Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak pet^’ zjutraj in sta*- , poštnino celoleto1" leta 7,r leta
21. šteti.
Poštnina tlačana v gotovini.
m STRIP.
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna- petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
Gornja Radgona, dne 26. majo 1922.
IV. leto.
Nezadovoljnost.
V	naši državi je mnogo nezadovoljnežev. Vse te nesrečne je rodil tolikokrat kritizirani vladni sistem, ker je izrazito protiljudski. V zmešnjavi nezadovoljnežev pa niso vsi ljudje enaki, temveč vsak ima svojo naravo, svoja posebna čustva, ki jih izraža različno. — Razmere so pa pri nas take, da je prav malo najti ljudi, ki bi bili popolnoma zadovoljni.
To izrazito zadovoljstvo pa je rodilo nebroj strank in strančic, katerih vsaka se hoče uveljaviti ter s svojim programom koristiti ljudstvu, ki predstavlja državo. Vsi ti nezadovoljneži so do prav malenkostnih izjem zelo dobri Jugoslovani in tudi državo ljubijo in to še morda s čistejšo in resničnejšo ljubeznijo kakor oni, ki zatrjujejo, da so edini čuvarji reda in miru v državi.
Ko bi moral naštevati vzroke nezadovoljstva, .bi porabil za to prostora za celo knjigo. Glavni vzrok pa je vsesplošno nerazumevanje državnega ustroja. Z eno besedo: Centralizem.
V	XX. stoletju so še ljudje, ki si države ne morejo drugače predstavljati — tudi inteligenti so med njimi — kakor da se ista vlada z enega mesta. V prvih dneh naše svobode ni nikdo mislil na praktično stran vladne oblike in v splošnem navdušenju nam je bilo vse eno, k<ako bo z nami. Iz prvega navdušenja je zmagal zloglasni centralizem, ki ni bil samemu sebi kos in tako se je državni aparat ustavil.
Izkušnja je pokazala, da nimamo toliko izvežbanega uradništva, ki bi bilo sposobno, da detajlno (podrobno) prouči in vodi vse posle, ki se tičejo bodisi industrije, kmetijstva, narodnega gospodarstva sploh. Poleg vsega pa se je vgnez-dilo v vlado mnogo že tolikokrat z ostro kritiko bičanih afer, ki se lahko dogajajo samo pri nas. — Ljudstvo ni slepo. Ono vidi, kako propada prosveta, narodno gospodarstvo in ugled države same. S to svojo usodo je nezadovoljno. Združilo se je v Številne stranke, katerih vsaka ima na svojem praporu zapisano borbo za samoupravo (avtonomijo), ker vidi v tem rešitev iz zla centralizma. V tem gibanju je večina Slovenije, Hrvatske in Slavonije, tudi Bosna s Hercegovino in Crnagora. Pa tudi v Srbiji sami je to gibanje dobilo močno oporo. To je vse kakor velika moč — ali tudi centralisti niso slabi. Borba za revizijo ustave je ljuta in je rodila že čudne oblike, ki pa vse streme za enim ciljem, da bi namreč ublažile splošno nezadovoljnost. Ena od najboljših poti iz tega zla je brezdvomno pozitivno delo za ljudstvo in skupnost ter pobijanje sebičnih stremljenj posameznikov.
ìli SLOVENCI, SLOVENKE!
|j| POMAGAJTE GLADUJOČIM lì!	RUSKIM	BRATOM!
Kaj je orlovska organizacija?
V informacijo širše javnosti in na razna obrekovanja in natolcevanja (zgolj političnega značaja!) o orlovski organizaciji prinašamo resnici na ljubo sledeči članek. Želimo samo, da bi prijatelji in načelni nasprotniki naše mladinske organizacije, kakor tudi oni stari konzervativci, katerim ta organizacija ne ugaja, priili do prepričanja, da je orlovstvo za narod in domovino velikanskega pomena in važnosti.
Ne samo naši prijatelji, celo mnogi Orli sami si niso na jasnem, kaj je naša organizacija, katero je njeno poglavitno delo in kaj je njen končni namen. Zato tudi ne znajo ceniti njenega pomena.
Posledica je: prijatelji pogostokrat omalovažujejo našo organizacijo, je ne podpirajo, jo imajo za nepotrebno ali jo kvečjemu postavljajo v isto vrsto z drugimi mnogo manj važnimi organizacijami. Orli sami pa delujejo večkrat v napačni ali samo postranski smeri, glavno delo pa zanemarjajo, ker ne poznajo končnega namena organizacije.
Zato si moramo najpreje biti vsi na jasnem, kaj naša organizacija ni in kaj je, vsi: najpreje odborniki, ki naj pouče člane in le-ti svoje prijatelje. Če hočemo prijateljev, ki nas bodo v vsakem oziru podpirali, nas morajo najpreje dobro poznati.
Najprvo : kaj orlovska organizacija ni ?
