IS2. Številka. T nit, v četrtek 10. avgusta 1899. Tefcij XXIV ..Edinost" istini m dvakrat iim 4an. ra/un n**< !«• I j in praznikov, zjutraj in *velo-mači mfni^i itd. . < > priliki obiska čeških tehnikov mrgoli v mestu razgrajačev, naročenih iz Gradca. Nemei pojejo preil »Nar. domom« »die Waeht am Khein« ter zahtevajo odstranitev slovenske zastave. Posl. dr. Dečko in en Ceh težko ranjena. Magistrat je dal odstraniti slov. zastavo z »Narodnega doma«. Oh dveh pop. so se pripeljali Cehi. Nemei so jih sprejeli z žvižganjem in sovražnimi klici. O razkritju spomenika dr. 01 »luku je bil prepovedati vsaki govor. — Magistrat je dal zapreti nliod na Grad. Na povratku z Grada so Nemei napali Slovane. 8 kliei: Naskočimo »Narodni dom!« je začela drnhal metati kamenje v to poslopje. Vsa okna v pritličju so potrta. Dve stotniji domobrancev sta naredili mir. Tudi na vojake je letelo kamenje. Hajlnnje in kričanje Rismnrokove pesmi, in »Waeht am Rhcin« ne neha. Pred opatijo se je vpilo: Doli s popi! Proč od Rima! Vso noč ni miru. Kdor se pokaže iz »Nar. doma«, tega kamnajo. Češki turisti morajo prenočiti v »Narodnem domu«. Vsega so zaprli kakih 5 oseb. Reuiies J). Današnja tajna seja vojnega sodišču je trajala od ti1/* — Ti ne misliš tako. — Da, prav tako mislim. Pusti me. Nočem je videti. — Ti se bojiš. — Kaj hi se hal? Pozabil sem, kar je bilo. Slahotneži se bojč, moji nazori so pa učvrščeni. — Zakaj je torej nočeš videti ? — Bolje je tako. — Bolje?... Bodi odkritosrčen. Ti veš, da hi se zbudili spomini, ako bi jo videl. Nekdanje misli in želje, zatrti upi in sanje bi ustale iz prisiljene pozabljenosti in tega se bojiš. — Ne liojira se. Kar je bilo, se ne more vrniti nikoli voč. — Zakaj? — Tako je. Nikoli več. —• Ako si tako čvrsto prepričan, se ti pač ni tleba bati njenega pogleda. — Pravim ti, da se ne bojim. — Torej — ? — Vendar je bolje, da se ne vidiva. — To ni logično. — Pusti me, zlasti nocoj me pusti. Približala sta se Franjevemu stanovanju. Sterkel je uvidel, da je bolje, ako pusti prijatelja sedaj pri miru. — Kedaj te bom videl jutri ? ga je vprašal. — .Jutri ? Danes, če liočeš. Zjutraj v kavarni »Slavia«. A svoje namene si izbij iz glave. — Dobro, dobro. Lahko noč. Podala sta si roko. Franjo je šel domov. Ivan je bil razburjen. V neki čudni omotici je šel dalje, ne vedč, kje hodi. Glava mu je bila vroča, kakor l>i bila obložena z žrjavieo. Truden je bil, da bi bil skoraj padel. Opotekal se je. Tako je prišel na Karlov most. Dalje ni mogel. Naslonil se je na ograjo in roki naslonil na zid, podprši težko glavo. Iz Vltave se je dvigal hlad, ki mu je blažil neznosno vročino čela. Njegove kaotične, razburjene misli so se nekoliko pomirile. — Zakaj je prišla i . . . Vse sem bil že pozabil. Spomin je bil komaj še senci podoben, mučil me ni več ... In sedaj je prišla . . . Po kaj ? . . . Saj ve, da sem tukaj. Gotovo je prišla za menoj, liahaha! Bogati Malnar jo je menda zapustil in sedaj bi bil Ivan zopet dober . . . Pa — tri dni tudi Slovanov ni smeti pritiskati na steno, marveč i Iti! govoril, storil in grešil vse ono, kar je, d a ga ni v to zavajala podrejena mu birokracij« se svojimi poročili in informacijami. To se joj je |»osrečilo tem lavlje, ker se ,,J,|H z,'i naj se nam ne zameri nase odkritosrčnost — da poznavanje oseb in razmer od strani gospoda namestnika ni toliko, da bi mogel pogrešati — dobre nasvete svojih svetovalcev. In ti nasveti so prikrojeni v pri leg načelu laškega nad v ladja v teh pokrajinah... Pa še nekaj hi radi povedali gospodu namestniku na liho. Kolikor namreč mi poznamo osebe, ki se sučejo okolo njega in mu stoje ob strani z svojimi nasveti, ni nemogoče, da je marsikateri nasvet, ki ga dobiva, izišel prav iz želje, da bi gospod namestnik čim prej dozorel -za odhod , . . Sapienti patina. Ali to je osebna stvar gospoda namestnika in nas no briga dalje. Tem manje, ker je vendar le on sam odgovoren pred svetom za svoje besede in svoja dejanja. Mi smo hoteli le konstatovati, kako tudi primorska birokracija hodi svoja pot«, kako ubija stranke, ki so mi