnove gradbena dela, ki so zastala zlasti tam, kjer je za nadaljevanje potreben cement. Pričakovati je, da bodo prišle še nadaljnje količine, kar je potrebno, da se obnove vsa gradbena dela. Znatne količine cementa bodo potrebne tudi za izvršitev programa javnih del, ki je predviden za Ljubljansko pokrajino.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Združene tvornice firneža. družbi z o. z v Ljubljani, je vpisano, da se je po sklepu izrednega občnega zbora dne 19. maia družba razdružila in je prešla v likvidacijo. Likvidator je Ivan Avsenek, industri-jec v Ljubljani.
= Najstrožji ukrepi za navijalce cen na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je z odločbo od 14. junija predpisalo maksimalne cene za meso, in sicer za goveje meso I. vrste, sprednji del s priklado 28 din, brez priklade 30 din. zadnji del s priklado 30 din, brez priklade 34 din; za goveje meso II. vrste, sprednji del 26 odnosno 28 din in zadnji 28 odnosno 32 din; za teletino sprednji del s priklado 24 din, brez priklade 25 din, zadnji del pa 26 odnosno 30 din; za svinjsko meso 34 din, hrbet brez priklade 40 din, rebra 30 din, slanina 35 din. salo 37 din itd. Te cene so višje, kakor so veljale doslej. Kdor pa bi v bodoče zahteval ceno, ki presega maksimalno ceno, in kdor bi plačal višjo ceno, bo takoj v smislu zakonske odredbe ^kaznovan pred izrednim narodnim sodiščem v Zagrebu, ki bo uporabljalo najstrožje kazni in bo po potrebi izreklo tudi smrtno kazen.
= Finance zagrebške občine. Dolg zagrebške mestne občine znaša sedaj okrog 235 milijonov din, kar zahteva spričo kratkih amortizacijskih rokov posameznih posojil na leto 35 milijonov din za anuitetno službo. Ker mestna občina že nekaj let pokriva s proračunom le najnujnejše tekoče izdatke in je do skrajnosti omejila vsa dela pri ureditvi cest in drugih javnih naprav, skušajo sedaj doseči konverzijo starih dolgov. Posojila, ki jih je najela občina v prejšnjih letih, so sklenjena z razmeroma visoko obrestno mero in po večini na kratek rok odplačila, kar ima za posledico, da mora občina za amortizacijo in obresti plačati povprečno letno 35 milijonov, to je 15 odstotkov celotne dolžne vsote. Sedaj nameravajo mestne dolgove konvertirati preko državnih denarnih zavodov, in sicer tako. da bo obrestna mera nižja, zlasti pa, da bo podaljšana amortizacijska doba. Na ta način upajo doseči zmanjšanje letnih izdatkov za obresti in amortizacijo na okrog 20 milijonov din, kar bi bistveno olajšalo finančno stanje zagrebške občine, zlasti ker so dohodki v zadnjih dveh mesecih precei popustili.
= Bat'ova tvorniea na Madžarskem. Zastopstvo Bat:ovega koncema na Madžarskem je v bližini mesta Szolnoka ob Tisi kupilo velik kompleks zemljišča in bc v kratkem pričelo graditi tvornico čevljev, ki bo predvsem oskrbovala madžarski trg.
— Rusko obrambno posojilo. Ruska vlada je dne 2. junija razpisala novo notranje posojilo takozvano obrambno posojilo, čigar vpisovanje je bilo 16. junija zaključeno. Vpisanih je bilo 10.8 milijarde rub-ljev.
Karlovac, 21. junija, s. Iz Ljubljane je prispel preko Novega mesta v Karlovac Maršal De Bono. Tu so ga sprejeli zastopniki Italijanske Vojske s Poveljnikom 2. Armije Generalom Ambrosiem na čelu. Hrvatske vojaške oblasti je zastopal Poveljnik mesta polkovnik Tomaševič. Maršal De Bono je pregledal oddelke hrvatske in italijanske Vojske.
Manifestacije v Angliji interniranih Italijanov
Rim, 21. jun. s. Londonski tisk poročil z veliko'nevoljo o domoljubnih manifestacijah v koncentracijskih taboriščih na otoku Man ob obletnici vstopa Italije v vojno. Tu internirani italijanski državljani so se spontano zbrali k zborovanju ter so z navdušenimi demonstracijami pokazali svojo globoko vdanost Duceju.
Angleške straže so takoj nastopile z vso strogostjo ,da preprečijo Angležem ne-všečne manifestacije, bile pa so sprejete s petjem fašistične himne ter s ploho praznih steklenic. Londonski listi poročajo, da je bilo zaradi teh dogodkov aretiranih mnogo konfinirancev. obenem pa so bili uvedeni strožji disciplinski ukrepi, ki naj ukrote patriotično navdušenje konfiniramn Italijanov.
Novozelandski ministrski predsednik v Angliji
Rim, 21. junija s. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je včeraj nepričakovano prispel v Anglijo. Agencija Reuter poroča, da se bo z angleškimi državniki posvetoval o perečih vojnih vprašanjih Fraser se bo udeležil tudi seje angleškega vojnega kabineta.
Represalije proti Srbom v Bosni
Zagreb, 21. junija s. Glavni stan usta-šev v Bosni je objavil razglas, v katerem pravi, da je 12. t. m. skupina Srbov-čet-nikov napadla skupino ustašev, ki je spremljala nekaj vozov s hrano za prebivalstvo. Cetniki so ustašem pripravili zasedo blizu Komarja v travniškem okraju. 14 četnikov je bilo prijetih in ustreljenih. Ta ukrep je bil potreben, čeprav noben ustaš ni bil ranjen. Če bi se teki primeri ponovili, pravi razglas, bodo izdani še strožji ukrepi.

II Duce ispeziona una scuola di pilotaggio
II Duce ha ispezionato una scuola di pilotaggio da caccia di secondo grado in una localita della Valle Padana. Successivamente si e recato in volo su Lugo ed ha gettato fronde di alloro e di quercia sul monumento a Francesco
Baracca. Di ritorno ha esaltato la figura dell'eroe dell'aria davanti agli allievi della scuola, che hanno ascol-tato le parole del Duce con entusiasmo e fierezza. (Štefani.)
Proroga del termine di conversione dei
biglietti da mille
L'Alto CoCmmissario per la Provincia di Lubiana rende noto:
1)	D termine per la presentazione »1 cambio dei biglietti da mille dinari 6 prorogato sino a tutto il 23 corrente.
2)	Le operazioni di conversione del di-■ari in lire avranjio luogo anche nella giornata di domani, domenica 22 giugno durante la quale percid gli uffici all'uopo incaricati resteranno aperti.
3)	Resta fermo il termine 19—26 giugno per la presentazione al cambio di tut-
ti i biglietti dl altro tagiio e delle monete metalliche.
Per agevolare le operazioni di cambio sono stati autorizzati gli uffici postali, la Cassa postale e la Banca ipotecaria, sol-tanto nella Provincia, a ricevere in depo-slto dagli interessati i biglietti in dinari di qualsiasi taglio i quali saranno aceompa-gnati da apposite distinte. Gli uffici postali, la Cassa postale e la Banca ipotecaria, cureranno poi di presentarli per il cambio al piu vicino ufficio cambio della Banca d'Italia entro U 26 corr.
La circolazione in provincia da oggi libera
L'Alto Com-	.a Provincia
di Lubiana ordina:
Da domani e abolito l'art. 4 del decreto Commissariale N. 13 in data 29 aprile 1941-XIX, pubblicato nel Bol-
lettino Ufficiale del R. Commissariato Civile N. 35. Pertanto la circolazione nell'ambito di questa Provincia e libera e non e soggetta ad alcuna spe-ciale autorizzazione.
pmc	puoDiicaio nei doi- ciaie auionzzazione.
Persone di passaggio e il tesseramento per il pane, la pasta e il riso
1'nrrlinanTa n AR Jol Hi T.nMana ^Pround,
Con riferimento alTordinanza n. 46 del 18 corrente, pubblieata nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, n. 49, del 18 giugno 1941-XIX, comunico:
Col 21 corrente entra in vigore il tesseramento per il pane oppure farina da pa-ne, pasta e riso.
Le persone di passaggio i>otranno consu-mare soltanto pane anche se sprovvisti di carta annonaria e per un massimo di due giorni.
Successivamente verrž. loro rilasciata la carta annonaria soltanto per il pane, qua-lora si tratta di persone di passaggio aventi dimora nel Regno. In caso diverso la tessera sara rilasciata anche per la pasta e il riso.
Nessuno potra consumare minestra di pasta o riso, se non 6 provvisto della carta annonaria.
Le persone di passaggio che hanno la tessera per minestra, rilasciata nelle altre provincie del Regno, potranno avvalersene per la consumazione negli esercizi pubblici.
Gli esercizi pnbblici dovranno sempre rltagliare dalla carta annonaria 11 taglian-do del pane, e della minestra per ogni consumazione. A questo riguardo i taglian-di del pane sono suddivisi in dne parti per poter servire a due pasti nella stessa giornata. Per U consumo della minestra valgono tanto i tagliandi della pasta come del riso a seconda della disponibilita di cucina.
Sono valevoli soltanto i tagliandi dello stesso giorno in oni si consumano 1 pasti oppure dei giorni successivi, non mai quelli di data anteriore e quindi scaduti di validita.
Lubiana, 20 giugno 1941-XIX.
L Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Obbličo di denuncia delle giacenze di generi di prima necessita
L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana ordina:
Art. 1. Le giacenze delle merci sottofn-dicate esistenti, al giorno 20 giugno 1941-XIX, presso i produttori, i commercianti all'ingrosso e al dettaglio, e le cooperative, le vonvivenze (collegi, ospedali, asili, ref-fettori ecc.), gli alberghi e ristoranti, de-vono essere denunciate entro il giorno 23 giugno 1941-XIX al comune dove la merce si trova giacente.
Art. 2. Le merci per le quali k fatto obbligo di denuncia sono: a) Frumento in granella e farina (tipo 0 e tipo unico); o) Segale in granella e farina; c) Granotur-co in granella e farina; d) Farina misce-lata di frumento e granoturco o segale; e) Riso; f) Pasta; g) Zucchero; h) Olio di oliva e di semi; i) Lardo e strutto; 1) Sapone da bucato.
Art. 3. Le giacenze delle merci suddette esistenti presso produttori e commercianti all'ingrosso restano vincolate, col giorno 20 giugno 1941-XIX. a disposizione del-1'Ente per l'alimentazione della provincia
Kulturni pregled
di Lubiana («Prevod>), il quale ne cureri la distribuzione per il consumo.
Art. 4. La denuncia va fatta su appo-siti moduli da ritirarsi presso i comuni.
Art. 5. I comuni dovranno raccogliere tutte le denimcie e trasmetterle all'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana («Prevod»).
Art. 6. I contravventori airobbligo della denimcia e coloro che denunciassero dati non rispondenti alla veri ta saranno puniti con 1'ammenda fino a 5000 lire e, nei časi piti gravi con 1'aresto fino a tre mesi. 15 inoltre disposta la confisca della merce. Alle stesse pene sono soggetti coloro che acquistano o vendono merci vincolate a sensi dell'art. 3.
La presente ordinanza entra ln vigore immediatamente.
Lubiana, 18 giugno 19410CK.
L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Razionamento del pane, farina da pane, pasta e riso
L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana ordina:
La farina da pane, la pasta ed il riso sono sottoposti a razionamento. Sono sta-bilite le seguenti razioni mensili per ogni persona: 1 kg di riso; 1 kg di pasta, 7.5 kg di pane oppure 6 kg di farina da pane a scelta del consumatore.
Art. 2. La razione di pane oppure di farina da pane e quella della pasta non spetta ai produttori di cereali e loro con-viventl. t
Art. 3. I commercianti, compresi gli esercizi pubblici, potranno cedere i generi ra-zionati soltanto verso ritiro della cedola della carta annonaria.
Art. 4. La distribuzione delle carte an-ncnarie avrš luogo a cura dei comuni.
Art. 5. L'Ente per 1'alimentaziane del-rAlto Commissariato % incaricato di prov-vedere all'esecuzione della presente ordinanza.
Art. 6. II razionamento delle merci (fl cui all'art. 2 entra in vigore col 23 corrente e per il periodo dal 23 al 30 giugno a. c. verrš. distribuito un terzo delle razioni stabilite.
Art. 7. TB abrogato l'art. 3 deCordinanza n. 19 del 10 maržo 1941-XIX.
Art. 8. La presente ordinanza entra ln vigore immediatamente.
Lubiana, 18 giugno 1941-XTX.
L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Le tarife PTT del Regno estese alla Provincia di Lubiana
L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana, vista Tordinanza N° 4 del 21 aprile 1941-XIXf con la quale venivano estese alle corrispondenze postali e tele-grafiche e alle comunicazloni telefoniche dirette in Italia le preesistenti tariffe Interne; considerato che le tariffe attual-
mertte in vigore nel Regno dTtafia acoo
nel complesso piti vantaggiose per il pub-blico, di quelle stabilite con la predetta ordinanza, ordina:
Art. 1. A decorrere da 27 giugno 1941-XIX, sono estese alla provincia di Lubiana le tariffe postali, telegrafiche e telefoniche vigenti nel Regno dTtalia, per 1'interno e per 1'estero.
Art. 2. I francobolli ex jugoslavi co-munque sovrastampati avranno valore postale di francatura fino a tutto il giorno 26 giugno 1941-XIX. Chiunque sia in possesso di francobolli ex jugoslavi sovrastampati potra durante il giorno 26 presentarli agli uffici poštah per avere in cambio francobolli italiani di valore o cii importo complessivo eorrispondente.
Art. 3. Dal giorno 27, le corrispondenze rinvenute affrancate con francobolli ex jugoslavi comunque sovrastampati, saranno considerate come sproviste di francatura e pertanto saranno sottoposte a sopratassa a carico dei destinatari.
Art. 4. Dal giorno 27 i francobolli ex jugoslavi sovrastampati tolti di corso postale e versati al Deposito Carte Valori di Lubiana da tutte le succursali del capo-luogo e dagli uffici della provincia, saranno concentrati presso 1'ufficio p. t. di Lubiana 1 — Centro (sportello Collezio-nisti), per essere venduti al pubblico esclusivamente a scopo filatelico ed al prezzo facciale.
Art. 5. £ fatto divieto all'ufficio di Lubiana 1 di vendere nello stesso momento piu di una serie alla medesima persona e di accettare in pagamento moneta di-versa da quella italiana.
Lubiana, 18 giugno-XIX.
L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Avviso ai propietari di automezzi
Si avvisa che col 30 corr. scade llilti-mo termine per la sostituzione delle targhe degli automezzi anche se non muniti del permesso s pedale di circolazione.
A partire da lunedi 23 corr. la conse-gna delle targhe avra luogo presso la di-visione II. deli'Alto Commissariato, Blei-weisova cesta No. 10, H. piano, stanza No. 117 dalle ore 8 alle ore 12.
Viene aneora rlcordato che tutte le mac-chine targate LB in circolazione devono essere sempre in grado di esibire oltre al libretto della macchina, il permesso spe-ciale, e che sul parabrezza deve essere applicato 11 disco tricolore che autorizza la cirkolazione.
Razstava nase moderne v Jakopičevem paviljonu
se zaključi v nedeljo 22. t. m. ob sedmih zvečer. Kdor še ni videl te pomembne razstave, na kateri razstavljajo svoja dela naši najboljši slikarji in kiparji, naj ne zamudi prilike in si razstavo še ogleda. Umetnine so tndl po zmernih cenah na razpolago. Razstavo toplo priporočamo!
Zdenko Kalin: Ritratto della signorina Bele (marmo). — Portret gdč. Beletove _(marmor)
Inserirajte v „ Jutru"!
Ecc. il Maresciallo dltalia De Bono sila tribuna d'onore a Novo mesto, da dove e par-tito per Karlovac. — Eksc. Maršal De Bono na častni tribuni v Novem mestu, odkoder je odpotoval y Karlovac.
Nova zveza sred! Ljubljane
La časa a un piano dirimpetto al caffe »Zvezda« che ora viene demolita. Della scuola delle ss. Orsoline verra abbattuta la parte visibile sulla fotografia. -» Enonadstropna hiša nasproti kavarne »Zvezda«, ki jo pravkar podirajo. Podrli bodo tudi del uršulinske šole, kolikor jo je videti na sliki.
S podaljškom Šubičeve ulice preko nunskega vrta bo središče Ljubljane v prometnem pogledu precej razbremenjeno. Še-lenburgprva ulica, skozi katero je šel ves promet s trga proti Tivoliju in Podrožniku, je bila za vedno bolj naraščajoči promet v tem okolišu vse preozka, čeprav je bil promet z vprežno živino in težkimi vozili po njej prepovedan. Pogosto je prišlo do trčenj, največ ob stiku s Knafljevo ulico. Kolesarji, ki so se morali umikati pešcem, avtomobilom in tramvaju, so večkrat za-vozili v tirnice, p— ■» ■
Zdaj pa so pričeli podirati enonadstropno hišo ob uršulinski šoli in Kongresni trg bo dobil ravno zvezo z Bleiweisovo cesto po podaljšani Šubičevi ulici, ki bo preko nekdanjega samostanskega vrta podaljšana
do trga. Cesta bo vodila ob Muzejskem trgu mimo dvoriščne strani nekdanje ba-novinske hranilnice, ob pročelju nove uršulinske gimnazije, ki jo pravkar zidajo ter bo iztekala na Kongresni trg nasproti kavarni »Zvezdi«. Cesta bo prav veliko-mestno široka in ne bo zadostovalo, da podro le enonadstropno hišo v Šelenburgo-vi ulici. Tudi severni del dvonadstropne uršulinske šole bo žrtev te regulacije, s katero se bo s Kongresnega trga odprla lepa, ravna perspektiva proti tivolskim nasadom. Hkrati bo pridobljeno nekaj stav-bišč, na katerih utegne že v bližnji bodočnosti zrasti več novih stavb, ki bodo na sodobni način preoblikovale ta del mesta, ki ga je stoletja obdajalo visoko samostansko zidovje.
Planinarstvo v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 21. junija
Markirana pota vodijo širom Ljubljanske pokrajine. Ljubljančani se vsak dan ozirajo proti jugu na valoviti hrbet 1107 m visokega Krima, ki je bil do nedavnega večini planincev le vremenski znanik; le malo kateri si je privoščil hvaležni izlet na ta vrh vsaj enkrat na leto. Z vrha je prostran razgled na Ljubljansko kotlino z Barjem in mesto Ljubljano, na vse Dolenjsko gričevje in na obsežno gorsko obzorje od Nanosa in Trnovskega lesa do Julijskih AJ.pl, Karavank in Kamniških ptanin.
V teh časih, ko planinci ne moremo na visoke gore, je treba najti izlete v naši pokrajini in teh je nešteto. Slovensko planinsko društvo je moralo svoječasno posvečati vso pozornost planinskim potom na Gorenjskem ter ni polagalo tolike važnosti na Dolenjsko in Notranjsko. Zdaj pa so postali ti kraji bistveno važni za izletnike in tudi Slovensko planinsko društvo se trudi, da čim bolj izpopolni markacije v Ljubljanski pokrajini. S tem bo ustreženo številnim planincem, ki bodo v bodoče kot zvesti člani SPD svoj prosti čas prebili v planinski naravi. Zdaj so obnovljene markacije na poti iz Preserja čez Planinico na vrh Krima in iz Preserja čez Brezovico na Krim. Pravkar se obnavljajo markacije na
poti iz Borovnice skozi Pekel na Kožljek in Vin ji vrh s povratkom preko Padeža in Pokojišča v Borovnico. Z vrha Pekla se obnavljajo markacije na Pokojišče, kjer pripravlja SPD skromno planinsko zatočišče. Z razglednega Kožl;'eka se markira pot čez -Begunje v Cerknico na eno stran in na drugo stran iz Kožljeka na Rakitno. V najkrajšem času bodo na novo markirana razna pota v okolici Vrhnike, v okolici Rakitne, Mokreca, Kureščka, Sv. Ahaca in druga.
