Manj denarja za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Monografija o Rudolfu Saksidi Slika Giacoma Balle v Gorici Primorski Nekaj misli ob desetem februarju Aljoša Fonda V Bazovici je slovesnost ob dnevu spominjanja na povojno nasilje nad Italijani ter na njihov množični odhod iz rodne Istre, z Reke in iz Dalmacije minila v znamenju spoštovanja do žrtev, politika ni bila v ospredju. Uradno sicer ni znano, ali so se v tamkajšnjem rovu kdaj znašli ostanki likvidiranih Italijanov, po vsej verjetnosti ne. Vprašanje ni postransko, kljub vsemu pa niti ni ključno. Policisti, domnevni zločinci in nedolžni civilisti so takrat izginili in veliko jih je brez sojenja umrlo, naj bo to na Krasu ali v taborišču v Borovnici. Vsi mrtvi zaslužijo pieteto in spominski kraj. Če je bila svečanost na šohtu politično skoraj korektna (izjema so običajni prapori fašističnih enot), je bilo v vsedržavnih medijih drugače. Tudi letos je prevladalo zelo ozko gledanje na zgodovino. Številni politiki se te kompleksne teme lotevajo s propagandnimi gesli, kar je nespoštljivo tudi do samih žrtev; novinarji pa jo razen častnih izjem obravnavajo površno. Običajno suho poročajo o »poboju 5000 Italijanov« in »etničnem čiščenju«. V dokumentacijskem centru na ba-zovskem šohtu je opisan tudi zgodovinski kontekst s fašistično ra-znarodovalno politiko, z okupacijo Jugoslavije, s požigom Narodnega doma in z razdejano sinagogo, televizija pa vse to preskoči. Tragedij 20. stoletja ni mogoče iztrgati iz konteksta. Vanj spadajo prva svetovna vojna, Rapalska meja z vsemi posledicami, obmejni fašizem, italijanski zločini v zasedeni Jugoslaviji, Rižarna. Po vojni pa se je kri prelivala tudi (in še bolj) v Sloveniji. Težko je govoriti o etničnem čiščenju v obdobju, ko so partizani usmrtili na (deset) tisoče rojakov z raznih koncev Jugoslavije: vojake, kolaboracioniste in civiliste, tudi ženske. Na Tez-nem, v Barbara rovu in drugod so raziskovalci zares odkrili nepregledno gmoto človeških kosti. Revolucija pa ni bila samo jugoslovanska značilnost: 10. februarja nihče ne omenja več tisočih žrtev povojnega nasilja v Emiliji-Roma-gni in drugih deželah. Lažje je kazati s prstom na tujega krvnika. Če gremo še višje in si s ptičje perspektive ogledamo, kako je bilo leta 1945 v Evropi, opazimo krvavo obračunavanje, ki je po najhujši vojni zajelo dober del celine. Še posebno njen vzhodni del, kjer je zmagoviti Stalin utrjeval povojno hegemonijo. V vzhodni Evropi naj bi likvidirali več sto tisoč dejanskih in domnevnih sovražnikov režima, o katerih mi je Mitja Volčič nekoč rekel: »Le redki narodi so imeli svojega Kocbeka, o usodi večine teh ljudi ne vemo ničesar.« dnevnik št. 33 (21.270) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 11. FEBRUARJA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Ê orimorski so ort 3 LR primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, ju, ukrajinska kriza - Separatisti raketirali poveljstvo ukrajinske vojske v Kramatorsku Vojna se zaostruje, danes vrh v Minsku Poskus dogovora med Porošenkom, Putinom, Merklovo in Hollandom KIJEV/BERLIN - V raketnem napadu na mesto Kramatorsk na vzhodu Ukrajine, kjer ima sedež poveljstvo ukrajinske vojske v tem delu države, so včeraj proruski separatisti ubili 15 ljudi, 63 pa ranili, so sporočile ukrajinske varnostne oblasti. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je strani pozval, naj ne sabotirata za danes napovedanega vrha v Minsku. Ukrajinska vojska in separatisti so v zadnjih dneh okrepili spopade na vzhodu Ukrajine, saj skušajo zavzeti čim več ozemlja, da bi prišli z okrepljeno pozicijo za pogajalsko mizo. Separatisti so tako prvič od začetka konflikta aprila lani včeraj napadli poveljstvo ukrajinske vojske v Kramatorsku, ki leži najmanj 45 kilometrov daleč od najbližjega območja, ki je pod nadzorom separatistov. Na 11. strani italija - Fojbe in eksodus Italijanov iz Istre Dan spominjanja TRST - V raznih italijanskih mestih in tudi v poslanski zbornici so včeraj počastili 10. februar, dan spominjanja na žrtve fojb in na množično odselitev Italijanov iz Istre. V poslanski zbornici se je prireditve udeležil tudi predsednik republike Sergio Mat-tarella. V Trstu sta se po sedemnajstih letih znova srečala nekdanja predsednika poslanske zbornice Luciano Violante in Gianfranco Fini (foto Damj@n). Osrednja spominska prireditev je bila kot v tradiciji na fojbi v Bazovici. Na 2. in 4. strani gorica - Prostorski načrt mm »vi • • v v Na goriškem sejmišču bodo lahko spet trenirali italija - Reforme Berlusconi zavira, Renzi ne popušča RIM - Po daljšem premoru zaradi volitev novega predsednika republike je poslanska zbornica včeraj nadaljevala z obravnavo reforme senata in drugih ustavnih sprememb. A parlamentarna dela so stekla s težavo, saj je stranka Naprej Italija medtem preklicala t. i. dogovor iz Nazarena. Toda vlada in njena večina od reformnega programa ne odstopata. Na 2. strani Milje: Nesladka ni strah medobčinske zveze Na 5. strani Dan kulture in nagrade 43. natečaja Mladike Na 8. strani Zoisovci na startup vikendu v Ljubljani Na 9. strani k ■ v • IVI • ■ • Nasi goriški dijaki uspešni tudi na borzi Na 14. strani Pustni Četrtek -12. februarja: Večerja s Plesom GiuliaPeUizzariBallaben(d) Bis Prvih jedi Gospoda Anzoletta Ravioli s svežo klobaso Golaž s kruhovimi njoki Malvazija Kmetije Kante Glavna jed strica Lovrota Pričetek večerje ob 20.00 Ples in odprtje bara od 23.00 dalje Entrées Fanclji z dušo in penina Svinjska krača z gorčico in pirejem iz krompirja, ohrovtom in ocvirki Merlot Leopold Kmetije Fiegl ali Teran Kmetije Rebula Sladice Pustnega Četrtka Arlehinova predjed Fanclji, Štraube, Meringe, Zloženka in beneški Zaleti Flute Zlatega Moškata Salama, panceta, krompirjeva tortica, nadevano jajce in polentica s sirovim fondujem Vitovska Kmetije Lupine Nočni prigrizek ob 1.00 Jota s klobaso kožarico 40 € po osebi, vključno z vini Informacije in rezervacije 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 9971234567007 2 Sreda, 11. februarja 2015 ITALIJA / politika - Po preklicu t. i. dogovora iz Nazarena Berlusconi zavira reformo senata, a Renzi ne popušča RIM - Po daljšem premoru zaradi volitev novega predsednika republike je poslanska zbornica včeraj nadaljevala z obravnavo reforme senata in drugih ustavnih sprememb. A parlamentarna dela so stekla s težavo, saj je stranka Naprej Italija medtem preklicala t. i. dogovor iz Nazarena, češ da ga prav pri izbiri novega državnega poglavarja premier Matteo Renzi ni spoštoval. Tako je predstavnik stranke Naprej Italija Francesco Paolo Sisto včeraj odstopil s funkcije poročevalca reformnega ustavnega zakona. Šlo je za simbolično politično gesto, ki sama po sebi ne bo imela oprijemljivih posledic v postopku za odobritev zakona, saj ostaja na svojem mestu drugi poročevalec, demokrat Emanuele Fia-no. Ta bo pač sam opravljal delo, ki ga je doslej delil s Sistom. Toda poleg tega je načelnik stranke Silvia Berlusconija v poslanski zbornici Renato Brunetta včeraj predlagal, naj bi obravnavo reforme senata ustavili, in napovedal, da bo njegova skupina v nasprotnem primeru izvajala obstrukcijo. Predstavniki vlade in njene večine pa so včeraj potrdili, da nameravajo reformo sprejeti tudi brez prispevka stranke Naprej Italija. Tako je ministrica za reforme Maria Elena Boschi obžalovala, da je Sisto odstopil in da namerava njegova stranka spremeniti svoje stališče do načrtovanih reform. A pristavila je, da bo vlada odločno nadaljevala po začrtani poti. Izrazila je upanje, da bo poslanska zbornica zadevni zakonski osnutek potrdila do sobote. Načelnik Demokratske stranke v poslanski zbornici Roberto Speranza pa se je polemično vprašal, ali je Berlusconije-va stranka doslej sodelovala pri sprejemanju reform zaradi reform samih ali pa zato, ker je računala na »protiuslugo« pri izbiri predsednika republike. Berlusconi je medtem izjavil, da bo njegova stranka dosledno izvajala opozicijo in da bo podprla le tiste zakone, ki bodo »pozitivni za državo«. Stranka Naprej Italija bo v bodoče tesneje sodelovala s Severno ligo Mattea Salvinija, česar se posebno veseli poslanka Daniela Santanché. »Raje imam Severno ligo kot pa izdajalce, kot je Alfano,« je dejala v neki radijski oddaji. vlada - Odlok Boriti se z džihadisti je kaznivo RIM - Vlada je na svoji si-nočnji seji sprejela odlok proti terorizmu, odobritev katerega je v preteklosti večkrat preložila. Po seji so ukrep predstavili notranji minister Angelino Alfano, obrambna ministrica Roberta Pinotti in pravosodni minister Andrea Orlando. Po novem tvega kazen od 3 do 6 let zapora, kdor se bori oz. podpira t. i. tuje borce v terorističnih organizacijah. Kazen od 5 do 10 let zapora pa tvegajo tisti, ki se sami vadijo v uporabi orožja in razstreliva. Za osumljence terorizma bodo veljale iste norme kot za osumljence mafije, vsedržavno tožilstvo proti mafiji pa bo koordiniralo tudi preiskovalno dejavnost proti terorizmu. Italija je povečala svoje sodelovanje v koaliciji proti džihadistom Islamske države, za zagotavljanje varnosti v Italiji pa bo skrbelo do 4800 vojakov. Ministrica za reforme Maria Elena Boschi je izrazila upanje, da bo poslanska zbornica sprejela reformni zakon do sobote ansa 1g. februar - Dan spominjanja na žrtve fojb in eksodusa Mattarella: V EU ni prostora za nacionalistični ekstremizem RIM - »Parlament je s široko podprtim sklepom pripomogel k ozdravitvi globoke rane v italijanskem narodnem spominu.« Tako je dejal predsednik republike Sergio Mattarella, ko se je včeraj v poslanski zbornici udeležil slovesnosti ob 10. februarju, ki ga je parlament leta 2004 razglasil za dan spominjanja na žrtve fojb in eksodusa. Državni poglavar je pristavil, da skupni evropski dom danes omogoča različnim narodom, da se »čutijo povezane v isto usodo bratstva in miru«, tako da »ni več prostora za nacionalistični ekstremizem, rasno nestrpnost in etnična čiščenja«. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini je v svojem nagovoru izrazila priznanje ezulskim združenjem, ker so s svojo vztrajnostjo preprečila, da bi trpljenje tisočev moških, žensk in otrok tonilo v pozabo. »Država, ki skriva resnico, ne more biti svobodna in demokratična,« je dejala. Ob dnevu spominjanja so se s priložnostnimi izjavami oglasili skorajda vsi vidnejši italijanski politiki. Predstavnica stranke FDI Giorgia Meloni je predsednika Mat-tarello pozvala, naj prekliče naslov viteza velikega križa italijanske republike, ki je bil svoj čas podeljen »morilcu Titu«. Pietro Grasso in Sergio Mattarella na svečanosti ansa sanremo - Sinoči se je pričel 65. festival italijanske popevke Dvajset priznanih izvajalcev in osem mladih pevskih upov SAN REMO - V San Remu se je sinoči začela 65. izdaja velike revije italijanske popevke. Na festivalu se v tekmovalnem programu preizkuša 20 priznanih izvajalcev, v kategoriji novincev pa se predstavlja osem mladih upov. Jubilejno izdajo Sanrema vodi Carlo Conti, ki ga spremljajo Rocio Munoz Morales, Arisa in Emma. V glavnem tekmovalnem programu nastopajo številni stari znanci sanremskega festivala, kot so Alex Britti, Irene Grandi, Gianluca Grignani, Marco Masini, Nek in Raf. V kategoriji novincev se letos predstavljajo Amara, Serena Brancale, Giovanni Caccamo, Chanty, Kaligola, Kutso, Enrico Nigiotti in Rakele. Na festivalu vsako leto poskrbijo za prisotnost odmevnih gostov, ki dvigajo že tako visoko gledanost. Med italijanskimi estradniki so tokrat Tiziano Ferro, Albano in Romina Power, ki sta se po ločitvi pobotala, ter Biagio Antonacci, pa tudi Pino Donaggio ob 50-letnici svojega nastopa z znano skladbo Io che non vivo (senza te). Od tujih gostov so organizatorji povabili južnoafriško igralko Charlize Theron in lanskoletno zmagovalko Eurosonga Conchito Wurst. Sanremo bo vrhunec dočakal v soboto, 14. februarja, ko bodo razglasili velikega festivalskega Albano in Romina Power med sinočnjim nastopom ansa zmagovalca. Di Montezemolo šef rimske olimpijske kandidature RIM - Nekdanjega glavnega moža moštva formule 1 Ferrari Luca di Montezemola so pri Italijanskem olimpijskem komiteju (Coni) izbrali za šefa olimpijske kandidature leta 2024 v Rimu. Njegov namestnik bo predsednik Italijanskega paraolimpijskega komiteja Luca Pancalli. »Menim, da v tujini ni bolj prepoznavnega in bolj priljubljenega Italijana od Luce,« je razlog za imenovanje Montezemola navedel predsednik Conija Giovanni Malago. Sedeminšestdesetletni di Monzeze-molo, kar 23 let predsednik Ferrarija, se je izkazal tudi leta 1990, ko je vodil organizacijski komite svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji, novo nalogo pa dojema kot veliko čast in obvezo. Skupaj z Malagom se bosta že v četrtek sestala s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomasom Bachom. »Poln sem pričakovanj, idej in pozitivnih emocij. Prepričan sem, da nas čaka težka naloga, a menim, da se bomo predstavili v odlični luči in da imamo možnosti, da organizacijo iger dobimo,« je dejal di Montezemolo. Prireditelje iger bo Mok izbral leta 2017, rok za prijavo kandidature pa se bo iztekel 15. septembra letos. Zaenkrat so poleg Rima kandidaturo napovedali Pariz, Boston, Hamburg in Južnoafriška republika, ki pa mesta še ni omenjala. Strogo stališče vatikanske komisije za zaščito otrok VATIKAN - Vatikanska komisija za zaščito otrok se je v ponedeljek zavzela, da bi morali tisti, ki so znotraj Cerkve zlorabljali otroke, odgovarjati za svoja dejanja, vendar pa komisija pri tem ni navedla, kako naj bi to storili. Komisija, v kateri sta med 16 člani tudi dva, ki sta bila žrtvi zlorab, je še sporočila, da bo pripravila dokumente za dan molitve za žrtve, prav tako naj bi papežu Frančišku posredovala svoj predlog, pri tem pa komisija ni pojasnila, za kakšen predlog gre. Je pa komisija v sporočilu za javnost zapisala, da se zaveda, da je vprašanje odgovornosti osrednjega pomena. Pred prvim zasedanjem komisije ob koncu tedna je papež Frančišek katoliškim duhovnikom posredoval opozorilo, da ne smejo več prikrivati spolnih zlorab, kar je katoliška hierarhija v številnih državah počela vrsto let. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 35.030,99 -15G,53 SOD NAFTE (159 litrov) 56,83 $ -2,59 EVRO 1,1297 $ +g,2g EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. februarja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 1 G. 2. 9. 2. ameriški dolar 1,1297 1,1275 japonski jen 134,67 133,72 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,727 27,720 danska krona 7,4441 7,4440 britanski funt 0,7420 0,7415 madžarski forint 309,34 307,30 poljski zlot 4,2008 4,1822 romunski lev 4,4368 4,4308 švedska krona 9,4264 9,4685 švicarski frank 1,0457 1,0428 norveška krona 8,5665 8,6145 hrvaška kuna 7,71 77 7,7165 ruski rubel 74,5672 74,7335 turška lira 2,8155 2,8080 avstralski dolar 1,4522 1,4430 braziljski real 3,1641 3,1430 kanadski dolar 1,4088 1,4094 kitajski juan 7,0512 7,0428 indijska rupija 70,2617 70,0515 mehiški peso 16,7845 16,7073 južnoafriški rand 13,1443 13,0539 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 11. februarja 2015 3 koroška - 1. marca občinske volitve v 132 koroških občinah slovenija Samostojne slovenske liste žŠSE _ f »v». ■ in Vanjo Lokarja v 22 dvojezičnih obcinan Istočasno tudi volitve županov - Slovenci tudi na listah SPO - Enotna lista ima tudi nemške kandidate CELOVEC - Po spektakularnem političnem preobratu na deželnih volitvah marca 2013 na Koroškem, ko so volivci pregnali desničarske svobodnjake z vseh najpomembnejših funkcij v deželi, na oblast pa je prišla koalicija treh strank na čelu s socialdemokratskim deželnim glavarjem Petrom Kai-serjem, so 1. marca letos po vsej deželi na sporedu občinske volitve ter neposredne volitve županov. Kot pred dvema letoma na deželni ravni, se na teh volitvah obeta normalizacija političnih razmer tokrat na občinski ravni. Po oceni političnih poznavalcev se bodo - po koncu »sistema Haider« - močno pomešale politične karte v vseh 132 koroških občinah. Na dvojezičnem ozemlju predvidoma tudi v korist samostojnih slovenskih list, ki bodo v različnih oblikah kandidirale v skupno 22 občinah na južnem Koroškem oz. na skoraj celotnem narodnostno mešanem ozemlju. Samostojno slovensko politično gibanje, ki je združeno pod streho Enotne liste (EL), se je na letošnjih volitvah bolj kot v preteklosti odprlo tudi nemško govorečim v deželi. Med skupno 600 kandidatkami in kandidati na slovenskih ali dvojezičnih samostojnih listah je okoli 90 odstotkov kandidatov iz vrst slovenske manjšine, približno vsak deseti kandidat oz. kandidatka pa je tokrat iz vrst večinskega naroda. Kot je znano, se je Enotna lista kot zbirna politična stranka koroških Slovencev na lanskem občnem zboru s spremembo svojega statuta za letošnje komunalne volitve odprla tudi nemško govorečim v deželi - v obliki vključitve nemško govorečih kandidatov ali v obliki skupnega nastopa s strankami in volilnimi gibanji večinskega naroda. »Z novimi imeni frakcij, z uvrstitvijo kandidatov in kandidatk iz večinskega naroda na naše liste, želimo rezultat izpred šestih let še izboljšati,« je pred volitvami optimističen predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. EL oz. slovenska samostojna volilna gibanja na letošnjih volitvah branijo 50 sedežev v občinskih svetih. Hkrati z volitvami v občinske sveta bodo 1. marca na Koroškem izvolili na neposrednih volitvah tudi župane. V Železni Kapli, kjer je bil leta 2009 prvič izvoljen kot kandidat na samostojni slovenski listi (EL), ima Franc-Jožef Smrtnik dobre možnosti za ponovno izvolitev, v Selah, po deležu prebivalcev najbolj slovenski občini na Koroškem, pa upa na uspeh Nanti Olip, hkrati tudi poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). V Globasnici nastopa na samostojni slovenski listi kot kandidat za župana predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, v Šmihelu pri Pliberku pa nekdanji predsednik EL Vladimir Smrtnik. V drugi krog želi priti tudi Štefan Kramer, slovenski kandidat v občini Dobrla vas. Kot v preteklosti pa bo tudi na letošnjih komunalnih volitvah na dvojezičnem ozemlju južne Koroške zagotovo spet izvoljenih več slovensko govorečih županov. Največje možnosti imajo mdr. Štefan Visotschnig v Pli-berku, Gerhard Visotschnig na Suhi, Franz Kattnig v Šentjakobu v Rožu - vsi so kandiditi socialdemokratske stranke (SPO). Posebej vroč boj za stolček župana oz. županje se obeta med slovenskimi kandidati v dvojezičnih občinah Bil-čovs in Sele. V Bilčovsu se poleg sedanjega župana Manfreda Maierhoferja (občinska lista) kar dve ženski potegu- V Železni Kapli, kjer je bil leta 2009 prvič izvoljen kot kandidat na samostojni slovenski listi (EL), ima Franc-Jožef Smrtnik dobre možnosti za ponovno izvolitev arhiv jeta za mesto županje: Olga Voglauer (EL) in Augustine Gasser (SPO). V občini Sele pa sta - po odstopu dosedanjega župana Engelberta Wassnerja (SPO) - najresnejša tekmeca za župana Slovenca Nanti Olip (EL) in Herbert Kulmesch (SPO). Drugače kot v preteklosti, ko so Koroško v predvolilnem času naravnost poplavili plakati in transparenti političnih tekmecev, tokrat vsaj navzven skorajda nič na kaže na bližajoče se volitve. Še največ plakatov je videti v Celovcu, kar po svoje ne čudi, saj bo v koroški prestolnici tokrat kandidiralo rekordnih 13 strank in imenskih list. Medtem ko je več ali manj jasno, da bodo na volitvah v občinski svet socialdemokrati strmoglavili dosedanjo svobodnjaško prevlado, je izid volitev za župana povsem odprt. Po vseh prognozah se bosta v drugi krog uvrstila sedanji (svobodnjaški) župan Christian Scheider in kandidatka socialdemokratske stranke Marie-Luise Mathiaschitz. Slovenske liste v Celovcu ni, čeprav - v absolutnih številkah - v koroški prestolnici živi več Slovencev kot v katerikoli drugi koroški občini. Tudi imena kakšnega slovenskega kandidata ali kandidatke za župana ni najti na volilnem lističu. (il) Živa Gruden arhiv banke - Zaradi slabih rezultatov Raiffeisen Bank se umika iz Slovenije DUNAJ - Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International (RBI) se je odločila za odločno racionalizacijo poslovanja v srednji in vzhodni Evropi. Med drugim se umikajo iz Slovenije in Poljske, banki v teh dveh državah pa bi radi prodali še letos. RBI naj bi s temi ukrepi izboljšala svojo kapitalsko ustreznost, saj bo odprodala predvsem dejavnost, ki ustvarjajo izgubo oz. nase vežejo veliko kapitala. Skupina je namreč lani po prvih podatkih ustvarila 493 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je še leto prej poročala o 557 milijonih evrov dobička. Tudi dobiček pred davki je bil s 23 milijoni evrov le bleda senca 835-mi-lijonskega pozitivnega izida iz 2013. Lanska izguba je sicer predvsem posledica bistveno višje oblikovanih rezervacij. Te so bile z 1,7 milijarde evrov za skoraj 600 milijonov evrov oz. dobro polovico višje kot v 2013. Prihodki ban- ke so se medtem rahlo povečali. Največ slabitev in rezervacij je odpadlo na vzhodno Evropo, predvsem na Ukrajino in Rusijo, pa tudi na Madžarsko, Poljsko in Albanijo. Da bi tudi v luči teh rezultatov izboljšala kapitalsko ustreznost, se je banka odločila za nekatere korenite reze v srednji in vzhodni Evropi. V ponedeljek zvečer je tako TBI skupaj s prvimi ocenami poslovanja objavila, da se je odločila tako za prodajo hčerinskih družb v Sloveniji in na Poljskem, torej Raiffeisen Banke in Polbank, na prodaj pa bo tudi poljska banka Zuno. O umiku s poljskega trga se je govorilo že nekaj časa, a so analitiki menili, da bo ta le delen in ne popoln. Raif-feisen je tudi v Sloveniji že prestrukturiral in omejil svoje poslovanje, kljub temu pa je banko ne tako dolgo nazaj še dokapitaliziral. Vanja Lokar arhiv LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc bo danes dopoldne svečano podelil priznanji Urada Živi Gruden in Vanji Lokarju za njun neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenstva med rojaki v Republiki Italiji. Živa Gruden je bila med ustanovitelji dvojezične šole v Špetru, katero je vodila tako v obdobju, ko je delovala kot zasebna šola, kot potem ko je prejela javno priznanje. in do vse do lanskega 1. septembra, ko je odšla v pokoj. Vanja Lokar je eden najbolj znanih slovenskih podjetnikov v Trstu, lani pa je za simbolično ceno podjetju TS 360 oddal prostore v Trstu, v katerih naj bi že letos poleti zaživelo slovensko knji-žno-kulturno središče, ki bo nasledilo zaprto Tržaško knjigarno. univerza na primorskem - V okviru programa Erasmus V Kopru okrog 80 tujih študentov Zanje posebne dejavnosti pripravljajo tudi na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem KOPER - Prihodnji teden bo študijske klopi na Univerzi na Primorskem (UP) zasedlo okrog 80 tujih študentov. Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) v sodelovanju s sekcijo Erasmus Student Network Primorska (ESN Primorska) tudi v tem semestru nadaljujejo s projektom Mednarodni zamet.Namen projekta je z organizacijo različnih dogodkov omogočati povezovanje tako tujih kot domačih študentov UP ter ostalih zainteresiranih. Mednarodne izmenjave študentov spodbujajo mobilnost za časa študija in so izjemna priložnost za pridobivanje izkušenj v tujini. Vse več študentov se odloča za raznovrstne programe izmenjave, med katerimi je najbolj poznan program Erasmus. Preko slednjega pride tudi večina študentov na izmenjavo na UP ter na splošno v Sloveniji. S tujimi študenti so slovenski študentje že pred prihodom navezali stike preko sistema Buddy, ki je oblika tu-torstva za pomoč na različnih ravneh izmenjave. V naslednjem tednu jim bodo pripravili dobrodošlico in jim podali uporabne informacije za študij in ostale obštudijske dejavnosti. Znotraj projekta bo tudi letos potekal Social Erasmus, s katerim želijo tuje študente aktivneje vključiti v lokalno okolje na področju humanitarnih aktivnosti in ostalih prostovoljnih projektih v organizaciji ŠOUP-a. Največ tujih študentov na slovenske univerze pride v okviru programa Erasmus arhiv ifl©: '-t 2Z »Tujim študentom bomo tudi tokrat postregli z zanimivimi aktivnostmi in verjamem, da bo prav vsak našel kaj zase. Preko mednarodnih večerov bomo spoznavali posebnosti tujih držav, znanje tujih jezikov bomo izmenjavali na sproščenih učnih srečanjih, imeno- vanih Poliglot Cafe, pripravili bomo filmski večer, študentje bodo lahko svoje pevske talente izražali na večerih karaok, organizirali bomo različne izlete ...,« sporoča Tamara Lah, sekretarka resorja za mednarodno dejavnost ŠOUP. 4 Sreda, 11. