Dr. Fran Vodopivec
Leto VI.	V Ljubljani. dne 15. maja 1930.	SO. štev.
Bratski sprejem češkoslovaških strojevodij
1. slika: Sprejem na ljubljanskem kolodvoru. — 2. slikal Predsednik ljubljanske oblastne uprave U druženja strojevodij g. Pavel Dežman pozdravlj goste. — 3. slikat Predsednik Federacije češkoslovaških strojevodij g. Fraa
Stuhly.
Prošlo nedeljo ob 9. uri predp. so dospeli iz Zagreba v Ljubljano člani Federacije češkoslovaških strojevodij, ki so napravili v družbi svojih dam ekskurzijo po Jugoslaviji in tako vrnili obisk naših strojevodij, ki so poleteli na Češkoslovaško leta 1927.
Ljubljana je pričakala drage goste, okrog 250 po Številu, v slavnostnem razpoloženju. Poleg oficijelnlh osebnosti je drage goste sprejela na peronu in zunaj kolodvora ogromna množica nadvse navdušeno. Sprevod gostov z godbo na čelu. v katerega se je uvrstilo nebroj naših! ljudi, se je pomikal med gostim špalirjem ljudstva pred magistrat, kjer je češkoslovaške goste pozdravil župan dr. Puc. Po sprevodu, ki se .ie potem še dalje pomikal po> glavnih ulicah mesta, so si gostje ogledali mesto. Zvečer je bil v dvorani »Uniona« svečan banket na čast gostom. Drugi dan v ponedeljek so si gostje ogledali našo lepo Gorenjsko, predvsem Vintgar in Bled. Na vsej poti in na Bledu so bili najprisrčneje pozdravljeni, posebno prisrčno na kolodvoru na Jesenicah.
Minulo soboto je na svojem stanovanju v banski palači podlegel dolgi in težki bolezni bivši ljubljanski in mariborski veliki župan g. dr. Fran Vodopivec. Bolehal
je že dai.ie časa. Lani v avgustu je odšel na Dunaj, kjer je bil zaradi črevesnega raka operiran. Operacija je sicen
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Gjurgjev dan garnizije v Celju, ki je v prisrčni zabavi združil častniški zbor, vojaštvo in meščanstvo.
Licencovanje plemenskih bikov
Slika nam kaže skupino plemenskih bikov marijadvorske pasme, ki so vsi last uglednega bikorejca Josipa Koležnika 5z Remšnika. Levi bik na sliki }e star iele 1 leto in 2 meseca in je bil prodan za znesek Din 3750 v plemenske svrhe
v občino Vuzenico.
dobro uspela, ni pa mogla zavratne bolezni udušiti in ko se je dr. Vodopivec po daljšem lečenju na Hvaru zopet vrnil v Ljubljano, je začel vnovič vidno hirati. Pred osmimi dnevi je padel v agonijo, ki ga je rešila silnih bolečin.
Dr. Fran Vodopivec se je rodil 25. novembra 1879 v 'Ajdovščini kot sin premožnega kmečkega posestnika. Gimnazijo je študiral v Gorici, pravo pa v Gradcu, kjer je 1. 1905. prfjpioviral. Po doktoratu je stopil dr. Vodopivec v politično upravno službo. Prideljen je bil najprej okrajnemu glavarstvu v Velikovcu. Prosil je nato za premestitev in res prišel k namestništvu v Trst. Pozneje je služboval pri okrajnih glavarstvih v Tolminu in Pulju, od koder je bil ob izbruhu vojne poklican v poljedelsko ministrstvo na Dunaju.
Po vojni je bil dr. Vodopivec v raznih jugoslovenskih Inozemskih komisijah. Med drugim je bil prideljen naši plebiscitni komisiji v Celovcu in komisiji za razmejitev med našo d.ržavo in Madžarsko. Bil je tufll Slan meddržavnih komisij za ureditev obmejnega prometa med jnašo državo in Avstrijo in končno še član komisije za ugotovitev imovinskih interesov bivše Kranjske in Goriške in komisije za razdelitev arhivov med Jugoslavijo jn Italijo.