Posebno pozornost bo SPD posvetilo Kočevskim hribom, ki so našim planincem le malo znani. Za izlete v Ljubljanski pokrajini pripravlja SPD vodič, ki bo dobrodošel vsem planincem; podrobnejše o tem vodiču bo SPD poročalo v najkrajšem času. Markiranje potov in- postavljanje markacijskih naprav stane mnogo in planinsko društvo potrebuje nujno primerna denarna sredstva. Člani SPD, ki v letošnjem letu še niso poravnali članarine, naj to nemudno storijo. V sedanjih težkih časih pričakuje SPD od vsakega pravega planinca, da poravna svojo članarino, ki je itak skromna in da po svojih močeh pomaga društvu. Izkaznice SPD overavlja društvena pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 4-1., kjer dobite tudi vse podrobne informacije o izletih v Ljubljanski provinci.

Prvi italijansko-slovenski literarni večer
V ponedeljek, 23 t. m. ob 19 30 bo priredilo Narodno gledališče v Operi prvi italijansko-slovenski literarni večer kot novo manifestacijo vzajemnost^ in sodelovanja. Nekateri vodilni člani slovenske Drame bodo recitirali lirične pesmi italijanskih pesnikov v Gradnikovern slovenskem prevodu in pesmi slovensk;h poetov v prevodih L Salvinija. U. Urbaniia, L. Šinkov-čeve in M. Samerjeve. Tako se bo v znamenju poezije vzajemno prelivala italijanska in slovenska beseda Pesmi enega največjih in enega najmanjših, toda stvarjal-no močno razvitih narodov Evrope bodo na istem večeru govor'le isto Besedo Duha. ki izraža v raznih jezikih in formah svojo večno in neizčrpno vsebino.
Če je beseda o poeziji, se moramo spomniti neke izjave Duceja- »Nobena doba«, je dejal voditelj italijanskega Imperija, n;ma v toliki meri kot današnja potrebe poezije. Poezija je v življenju ne samo velika tolažnica. marveč tudi velika ustvarjalka. V času. ko so težave sveta tako številne. se je samo postn-terila niena vrednost in poezija ima bol; kakor kdajkoli življenjsko važnost«. — Poezija je imela življenjsko važnost prav v zgodovini 'tali janskega in slovenskega naroda. Italijanska nacionalna ideja je bila vedno najmočneje izražena v italijanski literaturi Preden ie obstojala Italija kot politična realnost. je mogočno zaživela v del'h svojih pesnikov Upravičeno meni neki literarni zgodovinar »Lahko bi skoraj rekli, da Italija ne bi bila postala to. kar ;f danes, če ne bi bilo italijanske poezije«. To moramo razumeti v tem smidu, da so prav veliki
pesniki (Dante, Pttrarca. Tasso, Ari ost o itd.) razvili italijanski jezik in dali politično razcepljenemu narodu zavest edinstva; pesniki so izoblikovali ideal Italije in ga varovali skozi vekove, dokler ni skozi bleščeči italijanski Preporod (Rinascimento) dozorel v mogočno politično, vojaško in diplomatsko akcijo za zed:njenje (Risorgi-mento) in končno v novo fašistično in imperialno stopnjo zgodovinskega razvoja. 2e v Dantejevi poeziji je javno izražena italijanska nacionalna ideja Še jasnejša in močnejša je ideja Itapje v poeziji Petrar-ce. kjer je dobila v nekem smislu .še konkreten in polemičen značaj. Petra,-ca ne pričakuje več pomoči in rešitve od nemškega cesarja, marveč od lastne moči italijanskega naroda. Humanizem ki je obudil antične vzore je dal italijanskemu narodu moralno silo. da je čedalje boflj iskali izhoda iz razcepljenosti in se moralno in duhovno pripravljal za bodoče edinstvo in za velike naloge, ki čakajo Italijo v svetu. Na tej poti xo ga vodili predvsem njegovi genialni pesniki.
Ob tem velikem primero vfpHva poezije na zgodovinski razvoj naroda se smnemo Slovenci vprašati, kaj bi bilo z našim malim, siromašnim narodom, narodom brez slavnih zgodovinskih tradicij, če se ne bi pojavili pesniki, ljubitelji njegove besede in zvesti svečeniki njegovega duha? Ves naš preporod stoji v znamenju literature, ■vse naše narodno prebujenje in ves poznejši narodni razvoj označujejo dela pesnikov in pisateljev. In upravičeno se smemo spomniti misli Frana Levca, da bi naš narod lahko stopil pred poslednjega Sod-
nika narodov z drobno knjižico Prešemo-■ vih poezij in se mu ne bi bilo treba sramovati. Vsa naša umetniška in (literarna tvornost opravičuje obstoj majhnega, toda skrbno obdelanega in duhovno rodovitnega vrta, ki se imenuje slovenska kultura.
Prav zaradi tega imajo stvaritve pesnikov kot najznačilnejših tolmačev narodne duše, njenih etničnih lastnosti, njenih stremljenj in sanj, vse kvalitete, da lahko predstavljajo narode. Prav zato so pesniki poklicani, da grade med narodi duhovne mostove. Poezija naj pripomore k razvoju čustvenih odnosov in medsebojnih simpatij ter olajša vzajemno razumevanje.
V zvezi si ponedeljkovim literarnim večerom v Operi sie s hvaležnostjo spominjamo dela, ki so ga v Italiji opravili poznavalci slovenske literature, posredujoč si svojimi prevodi in študijami zanimanje za kulturne težnje Slovencev in sipoznavanje naše literature. Eden izmed najbolj poklicanih, prof Umbtrto Urbani, bo mogel imeti redko zadovoljstvo, da začne z uvodno besedo prvi italijansko slovenski literarni večer v Ljubljani Ob tej priliki pa bomo slišali v lepem Dantejevem jeziku prevode, ki jih je poleg U. Urbanija izvršil drugi naš odlični poznavalec, prof. Luigi S a 1 v i n i — prevode, ki so prvi v fašistični Italiji zanesli besedo naših pesnikov v velike italijanske literarne in kulturne revije.
Obenem pa se moramo znova in z vsem priznanjem spomniti dela, ki ga je izvršil naš pesnik Alojzij Gradnik s svojo obsežno zbirko »Italijanska lirika«, katere izdajo je požrtvovalno omogočil inž. Hugo Uhf.ir (»Umetniška propaganda«). V Gradnikovih prevodih se bo v ponedeljek glasila v z našega odra poezija Danteja Aii-ghierij£, Francesca Petrarce, Michelangela Buonai, rttija. Leopardi ja, Carduccija in drugih /pam^itih imen italijanske poezi-
je. Gradnikova »Italijanska lirika« je po obsegu in po vrednosti edinstveno delo — edinstveno celo z vidika velikih narodov, in to je največja pohvala, ki jo lahko tudi v tej zvezi izrečemo o knjigi, katera naj bi prav v teh dneh olajšala pota k globljemu duhovnemu spoznavanju italijanskega naroda.
Ponedeljsika prireditev bo imela naslednji spored:
I)	Prolog: prof. Umberto Urbani.
II)	Italijanski pesniki: prevedel dr. Alojzij Gradnik.
1.	Dante Aligjiieri: »Tako milo in blago lice sveti...« — »Vsie zale in po vrati šle so...« Recitira: Ciril Debevec.
2.	Francesco Petrarca: »O blažen bodi mesec, dan in leto...« — »Pojdite, pesmi tužne, k trdi skali...« Recitira: Slavko Jan.
3.	Michelangelo Buonarroti: »O noč, o marčni čas, a poln slasti...« — »Prost vseh bremen, ljubezni in never«. Recitira: Ivan Levar.
4.	Ugo Foscolo: »Ob očetovi smrti«. Recitira: Mira Danilova.
5.	Giacomo Leopardi: »Silviji« Recitira: Ciril Debevec. »Poslednji Safin spev«. Recitira: Mila Šaričeva.
6.	Giosue Carducci: »Marčna pesem« — »Na griču Mario«. Recitira: Cirili Debevec.
7.	Giovanni PascoHi: »Moj večer«. Recitira: Slavko Jan.
8.	Gabriele (TAnnunzio: »Fiesolanski večer«. Recitira: Mila Šaričeva. »Dež v borovem gaju«. Recitira: Ciril Debevec.
9.	A da Negri: »Vrnitev o Božiču« — »Dar«. Recitira: Mira Danilova.
10.	Sergio Corazzini: »Steza«. Recitira: Mila Šaričeva.
11.	Silvio Nov aro: »Kaj pravi marčni de-žek«. Recitira: Mila Šaričeva.
12.	Enrico Fornis: »Pesem hrasta«. Recitira: Ivan Levar.
III)	Skvveoski pesniki y italijanskih prevo-
dih prof. Umiberta Urbanija, drja Luigija Salvinija in g. Marije Samerjeve.
1.	France Prešeren — U. Urbani: »Izgubljena vera«. Recitira: Emil Kralj.
2.	Anton Aškerc — U. Urbani: »Mejnik« — »Krišnu«. Recitira: Emil Kralj.
3.	Simon Gregorčič — U. Urbani: »Človeka nikar!« Recitira: Emil Kralj. »Ne zabi me, ne zabi me!« Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva.
4.	Drago Kette — L. Salvini: »KakoT labod«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva.
5.	Josip Murn-Aleksandrov — L. Salvini: »Vlahi«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva.
6.	Oton Župančič -r- L. Salvini: »Melanholija« — »Tiho brez besed«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. Fragment iz pesnitve »Duma«. Recitira: Emil Kralj.
7.	Silvin Sardenko — U. Uibani: »Via Appia«. Recitira: Emil Kralj.
8.	Alojzij Gradnik — L. Salvini: »Jesen« »Kmet molči« (Marija Samerjeva). Recitira: Emil Kralj.
9.	Pavel Golia — L. Sel vini: »Marcie funebre«. Recitira: Ivan Levar
10.	Igo Gruden — L. Salvini: »Jutro na Savi«. Recitira: Emil Kralj
11.	Anton Vodnik — ?: »Žalostna« Recitira: Emil Kralj.	y
12.	Vida Tauferjeva — u. Urbani: »Ci-renska Venera«. — »Narcisi«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva.
Gostovanje Nonijeve in Ma-noševskega v „Traviati"
V četrtkovi predstavi »Traviate« sta gostovala bivša članica ljubljanske opere Alda Nonijeva ter bivši član mariborskega gledališča Anatol Manoševskij. N o n i j e-va je v svoji vlogi Traviate izkazala v bistvu iste glasovne odlike kot v drugih vlogah. V višinah spočetka nekoliko ostri glas, ki se je počasi močno ublažil, je v.
J
Kronika
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino
z dne 18. t. m. objavlja: Zakoni in ukazi kraljevine Italije: Kr. uredba z dne 2. junija 1941-XIX o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini in Kr. ukaz z dne 17. junija 1941-XIX o določbah glede imovine, ki je v Italiji in je last državljanov Zedinjenih ameriških držav; odločbe Visokega Komisarja: o dolžnosti prijave zalog življenjskih potrebščin in njih zapori na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino: o racioniraniu kruha, krušne moke. testenin in riža; o ukinitvi prometnih omejitev v Ljubljanski pokrajini; o razširitvi poštne, brzojavne in telefonske tarife Kraljevine Italije na Ljubljansko pokrajino in razglas o zamenjavi dinarjev v italijanske lire.
*	Oddelek za kontrolo mer pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani ta preizkuše-valnica za elektroštevce pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani se odslej imenujeta: Urad za kontrolo meril in dragocenih Jcovin ter Postaja za preizkušanje elektro-Stevcev v Ljubi ani. Obe ti ustanovi sta odslej podrejeni VIII. oddelku Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani ter sta pristojni za vse območje Visokega Komisariata.
*	Zgodovinski dan na Turjaka. Nedeljsko »Jutro« je poročalo, da je blizu Turjaka gora Sv. Ahacija. Pred cerkvijo stoji stara lipa. Na nji pa kliče in vabi Ljubljančane kukavica. Prav lep izlet za Ljubljančane, če sa nameravajo prirediti na to goro. Turjačani bodo danes praznovali zgodovinsko žegnanje v spomin na bitka in zmago nad Turki leta 1593 pri Sisku. Pred 70 letj so bili zelo ponosni v cerkvi sv. Ahacija. ker ie na ta dan mašnik maše-val v plašču, ki ga je pred 400 leti nosil sam turški paša. Plašč je bil iz turškega zlata ter posejan z dragimi kamni, rubini, safirji, smaragdi. Tega plašča pa žal ni več v cerkvi odnosno v gradu, ker je izginil neznano kam. V turjaškem gradu je kamnitna plošča, ki predstavlja Rozamun-do Turjaško, katero so Turki odpeljali leta 1528. s seboj. Pred gradom stoji stara veličastna lipa. Ce bi ta lipa mogla govoriti, bi nam povedala marsikatero veselo in žalostno zgodbo. Pod to lipo se je v času tlačanstva vršila vsako leto birma za turjaške podložnike. Grad so sezidali slovenski kmetje tlačani 1. 1067. A. P. TurJačan.
*	Nemški vojaški opolnomočenec v Srbiji letalski general von Schroder je v četrtek dopoldne prispel na uradni obisk v Zagreb. Na glavnem kolodvoru sta ga sprejela vojskovodja Kvaternik in hrvatski vojni inšpektor general štancer. Bosanski regiment s svojo godbo mu je izkazal pozdrav. Nato se je general Schroder podal v gornje mesto, kjer se je dalje časa pogovarjal s Kvaternikom. Opoldne je general Schroder povabil h kosilu v hotelu »Esplanade« vrsto odličnikov. Zvečer je gosta sprejel poglavnik, nato pa je bila večerja v Dvercih. Ponoči se je general Schroder s spremstvom vrnil v Beograd.
*	Nemški obisk v Benetkah. V ponedeljek bo priletel v Benetke direktor nemškega narodnega tujsko prometnega urada Jurij Gollert. V Italiji si bo ogledal najnovejše državne pridobitve turizma. Spremljal ga bo šef socialne službe Max Mantke, tajnik trgovine na drobno Kurt Schneyder, tajnik narodne prehrane Kari Heppa, tajnik Nacionalne turistične zveze Kurt Ku-tschera itd. Direktor •Gollert bo pristal na letališču Lido ob 12., kjer ga bodo počakali prvaki beneške trgovine, i>rometa in turizma.
*	Velik razvoj Rima. Po najnovejših podatkih je bivalo v prestolnici Imperija konec maja 1,388.450 prebivalcev. Prebivalstvo Rima tudi v vojni številčno stalno narašča.
*	Vatikan in Finska sta priznala Hrvatsko. Kakor poročajo nemški listi iz zanesljivih hrvatskih virov, sta zacinje dni priznala Hrvatsko Sveta stolica in republika Finska.
*	ZtJezniška nesreča. Potniški vlak, ki odpelje iz Bologne ob 12.40 proti Trentu, se je v petek iztiril na vhodu v postajo San Giovanni in Persiceto. Lokonntiva in šest voz se je prevrnilo. Pri nesreči sta izgubila življenje dva potnika, doset oseb pa je bilo lažje ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi prevelike hitrosti. Po predpisih bi moral voziti vlak na tistem mestu največ 20 km na uro. Uvedena je preiskava.
*	Nov vozni red na progi Zagreb—Karlovac. Te dni je stopil v veljavo nov vozni red na progi Zagreb—Karlovac in obratno. Iz Karlovca proti Zagrebu odpelje brzovlak ob 11.30. Prihod v Zagreb ob 12.24. Nanovo je uveden brzovlak. ki odpelje iz Karlovca ob 20.40 zvečer in prihaja v Zagreb ob 21.36. Iz Zagreba proti
celoti izvrstno izobražen, zelo kultiviran, polno z\»er.eč in povsem izenačen. Smiselno intenzitetno stopnjevanje, estetski pogojeno grajenje ter izrazita čustvena poglobljenost, ki odseva iz podajanja, kvalitativno vrednost pevkinega izvajanja dviga na visoko niuzikalno raven. Kakor pevski je bila Nonijeva odlična tudi v igralskem oziru, kjer ie nudila umerjen, stilno ustrezajoč, eleganten in čustveuo zelo dojemljiv lik. V petju in igri se je dvi-gaia skozi vso opero in je do£.«:i.;.a višek sprjitve obeh elementov v po-jCM dejanju, kjer je svojo vlogo ob,: kovala izklesano, do potankosti umetniškega vži-"e'.a dognano. Nadejam sb, da j.; bomo in.eh priliko v tej in v drught vlogah videti ter slišati še večkrat.
M a n o š e v s k i j gostinji niti pevski niti igralski ni bil ekvivalenten. V pevsken pogtedu je docela sprejemljiv, dovolj izravnan in tudi očituje smisel za estetsko glasovno podajanje. Predvsem naglašam, da je bil tehnično zelo dobro naštudiran in je vestno podajal svojo vlogo, kar se je opazilo tudi že pri njegovem poslednjem gostovanju. Pevski pa zelo motijo njegovi sunkoviti nastavki, ki bi menda naj služili dramatičnim naglasom, pa povzročajo cesto lomljenje glasu ter so v nasprotju z ostalimi pevčevimi estetskimi tendencami iri z estetskimi zakonitostmi vobče. Igralski je bil dovolj razgiban, morda nekoliko preveč formalen in zato ne povsem prepričujoč. Ostal pa je skladen stilnemu značaju vloge in je oblikoval ustrezajoč lik. Manoševskij bo v solističnem zboru naše opere v njemu odgovarjajočih vlogah dobro uporabna moč. Med ostalimi pevci omenjam predvsem Janka, ki je bil spet glasovno ter igralski odličen in je bil tudi navdušeno sprejet. Orkestru je dirigiral štritof, ki bi se moral gostinji bolj prilagoditi, da bi ne nastale velike ritmične in intenzitetne razlike, ki kvaliteti celotne predstave škodujejo in	finjojo estetski užitek poslušalcev. cd.—
Karlovcu so uvedeni naslednji vlaki: Brzovlak z odhodom iz Zagreba ob 17.30 s prihodom v Karlovec ob 18.26 ter potniški vlak z odhodom iz Zagreba ob 18-25 in s prihodom v Karlovec ob 19.58. Z uvedbo teh novih vlakov na progi Zagreb— Karlovec in obratno je dokaj olajšan potniški promet. Ti vlaki vozijo potem še naprej od Karlovca proti Sušaku, odnosno proti Splitu, kakor so vozili že prej. Toliko v vednost našim ljudem, ki potujejo na Hrvatsko.