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dan spominjanja - Gianfranco Fini in Luciano Violante 17 let po »zgodovinskem« srečanju »Za fojbe in eksodus iz Istre bolj učinkovit Simone Cristicchi kot šolniki in zgodovinarji« Nekdanji vodja Nacionalnega zavezništva omenil fašistični totalitarizem - Vloga Slovenije in Hrvaške Gianfranco Fini in Luciano Violante sta se pred sedemnajstimi leti v Verdijevem gledališču soočila o zgodovini na italijanski vzhodni meji, fašizmu, fojbah in ek-sodusu Italijanov iz Istre. Za nekatere je bilo njuno srečanje prelomno in zgodovinsko, za druge škodljivo in v duhu zgodovinskega revizionizma, če že ne opravičevanja fašizma. Sedemnajst let potem sta bivša predsednika poslanske zbornice včeraj podala neke vrste obračun tega obdobja, čeprav le v luči dneva spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre. V Trst sta prišla na povabilo Unije Istranov (srečanje je uvedel njen predsednik Massimiliano Lacota), soočenje je uvedel župan Roberto Cosolini, vodila pa sta ga novinarja Paolo Possamai in Luigi Bacialli. Violanteju in Finiju se zdi, da je nekoč »nevedna« italijanska javnost danes hočeš nočeš precej boljše seznanjena s fojbami in z usodo Italijanov iz Istre in Reke. Več kot šolski učbeniki je na tem področju vsekakor naredil mladi igralec in režiser Simone Cristicchi s svojo odmevno predstavo Magazzino 18 (Skladišče 18), ki je bila deležna pohval obeh sogovornikov. Takšna srečanja, kot je bila včerajšnje v mali dvorani Verdijevega gledališča, bi morali prirediti v Rimu in v drugih mestih, ne pa v Trstu, kjer je problematika znana in poznana, sta ocenila Fini in Violante. Nekdanji vodja Nacionalnega zavezništva se je večkrat navezal na »evropsko razsežnost« fojb in eksodu-sa Italijanov, prvič pa je v Trstu, če se ne motimo, izrecno omenil besedo »fašistični totalitarizem«. V sklopu evropskega duha in zelo dobrih odnosov z Italijo bi morala uradna Slovenija odkrito spregovoriti tudi o fojbah in o zgodovini Istre, kar velja tudi za Hrvaško, je poudaril Fini. Vstop sosednjih držav v Evropsko unijo se mu zdi epohalen dogodek in kdor danes vidi v EU le slabosti bi se moral spomniti zidu, ki je nekoč ločeval obe Gorici Gianfranco Fini in Luciano Violante sta po sedemnajstih letih spet skupaj razpravljala o zgodovini fotodamj@n ter na kolone vozil na državnih mejah. V tem evropskem duhu bi morala Hrvaška tudi pristati na podelitev italijanske zlate kolajne mestu Zadar, ki jo je predlagal nekdanji predsednik Carlo Azeglio Ciampi. Zaradi ostrega nasprotovanja Zagreba je Italija predlog opustila. Razen zelo bežne omembe s strani Cosolinija, so na pobudi popolnoma prezrli Mutijev tržaški Koncert miru ter srečanje predsednikov Italija, Slovenije in Hrvaške. Na srečanju, na katerem je bila povprečna starost občinstva še kar visoka, je tekla beseda tudi o odnosu do tistih, ki zanikajo obstoj fojb. Vprašanje je postavil odgovorni urednik Telequattro Bacialli, ki je navedel »tržaško založniško hišo«, medtem ko je najbrž imel v mislih videmsko založbo Kappa Vu. Fini je povedal, da nasprotuje kakršni koli preventivni cenzuri ali prepovedi objavljanja takšnih knjig, saj je treba na neresnice in potvarjanja odgovoriti s prikazovanjem resničnih dogajanj. Tudi Violante je tega mnenja. Po njegovem sicer v teh primerih ne gre za negacijo fojb, kot pa za poskuse zmanjševanja tega pojava. Fini je znova ponovil, da je treba razlikovati patriotizem od nacionalizma. Patriot je tisti, ki ljubi svoj narod, nacionalist pa tisti, ki omalovažuje kulturo drugega naroda, Za soočenje zaslužna Spadaro in Menia »Danes lahko razkrijem, da je za soočenje z Gianfrancom Finijem pred sedemnajstimi leti najbolj zaslužen Stelio Spadaro,« je povedal Luciano Violante. Priprave za srečanje med tedanjim predsednikom poslanske zbornice in vodjo Nacionalnega zavezništva so trajale več mesecev. Spadaro, ki je takrat vodil tržaško stranko Levih demokratov, je Vio-lanteja večkrat obiskal v poslanski zbornici, kjer mu je vsakič prinesel nove knjige, dokumente in pričevanja o zgodovini na vzhodni italijanski meji. Spadara, ki ga zaradi zdravstvenih razlogov včeraj ni bilo v mali dvorani Verdijevega gledališča, je občinstvo pozdravilo z aplavzom. Spadarov glavni sogovornik pri pripravah na srečanje 14.3.1998 je bil poslanec NZ Roberto Menia, ki je bil včeraj v prvi vrsti. On je prepričal Fi-nija, da je sprejel vabilo za soočenje z Violantejem in on je bil glavni pobudnik proglasitve 10. februarja za dan spominjanja na fojbe in eksodus. Tozadevni zakon je parlament odobril marca leta 2004. S.T. bazovica - Na svečanosti govoril župan Cosolini Svojcem pokojnih žrtev nasilja izročili medalje Levo mladi kadeti z vojaške šole Nunziatella, spodaj predstavniki oblasti pred spomenikom fotodamj@n Osrednja slovesnost ob 10. februarju je bila pred 70-letnico konca druge svetovne vojne še posebno občutena. Na bazov-skem šohtu so bile v ospredju žrtve partizanskega nasilja, svojcem sedmih pokojnikov so izročili zlate medalje, ki jih je post-humno podelil predsednik republike. Politike in njenih ostrin ni bilo v ospredju, govor tržaškega župana Roberta Cosolinija in homilija nadškofa Giampaola Crepaldija sta bili usmerjeni v prihodnost. »Zgodovinski spomini se razlikujejo, med njimi morata biti dialog in spoštovanje. Zgodovina pa je ena sama,« je dejal Cosoli-ni. Uvedba dneva spominjanja na fojbe in ek-sodus je po njegovem mnenju pripomogla k obujanju izgubljenega zgodovinskega spomina in »krepitvi naše skupnosti okrog vrednot demokratičnosti in evropskega bratstva«. Župan je poudaril, da so te tragedije neposredno povezane z dejstvom, da je bila Italija v vojni na napačni strani ter z jugoslovanskimi aneksionističnimi težnjami. Predolgo so bile potlačene zaradi vojnih travm ter tudi zamolčane zaradi jalovih političnih računic, je dejal Cosolini. Omenil je nasilje, ki se je ponavljalo in kopičilo v imenu totalitarizmov ter dolgo zaznamovalo Trst in njegove prebivalce. »Spomin je močnejši in pristnejši, ko ga spremljajo občutki svobode, spoštovanja in strpnosti,« je zaključil (govor v celoti na www.primorski.eu). Nadškof Crepaldi je med mašo opozoril na nasilje nad kristjani in drugimi skupnostmi po svetu ter na terorizem, ki zlorablja vero v druge namene: »Molimo za razumevanje in bratstvo med narodi.« Na območje šohta je prispelo veliko obiskovalcev, med njimi so bili dijaki iz Trsta in Latine, dvesto alpincev in zelo mladi kadeti neapeljske vojaške šole Nunziatella. Žrtve so počastili predstavniki civilnih, vojaških in verskih oblasti ter ezulskih in veteranskih združenj. Prvi venec so položili predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, prefek-tinja Francesca Adelaide Garufi, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in deželni poveljnik italijanske vojske brigadni general Alessandro Guarisco. Ostala dva so položili Paolo Sardos Albertini (odbor za počastitev žrtev fojb in Lega Nazionale) ter skupaj Renzo Codarin (ANVGD), Massimilia-no Lacota (Unija Istranov) in Manuele Brai-co (Združenje istrskih skupnosti). Navzoči so bili župani in odborniki okoliških občin. Pokojni prejemniki medalj so: Giovanni Battista Acanfora (finančnega stražnika, ki je bil po rodu iz Kampanije, so aretirali 2. maja 1945 in za njim se je izgubila vsakršna sled), Pietro Basilisco (inženirja iz Vod-njana so odpeljali v neznano 5. oktobra 1943), kapetan Mario Carlini (vojaka iz Emilije so aretirali maja 1945), Lidia Ravasini (20-let-no dekle, zaročenca Giusta Trevisana in natakarico Pio Odoncini so septembra 1946 ubili pri Lazaretu), Giuseppe Crosilla (obrtnika iz Svetvinčenata so ubili marca 1944), Gia-como Paoli (kovač iz Poreča, ki je oktobra 1943 skupaj z bratom končal v istrski fojbi) in Giusto Matani (vojak iz Pistoie, aretirali so ga 4. maja 1945). Med veteranskimi združenji je bilo opaziti tudi (običajna) prapora nekdanjih fašističnih vojaških in paravojaških enot X. Mas in Arma Milizia. (af) / SVET Sreda, 5. februarja 2015 1 1 milje - Občinski svet preložil odločitve o tem vprašanju Nesladka ni strah ene same medobčinske zveze Šavron (SSk) podpira stališča županov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline »Kaj če se ne bi zapirali in bi sami predlagali to, kar si želimo.« Tako je na Twitterju »čivknil« miljski župan Nerio Nesladek nekaj ur potem, ko so njegovi kolegi iz Devina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline obelodanili predlog o medobčinski zvezi brez Trsta in Milj. Ne-sladek je torej kar na spletu na eleganten način izrazil svoje nestrinja-nje s štirimi župani, svoje kolikor toliko pozitivno oceno o reformi lokalnih uprav pa je svoj čas že izrazil na srečanju, ki ga je o zakonu priredil deželni svetnik Stefano Ukmar. Miljski občinski svet bi moral to kočljivo problematiko obravnavati na predsinočnji seji, zadevo pa so preložili na poznejši datum. »Stvar je delikatna in zapletena, zato smo si zadali še nekaj dni za poglobljeno analizo,« nam je povedal Nesladek. Deželna reforma lokalnih uprav predstavlja po njegovem lepo priložnost za okrepitev odnosov med t.i. okoliškimi občinami in Občino Trst, ki bo- Župan Nerio Nesladek do lahko boljše sodelovale. V korist občanov ter boljših servisov in uslug, je prepričan Nesladek, ki pripada Demokratski stranki. Po njegovem bo bistvenega pomena statut nove medobčinske zveze, ki bo moral upoštevati značilnosti vseh občin ter tudi Danilo Šavron (SSk) potreb slovenske narodnostne skupnosti. Župan Milj verjame v dialog in v soočenje med šestimi župani (odnosi so odlični, poudarja), v deželni reformi pa pogreša podrobnejšo omembo čezmejne razsežnosti novih upravnih enot. Nesladek se je v preteklosti večkrat zavzel npr. za tesnejše sodelovanje s sosednjima občinama Koper in Ankaran, s katerima imajo Milje marsikaj skupnega. Nekoliko drugače razmišlja občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron, ki je sicer član svetniške skupine Demokratske stranke. Šavron pravi, da bi morali v Miljah pazljivo prisluhniti stališčem štirih županov, »ki imajo še kako prav, ko opozarjajo na nevarnost nadvlade Trsta nad preostalim ozemljem«. Tudi Milje se po mnenju slovenskega predstavnika ne smejo preveč navezati na mestno upravo, ter morajo poiskati možnost novih skupnih poti z Devinom-Nabrežino, Zgo-nikom, Repentabrom in Dolino. Ša-vron, kot sicer Slovenska skupnost, je na splošno zelo kritičen do pre-ustroja lokalnih uprav v FJK, ki ga zavračajo tudi občinski svetniki opozicijske desne sredine. S.T. prometni načrt - Očitki Gibanja 5 zvezd Do prenove počasneje, kot je bilo načrtovano Uresničevanje novega prometnega načrta, ki ga je tržaška občinska uprava z večino glasov sprejela julija 2013, ne zadovoljuje več Gibanja 5 zvezd. Občinska svetnika Paolo Menis in Stefano Patuanelli sta na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Občine Trst izrazila svoje pomisleke glede učinkovitosti izvajanja tega načrta. Po njunem mnenju župan Roberto Coso-lini in pristojno občinsko odborništvo, ki ga vodi Elena Marchigiani, po njuni oceni čisto brez potrebe zavlačujeta. Kot sta spomnila, nov prometni načrt predvideva nove peš cone, razširjene pločnike, nov prometni režim itd. Naštela sta tudi vse ulice, v katerih je že in bo še prišlo do sprememb. Prometni načrt naj bi uresničili v šestih fazah, ki pa ne bodo prinesle spremenjene celostne podobe omenjenih odsekov, saj zaradi pomanjkanja javnih sredstev v prometnem načrtu niso predvideni novi tlaki, urbana oprema, saditev dreves ali nova cestno prometna signalizacija. In ker zaprtje nekaterih ulic za javni in zasebni promet in nove peš cone Občino ne bodo stale veliko denarja, predstavnika dotične stranke še toliko težje sprejemata počasnost pri uresničevanju prometnega načrta. Strinjata se, da je za uspešno izvedbo prometnega načrta potrebno sodelovanje z drugimi ustanovami in da je treba Tržačane postopno navaditi na spremembe, a to vseeno ni zadosten razlog, da je prometni projekt zastal. Kot sta ocenila, je lokalna uprava do zdaj udejanjila le slabo tretjino novega prometnega načrta. Ob tem sta tudi opozorila, da je občinski upravi začela teči voda v grlo. Prometni načrt namreč ureja cestni zakonik, ki v točkah 0.4 in 0.5 ministrske okrožnice določa, da ga je treba uresničiti v roku dveh let od njegovega sprejetja. Menis in Patuanelli sta torej zaskrbljena zlasti zaradi časovne omejitve in ne zaradi vsebine prometnega načrta. Zaradi neupoštevanja zakonskih rokov po njunem mnenju občinska uprava tvega, da se vsa prizadevanja zadnjih dveh let izničijo. Županu Co- soliniju in občinski odbornici Marchi-gianijevi očitata tudi, da si ne upata sprejeti drznih odločitev eno leto pred volitvami. Spremembe v prometu so namreč lahko drzne in dvorezne, saj pri občanih na začetku vzbujajo nezadovoljstvo. »Pristojni nimajo več časa za testiranje prometnega načrta, po najinem prepričanju pa ga v šestih mesecih skoraj ni mogoče uresničiti«, sta pesimistično ugibala politika. Na vprašanje, zakaj želita javnost šele sedaj seznaniti z zamudami, sta odgovorila, da sta na ta problem opozorila šesto komisijo že pred osmimi in nato še pred štirimi meseci, a ker nista dobila nobenega oprijemljivega odgovora, sta se odločila, da občinsko upravo preko medijev spodbudita k odločnejšim dejanjem ... (sč) občina trst - Pobuda Igorja Švaba »Ukiniti davek IMU za kmetijstvo« Župan Roberto Cosolini bo opozoril rimsko vlado na nepravičnost davka IMU za neobdelana kmetijska zemljišča, ki bi ga bilo treba kratko-malo ukiniti. Tako se glasi stališče, ki ga je pristojni tržaški občinski odbornik Matteo Montesano sprejel na predlog svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba. Prav včeraj je namreč na papirju zapadel rok za plačilo tega zelo spornega davka. Slovenski predstavnik je svoje odklonilno stališče do tega davka sestavil tudi na osnovi petkovega srečanja proračunske komisije s predstavniki kmetovalcev in lastnikov kmetijskih zemljišč. Švab, ki predseduje tej komisiji, je prepričan, da so vladna merila za izračunavanje tega davka na goratih in gričevnatih ob- Občinski svetnik Igor Švab močjih ne samo preveč splošna, temveč tudi nepravična. »Italijanska kmetijstvo, ki je pod udarom hude krize, ter lastniki opuščenih kmetijskih površin, ki so itak že podvrženi strogim vinkulacijam, si tega davka res ne morejo privoščiti,« je trdno prepričan Švab. preiskava - Karabinjerji ROS iz Vidma V središču Torri d'Europa prijeli trgovca z drogo Karabinjerji posebnega oddelka ROS iz Vidma so 30. januarja v tržaškem nakupovalnem središču Le Torri d'Europa prijeli srbskega trgovca z drogo, ki je bil od leta 2012 na mednarodnem seznamu iskanih oseb. 47-letni Luka Dačica, ki je doma iz Prijepolja v Srbiji in ima stalno bivališče v Črni gori, se je menda mirno sprehajal in si ogledoval tamkajšnje trgovine. Kot navaja dnevnik Il Piccolo, je bil Dačic elegantno oblečen, pri sebi pa je imel ponarejen osebni dokument. Po ocenah karabinjerjev naj bi bil Dačic (na sliki Gazzettino.it) pomemben član mednarodne združbe, ki trguje z velikimi količinami kokaina, tudi po več deset kilogramov naenkrat. Srba so v Milanu v odsotnosti obsodili na sedemletno zaporno kazen, v okviru iste preiskave pa so karabinjerji od leta 2009 aretirali skoraj 50 ljudi in zasegli 65 kilogramov kokaina ter 6 kilogramov heroina (slednje v Zagrebu). Droga je iz balkanskih držav potovala sko- zi Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino v Lombardijo, predvsem v Milan in Brescio. Dačic naj bi bil po mnenju preiskovalcev tesen sodelavec slovenskega trgovca z drogo Aleksandra Ferka. Med načrti kriminalne združbe, ki so pred leti spodleteli zaradi preiskave, naj bi bil tudi prihod 200 kilogramov kokaina v tržaško pristanišče. mestna policija Prijeli 14-letnega V V I mazača, oče bo plačal tisoč evrov Tržaška mestna policija je te dni v Ul. Crispi zasačila 14-letne-ga mazača, ki je z večjim floma-strom packal po glavnih vhodnih vratih stavbe, ki je last zavarovalnice Generali. Mladoletnika so legitimirali, včeraj pa so njegovemu očetu vročili dokaj zasoljen račun za sinkovo početje - zapisnik z denarno globo v znesku tisoč evrov. Podžupanja in občinska od-bornica za policijo Fabiana Martini je dogodek komentirala kot dokaz prizadevanja občinske uprave, da bi končno ustavili pobalinsko početje, ki kazi mesto in oškoduje javno in zasebno last. »Seveda, raje bi se izognili težkim globam,« je dejala »vendar menimo, da moramo z izvajanjem zakonskih predpisov dati jasno sporočilo mazačem, tudi najmlajšim«. Prvi občni zbor KD Bubnič-Magajna Novonastalo Kulturno društvo Bub-nič-Magajna sklicuje prvi redni občni zbor. Vsi, ki bi radi podprli delovanje v spomin na legendarna novinarja in fotoreporterja, so danes vabljeni v Ulico Montecchi 6 (4. nadstropje); občni zbor je predviden ob 19. uri v prvem in 19.30 v drugem sklicanju. Zakaj potrebujemo laično šolstvo? Danes bo med 9.00 in 13.30 v stavbi H3 na glavnem sedežu Univerze v Trstu potekala konferenca na temo laičnosti in javnega šolstva. Srečanje organizira Študijski center za javno šolstvo (CESP), ki zagovarja potrebo po varovanju načela laičnosti v javnem šolstvu. Koncert v Tartiniju V veliki dvorani konservatorija Tar-tini bo drevi ob 20.30 na sporedu koncert tržaškega pianista Massima Go-na, ki bo zaigral skladbe Čajkovske-ga Skrjabina in Rachmaninova. Koncert je vstopnine prost, informacije pa je mogoče dobiti na spletni strani www.conservatorio.trieste.it Vse o darovanju krvi Združenje darovalcev krvi bo danes ob 17. uri v veliki dvorani Univerze v Trstu na Trgu Europa št. 1 ozaveš-čalo javnost o pomenu darovanja krvi. Na srečanju bodo še posebej izpostavili, kako pomembno je, da bi tudi mladi ljudje darovali kri, ki je najdragocenejše zdravilo in darilo življenju. Kreativno pisanje V kavarni San Marco bo drevi ob 19.30 na sporedu tretje in obenem predzadnje literarno srečanje, na katerem se udeleženci učijo kreativnega pisanja. Na drevišnjem srečanju, ki ga bo tudi tokrat vodil Marco Galati Garritto, bo beseda tekla o novinarskih člankih. Danes Darwin day Ob 206. obletnici rojstva angleškega naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je rodil 12. februarja 1809, bo Mestni naravoslovni muzej pripravil serijo dogodkov. Danes ob 18. uri bodo v muzeju v Ul. Tominz pripravili srečanje »Darwin v Trstu: Evolucija dva koraka od doma«, na katerem bodo dokazali, da raznolikost življenja lahko spoznamo tudi pri nas. Jutri od 10. ure naprej bodo v tem muzeju odprli novo didaktično znanstveno igralnico. Dokumentarni film v kinu Ariston V kinodvorani Ariston bo danes na sporedu novo srečanje iz prireditve »Ariston Cineclub«. Ob 16.30, 18.45 in 21. uri bodo vrteli dokumentarec Wima Wendersa in Juliana Ribera Salgada »The Salt of the Earth«, ki je letos nominiran za oskarja v kategoriji dokumentarnih filmov. Film bo v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi. Srečanje v 6. okrožju Lokalna policija se bo danes ponovno srečala s prebivalci 6. okrožja. Na sedežu rajonskega sveta pri krožišču pri Bošketu št. 6 bodo drevi ob 19. uri govorili o varnosti in prometu na tamkajšnjem območju. Mestni redarji bodo odgovarjali na vprašanja lokalnega prebivalstva. 6 Sreda, 11. februarja 2015 KULTURA / Predstavnika mreže Eco Shmuel Gertel in Simona Sermoneta na srečanju v kavarni San Marco, ki so se ga udeležili številni Tržačani fotodamj@n zdravje - Strokovna konferenca V Furlaniji Julijski krajini je lani organe darovalo 44 darovalcev pričevanje - Na srečanju na pobudo združenja Salaam otroci oljke O življenju v Sveti deželi, ki pa je vse prej kot sveta Govorila sta predstavnika italijanske judovske mreže proti izraelski okupaciji Italijanska mreža ECO (Ebrei I contro l'occupazione) združuje italijanske Jude, ki aktivno nastopajo proti izraelski politki na račun Palestincev. Vse od masovnega izgona Palestincev v letih 1947-48, ob razglasitvi izraelske države (Palestinci se tega dogajanja spominjajo z izrazom nakba - katastrofa), pa do današnjih dni Izrael s pretresljivo odločnostjo načelno izpeljuje kruto politiko kolonizacije, se-gregacije in nasilja in s tem spreminja življenje palestinskega naroda v pekel na ozemlju lastne domovine, menijo Judje, ki odklanjajo tako politiko. Delovanje italijanske mreže ECO sloni na protirasističnih stališčih, nenasilnih oblikah boja in pozivanja k spoštovanju človekovih pravic. Tržaški odbor združenja Salaam otroci oljke je želel v soboto v prostorih kavarne San Marco širšemu občinstvu predstaviti omenjeno realnost. Veliko Judov namreč ne podpira izraelske nacionalistične sionistične politike. »Izrael se uradno proglaša za judovsko državo, kar je prvi izmed številnih dokazov uveljavljanja etnokra-cije. Z vrsto političnih in družbeno kulturnih potez širijo misel, da ta zemlja pripada preganjanemu in v zgodovini vedno teptanemu judovskemu narodu. Namerno pa se pozablja, da pred letom 1948, to območje ni bilo neobljudeno območje brez prebivalcev,« tako sta povedala člana mreže Eco Shmuel Gertel in Simona Sermoneta, ki sta odraščala v Izraelu in sta se nato iz nasprotovanja do raznarodovalne politike odločila, da bosta zapustila državo. Ze nekaj let tako živita v Rimu. Njuna pripoved je bila dodatno ganljiva, ker sta v ospredje postavila svoji osebni življenjski zgodbi. Shmuel Gertel se je rodil v Kanadi potomcem poljskih Zidov, ki so se pred nacističnim pregonom zatekli čez ocean. Zaradi sionističnih, religiozno obarvanih stališč staršev se je z družino pri štirinajstih letih (leta 1981), preselil v Izrael. Simona Sermoneta je po strani očeta potomka rimskih Judov, po strani matere pa je libijskega porekla. V Izrael so prišli kmalu po Šestdnevni vojni (1967), ko je ona bila stara 7 let. Čeprav se je Shmuel izobraževal v verskih zavodih, Simona pa v laičnih šolah, obe pričevanji obelodanjata, kako skušajo že v šolah vplivati na mišljenje še razvijajočih se mladih življenj. Med poukom poudarjajo, kako je judovski narod v teku zgodovine bil deležen nenehnih krivic, ki so vrhunec doživele s tragedijo genocida. Na tak način prihaja do izrabljanja zgodovinskega poglavja holokavsta (Shoah). Vsestranskemu poročanju o holokavstu sledi proslavljanje Izraela kot države Judov, ki jim je končno le bilo dano, da so se po tisočletnem trpljenju spet lahko vrnili na svoje ozemlje. Sklicevanje na davno preteklost bi po v Izraelu prevladujoči miselnosti opravičevalo katerokoli dejanje: od spreminjanja topo-nomastike do uporabe vseh oblik nasilja proti palestinskemu prebivalstvu. V državi, kjer je služenje v vojski tako za dekleta kot za fante neizbežna točka prehoda iz najstništva v odraslost, kjer se na vseh področjih spodbuja občutek strahu v prebivalcih, kjer si Palestinci ne morejo predstavljati, kaj bo iz njih naslednjo uro, kaj šele naslednje leto - v taki državi je življenje vse prej kot podobno domnevnemu raju na zemlji. Ozemlje, ki ga mnogi imenujejo Sveta država, pa je vse prej kot sveto. (vpa) Po podatkih bolnišnično-univer-zitetnega podjetja so lani v Trstu organe odvzeli desetim darovalcem, njihove organe pa je prejelo 27 oseb iz različnih regij severne Italije. V celotni FJK so zabeležili 132 primerov možganske smrti, od teh je bilo 44 darovalcev, kar je enajst več kot leto prej. Opravili so 86 presaditev, uporabili pa so nekaj več kot 30 ledvic, 20 src in 29 jeter. Povprečna starost darovalcev se giblje okoli 66,5 let, več kot polovica darovalcev pa je umrla zaradi možganskih krvavitev in možganske kapi (61% vseh primerov). To je le nekaj številk, ki jih je na včerajšnjem strokovnem posvetu z naslovom Procurement e donazioni di organi e tessuti (Naročila in darovanje organov in tkiv) predstavila medicinska Logotip, s katerim promovirajo donacijo organov stroka. Seminar je uvedel direktor oddelka za anesteziologijo in reanimacijo na katinarski bolnišnici prof. G. Berlot, ki je ponosno poudaril, da naša dežela po številu darovanih organov in presaditvah zaostaja le za Toskano. Komisar Zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri je opozoril, da število darovalcev iz leta v leto narašča. Tržaški center za darovanje in presaditev organov je predstavil dr. F. Iscra, ki je podal etični in filozofski vidik te medicinske dejavnosti. Dr. R. Peressutti in dr. A. Perato-ner sta spregovorila o pomenu nacionalne transplantacijske mreže, postregla pa sta tudi s podatkom, ki pravi, da imamo v Italiji 21,7 darovalcev na milijon prebivalcev. V Španiji imajo - za primerjavo - v povprečju 35,3 darovalcev na milijon prebivalcev. Poleg organov lahko posameznik daruje tudi tkiva in celice, na konferenci pa so povedali tudi, da je bil storjen velik tehnološki napredek pri varnem in hitrem prevozu organov, ki lahko živijo veliko dlje kot nekoč. (sč) sindikati - Zaskrbljenost v deželni družbi Industrijski načrti družbe Insiel vzbujajo dvome Loterija 10. februarja 2015 Bari 6 88 7 56 49 Cagliari 75 39 64 47 31 Firence 20 82 32 61 19 Genova 74 73 21 85 83 Milan 66 53 7 76 59 Neapelj 55 5 81 31 58 Palermo 10 65 39 35 37 Rim 74 46 41 84 5 Turin 48 3 13 26 51 Benetke 21 79 12 89 45 Nazionale 36 15 43 2 1 Super Enalotto Št. 18 Sindikalni predstavniki uslužbencev deželne družbe Insiel so na včerajšnji novinarski konferenci (fotoDamj@n) ponovno izrazili zaskrbljenost nad položajem v podjetju, ki šteje v vsej deželi skoraj 700 uslužbencev. Ob problemu 26 zaposlenih, katerim grozi odpust (deželna uprava je na ponedeljkovem srečanju obljubila, da bo poiskala rešitev), so po besedah predstavnika sindikata Uilm Antonia Rodaja pod vprašajem sami industrijski cilji te družbe. »Ni jasno, kam pluje Insiel, njeni načrti izgubljajo vsebino. V zadnjem obdobju je več dejavnikov, vključno s smrtjo predsednika Lorenza Poz-ze, pripomoglo k temu, da družba trenutno nima pravega vodenja,« je dejal Roda. 30 59 72 74 77 78 jolly 9 Nagradni sklad 3.649.054,32 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 65.939,00 € 502 dobitnikov s 4 točkami 407,35 € 18.722 dobitnikov s 3 točkami 21,48 € Superstar 27 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 40.735,00 € 111 dobitnikov s 3 točkami 2.148,00 € 1.561 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.947 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.518 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, SREDA, 11. februarja 2015 MARIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.12 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.32. Jutri, ČETRTEK, 12. februarja 2015 DAMJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1028 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro se-verozahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - lungomare Vene-zia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. PRODAJAM sode za vino ali olje iz ino- xa. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stanovanje pri Magdaleni, prenovljeno in opremljeno, 60 kv.m., dvorišče 80 kv.m., parkirni prostor. Tel.: 338-1586832. SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075. Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 17.02. Tel. 040-391790 - zaprto ob sredah. Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. / SVET Sreda, 7. februarja 2015 1 1 Moj pust! Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite na rubriko Fotogalerija bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Rembrandt«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »II sale della teera«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »L'uomo per bene«; 18.00, 21.30 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.50, 21.20 »Unbroken«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 21.00 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Gemma Bovery«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.00, 16.45, 18.10 »Asterix: Domovanje bogov«; 15.40 »Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti«; 20.45 »Foxcatcher: Boj z norostjo«; 18.30 »Igra imitacije«; 16.15, 18.45, 20.00 »Jupiter v vzponu«; 00:01 »Petdeset odtenkov sive«; 19.10, 21.10 »Poročna priča d.o.o.«; 15.30, 17.20 »Sedmi palček«; 20.20 »Sodnik«; 21.15 »Teorija vsega«; 18.00, 20.10 »Ugrabljena 3«; 16.00 »Veličastnih 6 3D«; 16.30, 18.20 »Sedmi palček 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Jupiter v vzponu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taken 3 - L'ora della ve-rita«; 18.10, 22.00 »Jupiter - Il destino dell'universo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.30, 18.45, 21.15 »The Imitation Game«; Dvorana 3: 18.15, 22.20 »Italiano medio«; 16.30, 20.20 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 20.00 »American Sniper«; 16.40 »Mune - Il guardiano della Luna«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 21.30 »Taken 3 - L'ora della verita«; 16.20, 19.00, 21.40 »Jupiter - Il destino dell'universo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.30 »Mune - Il guardiano della Luna«; 16.00, 18.05, 20.10 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 18.55, 21.40 »Unbroken«; 20.10, 22.15 »Non c'e 2 senza te«; 16.00, 18.05, 22.15 »Italiano medio«; 16.40, 18.50, 21.00 »Lupin III vs Detective Conan«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »Non sposate le mie figlie«; 18.10, 21.00 »Turner«; Dvorana 2: 17.45 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 19.50 »Non sposate le mie fi-glie«; 21.45 »Italiano medio«; Dvorana 3: 16.30 »Mune - Il guardiano del-la Luna«; 18.00, 20.40 »Unbroken«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Jupiter - Il destino dell'universo«; Dvorana 5: 17.00, 20.00, 22.10 »Birdman«. prej do novice dj Trash Nit«" «z3mef*& meipuahl fcvtgfiusni psbvgei pz 0cvi«*. bazovice. dohhe tu tr3 t t, 00 (m 00 ummrti avtq4uhy na f can mva l klitiki Nono Zmago, ulovi 70 poljubčkov od tvojih vnučkov! Evelyn, Christian, Ruben, Aron ¿i Čestitke VZgoniku jih naš ZMAGO danes 70 slavi. Zdravja in korajže mu voščimo mi vsi. Sonja, Aljoša in Marjan z družinama. ZMAGO! Vse najlepše za okrogla leta. Veliko zdravih in srečnih dni, to ti želijo družine tri: Maar, Antonini in Stocca. 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča staršem otrok, ki imajo ob zaključku prvega polletja šolskega leta 2014/15 v spričevalu dve ali več negativnih ocen, da bo izredni roditeljski sestanek na sedežu zavoda, Ul. Weiss 15, danes, 11. februarja, od 18. ure dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da bo urad tajništva za sprejem vpisnin odprt po sledečem urniku: od ponedeljka do petka 7.30 - 14.30. Danes, 11. februarja, 7.30 -18.00. Za ostale informacije na tel. 040-200136. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dija-ski.it. □ Obvestila www.primorski.eu] BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Prvo srečanje bo v soboto, 21. februarja. Info in prijave do danes, 11. februarja, na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org ali tel. št. 3457733569. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira danes, 11. februarja, ob 12. uri v Ul. Canova 15 brezplačno srečanje s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda »Kdo je psiholog?«. Info in (obvezen) vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. št.: 320-7431637. KULTURNO DRUŠTVO BUBNIČ-MA-GAJNA sklicuje prvi redni občni zbor, ki bo danes, 11. februarja, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju, v dvorani na Primorskem dnevniku v Ul. Montecchi 6. Vabljeni člani in nečlani oz. bodoči člani. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene stranke, da bo danes, 11. februarja, zaprta. KNJIGOKROG: do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi) in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju! PUSTNA SKUPINA BAZOVICA obvešča, da bodo plesne vaje potekale v četrtek, 12. februarja, ob 21. uri in v petek, 13. februarja, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri na sedežu na Proseku 159. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO - prevajalske fakultete (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira v četrtek, 12. februarja, od 15. do 19. ure tretje srečanje v sklopu seminarja iz prevajanja pravnih besedil z naslovom »Različne razsežnosti pravne terminologije«. Seminar bo potekal v Narodnem domu (predavalnica M5) vodila pa ga bo prof. Alenka Kocbek. FOTOVIDEO TRST80 vabi na Opčine v soboto, 14. februarja, na fotografsko tekmovanje »Pustni ex-tempo-re«. Vpisovanje na pustno soboto v Prosvetnem domu od 13. do 14. ure. Info na tel. št. 329-4128363 ali www.trst80.com. BORŠTANSKI PUST - v nedeljo, 15. februarja, bo potekal tradicionalni sprevod po vasi od hiše do hiše. Letos bomo obiskali Zabrežec v jutranjih urah in Boršt po kosilu. »Škrmate« se zberemo v Srenjski hiši ob 9.30 in točno ob 10.00 krenemo na pot. HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom, prireja tečaj Hatha yoge. Lekcije se odvijajo ob ponedeljkih in četrtkih ob 18.00 v Saležu. Vabljeni na sproščeno telesno in umsko vadbo. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v organizaciji KD Fran Venturini bo v nedeljo, 15. februarja, od 15.30 do 20. ure in v torek, 17. februarja, od 16. do 20. ure v društvenih prostorih pri Domju. Igra ansambel Remix. Vsi toplo vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Urniki: torek in petek 18.3019.50 in 20.00-21.20. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com. SKD TABOR - HATHA YOGA: v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaja se bosta odvijala ob ponedeljkih ob 20.00 in sredah ob 20.30 ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720 (Jan) ali yogajanbu-din@gmail.com. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. ure dalje v dvorani Ljudskega doma Canciani v Podlonjerju, Ul. Masac-cio 24. SKD VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 16. februarja, od 16. do 18. ure v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šem-polaju. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z bogato loterijo in animacijo v organizaciji SKD Primorec bo v torek, 17. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine, prireja otroško pustno rajanje v torek, 17. februarja, od 16. do 19. ure. Zabaval nas bo Mladi Maj! V MARIJANIŠČU na Opčinah bodo v februarju in marcu ob sredah potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu za vse, ki se želijo poročiti v cerkvi. Prvo srečanje bo v sredo, 18. februarja, ob 20.30. Skupno 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Prijave na tel. št. 3358186940. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Modremu pinoju. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 20. februarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trie-ste@onav.it. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 27. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup v šolskem letu 2014/15 učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini, v korist učencev nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je na razpolago na www.sandorligo-do-lina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za šolsko leto 2015-2016, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija - (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani www.sandor-ligo-dolina.it. B3 Prireditve GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev danes, 11. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice, Ul. Mon-torsino 2. SKD RDEČA ZVEZDA ob priliki dneva slovenske kulture vabi danes, 11. februarja, ob 20. uri v društvene prostore na ogled predstave (u)TRI(n)KI v realizaciji KUDa Grešni kozli. Glasbeni uvod MePZ Rdeča zvezda. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, (2. nadstropje) na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00). KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja, vabijo na Dan Slovenske kulture v petek, 13. februarja, ob 18.30 v dvorano Doma Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini 112. Nastopali bodo: otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorčič - Ste-pančič, citrarka Maruša Pišljar, har-fistka Tatjana Donis, ZePZ Ivan Grbec. Slavnostni govornik bo Ksenija Dobrila. SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev dnevnika »Od Galicije do Južne Tirolske« Alojza Goriupa, Pro-sečana v prvi svetovni vojni. Ob prisotnosti avtorjevega sina Sergija ga bo predstavil Vinko Avsenak, vojaške pesmi iz tistega obdobja pa bo zapel MePZ Kraški dom z Repenta-bra. Prireditev bo v Kulturnem domu Prosek - Kontovel v petek, 13. februarja, ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Naj pesem sega do srca« v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstr.). Prof. Majda Ci-bic bo predstavila zbirko poezij Od-selitev pesnika Ivana Tavčarja, s sodelovanjem gledališkega umetnika Adrijana Rustje in pianistke Alenke Cergol. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. Prispevki V spomin na dragega prijatelja Primoža Možino darujeta Olga in Zivko 50,00 evrov za ŠD Sloga. V spomin na Karla Guština in na Darja Škabarja daruje družina Milič (Repen 225) 50,00 evrov za VZPI-ANPI Repentabor. V isti namen daruje Pokrajinska Predsednica Stanka Hrovatin 50,00 evrov. V spomin na Karla Guština in na Darja Škabarja darujeta Olga in Vinko 30,00 evrov za VZPI-ANPI Repenta-bor in za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na Darja Škabarja darujeta Olga in Vinko 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na prijatelja Dariota Škabar-ja darujeta Barbara in Berto 50,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na Marijo Skrjanec vd. Kalc daruje Emil Gregori z družino 20,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na Darkota Skabarja darujeta Bruno in Licia Plisco 50,00 evrov za AIRC - Italijansko združenje za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na Darja Škabarja darujeta Marija in Danilo Marc 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. 11.2.2014 11.2.2015 Karla Jerič vd. Purič Vsi tvoji dragi se te spominjajo z ljubeznijo. Briščiki, Repen, 11. februarja 2015 8 Sreda, 11. februarja 2015 KULTURA / slovenska prosveta in dsi - Nagrade 43. natečaja Mladike in priznanja Mladi oder Kulturni praznik počastili s podelitvijo kopice priznanj Erika Jazbar v govoru: Najprej razumeti, kdo smo, potem odločiti, kako in kam naprej Ob dnevu slovenske kulture sta Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev priredila Prešernovo proslavo, na kateri se je predstavila mladinska vokalna skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, ki je uvodno zapela Dajte, dajte, Adlešičko kolo, Sanjam sen in črnsko duhovno The gospel train, v nadaljevanju pa še novozelandsko Tutira mai, Ko se smeješ in Dan ljubezni ob klavirski spremljavi Alenke Cergol. Na flavto je igrala Tjaša de Luisa. Slavnostni govor so organizatorji zaupali Eriki Jazbar, ki se je opisala kot poklicno radovedna časnikarka in spregovorila o tem, kako smo potrebni jasnosti in neposrednosti, medtem ko plavamo v mirnih vodah všečnosti - nevsiljivi in tihi, »kot nalašč za današnji čas, za katerega pravijo, da je že prenasičen in dodatnih obtežitev ne potrebuje«. Poslušalce je pozvala, naj se ne odpovedo načelom, kot so zavezanost narodnosti in jeziku, poudarek na enojezičnih srečanjih, povezava z zdomstvom in izseljenskimi skupnostmi po Evropi, naslanjanje na krščanske vrednote in demokratično soočanje. Preko citatov sina goriških korenin Milana Komarja o svobodi, pomenu in moči prostovoljnega dela kot vrednote, Freudovih trditev in misli Zorka Simčiča, je ob koncu dejala, da moramo najprej razumeti, kdo smo, šele nato pa bomo lahko začeli odgovarjati na vprašanje kako oz. kam naprej. Ob priložnosti slovenskega praznika so podelili nagrade 43. literarnega natečaja revije Mladika. Ocenjevalna komisija, ki se je sestala v ponedeljek, 2. februarja, na sedežu Slovenske prosvete, v slovensko stalno gledališče ZELENI PROGRAM Prešernovo gledališče Kranj Mestno gledališče Ptuj Svetlana Makarovič MRTVEC PRIDE PO LJUBICO režiser Jernej Lorenci Dobitnici prve nagrade na 43. literarnem natečaju revije Mladika za prozo Marija Mercina (levo) in za poezijo Veronika Kranjc (desno) fotodamj@n sestavu Vilme Purič, Eveline Umek, Dio-mire Fabjan Bajc, Marije Cenda in Marija Maverja, je skupno obravnavala 70 prispevkov v prozi in 63 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj. Prvo nagrado je prejela novela Velika dežela avtorice Marije Mercina iz Nove Gorice, drugo nagrado novela Moja zgodba. Kako bi moralo biti ... , avtorice Eve Perko iz Gornje Radgone, tretjo pa novela Nepretrgane niti, dijakinje Belinde Trobec. Komisija je priporočila za objavo še sledeče novele: Splet in preplet Darinke Kozinc, Stari znanec Irene Husu, Virtuti et musis 1949 Jožeta Kurinčiča, Po tistih sanjah Božidarja Rustje, Zaradi mene Nataše Konc Lorenzutti, Popkovinica Tanje Mastnak, Mojstrica miru Andreja Ma-kuca in Mar je ta? Vande Šega. Prvo nagrado za poezijo je prejel ciklus pesmi Veronike Kranjc iz Ljubljane. Na drugo mesto se je uvrstil ciklus pesmi Vsakomur iz svoje Lepene avtorice Lidije Golc iz Ljubljane. Tretjo nagrado je prejel Milenko Strašek iz Maribora. Komisija priporoča za objavo cikel pesmi Metke Kacin Beltrame iz Trsta. Nagrade je podelila urednica Mladike Nadia Roncelli, odlomke nagrajenih del pa so z umetniškim branjem interpretirali člani Radijskega odra Maruška Guštin, Tomaž Su-sič, Anka Peterlin in Marjan Kravos. Na Prešernovi proslavi so podelili tudi 40. priznanja Mladi oder, ki jih igral- cem, režiserjem in ljubiteljem odrske umetnosti in slovenske besede za uspehe, dosežene v prejšnjem letu, podeljujeta krovni organizaciji ljubiteljske kulture Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Program je povezoval Nejc Kravos, priznanje pa so prejeli: OŠ A. Gradnika z Re-pentabra, OŠ F. Milčinskega s Katinare, NSŠ F. Levstika s Proseka, NSŠ Cirila in Metoda pri sv. Ivanu, gojenci Tečaja lepe govorice, lutkovna skupina Ladjica iz Devina, Vesela pomlad, igralska skupina T. Petaros, mladinska skupina Slovenskega kluba, Mala gledališka šola Matej-ke Peterlin in igralska skupina Slovenski oder iz Trsta. (met) Luigi Lo Cascio in njegova svojska odčitava Otella Igralec Luigi Lo Cascio se je gledalcem priljubil z odličnimi vlogami v filmih kot sta I cento passi in La meglio gioventu. V gledališču pa se posveča delom s posebno odčitavo stvarnosti, denimo v drami Otella, s katero je režijsko postavil predstavo, ki se prosto navezuje na tragedijo Williama Shakespeara. Lo Cascio je igralsko zasedbo omejil na štiri osebe: Jaga, ki ga igra sam, Otella, vojaka in Desdemono, ki jih igrajo Vincenzo Pirrotta, Giovanni Calcagno in Valentina Cenni. Bolj kot dogajanju je pozornost osredotočil na njihove dvome in bojazni: je čista ljubezen le utvara, mar je v strastnih čustvih skrita temna sila, ki vodi v blazni srd? Predstava bo na sporedu od drevi do nedelje, 15. februarja, v veliki Rossettijevi dvorani. Predstava Comedians V komikom posvečenem nizu gledališča La Contrada bo drevi v Bobbiovi dvorani na sporedu Comedians, zabavna, a obenem grenka komedija Tre-vora Griffithsa. Protagonisti, tečajniki večerne igralske šole in njihov učitelj pričakujejo obisk iskalca talentov, ki bo morda katerega izbral za pomemben nastop. Učitelj zagovarja politično obarvano komičnost z močno sporočilno noto, iskalec talentov pa ima nasprotno raje lahkoten humor: bodo učenci ostali zvesti učiteljevim naukom ali pa se jim bodo izneverili v želji po uspehu? Leta 1985 je Gabriele Salvatores na podlagi tega dela v priredbi Gina in Mic-heleja ustvaril predstavo, s katero so se na italijanski sceni dokončno uveljavili, med drugimi, Paolo Rossi, Claudio Bi-sio, Silvio Orlando, Bebo Storti ...Tokrat se bodo v njihovih vlogah pomerile igralke: Margherita Antonelli, Alessandra Faiella, Rita Pelusio, Claudia Pe-noni in Nicoletta Ramorino. Režiser predstave je Renato Sarti, ki je delo na novo prevedel in priredil. (bov) 'j/ j 3 kraški pust - Bazovci tokrat pripravljajo nekaj zares velikega ¿Prišli bodo z avtobusom BLAGAJNffSSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com Šport in kultura sta dokazala, da lahko sobivata, zdaj je na vrsti šport-no-pustna naveza. Vsi vemo, da so naši športniki v pustnem obdobju manj uspešni. Klic pustne zabave je tudi zanje nezadržen, letos pa jih bo na po-vorki 48. Kraškega pusta kar precej in to po zaslugi bazovskih pustarjev. Ustvarjalci pustnih vozov nas vsako leto presenetijo z izvirnimi za-mislimi. Videli smo že marsikaj, v Bazovici pa letos pripravljajo pravo presenečenje. Iz bližnje Drage so letos pustno delavnico preselili v športni center Zarja, kjer so v skritem kotičku za slačilnicami postavili pravo Garažo. »Težko bomo obdržali svojo skrivnost,« nam je ob obisku dejal že dolgoletni prepričan pustar Saša Kralj. Bolj kot pustna delavnica je to prava avto-kleparska garaža, pod katero nastaja nekaj zelo velikega in ambicioznega. Hkrati so Bazovci zadeli v polno, saj bo njihov voz popolnoma aktualen, hkrati športno obarvan. Če k temu dodamo že dokaj oprijeto geslo »Skupaj zmoremo!«, brkatega šoferja in nemško avtomobilistično znamko, bo marsikateri bralec razrešil bazovsko pustno skrivnost. Vse kaže torej, da se bodo na Op-čine pripeljali z avtobusom Zsšdi-ja. To pa ne bo manjši model avtobusa, ki ga krasijo slike naših najbolj reprezentativnih športnikov, ampak prava reprodukcija v merilu 1:1. V »bazovski garaži« stoji trenutno še prazna škatla, kar pa najbolj pre-sune pogled, je velikost voza, saj so Ba-zovci dokaj vestno prerisali originalen Bazovski tehniki urejajo ogrodje letos izjemnega pustnega vozila fotodamj@n načrt avtobusa. V ta namen so kupili veliko količino jeklenih profilov in kartona. Posebnih gibljivih elementov ne obljubljajo, do sobotne pustne povor-ke pa jih čaka še veliko dela. Prva varjenja orjaške nosilne strukture so začeli pred komaj tremi tedni, počasi pa se ji dodajajo vsi ključni elementi. Tudi letos so se pač držali tradicije učinkovitega dela v zadnjih dneh pred opensko povorko. Ob avtobusu bodo seveda nastopali številni športniki. Pričakujejo jih približno 100, veliko jih bo predvsem iz drugih vasi. Vse kaže, da bo za volanom sedel predsednik Zsšdi-ja Ivan Peterlin, gorivo pa naj bi točil kar predsednik repenskega Krasa Goran Kocman. Satira na račun vse bolj vidnega in odmevnega dogajanja okrog športne krovne zveze pa bo za vozom dopolnila poroka, pravzaprav želja Ba-zovcev, da bi prišlo do neke druge združitve v civilni družbi. Okrog voza se je te dni zbirala le manjša skupina pustarjev, ki se ji je počasi pridružila še sveža pomoč. »Vztrajam že veliko let pri pustnih zamislih, ker sem prepričan, da je druženje ob soustvarjanju nekega vaškega projekta koristno predvsem za vaško skupnost. Mladih je vedno manj, starejše pa težje odlepiš z domačega kavča. Rad bi si izposodil geslo športne zveze "Skupaj zmoremo!', ker bi si želel večje povezave in uspešnosti tudi znotraj naše vasi,« je še dejal neutrudljivi Saša Kralj. (mar) #kraskipust S haštagom #kraskipust bomo na naših socialnih omrežjih objavljali novice, informacije, utrinke in misli o letošnjem 48. Kraškem pustu. Pridružite se nam tudi vi! Ob vsaki objavi na facebooku, twitterju in istagramu zapišite še #kraskipust. Najlepše fotografije in misli s to oznako bomo izbrali in objavili na našem spletu. / ALPE-JADRAN Sreda, 11. februarja 2015 9 slovenija - Po občutnem znižanju sredstev v predlogu rebalansa proračuna Uradu za Slovence v zamejstvu skoraj 800 tisoč evrov manj kot lani Kljub temu pa minister Žmavc zagotavlja, da Slovenci v zamejstvu in po svetu zaradi tega ne bodo prizadeti LJUBLJANA - Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu se je popoldne seznanila s predlogom rebalansa proračuna za leto 2015, ki pristojnemu uradu znižuje sredstva za 785.000 evrov glede na leto 2014. Člani komisije so po živahni razpravi s šestimi glasovi proti trem zavrnili amandma SDS, da se sredstva vrnejo na izhodiščno raven. Seje komisije se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je pojasnil, da je za urad, ki ga vodi, v rebalansu za letos predvidenih 8,1 milijona evrov, kar je 785.000 evrov manj, kot je bilo načrtovano sprva. Opozoril je, da se proračunska sredstva za urad stalno zmanjšujejo in posvaril, da gre za najnižjo točko. »Zdaj moramo poskušati preživeti, a dolgoročno bo treba poiskati druge vire financiranja in druge rešitve,« je poudaril. Pojasnil je, da bodo tudi po zaslugi tega, da so letos že objavili razpise ter zainteresiranim društvom in drugim uporabnikom v zamejstvu in po svetu tudi že izdali odločbe, zagotovili sredstva za redno delovanje slovenskih društev zunaj meja domovine. Bo pa po njegovih besedah treba skrčiti sredstva za delovanje urada in za razvojne možnosti. Minister sicer glede slednjih računa na denar iz kohezijskega sklada in od čez-mejnih projektov. Poslanska skupina SDS je predlagala amandma, po katerem bi sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu vrnili na izhodiščno raven. Kot je poudaril Danijel Krivec (SDS), bi z znižanjem sredstev v ta namen dali državam signal, da svojih manjšin in zdomcev ne cenimo, saj se proračun za leto 2015 na splošno zvišuje za 461 milijonov evrov, višja pa je tudi postavka za manjšine, ki živijo v Sloveniji. »Če amandmaja ne bomo podprli, bomo zvezali roke ministru, ki se ne bo mogel več pogajati,« je opozoril. Dodal je, da ima končno besedo pri rebalansu odbor DZ za finance, nato pa o njem glasuje še DZ. Z njim se je strinjal poslanec narodnih skupnosti Laszlo Goncz, ki je menil, da je manjšinska problematika zelo občutljiva, obenem pa gre za tako majhen znesek, da se o znižanju postavke sploh ne bi smeli pogajati. Podporo amandmaju SDS je napovedala tudi Ljudmila Novak (NSi). Poslanci koalicije so v razpravi o amandmaju po drugi strani hvalili ministra Zmavca, ker je, kot je dejala Marinka Levičar (Desus) »racionalno zagrizel v kislo jabolko znižanja sredstev« in zagotovil, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bodo prikrajšani, temveč bo šlo le za racionalizacijo sredstev za pristojni urad. »Tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu vedo, da je kriza,« pa je dejala Violeta Tomic (ZL), ki je napovedala, da se bo zaradi moralne dileme glede tega, komu je bolje vzeti denar na račun drugega, glasovanja vzdržala. (STA) Minister Gorazd Žmavc (na posnetku med odprtjem razstave v Kulturnem domu v Trstu) zagotavlja, da manjšina zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev ne bo prizadeta fotodamj@n MINISTER GAŠPERŠIČ Drugi tir na evropski razpis, o financah kasneje LJUBLJANA - Slovenija bo projekt drugi tir Koper-Divača prijavila na razpis za evropska sredstva, finančna konstrukcija pa bo naknadno dopolnjena z javno-za-sebnim partnerstvom. Za kakšno obliko partnerstva bo šlo in kolikšen bo vložek, v prijavi ne bo navedeno, je včeraj na seji odbora DZ za infrastrukturo pojasnil minister Peter Gašperšič. Seja odbora na temo drugega tira med Koprom in Divačo je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine NSi. Jernej Vrtovec je opozoril na nujnost izgradnje drugega tira, saj nas bodo v nasprotnem primeru prometni tokovi zaobšli, Slovenija pa bo postala železniški muzej na prostem. Zasebnega partnerja bodo iskali tekom letošnjega leta, kakšen bo model tega partnerstva in kolikšen bo vložek zasebnega partnerja, pa bo znano naknadno. Če manjkajočega dela ne bo mogoče zagotoviti z vložkom zasebnega vlagatelja, tako Gašperšič, pa bo treba razmisliti o možnosti udeležbe z zadolževanjem. P sledi nam na bwibberju ljubljana - Zanimive in koristne izkušnje z vseslovenskega startup podjetniškega vikenda Prisotni tudi zoisovci LJUBLJANA - Prvi dogodek v okviru Ustvarjalnikovega podjetniškega krožka na Zoisu je bil Startup vikend v Ljubljani od 30. januarja do 1. februarja. Po samih štirih delavnicah na šoli, na katerih so se krožkarji soočili z raznimi izivi, so se nekateri dijaki obeh smeri že udeležili srečanja z vrstniki iz cele Slovenije. V svojih prostorih jih je gostila Ekonomska šola Ljubljana, častni po- gledališče - Prva predstava 24. februarja V Celju pripravljeni na 24. Dneve komedije CELJE - V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje se bo v četrtek, 26. februarja, začel 24. festival Dnevi komedije, ki bo na sporedu vse četrtke, petke in sobote do 14. marca. Selektorica festivala Tatjana Doma je na Dneve komedije letos uvrstila devet od 16 prijavljenih predstav. Pri izboru je upoštevala predvsem kakovost in raznolikost uprizoritev. Na Velikem odru SLG Celje se bo tako v treh koncih tedna zvrstilo devet izbranih komedijskih uprizoritev. Tekmovalni program bo uvedla monokomedija Mulc...vas gleda v režiji Jaše Jamnika (Kreker in SiTi Teater BTC). V program so uvrščene še predstave Mali priročnik biznisa v režiji Matjaža Latina (Mestno gledališče Ptuj), Švejk v režiji Jake Ivanca (Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper) ter Prevare, ki jih je v Mestnem gledališču ljubljanskem prav tako režiral Ivanc. Na festivalu bodo uprizorili še Vork-šop na Moljera v režiji Borisa Kobala (SLG Celje), Hotel Modra opica v režiji Mihe Nemca (ljubljanska Drama in Mestno gledališče Ptuj), Mame režiserke Tijane Zinajič (Kreker in SiTi Teater BTC) ter Vse o Ivanu v režiji Mareta Bulca (Gledališče Koper). Letošnje Dneve komedije bo sklenila glasbena mo-nokomedija Od tišine do glasbe v izvedbi Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. Žirija Dnevov komedije 2015 bo podelila nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Gledalci bodo vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera in glasovali za najboljšo komedijo festivala. V SLG Celje so za gledalce pripravili pet različnih abonmajev, njihov vpis pa bo potekal od 16. do 20. februarja. Celjska občina kot pokroviteljica festivala in celjsko gledališče kot njegov organizator pa razpisujeta tudi natečaj za izvirno komedijo - žlahtno komedijsko pero. Nagrada bo podeljena na Dnevnih komedije 2016. Ivana Hussu med predstavitvijo projekta SPINO, pri kateri je z dijakinjami Zoisa sodelovala tudi skupina Ustvarjalnikovih krožkarjev iz Portoroža krovitelj pa je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na srečanju so z mentorji Ustvarjalnika ekipno razvijali ideje in jih nato pred vrstniki in ob prisotnosti predsednika predstavili komisiji podjetnikov. Svoje vtise o dogajanju v Ljubljani je v kratke izjave strnilo nekaj dijakov in dijakinj Ivana Cossutta - 5.GOT: Kljub slabemu vremenu smo v petek dopoldan vendar dospeli v Ljubljano, kjer nam je naš tutor Gorazd Prah najprej pokazal novi sedež Ustvarjalnika. Tam smo izdelali ideje, ki smo jih že popoldan predstavili pred predsednikom Borutom Pahorjem. Nato so bile za dopolnitev in izvedbo najboljših sestavljene ekipe. Izkušnja je bila res zanimiva, koristna, ustvarjalna in zabavna. Dejstvo, da si zagovarjal svojo idejo z mikrofonom pred publiko in predsednikom Slovenije, je bilo enkratna priložnost, ki je nima vsak in se ne bo zlahka ponovila. V Ljubljani sem spoznala nove aktivne ljudi, polne idej in dobre volje. Družiti se s takimi, ki te ne kritizirajo, ampak podpirajo tvoje ideje in ti pomagajo, da jih izvedeš in unovčiš je res lepo; zato moram res pohvaliti tutorje, ki so se do nas obnašali kot voditelji, ki upoštevajo tvoje mnenje in ti pomagajo idejo iz- boljšati. Po mojem mnenju ti prav to omogoča, da razviješ kreativnost ter pridobiš samozavest in dobro voljo, ker dobiš podporo, ne pa oceno. Zadovoljna sem z rezultatom naše skupine, saj smo v treh dneh naredili res veliko, in upam, da bomo produkt razvili še naprej ter z njim, nekega dne, pridemo tudi do dohodka. Valentina Sosič - 2.GOT: Startup days je bil zanimiv dogodek. Imeli smo priložnost, da spoznamo nove ljudi in po skupinah razvijamo nove ideje, ki bodo lahko marsikomu v pomoč. Naša skupina bo svojo idejo razvijala še naprej. Upam, da bo ta obkrožila svet. Ivana Hussu - 3.UFM: Mislim, da smo se na Startup weekendu imeli res lepo. Doživeli smo nove pomembne izkušnje. Take priložnosti so zelo koristne, ker nas v šoli teh stvari ne učijo. Če bo možno, se bom takih pobud še udeležila. Na srečanju smo jaz, Ivana, Valentina, Ilenja in skupina krožkarjev iz Portoroža razvili idejo o pripomočku SPINO, ki s pomočjo giroskopa stalno spremlja našo držo in nas z vibracijo opozori, ko je ta nepravilna. S krožkom iz Portoroža nameravamo projekt naprej razvijati. Ilenja Sedmach - 3.UFM: Izkušnja je bila enkratna. Imeli smo možnost spoznati svet podjetništva ter ugotovili, da lahko vsakdo z vztrajnostjo doseže, kar si želi. Predsednik republike, Borut Pahor, nas je gostil v svoji palači za začetni in zaključni del tridnevnega programa. Idejo, ki smo jo predstavili na Startup vikendu, bomo še naprej razvijali, da se bodo uresničile naše sanje. Tako izkušnjo bi priporočala vsem, ki želijo v življenju doseči velike cilje in tistim, ki ne vedo, kako bi v življenju začeli. Jaš Mikac - 3.UFM: Pričelo se je v petek v predsedniški palači. Tu je lahko vsakdo v eni minuti predstavil svojo idejo, če pa ni imel lastne, si je lahko izbral, pri kateri realizaciji do pomagal. Z Antonom in Patrickom smo se pridružili projektu StreamBOX, ki je mini prenosni projektor z vgrajeno baterijo in možnostjo brezžične povezave na vse mobilne naprave. V dveh dneh nam je uspelo izdelati celo plastični model, ki je vse navdušil. Bili smo ena od 17-ih ekip za finale, a na žalost nismo zmagali, če pa do naslednjega leta izdelamo delujoč prototip in ga spet prijavimo, imamo res velike možnosti. Patrick Gregori - 3.UFM: Udeležil sem se, ker se mi je zdela ideja zanimiva. Spoznal sem nove prijatelje, s katerimi smo delali cele dneve in noči in se vmes tudi zabavali. Zame je bila to pomembna in nova izkušnja, nad vsemi pričakovanji. Člani društva Ustvar-jalnik so poskrbeli, da je vse teklo brezhibno in nam pomagali ter nas spodbujali. Anton Jazbec - 3.UFM: Izkušnja v Ljubljani se mi je zdela zelo pomembna. Naučili smo se, kako se neko idejo razvije, predela, dodela itd. Bilo je zelo koristno, ker se nam s takimi pobudami odpira pot v podjetništvo in v svet. Želim si še takih izkušenj. Mislim, da moramo s tem začeti že dovolj zgodaj, ker nam bo to zelo prav prišlo v bodoče. slovenija Banke lani še v izgubi, a precej manjši kot v 2013 LJUBLJANA - Banke v Sloveniji so v prvih 11 mesecih lani ustvarile 11,1 milijona evrov izgube po davkih, pred davki pa so ustvarile še 1,6 milijona evrov dobička. Neto oslabitve in rezervacije so se novembra lani dvignile na 505,5 milijona evrov. Od januarja do septembra so beležile dobiček po davkih, v neto izgubo pa so zdrsnile oktobra. V medletni primerjavi je njihovo poslovanje precej boljše. Izguba bank je namreč v 11 mesecih leta 2013 znašala 1,07 milijarde evrov, neto oslabitve in rezervacije pa so dosegle 1,44 milijarde evrov. Vloge v bankah so konec novembra lani dosegle 33,44 milijarde evrov. Vloge gospodinjstev so se v mesečni primerjavi zvišale za 0,3 odstotka, na letni za 4,1 odstotka. 10 Sreda, 11. februarja 2015 KULTURA / predstavitev - Predsinoči na sedežu spomeniškega varstva v Trstu V monografiji ovrednoten opus slikarja Rudolfa Sakside Ob razstavi v palači Costanzi je na pobudo društva Kons izšla bogato dokumentirana knjiga V ponedeljek je bila na sedežu spomeniškega varstva v Trstu, v prestižni Piemonteški dvorani palače Economo, predstavitev monografije o Rudolfu Sak-sidi, za izid katere je poskrbelo kulturno društvo Kons, s prispevkom Dežele Fur-lanije Julijske krajine in Pokrajine Gorica ter v sodelovanju z Občino Trst. Uvodoma sta pozdravila gostitelj nadintendant Luca Caburlotto in deželni svetnik Franco Codega. O pomenu izida monografije sta spregovorila univerzitetna profesorica z beneške Akademije za likovno umetnost Laura Safred ter raziskovalec, umetnostni zgodovinar in profesor Ivan Žerjal. Safredova se je zaustavila pri težavni poti, ki jo je prehodil Rudolf Saksi-da zaradi pripadnosti različni jezikovni in kulturni stvarnosti. Vsa Saksidova dela iz tržaškega obdobja preveva melanholija, čeprav so navidezno radostna. Vzroke gre poiskati tako v umetnikovem življenjepisu kot tudi v tržaškem kontekstu v letih 1956 - 1981, ko je Saksida živel, ustvarjal in poučeval v Trstu. Koper je zapustil v trenutku, ko se je Jugoslavija s Slovenijo mednarodno odpirala. Trst pa je kot italijansko mesto doživljal ekonomsko in kulturno krizo. Sak-sida je takrat doživljal pomemben prehod na človeški in umetniški ravni, znašel se je v okolju nasprotij med intelektualci ter umetniki, med Italijani in Slovenci, redke so bile razstave, pri katerih je sodeloval v Trstu. Podobno se je dogajalo tudi z njegovimi vrstniki, saj je tudi njegov vzornik Spacal prvič razstavljal na povabilo javne inštitucije šele leta 1968, Černigoj je to doživel, ko je bil že Sodelujoči pri predstavitvi monografije o Rudolfu Saksidi v tržaški palači Economo fotodamj@n 79 let star in je razstavljal v isti dvorani palače Costanzi, kjer je zdaj na ogled Sak-sidova razstava. Laura Safred je tako zaobjela ključne probleme, s katerimi se je Saksida soočal v Trstu. Rekonstrukcija tega obdobja, likovnih dogodkov in vpliv na mesto gre obravnavati v širšem kontekstu in na osnovi poglobljenega študija dokumentov. Laura Safred je svoj poseg zaključila z opažanjem, kako so vsi sodelujoči pri izidu monografije zgledno pristopili do raziskovanja in dosegli pozitiven rezultat ter tako nakazali skupno pot, ki jo gre prehoditi, za analizo in razvoj sodobne umetnosti na deželni ravni. Ivan Žerjal se je posebej zaustavil pri pomenu zbranega gradiva, še pose- bej pri kakovostnem doprinosu Saksi-de na področju grafičnega oblikovanja, ki je bilo doslej skoraj povsem nepoznano. Grafično načrtovanje je del avantgardistične vizije totalne umetnosti in se je prav v dvajsetem stoletju posebej razvilo. Saksidov doprinos in kakovost umetnikovih ilustracij, karikatur, plakatov odpira še nove možnosti poglobitve, ki jih ni doslej umetnostna zgodovina enakovredno obravnavala kot področje slikarstva. O vloženem delu so spregovorili še avtorji publikacije. Umetnostni kritik in dober poznavalec Sakside Joško Vetrih je več let zbiral dokumente in pričevanja, posebej je poudaril sodelovanje z družino in je v svojem daljšem eseju zgo- dovinsko umestil Saksido v goriško okolje. Avtorica celotnega popisa preko tristopetdesetih del umetnostna zgodovinarka Giulia Giorgi, je uredila celoten katalog del ter raziskala podatke, ki dovoljujejo kronološko razvrstitev, po zvrsteh in tematikah. Kustos goriških Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi je dal svoj dragocen doprinos pri izboru del iz javnih zbirk in koordinaciji celotnega projekta, goriške in tržaške antološke razstave, ki ju bistveno dopolnjuje monografija, s katalogom vseh doslej zbranih Saksidovih del. Za opremo in lep oblikovni videz je poskrbel Studio Link, ki je obenem poskrbel za celostno grafično podobo projekta. Jasna Merku Premiera filma Petdeset odtenkov sive obeta rekord v številu prodanih vstopnic V 24 kinodvoranah Koloseja in Ci-neplexxa v Ljubljani bo v noči iz srede na četrtek, minuto čez polnoč, na sporedu premiera filma Petdeset odtenkov sive, posnetega po istoimenski knjižni uspešnici avtorice E. L. James. Številne premierne projekcije so že razprodane, zato v nekaterih kinih ponujajo dodatne termine za ogled filma. »Želimo biti previdni, da ne bomo česa prehitro rekli, vendar trenutno kaže, da bomo slovenski rekord v številu prodanih vstopnic podrli že na prvi dan predvajanja,« je povedala Tina Kadunc, odgovorna za stike z mediji pri Karan-tanija Cinemas. Dodala je, da so prodali že več kot 4000 vstopnic. Po svetu je bilo na 39 tržiščih za premiero filma, ki povečini na redne sporede kinematografov prihaja 12. ali 13. februarja, prodanih že preko 2,75 milijona vstopnic. Na prvem mestu je Nemčija, kjer so prodali več kot 450.000 vstopnic. Film Petdeset odtenkov sive prinaša zgodbo o študentki književnosti Anastasii Steele, ki naredi uslugo svoji sostanovalki in namesto nje opravi intervju s premožnim in uspešnim poslovnežem Christianom Greyem. Mul-timilijonar jo popolnoma prevzame, njega pa premamita Anastasiina lepota in svobodni duh. Spustita se v strastno razmerje, ki ga ogrožata Christianova preteklost in obsesivna potreba po kontroli in nadvladi. Ob spoznavanju ljubimca tudi Anastasia začne raziskovati svoje želje in hrepenenja. sežana - Razstava Kraška simfonija umetniške obrti Beti Starca se predstavlja z značilnimi glinastimi zmečkankami V petek so v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu Sežana slavnostno odprli skupinsko razstavo izdelkov umetnostne obrti z naslovom Kraška simfonija op. 2. Na razstavi Kraška simfonija op. 2, ki se hote sklicuje na knjigo Prgišče Krasa Rafka Dolharja in Alberta Miklavca, so se predstavili priznani umetnik kraškega kamna Jernej Bortolato, Robi Goruppi z graviranim steklom in priložnostnimi izdelki, Saško Ferluga s posebnim kraškim kamnitim nakitom, Beti Starc s svojimi glinastimi zmečkankami, ki so poetična podlaga prelepim nageljčkom, Marko Lupinc z grafikami kraških noš, Aleksander Podobik s svojim medom ter priznani mladi mladi vinar klasičnega Prosekarja Žarko Bukavec. Razstava je nekakšno idealno nadaljevanje iskanja novih pogledov in dojemanja naše kraške stvarnosti in zgodovine, ki se iz leta v leto vedno bolj bogati. Odprtje je popestrila priznana skupina Ano urco al'pej dvej v vedno lepih kraških nošah. Ansambel s svojo dejavnostjo skuša ohranjati in ovrednotiti ljudsko izročilo ter približati poslušalcem pesmi v sodobnejših priredbah. Skratka, večer je bil prava glasbena poslastica. Razstava bo v galeriji v Kosovelovem domu odprta do 8. marca. rossettijevo gledališče - Plesni program Temperamentni bratje Sedmerica plesalcev skupine Los Vivancos iz Španije navdušila tržaške gledalce Temperamentni španski bratje plesalci skupine Los Vivancos so s svojo zadnjo predstavo Aeternum, ki jo je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine vključilo v plesni abonmajski niz, navdušili gledalce, ki so se v sredo, 4. februarja, množično zbrali v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu in glasno ploskali ob vseh klimaksih odrske pripovedi, ki jih ni bilo malo. Elias, Judáh, Josua, Christo, Israel, Aa-rón in Josué Vivancos so uspešno šli po poti očeta plesalca in nekaj časa nastopali v različnih sestavih, dokler se leta 2004 niso odločili za lastno skupino, s katero so nato želi uspehe na svetovnih odrih s svojo novo interpretacijo flamenka, ki so ga obogatili z elementi klasičnega on sodobnega baleta, ro-cka, pa tudi stepa, z izredno hitrim udarjanjem pet in dobrega odmerka akrobatskih elementov; v njihovem plesu je celo nekaj cirkuškega v slogu, denimo, Cirque du Soleil ali Cirque Eloise, sicer brez pridiha melanholije, ki je modernemu cirkusu pri srcu. Nasprotno je nastop Los Vivancos nabit s pozitivno energijo, ki po koncu nastopa ostane tudi v gledalcih. Rahla rdeča nit njihove nove predstave Aeternum je boj med dobrim in zlem ob vplivu nadnaravnih sil, kar se razodeva zlasti v začetnih prizorih: v dolge bele halje oblečene svečeniške postave visoko na dvodelnem kovinskem ogrodju, ki je edini scenski element, in nato boj med osamljenim junakom in tremi rogatimi bitji. Plesalci nastopajo v različnih sestavih: vsi skupaj, posamično, v parih, v trojicah. Ko so vsi skupaj, so gledalci najbolj navdušeni: sicer je vsa predstava grajena tako, da vzbuja navduše- Sedmerica španskih bratov-plesalcev Los Vivancos stalno gledališče fjk nje od številnih crescendov nabijanja po odrskih deskah, udarjanja pet v drugačnem ritmu od spremljajoče glasbe, ki jo je namenoma za predstavo ustvaril španski skladatelj Fernando Velasquez, dobitnik številnih nagrad za filmske glasbene kulise, do skokov in piruet. Veliko je všečnih in privlačnih elementov od plapolajočih dolgih oblačil do vešče osvetljenih mišičastih teles. Nekateri teh elementov so celo nekoliko kli-šejski, a vso predstavo preveva nekakšna iskrena naivnostjo, da gledalce potegne vase, ko se ji predajo in nanjo gledajo s priča-kujočimi otroškimi očmi, pripravljeni, da se čudijo prikazanemu. Bratje plesalci se razpoložljivo predajajo očem in razkazujejo svoj talent, tudi z igranjem, denimo, na violino, kontrabas, tolkala ali flavto in pri tem plešejo z akrobatskimi gibi. In na koncu, za dodatek, zaplešejo z glavo navzdol obešeni na roke in s stopali udarjajo po drogu, na katerem visijo. (bov) / SVET Sreda, 11. februarja 2015 1 1 ukrajinska kriza - Danes v Belorusiji poskus mirovnega dogovora, medtem ko vojna divja Hollande potrdil odhod v Minsk z nemško kanclerko PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj potrdil, da danes z nemško kanclerko Angelo Merkel odhajata v Minsk z odločno voljo, da na štiristranskem vrhu dosežejo mirovni sporazum o Ukrajini. Vrha naj bi se udeležila tudi ruski in ukrajinski predsednik Vladimir Putin in Petro Porošenko. "Odhajava s trdno voljo, da bomo to dosegli, ne da bi bila gotova, da bo to mogoče," je dejal novinarjem po pogovoru z romunskim predsednikom Klau-som Wernerjem Iohannisom v Parizu. Dodal je, da se bo z Merklovo pred odhodom v Minsk še enkrat pogovoril. Po njegovih besedah se priprave na vrh na diplomatski ravni po ponedeljku nadaljujejo vse do danes, a tudi "spopadi na vzhodu Ukrajine z mrtvimi". Poudaril je, da si bosta s kanclerko "do zadnjega trenutka na vrhu prizadevala za dosego dogovora, globalne rešitve", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je sicer včeraj pred poslanci v Parizu izpostavil, da vrh v Minsku še ni gotov, da pa si pogajalci na vso moč prizadevajo, da bi prišlo do njega in da bi prinesel rezultate. Pri tem je dejal, da so načela, za katera se zavzemajo, "takojšnja prekinitev ognja, hiter umik težkega orožja, učinkovit nadzor meje, spoštovanje suverenosti Ukrajine ter iskanje posebnega statusa za prebivalce Done-škega bazena in ostati čim bliže lanskemu dogovoru iz Minska". Z vzhoda Ukrajine so medtem včeraj prvič od začetka konflikta aprila lani poročali o napadu na poveljstvo ukrajinske vojske, ki je zahtevalo najmanj šest življenj. Porošenko je zasedanje ukrajinskega parlamenta prekinil in poslance obvestil, da je bilo poveljstvo vojske v Kramatorsku, ki sodeluje v spopadih s proruskimi separatisti na vzhodu države, včeraj tarča raketnega napada. Kra-matorsk leži 70 kilometrov severno od Donecka in najmanj 45 kilometrov daleč od najbližjega območja, ki je pod nadzorom separatistov, navaja AFP. Pred tem so z vzhoda Ukrajine vojska in separatisti sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih sedem vojakov in šest civilistov. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je na jugu fronte sprožila pro-tiofenzivo in znova prevzela nadzor v treh vaseh vzhodno od strateško pomembnega pristaniškega mesta Mariupol, še zadnjega velikega mesta na jugovzhodu države, ki je pod ukrajinskim nadzorom. V drugih dveh bližnjih vaseh potekajo srditi spopadi, je sporočila vojska. Dan pred vrhom v Minsku je bilo tako na vzhodu Ukrajine ubitih najmanj 20 ljudi, medtem ko separatisti skušajo zavzeti čim več ozemlja, da bi prišli z okrepljeno pozicijo za pogajalsko mizo. (STA) Ženska kaže svoj od vojne razdejani dom v Donecku ansa eu - S posredovanjem Mogherinijeve Srbija in Kosovo parafirala sporazum o pravosodju BRUSELJ - Predstavniki Kosova in Srbije so ponoči v Bruslju parafirali sporazum o pravosodju, ki predvideva, da bo predsednik sodišča v severnem delu Kosovske Mitrovice Srb, prav tako bodo večinoma Srbi sodniki in tožilci na severu Kosova, v južnem delu Kosovske Mi-trovice pa bo 14 sodnikov Albancev, devet pa Srbov. Kosovski premier Isa Mustafa je po pogovorih dejal, da je s sporazumom zagotovljen edinstven pravosodni sistem za celotno Kosovo. Dejal je še, da naj bi kmalu potekal nov krog pogovorov, za katerega datum sicer še ni določen, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbski premier Aleksandar Vučič pa je po poročanju srbske tiskovne agencije ocenil, da je uspeh v dialogu s Prištino "nov zagon evropski poti Srbije in Srbov". Hkrati je izrazil upanje, da bo Srbija v prihodnjih mesecih odprla prva poglavja v pogajanjih za članstvo v EU. "Mislim, da smo storili same dobre stvari za naš narod," je še dejal Vučič. Tokratni pogovori so bili prvi po devetmesečni prekinitvi in so potekali ob posredovanju visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. Ta je kosovski in srbski delegaciji že čestitala za uspeh in v sporočilu za javnost zapisala, da sta Vučič in Mustafa imela "vse-obsežno razpravo o širokem spektru vprašanj v dialogu, hkrati sta tudi ocenila preostalo delo". Kot je še dodala, sta se oba pre-mierja strinjala, da bosta sodelovala pri reševanju regionalnih vprašanj, kot je trenutno vprašanje nezakonite migracije s Kosova. Izrazila je tudi "podporo obema premierjema za nadaljnji napredek na poti v EU". (STA) eu - Optimizem Borze stavijo na dogovor z grško vlado ATENE - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj večinoma zvišali. Analitiki z negotovostjo pričakujejo današnje izredno zasedanje finančnih ministrov držav z evrom o Grčiji, a včeraj je prevladalo upanje na neko obliko dogovora glede nadaljnjega financiranja te prezadolžene evrske države. Grški finančni minister Janis Varufakis bo danes na sestanku evroskupine prvič vsem kolegom v območju evra predstavil načrte nove vlade glede nadaljnjega sodelovanja z evrskimi partnerji in nadaljnjega financiranja države po izteku programa finančne pomoči območja evra. Neimenovani vir na grškem finančnem ministrstvu je danes sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil, da je grška vlada pripravljena poravnati 70 odstotkov obveznosti do partneric iz programa finančne pomoči, preostalih 30 odstotkov pa želi prestrukturirati. islamska država - Ugrabili so jo avgusta ZDA potrdile smrt ameriške talke WASHINGTON - Bela hiša je včeraj potrdila smrt 26-letne ameriške humanitarne delavke Kayle Jean Mueller, ki je bila talka džihadistov Islamske države (IS) v Siriji. Družina pokojne je konec preteklega tedna dobila komunikacijo od teroristov z informacijami, ki so jih potrdili tudi ameriški obveščevalci. Čeprav ni jasno, kdaj in kako je Muellerjeva umrla, pa so informacije očitno dovolj točne, da je Bela hiša, skupaj z družino, potrdila smrt. Džihadisti IS so v petek trdili, da je Muellerjeva umrla v bombnem napadu jordanskih zračnih sil. Jordanija je okrepila kampanjo proti IS po zverinskem umoru njihovega pilota v ujetništvu IS. Jordanija je trditev IS zanikala, ZDA pa je tudi niso uradno potrdile. Muellerjevo so teroristi ugrabili avgusta lani, ko je prišla iz bolnišnice v Siriji, kjer je pomagala ljudem med državljansko vojno. V ujetništvu IS sta doslej umrla dva ameriška novinarja in humanitarni delavec. Kayle Jean Mueller ansa Vse tri so teroristi obglavili. Predsednik ZDA Barack Obama je sporočil, da je Muel-lerjeva poosebljala vse, kar je dobrega na tem svetu in izrazil odločnost za kaznovanje teroristov, ne glede na to, koliko časa bo potrebno. Njena starša Carl in Marsha pa sta sporočila, da je hči posvetila svoje mlado življenje ljudem, ki so potrebni svobode, pravice in miru, zato bosta vedno ponosna nanjo. (STA) evropska unija - Evropski voditelji se bodo jutri zbrali na neformalnem zasedanju v Bruslju Protiteroristični vrh v senci Ukrajine in Grčije Razprava o obeh žariščih sicer odvisna od poteka današnjih sestankov normandijske četverice v Minsku in evroskupine v Bruslju - Vrha se bo prvič udeležil Aleksis Cipras BRUSELJ - Vrh EU se bo jutri sestal na neformalnem zasedanju v Bruslju, ki naj bi bilo po terorističnih napadih v Parizu posvečeno boju proti terorizmu, a po pričakovanjih bosta to temo zasenčili Ukrajina in Grčija. Razprava voditeljev o obeh žariščih je sicer odvisna od poteka današnjih sestankov normandijske četverice v Minsku in evroskupine v Bruslju. Vrh unije bo potekal v času velike negotovosti na dveh ključnih frontah - konflikt v Ukrajini je prva, položaj Grčije v območju evra je druga; na obeh je neznank še ogromno, pravijo viri pri EU. Ukrajina Potek razprave voditeljev o ukrajinski krizi bo odvisen od izkupička diplomatskih prizadevanj Nemčije in Francije na t. i. nor-mandijskem vrhu, predvidenem za danes v Minsku. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande naj bi z ruskim in ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Petrom Porošen-kom poskušala doseči nov mirovni dogovor. Cilj diplomatskih prizadevanj je takojšnje premirje, pogajanja pa so sicer osredotočena na tri vprašanja - umik sil in težkega orožja ter nadzor meje med Ukrajino in Rusijo. Z gesto podpore diplomatskim prizadevanjem so zunanji ministri EU v ponedeljek za en teden preložili uveljavitev razširjenega kazenskega seznama odgovornih za kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Kazenski seznam so dopolnili z 19 posamezniki, med katerimi naj bi bili proruski separatisti v Ukrajini in pet Rusov, a ne visoki ruski predstavniki, ter z devetimi pravnimi osebami, med katerimi naj bi bila ena ruska. EU pripravlja tudi dodatne gospodarske sankcije, a po navedbah virov pri EU ni pričakovati, da bi bile že v četrtek sprejete kakršne koli odločitve o tem, tudi če današnja diplomatska prizadevanja ne obrodijo želenih sadov. Drugo ključno odprto vprašanje je vojaška pomoč Ukrajini v boju s proruskimi separatisti. ZDA razmišljajo o pomoči Ukrajini z orožjem za obrambo, odločitev se iz Washingtona pričakuje ta teden. Evropske države oboroževanju Ukrajine večinoma niso naklonjene. Zunanji ministri EU so v ponedeljek poudarili, da je lahko rešitev ukrajinske krize le politična. Grčija Vrha se bo prvič udeležil novi grški premier Aleksis Cipras, ki je na volitvah zmagal z obljubami o koncu stroge varčevalne politike, sedaj pa jih želi izpolniti in zmehčati pogoje za finančno pomoč državi. Ci-prasova prva udeležba na vrhu unije bo zagotovo odmevala, čeprav viri pri EU poudarjajo, da je prostor za pogajanja z Grčijo evroskupina, ne vrh. Da ne bi vrh postal grška drama, so dan prej sklicali izredni sestanek evroskupine, na katerem bo grški finančni minister Janis Va-rufakis prvič vsem kolegom predstavil načrte nove vlade, potem ko je v minulih dneh tipal utrip v ključnih evropskih prestolnicah. Nova grška vlada je od zmage na volitvah posredovala kopico populističnih in tudi protislovnih sporočil, na primer da je pripravljena spoštovati tako nekoliko "popravljena" evropska pravila kot mandat svojih volivcev. Kroži tudi kar nekaj konkretnih predlogov za dogovor z evropskimi posojilodajalci, na primer olajšanje dolga z zamenjavo obveznic, namesto podaljšanja drugega programa pomoči premostitveni posojilni program do septembra, štiriletni reformni načrt za Grčijo ter načrti za krepitev boja proti korupciji in izogibanju davkom. V evroskupini poudarjajo, da je pravila treba spoštovati, in čakajo, da jim Va-rufakis danes predstavi jasne načrte nove vlade. Tudi Merklova je v ponedeljek v Was-hingtonu dejala, da še čaka na vzdržen grški predlog za rešitev. Od izrednega sestanka evroskupine sicer ni pričakovati zelo konkretnih odločitev, temveč zlasti časovni načrt za nadaljnje korake, so povedali viri pri EU. Odločitve naj bi evroskupina sprejela na rednem sestanku prihodnji ponedeljek. Na vrhu pa naj bi bila Grčija obravnavana v sklopu predvidene razprave o poglabljanju ekonomske in monetarne unije, ki bo po pričakovanjih osredotočena na strukturne reforme. Namen je prispevati k poročilu štirih predsednikov, ki naj bi bilo objavljeno junija. Boj proti terorizmu Boj proti terorizmu, ki je bil predviden kot ključna tema vrha, bo tako predvidoma le postranska zadeva, čeprav naj bi bila izjava o protiterorističnem ukrepanju EU edini pisni proizvod tega vrha. Posebnih novosti v tej izjavi ni pričakovati, le povzetek vseh doslej sprejetih ali predvidenih ukrepov na zunanjem, notranjem, pravosodnem in finančnem področju ter poudarek, da je treba zagotoviti učinkovitejše izvajanje že veljavnih ukrepov in pospešiti načrtovane. Unija v boju proti terorizmu izpostavlja krepitev sodelovanja z arabskimi državami, krepitev delegacij EU po svetu z varnostnimi strokovnjaki, izboljšanje izmenjave obveščevalnih podatkov ter krepitev boja proti radikalizaciji, zunanje schengenske meje in ukrepanja proti financiranju terorizma. Voditelji naj bi v izjavi pozvali k "usmerjenim spremembam" schengenskega zakonika, ki naj bi omogočile dodatno preverjanje potnikov na zunanji schengenski meji. Pričakuje se tudi vnovičen poziv k čimprejšnjemu sprejetju direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikov (PNR), ki jo zavrača Evropski parlament z argumentom, da ne zagotavlja zadostne zaščite zasebnosti. (STA) 1 2 Sreda, 11. februarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Občinski svet odobril spremembo prostorskega načrta Na sejmišču znova športne dejavnosti Goriško sejemsko razstavišče bodo lahko ponovno uporabljali tudi športniki. To je ena izmed novosti, ki jih je prinesla ponedeljkova odobritev spremembe prostorskega načrta št. 39 v goriškem občinskem svetu. Po obnovitvenih delih, ki jih je Trgovinska zbornica izpeljala v prejšnjih letih, so bile hale sejmišča na voljo le za sejme in podobne pobude - kar pomeni, da so bile večji del leta prazne -, z objavo variante prostorskega načrta v deželnem uradnem listu pa se bodo enega izmed paviljonov lahko posluževala tudi športna društva. To se je do konca leta 2009 že dogajalo: med klubi, ki so trenirali v Ulici Barca, je bilo tudi kotalkarsko društvo Vipava. »Za spremembo namembnosti paviljona D je zaprosila sama Trgovinska zbornica,« pojasnjujejo na občini in dodajajo, da bo pred uporabo paviljona za športne dejavnosti treba izpeljati nekaj del. Sprememba prostorskega načrta vsebuje še eno pomembno novost. Tudi v pre- Vhod v sejmišče v Ulici Barca bumbaca nova gorica Kampus je rešen? Na včerajšnjem nadaljevanju seje mestnega sveta v Novi Gorici so svetniki podprli sklep, po katerem bodo novogori-ški univerzi za gradnjo kampusa namenili zemljišče ob potoku Koren, v neposredni bližini dijaškega doma, v mirnem delu nedaleč od centra Nove Gorice in Gorice. S sklepom so se strinjali vsi prisotni svetniki, saj bi se drugače lahko zgodilo, da bo univerza začela graditi kampus v Vipa-vi.Že v sprejetem občinskem prostorskem načrtu je območje ob Kornu namenjeno predvsem dejavnostim bivanja za posebne namene, kot so dijaški, študentski domovi in druge oblike bivanja za posebne namene, ter za t.i. Park znanja, za katerega je v pripravi podroben prostorski načrt. Sklep predvideva, da bo novogoriška občina ponudila univerzi ustrezna zemljišča v zameno za del stavbe v Rožni Dolini, ki ga sedaj uporablja univerza. V primeru dogovora mestne občine z univerzo je sklep veljaven do konca letošnjega aprila, saj svetniki ne želijo, da bi se univerza preselila v Vipavo, kjer so jim že pred dobrim letom namenili ustrezno zemljišče. Slednje je še vprašljivo, ker delno stoji na poplavnem območju, zato dokončne odločitve o gradnji univerzitetnega kampusa ni. Tudi v zgodovinskem mestnem jedru, kjer je bilo to doslej prepovedano, bo mogoče podstrešne prostore uporabljati v bivalne namene delih zgodovinskega mestnega središča, kjer je bilo to doslej prepovedano, bo mogoče podstrešne prostore uporabljati v bivalne namene ter urejati strešna okna in frčade. »S tem ukrepom smo želeli ustreči prošnjam številnih občanov, ki bodo na ta način lahko bolje uredili svoje domove in izkoristili vse prostore, ki jih imajo na razpolago,« je povedal odbornik Guido Germano Pettarin. Omenjena varianta prostorskega načrta je povezana tudi z morebitno gradnjo nakupovalnega središča v Ulici Terza Armata, ki ga bodo po novem lahko gradili po sklopih. V uvodnem delu ponedeljkovega zasedanja so bila na vrsti svetniška vprašanja. Na obupno stanje cestišč v severni mestni četrti, na primer v Ulicah Orzoni, Campi, Buf-folini in Gibelli ter v Svetogorski ulici, je župana Ettoreja Romolija opozorila svetnica SSk Marilka Koršič. Svetnica je upravi svetovala, naj na novo preuči prometno ureditev na nevarnem križišču med ulicami Or-zoni, Mighetti in Scodnik, zanimalo pa jo je tudi to, ali namerava občina po obnovi ceste na Travniku ohraniti tamkajšnja parkirna mesta. Župan je odgovoril, da o tem še razmišljajo. Nerešene težave z odvajanjem meteornih voda v ulicah Monte Calvario, Sla-taper in Cotonificio v Podgori so bila prva tema svetniškega vprašanja predstavnika SSk Walterja Bandlja, ki je na problem že večkrat opozoril. »Vodja tehničnega urada je povedal le to, da se pogovarjajo s civilno zaščito,« je dejal Bandelj. Svetnik SSk je župana opozoril še na težave, na katere naleti občan, ko želi pristojno službo seznaniti z okvarami javne razsvetljave. »Odkar ni rajonskih svetov, razsvetljave nihče več ne nadzoruje. Če pa občan pokliče pristojno podjetje, odgovori telefonska tajnica in klic traja v nedogled. Ob tem, da ni možnosti za uporabo slovenščine, kar je v nasprotju z zakonom, je treba na popravilo okvare čakati več mesecev,« je povedal Bandelj. Oba svetnika SSk sta svetniško vprašanje prebrala v slovenščini, kar je zmotilo svetnika Emilia Baoicchija (Fuori l'Italia dall'U.E.). Odgovoril mu je župan Ro-moli, ki mu je pojasnil, da je zaščitni zakon pač zakon in ga je treba spoštovati, »naj nam bo to všeč ali ne«. (Ale) gorica - ATER Osrečili šest družin Od oktobra oddali 53 stanovanj Obredno rezanje traku bumbaca Podjetje ATER je v goriškem mestnem središču predalo namenu šest novih stanovanj. Uredili so jih v Ulici Rabatta, v lepi palači iz 18. stoletja, kjer so včeraj slovesno predali ključe zadovoljnim družinam. Dogodka sta se udeležili odbornica FJK Mariagrazia Santoro in goriški župan Ettore Romoli, ki je izrazil zaskrbljenost nad možnim zaprtjem goriškega podjetja ATER. Santorova je odgovorila, da je cilj deželne uprave ta, da bi bilo podjetje za ljudske gradnje čim bližje ljudem, izpostavila pa je še, da bo goriški ATER z deželnimi in državnimi sredstvi lahko v prihodnjih letih obnovil okrog sto stanovanj. Podjetje ATER je v zadnjih štirih mesecih na Goriškem oddalo 53 stanovanj, čakalna lista pa ostaja še vedno dolga. Decembra je bilo na njej 1174 upravičencev, upravitelji pa so opozorili, da podatek ne odraža dejanskega stanja, saj je nekatere lestvice treba posodobiti. nova gorica - Država slabo gospodari s kulturno dediščino Vila Rafut propada Mestna občina je še vedno zainteresirana za brezplačni prenos nepremičnine Novogoriško občino še vedno zanima brezplačni prenos Vile Rafut v njeno last. Toda s strani države, ki je njena lastnica, se zadeve že lep čas ne premaknejo nikamor. Že dve leti pripravljajo razpis za javno-zasebno partnerstvo, tako bi ta arhitekturni biser pod Kostanjevico lahko pomagal rešiti tudi zasebnik, a dokumenta še ni. Razpis naj bi končno dočakali letos. Domačinom pa kar ne gre v račun, da ena redkih zgradb neoislamske-ga sloga cenjenega arhitekta Antona Laš-čaka pri nas tako propada. Kaj se dogaja z vilo in kdo trenutno upravlja z njo, je na zadnji seji novogori-škega mestnega sveta zanimalo svetnika Mirana Vidmarja (ZZP), ki je tudi izpostavil dragocenost te kulturne dediščine in delo arhitekta Antona Laščaka. Na občinskem oddelku za družbene dejavnosti so pojasnili, da gre za objekt v lasti države oziroma slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerim se je mestna občina Nova Gorica dogovarjala o možnosti brezplačnega prenosa nanjo oziroma o možnosti prenosa nepremičnine v upravljanje Mestne občine Nova Gorica. »Ministrstvo naj bi nato objavilo javni razpis za izbiro partnerja za obnovo Vile Rafut in dela Ra-futskega parka na podlagi zakonodaje s področja javno zasebnega partnerstva. Arhitekturni detajli parka in Laščakove vile na Rafutu fotok.m. Kot nam je znano, se na ministrstvu pripravlja ustrezna dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo projekta po modelu ja-vno-zasebnega partnerstva,« so še pojasnili iz omenjenega oddelka ter dodali, da bo novogoriška občina omenjeno ministrstvo tudi zaprosila za informacije o stanju projekta. »V kolikor javno-zasebnega partnerstva ne bo, je mestna občina Nova Gorica še vedno zainteresirana za brezplačni prenos nepremičnine,« zagotavljajo na občini, kjer sicer v proračunu vsako leto redno zagotavljajo sredstva za vzdrževalna dela v parku Rafut, gre predvsem za košnjo trave in podrasti v parku. Kot je znano, si lastništvo parka občina in država delita: občina ima v lasti spodnji del parka, država pa zgornji del z objektom. Tudi park s številnimi eksotičnimi drevesi in arhitekturnimi detajli sodi med dragoceno dediščino. A ker ni vzdrževan, tudi ta propada. (km) GORICA Grobarje bodo zaposlili Goriški urad CAF sindikata CISL je našel rešitev, ki bo občini z marcem omogočila zaposlitev treh grobarjev. Problem je nastal zaradi sprememb, ki jih je vlada uvedla pri izračunavanju potrdil ISEE. V uradih CAF imajo te dni kar nekaj dela, zato postopki potekajo s polžjo hitrostjo. Občina je pokrajinskemu uradu za zaposlovanje sporočila, da je pripravila nov projekt družbeno koristnih del in da namerava s trimesečno pogodbo zaposliti tri grobarje, zaradi omenjenih težav pa jih ne bi mogla zaposliti pred aprilom. V uradu CAF sindikata CISL so zato sklenili, da bodo pri pripravi potrdil ISEE dali prednost kandidatom, ki se nameravajo prijaviti na razpis občine Gorica. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 11. februarja 2015 13 gorica - Muzej prve svetovne vojne Prvič na ogled najdena slika Giacoma Balle Goriški muzej prve svetovne vojne bodo po 25 letih posodobili. Prvi korak v tej smeri bo odprtje oddelka, ki ga bodo ob stoletnici vstopa Italije v vojno posvetili inter-ventizmu. Odprtje bo v petek, 13. februarja, ob 18. uri. Ob tej priložnosti, je napovedala direktorica Pokrajinskih muzejev Raf-faella Sgubin, bo prvič na ogled tudi platno Dimostrazione interventista italijanskega futurista Giacoma Balle. Delo je nastalo leta 1915, zanj pa še pred kratkim ni vedel nihče: abstraktna slika, ki uprizarja konflikt med zagovorniki in nasprotniki italijanske vojaške intervencije, se je namreč skrivala pod plastjo črne barve na hrbtni strani druge umetnine futuri-stičnega slikarja, ki nosi naslov Verginita in je iz leta 1925. »Da se pod črnim lakom skriva slika, so posumili šele v prejšnjih letih. Tako se je začelo dolgo restavratorsko delo, ki je zdaj zaključeno. V čast si štejemo, da bomo lahko najdeno umetnino prvi razstavili. Dimostrazione interventista bo pri nas na ogled nekaj tednov, nakar bo platno romalo v Milan, na Expo, v Gorici pa bosta ostali dve drugi deli Giacoma Balle,« je povedala Sgubinova. Dragocena slika iz leta 1915 je last rimskega zbiralca umetnin, ki želi ostati anonimen. Do januarja prihodnjega leta pa bodo v goriškem muzeju prve svetovne vojne na ogled interventistične propagandne razglednice iz fonda fototeke Pokrajinskih muzejev. Kustosinja Alessandra Martina je s tem v zvezi pojasnila, da je večino razglednic muzeju podaril odvetnik Carlo Morpurgo. »Hranimo jih 2200. Ker obeležujemo stoletnico vstopa Italije v vojno, bomo tokrat postavili na ogled le italijanske razglednice, ki so nastale med koncem leta 1914 in letom 1918,« je povedala. Druga faza posodobitve muzeja bo nastopila prihodnje leto, ko bodo uredili oddelek, ki bo posvečen vojni v naših krajih pred letom 1915. »Tu se je vojna začela že leta 1914. Naš muzej danes ne posveča dovolj pozornosti temu obdobju, zato želimo vrzel zapolniti. Za raziskovalno in drugo delo bo poskrbelo naše osebje,« je dejala Sgu-binova, po kateri bo muzej v grajskem naselju dobil tudi sodobnejšo tehnološko in multimedijsko opremo. Posodobitev muzeja, sta poudarila deželni in pokrajinski odbornik Gianni Tor-renti in Federico Portelli, je sad sodelovanja med Deželo FJK in Pokrajino Gorica. Prva je v projekt vložila 50.000 evrov, pokrajina pa jih je prispevala še 33.000. »Današnjo podobo in vsebine je muzej dobil leta 1990, ko se je njegovega odprtja udeležil tudi takratni minister za šolstvo in sedanji predsednik republike Sergio Mattarella,« je spomnil Portelli in poudaril, da goriški muzej v središče ne postavlja nacionalizma ali herojev, ampak navadnega človeka. »Z novo postavitvijo bo goriški muzej, ki je začel nastajati že v času prve svetovne in se je nato postopno spreminjal, pridobil dodatne vsebine, ki bodo obiskovalcem omogočile še globljo interpretacijo vojnih dogodkov,« je dejal Gianni Torrenti. (Ale) PRVA SVETOVNA VOJNA « VtVI I V« I •• Trziska občina v konzorciju Občina Tržič napoveduje, da bo kot institucionalni partner pristopila k projektu Prva svetovna vojna v Furlaniji Julijski krajini: ovrednotenje zgodovinskega in okolj-skega zaklada na čezmejnem ozemlju Italije, Avstrije in Slovenije, ki ga je pripravil zadružni konzorcij za prvo svetovno vojno v FJK (Consorzio Grande Guerra FVG). Konzorcij je bil ustanovljen leta 2013 na pobudo javnih in zasebnih dejavnikov z namenom obeleževanja stoletnice začetka prve vojne na deželnem ozemlju. Predsedstvu italijanske vlade je že predstavil program kulturnih in spominskih prireditev: s širjenjem znanja o dogajanju med vojno želijo negovati spomin in ga predajati mlajšim generacijam. Tržiška občina pristopa z lastnimi projekti, ki so po vsebini sorodni (Pot miru - Via di pace, Julius, Alisto, Velika vojna, kraji, spomini, kulture). V Rimu najdena slika futurista Giacoma Balle, ki bo v Gorici prvič razstavljena (ob naslovu), Sergio Mattarella v muzeju v goriškem grajskem naselju leta 1990 goriška - Stoletnica prve svetovne vojne Pot miru se bo začela na skupnem trgu Organizatorji so na dogodek povabili oba predsednika držav Znano je, da sta pokrajina Gorica in Fundacija Poti miru v Posočju povabili predsednika Italije in Slovenije, Sergia Mattarello in Boruta Pahorja, na Trg Evrope - Transalpino na svečano odprtje Poti miru - Via di Pace v soboto, 21. marca ob 12. uri. Poleg uradnih nagovorov bodo na trgu nastopili slo-vensko-italijanski mladinski pevski zbor, slovensko-italijanski orkester Nova ter Antonella Ruggiero in Vlado Kreslin. Namen projekta Pot miru je kulturno in turistično ovrednotenje ozemlja, na katerem je divjala prva svetovna vojna. Finančno ga je omogočila Evropska unija v okviru programa čez- mejnega sodelovanja Italija-Slovenija. Oprijemljiv rezultat projekta je ureditev enotne čezmejne poti, ki povezuje že obstoječe poti in vrednoti - poleg naravnega bogastva - tudi zgodovinske ostanke ter kulturno dediščino v projekt vključenih območij Posočja. S Potjo miru postaja ta dediščina opomin, naj se ne ponovi to, kar se je zgodilo v prvi svetovni vojni. Obenem je Pot miru vez med sosednjima evropskima narodoma, ki omogoča nastanek celostne turistične in kulturne ponudbe ter krepi odnose med ljudmi, ki živijo ob meji, in njihovo zavest o evropski pripadnosti. šmartno - Grafična dela v Hiši kulture Materialna sled, ki je ostala za Tonetom Kraljem na obali Tone Kralj V Hiši kulture v Šmartnem so razstavljena grafična dela, ki so nastala med letoma 1934 in 1953 in so nekakšna zapuščina ali natančneje materialna sled, ki je ostala za Tonetom Kraljem v slovenski Istri. Razstavo dopolnjuje dvanajst jedkanic iz zbirke Goriškega muzeja s pretežno nabožno vsebino, ki so nastale kot posthum-ni odtisi leta 1982. Izdelal jih je Lucijan Bra-tuš z originalnimi matricami iz let 1920 in 1921, podpisala pa jih je umetnikova vdova Mara Kralj. Likovno sodijo v mladostno Kraljevo obdobje, ko se je po tragičnem soočanju s prvo svetovno vojno predal notranjemu, duhovnemu svetu in začel v kompozicijo, ki jo že pred tem zaznamovala secesijska linija, vnašati poglobljen ek- spresionistični izraz. Eksistencialna stiska in duhovna razklanost se kažeta skozi deformirana telesa, ki so se spremenila v hrepeneče, vase zazrte gmote, izrazit dekorativni element pa vsebinsko dopolnjuje ter poudarja mojstrske kompozicije. Serija grafik je last občine Izola. Dela so »pristala« v njihovi zbirki ravno v obdobju avtorjevega bivanja v Izoli. Z javno predstavitvijo teh umetnin decembra 2014 v galeriji Insula v Izoli in sedaj v Šmartnem skušajo opomniti, da je zanje pomembno, da prisotnost velikega umetnika v našem prostoru ne gre v pozabo. Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, občina Izola, Goriški muzej in občina Brda, bo na ogled do 8. marca. grad dobrovo - Vladimir Klanjšček Barve se prelivajo na stene in v prostor Vladimir Klanjšček (levo) na odprtju briške razstave foto s. bevcar Prejšnji teden so v gradu Dobrovo odprli razstavo Vladimirja Klanjščka. V viteški dvorani se je zbralo skoraj štirideset avtorjevih znancev, sovaščanov, nekdanjih sodelavcev in ljubiteljev likovne umetnosti ter krajanov. Posebej slovesno je bilo, ker so Klanjščka, sicer rojenega v Brdih, prvič gostili v reprezentativnih grajskih prostorih v letu njegove sedemdesetletnice. Večer je uvedel kustos Herko Saksida, ki je napovedal glasbeno izvajanje, poseg umetnostne zgodovinarke Klavdije Figelj, ogled sedemintridesetih del najnovejšega slikarskega ciklusa, naslovljenega Prostranost, v najvišjem grajskem nadstropju in na dostopnem stopnišču ter zaključno druženje v vhodni hali. Petčlanska skupina kitaristk, ki si je nadela ime Sanje s kitaro, je usklajeno, umirjeno in prijazno zapela dve prirejeni narodni pesmi, na koncu pa še dve. Umetnostna kritičarka je privabila v spomin nekaj značilnih avtorjevih življenjskih postaj. Od študija na goriškem učiteljišču, kjer je za mentorico risanja imel prof. Noemi Rener, mimo dozorevanja na ljubljanski pedagoški fakulteti in poglabljanja v Benetkah. Vmes je pote- kalo tudi šolanje na goriškem zavodu Max Fabiani, kjer mu je bil za usmerjevalca Cesare Mocchiutti. Tudi sam je poučeval na šolah in se leta 1962 prvič predstavil v javnosti v Trstu skupaj z Deme-trijem Cejem, Jožetom Cejem, Robertom Faganelom, Rudolfom Saksido in Klav-dijem Palčičem. Vladimir Klanjšček se je prvič samostojno predstavil leta 1969 v Gorici. Predavateljica je prisotnim posredovala tudi kratek prerez likovnih tokov na ožjem Goriškem po drugi svetovni vojni, katerih dejavni člen je bil tudi sam slavljenec. Razstava na Dobrovem prikazuje, kaj Klanjščka sedaj zanima, čemu se posveča, v katero smer se premika. Skupna značilnost vseh razstavljenih del pod velikanskimi nosilnimi tramovi grajskega podstrešja je odsotnost okvirjev. Izbira je namerna, kajti na ta način se barve slik prelivajo na bližnje stene in v prostor. Po obsegu manjša platna imajo v spodnjem kotu ali na desnem robu nevsiljivo figurico žuželke, pajka, komarja, čebele, kačjega pastirja ..., ki pritegnejo opazovalčev pogled, da se lahko nekam zasidra, glede na to, da gre sicer za nekakšno stalno valovanje, migotanje in vibriranje. (ar) 1 4 Sreda, 11. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Natečaj iz borznega poslovanja Dijaki zasedli devet od prvih desetih mest Fundacija Goriške hranilnice je včeraj nagradila dijake, ki so se od 1. oktobra do 10. decembra lani udeležili natečaja iz borznega poslovanja Conoscere la borsa 2014 (Spoznaj borzo). Na tekmovanju, ki ga že vrsto let organizirajo fundacije hranilnic iz Evrope, so se odlično odrezali dijaki slovenskega tehniškega pola Cankar-Vega-Zois iz Gorice, ki so na deželni ravni zasedli devet od prvih desetih mest. Nagrajevanje je potekalo v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini. Ob začetku natečaja je vsaka ekipa prejela virtualno vsoto 50.000 evrov. Ta znesek so nato dijaki investirali na borzi, zmagala pa je ekipa, ki je po približno dveh mesecih imela največje dobičke. Prvo mesto na deželni ravni je zasedla ekipa Cankar 2, ki je v sedemdesetih dneh s kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev zaslužila kar 5.530,27 evra. Ekipo so sestavljali Samuel Vitale, Evelyn Robazza in Nicole Cecconi, ki se bodo za nagrado odpravili v Cuneo, kjer jih čaka državno nagrajevanje. Dijaki so se včeraj zahvalili profesorjem in staršem za nasvete ter ponosno dodali, da so na tekmovanju pre- Zmagovita ekipa tehniškega pola z mentorico Maro Petaros in s podpredsednikom Fundacije Goriške hranilnice Robertom Collinijem bumbaca magali tudi ekipo profesorjev. Priznali so, da so se več ur tedensko posvečali tekmovanju, vsak dan pa so pregledovali borzne tečajnice in se glede na nihanje borznih tečajev odločali za nakup ali prodajo določenih vrednostnih papirjev. Odlična poteza jim je uspela na začetku oktobra, ko so po relativno nizki vsoti kupili delnice, ki so nato bile zelo dobičkonosne. Ključna je bila tudi pomoč Erika Bense iz Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, ki je pred začetkom tekmovanja di- jakom predstavil strategije za uspešno borzno poslovanje. Stroške za potovanje v Cuneo bo prispevala Fundacija Goriške hranilnice, dijake pa bo spremljala njihova mentorica, prof. Mara Petaros. Poleg glavne lestvice, sestavljene glede na dobiček, so na tekmovanju sestavili še posebno lestvico za investicije v podjetja, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj. Tudi v tem delu natečaja so bili dijaki tehniškega pola uspešni, saj je zmagala ekipa Cankar 6, ki so jo sestavljale Maja Batistič, Sara Cej, Nikol Frandolič in Georgina Laryea. Njihova ekipa je zasedla prvo mesto v Furlaniji Julijski krajini in četrto mesto v Italiji. Priznanje sta prejela tudi profesorja David Peterin in Peter Ferfoglia, ki sta se - kljub temu, da sta »zapravila« 518 evrov začetnega kapitala - uvrstila na osemnajsto mesto v Italiji glede na dobiček oz. izgubo ter na deveto mesto glede investicij v podjetja, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj. (av) nova gorica - Na univerzi že poldrugo leto preučujejo pojav Burja z znanstvene plati Pretekle dni smo o burji poročali z vidika gasilcev in civilne zaščite, tokrat svoje dodajajo še znanstveniki. Burje so se namreč lotili na Univerzi v Novi Gorici, kjer že od leta 2004 deluje Center za raziskave atmosfere (CRA). Tam se v zadnjem letu in pol ukvarjajo tudi s študijo pojava burje. Burja nastane na zavetrni strani gorskih verig, kjer zaradi toka hladnega zraka čez oviro nastanejo močni pobočni vetrovi, ugotavljajo na univerzi. Povezan je s prisotnostjo toplih zračnih mas v nižinah jugozahodne Slovenije in stabilnih hladnih zračnih mas nad osrednjo Slovenijo, ki se ob gorski pregradi prelivajo v dolino. Razgiban relief jugozahodne Slovenije, ki se v manj kot 30 kilometrih od morske obale dvigne do Kraške planote na 300 metrih nadmorske višine, pade v Vipavsko dolino, ki leži na stotih metrih nadmorske višine in se nato spet dvigne v planoto Trnovskega gozda, se pravi na 1.500 metrov nadmorske višine, omogoča razvoj burje v Vipavski dolini. Ker tradicionalne meritve smeri in hitrosti vetra s klasičnimi ane-mometri ne morejo dobro opisati časovne spremenljivosti sunkov burje, v CRA uporabljajo dvodimenzionalni ultrasonični anemometer, ki omogoča zajem podatkov o hitrosti in smeri vetra vsako sekundo. »Z analizo podatkov želimo izboljšati znanje o nastanku in razvoju sunkov ter o samem toku zračnih mas med pojavom burje. Boljše poznavanje toka zračnih mas lahko bistveno izboljša delovanje meteoroloških modelov in s tem povezano boljšo napovedljivost moči vetra v Vipavski dolini,« pojasnjujejo na UNG. V zadnjem tednu smo bili priča močnemu pojavu burje, ki je trajal od četrtka popoldne do sobotnih jutranjih ur. Prve analize pridobljenih meritev za to obdobje nakazujejo, da je bila močna burja posledica toka zračnih mas iz dveh različnih smeri. V začetni fazi, do poznega četrtkovega večera, je veter pretežno pihal v smeri iz severovzhoda, nato pa se je tekom noči in jutra naslednjega dne postopoma obrnil v jugovzhodnik. Prvotna smer toka bi ustrezala toku čez rob planote Trnovskega gozda, medtem ko končna smer ustreza toku zračnih mas vzdolž Vipavske doline. »Spreminjanje smeri burje je bila posledica vremenske situacije na širšem območju, predvsem razvoja in poti sredozemskega ciklona. Hitrosti vetra so v celotnem obdobju dosegale visoke vrednosti, najvišje hitrosti, ki smo jih izmerili v Ajdovščini, so presegale 33 m/s (približno 120 km/h), kar je sicer precej manj od najvišjih hitrosti, izmerjenih vzdolž vipavske hitre ceste,« ugotavljajo na UNG. Nižje vrednosti hitrosti v Ajdovščini so posledica lege postaje, ki se nahaja znotraj strnjenega naselja, medtem ko se meritve ob hitri cesti opravljajo na odprtem prostoru. (km) Meritev ajdovske burje foto k.m. gorica - Prav poseben gost Kreslin, Sivilotti in Taylor, glasba res ne pozna meja Z leve sedijo Vlado Kreslin, Valter Sivilotti in Allan Taylor foto i. komel Po avdicijah za opero Rigoletto, ki jo pripravlja kriška Operna akademija, sta si pred dnevi oder goriškega Kulturnega doma »izposodila« tudi furlanski dirigent Valter Sivilotti in slovenski kantav-tor Vlado Kreslin. Skupaj pripravljata vrsto novih skladb, ki jih bosta predstavila najprej 21. marca na Trgu Evrope - Transalpini, kjer bo prireditev v organizaciji goriške pokrajine, nato pa še na Mittel-festu v Čedadu. Najbolj »reprezentančna« bo pesem Reka (nanaša se na Sočo), ki jo bo Kreslin zapel z Antonello Ruggero. Valter Sivilotti in Vlado Kreslin redno sodelujeta od leta 2002. Njuni skupni napori so obrodili vrsto pesmi, ki so bile izvedene v okviru goriškega festivala Across the Border in so prečkale tudi meje. Omeniti gre Koncerte na meji, Pesmi ob meji v ljubljanskem Cankarjevem domu, večere iz ciklusa Canzoni di confine v Furlaniji, koncerte v goriškem Kulturnem domu. Njuno sodelovanje pa ima tudi širše mednarodne razsežnosti, o čemer priča srečanje, ki smo mu bili deležni pred nekaj dnevi. V gostilni pri Turriju v Štandrežu so se zbrali Vlado Kreslin, Valter Sivi-lotti, član organizacijskega odbora festivala Folkest iz Spilimberga Andrea Del Fabbro in prav poseben gost - Allan Taylor, eden najbolj znanih britanskih kantavtorjev, ki ima za sabo preko 25 samostojnih albumov. Mudil se je v Spilimbergu na pogovorih za sodelovanje na Folkestu in se je odločil, da obišče še Gorico in da se v posoškem mestu sreča s starim prijateljem Kreslinom. Po poslovnih pogovorih in po večerji je skočila na dan kitara in oba kantavtorja sta v veselje gostov lokala uprizorila manjši koncert s prepevanjem svojih uspešnic. Marsikdo med prisotnimi se ni mogel načuditi, da Taylor pozna melodije in tudi nekaj besedil Kreslinovih pesmi. Bilo je enkratno. Izrek, da glasba ne pozna meja, dobi v takih primerih tudi stvarno potrditev. gorica Petnajstim štipendije konzorcija Pri konzorciju za razvoj goriškega univerzitetnega pola so izbrali dobitnike petnajstih štipendij, ki se nanašajo na akademsko leto 2013-14 in jih podeljujejo s pomočjo prispevka dežele FJK. Namenjene so študentom prvostopenjskega ali magistrskega študija pod pogojem, da se le-ta izvaja v Gorici. Vsaka štipendija je vredna tisoč evrov, podelili pa jih bodo v ponedeljek, 23. februarja, ob 11. uri v dvorani Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Letošnji nagrajenci so Elisa Benevelli (diplomatske vede), Gessica Iacuzzi (odnosi z javnostmi), Irene di Padua (diplomatske vede), Giulia Falchi (diplomatske vede), Giorgia Bozzini (diplomatske vede), Sebastiano Mancuso (diplomatske vede), Raffaella Brigio (odnosi z javnostmi), Arianna Gheno (diplomatske vede), Alberto Antonini (arhitektura), Roberta Fal-zari (odnosi z javnostmi), Arianna Gian-don (diplomatske vede), Federica Pozzo-bon (integrirano komuniciranje za podjetja in organizacije), Rossella Mannello (integrirano komuniciranje za podjetja in organizacije), Enrico Leghissa (arhitektura) in Virginia Fabozzi (diplomatske vede). Štipendija jim je bila podeljena na osnovi študijskih rezultatov, ki so jih doslej dosegli, in ob upoštevanju finančnega stanja družin. Medeot skupni tajnik Nadaljuje se postopek združevanja goriške in tržaške trgovinske zbornice. Odbor in svet Trgovinske zbornice iz Trsta sta namreč za novega generalnega tajnika včeraj imenovala Pierluigija Medeota, ki to funkcijo že opravlja v Gorici. Medeot bo v Trstu nasledil Stefa-na Patriarco. Begunci v Verono in Padovo Z 2. februarjem so v Veroni in Padovi ustanovili novi teritorialni komisiji za ocenjevanje prošenj za azil. Ob podtaj-niku na ministrstvu za notranje zadeve Domenicu Manzioneju je to potrdila tudi senatorka DS Laura Fasiolo, ki je v teh dneh prejela pismo notranjega ministra Angelina Alfana. Novoustanovljeni komisiji naj bi razbremenili komisijo, ki deluje v Gorici, posledično pa naj bi se znižalo tudi število prosilcev za azil v goriški občini in deželi FJK nasploh. Začenja se tržiški pust V Tržiču se bo jutri začel niz pustnih dogodkov. Med 10. in 12. uro bo na Trgu Republike Cantada mascherada; otroke bodo pričakali z glasbo, sladicami in animacijo. Jutri med 15. in 18. uro bo po mestnih ulicah igrala skupina Vecia Trieste, ob 19.30 pa bo v restavraciji Minimax »bezjaška pustna večerja«. Otroško pustovanje na Trgu Republike bo tudi v soboto in nedeljo, obakrat med 15. in 17. uro. Montifilm se zaključuje V goriškem Kulturnem domu bo danes tretji in hkrati zadnji večer v okviru festivala gorniškega filma Montifilm 2015. Ob 17.30 bodo vrteli nemški dokumentarni film The Cave Connection -Into the Unknown (Niko Jäger), sledil bo ob 21. uri kanadski celovečerni film Into the Mind (Dave Mossop in Eric Cro-sland). Vstopnina za enkraten ogled znaša 3 evra, za dva filma 5 evrov. Tečaj za trenerje in odbornike Goriška pokrajina bo priredila nov tečaj za trenerje in društvene odbornike. V večnamenski dvorani v Štarancanu (Ulica Infanzia 1) bo o izboljšanju odnosov s športniki in starši predaval psiholog Alessandro Sartori. Tečaj za trenerje se začenja drevi med 20. in 22. uro. / GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 11. februarja 2015 1 5 štmaver - Ob svetem Valentinu Pust in veter ponagajala organizatorjem praznika Tradicionalno štmavrsko praznovanje svetega Valentina je bilo letos nekoliko manj obiskano, pa čeprav je vsa leta v vasi močno občuteno. Naneslo je, da se je ob koncu minulega tedna marsikaj dogajalo na Goriškem, med drugim tudi prve obveznosti krajevnih pu-starjev. V soboto so ravno v okviru štma-vrskega prazničnega dogajanja predstavili Kraški pust. Tradicija je namreč, da predstavitev poteka v kraju, ki je leto prej stopil na najvišjo stopničko zmagovalcev, opensko trofejo pa je lani osvojilo ravno kulturno društvo Sabotin iz Štmavra. V soboto je sledil nastop plesne skupine kulturnega in športnega društva Vipava s Peči ter domačih pustnih mask pa še ples s triom Express, ki pa tokrat ni priklical množice. Marsikje so namreč potekale še zadnje priprave na nedeljski pustni sprevod v Gorici, ki je uvedel v pustni čas. Štmavrsko praznovanje se je nadaljevalo v nedeljo. Slovesni maši je na prireditvenem prostoru v Znarišču sledilo Valentinovo kosilo pod velikim ogretim šotorom. Pri vaškem društvu Sabotin so tokrat prvič preizkusili šotor, ki ga je za potrebe svojih članic nabavila Zveza slovenske katoliške pro-svete iz Gorice in jim ga daje na razpolago. Gostitelji so postregli z jedmi na žaru, domačo kapljico in štruklji, ki tudi sodijo k štmavrski tradiciji. Organizatorji Valentinovega praznika so morali tokrat resno strniti vrste, saj je goriški sprevod potekal v zgodnjem popoldanskem času, štmavrski voz pa je po mestnih ulicah spremljalo ka- Pod štmavrskim šotorom (zgoraj) in mrzlično delo kuharjev (spodaj) kih sto veselih pustarjev. Sredi popoldneva, ko je za prijetno razpoloženje pod ogretim šotorom igrala glasbena skupina iz Brd, je za nameček začelo silovito pihati, tako da so morali Štma-verci odkriti šotor, sicer bi ga sunki vetra podrli. Burja je istočasno »ponagajala« tudi pustnim vozovom v Gorici, še zlasti Štmavercem, ki niso mogli dvigniti nadgradnje voza ravno v trenutku, ko so se znašli pred ocenjevalno komisijo na odru, nameščenem ob ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Kljub temu so se domačini dobro odrezali in osvojili tretje mesto. V Štmavru pa se je praznik nadaljeval v prostorih nekdanje šole. (vip) Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI P. IVAN BRESCIANI DJ Jezuit, teolog in Goričan. Vrhovnipredstojnik Družbe Jezusove p. Adolfo Nicolas ga je 12. januarja 2014 imenoval za provinciala slovenske province Družbe Jezusove. Četrtek, 12. februarja 2015, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. 0 Prireditve PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 17. februarja, ob 15. uri. Za veselo vzdušje bo poskrbel tržaški televizijski in radijski voditelj Evgen Ban. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Dvanajst pred dvanajsto« Marka Pavlihe. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gost večera bo Goričan p. Ivan Bresciani DJ, jezuit in teolog, povezoval bo časnikar Julijan Čavdek. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 16. februarja, v župnijski dvorani. Od 14. do 17. ure bo najmlajše zabaval Ernesto, srednješolci pa bodo imeli ples od 17. ure dalje. Prirejajo SKRD Jezero, SKD Hrast, Pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost. PUSTNO KOLEDOVANJE V JAMLJAH bo potekalo v torek, 17. februarja, po vasi: za otroško koledovanje bo zbirališče ob 10. uri v društvenih prostorih, odrasli pa se bodo zbrali v istem kraju ob 11.30. Ob zaključku bo sledilo kosilo z nabranimi dobrotami po vasi, zvečer bo v društvenih prostorih ples s Štefanom; prireja AŠKD Kremenjak. H Čestitke Malemu Petru se je pridružil bratec DAVID. Mamici Aniti in očku Simonu čestitajo in celi družinici želijo srečo in Božji blagoslov vsi, ki jih imajo radi. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 19. februarja koncert violončeli-ste Natalie Gutman. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 19. februarja ob 20. uri »Čista norišnica«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 12. februarja ob 21. uri »Comedians« (Trevor Griffiths), igrajo Margherita An-tonelli, Alessandra Faiella, Rita Pelusio, Claudia Penoni, Pia Engleberth in Rossana Mola; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 11. februarja, ob 20.45 komedija »Festino nella sera del giovedi grasso avanti cena«, nastopata vokalni ensamble La Stagione Armonica in Alessandro Bressanello; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 11. februarja, ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frank-furtu« (Matei Visniec). 12. februarja ob 20. uri »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Turner«. Dvorana 2: 16.45 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 17.10 - 20.00 - 22.00 »Non sposate le mie figlie«; 18.15 - 21.30 »Unbroken«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 20.00 »Tre tocchi«. DANES V GORICI KULTURNI DOM: 17.30 »The Cave Connection«; 21.00 »Into the Mind«. (MontiFilm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 »Non spo-sate le mie figlie«; 18.10 - 21.00 »Turner«. Dvorana 2: 17.45 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 19.50 »Non sposate le mie figlie«; 21.45 »Italiano medio«. Dvorana 3: 16.30 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.00 - 20.40 »Un-broken«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jupiter - Il destino dell'universo«. Dvorana 5: 17.00 - 20.00 - 22.10 »Birdman«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 11. februarja ob 20.45 jazz koncert skupine Oir-quartett. 16. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. V BUKOVICI: v dvorani Zorana Muši-ča KD Bukovica bo v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri Prešernov glasbeni večer; nastopili bodo Matevž Ferjan- čič, brač, Špela Črnko, vokal in harmonika ter mladinska tamburaška skupinaTamburjaši. Večer bodo popestrile fotografije Foto Kluba Nova Gorica. Prirejata glasbeno društvo NOVA in občina Renče-Vogrsko; rezervacija vstopnic na vstopnice@gdnova.si ali po tel. 00386-31571365. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 13. februarja, ob 21. uri uvodni koncert letošnjega festivala »Tango da pensare«, ki ga prireja združenje Punto Musicale. Sodelovali bodo Laura Escalada Piazzolla, vdova slavnega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle, kvartet Neotango in plesalska para Margarita Klurfan in Walter Cardo-zo iz Argentine ter Marina Martin in Massimo Marchetto; informacije in predprodaja vstopnic v KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 (tel. 0481-531445). V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo v petek, 13. februarja, ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Locomotive Duo; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 14. februarja ob 20.15 Valentinov koncert, nastopila bosta tenor Vladimir Čadež in pianistka Natalija Šaver; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov. □ Obvestila TEČAJ SLOVENŠČINE: Dijaški dom organizira tečaj slovenščine, namenjem predvsem staršem otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.45. Vpisovanje do četrtka, 12. februarja; informacije in vpisovanje po tel. 0481533495. GORIŠKA POKRAJINA organizira sprehode za spoznavanje tehnike v hoji Nordik walking. Prvo srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 15. uri v pevmskem parku; vstop prost. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST ob 40. letnici ustanovitve goriškega dela stranke obvešča, da je sklicano slavnostno zasedanje pokrajinske sveta za Goriško, ki bo v petek, 13. februarja , ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sklicuje občni zbor v četrtek 19. februarja, ob 17.30 na sedežu v KB Centru v Gorici. Na dnevnem redu predsedniško, administrativno in blagajniško poročilo, pozdravi, razprava in razno. Moj pust! Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite na rubriko Fotogalerija bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. FT3 Razstave V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji (Prešernova ulica 3) bo v petek, 13. februarja, ob 19. uri odprtje razstave Tew Curk Sorta z naslovom »Vsakdanjosti«. V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarja Vojka Gašperuta - Gašpeja iz Kopra; do 14. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. H Šolske vesti TEČAJ SLOVENŠČINE: Dijaški dom iz Gorice organizira tečaj slovenščine, namenjem predvsem staršem otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Potekal bo ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.45. Vpisovanje do četrtka, 12. februarja; vpisovanje na tel. 0481533495. NA FAKULTETI ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI (FUDŠ) prirejajo 13. februarja ob 10. in 17. uri ter 14. februarja ob 10. uri informativne dneve na sedežu fakultete na Gregorčičevi 19 v Novi Gorici. 13. februarja ob 18.30 bo potekala okrogla miza z naslovom »Diplomant FUDŠ se prestavi«; več na www.fuds.si. NA VISOKI ŠOLI ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI prirejajo informativne dneve za programa Digitalne umetnosti prakse (1. stopnja) v petek, 13. februarja, ob 10. in 15. uri in v soboto, 14. februarja, ob 10. uri ter Medijske umetnosti in prakse (2. stopnja) v petek, 13. februarja, ob 13. uri in v soboto, 14. februarja, ob 11. uri v prostorih v palači Alvarez, Ul. Diaz 5 v Gorici; več na //ung.si. Pogrebi DANES V FARI: 14.15, Ivo Fornasiero (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Gal-lopin vd. Blason, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 11.00, Bruno Radetic v kapeli pokopališča in na pokopališču. 