Orlovstvo
ni paradna organizacija, ki naj bi v prvi vrsti vsem našim manifestacijam cerkvenim in izvencerkvenira dajala zunanji sijaj. Sicer je neobhodno potrebno, da Orlovstvo na zunaj nastopa in pripomore raznim slovesnostim do večjega bleska, potrebno zaradi javnosti in Orlov samih, toda napačno bi bilo, da bi odsek-okrožje prvo in poglavitno važnost v delovanju polagalo na sijajen zunanji nastop, če hočemo točneje povedati: na čim večjo parado, drugo delo pa, ki je bolj bistveno, pa bi zanemarilo ali ga vsaj ne vršilo z isto vnemo in temeljitostjo, kot se pripravlja zunanji nastop. Prav je in hočemo to, da se Orli v javnosti čimbolj postavijo in na vsak zunanji nastop, najsibo že samostojen ali ne, najvestneje pripravijo, toda opozarjamo odseke in okrožja, da to ni glavna naloga. Samo zunanji nastopi brez resnega in smotrenega notranjega dela vsako organizacijo najprej na znotrajo ubijejo, potem pa še na zunaj. Samo od zunanjega sijaja nihče ne živi dolgo, najmanj pa orlovska organizacija.
Orel
ni politična organizacija.
Tudi ni prav nikakšen privesek kakšne politične stranke. Temelj orlovske organizacije in njenega dela so večno veljavni Kristusovi nauki, ki jih čuva in oznanja katoliška Cerkev. Zato orlovska organizacija navaja svoje člane, da po možnosti delujejo in pomagajo v vseh tistih organizacijah, ki utrjujejo in branijo katoliška načela v zasebnem življenju ,in javnosti, pa naj bodo to cerkvene, prosvetne, gospodarske ali politične organizacije. Dober in značajen Orel bo v družini in javnosti branil katoliška načela in delal na to, da se čimbolj utrjujejo, in ker ste more to najuspešneje izvrševati v organizacijah, zato samoobsebi .umevno, da bo n. pr. v političnem oziru pristaš tiste stranke, ki ima svoj program v skladu s katoliškimi nauki in ki ga tudi tako izvaja. Če je takih strank več, je njegova stvar, pri kateri taki stranki sodeluje, če pa se stranka v programu ali delu izneveri krščanskemu programu, jo bo mirno zapustil. Ravno tako je njegovo stališče napraro vsem dragim organizacijam.
Kaj pa je Orel?
Orel je prav posebno mladinska vzgojna organizacija.
Vzgaja telo potem telovadbe, športa, zletov. Vzgaja dušo, to se pravi: izobražuje um in vpliva na voljo.
Um izobražuje s predavanji in razgovori o verskih, gospodarskih, načelno-političnih vprašanjih (fantovski večeri), s točnim izvajanjem poslovnika, kar daje članom osnovno in neobhodno potrebno izobrazbo za poznejše delovanje v drugih organizacijah in v občini, z govorništvom, s svojimi glasili, s prireditvami itd.
N§ voljo vpliva in vzgaja značaj s telovadbo, disciplino, s poukom o najpogubnejših napakah sedanjega rodu (neomejen egoizem, neukročen mamonizem, Bak in Venera itd.), 0 potu in sredstvih v boju proti njim. Vzgaja čut dolžnosti do Boga, sebe, bližnjega in do družbe (družine,* občine, naroda, države).
Temelj celotni vzgoji tvorijo načela, zapisana v Zlati knjigi.
To je orlovska organizacija, njene naloge in njeni cilji.
Kdor to ne ve in razume, bo vedel ceniti pomen organizacije, bo vedel, da se v njej nabira kapital, ki bo nosil čez leta, ko bo velik del slovenskega moštva izšel iz orlovske organizacije najbogatejše obresti slovenskemu ljudstvu.
Zato si bodite, odborniki, sami na jasnem, razlagajte in zopet razlagajte to članom, dopovedujte to svojim prijateljem.
Tedenske novice
Kraljeva poroka je radi bolezni grške princeze Elizabete, ki je sestra kraljeve r veste odgodena do 8. junija.
Nov list. Posebna politična skupina bo začela začetkom meseca junija izdajati v Gornji Radgoni nov list „Samouprava“, organ narodne radikalne omladine za Slovenijo. To bo tretji list, ki se bo tiskal v tiskarni Panonija. Do-sedaj se tiska „Murska Straža“, „Prekmurski Glasnik“ — za „Samoupravo“ je, kakor čujemo, že sklenjen dogovor ter je medtem prišla tudi ponudba za nov strokovni list. Potemtakem bi Gornja Radgona odnesla s svojo tiskarno glede časopisja — rekord. — Naše stališče do novega lista bomo označili v eni prihodnjih številk.
Nabirajte zdravilna zelišča! kakor lipovo, — bezgovo cvetje, arniko in drago. S tem lahkim delom si lahko vsak tudi otrok preskrbi lep zaslužek. Natančnejša navodila za nabiranje in cene za cvetje se dobijo v viničarji na Policah št. 6 pri Gornji Raegoni vsako sredo, četrtek in petek. — Tiskana navodila z obširno razlago in opisom rastlin in žuželk prinesemo prihodnjič. Del čistega skupička je namenjen občekoristnim namenom, kakor siromašni dec’ i. t. d.