Pozor, lastniki pogrešanih konj! V Novo mesto ie bilo privedenih lepo število pogrešanih konj. ki so jih oblastva zaplenila raznim kmetom no vsem Dolenjskem. ker so si konje neupravičeno prisvojili. Konji so zdaj v Bršljinu pri Novem mestu, kjer čakajo na prave lastnike, ki pa morajo s seboi prinesti vse dokaze o njih neoporečni lastninski pravici, nakar se jim bodo konji izročili._
ŠMARJEŠKE TOPLICE pri Novem mestu
od 10. VI. t. 1. dalje zopet na Italijanskem
ozemlju in odprte Radioakivna terma: ALEKSANDROVA KOPELJ — PETROVA KOPELJ —
MARIJINA KOPELJ Novozgrajen hotel za goste — 40 sob, 52 postelj z vsem modernim konfortom pravkar dogotovljen. Informacije daje: Tujskoprometna zveza »Putnik« v Ljubljani in Uprava Šmarjeških toplic, pošta šmarjeta pri Novem mestu.
4158
*	Zakaj so se razdrli Srbi in Hrvati. O
tem vprašanju razpravlja zagrebški ustaški dnevnik »Novi list« v uvodniku, v katerem se spominja 20. junija 1928. ko je bil v Beogradu ustreljen Stjepan Radič z dvema tovarišema. V tej zvezi izvaja dnevnik, da je zločin 20. junija pomenil dokončni prelom med Hrvati in Srbi, med dvema svetovoma, ki nista mogla priti v 1 sklad, ker so bila njuna čustvovanja tuja, cilji naprotujoči in ideali različno umerjeni.
*	Stodinarski bankovci »z brki« so veljavni. »Novi list« sporoča svojim bralcem, da so stodinarski bankovci »z brki« veljavni na Hrvatskem kakor drugod. To opozorilo je bilo potrebno aaradi tega, ker je te dni v Zagrebu kar na lepem nastala zmeda zaradi stotakov. Promet v mestu je tako rekoč zastal, ker stotakov niso hoteli sprejemati ne obrtniki ne trgovci. Vsi so skrbno ogledovali vodni tisk, ker se je pojavila trditev, da niso veljavni tisti bankovci, v katerih je videti brke. Vsakdo je hotel vedeti, ali so v vodotisku brki ali ne. Potem je Hrvatska državna banka sporočila, da so veljavni vsi stodinarski bankovci, ki so v prometu, ne glede na to, kaj je videti v vodnem tisku. Veljavni niso edino stotaki, ki pa jih je v prometu zelo malo, z datumom od 15. 7. 1934.
*	Ponarejanje znamk z žigom »Neza-visna Država Hrvatska«. Zagrebška policija je te dni aretirala nekega Žida, ki se je baje pečal s falzificiranjem poštnih žigov. V zadnjem času je bilo na Hrvatskem kakor drugod veliko povpraševanje po poštnih znamkah z žigom »Nezavisna Država Hrvatska«. In že so se pojavili špekulanti. ki so poskusili zlorabiti filateli-stično konjunkturo. Pri omenjenem židu je baje našla policija stroj za odtiskovanje žiga in večje število majhnih klišejev s hrvatskim grbom. Pričakujejo nadaljnje aretacije.
Br a morje in voluharje
□niči preizkušeno sredstvo
BRAMORIN.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana,
Židovska 1.
*	Ostra kazen za brošuro o marsejskem atentatu. Pred izrednim sodiščem v Zagrebu se je moral zagovarjati Lazar Vu-čkovič, ki je leta 1934 izdal brošuro z naslovom »Marsejski zločin«. Obtožnica pravi, da vsebina grobo žali poglavnika in ustaše, ki so označeni kot tolpe, krvosesi, zločinci, izdajalci, strupene kače in podobno. Na ta način je obtoženi spravil hrvatsko ustaško gibanje in njegove vodje v sramoto in zasmehovanje, s čimer je zagrešil veleizdajo. Zaradi tega je Lazar Vu-čkovič obsojen na 10 let ječe in na večno izgubo državljanskih častnih pravic. Ker pritožba ni mogoča, so Vučkoviča takoj odpeljali v kaznilnico.
*	Madžare iz Bukovine so preselili v Bačko. Madžarska vlada je dokončala preseljevanje enega dela madžarskega prebivalstva iz Rumunije v Bačko, ki so jo zasedle madžarske čete po razpadu bivše Jugoslavije. Teh Madžarov je 13.500, živeli pa so okrog 140 let popolnoma osamljeni na obalah bukovinske reke Szavjeva. Bivši jugoslovenski dobrovoljci in srbski posestniki pa so se morali preseliti v Srbijo.
*	Poizvedba. G. Franc Gostiša, ki prebiva v Genovi, poizveduje, kje prebiva g. Rudolf Humar, učitelj v pokoju, ki je bival do okupacije po nemški vojski v Mariboru, Radvanjska cesta 27. Tam je bival z družino, ki je štela 6 članov. Hči, gospa Cvetka poročena Taussova, pa je bivala zadnji čas v Splitu, člani družine so na-prošeni, da obvestijo imenovanega na naslov: Genua, Via Cesare Cabella Nr. 16-3.
*	Stroga kazen za navij in je cen. V četrtek je bila obsojena pred tržaškim sodiščem zaradi utaje in navijanja cen jajcem na tri leta zapora in 9000 lir globe, 551etna trgovka Agata Chiaruttinijeva, stanujoča v Via Rittmeyer 7. Obsojenka se je zagovarjala pred sodniki, da je dobila jajca od neke tvrdke iz Vidma, kjer so dražja in da jih še ni prodajala. Zagovor pa ni pomagal. Zaplenjen ji je bil tudi znesek 5936 lir, ki ga je imela pri sebi ob aretaciji.
*	Tombola v Gorici. V nedeljo bo na Trgu Zmage v Gorici letfla ljudska tombola v korist mestnega zavoda Oddane Lenassi. Glavni dobitek znaša 2000 lir, drugi pa 1000 lir. Tablice so po dve liri.
*	S češnje je padel in umrl. Pred nekaj dnevi je padel s češnje 621etni kmetovalec Josip Vodopivec iz Dornberga. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe in je bil prepeljan v goriško bolnišnico. Kljub vsestranskemu prizadevanju zdravnika je Vodopivec v četrtek izdihnil.
*	Pazite na otroke! Svojega triletnega sinčka Josipa Gnaziana iz Latisane je pustila mati nekaj trenutkov brez nadzorstva. To je zadostovalo, "la je malček zlil nase pol lonca kropa z ognjfšča. Na otrokove obupne krike je prihiteli prestrašena mati in ga prenesla hudo poškodovanega v tržaško bolnišnico.
Iz Ljubljane
Rdeči križ, sekcija za socialno po moč, je ugotovil, da so poedinci, ki so prišli po 1. aprilu na teritorij Ljubljane, prezrli naš poziv glede prijav in se doslej še niso prijavili. Prosimo vse tiste, ki so dospeli po 1. aprilu v Ljubljano, da se nemudoma prijavijo Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Frančiškanska ul. 6/1. Obenem opozarjamo vse. ki so se že prijavili, da dvignejo nakaznice za živila pri mestnem prehranjevalnem uradu.
u — Vojaški koncert v Tivoliju. Danes ob 18.30 bo priredila godba XI. Armije pod vodstvom g. prof. Adolfa di Zenzo koncert pri Tivolskem gradu. Na sporedu so naslednje skladbe: 1. Schubert: Nedovršena I. del; 2. Seppilll: Rdeča ladja, fanfara; 3. Puccini: Madame Butterfly II. del; i. Verdi: Moč usode, simfonija, ta 5. Di Zenzo: Im-perijska pehota, koračnica.
u— Učenci in učenke Državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani bodo pre jeli izpričevala v ponedeljek, dne 30. junija 1941 ob 9. uri v svojih razredih. Kolek za letna izpričevala je 20 din, za odhodna izpričevala 100 din in 20 din. Tiskovina za letna izpričevala 5 din, za odhodna izpričevala 10 din. Vrniti je treba knjige iz podporne zaloge in dijaške knjižnice. — Direktor.
u— Opozorilo staršem! Ortopedski odsek oddelka za zdravstveno zaščito učencev pri Higienskem zavodu v Ljubljani bo v času šolskih počitnic nadaljeval redno delo. Starši, ki žele, da bi njih otroci tudi v počitnicah obiskovali ortopedsko telovadbo, naj otroke prijavijo šolskemu zdravniku (Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev) do 30. t. m. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so slabo razviti ali so zaradi telesnih okvar in slabe drže potrebni ortopedske pomoči. Telovadne ure bodo dvakrat tedensko v dopoldanskih urah v novih prostorih na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici.
u— Vlak jo Je povozil. Reševalni avto mestne občine je pripeljal v splošno bolnišnico posestnikovo ženo Marijo Černe-tovo. ki jo je iz doslej še nepojasnjenih razlogov povozil vlak na dolenjski progi pri Rudniku. Ponesrečenka se sploh ni zavedla in je podlegla hudim poškodbam.
u— Velik vlom v Kotnikovi ulici. Stanovalce hiše Pokojninskega zavoda v Kotnikovi ulici št. 15 je snoči razburilo odkritje, da so v njihovih podstrešjih prav predrzno zagospodarili nepoklicani prijatelji tuje lastnine. Druga za drugo je pet strank ugotovilo, da jim je bilo s silo vlomljeno v njihova zaklenjena podstrešja, kjer so imeli v omarah, kovčegih ta zabojih spravljene razne, sicer zlasti v današnjih časih prav dragocene stvari, ki jih nujno niso morali imeti pri roki. Po ogledovanju, kaj je za storilci še ostalo, so lastniki po površnem ogledu mogli ugotoviti, da so storilci stikali predvsem za oblekami, obutvijo in odejami. Glavna vrata v podstrešje sicer niso bila s silo odprta, iz česar bi se dalo sklepati, da so morale biti storilcem razmere v hiši dokaj dobro znane in so kdo ve kako prišli do sredstev, da gladko pridejo skozi zaklenjena glavna vrata podstrešja. Zato so storilci uporabili tem več sile pri odpiranju posameznih drvarnic in pri razbijanju ključavnic na kovčegih. Po veliki količini pobranega blaga se da tudi sklepati, da je bilo bodisi več storilcev, ali pa je en sam imel precej časa na razpolago, da se je otovoril. Prav nerazumljivo je, kako se je mogel v hiši, ki ima dokaj prebivalcev, nemoteno odstraniti s tolikšnim tovorom, saj je z nji mneznano kam odšla poleg oblek, plaščev, škornjev in raznih drobnarij tudi velika pernica. Nobenemu kovčegu seveda ni bilo prizanešeno in tako trpijo oškodovanci poleg odnešenega tudi škodo na razbitih ključavnicah, ki zaenkrat niso nadomestljive. Kaže tudi, da se storilci niti niso nadejali, da bodo mogli nagrabiti toliko plena, kajti kakor kažejo sledovi, so si najprej pripravili srednje velik kovčeg, pa so ga zavrgli.
u— Najlepše razvedrilo v teh časih najde lahko vsak v galeriji Obersnel na Go-sposvetski cesti na razstavi Hinka Smre-karja. Nizka vstopnina ae poplača bogato z nevsakdanjim užitkom. Pestra slika sedanjih časov, z ostrim humorjem podana, bo vsakemu trajno ostala v spominu. Obenem sa tam lahko vsak dan od 17. do 19. da narisati od Smrekarja svoj portret, stoodstotno podoben, ne pretiran ali karikiran — po za te čase minimalnih cenah v poljubni izvršbi. Točne primere vidiš na tej razstavi.
—u Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je naklonila blagopokojna gdčna Antonija Štrubljeva iz Ljubljane, Stari trg št. 3, po izvršilcu oporoke g. Heribertu Kaiserju voUlo v znesku 1000 din. Plemeniti duši blag spomin! — Zobozdravnik dr. Milan Perko iz Ljubljane je daroval 30 din Prisrčna hvala!
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova ulica 18, telefon 36-24.
u_ Sveži grah kg Lit 3.80. Fr. Kham. Kongresni trg 8. (—).
Iz Novega mesta
Pomožna akcija. Po nalogu civilnih upravnih oblasti je tukajšnji okrajni odbor Rdečega križa pričel z obširno pomožno akcijo za preskrbo več 6to beguncev, ki so se v poslednjem času zatekli v novomeški okraj. V to svrho je Rdeči križ naslovil na vse prebivalstvo daljšo poslanico in poziv, da vsak po svojih močeh daruje obleko, živila, denar in drugo za te nesrečneže. Istočasno je bil na občini organiziran posvetovalni urad za te naše rojake. kjer naj meščanstvo javlja, ali je pripravljeno prevzeti v oskrbo katerega begunca, ali ima kako možnost zaposlitve in ali ima na razpolago sobe, stanovanja, gospodarska poslopja, zidanice in podobno, kjer bi se ti siromaki lahko namestili. Te dni bodo članice društva Rdečega križa obiskale prebivalstvo in zbirale prispevke. Prosimo naše meščanstvo, da se kakor vedno polnoštevilno odzove plemenitemu klicu Rdečega križa in čim bolj podpre to nujno potrebno pomožno akcijo.
Lepo vreme je oživilo tudi novomeški trg, ki je bil za soboto prav dobro založen, in to v prvi vrsti z zelenjavo in po vrtnino. Na trgu je še vedno prevladovala glavnata solata, za katero je bilo veliko povpraševanje. medtem ko je bilo mnogo manj zanimanja za radič, berivko in druge vrste. Kljub temu je občutno padla c'ena glavnati solati, ki se je prodajala po ,1 do 1.50 din glava. V velikih množinah so kmetske prodajalke založile trg z mladim korenjem, drobnjakom. špinačo. redkvicami, česnjem in raznimi zdravilnimi celišči, za kar pa spričo novih vrst zelenjave in
Italijanski tečaj
XLIV.
Dan in ure. Giornata e ore.
II giorno ha ventiquattro ore; 1'ora e di sessanta minuti e un minuto di sessanta secondi. La giornata significa il giorno considerato rispetto alle con-dizioni del cielo e dell'aria (condizioni atmosferiche): una bučna, bella giornata, una brutta giornata, ovvero il lavoro di un giorno. La giornata va da una mezzanotte alFaltra e comprende la parte della notte avanti lo spuntar del sole, il mattino (principio del giorno), la mattina (parte del giorno dal levar del sole fino a mezzogiorno), il mezzogiorno (punto che divide egual-mente il giorno fra il levare e il tra-montare del sole, il pomeriggio o il dopopranzo, la sera che principia eol tramonto del sole. Durante la notte, se non c'e la luna, fa buio, di giorno fa chiaro.
Per conoscere l'ora ci serviamo degli orologi da torre, da sala a pendolo, da tavola e degli orologi da tasca. Un orologio a pendolo si chiama anehe pen-dola. Per non perder 1'orologio. lo por-tiamo attaccato a una catena. Se ci seordiamo di caricarlo, si ferma, allora va ricaricato e regolato (rimesso). Un buon orologio non deve andare ne avanti, ne addičtro e deve segnare sempre l'ora giusta. Un orologio che segna male, si ferma spesso benehe ca-ricato, va portato dall'orologiaio che accomoda gli orologi sciupati. Allora potremo dire: »II mio orologio non si ferma mai, cammina sempre e va be-nissimo.«
Vocaboli.
II minuto minuta, il (minuto) secondo sekunda, la giornata dan z ozirom na njegovo vsebino, vreme, opravljeno delo, considcrare smatrati, rispetto a z ozirom na, la condizione pogoj, stanje, il cielo nebo, I'aria zrak, il lavoro delo, lavorare delati, la mezzanotte polnoč, comprendere obsegati, la parte del, il levar(e) = lo spuntar(e) vzhod,
povrtnine ni bilo tako veliko povpraševanja. Zelo pridno so gospodinje kupovale zgodnje zelje, ki se je prodajalo po 4 do 7 din glava. 14 do 16 din kg, ohrovt pa po 4 din glava in 8 do 10 din kg. Ostala zelenjava se je v veliki meri pocenila. Okoliške prodajalke so preplavile trg z mladim, domačim grahom in je uvoženi grah izgubil na svoji dosedanji visoki ceni. Prodaja se po 3 din liter, 14 din kg. koleraba 1 din kg, pesa 8 din kg in fižol 12 din liter. Cene za domače beluše so bile še 20 din, za domačo cvetačo 14 din. za stročji fižol pa 26 din kg. Tudi čebule ni primanjkovalo in se je prodajala stara po 4 do 6 din venec, mlada pa po 16 din kg. Kislega zelja in kisle repe tokrat na trgu ni več bilo. edino nekoliko polutk so prodajali po 4 din kos. Primanjkovalo je domačih češenj, mnogo pa je bilo gozdnih in vrtnih jagod ter prvikrat v letošnjem letu tudi borovnic. Uvožene češnje so se prodajale po 20 do 26 din kg. jabolka po 26 din kg. gozdne jagode 8 do 10 din liter, vrtne jagode 12 din liter, borovnice pa po 4 do 6 din liter. — Mlečni izdelki še držijo staro ceno. edino sladka smetana se je pocenila in stane 18 din liter, medtem ko se mleko prodaja še po 3 do 4 din liter, domači sir pa po 1 din hlebček.
Licitacija gramoza. Okrajni cestni odbor v Novem mestu je razpisal javno licitacijo za dobavo jesenskega gramoza za banovinske ceste, občinske subvencionirane ceste in dovozne ceste k železniškim postajam. Licitacija bo za žužemberški nadzomiški okoliš v pisarni občine Žužemberk 3. julija ob 8. uri. za trebanjski nadzorniški okoliš v pisarni občine Trebnje 4. julija ob 8. uri in za novomeški nadzorniški okoliš 5. julija ob 8. uri v pisarni tukajšnjega cestnega odbora. Pogoji dražb so na razpolago v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu.
Reja malih živali. Zdaj se je tudi med novomeškim prebivalstvom poživilo zanimanje za rejo malih živali. Ze pred leti so nameravali ustanoviti Društvo rejcev malih živali, vendar je tedaj ostalo samo pri pripravah. Toliko večji pomen ima zato danes ustanovitev takega društva, ki bi edino lahko s svojimi strokovnimi nasveti in pobudo dvignilo to važno gospodarsko panogo do zavidljive višine. Zato je nujno potrebno, da se pod vodstvom in s podporo ljubljanskega društva čimprej prične organizacija tega obče koristnega društva v Novem mestu, da bi razširilo rejo malih živali v mestu in po vsem Dolenskem.
Vesti iz Hrvatske
Povratek hrvatskih ujetnikov iz Italije.
Dnevno prihajajo v Karlovac novi transporti vojaških ujetnikov iz Italije. Doslej ie dospelo 78 častnikov. 49 podčastnikov in 592 vojakov, skupno torej 719 ujetnikov. V prihodnjih dneh pričakujejo nove transporte ujetnikov. Za vse te povratnike iz Italije skrbi v Karlovcu poseben častnik. Iz Karlovca potujejo ujetniki v Zagreb. od koder jih pošiljajo domov.
V Zagrebu je bilo razdeljenih že 240.000 živilskih nakaznic. Zagrebški urad, ki mu ie TXiverjen tehnični posel izdajanja prijavnic, izkaznic in kuponskih knjižic za racionirano blago, še vedno izvršuje razne popravke, ki gredo v stotine. Dnevno prihajajo prijave novih potrošnikov in je bilo doslej izdanih že 240.000 izkaznic. Za ku-ponske knjižice in izkaznice ie bilo mestni občini vplačanih že okrog 400.000 din.
Odredba o obveznem zavarovanju tobaka pred točo. »Narodne novine« prinašajo zakonsko odredbo o obveznem zavarovanju tobaka na področju hrvatske države.