1 6 Sreda, 11. februarja 2015 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Nekaj klasike za skok v sodobnost Ace Mermolja Šel sem plačati letno članarino za novinarsko združenje (ordine -smiselni prevod je zapleten, saj potrebuje razlago, ker gre v bistvu za ceh) in sem se vedel malce čudaško. Najprej sem brundal, da v času def-lacije in ko cene padajo, višajo članarino za 10 odstotkov. Uradnica je preslišala in me vprašala za elektronski poštni naslov. Povedala je, da me bodo obveščali o novih tečajih iz novinarstva, češ da so primerni tudi za upokojence. Kislo sem vprašal, če jih bo vodil italijanski novinar Travaglio. Je stalen gost televizije, pomočnik direktorja dnevnika Il Fatto, ne pozna humorja in je to, kar Italijani imenujejo »faccia da schiaf-fi«. Televizijsko uspeva, ker se očitno del občinstva opredeljuje za Crudelio Demon. Po puščobnih komentarjih se mi je posvetila resnejša misel. Novinarji in vsi, ki tako ali drugače nastopamo v javnosti ali imamo opravka z ljudmi (od politikov do zdravnikov), bi potrebovali tečaje iz splošne izobrazbe oz. iz humanistike in klasike. Potreba postaja iz dneva v dan nujnejša. Ne nasprotujem tehniki, ne znam pisati na roko oziroma, kar napišem, ne znam več prebrati, med ljubšimi televizijskimi oddajami so tiste, ki prikazujejo, kako popravljajo in obnavljajo avtomobile, od športov najraje gledam motociklizem, si ne kupim poštenega motorja zaradi telesnih sitnosti, ki so v moji starosti pogoste itd. Upam, da sem odpravil sume o protitehničnem borcu. Potreba po humanistični izobrazbi in, točneje, po vrednotenju klasikov, je urgentna. S klasiki mislim na starogrško in rimsko kulturo, na zapuščino orienta, na krščanstvo, na iluminizem in nato na osnovne in bistvene človekove korake na področju umetnosti, filozofije in znanosti. Bistveno je, da se človek občasno vrne v svojo veliko preteklost, da obnovi staro vedenje in duh in da ne pozabi na nekatere osnove mišljenja, na smisel in vrednote časov in del, ki so omogočila skok v sodobnost. Mislim na vse to, brez česa bi bili še vedno v jamah in se podili za mamuti. Bistvo klasikov je, da so se v skoraj neverjetnih pogojih lotevali del in problemov povsem na novo, »ex ni-hilo«. Očitno je v človeku ključ (nevrološke raziskave), ki ob potrebi, hotenju in nuji odpira neslutena vrata. Drugače si težko zamislimo, kako so lahko v naturni Grčiji, sredi morja, oljk in kamenja izjemni ljudje pričeli projektirati impozantne templje in umetnine, razmišljati abstraktno, nastavljati pravila iz matematike in geometrije, si izmislili medicino, ki ni bila več vračeva kuhinja itd. Dejansko velja to za vsa obdobja, ki so bila prelomna, ki so pomenila skok v sodobnost, resničen preobrat in odpiranje novih svetov. V te pretekle čudeže se moramo zazreti, če želimo danes širiti obzorja v svet, ki ga še zdaleč ne poznamo in še manj obvladamo. Pri klasikih ne gre torej le za stare vrednote, ampak za pudarjanje človekove sposobnosti, da se z mišljenjem zazre v skrivnosti in v daljave, da globinsko občuti potrebo po globini, klic, ki prihaja na površino iz korenin. Drugače se nam danes zdi vse samoumevno, dano in pridobljeno brez napora, brez mišljenja, brez kopanja v globine in letenja v višine. Tehnika, ki nima zavesti o iskanju, ki ne pozna Ikara, ki je vzletel proti soncu, nas lahko resnično zavede v praznino, ki se nam zdi bri-lijantna, učinkovita in plodna ter obenem gratis. Pričel sem z novinarji in menim, da ni naloga našega poklica le v tem, da podajamo neke »privlačne« informacije, da vzbujamo pozornost, besedičimo z igralsko tehniko itd. Menim, da je naloga novinarja tudi v tem, da posreduje bralcu in poslušalcu neko nit med vsakodnevnim doživljanjem sveta in njegovo vedno večjo kompleksnostjo, ki je izrazita v politiki, v gospodarstvu, v družbeni dinamiki itd. Ne živimo več v agrarnem svetu, kjer je bilo preživetje enostavno razmerje med zemljo, fizičnim delom ter naravo z njenimi darovi in muhami (od toče do zime in potresa). Ko predsednik republike Mat-tarella naglasi potrebo, da se inštitu-cije približajo državljanom, predpostavlja neko znanje in spoznanje o tem, kako je sploh prišlo do države in inštituciji. Šele nato lahko državljan ocenjuje, odobrava, kritizira in izpove svoje stiske in upe. Kdor vidi v in-štitucijah in v politikih le neke vrste brokerje, ki se poigravajo z našim denarjem, nima možnosti, da se bo približal inštitucijam. Politik pa naj najde jezik, da lahko govori z državljani znotraj tiste tradicije, ki je omogočila, da država sploh je. Omenil sem zdravnika. Medicina je znanost, vendar je znanost o naravi in človeku s ciljem, da zdravi človeka. To bitje pa ni le sistem kosti, mišic, živčevja in drugih snovi, ki jih zdravimo na osnovi poznanih zdravil, rezov in protokolov. Hipokrat in drugi veliki zdravniki po njem so videli v človeku nekaj več in pomembnejšega od posebnega sistema snovi. Lahko imenujemo dušo ali psi-ho; zavedanje o širini in globini človeškega ostaja bistveno za uporabo zdravstvene tehnike. Nadaljeval bi lahko z drugimi poklici, v bistvu z vsemi poklici. Kot sem zapisal, vidim v tehniki nekaj bistvenega za človekovo preživetje v sodobnosti, ko nas je na Zemlji veliko milijard in predstavlja že to nek osnovni problem. Ni pa se možno pasivno predati tehniki, kot da je dana nam na razpolago in kot da ne potrebuje pri uporabniku nekega širšega znanja in neke jasne etične zavesti. Obenem je nujno vsaj v obrisih vedeti, kako je bil v osnovi čudež, da se je človek dokopal do vsega tega znanja in tehnike, s katerimi razpolagamo danes. To pa enostavno pomeni, da globoko spoštujemo tega človeka: sebe, bližnje in tujce. Smo imetniki velike sposobnosti, da preskakujemo dano in samoumevno. To sposobnost velja uporabiti in klasiki nas učijo, kako. Zapisane besede veljajo tudi za pesnika Prešerna, ki je pričel pisati ob gruntarskem jeziku in v nemškutarski družbi. Iz ozkega zaledja je postavil moderne temelje slovenskemu jeziku, kulturi in narodu. Tako ga razumemo od Stritarja dalje. JEZIK NA OBROBJU V obmejnem pasu z Italijo zasledim največ napak pri predlogih in glagolih, pri katerih naši pisci pogosto ne upoštevajo pomena predpon, ki jih sestavljajo. Pred kratkim je poročevalec zapisal, da je ropar zavezal žrtvi roke in noge, namesto, da bi jih zvezal. Zvezati pomeni z vrvjo, žico, verigo doseči, da česa ne moremo premikati in da ostane skupaj. Zato moramo reči, da ji je ropar roke in noge zvezal. Glagol zavezati kaj je podoben, vendar pomeni nekaj drugega. Zavežem si lahko čevlje, culo, vrečo, ruto. Nasprotje zavezanega je odvezano. Če vez popusti, so čevlji odvezani. Tudi zvezane roke nam lahko kdo odveže, da jih prosto premikamo, medtem ko se odvezana vreča ali ruta ne bosta prosto gibali. Takih manjših pomenskih razlik v našem jezikovnem območju ne občutimo, zato večkrat kdo uporabi namesto predpone z- ali za- predpono pri, ko privezati pomeni kaj privezati k čemu ali h komu. Tudi privezan pes se ne more prosto gibati, a ne zato, ker mu zvežemo tace, temveč zato, ker je z verigo priklenjen na kaj ali k čemu, npr. k ograji. Pri nas je izšlo že več knjig z navodili (recepti) za kuho, cvrtje ali peko. V njih sem opazila neenotno rabo predlogov. Olje segrejemo na 190°C ali največ do 190°C, namesto tega je bilo v knjigi napisano: »olje ne sme biti bolj vroče od 190°C.« Za peko segrejemo pečico na predpisano temperaturo, npr. na 200°C, potem pa pecivo pečemo v pečici, ogreti na 200°C ali pa, (kar je bolj običajno) »pecivo pečemo pri 200°C.« Oglejmo si še razliko med stisniti in iztisniti. Zelo znana je fraza »iz limone je iztisnil (stisnil) ves sok«. V rabi je oboje, čeprav je med glagoloma stisniti in iztisniti razlika. Stisnem komu roko ali kaj drugega, iztisniti pa pomeni s stiskom izločiti sok, tekočino. Vinogradnik v stiskalnici stisne grozdje, da priteče iz njega sok, kar pomeni da je sok iztisnil iz grozdja. Ko govorimo o limoni, je bolj v rabi glagol iztisniti, ker je sok v notranjosti limone, ki jo obdaja lupina. Pri nas se je nekdo že v naslovu članka vprašal: »Hočejo limono stisniti do konca?«. S stiskanjem ne dosežemo soka, iztisniti ga moramo iz limone, lahko pa uporabimo tudi drug glagol in rečemo: »Ali hočejo limono do konca izžeti?« ali tudi »ožeti do konca«. Pri tem glagolu moramo vedeti, da je sedanjik ožmem ali ožamem, enako tudi izžmem ali izžamem. Ož-memo tudi mokro perilo ali gobo. S to prispodobo primerjamo Grčijo z limono, iz katere iztisnemo ves sok, kar pomeni, da jo popolnoma izčrpamo. V istem članku je zapisano tudi »ni realno pričakovati izplačila dolgov...«. Izplačati ali poplačati pomeni v celoti plačati dolgove, zato bi bilo bolje uporabiti nedovršnik plačevati ali odplačevati dolgove (dokler ne bi bili izplačani ali poplačani). Mogoče bi bilo le dolgoročno odplačevanje, zato moramo uporabiti ne-dovršnik. Lelja Rehar Sancin Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu pisma uredništvu Kulturno o nekulturi Za odgovor sovaščanu Stojanu Glavini (pismo uredništvu 10.2.) bi potrebovali le Prešernov verz ali stari slovenski pregovor, da ne bo nesporazumov, pa raje nekaj preprostih besed. Boljunsko kulturno društvo je bilo ob svoji ustanovitvi poimenovano po Francetu Prešernu in nihče mu ne bo spreminjal imena. Cenimo in spoštujemo delo ter zapuščino naših zavednih prednikov, tako kot oni verjamemo v moč kulture in prav zato kar nekaj svojega prostega časa posvečamo ohranjevanju in razvijanju kulturnega utripa vasi. Cenimo konstruktivno kritiko, želimo si izvirnih idej, novih oblik delovanja in sodelovanja vseh, ki jim je kultura pri srcu. Za nekulturne pa smatramo žalitve in neutemeljene ter neresnične trditve. Mar je le 8. februar edino pravo merilo kulturne pripadnosti? Je februar izključno le mesec proslav Dneva slovenske kulture? Slovensko kulturo proslavljamo ob vsakem društvenem večeru, ob vsaki otvoritvi razstave ali prireditvi, ko se srečamo ob ustvarjalnosti naših ljudi, ko širimo svoja obzorja, ko gojimo me-dosebne odnose in omikanost. Če ima sosed kaj vrednega povedati, prisluhnemo tudi njemu, to še zdaleč ne pomeni zanikanje lastne identitete. Če vas še muči kak dvom ali huda misel se brez oklevanja oglasite, iskren pogovor je edina pot za reševanje problemov. Prava dialektika obrodi vedno obilo sadov. Pa pridite kdaj na naša predavanja, mogoče na bližnji občni zbor. Veseli smo vseh, še zlasti tistih, ki jih v društvu nikoli ne vidimo. Članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je izražal v aretacijah več tisočev, po večini Italijanov, a tudi Slovencev, ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu -del aretiranih je bil v presledkih izpuščen; v stotinah naglo izvršenih obsodb - žrtve so bile večinoma vržene v kraška brezna, imenovane fojbe -ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali bili ubiti med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti Borovnico)«. Boris M. Gombač Pojasnilo Povojni poboji Kljub riziku »negacionistične« konotacije tega zapisa, ne morem mimo dobrovoljnega opozorila uredništvu, da sintagme »povojni poboji«, ki ste jo v vašem članku o proslavljanju 10. 2. kar trikrat uporabili, ni v stilu in dikciji Poročila slovensko-itali-janske zgodovinsko-kulturne komisije, ki o teh dogodkih navaja sledeče: »..Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine so doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudi zato, ker V zvezi s sprejetim amandmajem o enem od volilnih okrožij v Furlani-ji-Julijski krajini, ki bo zarisano tako, da bo olajšalo možnost izvolitve enega od kandidatov, ki bo odraz slovenske jezikovne skupnosti, kot to predvideva 26. člen zakona št.38/2001, bi rada dopolnila vaše poročanje, saj sem bila tudi sama podpisnica tega amandmaja in sem si tudi prizadevala za njegovo odobritev. To namreč iz članka, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku 28. januarja 2015, ni bilo razvidno. Laura Fasiolo, senatorka Demokratske stranke Parkirna mesta na Padričah Spoštovani, v vašem dnevniku smo 4. februarja 2015 na 5. strani prebrali članek, kateremu je bil dan velik poudarek in v katerem so omenjene in tudi fotografirane zgradbe, ki smo jih mi zgradili. V članku so navedene tudi nekatere izjave g. Marka Milkoviča, v zvezi s katerimi bi radi, ne glede na navedbe v tem članku, povedali naše stališče glede navedbo proti koncu članka, kjer je zapisano, da je treba tam, »kjer se načrtujejo nove zgradbe, poskrbeti tudi za parkirna mesta«. Kar zadeva stanovanjske zgradbe, ki smo jih mi zgradili, je v njih 13 stanovanj, v katerih bo imelo stalno prebivališče do konca marca 2015 22 polnoletnih ljudi. Zakon predvideva, da je treba za vsako stanovanje zagotoviti tudi eno parkirno mesto in Gradbeno in prenovitveno podjetje Taiarol Alessandro je glede parkirišč izredno pozorno. V načrtu je predvidenih 31 mest za avtomobile, kar odgovarja približno 2,5 parkirnim mestom na stanovanje; torej precej več, kot je predpisano. V zvezi z izjavami g. Milkoviča, pa so trije avtomobili, ki jih omenja, v resnici last drugih prebivalcev Padrič, ki stanujejo v zgradbah, ki so bile zgrajene veliko prej in nimajo nikakršne zveze z našimi strankami. Na koncu bi radi glede problemov s parkirišči v vasi še poudarili, da problem prav gotovo ni nastal z novimi gradnjami, ki so jasno zgrajene v skladu z modernimi standardi, temveč obstaja že dolgo zaradi starih hiš v vasi, ki so v 90 odstotkih primerov brez mest za avtomobile. To prav gotovo ve tudi Milkovič, ki živi v Gropadi in se vsak dan sooča s tem problemom. S tem pismom bi radi prispevali, da se v vašem časopisu slišijo vse strani in da se ne ustvari napačna slika, kot je resnično stanje. Alessandro Taiariol, Gradbeno podjetje in prenove Lucio Corbi, gradbeni izvedenec, načrtovalec Ženska toponomastika Društvo Toponomastica fem-minile (Ženska toponomastika) s sedežem v Rimu bo na svoji spletni strani odprlo sekcijo za objavo raziskovalnega gradiva o ženski toponoma-stiki v Sloveniji. Za ta namen iščejo prostovoljke in prostovoljce, ki bi skupaj z njimi raziskovali žensko odo-nomastiko/toponomastiko v vseh občinah v Sloveniji in ustvarili pregled deležev ulic, poimenovanih po ženskah, glede na število ulic, poimenovanih po moških. V drugi fazi raziskovalnega dela bodo pripravili biografske povzetke o Slovenkah, po katerih so poimenovane ulice, ceste itd. v občinah v Sloveniji. Če vas zanima sodelovanje, pišite dr. Eleni Cerkvenič, ki je v Društvu Ženska toponomastika referentka za stike s slovensko manjšino v Italiji in s Slovenijo: elenacerkvenic@gmail.com. Elena Cerkvenic Grill / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. februarja 2015 17 RAI3bis RAI1 RAI2 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.0013.30 Rubrike 11.001 fat-ti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 21.00 LOL 21.10 Film: Immortals (fant., '11) 23.05 Nad.: Resurrection RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 RAI5 14.05 La Terra vista dal cielo - L'uomo 15.20 Il popolo degli oceani 16.20 Film: C'eravamo tanto amati (kom., It., '74, i. N. Manfredi) 18.30 Novice 18.35 Trans Europe Express 19.45 Art of... Germania 20.40 Passepartout 21.15 La libertà di Bernini 22.20 Art of... Paesi Bassi 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 14.10 Film: Seminole (vestern) 15.45 Film: La famiglia omicidi (kom., 'G5, i. R. Atkinson, M. Smith) 17.30 Novice 17.35 Film: L'uomo dalla maschera di ferro (pust., '77) 19.25 Film: Il ragazzo che sorride (muzikal, It., '69) RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La pro-va del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 21.15 Eurovisione 20.45 Sanremo: 65° Festival della Canzone Italiana CANALES ITALIA1 11.35 15.30 La vita segreta di una teenager americana 12.20 17.55 Xena 13.05 18.40 Andromeda 14.00 20.15 Star Trek Enterprise 14.45 90210 1 5.30 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.25 Stargate Atlantis 21.15 The White Queen 22.15 Il trono di spade 23.05 Vikings 23.50 Mad Men 21.15 Film: Pericolosamente bionda (kom., '08, i. J. Simpson) 23.00 Film: Snowtown (krim., '11) RAI PREMIUM 12.15 Nad.: Un posto al sole 13.15 19.25 Nad.: La signora in rosa 14.05 20.15 Nad.: Terra Nostra 14.55 Serija: Medium 16.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 16.30 GranPremium 16.55 Serija: Capri 17.55 Nad.: Legami 19.20 Novice 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 22.10 Nad.: Cesare Mori - Il perfetto di ferro SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. februarja 2015) Vodoravno: ambasador, Mladost, mal-vazija, aerobat, Prati, ednina, sor, etnologija, naprej, Erik, Kopa, Eda, Ino, T. R., nitka, kapetanka, Kleopatra, I. P., vir, Leon, rente, Arizona, enciklopedija, stekanje, Odesa, E. O., A. Č., ez, liman; na sliki: Erik Tence. CIELO 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: La veglia della aquile (dram., '63, i. R. Hudson) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Serija: Major Crimes 23.05 Serija: The Mentalist 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying and Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Bar da incubo 19.45 Affari di famiglia 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi - Pillole 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la noti-zia - La voce dell'indecenza 23.10 Matrix 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Trainspotting (dram., '96, i. E. McGregor) 23.10 Film: Arancia meccanica (sat., '71, r. S. Kubrick, i. M. McDowell) _IRIS_ 13.30 Film: Napoli violenta (det.) 15.30 Film: Missione speciale Lady Chaplin (akc.) 17.25 Film: Testimone a rischio (dram., It., '96) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: ATeam 21.00 Film: L'uomo del giorno dopo (zf, '97, r. in i. K. Costner) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Navy Seals - Pagati per morire (akc., '90) 23.15 Film: Lord of War (akc., '05, i. N. Cage, J. Leto) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 SOS Tata 21.10 Film: La regina dei castelli di carta (triler, '10, i. N. Rapace) 23.05 Film: Swimming Pool (triler, '03) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.45 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Košarka: Le Mura Lucca - Ginnastica Triestina 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.00 Dodi-ci minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Foibe 70 anni dopo 23.30 Film: Il rug-gito del topo (kom., '59) _LAEFFE_ 12.45 17.45 Jamie - Menu in 30 minuti 14.40 18.45 Il cuoco vagabondo 15.40 Lo sportivo vagabondo 16.45 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain -Senza prenotazione 21.00 Marco Paolini racconta 21.10 Marco Paolini: Il Milione 22.50 Nad.: Borgen - Il potere 21.10 Film: 100 gradi sotto zero (akc., '13) 23.00 Love, Jessica _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Wild Chef 23.00 1000 modi per morire 23.50 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Posebna ponudba 11.55 Dok. odd.: Zadnja skrivnost Jalte 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške odd. 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Prepovedano območje 21.35 Kratki film: Vsakdan in vsak dan 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Inf-odrom 9.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 19.00, 23.35 Točka 13.30 Dok. odd.: Zasebna vojska - nova tarča pregona 14.35 Dok. serija: Pogled v vesolje 15.45 Slovenski magazin 16.15 Igralci brez maske 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. odd.: Tivanaku - večno mesto 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Podelitev Bloudkovih nagrad: 50 let, prenos 21.00 O Bloudku 21.20 Športni izziv 21.50 Odd.: Bleščica, oddaja o modi 22.20 Film: Cezar mora umreti (dram., '12) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Posvečeno Kopru 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Al Mahdi skavti 22.35 Arte-visione 23.05 Najlepše besede 23.35 Dok. odd.: K2 POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.1515.20 Serija: Ana kuha 8.45 9.50, 11.00, 12.10 TV prodaja 9.00 13.20 Queen Latifah Show 10.05 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.15 16.50 Nad.: Barva strasti 12.25 17.55 Nad.: Dubrovniška zora 14.20 Serija: Kuharski mojster 17.0018.55, 22.00 Novice in vreme 20.00 Film: Gola zabava (kom., '11, i. N. Portman, A. Kutcher) 22.30 Serija: Na kraju zločina - New York 23.25 Serija: Vohun v nemilosti VREDNO OGLEDA .. Sreda, 11. februarja La 7 D, ob 23.05 Swimming pool Francija 2002 Režija: François Ozon Igrajo: Charlotte Rampling, Ludivine Sagnier, Charles Dance, Marc Fayolle, Jean-Marie Lamore Film, v katerem je režiser Ozon združil svoji najljubši igralki Charlotte Rampling in Ludivine Sagnier, je zgodba o Sarahi Morton, slavni pisateljici kriminalnih romanov, ki na lepem nima več nobenega navdiha. Niti London ji ni več v veliko pomoč in zato sprejme ponudbo založnika Johna Bosloada, ki ji ponudi, da se za določen čas preseli v poletno vilo v Lubéronu na jug Francije. Glavne turistične sezone je konec in Sarah uživa v prelepi in spokojni pokrajini, dokler ne pride v hišo Johnova hčerka Julie. Angleška pisateljica je naravnost zgrožena nad Juliejinim divjim življenjem. Kljub temu pa se ženski spoprijateljita in Julie postane vir navdiha za Sarahin novi roman, ki se začne nevarno prepletati s skrivnostnim umorom. KANAL A 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5010.55 Nad.: Bud-va na morski peni 8.55 Risanke 9.25 16.35 Serija: Veliki pokovci 9.5017.05 Serija: Zvit in prebrisan 10.40 13.05, 13.20 Tv prodaja 12.05 Serija: Okrog sveta do srca 12.35 Serija: Svingerji 13.35 18.55 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Novinec leta (kom., '93) 20.00 Film: Nepremagljiv (biogr., '09, r. C. Eastwood, i. M. Freeman) 22.25 Film: Ameriški ninja 2 (akc., '87) PLANET TV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nan.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2018.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes 20.00 Film: Taksi (akc., '98) 21.40 Nan.: Preiskovalci na delu 22.35 Nan.: Zločinski um 23.30 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 To je narava; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Moj Sv. Ivan; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja, 3. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.45, 16.30 Pasti interneta; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classi-camente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sreda, 11. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Avstriji ekipni naslov VAIL - Avstrija (Hirscher, na sliki, Brem, Kirchgasser, Noesig) je zmagovalka ekipnega skrajšanega paralelnega veleslaloma na smučarskem SP v ZDA. V finalu je premagala Kanado, presenečenje tekme. V dvoboju za bronasto odličje je Švedska odpravila Švico. Italija je izpadla v četrtfinalu proti Kanadi, Slovenija pa že v 1. krogu proti Norveški. Nastopilo je 16 reprezentanc, za vsako po dva moška in dve ženski. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O »Pridelal« 50 šivov VAIL - Smučarski zvezdnik Bode Miller, ki je v četrtek grdo padel na superveleslalomu na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku, je prek Instagrama pokazal fotografijo operirane noge in pošteno zašite rane. «Ne glede na govorice imam le 50 šivov ali nekaj podobnega, če štejete tudi notranje,» je pod fotografijo zapisal Američan. Zmagovalec 33 tekem za svetovni pokal pravi, da ne verjame, da ima še dovolj moči, da se še enkrat vrne v belo karavano. SP je zanj končano. alpsko smučanje - Tina Maze pred velikim izzivom Pet kolajn? Ne bo lahko VAIL - Tina Maze je v Vailu s svojimi dosedanjimi rezultati predramila tudi ameriško javnost. Le malokateri prebivalec ZDA spremlja svetovno smučarsko prvenstvo. Če ga že, svojo pozornost kvečjemu namenja Lindsey Vonn. Ker pa je prikupna Vonnova krepko razočarala, so se ljubitelji belih strmin onkraj luže zdaj za-pičili v Črnjanko. Ker ljubijo rekorde in junake, mediji v ZDA na široko pišejo o morebitnem rekordu Mazejeve. Če bi najboljša smučarka sveta na stopničke stopila še v veleslalomu in slalomu, bi postala prva smučarka na svetovnih prvenstvih s kolajnami v vseh petih disciplinah. To se je doslej zgodilo le v moški konkurenci, ko je za takšen dosežek leta 1999 poskrbel Norvežan Lasse Kjus. Pet kolajn je leta 2007 v Areju osvojila tudi Švedinja Anja Paerson, a eno v ekipni disciplini, v veleslalomu je ostala brez medalje. »Sem že na več kot polovici poti. Tri kolajne že imam, dve mi še manjkata. Upam, da mi ju bo uspelo osvojiti, seveda pa ne bo lahko,« je novinarki NBC Carolyn Mano povedala Mazejeva, ki je priznala, da o Kjusovem rekordu - tega je prav tako postavil v Vailu - razmišlja od začetka kariere. Zdaj še toliko bolj, ko jo je najbrž razjezilo, da jo je januarja zasenčila Vonnova, ko je po številu zmag na tekmah svetovnega pokala prehitela legendarno Avstrijko Anne Marie Proell (in ne misli odnehati, lovi Stenmarkovih 86 zmag) Novo priložnost za odličje bo Tina Maze imela jutri v veleslalomu. Trenutno je olimpijska prvakinja iz Sočija v tej disciplini peta v svetovnem pokalu, na zadnjih treh tekmah je bila četrta, prva in sedma. V slalomu, ki bo na sporedu v soboto, pa je Mazejeva trenutno skupno tretja, na treh od šestih tekem je stala na stopničkah. Slalom je sicer disciplina, v kateri slovenska šampionka še ni osvojila odličja na SP. Konkurenca na zadnjih dveh tekmah bo neprimerno večja kot je bila v kombinaciji. Navdušena pianistka in poliglotka, ki je veliko pozornosti -tudi na Youtubu -požela s svojim glasbenim vložkom My way is my decision, je svojo prvo tekmo v svetovnem pokalu izpeljala leta 1999, le nekaj mesecev pred svojim 16. rojstnim dnevom. V zgodnjem obdobju kariere se je zgledovala po hrvaški mojstrici Janici Kostelič in se spraševala, če bo kdaj lahko smučala tako dobro kot ona. ansa Po drugem zlatu so povedali ... Tina Maze: »Smuk je eden najtežjih, kar sem jih kdaj vozila. Danes je bilo ledeno, veliko grbin. Potem pa je pršel na vrsto še slalom na skoraj 3000 metrih nadmorske višine. Tudi to je bilo težko, dihanje je oteženo in to se zelo pozna na delovanju telesa.« Fizioterapevtka Nežka Poljanšek: »Zame je bilo kar stresno, ker je imela Tina bolečine v kolenu že od smuka naprej. Želela sem si, da odpelje, kot najbolje zna, in to je naredila. Zelo previdna je bila na smuku in slalomu, s 70 odstotki tistega, kar bi sicer zmogla, je zmagala. Sedaj bova delali terapije, da se koleno čim bolje stabilizira, potem pa novim zmagam naproti. Trener Valerio Ghirardi: »Dolg dan je za nami, pa tudi fantastičen. Dolg zato, ker je potrebno zamenjati dve disciplini, poleg tega je bilo vreme vse toplejše, kar je dodatno otežilo pripravo smuči. Slalom je odlično začela v prvih desetih vratcih. Ko se je na strmini malo spremenil ritem, je imela po mojem mnenju prav tako vse pod nadzorom. Dve zlati medalji in srebro na prvih treh tekmah, to je res dobro, toda poskusili bomo še kaj več. Zdravnik Matjaž Turel: »Presenečen sem, da je ob vseh naporih tako hitro premagala bolezen, ki jo je napadla v St.Moritzu, in prišla do optimalnega zdravja.« nogomet V Parmi ne zaupajo Manentiju PARMA - Je Gianpietro Manenti za Parmo to, kar je bil pokojni Flaviano Tonellotto za Triestino? V Parmi se tega vse bolj bojijo. 