Zakaj imamo kupeje za nekadilce? Ako
stopi kak nekadilec, ki je povrh morebiti še bolehav, na vlak, zaman išče oddelek za nekadilce. Napise tozadevne še sicer tu in tam najdeš, toda nikdo jih ne vpošteva. Bolnik ozir. bolj sahlega zdravja in sploh neprijatelj tobaka je primoran, vdihavati smrdljiv dim, ki ga izpuhteva strasten ljubitelj cigarete, cigare, ali pa celo kake smrdljive „fajfeK. Za nameček in da imaš pri povžitku kakega kosca, mesa ali kruha, ki si ga vzameš na potovanje, boljši tek, pljujejo ti ljudje da je ogabno in človek s slabšim želodcem tega sploh prenesti nemore. Tla so od raznobarnih pljunkov polžka, da si v nevarnosti da se spodrsneš in padeš. Železniško osobje na red in snage popolnoma nič ne pazi. Glede kupejev za nekadilce kakor za snago v vlakih sploh bi morali biti naj-
strožji predpisi in kdor bi se proti njim pregrešil, bi moral biti brezobzirno kaznovan in na prihodnji postaji vržen iz vlaka. Red in snago narekujejo že higijenični (zdravstveni) oziri. Zato potegniti se, bi bila dolžnost protituber-kulozne lige, ki naj bi pri vseh železniških ravnateljstvih ali na drugih merodajnih mestih posredovala za takojšnjo ureditev teh res nedostojnih, uprav balkanskih razmer.
Enakopravnost. Zadnjič smo poročali, da lepaki Vsesokolskega zleta niso kolekovani z običajnim kolekom za plakate, kar odgovarja resnici. Poroča se nam od merodajne strani, da so razširjevalci nekolekovanih lepakov morali z ozirom na našo objavo plačati predpisano takseno globo. Tako je prav! Časopis je javna govornica in oblast, ki upošteva upravičeno kritiko nedostatkov, je gotovo na mestu. Zato opozarjamo vse naše somišljenike in prijatelje, da nam brez ovinkov sporočijo nedostatke in navodne krivice v upravi, da zamoremo iste z javno kritiko odstraniti.
Legitimacije za obmejni promet so ustavljene radi spora, katerega smo obelodanili v notici naše zadnje številke „Zaslepljenost ali kaj“ in sicer zato, ker imajo Nemci samo-nemške izkaznice, mi pa dvojezične, däsi pogodba določuje obojestransko rabo dvojezičnih izkaznic. In to je tudi logično. Nemci rabijo legitimacije za slovensko ozemlje, Slovenci pa za nemško. Vsega tega ne bi bilo treba, ko bi že začetkom obmejnega prometa gledali merodajni faktorji na to, da se mi in naš narodni ponos ne stavi tujcu onkraj državne meje v zasmeh.
Kritizira naše liste že skoro vsakdo. Raje naj pomaga, da se zboljšajo in spopolnijo. Razširjati jih je treba; plačujočih naročnikov jim preskrbeti ; novice iz domačega kraja hitro in zanesljivo poročati, kdor more, napiše naj t kak članek po svojih močeh. Čudno: protikrš-čanski listi so tolikokrat zelo slamnati, mnogokrat lažnjivi, vedno polni sovraštva do Boga in Cerkve, do kmeta in delavca — pa vse je dobro in lepo in četudi drago plačana, se zdi ceneje, ko naši listi. Ljudje božji, poslušajte vendar svojo vest. Odgovornost je vaša, kaj berete, kaj podpirate.
Radić svari Hrvate. Radič je izdal v „Slobodnem domu“ poziv na Hrvate, v katerem opozarja, da pripravljajo nekateri hrvaški emigrante v zvezi z ogrskimi legitimisti puč in vpad na Hrvatsko ter baje tudi v Slovenijo. Sestaviti hočejo hrvatsko vlado, ki bi je velesile pripoznale in ki bi nato zastopala hrvatski narod na genovski konferenci. So pa to ljudje, ki plavajo v madžarskih vodah in ki bi radi obnovili stanje pred revolucijo 1918. leta. Hrvatski narod pa hoče biti v svoji republiki sam svoj gospod in noče robovati nikomur, najmanj pa kloniti tilnik pred krono sv. Štefana. Zato naj se seljaki zavedajo svoje dolžnosti in store v kritični uri vse potrebno. — Objava je vzbudila splošno pozornost.
Dr. Novačanovo stranko republikancev je pozdravil znani hrvaški utopist Radič, ki je vzor demagogov. Če imajo slovenski republikanci oziroma oni ljudje, ki se dajo s tem imenom zamerjati le malo čustva za osebno čast,
se pač naj ne veselijo tega „pozdrava“. Slovenska javnost, ki misli dalje kakor do nosa ne vidi v tem oficijelnem pozdravu g. Stipice Radića posebne časti. To ne bo koristilo SRS. (slov. republ. stranki.)
Na meji treh držav. Trije mednarodni razmejitveni odseki, ki odločajo o razmejitvi med Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko, so s svojim sklepom določili za dotikališče vseh treh imenovanih držav koto 380, ki je oddaljena 2 km od Tauke (Burško).
„Murski Straži" moram pridobiti : • Ušaj še enega naročnika! • :
Vrednost denarja.
1	dolar . . .	=	240-	250-— K
1	zlatnik (cekin)	=	800—	820*— K
1	lira	12-	14-25 K
1 engl. funt . = 1100—1200-— K 1	ogrska krona	=	36	vinarjev.
1	franc, frank .	=	23—	24 50 K
1	nemška marka	96	vin —	1-— K
1	češka krona	=	4-50—	5-50 K
1	n.-a. krona .	=	3-06—	3-30 v.
1	švicarski frank	=	50 do	52 kruna.