Kakovost kruha Se je izboljšala. Zagrebški listi poročajo, da se ie izboljšala kakovost kruha, odkar ga pečejo z mešanico pšenične in koruzne moke v razmerju 55 :35 z dodatkom 10 % ržene moke. Poročajo nadalje, da bo zagrebška občina zagotovila kruh do bodoče žetve, čeprav je župan zvišal v zadnjem času količino moke. za dnevno neko kruha za 2 in pol vagona.
il mattino zgodnje jutro, il principio začetek, principiare = cominciare pričeti (se), il mezzogiorno = il mezzodi poldne, il punto točka, dividere deliti, eguale = uguale enak, il tramontare = il tramonto zahod, tramontare zaiti, zahajati, il pomeriggio popoldne, le ore pomeridiane popoldanske ure, servirsi posluževati se, un orologio da torre stolpna, — da sala sobna, stenska. — da tavola namizna, — da tasca žepna ura, il pendolo nihalo, la pendola ura na nihalo, perdere zgubiti, attaccare privezati, la catena veriga, verižica, seordarsi pozabiti = dimenticare, ca-ricare naviti, fermarsi ustaviti se, va ricaricato jo je treba naviti, regolare = rimettere uravnati, segnare kazati (o uri), zaznamenovati. podpisati, giusto pravilen, benehe čeprav, va portato treba je nesti, accomodare popraviti, sciupare pokvariti, camminare iti, be-nissimo prav dobro, izvrstno.
Andare v zvezi s Participio passato.
La cosa va fatta cosi = stvar je treba tako narediti, le mani ed i piedi di questi ragazzi vanno lavati con l'acqua calda e eol sapone roke in noge teh dečkov je treba umiti z gorko vodo in milom, i quattrini bianehi vanno ser-bati per i giorni neri bel (srebrn) denar je treba hraniti za črne dni. Andare z deležnikom preteklega časa pomeni: treba je, mora se, spodobi se.
Vaja. Urar bo to pokvarjeno uro popravil (v tvorni in trpni obliki!). Ljubljanske ulice bi bilo treba (andare, condizionale!) pogosteje (piu volte) škropiti. Vrata je treba odpirati (andare, p. p. od aprire odpreti = aperto) s tem ključem, ne z onim (questa chia-ve qui, quella li). Ta robec (il fazzo-letto) je treba oprati (lavare). diši po tobaku. Je še kaj kruha (art. part.) doma (a časa)? Da, nekoliko (un poco) ga je še (ci ne — ce ne). Greste v gledališče? Ne, ne gremo tia, ker (giac-che) prihajamo od tam. Kje je Ivan? Tamle igra šah.
RaSna pripadnost zdravnikov. Zagrebški listi poročajo, da morajo vsi zdravniki na področju hrvatske države izpolniti in poslati zdravniški zbornici v Zagrebu izjave o rasni pripadnosti ne glede na to, ali so v javni ali zasebni službi.
Razdelitev masti. Zagrebška mestna aprovizacija bo dala v prodajo večjo količino masti za prebivalstvo Zagreba. Prodaja je poverjena mesarskim obrtnikom. Poleg poziva k redu in disciplini v interesu ugleda zagrebškega mesta objavlja mestna aprovizacija tudi opozorilo prebivalstvu, da bo vse tiste, ki bodo skušali mast nabaviti na več mestih, zadela huda kazen.
Za nove ceste po gozdovih. Hrvatsko ministrstvo za gozdove in rudnike je določilo 288 milijonov kun za lesno industrijo. Pretežni del teh kreditov bodo porabili za nove ceste po gozdovih v Liki. Ceste bodo služile tudi razvoju tujskega prometa. Obenem bodo s temi cestami poskrbeli za neposredno zvezo Gospiča z morjem.
Trgovinski delegat hrvatske vlade pri berlinskem poslaništvu. Hrvatski minister za narodno gospodarstvo je imenoval dosedanjega ravnatelja *Gimpexa« Marka Jurinčiča za trgovinskega predstavnika pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu.
Signora Mira Danilova, la protagonista del nostro teatro drammatico. —- Gospa Mira Danilova, prvakinja naše Drame, nastopi drevi v vlogi Lepe Vide
Naše gledališče
DRAMA:
Začetek ob 19.30 url
Nedelja, 22. junija: Cigani. Izven. Cene od
14 din navzdol. Ponedeljek, 23. junija: zaprto.
V nedeljo zvečer ob pol osmih bo ponovila drama Milčinskega veseloigro »C i -gani« s sodelovanjem Jožka in Ježka, ki zapojeta deloma nove kuplete. Opozarjamo na izredno nizke cene od 14 din navzdol.
OPERA:
Začetek ob 19. uri
Nedelja, 22. junija: Carmen. Gostovanje
Elze Karlovčeve. Izven. Ponedeljek, 23. junija: ob 1P.30: Recitacij-ski večer italijanske in slovenske književnosti. Izven.
Altistka Elza Karlovčeva kot »Carmen«.
V nedeljo zvečer bo pela Elza Karlovčeva naslovno partijo v Bizetovi operi »Carmen«. Svojstvenost in individualno podajanje te vloge sta ponovno pripomogli tej odlični pevki do največjega uspeha. Mica-elo bo pela tokrat gospa Ribičeva, Don Joseja — Franci, toreadorja — Primožič. Dirigira: dr. švara. režija: C. Debevec, koreografija: inž, P. Golovin in B. Pilato.

/Mara J. Tavčarjeva:
Bibiča in luna
»Kam, ptičica, letiš, povej?«
—	Tja v dalje kar veslam naprej!
»Kam jadraš, beli ti oblak?« —Za goro tretjo, kjer je mrak! —
»Kam tebe žene, val morja?«
—	Tja v dalj. kjer sonce je doma!
»Kam se zaganjaš, veter ti?«
—	Po novo moč se mi mudi! —
»Jaz tudi sem popotnica, nemirna, mala Bibiča, potujem vedno, brez prestanka, da sama sebi sem uganka in romarica, Biba mala, bi z vami rada potovala. Srebrne lune, mili soj, kam boš posvetil ti nocoj?«
—Skoz okence, tja v kamrice, na vse te bele zibelke, da se bo vsako dete malo še v sanjah z žarki poigralo. —
»Oj, lunica, naj grem s teboj, daj, vzemi me na pot s seboj!«
Odšla je z bledo lunico prav v vsako tiho kamrico in z lunico vso božjo noč je bila mamicam v pomoč.
Prišla je zora na nebo in luna šla je za goro, tam v izbi Biba je ostala in bolno dete je zibala.
fflictdo A

Prepir
(Narodna iz Slavonije)
Nekoč sta živela dva starčka. Bila sta velika prijatelja. Nikoli ju ni moglo kar si bodi razžaliti in razjeziti. Nikdar se nista skregala, da so se ljudje kar čudili. Marsikdo je skušal zasejati med njiju prepir, ali ni se mu posrečilo.
7 ^ t
/M tf
Ljudje so govorili o teh starcih kakor o nekakem čudežu, in niso mogli razumeti, kako lahko človek s človekom živi brez prepira. Res je, da jih učijo ljubiti bližnjega kakor samega sebe, ali kaj, ko je ta ljubezen tako težka in nenaravna in je vsak pač le svoji lastni koži najbližji.
To ugibanje ljudi je slišal tudi Lu-cifer. Prisluhnil je, pogledal in mignil z repom.
»Pokažem vam,« je rekel sam pri sebi, »da bosta tudi ta dva kazala drug drugemu zobe, kakor si jih kažete vi med seboj. Izjeme ne sme biti.«
In je poklical k sebi enega izmed hudičev, ki so ga zaradi njegovih neuspehov zasmehovali, ter mu rekel:
»Ne verjamem tovarišem, ki te zba-dajo da si nespreten. Vem, da si prebrisan, samo nekoliko prelen si. Glej, če narediš, da se tista starca, ki se vsi čudijo njunemu dobremu prijateljstvu, spreta, boš odlikovan z redom žoltega traka, ki ga boš nosil na repu. Pa tudi napredoval boš.«
Hudiš je poslušal. Napredoval bo, in kar je glavno, najvišji red peklenskega kraljestva, žolti trak na repu. • • da za to je pa že vredno nekaj pokazati. Potem se bo ostalim hudičem lahko smejal.
In se je priklonil Luciferju, rekoč:
»Zgodilo se bo, kakor ukazuješ!«
Rekel je in šel.
Lotil se je dela. Dolgi dve leti je izmišljal razne načine, da bi zasejal med stara prijatelja prepir. Nič ni pomagalo. Starca sta živela bratsko in neraz-družno kakor prej in se vsem takim poskusom iz srca smejala.
Hudič je začel obupavati, toda odnehal ni. Ko se je neki dan tako ves pobit vračal iz hiše starih prijateljev, je srečal staro babo.
Baba je obstala in ga pogledala, zakaj hudič je bil preoblečen v lepega fanta.
»Kaj si tako otožen, fantič?« ga je iagovorila, videč ga tako žalostnega.
»To in to me teži,« je odgovoril fant-hudič ter ji vse razložil.
»O, če ni težjega, to je lahko delo.«
»Kako lahko delo?« se je zajvzel fant-hudič. »Dve leti se že trudim. Sem tudi mislil, da je lahko, ali ne gre.«
»Le počakaj, jaz to takoj naredim.«
»Kako?« se je začudil fant-hsudič.
»Nič ne bom govorila- Ti si najbrže poskušal z vsemi takimi rečmi, da bi se sprla za to ali ono, kaj?«
»Da, vse sem poskusil,« je odgovoril fant-hudič-
»Da, verjamem. Toda človeka moraš potipati za pravo struno. Gotovo se nisi dotaknil njegove zaupljivosti?«
»Kakšne zaupljivosti?« je vprašal fant-hudič.
»Nu, da bi zbudil v njem sum, da mu prijatelj v čem ne zaupa.
»Tega nisem... Ali kje ima človek to struno?«
Baba se je zasmejala.
»Ne skrbi, jaz jo najdem. Še nocoj se bosta prepirala in pretepala.«
»O, če to narediš,« se je razveselil fant-hudič, »Tedaj te obsujem z zlatom.«
Baba ga je dvomljivo pogledala. Hudič pa, v dokaz, da se ne laže, ji je pokazal rep in kopito. Baba je zadovoljno prikimala in ponovila:
»Še nocoj se bosta prepirala!«
/o „ „ „ ,
Baba je šla k starcema. Do poznega večera se je mudila pri njiju ter govorila in ju zabavala, da sta bila vsa razigrana. Lepo sta jo pogostila, pili so in prepevali.
Opolnoči je baba vstala. Zaupljivo se je nagnila k ušesu enega izmed starcev, kakor da mu nekaj šepeče. V resnici mu ni ničesar šepetala, samo delala se je tako- Nato se je nasmehnila, se poslovila in odšla.
Starca sta ostala sama. Spogledala sta se.
»Kaj ti je pošepetala?« je drugi sta-res vprašal prijatelja.
»Nič,« je odgovoril prijatelj.
»Kako nič?... Kaj tajiš! Saj nisem bpdast. Nekaj ti je šepetala!«
»Pravim ti, nič! samo zašušljala je nekaj, a besede nisem razumel.«
»Kaj lažeš!... Povabila te je nekam ... Ker, zakaj pa je potem tako hitro odšlo?!-.. Sebičnež si, da veš!«
»Kdo? ... Jaz? ... se je razjezil prijatelj.
»Zmerom si bil... samo jaz sem molčal...«
Beseda je dala besedo ... Starca - prijatelja sta se strahovito sprla, opsovala in stepla.
Hudič je napredoval.. • Baba je obogatela ... Starca pa sta postala zakleta sovražnika. Ljudje so bili zadovoljni. In so zadovoljni še danes ta dan.
Počitniška
pustolousčina
Ko je tovorni avto izginil, so jo dečki ubrali k stari gostilni, ki je stala nekaj v stran od njihovega taborišča. Tu so sklenili, da bi vendarle kazalo
jim ga za majhno, plačilo zavleče bolj na desno, v varstvo strme peščine, od koder je bil krasen razgled po morju. Kmalu je prišel s parom žilavih konj, in preden je minila ura. je bilo vse v najlepšem redu.
Utaborili so se med skupin« visokih smrek, a morali so hiteti, kej" se je pripravljalo k nevihti. Še predetJ se je zmračilo, so jeli švigati nad obzorjem bliski, in bobnenje groma se jc zlivalo z bučanjem valov v grozljivo mogoccn trušč Toda dečki so bili kar poglini-ni; varno in na suhem so sedeli v svojem prijaznem ciganskem vozu.
imeti voz še nekoliko bliže pri vodi, in tudi našli moža, ki je obljubil, da
Mahoma pa je močno potrkalo na vrata. Zunaj je stal deček s kolesom, ki je trdil, da je zašel Rekel ie, da ga je tudi strah, ker je videl, kako se je plazila po gozdu neznana postava. Fantje so se nehote spomnili starega avtomobila in potnikov v njem, a za zdaj teGa dečku niso povedali.
Kdo je neki bil tisti, ki se je klatil po gozdu?
(Dalje prihodnjič)
Prekmurski pregouori
Če gledaš v nebo, ne vidiš, kaj se godi na zemlji.
Če znata dva, zve pol sveta; če znajo trije izve ves svet.
Lačnemu ciganu nič ne verjemi!
Za ko!o
Ifloda in
Kolesarjenje je pri nas že pravi ljudski šport. Vožnja na kolesu pa nam nudi polovico manj užitka, če smo za to nepri-kladr.o oblečene. Freširoko ali preozko krilo, preveč tesna bluza — vsi takšni nedo-statki se v hitri vožnji bridko maščujejo. Za kolo je pač najbolj primerno temnosi-vo hlačno krilo iz lahke flanele, ki ima zadaj za pasom zapet žep. K takšnemu krilu nosimo lahko bluzo, v hladnejšem vremenu pa ga izpopolnimo z mično karirasto jopico iz jerseya, ki jo zapnemo s šestimi gumbi (1. skica). Iz karirastega kretona ali lahkega volnenega blaga je tudi čedna obleka za kolesarjenje, ki ima naramnice, spredaj na prsih pa dva originalna žepa Nosimo jo v zvezi z lahkimi bluzami, prepašemo pa jo z rdečim usnjenim pasom.
Poletna ekganca
Zadnje dni se je v ljubljanskih manufak-turnih trgovinah kar trlo vnetih kupo-valk. ki jih je najbrže nenadna poletna vročina privedla do spoznanja, da potre-
bujejo poleg svojih lanskih poletnih oblek še toliko in toliko metrov svile, platna, pi-keja ali potiskanega katuna. Kupčije je bilo toliko, da je je bilo še trgovcem preveč in po vsem tem se nadejajo tudi šivilje, da bodo prišle na svoj račun. Kakor vse kaže, se bodo kljub nasprotnim napovedim Ljubljančanke tudi letos postavile s svojo eleganco ...
Enobarvno ali vzorčasto — to je zdaj vprašanje! Nu, ta »problem« se bo pač reševal po blagu, ki si ga je ta ali ona
nabavila. Gotovo pa je, da odgovarja modi popoldanska obleka iz vzorčaste svile: iz enobarvnega platna aJi pikeja pa si predstavljamo strožje krojeno oblačilo, to se pravi gladko dvodelno obleko ali lahek kostum. Takšen kostum iz svetlorumene-ga platna najdete na naši skici, zraven si zamišljamo bluzo iz rjavega marokena, okrašeno z zlatimi gumbi. Bolj razkošna je moda Fri popoldanski obleki iz pikčastega imprimeja, ki je nabrana, drapira-na in opremljena z ljubkim predprsnikem iz belega batista.
Ali imaš že zalogo čaja?
Zadnji čas je že, da začnemo misliti na zalogo čaja. Marsikje se še vedno sladkajo z dobrim ruskim čajem, a zaloge se vedno bolj krčijo, novega čaja ni. Naša debra domača narava pa nam je tudi letos pripravila obilno zalogo čajev, s katerimi bomo lahko popolnoma nadomestili dragega ruskega. Pojdi le na kratek nedeljski sprehod preko travnika — videla boš, kako se ti z vseh strani ponujajo rože, zelišča, da jih nabereš in posušiš, potem pa z njimi do vrha napolniš zalogo s čajem neprecenljive vrednosti. Trpotec, pelin, lapuh, meta, omelica. nešteto trav in zePšč, o katerih smo že zdavnaj pozabili, kakšna dragocena zdravila so bila našim starim.
Trpotec je ena najbolj na gosto posejanih zdravilnih rastlin. Najbolj zdravilen je široki trpotec (žličnik), ki izvrstno čisti pljuča, kri in želodec. Priporočljiv je vsem slabokrvnim, bledičnim ljudem, ki imajo neprestano različne izpuščaje in li-šaje, ki kašljajo, so hripavj in jim nobena jed ne tekne. Iz trpotca napraviš izredno okusno in zdravilno pijačo. V posodo deni zelenega ali suhega trpotca ter eno do dve pesti brinjevih jagod ali zelenega brinjev-ja, na to vlij vode in kuhaj tri ure. potem precedi, dodaj naravnega sladkorja in kuhaj 2 do 7 ur. Sok, ki ga dobiš, spravi v vrče ali stek^nice in postavi v klet. Jem-lji ga na tešče.
Pelin si je sicer še vedno ohranil 3o-kaj svoje stare veljave, posebno pri starejših mamicah, vendar je njegova zdravilna moč tolikšnega pomena, da bi ga morali vedno iznova priporočati, posebno ljudem, ki imajo opešano prebavo, pomanjkanje veselja do jedi, bledico ali žol-tenico. Odganja pa tudi gliste. Pelin opari s kropom ali prevri na vinu, jemlji ga po žličkah, ker je sicer prehud. Na dan zadostuje 6 do 8 žličk pelinovega čaja. Priporočljiv pa je pelinov čaj zlasti za slikarje kot zdravilo zoper svinčeno belilo. Danes toliko ljudi toži, da ne morejo spati. Tudi tu pomaga pelin, ki ga prevreš na kisu, ki pa ne srne biti premočan, namočiš vanj brisačo in si daš obkladek na čelo. In spanje se ti bo vrnilo. Ce ti pešajo oči ali so rdeče obrobljene, si jih izpiraj s
pelinovim čajem. — Vsaka gospodinja, ki ima košček vrta, naj zasadi vanj tudi pelina.
Zgodaj spomladi zraste ob potokih in na ilovnatih tleh lapuh. Rumen lapuhov cvet je odlično zdravilo zoper kašelj, prav tako široki lapuhovi listi, ki se razvijajo maja in jih je treba dobro osušiti na soncu. Obkladek lapuhovih listov pa je neprecenljiva pomoč za prisad, pekoče rane in otoke. Liste naprej zmečkaj, potem jih pri-veži na boleče mesto. Tudi na izvinjene in izpahnjene ude naveži hitro pest lapuhovih listov.
Skromno, toda okusno!
Mineštra
Rumeno ali navadno kolerabo olupimo in zrežemo na majhne kocke ter jo kuhamo na vodi s prav toliko fižola. Ko vre vsaj poldrugo uro, pridenemo par očejenih korenčkov, zrezanih na rezance in nazadnje še malo krompirja. Ko je vse mehko, napravimo svetlo prežganje, ki ga razme-šamo v mineštri in pustimo, da še nekaj" časa vre, na kar ie gotova.
P ar jen a solata
Za to prikuho uporabimo slabše vrste solato, ki jo zrežemo na rezance. Na razbeljeni masti prepražimo nekoliko drobtin in dodamo zrezano solato. Mešamo v nepokriti posodi, da se malo zarumeni. Potem nekoliko zalijemo z juho. začinimo s soljo, poprom in limonovim sokom. Poda se k vsakemu mesu.