Dunaju v podporo centralni vladi in kako se svojim postopanjem paralizuje vsaki najmanji poskus centralne vlade za pravičneje postopanje z slovansko večino v deželi, Go-spod namestnik pa naj le pripiše sam sebi, ako se na njem uresničijo besede, ki jih je napisal član-kar v «Politik« glede avstrijskih ministerstev : a ko s c tudi on pogubi na svoji lastni, p od reje n i m u bi rok rn ei j i. Politični pregled. TRST 10. avgusta 18UH. Dve znameniti idravijci. Potovanje franeozkega ministra za vnanje stvari, g. Deloassć-a, je evropsko novinstvo obdalo z celo mrežo pripo-vedek, ugibanj in kombinacij orijentalske fantazije svoje. Jedni so že videli senzacijonelnili razkritij na razpravi proti Drevfusu, ki pokažejo, kako je tudi Rusija kompromitovana in zapletena v to grdo a.'ero. Le-ti so gospodu Deleasse-a prisojali nalogo, da v Petrogradu nekako prevenira dogodkom v Rtennesu. — Drugi so se že videli, kako se kuje prijateljstvo med Francijo in Nemčijo, kar je v Rusiji zapalilo plamen nevolje. Le-ti so pošiljali Delcasse-a v Petrograd tolažit in gasit plamen. - • Nuj lilij i v svojih kombinacijah pa so bili tretji. Le-ti so pogodili, [Via je car /bok šibkega zdravja svojega in nevspeha konferencije v Haagu ozlovoljen tako, da hoče odstopiti svojemu bratu v prilog. Le-ti tretji so naprtili I>elcasse-u ogromno poslanstvo, naj odvrne carja od tega namena. No, kratka je bila doba temu lovu po senzacijah. Kakor ti ne ostane ničesar, ako si s krepko roko posegnil v lepo tkano in prepleteno — paj-čevino, tako sta grof Muravjev, ruski minister za vnanje stvari, in gosp. Deleassč z jednim mahlja-jem porušila vso to mrežo izmišljotin in ostalo ni druzegn, nego suho, ali po svoji važnosti za razvoj v Evropi ogromno dejstvo — o trdnosti f r a n o o z k o - r 11 s k e zveze. Grof Muravjev je priredil banket na čast •svojemu fruncozkomu kolegu. Na tem banketu je grof Muravjev pozdravil, in gosp. Deleassč je odzdravil. Ti dve zdrnvijei sti velevažen pojav sedanje mednarodne politike. Grof Muravjev je rekel: Klicaje dobrodošlico svojemu dragemu fran-■cozkemu tovarišu, dvigam svojo čašo, pijem na njegovo zdravje ter izrekam Ijubeznjiveinu gostu našemu zahvalo na tem, da je po naglici svojega potovanja dokazal vnovič, v koliki meri so vezi, ki Francijo toli tesno spajajo z Rusijo, približale Pariz Petrogradu. — Deleassfc pa je odgovoril: »Globoko ganjen po vsprejemu, ki so mi ga priredili kakor franeoz-kemu ministru za vnanje stvari, in ko se štejem srečnega, da morem za vami, gospod grof, konstatirati, da so zveze, sklenjene v ukupno blaginjo obeh dežel, postale še iskrcneje in da v bodočnosti morejo postati še mnogo- strane je, prosim dovoljenja, da smem piti na vaše zdravje ia izraziti prepričanje, da po |x»gostem menjavanju obiskov Ih> oddaljenost Petro-grada od Pariza postajala vedno manja«. Treba le pomisliti, da se o takih prilikah ne govori tja v en dan, marveč da je bila po p red vsaka beseda na zlati tehtnici in da je ves zlog besedi proračnnjen v to, da je v izraz gotovim namenom, pa smo overjeni, da gorenjima zdravijcama ne treba nobenega nadaljnjega komentarja. Grosovlada v Srbiji. Ladija Milanovih »dokazov« je obtičala na pesku in krmilarji so že pripravljeni na to, da obtiči tam še dolgo, dolgo, ali pa jo — potopč, ker ni več za rabo. Preko Zemuna javljajo namreč iz Helegugrada, da so prišli vmes taki težki dogodki, da ho moralo sodišče sploh odstopiti od preganjanja zaprtih ra-dikaleev in utegneta biti obtožena le napadalec, tat in — zaupnik Milanov, Knezovič, in pa polkovnik Nikolič, kakor intelektuvelni provzročitelj »atentata«. Ali s tem poslednjim imajo zopet svoj ljubi križ, ker noče pripoznati ničesar. Iz Belega-grada so sicer javili že Večkrat, da je Nikolid vse pripoznal, ali vsakokrat se je pokazalo naknadno, da so oficijelna poročila lagala. Srbska »Zastava« nadaljuje s priobčevanjem izpovedeb Rusa Sndomskega, katerega so bili tudi zaprli po nedolžnem. Dr. Nadomski pripoveduje, da so ga utaknili v neko luknjo pod zemljo, polno i človeškega blata. Smrad je bil grozen. Do