Sadni mlini. Letos se obeta po naših krajih silno dosti sadja. Previdni in praktični kmetovalci si že sedaj nabavljajo sadne mline, da si znatno olajšajo pridelovanje sadjevca in prištedijo mnogo na delavnih močeh. Kakor se nam poroča, oddaja Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni prvovrstne sadne mline na stojalih iz trdega lesa, z valčki iz najtršega granitnega kamna po ceni 7000 K za komad. Opozarjamo na to naše kmetovalce, da si sadne mline pravočasno poškrbe, ker nameravajo strojne tovarne cene svojim izdelkom v najkrajšem času zopet zvišati. Kjer si ne more kupiti eden sam takega mlina, naj se združita dva, trije ali več sosedov, s čim si bodo v svojem gospodarstvu znatno pomagali.
©pisi.
Gornja Radgona. V soboto, dne 27. t.vm. se vrši ob 8. uri zvečer v g. Ant. Šlik „pri lovcu“ prijateljski sestanek ljudij brez razlike strank in sicer v to svrho, da se konštatira krajevni odbor za pomoč gladujočim Rusom. Plemeniti rodoljubi se vabijo, da se sestanka z ozirom na njegov človekoljubni namen v častnem številu udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Radgona. Naši Nemci so res iznajdljivi politiki. Ker jim je objektivni župnik in dekan g. dr. Kraus radi svoje krščanske strpljivosti napram Slovencem trn v peti,
-------= Nasmeh. =--------------------------
Naši.ljudje, ki so bili v Sibiriji, so pripovedovali o tem, kako so nekateri begunci, nastanjeni po vlakih sibirskih kolodvorov, znali zabavljati. Cele dolge ure, od božjega jutra do pozne noči, so bili sposobni sedeti v krogu in psovati ves svet. Nikoli se niso tega naveličali. Ves dan so otresali jezike, a drugega dne rano so začenjali znova. Bili so neizčrpni in neutrudni. Zabavljanje je bilo njih glavno in edino delo. Sedeli so in psovali, med tem ko so si spretnejši begunci našli drobne kupčije in služ-bice ter dosegli, da so lehko kolikor toliko zadovoljno živeli.
Kdor se je shajal z našimi legionarji takoj po njihovem povratku, je mogel opazovati, kako se je marsikdo izmed njih okužil s to rusko begunsko boleznijo. Sedeli so, prioove-dovali in psovali vse: Rusijo, Sibirijo, Češko, morje, ladje, „brate“, častnike, antanto, Nemce, ves svet. Včasih je kdo dvignil roko in brezupno zamahnil: to je tipična gesta zabavljajočih beguncev. A pri tem se je mračil, mračil, mračil. Zaman so se trudilj, da bi ga razveselili s kakim dovtipom; ni se dal. Niti reagiral ni na dovtip, niti ga ni slišal. In v odgovor je nadaljeval v svoji brezkončni litaniji obtožb in pritožb. Ali pa vas je celo nahrulil, kako se morete šaliti.
Mnogo se jih je pri nas že izlečilo iz te bolezni, a mnogo jih je ostalo neozdrav-Ijenih. Ti se shajajo nadalje ter na svojih sestankih delajo naprej to, kar so delali ruski be-begunci: zabavljajo, zabavljajo in zabavljajo
brez konca in kraja... In če pride na tako sejo kdo izmed onih, ki so že ozdravljeni in veselejši, pade na taki seji v recidivo ter se vrača nesrečen, razrušen, obupajoč nad usodo svojo in državno. —
Človek bi jokal nad temi nesrečniki, ki tako nepotrebno mučijo sebe in svojo okolico! Ne dajo se razveseliti, ne dajo se prepričati, da ni vse tako grozno črno, kakor oni to vidijo. Kisajo se, čmerijo in mračijo, in če se zasmejete, vam očitajo, da ste površni in da nimate srca. Ti nesrečni ljudje sovražijo nasmeh.
Sovražiti nasmeh! To je prav toliko, kolikor sovražiti božje solnce!
Ni menda na svetu človeka, čigar življenje bi korak za korakom ne izgubljalo iluzij. Zgodnja mladost je srečna, naivna, zaupna; povsod vidi le dobre ljudi, veruje, da je povsod poštenost, iskrenost, dobro stremljenje. V življenski pomladi je človeku duša vsa ovita s svežimi, zelenimi iluzijami... Toda nato pride vroče poletje... in iluzije začenjajo odpadati kakor odmirajp od vročine zviti listi. Ne vemo, čuti li drevo, kadar mu odleti list, toda kadar začenjajo človeške iluzije umirati, to kruto boli. Vsako tako posamezno izgubo trpko objokujemo, in dolgo, dolgo traja, predno se otresemo poslednje iluzije. Saj se jih držimo z zobmi in nohti...
A vse je zaman; v zimi so drevesa gola in človeku je usojeno, da nima v starosti že prav nobenih iluzij. To je življenje.