Bosanski lonec
Na 3—4 žlicah plja ali masti zarumeni-mo bledo dve srednje veliki, drobno sesekljani čebuli, primešamo polno kavno žličko sladke paprike ter zalijemo s pol skodelice vode. Prevremo in dodamo pol kilograma na kocke zrezanega mesa, ki smo ga prej osolili, popoprali ter nekoliko pre-pražili na masti, dalje tri stebla belega luka, zrezanega na kosce ter štiri srednje velike sirove ter olupljene krompirje, zre-zane .na večje kocke. Zalijemo s poldrugim Zitrom vode in kuhamo tako dolgo, da I
krompir že razpada, vsled česar se jed zgosti. Preden damo na mizo, posujemo s sesekljanim drobnjakom.
Preprost lepotni recept
Gozdne jagode so izmed najbolj učinkovitih sredstev za polepšanje polti. Ko se zbudite, zmečkajte dve do tri jagode na obrazu in jih enakomerno razmažite po
vsej koži. Obdržite to lepotno masko dobrih dvajset minut na polti, potlej pa si splaknite obraz z mlačno vodo. Jagodni sok vam je stisnil pore, očistil kožo in storil kožno tkivo bolj nežno.
In še drug način, kako uporabite jagodni sok za lepoto: Zmešajte na dlani nekoliko mastne kreme in eno ali dve jagodi, to zmes dobro obdelajte in se namazite z njo po obrazu. Utrite jo v kožo in pustite na obrazu dobro uro.
Maifeže ed sasSla v feelessa perilu
potresi po možnosti takoj s soljo, potem jih zdrgni z limonovim sokom, ali jih iz-peri v vročem mleku. Tudi v kislem mleku lahko namakaš madeže in jih potem izpereš s šoiritom. Ako so madeži še sveži. jiih večinoma lahko odstraniš z močno milnico, zlasti ako si jih poprej namakala v kislem mleku. Tudi voda. v kateri se je kuhal fižol, je dobra za izpiranje sadni* madežev.
Nedeljska križanka
Vodoravno: 1. Mozartovo ime. 8. mesto v Perziji. 15. zaročenka. 16. glasbeno delo. 17. podzemlje in pekel starih Grkov. 18. okret. obrat (tujka; množ.), 19 značilnost zunanja teles (množ.). 20. glas vrane, 22. španski predsednik republike, 24.
osebni zaimek. 25. sorodnica. 27. tuji veznih 28. cerkveni dostojantvenik. 30. muslimanski duhovnik. 32. Leharjeva opereta. 35. reka v Sibiriji. 36. kožna bolezen, 37*. osebni zaimek. 39 prostor za boksanje. 41. enaka soglasnika. 42 kem znak za iridii. 43. prostor, mesto. 44. utežna enota. 46. moško ime. 47. vrsta kazni, 49. boljševistični političar (Kari). 52. telesna poškodba (množ.). 55. država v Aziji. 56. ime filmske igralke Massey. 57 snop.
Navpično: 1. nemški predlog, 2 ogljikovodikov plin. 3. pripadnik starega naroda. 4. turški menih. 5. stara italijanska plemiška rodovina. 6 lesena hišica. 7. kamenita rakev, 8. prijatelji, 9. dolga pesnitev (množ.), 10. grška boginja. 11. moško ime, 12. odprtina na liscih rastlin. 13. grška prestolnica. 14. predlog. 19. sorodnik. 21! geografski pojem, {v3. del hiše pri starih
Rimljanih, 25. balkanski narod. 26. eden izmed kontinentov. 29. časovni veznik, 31. nemški predlog. 33. osebni zaimek. 34. moško ime. 37. slavnostna cerkvena oprava, 3g„ predlog. 40. geografski pojem. 43. barva igralnih kart, 45. vprašalni zaimek, 47. pouk, 48. oziralni zaimek. 50. kem. znak za prvino. 51. števnik. 53. nikalnica. 54. dolga pesnitev.
Rešitev nedeljske križanke
'Vodoravno: 1 armada, 7 antena, 13 Emerson, 14 Mantova, 16 spak, 17 za, 18 ad. 19 Avas. 20 Tel, 21 bat. 22 tat. 24 Ala, 25 Erika, 27 one. 28 orkan. 30 atol, 32 Riga, 34 kompas, 38 daviti, 42 Opel, 43 tutor, 46 edil, 47 meta. 48 Amati, 49 nivo, 50 elan, 51 To-kaj, 52 Alan, 53 ton, 54 irada, 55 ata.
Navpično: 1 amper, 2 reali, 3 mrk. 4 as, 5 doza, 6 Anatol, 7 amater, 8 nada, 9 T(essla) N(ikola), 10 eta, 11 Novak, 12 . AvaJa, 13 Este, 15 Asan. 21 Bata, 23 toga, 26 kaplan, 29 Ra\*ena, 31 ostati, 33 Idrija, 34 komet, 35 o peto, 36 metan, 37 Itaka, 39 idila, 40 Tivat, -41 Hona, 44 umor, 45 otad.
- *JU'Wfcl>e It T4S —ai

Umetna megla v vojni
»Metale! megle« v sedanji vojni — Izkustva modernega vo jevanja
že v svetovni vojni so uporabljali zameglitev kot bojni pripomoček. Umetno meglo so proizvajali s sežiganjem mešamo, ki se močno kadijo, z izpihavanjem kemičnih snovi, ki se v zraku dimi jo, uporabljali so ta sredstva na kopnem, na morju in iz zraka, da bi krili lastne čete. Na ta način se umetna megla uporablja tudi danes.
Tako beremo o brzih čolnih, ki se po izstrelu torpeda
umikajo v megli, ali o oklopnih vozilih, ki se krijejo na isti način in podobnem. Tehnika z umetno meglo pa je v sedanji vojni učakala Se vse drugačne uporabe. Tako so Nemci sestavili mnoge oddelke »metalcev megle«, ki streljajo meglo na sovražno bojno ozemlje, na njegove utrdbe, opazovallšča, zaklonišča, strojniška gnezda to položaje protitankovskih topov. Tako jemljejo nasprotniku
□ e samo pregled čez dele lastnih položajev to premike lastnih čet, temveč ga samega zameglijo, da se mora boriti v neprodirni megli, ki se da z novimi granatami za meglo poljuben čas vzdrževati. Nasprotnik ne vidi na nobeno stran več, ne vidi niti svojega vodje, niti svojega soseda. Izgubi orientacijo to vsako možnost za merjenje, redno bojevanje mu je v teh okoliščinah nemogoče.
Pri tem ga udarjanje in drobci granat silijo
oitsjatl ▼ kritju. Tam pa tudi ne more ostati brez dela, kajti za steno megle mu je pričakovati napadalcev, pešcev ali bojnih voz. Ge je nasprotnik gibčen, se bo skušal megli umakniti, n tudi to ni lahka stvar. Ge prodre naprej, pred meglo, se izpostavi kot viden cilj uničujočemu ognju, razen tega ga je mogoče po potrebi tudi spredaj zaviti v meglo. Ce se pa umakne nazaj, iz svojih položajev, so napadalci
brez žrtev dosegli svoj namen.
V primeru, da Je sovražnik v utrjenih položajih, bo ostal pač v njih, toda svojega ognja ne more v megli usmerjati proti nobenemu določenemu cilju, njegov ogenj je za 50 ali še več odstotkov neučinkovite j£l Počakati mora. da ga pehota napade iz najbližje bližine.
čim manjše so edini ce metalcev megle, tem gibčnejša je to tem lažje se u ta bori
v n a J s p r e d n e Jših črtah, od koder napadajoči pehoti tem učinkovitejše olajša napad na trdne ali nenadne ovire Ob najsprednejši pehoti zavzame svoje mesto opazovalec, ki ravna ogenj svojih metalcev po telefonu ali radiu. S tega položaja neposredno sprejema navo-
Šport In podedovanje
Dr. Fritz Steiniger se bav* v nekem članku obširno s spornim vprašanjem da-li se s športnim udejstvovanjem pridobljene sposobnosti lahko podedujejo. Po njegovem mnenju se vsekakor podeduje nagnjene do krepko razvitega mišičja Športnik s krepkimi mišicami ima v splošnem tudi otroke s krepkimi mišicami, kajt' sam je podedoval od svojih staršev nagr.jenie do dobro razvitih mišic. Tc. je dednostni temelj, ki je neodvisen od zunanjih vplivov
Podedfivat-. pa st bp more določena vrsta mišične jakosti. temveč v nekib mejah.
ki jih posameznik ne more prestopiti. V teh mejah vi z osebno vaji: lahko doseže poljubno višino Ce *e človek oe adajs športu ostaja iako&* njegovega mišičja ob spodnji meji Kar se t:če potomcev, podedujejo nagnjenje do razlega mišičja v istih mejah Očeto* tmiinp ne vpliva na to nagnjenje S vpor*n;m delom sp morajo sami razvit' svoja nagnjenja Ce hoCe športnik poskrbeti za to da bi njegove dobre športne lastnosti o*t»'e tud^ njegovim potomcem, tega ne do^ež; z osebn-m treningom. ki je zanj važen, temveč s primerno izbiro svojega zakonskega druffs
mstična iskala
pri operacijah
Položaj kovinskih tuj<h predmetov v človeškem organizmu so ugotavljali doslej z runtgen&kimi posnetki. Pred kratkim pa so, kakor je poročal v nekem predavanju dr. Patzold iz Berlina, zgradili pripravo, ki opravlja to delo s popolnoma neškodljivimi visokofrekvenčnim^ nihaij najmanjše mten-titete. in sicer akustično.
Pri operac;jah, kjer je slo za odstranitev kovinskih predmetov iz crgpnizma, so doslej uporabljali dve poti Najprvo so napravili rentgenski posnetek pred operacijo, a pozneje, če je bilo potrebno, so med operacijo dotični del telesa opazovali s pomočjo Rontgenovih žarkov. Prvi rontgensk: posnetek ne daje popolnoma zanesljive navedbe o položaju tujega predmeta v telesu, ker se med posnetkom ;n operacijo ta položaj lahko spet spremeni.
Če pri operaciji predmeta niso mogli brez nadaljnjega najti, je bilo treba tek) pregledati z Rontgenovimi žarki, a to je vsak kirurg zelo nerad delal, ker je bilo treba znatnih zašč;tnih ukrepov. Te težave pa novo kirurško pomagalo odpravlja, ker ugotavlja in lokalizira kovinske drobce elektrcakustični način. Priplava ima dve iskalni grerili (18 in 20 mm veHki), ki se dasta steril:zirati. in zvočn:k Zvočnik se nastavi na določen n-zHr zvok Če se vrh vključenega iskalnega grezila približa kovinskemu delcu. se ta rvok zviša in sicer tem bolj. čim bliže je iskalo drobcu. Pri
Bukarešta — milijonsko mesto
Po zadnjem ljudskem štetju je postala Bukarešta milijonsko mesto. Rumunska prestolnica se je v zadnjem desetletju tako izredno razvila, da se more v tem pogledu primerjati z ostalimi evropskimi metropolami. Od 1. 1930. je prebivalstvo Rumunije naraslo za 14 odstotkov to znaša danes 13 in pol milijona, prebivalstvo Bukarešte same pa je naraslo za 56.4 odstotka in je doseglo sedaj okrogel milijon.
dosedanjih poskush se je novt način popolnoma obnesel, celo v tako težavnih primerih, kakršnega predstavlja odstranitev šivanke iz pljvč ali pa zelo majhnih kovinskih drobcev iz ko1ensk:h sklepov.
dila vodje pehote. Malo bolj zadaj, za prvim kritjem, pa je položaj metalnih topov.
Ti topovi so
podobni metalcem granat, kakršne uporablja pehota, samo da so
večji ln zmogljivejši. Razen tega štejejo oddelki metalcev megle po več cevi, nego so običajne za metanje granat. Vse rokovanje s temi metalnim topovi je drugače Isto kakor z navadnimi topovi.
Prvič so Nemci uporabili metalce megle med pohodom na Poljsko, pred Modlinom, pred Brestom Litovskim to na drugih mestih. Izkušnje, ki so jih imele tam, so potem
Izkoristili za izpopolnitev metsisklh oddelkov ln njihovo številčno pomnožitev.
S sodelovanjem teh oddelkov jim je bilo pozneje n. pr. mogoče spravljati napadalne in rušilne oddelke brez mnogega tveganja tik do najbolj utrjenih postojank Magino-tove črte, ki so morale potem polagati orožje. Pogostoma pa se je na pohodih skozi ozke, gozdnate doline, ki so nudile Francozom sijajne obrambne možnosti z malenkostnimi sredstvi, posrečilo
onemogočiti vsako obrambo s premišljenimi napadi z meglo, Id so Francoze prisilili, da so morali ugodne položaje naglo zapustiti.
Jetniki imajo pravico do spanja
V kaznilnicah Novega Južnega Walesa ▼ Avstraliji je videti po vseh zidovih velike lepake z napisom: »Prosimo, ne delajte ropota! Tu bivajo kaznjenci!«
Zapoved, da se naj ti lepaki nalepijo, je dala osrednja uprava kaznilnice to sicer zato, ker so se jetniki v zadnjem času večkrat pritožili, da ne morejo mirno spati, ker delajo pazniki na svojih nočnih obhodih toliko ropota. Pazniki morajo odslej ponoči Imeti na nogah klobučevinaste copate ali pa čevlje z gumijastimi podplati, a te samo v deževnih nočeh.
Nadzorstvo kupčije z demanti
Zaradi tajne kupčije z dragulji, predvsem z demanti je francoska vlada v Virhyju izdala odlok, ki odreja, da se postavlja vsa ta kupčija pod najstrožje nadzorstvo. Kdor se ne bo mogel v bodoče izkazati s strokovnim izkazom, da je poklicni trgovec z dragulji, pride v nevarnost, da mu zaplenijo premoženje, poleg tega bo obtožen po zakonu o tihotapstvu.
Bombe na London
Poročevalec Associated Press Drew Mid-leton poroča, da se je škoda, ki so jo napravile bombe v zadnjih treh mesecih v britski prestolnici popetorila. V marcu je bilo še mogoče priti mimo petih ali šestih hišnih blokov, ne da bi opazil kakšne škode. Danes ležiio ob vsakem vogalu ogromni kupi ruševin London ie težko zadet v srce Tisoči so svoje stanovanje izgubili, tisoči so morali spremeniti način svojega življenja.
London ima sedaj, piše Middjeton. silen
rešpekt pred nemškim letalskim orožjem V mesečnih nočeh je le malo ljudi, ki si upajo spati v svojih lastnih posteljah. Velik del prebivalstva živi dobesedno pod zemljo. Učinek ruševin na obiskovalca, ki se vrne po nekoliko tednih v prestolnico, je strašen. V zadnji zimi so še skušali pospravljati te ruševine in zadelati okna z lepenko. Sedaj bi bilo treba mesecev ali morda celo let. preden bi ugotovili že samo škodo. Obnova Londona bo trajala cela desetletja.
Osemdesetletna Trnjulčica
Švedski listi so poročali te dni -> osemdesetletnici moderne Trnjulčice ki je prespala 32 let svojega življenja.
Neka Karolina Karlsonova iz nekega švedskega kraja se je v svojem davnem štirinajstem 'etu po povratku z Si»»e cu-t:la hudo utruieno. Legla je, zasnala in se ni zbudila prej nego c wojem 46 letu'
Vsn poskusi, ki so jih napravili zdravniki v tistem času. da bi jo zbud-li. so bil: zaman. Specialist k; so nje primer zasledovali z največjim zanimanjem, niso mogli odkriti vzroka njenega trdovratnega spanja in so se njoral" zadovoljiti s tem. da so jo * primernimi ukrepi ohranil; živo. čeprav spečo. Hrano so ji dovajali umetno nadzirali so jro podnevi m ponoči. Nekega dne pa se je ta nenavadna Trajulčica zbudila sama od sebe. sicer ne po zaslugi pravljičnega princa temveč preprosto za-
to, ker je njena narava, kakor so izjavii zdravniki, premagala krzo.
Tedaj ji je bilo, kakor smo rekli, 46 let kazala pa jih ni več nego 25. V dolgem spanju si je bita ohranila duševno svežngrt in spomin na vse. dogodke in osebe, ki so predstavljale okolco njen b dekliških Jet. Med številn-mi osebami, ki so jo obiskaie po njenem nepričakovanem prebujenju, je bil tudi lep, plavolas mladenič ukrog 17 let, do katerega se je Karlsonova obnvta takoj z veliko ljubeznivostjo Smatrala ga je za šolskega tovariša iz svoiega 14. itfa V resnici pa je bil njegov sin, k ga je zamenjala s tedaj že 501etnim očetom.
Po prebujenju je Karlsonova živela povsem normalno življenje, čeprav se ie morala novi oko1ic; seveda počasi privadit' D».t,es pa šteje osemdeset let in s svoio č Kstjo kaže. da jih bo učakaia še 'epo "r'io. oreden bo zaspala za večn->.
Dnee — Duce
6 anehe un ottimo pilota — je tudi izvrsten pilot
Pristanišče HajSa
Italijanska to nemška letala so v zadnjem času ponovno bombardirala palestinsko pristanišče Hajfo.
Ko so se po svetovni vojni židje pričeli seliti v Palestino, sta kot glavni pristanišči v tej deželi prihajali v poštev Jafa to Hajfa. Odločili so se za Hajfo, kajti Jafa leži ob strmem rtu z nevarnimi čermi to je pred čestimi težkimi viharji, ki divjajo na Sredozemskem morju, brez zaščite. Ladje, ki hočejo v Jafo, se morajo zaradi plitvin to čeri pred njeno luko ustaviti dva kilometra pred obalo, iztovoriti blago ta ljudi v čolne ter spravljati oboie z zamudnimi majhnimi prevozi na kopno. Ge je morje nemirno, pa ladje sploh ne morejo do obale, temveč vozijo do naslednjega pristanišča, to to je Hajfa.
Tudi Hajfa ima sicer le odprto luko, toda med mestom ln Ako, ki se priključuje na severu, je zaliv, ki se je dal Izvrstno izkoristiti za napravo velikega pristanišča. Tam so zgradili valolome. Grebala so stopila v delo, da bi mogočila tudi večjimi ladjam pripluti v zaklon. Angleži so dobrohotno podpirali ta židovski načrt z velikim pristaniščem Hajfo, ker jim je šlo za to, da bi promet proti francosko-sirskemu pristanišču Bejrutu odklonili proti Palestini ter spraviti pod svoje nadzorstvo.
Hajfa je postala z leti središče palestinske industrije, ki proizvaja pred vsem cement, sladkor, olje in razpolaga z velikimi mlini ter čistilnicami petroleja. Sem vodi tudi južni odcep velikega petrolejskega cevovoda iz Iraka. Stanovanjski predeli se dvigajo proti pobočju pogorja Karmela. Od tu je krasen pogled na obalo in morje.
Favstov
Ena izmed dvoran velike knjižnice Sal-tikova-Ščedrina v Len;ngradu nosi skrivnostno ime »Favstov kab<net«. Ta prostor ki spominja po svoji opremi na stare čase, ima ogromne knjige v usnjeni vezavi, ki so z verigami pripete k zidom Tu hranijo kakšn;h 4000 inkunabu1 izpred leta 1500. dalje kakšnih 3000 izdaj slov tega Benečana Alda Manuzia in števillne knjige po lesorezih in drugih tiskih
Posebno znanstveno vrednost ima osebna Voltairova knjižnica, ki jo je kupila, kakor znano, carica Katarina II. Ta knjiž-
nica obsega 7000 zvezkov in mnogi med njimi imajo pisateljeve obrobne opazke.