kolena j je bil v blatu in se je komaj gibal. Ral se je sle-I herni hip, da ga prime krč v srcu. Klical je na pomoč, a zastonj. V tej luknji so ga pustili nad ; jeden dan brez kruha in brez vode. — Klici ; in ječanje v sosednjih celicah je trajalo ves ' dan. — V vseh celicah so klicali: Vode, vode! * j Se le zdravnik zaporov je rešil Sndomskega ! iz te grozne ljuknje, ker se je bal za njega živ-i ljenje. Spravili so ga v drugo celico, kjer je imel j vsaj nekaj svetlobe. Ležati pa je moral na g«dih i tleh in tudi tu mu niso dali vode. V mnogih ee-I linah so trpinčili jetnike. Le-ti so kričali: «lTbijte j me, obesite me, ali ne mučite me dalje!» Na klic , »kruha* je odgovarjal kapitan: »Molči, če ne te i ubijem kakor psa*. Se-le 23. dan so izpustili Sa-' domskega, toda še-le po posredovanju ruskega od-i poslanca. Ves čas je jedel le kruh, da-si mu je ! njega žena pošiljala hrano, katere so pa orožniki i pojeli. Sadomski je zatrdil slednjič, da je v svoji ' celici dobro občutil mrtvaški duh, kar priča, da je J kdo popred umrl tam, a so truplo dlje časa pustili j ležati. I'bogi narod srbski, kuj si vendar zagrešil, da se ne moreš rešiti človeka, ki s takimi dejanji skruni tvoje ime ? ! Preatolni govor angleške kraljice. Dne 0. t. m. so se zaključile razprave angleškega parlamenta s prestolnim govorom, iz katerega posnemamo sledeče obče važne točke: Razmerje do drugih vlasti je neprenehoma prijateljsko. Mirovna konferencija v Haagu sicer nima uspehov, ki bi odgovarjali visokim smotrom, zaradi katerih je bila sklicana; vendar se je doseglo toliko, da sč bo vsled stalnega razsodišča zmanjševala nevarnost vojen, dočim se z razširjanjem ženevske konvencije ublažijo strahote vojevanja. Potem omenja preatolni govor konvencije glede Nila in pogodbe z Rusijo o podpiranju želježniških podjetij na Kitajskem. O prošnji britanskih podanikov v Transvalu prav-kraljica: Položaj mojih podanikov Transvaala ne odgovarja pojmu o jednakopravnosti, na kateri temelji neodvisnost te republike. Iz nemirov, ki nastajajo vsled tega, izvira neprestana nevarnost za mir in blagor mojih narodov. Razprave glede tega vprašanja še niso završene. Slednjič govori prestolni govor o nenavadnem deževju v nekaterih delih zapadne Indije, vsled česar bo treba pravočasno izdati naredbe, da se prepreči glad. Z obžalovanjem se konstatuje, da kuga v Indiji ne pojema. Domače vesti. I z notari,jata. Minister za pravosodje je premestil notarja Karla C i hej a iz Komna v Gorico, notarja dru. Ignacija Kotnika iz Tolminu v Komen, a notarju dru. Blažu Quarantotto je definitivno podelil notarsko mesto v Tolminu. Der voian lemhteude deutsche — PrHgel. . Nemci se hvalijo, da je njih omika iiekaka zvezda- voditeljica na nebu človeštva: die vornnleuch-tende deutsche Cultur! Kakšna je ta kultura, so pokazali Nemci zoj>et na sebe dostojen način dne t. m. v Celju. Celjski grad, zgodovinsko znamenito bivališče slavnih celjskih grofov, in mestni muzej z njegovimi znamenitimi spomeniki so — zaprli. Ne, tega ne privoščimo češkim turistom, da bi videli naše znamenitosti ! Kitajci, Turki, Abe-sinei, divjaki sredi Afrike bi se luhko v tem pogledu učili od Celjskih posilinemcev. Tudi sprejem < Vliov je bil dostojen nemške kulture — voditeljice. Žvižganje, psovke, dejanski napadi s palicami in kamenjem , to so sredstva, s katerimi deljujejo Celjani o takih prilikah. Da je oblast, mestna iu okrajna, postopala popolnoma nepristranski, si lahko mislite. Čudno je lo to, da so zapirali napadeuce, a izpuSčali divjake-napadalcc. Slovanska kri je močila celjski tlak! Quoiisipie tandem ? Koda j ostanejo iz te krvi naščcvalei ?.,.. Velikemu nemškemu narodu pa, ako je solidaren s celjskimi kanibali, svetujemo, naj izpremetti parolo «voranleiiehtende deutsche Cultur* v : »voranleeh-tender dcutschcr — PrflgelN Proslavljen bodi nemški cepec! Ti si najprimern ji simbol nemške surovosti. »Pieeolo« — biograf. »Malček« z lesnega trga je res — malček! Pri nas je vsakemu učencu ljudske šole znano ime prerano umrlega dr. Va-troslava Oblaka, mirnega