Zreli človek vidi svet in ljudi take, kakršni so v resnici. In to v istini ni radosten prizor. Nihče bi ga ne prinesel, nihče bi ne mogel mirno živeti v tem ogromnem človeškem zverinjaku, polnem bestij, ako bi Bog človeku
so se v „Neues Grazer Tagblatt“ od 9. t. m. spravili nanj ter mu z očitanjem, da je ob priliki blagoslovitve cerkvenih zvonov v Dedoncih imel na navzoče Slovence slovenski nagovor — naprtujejo razna proti-nemška dejanja ob priliki prevrata. Ni naš namen, braniti g. župnika, ker nam njegovo politično mišljenje dovolj znano. Nemški nacijonalni fanatik izvaja, da je v dneh preobrata vsa kat. duhovščina podpirala nemško stvar in da je samo dr. Kraus bil izjema. Potem navaja, da se je imenovani gospod branil izobesiti nemško zastavo na cerkv. stolpu ter se je šele na pritisk sile (!) udal. Tudi mu očitajo naši kulturonosci, da se je najodločnejše protivil protu opustitvi slov. službe božje v Marijini cerkvi, za kar so celo pri škofu protestirali, za kar se pa g. župnik niti ne zmeni. Koncem notice se opozarja cerkv. oblast ter se izraža pretnja na uprav banditski način, češ da bo „ljudstvo“ seglo po — samopomoči. — Mi vsi vemo, kdo je to „ljudstvo“. Označen napad pa je zelo karakterističen za banditsko družbo, ki misli, da bo s fanatičnimi nasiistvi ustvarila red in mir v občini in državi. Vera je viscko vzvišena nad podlimi izbruhi nekulturnih šovinistov. (PS. Tako dopisnik. Nam pa je omenjeni gospod znan kot eden najbolj zagrizenih nacijo-nalcev, kar je ob vsaki priliki jasno dokumentiral vzlasti v času, ko je bila Radgona od nas zasedena. Da je N. Gr. Tgbl. prinesel na omenjenega g. faktičen napad je sicer res, vendar to ne izključuje možnosti, da je to dejanje osvete. Tudi se nam zdi dvomljivo, ali imenovani gospod sploh zna naš jezik ali vsaj toliko, da bi mogel pridigovati v slovenskem jeziku. Nemci v apački kotlini imajo v tem oziru popolno svobodo, medtem ko se tam razburjajo za en kratek nagovor v slovenskem jeziku, če je sploh vršil. Nemškim šovinističnim nadutežem bi svetovali, naj ob nedeljah predpoldne obhodijo vse trgovine in gostilne in naj na prstih seštejejo vse ljudi, ki bodo — nemški govorili. Uredn.)
Gornja Radgona. Na gostiji gosp. Hafnerja v Podgradu se je na predlog orožniškega komandirja g. Skuhala za revne učence tukajšne šole nabral znesek 216 K. Vsem darovalcem, posebno pa nabiratelju, se šolsko vodstvo tem potom najlepše zahvaljuje, mlademu paru pa želi prav obilo sreče!
ne bi dal velikega daru, ki ga razločuje od zveri, ako bi mu ne bil dal — nasmeha.
Le nasmeh more človeka rešiti, kadar se ga loti obup.
Gorje mu, kdor se ne zna nasmejati !
Kajti razburjati se, psovati, razgrajati — vse to ne pomaga. Ne pomaga niti javkanje niti jok... Človek ostane kar je večno bil, in kultura na tem malo izpreminja. Uspeh ostane vedno silen in zavraten, in slabi ter naivni ljudje bodo vselej trpeli, naj si človeška družba izmisli kakršnokoli obliko uprave in vlade; monarhistično, aristokratsko, demokratsko, socialistično ali komunistično. Tudi najkrasnejši uk se izprevrže, ako ga izvajajo v praksi nedostojni ljudje ... Kaj so iz vznešenih Kristovih naukov učinili papeži petnajstega stoletja, kaj so iz krasne komunistične teorije napravili sramotni ruski usurpatoci moči!
Posamezniku, ki zares plemenito misli in čuti, ostaja le dvoje tolažb : vztrajno delo in smeh nad to človeško komedijo, krasni, mirni nasmeh ljudi, ki so obračunali s svetom in življenjem.
Mislite, da se morejo smejati le lehkomb selni ljudje? Smeh lehkomiselnega človeka je drug. Toda usmev, ki je bil odkupljen s trpkimi skušenostmi in trpljenjem — ta usmev je zares krasnejši in vznešenejši nego vse zabavljanje. Ni brez povoda vzhodnja modrost zo-brazila Budhe vedno z nasmehom na ustnah!
Z nasmehom je kronana in zaključena vsa slabotna človeška modrost.
Pristopajte k Jugoslovanski Motici!