50-letni podjetnik, ki naj bi jutri prvič nastopil kot novi lastnik prvoli-gaškega kluba, se ne more ponašati ravno z uspešnimi kupčijami. Kot smo že poročali, je vse s čimer (uradno) razpolaga le podjetje Mapi Grup, to je svetovalno podjetje s sedežem v Kromberku pri Novi Gorici. Društvena glava znaša le 7.500 evrov, edini družabnik je Maria Isabella Camporesi, govori pa se, da sta v ozadju naftna velikana Gazprom in Lukoil. Ma-nenti je v preteklosti že skušal postati lastnik nogometnega kluba Pro Vercelli in papirnice Pigna iz Bergama, 72 dni se je zaman prizadeval za prevzem nogometnega kluba iz Brescie, čigar lastnik Gino Co-rioni zdaj pravi, da iz te moke ne bo kruha. Parmo naj bi sicer neposredno vodil podjetnik Fiorenzo Alborghetti, ki trdi, da ima bančna jamstva ruskih mogotcev, a njihovih imen ni še razkril. Kolar sekretar OKS, kandidiral tudi Branko Sain LJUBLJANA - Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je na predlog predsednika Bogdana Gabrovca za novega generalnega sekretarja OKS imenoval Edvarda Kolarja, sedanejga direktorja direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Poleg Ko-larja se je na razpis prijavil tudi Branko Sain, nekdanji tajnik ZSŠDI v Trstu. Tkali trdnejše vezi alpsko smučanje - Uspešen nastop v kombinaciji Novogoričanke Ane Bucik Ponosna na svoj nastop v smuku V slalomu sicer dosegla 3. absolutni čas - S smučanjem s starši je dobila smučarsko širino - Nastopala tudi Ponedeljkova kombinacija na SP v Vailu in Beaver Creeku se je z veliki črkami zagotovo vpisala tudi v smučarski dnevnik Novogoričanke Ane Bucik. 21-letna tekmovalka SK Gorica je dosegla svoj najboljši rezultat v svetovni eliti: uvrstila se je na končno 11. mesto, potem ko je v slalomu dosegla tretji najboljši čas. Med slalomskimi količki je bila torej hitrejša od svetovne prvakinje Tine Maze, pa tudi od Kathrin Zettel, specialistke za slalom. Bucikovo je sicer razaveselil predvsem dober nastop v smuku: »V slalomu sem po pričakovanju nastopila bolje, še bolj ponosna pa sem na smuk. Na prvem treningu sem zaostala več kot 12 sekund, danes (v ponedeljek, op.a.) dobre štiri sekunde. Mislim, da je to dober napredek,« je dejala Bucikova, ki bo v Beaver Creeku tekmovala še v slalomu, kjer želi ponoviti dobro vožnjo iz kombinacije. Ana Bucik, ki je na Goriškem v bistvu naslednica legendarnega Jureta Franka, je svojo smučarsko pot začela postopoma: »Z očetom, učiteljem smučanja, in družino smo od vedno veliko smučali, tudi v Dolomitih. S tem sem dobila smučarsko širino in neko drugo perspektivo kot ostali. V primerjavi z ostalimi, ki so trenirali na kolih in se posvečali sami tehniki, sem jaz v mlajših kategorijah nabirala tudi veliko kilometrov in drugačne izkušnje, kar mi daje še danes dobro podlago. Z vstopom v osnovno šolo sem se pridružila klubu in tekmovalcem, še do srednje šole pa sem veliko smučala s starši, « je januarja 2013 povedala Bucikova v intervju- ju za naš dnevnik. Oddaljenost Nove Gorice od smučišč je pomenilo za smučarko manj smučarskih dni, vendar so na »naših« rekreativnih tekmah to premoščali z daljšimi treningi:» »Vsakič (smo) izkoristili celoten dan in ostale uspeli dohiteti. Trenirali smo od 9. do 16.00, tudi po dve disciplini v istem dnevu,« je takrat še povedala tekmovalka, ki se je na začetku udeleževala tudi rekreativnih tekem. Meddrugim je leta 2004 nastopila in zmagala med miškami na Pokalu prijateljstva treh dežel, nastopala pa je tudi na prvih dveh izvedbah čezmejnega goriškega prvenstva, kjer je leta 2006 okitila tudi z naslovom čezmejne prvakinje, leta 2008 pa zmagala v ženski konkurenci na Zimskh športnih igrah. Po prvenstvu bo Bucikova nadaljevala nastope v svetovnem pokalu, nastopila bo na zlati lisici, morda pa bo začela dodajati še hitre discipline, je povedala po tekmi v kombinaciji. Želja po nadaljevanju in nadgradnji sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi učitelji smučanja, je bila rdeča nit srečanja, ki je pred dnevi steklo na Trbižu. Pobudnik je bil novoizvoljeni predsednik zveze učiteljev Collegio regionale FVG Marco Del Zotto, ki je na srečanje povabil predstavnike Združenja učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS) in tudi predstavnike Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS), ki že nekaj časa deluje kot podaljšana roka slovenske zveze v Italiji, svojo vlogo pa je odigrala predvsem pri priključitvi Slovenije k mednarodnemu sporazumu o prostem pretoku učiteljev smučanja znotraj držav EU - Memorandum of understanding. Srečanje je nudilo odlično iztočnico za spoznavanje, izmenjevanje informacij, obenem pa za načrtovanje skupnih pobud, ki bi lahko zaživele tudi s pomočjo evropskih projektov. Večera, ki se je zaključil z nočno smuko in večerjo na Višarjih, so se udeležili tudi predstavniki Promotourja, Dežele FJK in javnih sil, ki skrbijo za varnost na smučiščih. / ŠPORT Sreda, 11. februarja 2015 19 košarka - Ostro sporočilo svetoivanskega kluba KK Bor zagrozil z odstopom iz projekta Jadran Prvega avgusta leta 2013 smo z velikim naslovom Vsi pod isto streho napovedali razširjeni projekt Jadran. Kontovelu, Sokolu, Poletu in Domu sta se pred dvema letoma pridružila še KK Bor in ŠD Breg. Projekt, ki s(m)o ga prikazovali kot enega izmed najuspešnejših pri nas, se je zdaj začel krhati. KK Bor je namreč včeraj izdal sporočilo za javnost, v katerem je napovedal, da bo klub do konca sezone še sodeloval v projektu Jadran, že vnaprej pa sporoča, da se bo njegovo sodelovanje nadaljevalo le v primeru, da se pravilnik združevanja krepko spremeni. Povod za spor med vodstvom KK Bor in ŠZ Jadran je izpisnica Mattea Marusica, ki je svetoivanski klub v zimskem prestopnem roku naposled ni dobil. V sporočilu KK Bor podrobno in v ostrih tonih navaja svoj vidik dogovarjanja z Jadranom o tej opera- Renato Štokelj (KK Bor) fotodamj@n ciji. »Ko smo takoj po novem letu izvedeli, da košarkar Matteo Marusic ne bo več nastopal za Jadran v državni B-ligi, smo stopili do Jadranove uprave in jo seznanili z namero, da bi ga povabili v svojo okrnjeno ekipo za pomoč v povratnem delu deželne C-lige. Navidezno preprosta operacija, v obojestransko korist. Obče znano je namreč, da se z novim trenerjem Vatovcem ne marata, Jadranu pa bi pomagali z več kot ustreznim denarnim nadomestilom za igralčevo izpisnico do konca sezone.« Potem ko je KK Bor dobil dovoljenje uprave Jadrana, je kontaktiral igralca in dobil njegovo razpoložljivost. Pot za pridobitev izpisnice pa se je šele začela. Po mnogih sestankih in pogovorih (minilo je kar 40 dni!), na katerih je enkrat sodeloval tudi predsednik ZŠSDI Ivan Peterlin, je Jadran najprej zaustavil pogajanja češ, da Marusic zaradi disciplinskih ukrepov - ekipo je zapustil med sezono - ne dobi izpisnice, nato pa je še spremenil (povišal) ekonomske zahteve, ki so bile na koncu dogovarjanj najpomembnejša postavka za prestop, trdijo pri Boru. »Nekako v slogu, naj raje ostane do junija doma, kot da bi pomagali sosedu, med drugim društvu, ki je partner v projektu Jadran o sodelovanju!« je odločitev Jadrana v sporočilu ostro komentiral svetoi-vanski klub. »Da ne bo pomote, Jadran ima vso pravico sprejeti tako odločitev,« pojasnjujejo. Odločitev, da bo igralec kaznovan, ker je med sezono pustil ekipo na cedilu, pa bi Jadran po mnenju svetoivanskega kluba lahko sporočil že januarja, ne pa šele po mesecu dogovarjanja. Zaradi »neokusnega« barantanja, pišejo v izjavi za javnost, in nesprejemljivih ekonomskih zahtev pa se je KK Bor naposled dokončno odrekel registraciji igralca, ki je tudi osebno izrazil željo, da pod takimi pogoji in izsiljevanji raje opusti igranje do konca te sezone. Prestop igralca pa je bila le kaplja čez rob odnosov med kluboma. KK Bor svoje sporočilo namreč zaključuje še z napovedjo, da bi lahko zapustil projekt ob koncu sezone, če se pravilnik ne bo spremenil. Vodstvo svetoi-vanskega kluba sicer glede tega še nima pravega recepta, moti pa ga predvsem neenakomerno razmerje moči v projektu. Matični klubi, ki sodelujejo v projektu, nam je pojasnil podpredsednik KK Bor Renato Štokelj, nimajo nobene teže, saj sedijo v odboru samo predstavniki Jadrana. Čutijo se zato nekoliko odrezane od odločitev, hkrati pa ugotavljajo, da ko je potrebno pokazati, da vsi veslajo v isto smer, pridejo matična društva Jadranu še kako prav. Poleti so se društva tudi odrekla javnim finančnim sredstvom v korist vrha piramide, zdaj ko potrebuje pomoč eden od soudeleženih klubov, pa je vodstvo projekta Jadran »naduto obrnilo hrbet,« še pišejo v sporočilu. Pri KK Bor ne zahtevajo, da bi sodelovali pri tehničnih izbirah članske ekipe, ampak pri odločitvah, kakršna je bila na primer zadnja o prestopu Marusiča, meni Štokelj. V projektu pogrešajo demokratičnost, brez složno-sti in skupnih odločitev pa projekt tudi ne more delovati, skrha se in povzroči val negodovanj. Štokelj je med drugim tudi omenil, da so pomisleke izrazila tudi druga društva. Po njegovem mnenju je v projektu nujen odnos očeta, »ki mora najprej veliko dati, šele potem pa kaj dobiti. Ne moreš pa veliko želeti, dati pa malo ali nič.« V vsakem primeru, poudarja tudi KK Bor v sporočilu, je to izjemno grenka stran za naš šport in za odnose v naši skupnosti sploh. Kako pa na sporočilo odgovarja ŠZ Jadran? Odbor se je včeraj zvečer sestal, sporočilo pa bo izdal v naslednjih dneh. (vs) Kaplja čez rob odnosov med kluboma je bil Matteo Marusic, za katerega KK Bor ni dobil izpisnice fotodamj@n Zimske priprave Sirene v Crotoneju Šestčlanska ekipa mladincev optimistov TPK Sirena je bila s trenerjem Robertom De Lucia na zimskih pripravah v Crotoneju pri klubu Club Velico Cro-tone, s katerim so začrtali program sodelovanja. Zimske počitnice so bile za jadralce prve ekipe optimistov omejene na praznično obdobje. Treningi so v januarju, tako med tednom kot ob vikendih, potekali v Barkovljah in v sodelovanju s So-cieta Velica Barcola Grignano, s katero so podpisali dolgoročni dogovor o sodelovanju na vseh področjih jadralne dejavnosti. Skupaj sta se zato kluba udeležila tudi priprav v Crotoneju, kjer so se jim pridružili gostitelji, tako da je treniralo nad dvajset jadralcev. Priprave sta vodila Sirenin trener Robert De Lucia in priznani trener SVBG Dragan Gašič. Vremenske razmere so bile precej zahtevne, z razburkanim morjem in vetrom, ki je zadnji dan presegel 40 vozlov. Veliko je bilo tudi teorije in analize posnetkov, priprave pa so bile namenjene tudi testiranju novih jader. Gostoljubnost CV Crotone je bila res enkratna, tržaške jadralce so domačini gostili na domu, kar je pospešilo obojestransko spoznavanje, obenem pa so presenetili z zelo zanimivo kulturno ponudbo. Sirenina ekipa se bodo v teku leta še enkrat vrnila na priprave v Crotone, nakar jih bomo mi gostili v Trstu v poletnem obdobju. S treningi začenja tudi druga ekipa (kadeti) in tretja ekipa optimistov (začetniki) pod vodsvom Nataše Valentič. Prve tekme bodo marca. atletika - ŠZ Bor Kadetinja Meta Sterni z normo za DP S sobotnim deželnim mitingom v Vidmu se je uradno začela atletska dvoranska sezona za mladinske kategorije. Od atletinj ŠZ Bor je najodmevnejši rezultat dosegla Meta Ster-ni (letnik 2000), ki je v skoku v daljino zmagala v zelo številčni konkurenci in izboljšala osebni rekord, prvič čez mejo petih metrov (5,20m). S tem rezultatom, ki je trenutno 4. najboljši v Italiji v njeni starostni kategoriji, si je Sternijeva že zagotovila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo sicer šele jeseni. Dosežek je hkrati zelo spodbuden pred nastopom na deželnem prvenstvu čez dva tedna, vedno v Vidmu. Ker je še enkrat skočila preko 5 metrov, dvakrat pa zelo blizu tej meji, pomeni, da se lahko še izboljša. V skoku v daljino so se dobro odrezale tudi Nika Purič, Gaia Gre-gori, Nina Benedetti in Mateja Tavčar (vse letnik 2001), ki so prvič tekmovale med kadetinjami in vse preskočile mejo 4 metrov. Nika Purič in Nina Benedetti sta se tudi uvrstili v finale teka na 60 metrov. Uvrstitev v finale si je v svojem krstnem nastopu prislužila tudi Car-lotta Benco (letnik 2002). Krstni nastop je opravila tudi Mara Zaccaria. 23 Obvestila SK DEVIN prireja 4.izvedbo tekme "Kekec na smučeh" za vse tečajnike zamejskih športnih društev. Tekma bo v nedeljo, 15.f ebruarja 2015 v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije: info@skdevin.it ali pa na 340 2232538. nogomet - Po derbiju v Repnu (Ne) zadovoljni Triestina boljša, a slabi oboji - Bolj kot obstanek je cilj lahko play-out Dan po tekmi tako v taboru Krasa kot Triestine gledajo naprej. Obe moštvi čaka v prihodnjih krogih oziroma zadnji tretjini prvenstva (na razpolago je še 39 točk) hud boj za obstanek. Oboji (precej utopistično) razmišljajo o neposrednem obstanku (brez play-outa). Bolj realno pa je, da bosta obe ekipi v nadaljevanju ciljali na čim boljši izhodiščni položaj v končnici za obstanek. Kratka analiza. Na ponedeljkovi tekmi se je lepo videlo, koliko vrzeli imata obe ekipi. Obrambi sta bili vseskozi v težavah, tako da sta morali reševati težave vratarja. Branilci sploh zadnje čase pozabljajo oziroma ne vedo, kako se brani v kazenskem prostoru. Še posebno na kotu oziroma na prostih udarcih. V šestnajstmetrskem prostoru je conska obramba neučinkovita. Brani se mož moža. Tega pa nismo videli pri obrambi Krasa, ki je pustila čisto samega Pis-copa ob prvem golu v Repnu. Blestela ni niti zvezna linija Krasa, ki ni uspela graditi igre in ni delo- vala kot »filter« med obrambo in napadom. Kras je napade začenjal kar iz zadnje linije in to z dolgimi podajami, ki so bile lahek obrambe Triestine. Priznati moramo, da je bila Trie-stina v Repnu boljša od Krasa. Predvsem nevarni so bile napadalci: Roc-co (odličen igralec), Manzo in Miliče-vic. Šele ko je Ferazzoli spremenil postavo in igral (tipično italijansko) bolj obrambno, so gostitelji imeli več prostora in so uspeli izenačiti. Hvala Fe-razzolijevi napaki torej. Kaj pa ob igrišču? Repen so, čeprav je ponedeljek delovnik, obiskali številni ljubitelji nogometa. Bilo jih je okrog tisoč. Veliko je bilo predstavnikov političnih (volitev sicer še ni na vidiku), športnih in drugih ustanov. Športni objekti so kraj, kjer si ljudje bržkone najbolj zapomnijo znanih obrazov. Vse je minilo v najboljšem redu. Le novinarji s(m)o bili nekoliko nezadovoljni, saj repenska nova tribuna še ni najbolje urejena za sprotno poročanje. Ampak prepriča- Veselje igralcev Krasa po golu v 90. minuti fotodamj@n ni smo, da bodo v taboru repenska kluba poskrbeli tudi za to. V zadnjih mesecih je bila sploh prioriteta ta, da se novo tribuno odpre, kaj šele druge drobnarije. Navijači obeh ekip so se lepo obnašali. Nekatera dejanja (žvižg slovenskega pozdrava) so pač del folklore tržaškega navijaškega jedra, ki je usmerjen (skrajno) desno. Na nasprotni strani pa so nekateri celo pogrešali stare čase: »Niti fašisti niso več pravi fašisti«. Časi so se spremenili. Dobro. Še posebno korektni so bili, ko sta se obe ekipi na začetku tekme spomnili na preminulega nekdanjega kapetana Krasa Darka Ška-barja. Navijači so se nanj spomnili z lepim in enostavnim: »Hvala Darko 5«, kot številka dresa, ki ga je Darko oblačil pri Krasu. Na tribuni smo za komentar o tekmi prosili tudi nekdanjega nogometaša Primorja Ivana Kuka, ki včasih še »brca« žogo z veterani. Ivan je bil brez dlak na jeziku: »Tekma je bila zanič. Obe ekipi sta igrali slabo. Morda za odtenek je bila boljša Triestina. Ne vem kako nekateri igralci sploh igrajo v tej kategoriji. Drugega pa vam ne bi povedal, ker bi bil prehud.« Kras in Triestina bi se lahko letos »spopadla« še enkrat: v play-outu. Možnosti so zelo realne. V tem primeru bi bil končni izid veliko bolj pomemben. Poraženca bi čakala elitna liga. Jan Grgič Sreda, 11. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI Z > Sonce vzide ob 7.13 in zatone j g ob 17.25 i Dolžina dneva 10.12 Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.32 Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav. Le na vzhodu bodo najbolj občutljivi še lahko imeli manjše vremensko pogojene težave. Danes: ob 1.29 najvišje 33 cm, ob 8.11 najnižje -17 . cm, ob 13.26 najvišje 2 cm, ob 19.16 najnižje -14 — cm. Jutri: ob 2.29 najvišje 29 cm, ob 9.55 najnižje -17 cm, ob 18.02 najvišje -2 cm, ob 21.07 najnižje -5 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .180 Vogel ................105 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............125 Cerkno...............110 Rogla ................120 Piancavallo......"......70 Forni di Sopra .......110 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica..............80 Mokrine .............115 Bob Dylan v polurnem govoru okrcal kritike LOS ANGELES - Legendarnega ameriškega glasbenika Boba Dylana je dobrodelna organizacija MusiCares, ki skrbi za pomoči potrebne glasbenike, imenovala za osebnost leta. Ob prejemu častnega naziva si je Dylan vzel pol ure časa za zahvalni govor, v katerem je okrcal kritike. Ti ga imajo po njegovih besedah na piki. "Zakaj sem deležen posebne obravnave" se je vprašal Dylan, prepričan, da si kritiki nikoli ne bi upali pripisovati lastnosti, ki jih njemu, kateremu drugemu glasbeniku. Ocen, kot so: ne zna peti, zveni kot žaba in nima glasu, ne zasledi pri kolegih. Zanimalo ga je, zakaj se s podobnimi opazkami ne znašajo tudi nad Toma Waitsa ali Leonarda Cohena. Na govor se je Dylan predhodno pripravil; na odru se je pojavil s šopom listov. (STA) Samsung na udaru zaradi »orwellovskih« pametnih televizorjev Seul - Samsung se je zaradi funkcije upravljanja z glasom v nekaterih pametnih televizorjih znašel na naslovnicah številnih tehnoloških medijev. Južnokorejskemu podjetju očitajo or-wellovsko prisluškovanje, ta pa se brani, da je na uporabniku, ali bo funkcijo prepoznave govora vklopil. Gre za televizorje Samsung Smart TV, ki uporabnikom ponujajo možnost upravljanja z glasom. Naprave v nekaterih primerih zato ves čas čakajo na ukaze uporabnika oziroma mu prisluškujejo, posnetke pa nato prek interneta posredujejo na strežnik, ki poišče ustrezne vsebine in jih vrne televizorju. (STA) vesolje - Danes ob 14. uri izstrelitev v Francoski Gvajani Esa bo preizkusila vesoljsko plovilo za vrnitev na Zemljo PARIZ - Evropska vesoljska agencija (Esa) bo danes testirala poskusno vesoljsko plovilo brez posadke eXperimental Vehicle (IXV). Plovilo brez kril, veliko kot avtomobil, naj bi opravilo 100-minutno pot v vesolje in se vrnilo na Zemljo. Pri tem vrnitev na Zemljo predstavlja največji izziv za znanstvenike, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trenje z Zemljino atmosfero upočasni plovilo, ki se vrača, obenem pa tudi močno segreje njegovo zunanjost. Če je vstopni kot v atmosfero preoster, lahko plovilo zgori, ob prevelikem kotu pa lahko zgreši mesto, kjer naj bi pristalo. "Sposobni smo poleteti v vesolje, lahko ostanemo v orbiti, zdaj se pa moramo naučiti še skleniti krog in se vrniti iz orbite," je za AFP dejal vodja programa IXV Giorgio Tumino. Plovilo je opremljeno z več kot 300 senzorji, vključno z infrardečimi kamerami, po besedah Tumina pa naj bi na prvem letu zabeležilo vse ključne pojave, ki jih na Zemlji ni moč vnaprej predvideti. Plovilo je inovativne oblike, ki naj bi prispevala tako k njegovi zanesljivosti kot tudi lažji vodljivosti. Večina plovil s posadko za vrnitev na Zemljo so bila kapsule z ravnim dnom, ki so pristajale s pomočjo padal, kar jim ni omogočalo veliko nadzora nad krajem pristanka. Vesoljsko plovilo s krili ameriške vesoljske agencije Nasa je po drugi strani lahko pristalo na točno določeni točki, a je bilo težko, zapleteno in drago. Zaradi poškodbe toplotne zaščite je leta 2003 ob vračanju na Zemljo razpadel ameriški raketoplan Columbia, pri čemer je umrlo vseh sedem astronavtov na krovu. IXV naj bi združeval prednosti obeh tipov plovil. Ima aerodinamično obliko, ki mu omogoča vzgon in s tem letenje, a je brez kril. Za stabilizacijo in nagib plovila bodo skrbeli štirje potisni motorji in dvoje zakrilc, keramične ploščice za toplotno zaščito pa ga bodo ščitile pred visokimi temperaturami, ki ob vračanju na Zemljo lahko dosežejo do 1700 stopinj Celzija oz. temperature, pri katerih se talijo kovine. Dve toni težko in pet metrov dolgo plovilo bodo v vesolje izstrelili z raketo Vega iz evropskega vesoljskega iz-strelišča Kourou v Francoski Gvajani ob 14. uri po srednjeevropskem času. Kakih 18 minut kasneje naj bi se plovilo 320 kilometrov nad Zemljo ločilo od rakete ter se od Zemlje oddaljilo skupno 450 kilometrov, nato pa se bo začelo vračati proti Zemlji z več- kratno hitrostjo zvoka. Pristajanje bodo upočasnila padala, plovilo pa bo pristalo v Tihem oceanu, kjer ga bodo nad vodo držali baloni, dokler ga ne bo pobrala posebna ladja za analizo. Kot so sporočili iz Ese, bodo na današnjem poskusnem poletu plovila preizkusili revolucionarno tehnologijo, s katero naj bi Evropa pridobila svoje zmogljivosti za vrnitev na Zemljo ter pomemben gradnik za vesoljska plovila za večkratno uporabo. "Z možnostjo samostojne vrnitve iz orbite in pristanka na Zemlji bomo odprli novo poglavje," so še zapisali v sporočilu. Odkar je Nasa leta 2011 upokojila svoje raketoplane, je ruski So-juz edino plovilo, ki lahko ponese astronavte na Mednarodno vesoljsko postajo in z nje. Edino tovorno plovilo, ki se lahko vrne na zemljo, pa je kapsula Dragon zasebne družbe SpaceX. (STA) Univerzalna zdravstvena oskrba proti neenakosti SINGAPUR - Direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je včeraj univerzalno dostopnost zdravstvene oskrbe označila za ključno orožje v boju proti neenakosti. Po podatkih WHO zaradi odsotnosti univerzalnega dostopa do zdravstvene oskrbe vsako leto 100 milijonov ljudi po svetu pade pod prag revščine. Tja jih pahne plačilo stroškov zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo, poudarjajo v WHO. Sicer pa je okoli 150 milijonov ljudi, ki uporabljajo zdravstvene storitve, vsako leto podvrženo finančni katastrofi. Vsaj milijarda svetovnega prebivalstva pa vsako leto trpi, ker ne more priti do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebuje, kažejo podatki WHO. Ob se tem države, kot so ZDA in Kitajska, še spoprijemajo s tem, kako zdravstveno oskrbo zagotoviti vsem državljanom, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Glede na definicijo WHO je univerzalna zdravstvena oskrba močan, učinkovit in dobro voden zdravstveni sistem, ki vključuje cenovno dostopnost, dostop do ključnih zdravil in tehnologij, kot tudi zadostno število zdravstvenih delavcev. WHO jo določa tudi kot cilj, ki bo vsem ljudem zagotovil zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo, ne da bi morali zaradi plačila zanje trpeti stisko. "Univerzalna zdravstvena oskrba je najvišji izraz pravičnosti," je na ministrskem srečanju o tej tematiki v Singapurju izpostavila Chanova. "Zdravstveni sistemi ne bodo avtomatično gravitirali k večji pravičnosti ali se naravno razvijali k univerzalni pokritosti. Vse to zahteva preudarne politične odločitve," je poudarila Chanova. "V času, ko politike v številnih sektorjih dejansko povečujejo socialne neenakosti, bi bila presrečna, če bi zdravje svet vodilo v večjo pravičnost," je dodala. Ob tem je pohvalila univerzalno zdravstveno zavarovanje, ki ga je nedavno uvedel Singapur in zagotavlja skoraj tri milijarde dolarjev subvencij za pomoč starejšim in ljudem z nižjimi prihodki. (STA) Na Japonskem iznašli napravo za merjenje sreče TOKIO - Na Japonskem so iznašli način, kako v podjetjih izmeriti srečo zaposlenih. Gre za napravo v velikosti kreditne kartice, ki vsebuje številne senzorje. V družbi Hitachi, ki jo je proizvedla, so pojasnili, da bodo lahko vodstva podjetij s pomočjo naprave za merjenje sreče izvedela, ali so njihovi zaposleni v službi srečni ali se skrivoma dolgočasijo. Senzorji v napravi spremljajo, kje se zaposleni nahaja, ali sedi, stoji, tipka ali prikimava. Naprava prav tako spremlja, kdo se s kom pogovarja in koliko časa. Naprava nato podatke pošlje v računalnik, ki izračuna srečo skupine kot celote, in sicer s primerjanjem vzorcev aktivnosti z vnaprej opredeljenimi vzorci, ki so jih določile skupine, ki so se označile za srečne. V Hitachiju pravijo, da je smisel sistema, da podjetja ugotovijo, kako povečati srečo v kolektivu, ter s tem izboljšati tudi produktivnost. Sistem, s katerim ni mogoče izmeriti razpoloženja posameznika, bo na Japonskem v prodaji aprila, pri čemer bo vsaka merilna kartica stala 745 evrov na leto. (STA)