slovenskega učenjaka, ki je sicer res ljubil nesrečni svoj rod z vsemi žilicami svojega srca, a se ni udeleževal javnega političnega življenja, kamo-li da bi igral ulogo političnega agitatorja. Ce bi bil to, bi mu pač avstrijska vlada ne bila dajala štipendije v za znanstvena potovanja! — 'lega našega drn. Oblaka je prekrstil »Pieeolo« v svoji nedotakljivi modrosti v češkega filologa i u strastnega p a n s 1 a v i s t i č ii e g a agitatorja (filologe* czeeo Oblak, fanntioo agitatore paiislavista). »Pieeolo« se moti, če misli, da zadostuje židovsko pokoljenje, pa da bi se imelo tudi — Salomonovo modrost! Da pa vspeva se svojo fenomenalno nevednostjo, združeno s primerno porcijo predrznosti, to se ima zahvaliti dejstvu, da jo vzgoja velike, velike večine njega čitateljev bila taka, da jim duševno obzorje ne sega preko redakcije »Pieeola«. Takim čitateljem se seveda lahko pripoveduje vsako laž in vsako — bediistočo! Sod etil agraria« in »Kmetijska družba« v luči statistike. Poljedeljsko ministerstvo je dalo minolo leto laški »Agrariji« nastopne subvencije: za živinorejo 2H00 kron, zu zboljšanje travnikov 1600 kron, za nasade bek 200 kron, za sadjarstvo 400 kron, za trtnice 400 kron, za svilarstvo 200 kron, za čebelarstvo 200 kron. za meterijologične postaje 400 kron in za pisarniške troške 200 kron. Skupaj torej letnih (5400 kron. Redna letna dotacija od strani municipija znaša 2400 kron, a izredna je znašala lani 5552*08 kron. Vseh letnih dohodkov je imela torej »Agraria« 14.352 kron 8 stot. Ker izvira ta denar tudi iz žepov slovenskih davkoplačevalcev, opravičeni smo, da vprašamo: kako se porabljajo te lepe svote? Za drag denar kupijo nekaj bikov . . . , se deli kaka mala na-i grada, a vse drugo se prepušča naravi!! Potem se prireja vsako leto kakov komisijski obhod, katerega glavni namen je politična agitacija, postranski pa, da se gg, »agrarei« nauče razločevati — bika od krave; zaključuje se pa taka komisija z običajnim banketom kje na Opčinah. Tam uživajo gospoda zasluženi počitek po tako napornem in nesebičnem delovanju v prospeh zemljedelstva! Kaj pa naša »Kmetijska družba«? Rednih dohodkov nima razven členarine svojih udov. O sreči sme govoriti, ako izberači kako pod por i co od visoke vlade. A s temi skromnimi sredstvi ustanovlja podružnice, zavarovalnice za živino, vzdržuje tri trtnice, izdaja »Gospodarski list« itd. Koliko bi storila naša družba s takimi dohodki, kakoršnje ima laška agraria ! Te kratke podatke smo naveli slavni vladi v blagohotno razmišljanje. Naši zašle pij ene i. Pod tem naslovom nam pišejo iz sv. Križu: V »Edinosti« sem Čital, kako je par naših eikorijašev v »Piceolti« pelo slavo slavnemu Poldetu Mauronerju, češ, da je (»n dosegel, da je občina dovolila 3000 gbL za postajico blizo sv. Križa. Vi ste že nekoliko pojasnili stvar, a đavoli te mi, da tudi jaz še enkrat omenim te stvari in dokažem slejM»to naših slepcev. Stvar je hita taka-le: Ko je šlo ■/» to, da občina najme |»<>«<>jilo 1 L' milijonov goldinarjev, pozvali so naše svetovalce, naj poizvedujejo o potrebah okolice in naj sestavijo izkaz o istih. Tako je prišel v sv. Križ tudi naš zastopnik, gos|w»d Ivan Gori u p in je poizvedoval, kaj i»i bilo najnujneje za našo vas. In vaAčani so bili zložni v želji, da bi se pri sv. Križu napravila postaj ica južne železnice. Ta želja j«* že stara, kajti let je od tega, kar se je uložila prva prošnja. In hočete-1 i boljega dokaza, kako malomarna je za okolico občinska uprava tržaška, nego je ravno ta okolnost, da je trelialo dolgih let., tla se nam je uresničila taka skromna in tako opravičena želja. Da nas imajo gospodje res radi, l»i nam bili že davno iz-poslovali uresničenje te potrebe in ne bi bili (Mikali še le — Ivana Gori upa! Da, naši slovenski svetovalci so predlagali v mestnem svetu, kaj je najnujneje potrebno za našo okolico in gospoda Gori it pa zasluga je, da je prišla v izkaz tudi posta ji ca za sv. Križ. Predlog je bil v sprejet in prvotno so odločili M000 gld. za postajio« in 2f)00 za napravo ceste. V naslednji seji pa so določili