Kapela. Tukajšno bralno društvo priredi na Binkoštni pond, dne 5. juna v Radinski zdraviliščni Restavraciji (g. Mar-šeku) dve šaloigri „Repoštev“ in „Pri gospodi“ s sodelovanjem pevskega zbora. Zgoraj navedeni igri se bosta ponavljali v gostilni g. Cobelj pri Kapeli pozneje, kar bo pravočasno naznanjeno. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Veržej. Dekliška zveza, Na binkoštni pondeljek se bo tukajšno Dekliška zveza posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Zato bo ob 10. uri pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Nato pa slovesna posvetitev božjemu Srcu pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Popoldne ob dveh slovesne večernice, nato pa zunanji del slavnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu v prostorih Marijanišča z slavnostim govorom, nastopi deklet in 6 dejansko igro: „Zmaga najsv. Zakramenta.“ — Pridite prijatelji naši, udeležite se pomenljive slavnosti zlasti mnogoštevilno sosednje Dekliške zveze, da se v ljubeznivem Marijanišču ob Srcu Jezusovem vzamemo za nadaljno vstrajno delovanje.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Da smrt grabi, ne da bi izbirala, smo se zopet prepričali minuli teden, ko nam je nepričakovano pobrala uglednega župana loga-rovskega Jožefa Repa. Bil je skrben gospodar, dober oče, navdušen in delaven pristaš slov. kmečke zveze. Zaradi njegovih izrednih zmožnosti, ki si jih je od mladih nog izpopolnjeval s pridnim čitanjem, je bil ne samo v domači občini, ampak tudi v župniji in okraju izvoljen v razne odbore, tako pri šoli, posojilnici, davkood-merilni komisiji in drugod. Povsod je znal zastaviti modro in premišljeno besedo ter se nevstrašeno potegoval za pravo in pravico. Pogrešali ga bodo: predvsem žalujoča rodbina — žena-vdova s tremi hčerkami, katerim velja naše iskreno sožalje —, potem pa domača občina, ki si ga je ob zadnjih volitvah izbrala za župana1, a ni vedela, da ga tako zgodaj izgubi. Naročen je bil na naše najrazličnejše liste, tednike in dnevnike (Slovenec, Domoljub, Slov. Gospodar, na druge skupno s sosedi), čital je tudi nasprotne liste, da je lažje zasledoval politično borbo, spoznaval, kje so resnični prijatelji ljudstva in vedel tudi koga zafrkniti, če je trebalo. Bolan na raku v grlu je še le zadnji čas iskal zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici, dal se operirati vedoč, da tudi drugače ne more več dolgo živeti. A neozdravlji-vost te bolezni je 16. maja zvečer naredila konec njegovemu zaslužnemu življenju v navzočnosti njegovih dragih, ki so prihiteli v Maribor k njegovi smrtni postelji. Prepeljali so ga na njegov dom v župniji Sv, Križa pri Ljutomeru. Tu se je vršil 19. t. m. veličasten pogreb, poln pretresljivih prizorov, pri katerih se je porosilo marsikatero oko. Velika udeležba je pričala, kako ga je vse spoštovalo. Domači g. župnik Jos. Weixl so spregovorili poslovilne besede, prebrali njegovo zadnjo dopisnico, kjer jim sporoča, kako se je s sv. zakramenti pripravil za smrt in vdal v božjo voljo. Slavili so njegovo odkrito in neomahljivo vstrajnost pri krščanskih načelih, ga priporočili naši molitvi, križevski pevci pa so mu pod vodstvom g. nad-
učitelja Ant. Herzoga pri cerkvi in na pokopališču zapeli ginljivi žalostinki. Tebi, dragi in pogumni bojevnik za vse dobro, resnično in pravično naj dobri, resnični in pravični Bog da svoje plačilo, naši domovini pa veliko takih mož in značajev, kakor si bil Ti! Z Bogom! Počivaj v miru !
Ljutomer. Himen. Tukaj se je poročila
17.	t. m. tržanska hči gdč. Lenika Dijakova z g. Fricem Smodišem na Moti. Gostje so se spomnili pri gostiji tudi naših bednih dijakov v Mariboru ter je nabrala za Dijaško kuhinji nevestina sestra Lizika 68 din. Hvalavredno ! Novoporočencema obilo sreče! Dne 20. t. m. se je vršiia poroka gdč. Minke Milavc z g. Fabjanom, želežn. uradnikom v Borovnici. Čestitamo !
Ljutomer. V nedeljo 21. t. m. je bil pokopan tukaj g. Jožef Strasser, tržan in živino-zdravnik, star 78 let. Bil je živinorejcem velik dobrotnik. Blag mu spomin! Naslednji dan smo izročili materi zemlji moža poštenjaka, kolarja in tržana g. Antona Lašica v 71. letu svoje starosti. Rajni je bil zadnja leta velik trpin ter je svoje muke potrpežljivo prenašal. Naj prejme zato v nebeškem raju večno plačilo !
Ljutomer. Zadnjič šmo brali pod notico „Svoje vrste jeza“, kako neusmiljeno se je blamiral farizej, ki je na tako čuden način dal duška svojemu patriotizmu. Te dni sem bil v Mariboru, pa mi slučajno pride v roke srbski, v cirilici pisan list „Balkan" od 5. t. m. (št. 131) glasilo radikalne štampe. To je najbolj monarhističen list v državi, bolj dinastičen kot kralj sam, glavni evangelj državotvorne soli, patrijot od prve črke do zadnje pike — torej gotovo ni „demagog“, ne „farizej“, tudi ne „klerikalec“ in ne „komunist“ — ta list torej piše o današnjem stanju naše države dobesedno: „Naželeznicah se gode venomer nesreče; pri državnih nabavkah, pri carinarnicah, poštah in še celo v ministerstvih same afere ; v Narodni Skupščini (tudi mi jo danes pišemo z velikimi začetnimi črkami!) samo umazane kupčije, vihravost in nedelavnost (slov. — lenoba); to uničuje cela mesta. Uradništvo je lačno in se vzdržuje z mito (!). Redukcija ne odstranjuje (čisti) gnoja, ampak izvršuje strankarsko gonjo. Število zločinov in prestopov raste stalno. Prosveta nazaduje od ljudske šole do vseučilišča. Nenravnost, korupcija in bolezni zatirajo cele hiše, vasi, mesta. Krivica je prodrla celo v sodnije in celo v — armado! In vendar se pleše brez nehanja (neutrudljivo), pijančuje in razmetuje kakor v deželi miljarderjev. Oni, ki kupčujejo, delajo jasno in oblačno vreme, se potapljajo v nerazumnem vživanju medtem ko neprimerna draginja obsoja mase (množice) na lakoto." — Tako „Balkan", kako pa vi, gospod farizej?! Danes gre na Vas javno vprašanje, danes ko je vse jugoslovansko ozračje prepojeno z zdravim prepričanjem, da mora biti takega režima konec, ali odobravate to? Vse to je v zvezi s pompoznimi pripravami o kraljevi poroki, zato Vam kličemo v spomin svetopisemsko zgodbo o Kristusu, ki je prijel za bič in izbičal iz božjega hrama kupčevalce in menjalce! Tudi za domače farizeje je treba „gajžle“, ki jih naj boža toliko časa,
dokler ne bodo prišli do spoznanja, da je treba nam Slovencem predvsem več samozavesti, manj suženjskega duha, ki se plazi po trebuhu pred sijajem, ki mine! (NB. Dopis je prišel za zadnjo štev. prepozno, in sicer pa v ostalem podpisujemo z obema rokama izvajanja „Balkana“, ki je last radikalne stranke, ki v očeh konsekventnega patrijota in monarhista gotovo ne uživa slovesa „farizeja“. Da, manj farizejstva je treba v slovenski politiki, pa bomo dobro peljali državni voz. Ceterum autem censeo, da se je treba resno bati, da nastane spor glede nadštevilnosti oslov v tej ali oni državi. Uredn.)