V oddelku za rokopise, ki ga je osnoval 1805 ruski veleposlanik v Parizu Du-brovski, obsega 400 redkosti, pred vsem dokumente iz Bastilje in iz oparije v Saint Germamu. Dalje je tukaj več nego 8000 avtografov znamenitih evropskih osebnosti.
Poseben oddelek »knjig mrtvecev« pa ima premnoge egip+ske Dap^re grške, gru-zinske. arabske, etiopske, perzijske in druge rokopise, med njinr prepis slovite perzijske »Knjige kraljev«.
Živinorejec Luigi Turri iz okolice Ro-viga je privlekel v to mesto k javni tehtnici bika, ki bi ga moral oddati potem nekemu kupcu. Na tehtnici, ki se je malo zibala, se je žival ustrašila in je zbesneia.
Nov način sa zdravljenje
Danski zdravnik prof. dr. Kolbye je objavil, da je s polnim uspehom ozdravil primere bronhialne naduhe, kakršne so smatrali doslej za neozdravljive. Uporabljal je preparat z imenom »torantil«, ki ga pridobiva iz nekih organskih substanc v debelem to tenkem črevu bolnika samega.
Med bolniki, ki jih je ozdravil po novem načinu, je bil n. pr. eden, ki je imel že 20 let kronično naduho. Tudi vsi drugi bolniki so ozdraveli v treh tednih do dveh mesecev.
Praga dobi podzemsko železnico
Elektrarna v Pragi je pooblastila poseben konzorcij za izdelavo načrta za podzemsko železnico Čim bo načrt odobren, bodo začeli kopati pod zemljo.
Premog v Angliji bo racioniran
Preko Lizbone poročajo, da razpravljajo angleški list: c omeieni razdeli1,v; premoga za domačo porabo oa Angleškem. Londonska vlada je podvzela potrebne ukrepe, da se vsklad;ščijo za prihodnjo zimo samo tiste količine, ki sr neobhodno potrebne. Treba je namreč vedeti da je okrog 50.000 angleških rudarjev, ki kopijejo premog, pod oTožjem.
Zaletela se je v svojem besu proti Turriju, ki je skušal pobegniti.
Bik je pa moža dohitel, ga vzel na rogove in ga večkrat vrgel v zrak. Ubogi Turri bi končal strahotno, da se niso bikovi rogovi ob novem poskusu, da bi zadeli moža, k sreči zapleli v neko kolo, ki je slonelo ob zidu. Ta ovira na rogovih je bika spravila v še večji bes. Zdivjal je nad kolesom, da je bilo strašno videti kup zvitega železja, ki je ostal za tem. Toda pri tem se je žival tudi ohladila kri, da so jo mogli nato brez nevarnosti zvezati in spraviti v hlev. Turri, ki so ga prepeljali v bolnišnico, je ušel s poškodbami, ki niso prehude.
ANI
T A
Kardinal Noailles se je pritožil pri kardinalu du Boisu, da mu je rekel regent vojvoda Orleanski, naj se pobere k vragu. — »Kaj naj sedaj storim?« vpraša ves zmeden Noailles. »Na, to je popolnoma jasno!« odvrne au Bois: »Nič drugega ne morete storiti kakor ubogati!«
VSAK DAN ENA
»Vas bodo zaklad, razrezali in požrli!« »Oprostite prosim — pozabil sem sleči rokavice iz svinjskega usnja!«
(»Tidens Tegn«)
E. Salgari:	3f>
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski roman
»Sestavlja si majhno spremstvo, da odrine po nekega slona, ki so ga snoči izsledili. Cez pol ure krenem« na pot.
Ko ga gledate ne streljajte na slona* temveč na poslanika.
Temu ne bo mogel nihče oporekati. Stvar bo samo nezgoda, kakršne se pogosto dogajajo na lovih
Ali ste dober strelec?«
»Da, visokost.«
»Milord torej kmalu ne bo več tlačil trave,« je rekel sultan.« S tem, da se maščujete, me rešite človeka, ki je začel postajati hudo nadležen.«
»Več ne potrebujem,« je vzkliknil John Foster.
»Pomnite pa, da je izvrsten strelec.«
»To sem že slišal, visokost. A streljal bom samo tedaj, ko ne bo ničesar slutil in ko bom zanesljivo vedel, da zadenem.«
Sultan je natočil dva kozarca vina, rekoč:
»Na vaše zdravje in na poslanikovo smrt Kasneje vas bogato poplačam.«
Malopridneža sta izpila.
»Torej velja,« ie dejal sultan. »Namesto na slona boste streljali na človeka.«
»Gromska strela!« je zarjovel John Foster. »Vzdignimo se na lov!«
Komaj je bil izginil, je sultan znova udaril po gongu.
V naslednjem trenutku so telesni stražniki vzdignili preprogo, ki je zapirala vhod, in v šotor je stopil Yanez, za njim pa njegov zvesti Ind, ki je nosil na ramenu dve puški debelega kalibra.
Spremljala ju je lepa Nizozemka z majhno angleško karabinko preko ramena
Portugalec, ki je bil zmerom nezaupljiv, je takoj opazil kozarca, ki sta Še stala zraven steklenke ter uganil, da sta sultan in še nekdo pila na njegovo smrt.
•Milord,« je rekel sultan, »če se boste še dolgo obotavljali, bo za lov prepozno.
Samotar je gotovo že odšel v svojo spalnico, da se predž počitku. Rad bi mel drevi slonovo glavo za večerjo.«
»Saj ste nalovili dovolj slonov, visokost,« je Portugalec odvrnil. »Ste mar za drevi koga povabili?«
»Zakaj vprašujete?« se je zdrznil sultan. »Odkod veste, da sem za drevi povabil nekaj prijateljev, ki sem jim že pred davnim časom obljubil slonovo glavo?«
»Kaj niso bili ti prijatelji pravkar tu?« je vprašal Yanez in ostro pogledal sultana. Ta si je naglo pokril oči z rokami, kakor da ne prenese njegovega grozečega pogleda.
»Visokost,« je nadaljeval Yanez mimo, kakor je bila njegova navada, ter položil roko na kopito samokresa, »zmerom sem slišal, da tisti, kdor si pokriva oči, želi nekomu drugemu smrt.«
»Doslej«se nisem imel za kaj pritoževati o vas. Poročajo mi pa res, da postajajo Kitajci nemirni in da ao \pbiH od vas strelno orodje*
t
»Kdor je to rekel, tistemu se meša.
Priznajte, visokost: nedavno tega je je bil tukaj človek, ki trdi, da sem mu potopil ladjo.«
»Da, to je resnica. Povabil sem ga, naj se udeleži lova na slone«, ie sultan odvrnil.
»Hkratu z menoj?« je jezno vprašal Yanez.
»Pravi, da je dober lovec «
»To bomo še videli.«
»Ste nared?«
»Da. visokost «
»Tedaj pojdimo, milord Dani se, kakor vidite. To je pravi čas. da presenetimo samotarja v njegovi spalnici.«
»Prosim vašo visokost.« je z nasmeškom rekla lepa Nizozemka, »da mi prepustite desni uhelj, ki pravijo, da ima posebno dober okus.«
»Takšen je bil tudi moj namen,« je sultan odvrnil.
17 poglavje Kapitanova smrt
Samotar je zmerom slabe volje. Iz razlogov, ki jih nihče ne pozna, pregnan od črede, se samotno klati po gozdih in »misli samo na to, kako bi napravil kar največ škode in gorja.
Izprva hodi za bivšimi tovariši, nato pa se umakne v gosto Šumo, kjer si izbere spalnico.
Gorje predrznfižu. ki se mu upa približati. Naskoči ga kakor /besen, naj bo lovcev še toliko, in kadar pade, ne'izdihne nemaščevan.
Samotarjev* spalnica je kaj preprosta. Sestoji namreč iz drevesa, ki se debelokožec nasloni nanj, kadar hoče spati.
i
To drevo pa postane njegov izdajalec.
Domačini ga takoj spoznajo po tem, da je na eni strani vsa skorja ogoljena.
Kadar se velikan prebudi, se namreč rad drgne ob drevo.
Samotarji se menda zelo privadijo svoje spalnice, in če jih kdo napade, jo srdito branijo.
Da ubijejo samotarja, se domačini zatečejo k zvijači.
Kadar najdejo drevo, ga nažagajo, tako da debelokožec pade, ko se nasloni nanj.
V tistem trenutku se boj prične. Lovci se pogumno vržejo na padlo žival ter ji prerežejo kite na nogah, da ne more več vstati in pobegniti.
Nato jo pokončajo z zastrupljenimi puščicami.
Gonjači so bili obkolili samotarjevo spalnico. Počasi so se pomikali naprej, pazeč, da jih slon ne bi opazil.
»Milord,« je rekla lepa Nizozemka Yanezu, ki je stopal ob njeni strani, »kako vam je všeč ta lov? Za svojo osebo sem šla sicer z vami, vendar brez posebnega navdušenja.«
»Lov je, kakor vsak drug,« je Portugalec odvrnil. »Toda nevarnost je precejšnja.«
»Ta mah nisem mislila na slona,« je odvrnila mlada zena, »temveč na sultana.«
»Zakaj, gospa Lucy?«
»Zdel se mi je drugačen kot po navadi, in bojim se. da vas ne bi doletelo na tem lovu kaj hudega.«
»Mene?« je vzkliknil Yanez.
»Stavila bi, da so zasnovali v sultanovem šotora zaroto zoper vas.« >To je pač le domneva.«
Naša govedoreja
Potrudimo se, da se bo tudi slovenska živinoreja uvrstila
med naprednejše dežele
— .i.-iT--^.
Živinoreja ima v Sloveniji izmed vseh panog našega kmetijskega gospodarstva največ pogojev za pospešen razvoj in napredek. Zato se je v zadnjih desetletjih glede živinoreje mnogo obrnilo na bolje, vendar je treba še mnogo storiti, da sc bo tudi Slovenija uvrstila v vrsto živinorejcev' drugih naprednejših dežel.
Prelistavajoč statisriko naše govedoreje v letih pred zadnjo svetovno vojno in po vrini opažamo padec in porast števila glav goveje živine, ki je za visel od dobre gospodarske konjunkture za kmeta in nizkih prodajnih cen v za gospodarstvo slabih letih.
V letih dobre konjunkture je prodajna cena živ;ne visoka, kmet živino lahko dobro proda, lahko se vnovčijo mleko in mlečni izdelki. Zato kmet lahko dokupi močna krmila, uporablja več umetnih gnojil in pridela več sena ter drugih krmil in tako lahko redi več glav živine, ki j; poleg močnih krmil poklada tudi več slame. Vendar številčno stanje ni glavno, važnejša je kakovost živine, ki zavisi od pravilne reje ter od dobrega in pravilnega krmljenja kakor tudi od primerne pasms V kraj;h, kjer ni dobrih travnikov in je živini glavna hrana slama in repa, dalje v krajih, kjer so travniki močvirni ali ob potokih, kjer jih večkrat poplavi voda, da jc krma kisla in blatna, ne more žVi.na napredovati. Boljši napredek in kakovost živine nista odvisna le od kmeta samega m njegove pridnosti, temveč tudi od gospoda rak i h razmer posameznega kraja.
Velikega in važnega pomena je tudi pa-wma živine, katerih ima Slovenija mnogo preveč. So bili namreč časi. ko so kmetijski strok o vnjaki uvajali v deželo razne pa-vme z najboljšim namenom dvigniti pri nas živinorejo. Na Gorenjskem prevladuje pinegavska pasma ali gorenjska cikasta pasma. na Dolenjskem sivorjavo govedo, drugod po Slovenskem pa je uvedeno simendol wko. mariiadvoT.sko (belo slovensko) in po-mnr-ko Csivopšen?čno) govedo.
Sivo p-en i eno govedo je zelo dobro za do! o 'n meso, nekoliko s'abše pa je za mleko. Hitro raste in sc redi ter nima velikih zahtev 'Q pride v poštev zlasti za izvoz.
Simndolci so zelo rasitna živina, lep;h oblik ter dobri za meso. mleko in delo. Zahtevajo' pa veliko beljakovin in rudninskih .snovi bogate krme. Zato naj se goji ta pasma samo v krajih, kjer je dovolj dobre krme.
Pincgavci so dobri za meso in delo, za mleko pa slabv od simodolcev. Zadovoljni so tudi s slabšo hrano in pri njej dobro uspevajo ter so srednje hitie rasti: so močne živali in prccej lenih oblik. Pincgavci, ki jih goje na Gorenjskem, niso prava pinegavska pasma ter so dveh plemen, gorenjske/ ravninsko in bohinjsko pleme. Gorenjski pmegavska pasma je mnogo lažja od prave pinegavke. brlj pdča^ne rasti in ne tako lenih oblik Krave te pasme pa prav dobro molze jo. Za drfo to govedo ni dobro. ker jc bo-Jj nežne konstitucije in tudi za izvoz niso volj primerni. Prave bohinjske nasme ni več. vendar so današnje bc>-hmiske krave, čeprav majhnega tipa, :z-vrtne mlekarice.
Pred vojno in nekaj let po vojni so uvažali v naše kraje, zlasti na Dolenjska, iz Švice in Vorarlberga montafonske bike, potem pa so jeli uvažati mesto montafoncev prave Švicarje, ki s«- montafoncem slično pleme, le da so večji, močnejših kosti, lep ;h oblik in rjavosivc barve. Ta pasma je /a naše kraje primernejša, bolj odporna in zdrava. Krave dado mnogo mleka, voli pa so- dobri za meso in delo. Ve.ščaki trdi-jo, da je to zelo dobra pasma, ki jo kaže širiti.
Sedanji čas zahteva, da se poveča letni prirastek naše živinoreje Zaradi nastalih razmer je Število goveje živine najbrže znatno padlo, ker ima goveja živina visoko ceno in sc je je mnogo izvozilo 2e uvedba mnogih brezmesnih dni potrjuje to dejstvo;. Važna bi bila statistika, ki bi točno določila sedanje stanje naše goveje živ;ne. (P' pis goveje živine je točasno v teku").
Sedanja visoka cena goveji živini nc bo stalno ostala in bo po končani vojni in po ureditvi svetovnega gospodarstva gotovo zopet znatno padla, kar mora vsak živinorejec že sedaj upoštevati. Primerno in rentabilno ceno bo obdržala le dobro rojena n skrbno negovana živina, ki bo- odgovarjala -v -cm zahtevam dobrega goveda.
I poštevaječ to. jc priporočati živinorejcem ustanavljanje živinorejskih zadrug, ki jih nekaj v naši domovini že obstoji, a za uspešen razvoj ž;vinoreje še vse premalo, dani zadruge, ki bi naj dobivala redno državno podporo za nakup dobrih plemenskih !">'k< \. bi se morali vestno ravnati po predpisih in pravilih zadruge, ker le v tem prime*™ je uspeh zasiguran. Vsaka zadruga bi s; morala oskrbet' in urediti vzorne paznike za rejo oiemenskih živali, zlasti mladih bikov za člane ižvinorejskih sclekcijskih organizacij.
Famiglia signorile
ceroa ottima corr.pleta rucra. Scrivere con ro-fermze; Giraral. Caseila postale 72, Vicenza.
Kuharico
kar najboljšo išče gosposka družina. Ponudbe s priporočili na na-naslov: Girardl, Caseila portale 72. Vicenza.
CKAVATTIFICIO GIUNTINI, Via Vitruvio 7 - Mi-laro. Specialista in eravatte tinte unite e fantasia, in-pu.iicibili sportive. per bambini, Istituti e divise. — Soarpe e fazzoletti da collo per uomo c donna. Carorionario contro assegno anticipo. TOVARNA SAMOVEZNIOGIUNTINI, Vi Vitrjvio 7 Milano. I Mcluje na poseben način kravate, enotnih in raznoh-ih barv, športne za otroke, zavode in vojsko Kravate se ne mečkajo. Šali in rute za moške in ženske. Vzorci proti predhodnemu nakazu.
Praška domača mast
čisti in zdravi rane.
Dobi sc v vseh lekarnah.
R. d. št. 2/41
Mostar Franc
livarna kovin
Ljubljana, Galjevica št. 57 telefon št. 42-70
Izdeluje: odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket) iz brona, medi, rdeče litine, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov ter litega železa.
Travnikov, na katerih se prideluje živinska krma, jc pr nas dovolj, bilo pa bi jih nujno potrebno izboljšati, da bi sc povečal pridelek in izboljšala kakovost krme. V to svrho jc potrebno začeti z osuševanjem močvirnih travnikov, z regulacijo potokov in rek, ki pogosto poplavijo travnike in po potrebi izvesti namakanje travnikov.
Marsikje so obširni in mal o vredni stelj-niki, gmajne 'n drug aivet, ki bi sc ga dalo izkoristiti za pridelovanje krmskih rastlin. Ker so lastniki takega sveta pogosito siromašni ljudje, bi jim bilo treba dati primerne podpore ali nagrade ter brezplačna semena za setev krmskih rastlin.
Tudi gradnja sSosov m kteanje zelene
krme je važnega pomena za kraje, kjer niso podani pogoji za travništvo in kjer ne uspeva lucerna ter deteftja.
Nad vse važna pa jo ureditev gnojišč in gnojiščnih jam. V tem pogledu slovenski kmet še daleč zaostaja za umnimi gospodarji in še-vedno je vse preveč kmečkih gospodarjev, ki puste, da jim gnojn;ca, ki je izvrstno gnojilo za travnike, odteka pb vaških ulicah in cestah. Vsak gospodar bi moral imeti pravilno urejeno gnojišče in gnojiščno jamo. Oblast je sicer v tem pogledu že mnogo storila in izdala mnogo podpor za urejanje gnoj:šč, vendar bi brto potrebno v splošno korist še mnogo storiti.
Z izboljšanjem naše goveje živine in z večjo molznostjo krav bi se znatno povečala pri nas tudi mlečna industrija z izdelavo mlečnih izdelkov, po katerih je vedno večje povpraševanje.
Spored za danes
Dve pokalni tekmi in še več drugega v nogometu
Današnja športna nedelja bo potekla čisto v znamenju nogometnega športa. To izvira v glavnem odtod, ker v ostalih športnih panogah deloma še ni bito mogoče zbrati vseh razpoložljivih sil, v drugih pa spet zaradi pomanjkanja zvez drugam ni mogoče dobiti prave konkurence. Nogometaši, ki jih je razmeroma še zmeraj največ, pa si kljub suši in zaporam v neposredni bližini lahko za vsako nedeljo .sproti pomagajo sami med seboj.
Glavna pozornost bo v današnjem dovolj razgibanem sporedu z žogo veljala seveda obema tekmama v polfinalu za pokal SNZ, v katerih se bosta srečala naslednja dva zanimiva para:
Hennes : Slavija ob 10. dopoldne na
stadionu Hermesa in
I>jubl.jana : Mars ob 18. na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti.
Imena vseh štirih moštev in namen, zaradi katerega se srečujejo danes, jamčijo, da bodo tekme lahko prav zanimive.