le JKHM) gld. za posta j i co! Kje pa je ostalo onih 2500 gld.? Pred nekaj časa so tu nekaj podpisovali radi postaje, a nikdo ne ve, kaj so podpisovali. Bržkone je bil le pesek v oči nevednežem. Sploh pa bodite nverjeni, da zavedno naše ljudstvo je povsem nedolžno na tistem slavospevu gospodu Mauro-nerju. Vso stvar sta zasnovala pisač Agrarie, Oblak, in pa naš Capovilla, in sta ujela par ne avednežev, da so podpisali. Mi se ne zahvaljujemo nikomur, ker vemo, da je občina le velik dolžnik, ki prokleto slabo in počasi vrši svoje dolžnosti do nas! (Prav imate. Ni vraga, da bi vam za vse vaše krvave žulje, ki jih znašate v občinsko blagajno, včasih ne dali kake drobtine! Tisti slepci pa, ki so podpisali slavospev Mauronerju, ali ne pomislijo, kako kričeče spričevalo o svojem uhožtvu na duhu so napisali sami sebi, s tem, da slave takega poslanca kakoršen je Mauroner!! V mestnem svetu je dosledno molčč sedel in sedd molčal. Najstareji obiskovalci galerije se ne spominjajo, da bi bil kedaj odprl usta. To je : če je sploh prihajal v seje ! Ljudje, ki so se zanimali za »delovanje« tega moža, so nam zatr-jali, da je v dveh dolgih letih bil v dveh ali treh sejah občinskega sveta! In tak je tudi državni poslanec Mauroner. Nikdar jih ne odpre svojih ust v prilog okolice, katero zastopa proti volji ogromne večine okoličanov in le po zaslugi znanih inahina-cij in nasilstev. In denimo tudi, da bi se bil potrudil toliko, da je na direkciji južne železnice spregovoril besedico glede rečene postajice — — To naj bi bilo že dovolj, da bi bila pozabljena vsa neodpustua nemarnost v izvrševanju mandata, ki jo ima na svoji vesti ravno gospod Mauroner bolj, nego kateri drugih laških poslancev? Volilei, ki bi bili zadovoljni s takim »delovanjem« poslanca, bi kazali le, da nimajo ni pojma o dolžnostih zastopnika ljudstva, da nimajo pojma o svojih pravicah ia da je v njih tisti suženjski duh, ki se zadovoljuje z miloščino, kjer sme zahtevati svoje pravo; in ako takemu nemarnemu poslancu še po vrhu pojejo slavo po javnih listih, kažejo le to jedino, da — boljega niso vredni. To povejte vašim ei-korijnšem ! Uredništvo »Edinosti«.) Ljudsko štetje pred durmi. Pišejo nam: Ljudsko štetje nam je malo ne pred durmi, a slovenska javnost se dosedaj niti zmenila ni za to. Nikdo ne misli na to, da treba ukreniti potrebno, da dobimo slovenske vpisovalue pole. Najvažnejše, na kar moramo misliti, pa je, da se naše ljudstvo dobro pouči o pomenu ljudskega štetja in da se opozori na najrazličnejše sleparije, katerih se o tem važnem činu poslužujejo naši nasprotniki. Spominjam se, da se je pred 10 leti — po ljudskem štetju — sklepalo to in ono, osobito, kar se tiče tiska in onih slepiloev, ki so hodili po hišah naših delavcev in tam popisovali vse za — Italijane. Spominjam se tudi, da so nam, ko smo vprašali slovenske tiskovine, odgovorili: »Žal, toda prišli ste — prepozno!« Slavno politično društvo »Edinost« naj torej ne zamudi ukreniti vse potrebno v tem vprašanju. Osobito mi delavci pa začnimo že sedaj poučevati naše prijatelje in znance, ter Slovence v obče, naj se ne dajo premotiti za nobeno ceno, ker še tako pravijo, da nas Slovencev j«' le par tisoč v Trstu ! I udi okoličanom priporočani najtopleje, naj se ne dajo loviti po magistratovih hlapcih! Kar se je godilo pred 10 leti, naj se ne dogaja več! Kajti v sramoto je za vas vseh, ako nam v Kojantl, Barkovljah, Skednju itd. naštejejo več Lahov (!!), nego Slovencev! Postavimo se po robu in pokažimo vrata vsem onim, ki nas hočejo kakorsihodi slepariti v prid l>odoČe razširjene Italije. Da! To je namen tukajšnjim irredentovcem in njih zaščitnikom ! Ali, ako smo mi pravi možje in žene, ako storimo svojo dolžnost, se jim to ne posreči nikdar! 1'olitično društvo Edinost naj o svojem času določi več mest, kjer se l>o dotične pole izpolnjevalo brezplačno, a da bo stvar še vspešneja, treba, da se damo na delo tudi mi vsi, ki znamo pisati ter tako priskočimo na pomoč onim, ki tega ne u mejo! Nekdo, ki bdi. Vapoml veselici Kola« prihodnjo nedeljo na vrtu družbinib zavodov pri sv. Jakobu, bo nastopni: 1. M. pl. Farkaš: »Hrvatski dom«, koračnica, tamburaški zbor. 2. Ur. Vogrič: »1/pre-menjeno srce« (poklonjena pevskemu društvu »Kolo«), mešan zbor. ."». F. Tobreskv : »Ciganka«, mazurka, tamburaški zbor.