Murska Sobota. Z ozirom na dopis v predzadnji štev. „Murske Straže“ poročamo, kakor izvemo od merodajne strani: Revizija trase bo še ta mesec, in sicer jo bo izvršilo zagrebško železniško ravnateljstvo. Nato se bo izdelal v najkrajšem času podrobni načrt proge in gradnja železnice takoj razpisala. Zagrebško ravnateljstvo je dobilo nadalje od mi-ministrstva nalog, naj vrne nemudoma inventar železniške proge Sobota—Hodoš No, pri nas smo navajeni, ker „ima vremena“ čakati pa smo prepričani, da „še ta mesec“ ne spada v leto 1922. Mogoče smo se zmotili. Dal Bog, da ne za mnogo !
Murska Sobota. Madžaronski gerent iz Prekmurja. Poročajo nam: Vojaški krogi so že delj časa opazovali, da iz prekmurske občine Krplivnik ne prihajajo fantje k vojakom. Ko se jim je bilo treba odzvati vojaški dolžnosti, so brez sledu izginili. Letos šele so v dveh konkretnih slučajih Josipa Škrlec in Josipa Kranjc vendar prišli na sled, kam in kako izginjajo vojaški obvezanci. Gerent te občine Franc Tot je izdajal fantom z uradnim pečatom opremljeno priporočilno pismo na madžarske oblasti, v katerih se naprošajo, naj lastnikom teh pisem ne ovirajo prostega gibanja. Ko so pomagaču vojaških ubežnikov prišli na sled, se je najpreje izgovarjal, da so fantje taka zaupna priporočila rabili samo za nakup obleke na Madžarskem. Ali eden zasačenih ubežnikov je „državi SHS zvestega“ gerenta sam postavil na laž. Tot, namesto da bi bil skesano priznal, da si je najel zagovornika, kateremu je po lastnem priznanju napram kazenskemu senatu v Mariboru plačal do glavne razprave 6000 K. Senat ga je obsodil na 5000 Din.
Razne vesti.
Zita v Španiji. Na povabilo španskega kralja Alfonza se je preselila bivša cesarica Zitats svojimi otroci iz Funchala na Madeiri na Špansko v blizini Madrida.
Žrtve kuge in kolere. Po raznih uradih statistikah kulturnih evropskih držav je v najbolj v angleški Vzhodni Indiji preteklem letu razsajala kuga kjer je umrlo 113.000 ljudi. V nizozemski Indiji je zahtevala kuga 880 žrtev.
V	Siamu je umrlo za kugo, 67 ljudi. Na Kitajskem — vkolikor je znano — komaj 7 oseb.
V	Franciji je bilo 30 slučajev, v Angliji 1. Iz Rusije in Poljske ni točnih odatkov, vendar pa je sigurno, da je tamkaj za kugo umrlo izredno mnogo oseb.
1U&0SL0V9NSHQ UNION - BANKU podružnica Gornja Radgona
Akcijski kapital K 30,000.000*—	Mariborska CSkOttiptfici btiflkžl	Rezerve K 16,000.000*—
ustanovljena leta 1872
Sprejema vloge na knjižice in jih obrestuje po 4 °|o (štiri od sto) oziroma po dogovoru in izplačuje dvige na iste brez odpovedi Kupuje in prodaja valute in devize, ter izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Centrala: Beograd. Podružniče: Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec. EhspozitUPa: Rogaška Slatina.
Hranilnica in
deluie
Posojilnica v Radincih z uspehom ob meii!
r. zadr. z neom z.