Razen teh dveh tekem bodo v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja nasto-
pila še nekatera juniorska moStva ta sicer:
Jadran : Hermes ob 9.30 na igrišču Ko-rotana, Slavija : Ljubljana ob 15.30 in Mars : Grafika ob 16.45, slednji štirje na igrišču Ljubljane.
Povrh vsega tega že tako pestrega sporeda pa so si Moščani omislili še .čisto posebno
TEKMOVANJE ZA DVA POKALA,
ki so jih darovali sami. Ta pokalni turnir bo v celoti izveden v popoldanskih urah na igrišču SK Most s sodelovanjem prireditelja ter Svobode in Grafike, kot četrti nasprotnik pa bo nastopilo tudi vojaško moštvo, za katero vlada še prav posebno zanimanje.
Nazadnje nas obveščajo še iz SK Mladike, da sta se tamkaj dogovorili za nogometno preskušnje dve zanimivi nogometni garnituri — starih ta mladih, torej onih, ki so se nekoč, trudili za klubove barve, in one druge generacije, ki zdaj vzdržuje nogometno : življenje v klubu. Tekma bo ob 10. na igrišču Mladike na Kodeljevem — za neznatno vstopnino.

t
Neizmerno užaloščena javljava pretresljivo vest, da sva za vedno izgubila našo nadvse ljubljeno mamico, svakinjo in teto, gospo
Marijo vd. Tomažič, roj. Damiani
Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 22. t. m., ob !£6. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu.	-
LJUBLJANA — BUENOS AIRES, dne 21. junija 1941.
Globoko Žalujoča: ARTURO — sin; LAURA hčerka, in ostalo sorodstvo.
OS^in* Titjhlian* Mestni pogrebni zavod
f

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da se je v naša srca in v naš dom vselila velika žalost, ker nam je umrla naša ljuba
hčerka edinka in sestra, gospodična
Druškovič Nadlca
hčerka trgovca in posestnika
21. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v ponedeljek, dne 23. junija 1941 ob %'6. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA — SV. LENART V SLOV. GORICAH, SAMOBOR pri ZAGREBU, dne 21. junija 1941.
Globoko žalujoči: \NKA ILAVMK-DRUŠKOVIC — mati; JANKO ILAVNIK — oče; SLAVKO — brat, ter sorodstvo.
alestni pogrebni zavoa Občina Ljubljana
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili blagopokojno gospo
Marijo Sičevo
k večnemu počitku, jo obdarovali s cvetjem ta nas tolažili, ae prisrčno zahvaljujemo.	...
Posebej pa se še zahvaljujemo č. g. Kremžarju, trnovskemu kaplanu za poslednje sv. tolažilo, čč. duhovščini, gospodu primariju dr. Vlad. Guzelju za vso plemenito zdravniško skrb, g. dr. Ig. Tavčarju za njegov trud ta prizadevanje, g. pevovodji Fr. Maroltu ta gg. pevcem za ganljive žalostinke, čč. sestram zastopnicam Jozefišča, vsem zastopnikom-cam raznih korporacij, prof. zborov, dijaštva in vsem prijateljem ta znancem.
Vsem prisrčna hvala.
Sv. maša zadušnlca bo v soboto, dne 28. junija t. L ob 7. url zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
V LJUBLJANI, dne 21. junija 1941.
DeloVni odbor nogometnih sodnikov
Zbor nogometnih sodnikov pri SNZ je na zadnji seji dne 18. t. m. sklenil, da bo delovanje zbora ta iekcije V 'Ljubljani' združil, tako da bo vse delo izvrševal poseben . delovni odbor, ki ga tvorijo ^naslednji člani': predsednik: Štane Deržaj, tajnik: Vladimir .Pušenjak, blagajnik: Viktor Cimperman, odbornika: Ivo Liikežič in Tong Tfiamernik. "'	'	........
Ta delovni odbor bo imel redne seje vsako sredo ob 17. uri. ,
SK' Ilirija (plavalna sekcija). Načelstvo plavalne sekcije poziva vse sekcijsko članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojne soproge našega tovariša in načelnika prof. Gerčka. Pogreb bo danes v nedeljo ob 17. iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv.. Križu. Načelstvo.
SK Jadran. Vsi" juniorji danes ob 9. na igrišču Korotanai Seja u. o. bo v torek ob 20. "v posebni sobi gostilne »Soklič« — Trnovo/ Vsi polnoštevitao!
Promet med obema Francijama
V zvezi z zadnjimi pogajanji mod nemškimi oblastmi in v'chyjsko vlado so nemške oblasti dovolile znatne >laišave za prehod demarkacijske črte. V nujnih primerih bo odslej mogoče potovati čez demar-kacijo brez dolgih formalnostv n. pr. v primerih bolezni, pokopov, rojstev. Za manj nujne primere se smatrajo poroke, ppvratek na lastni dom, obisk bolnikov ibd. Posebni uradi bodo izdajali prepustnice. neposredno. dočim so jih izdajali doslej le v Par\zu.
Povratek v Ameriko
James Rooseveit, sin prezidenta Zedinjenih držav, se -je napotil iz Kaira zopet v Ameriko. Tako poročajo iz prestolnice Egipta,
Mobilizacija žensk na Angleškem
Britski radio poroča, da se morajo vse angleške žene, ki so rojene 1910. javiti 14. junija za pomožno vojno službo.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mama, : gospa ■-•."	.....
Amalija Trampitž
soproga uslužbenca Kolinske tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 22. t. m. ob uri popoldne z žal —. kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA — TEMNICA., dne 21. junija 1941.
Žalujoči: ALOJZ — soprog; MILOŠ — sin, in ostalo sorodstvo.
I
Sičevi
ZAHVALA
Podpisana se javno zahvaljujem splošni zavarovalni družbi
ravnateljstvu filijale v Ljubljani, za takojšnje izplačilo zavarovane glavnice po mojem pokojnem bratu, g. mag. ph. FRANCU KURALTU, lekarnarju v Ljubljani, ki je bil .pri tej družbi zavarovan za življenje.
Ljubljana, dne 11. junija 1941.
Ana Kur ali
4160
ZAHVALA
Podpisani posestniki.smo ob priliki požara z dne 3. junija 1941 utrpeli veliko škodo na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih, ki so zavarovana pri zavarovalni družbi
»Jugoslavija"
v Ljubljani. — Ta zavarovalnica nam je nastalo škodo takoj in kulantno precenila in izplačala. Radi tega Izrekamo omenjeni zavarovalnici najlepšo zahvalo in jo vsakomur toplo priporočamo. Smuka, dne 15. junija 1941.
KRAKER ALOJZ, I. r. (h. št. 3), FINK FRANC, I. r. (h. št! 4), OŽBALD MIHA, I. r. (h. št. 17), MORSCHER JOŽEF, I. r. (h. št. 5),
KIKEL JOHANN, I. r. (h. št. 16), MORSCHER FRANC, I. r. (h. št. 15), SCHAUER, 1. r. (h. št. 19).

PREMOG
DRVA — nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Vsakovrstni prevozi ŠEMENIč t Prtvoi 13 J[ Telefon 36-92 ^
ZASTAVE
. italijanske, volnene vseh velikosti — se dobe pri zastopstvu
Mizarstvo „SAVA"
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta

4159
/
*3UTkO* Bfc. ms
8
.Nedelja, 22. VI. 1941-XIX.
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Ddn 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Uče jo t^h, Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15«—• Dopisi ta tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjU znesek a enkratno objavo oglasa Din 20.—h Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— xa besedo, Din 3.— davka a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
JJj,,	Y Inamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Kam pa,kam ?
Kot v pravljici
se zdi: t senci kostanjev, ©b zvofcu glasbe, obložene mize s sočno teletino in drugim dobrotami kuhinje ter izbranimi pijačami. — Toda to ni pravljica — to je danes v gostilni »Pod gozdom« — prav za res.
11308-18
Zupana
Permeta jama
pri Grosupljem je redno odprta vsako nedeljo in praznik.	11697-18
Vajenci (ke)
Frizersko vajenko
takoj sprejmem. — šetina Jože, Povšetova ul. 71, Kodeljevo.
11567-44
Vajenca
ki ima veselje do krojaške obrti, sprejmem takoj. — Mavrič Edvard, Tyrševa l/a VI. nadstr.	11581-44
Vajenca
za puškarsko obrt sprejmem. Naslov v vseh poel. Jutra. 11601-44
Frizersko vajenko
se takoj sprejme. Breg št. 1.	11589-44
Brivskega vajenca
sprejme takoj Rudolf Zakovšek, brivec, Poljanska 51. 11502-44
Vajenec
za knjigotrško in papirno stroko z nižjim tečajnim izpitom, pošten, inteligenten, se sprejme takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiv 1941«.
11633-44
Mesto vajenca
elektrotehnika aK slično — išče 16-letni fant s primerno izobrazbo. Najrajši ▼ Ljubljani ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11718-44
Vajenca
Bčem. — Borštnar Štefan, pleskar, Podmilščakova 4, Bežigrad.
11707-44
Službo dobi
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna delavka«.
11574-1
Poslovodjo
Ižče trgovina s sadjem na debelo. Ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. odd. Jutra.
11638-1
Boljšo
natakarico
lepega nastopa, lahko poročeno, za vsak večer, sprejme gostilna Lovšin.
ff 11589-1
Kuharico
mlajšo, ki opravlja vsa ostala hišna dela, takoj sprejmem. Imeti mo ra svoje stanovanle. — Vprašati Tržaška c. 14-11 levo, oči 12. do 14. in od 17. do 21. ure.
11608-1
Samostojna
frizerka zmožna vseh del dobi stalno službo. F. žabjek, Ljubljana.	115S8-1
Damsko krojaško
pomočnico
»prejme takoj Hribar Bezenškova 19. 11622-1
Akademski slikar
žče model (akt). Predstaviti se v ponedieljek dne 23. t. m. od 15. do 16. v Malgajevi ul. 12, TI. nadstr. vrata 9.
11593-1
Rudarskega
strokovnjaka
fBergwerks-Ingenieur) za vsa rudarska raziskovanja in praktično eksploatacijo, za razne vrste rud in za premog, z dolgoletno prakso in solidnimi referencami išče podjetje v Zagrebu za takoj ali po dogovora. Pismene ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Rudarski stručnjak«.
11634-1
Korespondentko
Za italijanski jezik, samo t perfektnim znanjem italijanščine, iščemo. Izčrpne ponudbe v obeh jezikih pod »Tehnična pisarna«.
11675-1
Knjigovodka
z daljšo prakso, zmožna italijanskega Jezika ter ostlih plsarnlSkth del, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradbena stroka«.
11600-1
Samostojno
kuharico
ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, iščem za takoj k štiričlanski družini. Pogoi samo dobra spričevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.	11747-1
Natakarica
mlajšo moč za kavarno se sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11651-1
Šiviljsko
pomočnico
dobro, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.
11730-1
1 ali 2 pridna čevlj. pomočnika
in 1 mizar, ki zna upravljati žago na trak, dobijo dobro plačano službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala industrija«.
11724-1
Postrežnico
iščem. Blizu remize. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11742-1
Inteligentna
gospodična
išče mesto blagajnlčar-ke ali prodajalke v bu-fetu, slaščičarni ali slično. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
11700 2
Mlada ambiciozna uradna sila
perfektna korespondentka nemškega in francoskega jezika z znanjem nemške stenografije in hitra strojepiska, išče primerno službo. Imi tudi prakso v vsakem uradnem delu, posebno blagajne. Pisma prosim na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada moč«.
11737-2
Žandarmerijski
narednik
išče kakršno koli službo, da bi mogel prehraniti ženo in dva otroka, ker ie vsled sedanjih razmer ostal brez službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo potreben«.	11670-2
Več čevljarskih
pomočnikov
in vajenca, sprejmem. — Tyrševa 23, Judež Ivan.
11746-1
Frizerko
prvovrstno moč, sprejmem takoj. Služba stalna. Isto-tam sprejmem tudi brivskega vajenca. — Ziegler Rudolf, šmartinska.
11741-1
Fotografskega
pomočnika(co)
samo dobrega retušerja — sprejme takoj foto Justi. — Tyrševa 6, Ljubljana.
11745-1
Službe išče
Uradnica
s 15 letno prakso, veSča slovenščine, srbohrvaščl-!, nemščine, knjigovodstva. strojepisja itd. išče službo uradnice, blagajnlčarke ali prodajalke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko Lepa izpričevala in skromna«.	11513-2
Za perfektno
kuharico
staro 53 let. ki Je v zadnji službi nepretrgoma 16 let, iščemo zaradi opustitve gospodinjstva primerno službeno mesto. Želeli bi za njo po možnosti službo pri solidni starejši gospe J ali pri starejših zakoncih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11193-2
Gospodinjska
učiteljica
vajena otrok, išče službo vzgojiteljice. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11566-2
Komercijalist
perfekten v nemščini in dokaj italijanščini sprejme vsakršno zaposlitev. Ponudbe na og.l odd. Jutra pod značko »Kjerkoli«.
* 11578-2
Mlado dekle
iz Ljubljane, z znanjem italijanščine, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razumna«.
11541-2
Pouk
Gospa H. Badjura
poučuje letos tudi v počit-čitnicah. Vegova 8/1.
11200-4
Pouk italijanščine
nemščine, francoščine, — uspešno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod šifro »Konverzacija«,
11518-4
Nemščino
podučuje profesorica z dol-
foletno prakso — sedaj rez službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nemščina«.
11558-4
Gospodična
poučuje nemščino in italijanščino, tudi med počitnicami dijakinje, otroke in odrasle, posamezno in v skupinah. Wolfova ul. 4.
11582-4
Italijanščino
bi želela poučevati gospodična srednješolko ali srednješolca pod značko »Nizek honorar« na ogl. odd. Jutra.	11609-4
Italijanska
Profesorica
želi pouk v nemščini (kon-verzacijo) v zameno pouk v italijanščini (konverzaci-jo). Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Profesorica«.	11597-4
Italijanski
nemški in francoski jezik poučuje dijake in odrasle profesor z dolgoletno prakso. Moderna in solidna metoda. Prihaja na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11660-4
Brezplačno
nemščino
pouk ali konverzacijo nudi 28letni rojen Dunaičan, — radi dogodkov že od jeseni 1938 stalno v Ljubljani, tistemu, ki da zato na razpolago separirano sobo brez postrežbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Skromen in miren«.
11714-4
Službo vzgojiteljice
ščem. Obenem bi bila dobra pomoč v gospodinjstvu, ker sem vajena vsakega dela. Ponudbe na ogl. odd." Jutra pod »Učiteljica — 30«.	11528-2
čevlj«
jarja
aa boljša dela sprejmemo ali damo delo na dom. Prodajalna čevljev »Triurni«, Miklošičeva 12.
11686-1
Hlapec h konjem
vajen lesa, se sprejme Ravnihar Franc. Linhartova tli. 25. 11684 1
Sobarica
stara 25 do 30 let. zmožna zraven slovenščine tudi italijanskega in nemškega jezika, dobi mesto v prvovrstnem hotelu. Pismene ponudbe z navedbo cene, kje in koliko časa službovala, če slika pri rokah, naj se priloži. Ponudbe na 9gl. odd. Jutra pod šifro »Vestna sobarica«.
11735-1
Starejša gospa
z znanjem nemškega ln slovenskega Jezika, dobra In varčna kuharica, sprejme vsako zaposlitev. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zdrava in poštena«. 11607-2
Halo!	Halo!
Lastniki hi?, posestev v Beogradu! Sprejmem v oskrbo hiše in posestva v Beogradu. Slovenec, strokovnjak z večletno prakso, za minimalno nagrado. Ponudbe na naslov Ilujič Alojz, Beograd, Črnogorska 7 ali na: Levart Ar-nold, Ljubljana, Staničeva 6. 11666-2
Poslovodja
z večletno samostojno prakso v trgovski in gozdarski stroki, z znanjem dveh tujih jezikov, šoferskim izpitom, bilančnih, prodajnih in gozdarsko gospodarskih poslov, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Zmožen položiti denarno jamstvo«.
11668-2
Akademik
išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dober inštruktor«.	11671-2
Frizerka
dobra moč, išče službo za takoj ali po dogovoru. Gre tudi na deželo. Vprašati: Dolenjska c. 12. 11655-2
Italijansko
stenografijo
poučujem posamezno ali v tečajih. Prijave na ogl. odd. Jutra po značko »Stenografija«.
11700-4
Italijanščino
poučuje gospa (praktična metoda) odrasli 3 šolski otroci 2 liri na uro. — Istotam pouk klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11696-4
Prodam
Prodam
sesalec za prah, skoraj nov. Cena nizka. — Ponudbe pod šifro »Sesalec« na ogl. odd. Jutra.
11643 6
450 strešnih opek
prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra T*>d »Inžlner«.	11637-6
Za dinarje
proda do 25. t. m. starinsko pohištvo, ogledala, orig. slike, fotelje knjige itd. Tribuč, nad Florijan-sko cerkvijo.
11713-6
Otroško posteljo
novo, prodam. Bolgarska ulica 26. Ogled popoldne.
11529-6
Štedilnik
železen, namizni, prodam. Zvezna ul. 10. Zelena jama.	11711-6
Zdravilna zelišča
Cvetje: bezgovo, lipovo, arnike, trobentice, ranjak, bele dete. Listje: jagodo-vo, orehovo, volčje, čreš-nje„ pljučnice, robide, la-puha. Seme podleska, suhe borovnice. Koren, trobentice, kompave potrošnika, sladke koreninice. Prevzemam za eksport v večjih količinah. Ponudbe z vzorci in ceno pošljite na Jože GROM, Ljubljana.
11738-6
Kredenca
velika, s kamenito ploščo, iz trdega lesa, primerna za gostilniško sobo, ugodno naprodaj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
11652-6
Športni voziček
lep, skoro nov prodam. Obirska ulica 6. Šiška.
11654-6
Betocel plošče
nove 500 do 600 m2 proda uprava Velesejma.
11721-6
Pozor!
Velika zaloga novih in rabljenih čevljev. Klav-žer, LJubljana, Vošnja-kova 4.	11647-6
Kupim
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BPIL3PNTE
SMHBaCDE SRFIRJE-RBBIHE
»ISERE 1 T.D. STBBlMSKt HBK1TE TER UMETNIHE
PO NRJVIŠJIH CEHAH
ŠTORA TVRDKA
3os EBERLE
LJUBLJANA. TVRŠEVA 2 HOTEl^^SLofc
Vse vrste
fotoaparatov
COLLEGGIO FEMMINILE
DI NOSTRA SIGNOBA DI SION Trieste, Via Alice 1 — Telef. 47-67
Giardino d' infanzia. Scuole elementari. Istituto Magi-strale completo. Ginnasio parificato. Corsi di coltura, di lingue, di musica. Edi-ficio moderno in magnifica posizione con vasto parco. In due ville anesse al Col-legio, pensione per signore e signorine. Informazioni dettagliate presso la Direzione.
Otroški vrtec. Elementarni razredi. Pripravnica za učiteljice. Javna gimnazija. Kurzi za kulturo, jezike in glasbo. Moderno poslopje v lepi legi, obdano z obširnim parkom. Vrhu tega dve vili v parku, penzija za gospe in gospodične. Bolj natančni podatki pri Direkciji.