-1. A. Vogel: »Cigani«, veliki mešan zbor sč samospev«»m baritona. &. Gj. Antončič: »Mi smo mi«, koncertna polka tamburaški zbor. ti V. G. Brož: »Spomin na Zagreb«, venec hrvatskih pesni, mešan zbor spremljevanjem tamhuraškega zbora. 7. A. Julijev: »Tiha noč«, valček, ženski dvospev se spremljevanjem tamburaškoga zbora. S. Svobodna zabava. Vspored se je moral nekoliko izpremeniti. Namesto igre nastopi slav. pevski zbor iz Pobegov in sicer med 2. in il. točko z Satnerjevo »Stu-denčku« in med (5. in H. točko z »Lepa naša domovina«. Tamburaški zl»or »Narod« iz Na h reži ne lil ognjegasno društvo v Sežaili priredita dne 13. avgusta z sodelovanjem pevskega društva »Nn-brežina« veselico s plesom na vrtu g. L. Mahor-čiča v Sežani. Vspored: 1. F. Majcen: »Pozdrav iz Nabrežine«, svira godba. 2. Ant. Foerster: »Domovin «, mešan zbor, poje ognjegasno društvo iz Sežane. 3. M. pl. Farkaš: »Popotnica Hrvatske«, koračnica, tamb. zbor. 4. I. Milakovič: »Bojna pjesma«, poje pevsko društvo »Nabrežina«. 5. F. Majcen : »Slovenec sem«, venec nar, iti drugih slov. pesmi, svira godba. 0. H. Volarič: »Slovanska pesem«, mešan zbor, poje ognjegasno društvo v Sežani. 7. Strauss: »Pomladno cvetje«, tamb. zbor. H. Maver: »Tičica«. čveterospev, poje pevsko društvo »Nabiežina«. 0. »U boj ! U boj!« iz opere N. S. Zrinski, svira godba. 10. H. Vohu 'ič: »Oblaček«, s mospev s spremljevanjem tam-buric, poje g. Vek. Milič. 11. M. pl. Farkaš: »Ples patuljaka«, polka, tamb. zbor. 12. V. B. Brož: »Bog i Hrvati«, poje pevsko društvo »Nabrežina« s spremljevanjem tamb. zbora. lil. Ples. — Začetek veselice ob f). uri pop. Vstopnina k veselici za osebo 30 nč., k plesu vsak komad 10 nč., sedeži po 10 nč. Na veselici in k plesu bo svirala narodna nabrežinska godba. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo. — Na obilno udeležbo uljudno vabi o d b o r. Nekaj / naše pošte. Pišejo nam: Pred nekaj dnevi je prinesla hči nekega tukajšnjega slovenskega trgovca ček, tiskan v nemško-slovenskem jeziku in izpolnjen slovensko, z nakazanim denarjem. Poslujoči c. kr. uradnik pasejo zadri nanjo: »Pa že zopet mi prihaja s to prokleto ščavarijo, katere noben hudič ne razume«. Torej tako! Lepe razmere so na pošti; laški uradnik noče vedeti, da je slovenščina v Trstu pripoznnn deželni jezik ! Naj gre pa doli v Kala-brijo in na njegovo mesto jih pride lahko zmožnej-ših, nego je on: takih, ki poznajo vse tri tu pripo-znane jezike. Sploh naj bi sc na javnih državnih ustanovah nameščali le taki uradniki, ki so zmožni in ki ne mrze nobene narodnosti. Ce je pa Italijanu v krvi, da tudi kakor c. k. uradnik se ne zna povspeti na višino — pravega uradnika, ampak se vedno plazi v nižinah — sovražtva in zasramo-vanja, potem pa : naj nam ne nameščajo Italijanov. Nikjer drugje morda ne treba javnemu funkcijonarju toliko previdnosti, takta in — če hočeta delikatese v nastopanju, nego ravno pri nas v Avstriji in zlasti tu v Primorju, kjer narodna naspmtsrvn s tako silo butajo jedna ob drugo. Ako je že duševno razpoloženje Italijanov tako, da ne sodijo na delikatna mest;, — kdo je kriv temu V In vendar je gola resnica, da imajo Italijani povsod prednost pred našimi in morda nikjer n«' bolj kakor ravno na pošti. Italijani so puč dobro vedeli, zakaj so ravno pred poštno palačo prirej a I i ovac i j e onega usodnega, nepozabnega dne, ko je pa I Nabergoj. Male in velike usluge ohranjajo prijateljstva. /nižanje pristojbin /a poštne zavitke, namenjene v Turčijo. Ctežna pristojbin:! / i poštne zavitke, namenjene v Turčijo, se je znižala na sledeči način : a) o odpošilja nju preko Trsta v one kraje na Turškem, kjer se nahajajo e. kr. poštni uradi, na «').'{ nč. ; b) o odpošiljanju preko Romunske v Carigrad in Drenopolje na l>.'! nvč.; r.