Huda kazen. „Ameriška Domovina“ poroča: William Beedler v Clevelandu, katerega je žena dala zapreti, ker je pobegnil od doma, je bil od sodnika Hall obsojen v sledečo kazen : Zenski mora pomagati zjutraj narediti zaitrek. Najmanj pet večerov v tednu mora biti doma. Zvečer in v nedeljo mora z družino na sprehod. Začeti mora hraniti denar na banki. Vsak večer mora pomiti vse črepinje od večerje. Ženi mora dati ves zaslužek. V nedeljo mora z družino v cerkev. Ako se mož tega ne bo držal, je dejal sodnik, bo zaprt in bo v ječi pomival črepinje.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživ-ljujoče in krepkujoče deluje Ijekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“, mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kos-metikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalnu steklenicu z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 326	de
ližem posestvo,
ki naj bi po možnosti obsegalo: okoli 2 orala vinograda v dobrem stanu, gosposko hišo z vsaj 3 sobami in pritiklinami, viničarijo, nekaj sadonosnika, gozda, njiv in travnika, vsega skupaj do 15 ali 20 oralov.
Njive, travniki in gozd bi lahko bili tudi od drugih posestnikov in ni neobhodno potrebno, da se drži vse vinograda, je lahko tudi nekoliko oddaljeno ali raztreseno.
Izplačam po naj višji ceni in takoj v gotovini. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista, kjer se izve tudi naslov. Posestvo želim samo v petrovski ali kapelski župniji.
Pozor mlinarji in kovači!
Prodam en valjek za mleti, . en par francoskih kamenov, en mlatilni stroj za 4 konjske sile. Imam na prodaj tudi vso kovaško orodje, kakor tudi vso potrebno orodje za mlin. Vpraša se pri Petru Györkös, mlinarju v Lutvercih, pošta Gornja Radgona.
izjava.
Z ozirom na neosnovane govorice, da pobiram podpise za skorajšno zaprtje mostu in obmejnega prometa, v katero svrho sem baje dobil od g. Fr. Korošec, trg. v Gornji Radgoni nagrado od
pol milijona kron,
izjavljam, da bom proti vsakomur, ki o meni trosi take izmišljotine nastopii sodno pot.
Menlnart Franc,
trgovec, Gornja Radgona.
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA
francosko vinsko žganje
se dobiva o vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah.
Mala steklenica............K	18
Srednja „..................K	50
Velika „...................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
jegnajboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte cenik I
(Oblastveno zavarovano !)
Manufakturist.
Starejša, prvovrstna, za sedanje razmere dobro verzirana, samostojna moč se sprejme. Prednost imajo reflektanti, ki so pred vojno izučeni in lahko dokažejo večletno službovanje v Ptuju, v Radgoni ali v Ljutomeru.
Istotam se sprejme ilienec.
Ponudbe so za vposljati na Valentin Hladin, Celje.
flli sera popoma! naročnino?
TISKARNA PANONIJA GORNJU RADGONA
dobra in
moderno opremljena se priporoča za točno, ceno in hitro izvršitev tiskovin oseh vrst, ima bogato vsahovrstnih pisarniških in potrebščin, vseh barv svilenega in krep-popirja, pis. papirja v kasetah in v mapah itd.
KNJIGOVEZNICA - KNJIGARNA - TRGOVINA S PAPIRJEM IR PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI na drobno in debelo - ZALOGA ŠOLSKIH KNJIG
Po ceni se proda
ena platnena in ena siva obleka. Ogleda se lahko na Spodnjem Grisù 16, 1. nadstropje.
Proda
dvovprežna kočija, na novo popravljena, z novoj omarjo.
Vprašati pri F. Ivančič, kovač, Ljutomer.
Resna ženitna ponudba!
Samec, 45 let star, pošten in varčen s 400.000 K gotovine se želi spoznati v svrho ženitve z samsko deklico ali vdovo, ki bi imela lepo posestvo, oziroma kmetijo! — Prednost imajo one, od 30. do 45. leta, mlajše ne! — Tudi vdova z otroci ni izključena ! Le samo resne ponudbe, se naj pošiljajo na upravništvo „Murske Straže“. Tajnost strogo zajamčena!
Andrej Oset
Maribor
Aleksandrova cesta 57
telefon BB
trgovina sena, slame, krompirja, fižole, z dr-vami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov Andrej Oset.
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser <£ Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Duianec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Slovenci!
Slovenile!
Sredi surovega političnega boja današnje dobe in v borbi za blaginjo naroda smo se odločili, izdajati tednik
Samouprava
Naročnina znaša do konca leta 12 Din., posamezna številka 50 para.
Prva številka z natančnim programom izide začetkom meseca junija.
Uredništvo in uprava lista se nahaja v Gornji Radgoni, Slovenija.
Vsak Slovenec, kateremu je količkaj ležeče na tem, da se plemenski spori v naši državi odstranijo ter ustvari predpogoj za uspešno dela v prid države in naroda, si naj naroči takoj
SAMCJPRAVO
organ narodne radikalne omladine v Sloveniji !
Odbor.
Izjava.
Jaz podpisani Franc Kovačič, prekličem vse žaljivke, izrečene proti gospodu Jožefu Bauer, posestniku v Podgradu, ter se njemu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja.
Franc Kovačič.
f Zdravilišče slatina Radine! 1
1
I
odprto za okolico le IS. maja.
Zdravijo se sledeče bolezni: srčne, mehurne, ledvične, protin, revmatizem itd.
Oo 1. julija 25 nh popustka na cen© sob.
I'
i
S®f
SLOVENSKA BARKA podružnica
sprejema vloge na fcniiišee in tekoči račun ter lili obrestuje po M 1L
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje in najhitreje.	P
LJUTOMER
-goje