Pohištvo
Pohištvo
Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav ter posameznih komadov — postelj, malih kredenc, žičnih vložkov in mo-drocev Vam nudi po najnižjih cenah mizarstvo Sava, Miklošičeva ce sta.	11641-12
Starinska garnitura
vložene mize in drugo pohištvo radi selitve naprodaj. Naslov v vseh p osi. Jutra. 11639-12
Za kauč
kakor Leico, Contax,	,
Rollelflex ln ves fotogr., kompleten, dobro ohranjen
pribor kupuje po dnevni ceni Foto Tourist — Lojze šmuc, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
35-7
Preproge
perzijske ln druge kupim od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj gotovina«.	11466-7
Cresla
smrekovega in hrastovega kupi vsako množino us-njarna J. Lavrič, Ljubljana, St. Vid pri Stični.
25-7
Gg .frizerji!
Kupim sušilni aparat (hau-bo), tudi že rabljenega. — Aubreht, Višnja gora.
11575-7
Čoln
na Ljubljanici vzamem za to sezono v najem. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Čoln«.	11630-7
Kupim
voz suhe detelje, mešane s travo, takoj. Zgla-site se v ponedeljek prt Miškec. LJubljana 7, Medvedova 38. 11680-7
Kupujemo
krojaške volnene odrezke, stare žemperje, volno, ko-tenino, bombaž, stare gume itd. Kovačič, Tyrševa cesta 35.	11734-7
Damsko zapestnico
zlato kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11671-7
Vse vrste
fotoaparatov
in pribor, električni rešo, kolo itd. kupim in plačam takoj. Ponudbe: »Fo-totehnika«, Vošnjakova 4.
11656-7
Kupimo
moderno posteljo iz mehkega lesa, nočno omarico in plinski rešo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Iz mehkega lesa«.
11688-7
Knjige in revije
leposlovne in znanstvene, v raznih jezikih, popolnoma nove, prodam za polovično ceno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Pošljem seznam«.
11732-8
Damsko in
moško kolo
najfinejše znamke, tovarniško novo. zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec).
11727-11
Suha bukova drva
večja množina, prima, ugodno naprodaj. Tržaška 4, dvorišče.	11611-15
Radio
Radio
amerikanske znamke, sedem-cevni, normalni valovi, — omara z gramofonom, prodam za četrtino cene. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	11554-9
Radio aparat
Minerva prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11739-9
Radioaparat
trovalovni, novejši, kupim. Ponuditi na ogl. odd. Jutra pod značko »Radio«.
11705-9
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica
8-34
dam 10 umetniških originalnih oljnatih slik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod. »Zamenjava«.
11523-12
Pohištvo
spalnica, samska soba, kuhinja, v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Maribor« na ogl. odd. Jutra.	11606 12
Jedilnica
rabljena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11664-12
Pohištvo
Spalnice, jedilnice, saloni, samske in kmetske sobe, trgovske in kuhinjske opreme itd. po lastnih ali de-lanih načrtih. Za specialno izdelavo jamči in se priporoča mizarstvo Artnak-Mayer, Jenkova 7. 11658-12
Šperano spalnico
proda mizarstvo Josip Go-Ijar, Gerbičeva ul., Kole-zija.	11716-12
Salonsko garnituro
porcelanaste lonce za rože in drugo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11703-12
Jedilnico
črno politirano, prodam. Vprašati Pele, Rakovniška štev. 7.	11691-12
Avto, moto
Avto Hanomag
4 sedežni, v odličnem stanju, prodam. Hlebš, Ljulbljanr«, Cankarjevo nabrežje 21, telef. 30-70.
11605-10
Avtomobil
DKW ali Fiat Topolino, Skoda, malo rabljen, kupim takoj. Plačam dobro ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avtomobil«.
11397-10 Motorno kolo
skoraj popolnoma novo, 100 ccm3, prodam. Pavlin, Ljubljana, Celovška 68.
11677-10
Poltovorni avto
skoro v novem stanju, predelan na pogon z ogljem, naprodaj za 38.000 din. — Generator delavnica, Tyr-ševa 13, levo dvorišče — (Figovec).	11729-10
Bencin
se ne dobi, zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem. Generator delavnica Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
11728-10
Motor
200 ccm prodam. Ogled med tednom. Sirk, Tržaška 22.	11659-10
Motorno kolo
A. Z. S. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11657-10
5sedežni avto Buick
8 cilindrov, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11661-10
4—5 tonski
tovorni avto
nov ali rabljen, kupi takoj Splošna bolnišnica v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene, tipa, in pogonskega sredstva je pojlati ekono-matu splošne bolnišnice ▼ Ljubljani pod oznako »Tovorni avto«.
11706-10
Motorno kolo
S prikolico, 500 ccm, dobre gume, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11690-10
Kapital
Mlada gospodična
prosi boljšega gospoda za malo denarno posojilo. Vrnem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Darllng«.	11687-16
Dobra eksistenca
se nudi intelektualcu v Splitu, prikladno tudi za ex-oficirje in podoficirje. Potreben kapital 100.000 do 150.000 din, eventuelno tudi protivrednosti v nepremičninah v Mariboru ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra eksistenca«.
11555-16
Reven akademik
v hudi stiski, prosi za posojilo 2.500 din, ki bi ga na željo odplačeval v obliki instrukcii ali drugega dela. Plemenitega človeka prosim, da sporoči pogoje na ogl. odd. Jutra pod »Jamstvo - osebna čast«.
11731-16
V Beogradu
posodim do din 50.000 din proti vrnitvi v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11733-16
Informacije
V Beograd
in Zagreb
grem 25. t. m. Pošto in naročila sprejemam vsak dan. Sv. Petra c. 91.
11556-31
1500 din
plačam onemu, ki ml pove, kje je moj kanj, ši-mel, velik, širok, štev. 4053. Haas Math. Zajčje-polje, Kočevje.
11645-31
Konj
rudeč bram, z liso na glavi ln št. 8 se Je našel. Dobi se ga pri šušteršič Ivan, Prevolje št. 14, p. Preserje. 11623 31
Tvrdka M. Teršan
Ljubljana ima od 23. t. m. do preklica svojo trgovino zaprto zaradi dopustov osebja in ureditve cen na lire.
11736-31
Peternel Franc
naj se takoj oglasi v tiskarni Merkur, Ljubljana.
11720-31
Potujem v Zagreb
Prevzamem poslovne zadeve. Dobre zveze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11717-31
1000 din nagrade
izplačam onemu, ki mi sporoči, kje se nahaja 18. t. m. ukradeno moško kolo »Diamant«, črno-, z usnja-tim sedežem, brez luči, — pnevmatike Englebert Ex-pert, evid. št. 1809, štev. okvirja 1,000.388. Naslov: Zalesjak, Pražakova 13.
11719-31
•REAIITETA« poacato« posredovalnic« * Ljubljani je saao • PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna pošt« Telefon 44-20
Parcelo
ca 600 kv. m za dvonadstropno hišo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad ali šiška«.	11646 20
Malo posestvo
kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Št. 30«.
11526-20
Stavbeno parcelo
malo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »U. H.«	11527-20
Večjo vilo
prostorno, v LJubljani, kupim takoj proti gotovini. Točne ponudbe pod »Julije na ogl. odd. Jutra.	11610-20
Dvo-, tri- ali štiri-stanovanjsko hišo
▼ Ljubljani ali najbližji okolici kupim. Plača se takoj v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Večstanovanjska hiša«.	11669-20
Prodamo
trgovsko hišo z dvema lokaloma in stanovanji ob glavni cesti blizu centra, cena 650.000 din.
—	Petstanovanjsko hišo, novejšo, severni del, dobro donosno za 550.000 din. — Dvcetanovanjeko hišico v vzhodnem delu Ljubljane za 130.000 din.
—	Hišico na Dolenjskem, novo, z 2500 m2 sveta za 100.000 din. — Veliko gosposko vUo z vrtom v LJubljani. Več parcel v raznih delih mesta in okolice. — »Posredovalec« Ljubljana, Aleksandrova 5.
11681-20
Prodajam, kupujem
hiše, vile, parcele, posestva, njive, travnike in gozdove. Zajec And. realit. pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64.
11740-20
Enodružinsko hišo
ali parcelo v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 200.000«.
11743-20
Zemljišče
več parcel v Ljubljani — ugodno prodam. Hipoteka možna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11698-20
Bifejsko - delikatesno trgovino
v Dalmaciji na najpro-metnejšl točki, v mestu ob morju, dobro vpeljano, moderno urejeno, — prodam takoj za 350.000 din ali pa dam v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vpeljana«.
10667-19
Pisarniške prostore
lepe, oddam tudi za zastopstvo ali finejšo obrt Sv. Petra c. 27-1.
11619-19
Manjši trgovski
lokal
v centru mesta in suho skladišče. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Knjigarna« I.	11632-19
Obratovališče
sestoječe iz velikega ali 2—4 manjših prostorov, ki imajo električni priključek, išče mala industrija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Takoj 16«.
11722-19
Mlekarno
dobro vpeljano, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11708-19
V najem
Gostilniško
koncesijo
dam v najem. Pojasnila: Emonska C. trgovina Ciber.
11557-17
Stanovanje
Stanovanje
kuhinja, dve sobi in pri-tikline, Aleksandrova cesta 9-IH, se odda s 1. avgustom.	11595-21
3- do 4-sobno
stanovanje
po možnosti opremljeno, iščem na periferiji ali okolici Ljubljane. — Ponudbe pod' »Zdravnik« na ogl. odd. Jutra.
11624-21
Komfortno
stanovanje
oddam stalni in točno plačljivi stranki. Stožice pri Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.
11614-21
Zamenjam
3-sobno stanovanje, komfortno, center za 2-sobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
11629-21
Stanovanje
sobo, kujhinje, pritikli-ne, oddam takoj. Kolodvorska 11. 11685-21
Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vhodom. M. Ogrin, — Bolgarska c. 17.
11540-21
Vilo
enodružinsko, — deloma opremljeno, tik mestne meje, z velikim zelenjad-nim vrtom, oddam takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11725-21
Dvosobno
stanovanje
iščem za avgust v šiški ob tramvaju. Ponudbe pod šifro »Suho« na ogl. odd. Jutra. 11590-21a
Stanovanje
obstoječe iz ene sobe in kuhinje iščem za 1. ali 15. september. Po možnosti zaželjeno tudi s kabinetom in kopalnico. Zakonski par, cel dan odsoten. Ponudbe pod »Točen in miren« na ogi. odd. Jutra.
11588-21a
Stanovanje
enosobno, išče drž. uslužbenec za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šiška-Vič«.	11627-21a
Privatni uradnik
išče komfortno stanovanje dveh sob. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pru-le-Trnovo«.	11628-21a
Mirna stranka
štirih odraslih oseb išče dvosobno stanovanje v šiški, za Bežigradom, pa tudi drugje za julij ali začetek avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen, reden plačnik«.
Il667-21a
Sobo s kuhinjo
po možnosti tudi zraven kabinet in kopalnica, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen in miren«.
11588-21a
Komfortno
stanovanje
2-sobno, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
11695-21
Stanovanja
Malo stanovanje
čedno, s pritiklinami v Rožni dolini, zamenjam za isto v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cena nizka«.
11493-21a
Starejši
zakonski par
išče enosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 16«.
11577-21a
Enosobno
stanovanje
s kabinetom iščeta dva osebi za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
11616-21a
Zdravnik-specialist
Išče za takoj ali s 1. avgustom 4sobno komfortno stanovanje v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Zdravnik-specialist«.
1168321a
Dve do tri sobe
in kuhinjo, lepo opremljene, v centru mesta, išče italijanski zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam«.
11701-21a
Izgubljeno
Leica
se je našla v širši okolici Ljubljane. Okradenec naj se z opisom javi na ogl. odd. Jutra pod »Fotoaparat« 11568-28
Zgubila sem
zlato verižico
za križec, zlat križec in Marijin obesek. Poštenega najditelja prosim za povrnitev proti nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11702-28
Zavitek z
novim blagom
izgubljen v četrtek opoldne od Souvana do pošte, naj pošten najditelj vrne proti nagradi v ogl. odd. jutra pod šifro »Prizadeta je študentka«.
11693-28
Filatelija
Filatelija Modrijan,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel, Zumstein, Yvert, Senf. Zastopstvo za dr. Simičev album hr vatskih znamk. 10799-39
Soboodda
Sostanovalko
sprejmem. — Naslov v vseh posl. Jutra.
11644-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	11640-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, za gospoda, takoj oddam. Florijanska 31-1.
11618-23
Opremljeno ali
prazno sobo
s posebnim vhodom se odda v Levčevi ul. 3.
11612,23
Prazno sobo
za pisarno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11626-23
Prazno sobo
primemo za pisarno ali manjšo obrt oddam. Su-belj Anton, Tyrševa 35.
11674-23
Lepo, veliko sobo
oddam takoj solidnemu gospodu. — Ljubljana, Frančiškanska ul. 8.
11682-23
Opremljeno sobo
takoj oddam Beograjska ulica 8, blizu artilerijske kasarne.
11679-23
Dve sobi
lepo opremljeni, sončni, zračni in zelo čisti, z uporabo kopalnice in posebnim vhodom, skupaj ali posamezno za eno ali dve osebi oddam samo boljšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._11650-23
Prazno sobo
veliko in svetlo, oddam s 1. julijem. Poizve se pri dr. Mačku Viktorju, odvetniku v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10.
11710-23
Opremljeno sobo
lepo, z 2 posteljama, s souporabo telefona, v strogem centru, oddam zakoncema za 1. julij. Naslov: Aloma Company, Ljubljana, Čopova ul. št. 1 prvi vhod. Delavska zbornica.
11689-23
Sobo
lepo, opremljeno s souporabo kopalnice, z eno ali dvema posteljama, dve minuti od tramvaja oddam s 1. julijem. Bor.ča, šušter-šičeva 3, Moste. 11662-23
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam takoj boljšemu gospodu ali pa častniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11744-23
Lepo mesečno sobo
z uporabo kopalnice takoj oddam. Vprašati: Dolenjska cesta 48/a, desno- pritličje.
11694-23
Garsoniero
prazno, s kopalnico in posebnim vhodom, oddam v bližini Sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11699-23
Prazno sobo
lepo, oddam gospodu s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11663-23
Stanovanje
z oskrbo iščem za dijaka po solidni ceni. — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Dijak--.
11648 23a
Prazno sobo
s štedilnikom ali sobo s kuhinjo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šfiro »Ena oseba«.
11570-23a
Opremljeno sobo
lepo, z dvema posteljama in uporabo kopalnice iščem za takoj. Po nudbe pod »Dva boljša gospoda« na ogl. odd. jutra.	11604-23a
Dvosobno
stanovanje
opremljeno, in elegantno opremljeno sobo s souporabo kuhinje iščem za mesec julij. Naslov Omero. Ljubljana, Ciril Metodova ul. 13).
11602-23a
Mirno in čisto sobo
išče uradnik za takoj. Ponudbe pod »Soba« na ogl. odd. Jutra.
11615-23a
Veliko sobo
za damski močni salon iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »V centru«.
11613-23a
Sobo z 2 posteljama
po možnosti s souporabo kopalnice in klavirja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem«.
11625-23a
Lepa solnčna soba
s posebnim vhodom in kopalnico se odda s i. julijem. Vprašati: Trste-njakova ulica 7-1.
11635-23a
Dve sobi
za pisarno in skladišče ali en večji prostor (cca. 40 kv. m ) za skladišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigarna II«.
11631-23a
Dva častnika
iščeta dvosobno opremljeno komfortno stanovanje s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.	11673-23a
Kabinet ali sobo
sončno s prostim vhodom išče soliden stalen uradnik. Ponudbe pod »Opremljena« na ogl. odd. Jutra.
Il653-23a
Opremljeno sobo
sončno, novo, s kopalnico išče miren, boljši zakonski par. Eventuelno z uporabo kuhinje.. Center. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zakonca«.
11715-23a
Prodam
še nekaj električnih pralnih strojev »Viktor; a«. Gustav Puc. Ljubljana, Tržaška c. 9, tel. 26 97.
11676-29
Oblatila
Kožuhovinasti
paletot
črn sil, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	11636-13
Prodam
13 letnikov nemške mesečne revije »Freya=. Po nuabe pod »Dobro ohranjene« na ogl. ocdelek Jutra.	11427-8
HFfWfffH
Cvetlični med
vsako količino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Med«.
11231-33
Italijansko vino
veroneško dostavljam na dom. Portohno Vizenco, Udine. Naročila sprejemam jutri v nedeljo dopoldne v hotelu štrukelj. 11692-33
Kupim foksterierja
kratkodlakega, mladega. — nudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »681921«.
11544-27
Bernhardince
pravilno barvane- čiste ■pasme, 7 tednov stare, proda Škerlj, Metlika. 11576-27
Ptičarja
kratkodlakega, s prvovrstnim rodovnikom, starega 1 in pol leta, primerno dre-siranega, prodam. Hribar Sveto tel. 24-77 in V 97.
11579-27
Kupim
zajca in dve zajki, belgijska orjaka, stara od 8 do 15 mesecev. Zgla-siti se v ponedeljek pri Miskec, Liubljana 7, Medvedova 38. 11679-27
Zatekel se je
mlad pes
nemška doca, svetlo ruiave barve, s pristriženimi ušesi. Vrnitev proti nagradi. — Marinšek Nikolaj, Prečna ulica 6.	11726-27
Zaupanja vredno
Pismo prepozno predel. —-Dvignite odgovor na d3ni naslov, poštnoležeče L ub-ljana.	11549-24
Za nedeljske izlete
iščem samostojno tovarišico globoke duševnosti blagega značaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čar narave«.
11704-24
Uradnik
dobro situiran. v službi, želi spoznati značaj-no gospodično do 22 let. Por.udbe le s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Sreča v dvoje«.
11642 25
30-letna
gospodična
Prodam
klavirsko Hohner harmoniko »Tango ni«. 120 basov, v odličnem stanju. ' Pfeiffer. Nebotičnik V. od 13-15. ure.
11594-26
Klavir
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Rimska cesta 19-1, desno.	11712-26
Ne zamudite!
še nekaj popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk je ugodno naprodaj pri — »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve).
31-29
Žago na trak
(Bandsaege), dobro ohranjeno, 15 mm široko, z elektromotorjem 3—5 KS, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačljivo«.	11723-29
Šivalni stroji
»Joh. Jax« so že 60 let znani kot najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax ln slu. Ljubljana, Tyrševa 36. Najboljša kolesa Es-Ra, Diamant, Dtirkopp dobite pri znani tvrdkl Ivan Jas in sin, Tyrševa C. št. 36.	9699-29
inteligentna, značaj na, želi resnega znanja. Ponudbe v ogl. odd. Ju-tr pod »30«.
i	11603 23
Damo
mlado, prikupno. za razvecsrilo želi spozr ati i samostojen gospod. Po-i nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prikupna«.
11617 25
Dekle
z dežele, z 20.000 din gotovine. srednjih let, želi poznanstva v svrho že-nitve s poštenim gospodom s stalnim zaslužkom, od 30 do 40 let starim. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pi">d »Poštena 666«. 11591 -25
Gospod
dobro situiran, ločen, 37 let star, želi resnega poznanstva z gospodično lepe zunanjosti, staro 20—30 let, v svrho takojšnje že-nitve. Ločenke ali vdove niso izključene. Resne ponudbe s s priloženo sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon*.
11665-25
Trgovski potnik
mlad, šofer, želi spoznanja z osamljeno dobrosrčno gospodično v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«.
11649-25
Untjuj« Oftvonn ftavijen, * izdaja sa koaaoccg »Jjittaa
Staijto
Virant. — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarnarja |ao Jesan. — Za inaecatni dei je odgovoren AJoja Novak. — Vaj f Ljubljani.