\ vse druge kraje na Turškem, kjer se nahajajo e. kr. poštni uradi, na HM nč. V mestno bolnico tržaško je bil o v ponedeljek Vnprejetih 72 oseb. Toliko jih menda še niso vsprejeli nikdar v jed nem dnevu. Naj v cee število dosedaj je bilo dne 4. januvarja 1 H'.lf). — 04 oseb, fliden slučaj. Pred leti smo čitali, da se je neki potnik, ki se je vozil po železnici, šel na neki postaji krepčat v gostilnico. Pred odhodom si je zapomnil številko voza, v katerem je imel shranjeno svojo prtljago, liil je voz št. 14!>2. To si olikan človek že zapomni. Saj je letnica odkritja Amerike. Potnik se je v gostilnicl mudil precej časa in popil precej čašic vina. Vino pa je vir pozabljivosti. in naš potnik ni pozabil samo svojih težav, ampak tudi številko vagona. Ko se je torej vrnil na kolodvor, je tekal kakor besen sem ter tje ob vlaku, ter vpraševal vsakega, kogar jc srečal: »Kdaj je Krištof Kolumb našel Ameriko?« Ker se je to ponavljalo iu je potnik kazal veliko razburjenost, so ga redarji odveli v — opazovalnico, vlak pa je od ropotal dalje svojo pot. Tako nekako se je godilo zadnje nedelje 19-letneiuu Henriku Gruberju, ki se je pripeljal z železnico iz Pulja v naše mesto. Skrben, kakor je, si je poiskal nemudoma stanovanje v zasebni hiši. Ogledal si je ulico in zapamt.il številko hiše, v kateri je odložil svoje reči. Potem je veselo krožil po mestu. Ves utrujen se je vračal proti domu, katerega pa ni mogel najti. Štev. Ki. ni bilo nikjer. Letal je v vse hiše, ki so bile vprašavni podobne, povsod povpraševal, tekel na policijo iskat pomoči; dali so mu redarja, ki mu je pomagal iskati . . . vse zaman. Ubogi mladi mož je moral odpotovati, ne da bi spal v plačani postelji, ne da bi dobil zopet svojo prtljago. — Prosimo dotično družino, da prinese Gruberjeve reči : kovčeg od črne kože s perilom, obleko z raznimi listinami — na policijo, da se pošlje za nesrečnim potnikom. »Korajžua« žena. Marija H. stanuje v ulici Maiolica št. 15. Eno sobo je dala v najem dvema gospodoma, ki pa imata to slabo lastnost, da sta že nekaj časa pozabila na dolžnosti prvega dneva v ine- Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste o, drugi pa \X gld. najemnin«. Marija B. ju je opominjala opetovano, a vse ni pomagalo nie. Marija pa je hotela dobiti plačilo ter je v to itvrho segla po čudnem sredstvu. Oborožila se je sč starim zarjavelim in praznim revolverjem, stopila pred najemnika ter rekla od-ločnim glasom: »Plačajte, ali . . .« Najemnika sicer nista plačala svojega dolga, pač pa sta šla ter za tožila gospodinjo na policiji, ki se sedaj bavi s tem dogodkom. Pod milim nehoin se sladko spi v teli vročili nočeh. Tako je mislil Ivan P., ko je mi ulici llastahli legel k počitku. Pa človek obrača, redarji pa obrnejo. Ivana sta namreč res obrnila redarja, ki sta ga našla, ko je mirno smrčal, na licu mesta. Ivan pa se je vjezil, da ga ne puste počivati. Ker je bil še zaspan, ni baš izbiral primernih izrazov. Zaradi te neopreznosti je moral revež v ulico Tigor. Dražbe premičnin. Yr petek, dne 11. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tli k. <\ kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Rossetti št. 7. in v ulici S, Lazzaro št. I.'I, hišna oprava in en glasovir; v ulici Geppa (gostilna allo 8 novč. Le pridno sezite po njem! »Povž« v Sežano! Na grozno laskavo povabilo zleze »Povž« v nedeljo 13. lazečega meseca v kraško metropolo. Odlaz iz povžarne (kavarne) Commereio 120 minut po astronomičnem opoldanskem strelu na »lahterni«. Oez Bazovico pomerijo rožičke proti »hladni senčiei« v Lokvi, kjer si prišpogajo novih slin pri »gospej« Muhi. Od tam bodo vlekli hiše čez Divaške planke v Sežano k soglasnim eks-om izvoljenemu »Povž« evemu pokrovitelju Ludviku. General-Povž: Stanko za ta pot. P. S. Povži odklanjajo vsaki oficijelni sprejem — če ga ne bo! Loterijske številke, izžrebane dne 9. t. m.: Brno 37 17 63 40 39 Oklic. Bne 2. fehruvarja 1H«>0. v Barkovljah umrli župnik Ivan (' e r n e zapustil je lja svoje imovine narodnim slovenskim zavodom, ne da bi teh zavodov imenom navedel. Radi tega je imenovalo c. kr. okrajno sodišče za civilne stvari v Trstu podpisanega skrbnikom teh zavodov. Podpisani pozivlje s tem vho tiste zavode, kateri menijo, da imajo pravice do zapuščine, naj podajo dotične svoje prijave v 4 tednih na gori imenovano e. kr. okrajno sodišče,' ker bi se po preteku tega roka prisodila '/., zapuščine družbi sv. Mohorja v Celovcu, družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dijaški kuhinji v Trstu in družbi vseučiliščnikov (podpornemu društvu za slovenske visokošolcc na Dunaju), katerim je pok. župnik Cerne v prejšnji oporoki z drugimi neslovenskimi zavodi vred zapustil imenoma en del svoje imovine. — V Trstu, ilne '.». avgusta 1H99. Dr. Otokar Ryb£f, odvetnik v Trstu. Marija Čokelj na Korzu št. H. priporoča sluv. slovenskemu občinstva svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe in otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in cene nizke. Svetiljke /m razsvetljevanje iz papirja, okrogle ali po-dolgaate oblike iu umetnine ognje za vrte v veliki izberi v trgovini s papirjem Leon Horber, Trst, Via delle Torri. Splrltai ainapls compoittui ALCOFON. Jedino sredstvo proti zofrobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai (lue Mori) Piazza eranfte TRST Paziti na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zal»«ra poliiAtvn /.a jedilnice, »palnlrf in »prejemnice. žimilic in peresni«1, »irleilal in železnih blairaju. po cenah, da se ni bati koiikarenee. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz / X tovarne c* o fc •N d O 0 0$ Konsumna zaloga olja ru/pošiljatve i/, glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto (Joriea). ><0 ca < Olje jedilno fino ii'J nve. o o dalmatinsko 5 oe o 3 ., istrsko 40 .. ! CD namizno I.a 44 „ | . Odgovor vlade južnoafričan-ske republike na brzojavko Cliamberlaina se ni odšel. Vlada pripisuje stvari toliko važnost, da se jej zdi potrebno, počakati z odgovorom. Do odpo-slanja konec no velja v nega odgovora utegne minuti še teden dni j. Carigrad 10. Izdal se je iradf>, ki odreja, da je sestaviti mešano komisijo za preiskavo zadeve še zaprtih Armencev. Turški poslanik v Parizu je prišel semkaj. Sodijo, da je njega prihod v zvezi z mla dot i irskim rovanjem v Parizu. Tržaška posojilnica in hranilnica jetistrovaiia zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulove se sprejemajo od vsakega, ce tudi ni nd zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sum. Posojilu dajejo se samo zadružnikom in sicer na ukujižbo po f) 1/a°/0, na inenjico po *> °/0, na zastave po 5 ,/1°/0. Uradne lire so: od II —12 dopoludne in od 51—4 popohulne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od .'1—4 po-poludne. Poštno hranilnični račun 816.004. ) ___ Priznano nujlinlJAi ■/. važnimi |Hiti*iiUruuiiui novostmi la*tnt; lzuujill>H tehulCtio ilovrSeul gf laso vir j i dnlie s« iiiijlmljc in najcout'jp direktni) |>ri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalagatolju, Trst — Borzni tri? Številka i) — Trst Ilustrirani katalogi »u zahtevanje trunko. HI na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo nove obrestne tiikse v krepost z dnem 24. junija, 28, junija in odnosno 20. avgusta t. 1, po dotičnih objavah. Okroinl oddal. V vredn. papirjih 2"/„ na vsako svoto. V napoletnih brez obrest Nakaznloe na Dunaj, Pravo. PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, llielitz, Gablonz, Gradec, Hibinj, Inomostu Czovee, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Hol-nograd, brez troskov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kuponov proti odbitku lu/on provizije. Inkaso vseh vrst pod najiimestnejAimi pogoji. ProdnJ mi. Jami-evne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliun ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. VRAR spoaoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja. Kolesa (bicikli) „S L AVI J A" so najboljši eeške znamke. Izvrsten materijal, naj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna eena so nedosegljive lastnosti teli koles. Tovarna biciklev in motorov „SLAVNA" Lawrin & Klement v Mlad p Kolesi avl. W Največji čeSki zavod te vrste.