Od 1. 1922. je vodi! dr. Vodopivec pri pokrajinski vladi v Liubljani oddelek za splošne policijske zadeve. Od tod je bil I. 1924. premeščen kot namestnik velikega Župana dr. Ploja v Maribor. Leta 1925. je bil imenovan /.a velikega župana v Mariboru, novembra istega leta »pa upokojen. Vrnil se je v Ljubljano, ker ga je univerza izbrala za honorarnega docenta upravnega prava. Na univerzi je predaval do 5. marca 1927. ko je bil Imenovan na ljubljanskega velikega župana. Na tem mestu je ostal do preureditve države v banovine, nakar je moral zaradi bolezni zapustiti aktivno službo. Agilno se je udejstvovai tudi v raznih organizacijah javnega interesa in bil poleg drugega do svoje smrti predsednik »Jadranske Straže« v Ljubljani.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Begovjčevo ime je v Jugoslaviji in tudi v inozemstvu dokaj znano. V Ljubljani ga občinstvo pozna predvsem
So »Božjem človeku«, ki je dosegel pred leti na našem dru precejšen uspeh. Izmed jugoslovenskih dramatskih autorjev je Begovič edini, ki je v zadnjem času prodrl tie samo v slovansko inozemstvo, marveč tudi na romanske, nemške in celo skandinavske odre. Tak sloves Jnu je prinesla baš tragikomedija »Pustolovec pred (Vrati.«
Milan Begovič }e po rodu Iz Dalmacije (r. 1876). prednjo šolo je dovršil v Splitu, nakar je študiral v Za-
trebu prirodne vede, na Dunaju pa romanske jezike. . 1903. je položil profesorski izpit. Več let je deloval kot dramaturg v Hamburgu, na Dunaju in v Novem Sadu. L. 1920. je postal profesor zagrebške dramatske šole, kjer deluje še danes.■Vmes je bil tudi ravnatelj zagrebške drame.
Načrt za stavbo katedrale v Beogradu
Izdelal ga je nemški arhitekt Josef Wentzler in je zanj prejel prvo nagrado. Tekmovanja se je udeležilo okoli 160 arhitektov. Ogromna katedrala bo zavzemala 3200 štir. metrov..
Milan Begovič
Minuli četrtek je bila v ljubljanski drami premiera fragikomedije Milana Begoviča »Pustolovec pred vrat!.« Uprizoritev, kateri je prisostvoval autor sam, je dosegla telo lep uspeh.
Z živinske razstave v Berlinu
Črno-bel šestleten vol, ki mu je bila pri sojen a prva nagrada
K požaru v ohijski kaznilnici
Prizor z dvorišča kaznilnice mesta Columbusa, ko reševalno moštvo skuša vzbuditi k življenju nekatere manj opečene jetnike. Pri požaru je prišlo ob življenje preko 300 kaznencev.
Vaje angleške mornarice pri Gibraltarju
Med londonsko razorožitveno konferenco so se vršile vaje angleškega vojnega brodovja pri Gibraltarju, pri katerih so v velikem obsegu sodelovale tudi zračne sile. Slika nam kaže v ozadju dolgo vrsto pomorskih gorostasov, v ospredju v zrcfku pa plava moderen hidroplan, določen za metanje bomb.
Obutev v raznih dobah razvoja
1.	Predhodnik današnjih galoš iz 17. stol., ki je čuval svilnati čeveljček. —
2.	Poštarski škorenj, težak 16 funtov, iz 18. stol. — 3. Solen z visoko peto in dvojnim podplatom. — 4. Podstavek za dame majhne postave. — 5. Damski čevelj iz časa franooskega cesarstva. — 6. Nemški čeveljček iz 16. stoletja.
Najmlajši vladar Azije
Maharadža Fuz-Raili je najmlajši med samostojnimi indijskimi knezi. Podaniki smatrajo dečka za nekako božanstveno bitje.
Tri ure v smrtnem strahu
Na postaji v Montrougeu (Francoska) je iztiril vlak. Pri tem je neki železničar padel med stroj In tender. Tri ure so se gasilci in delavci trudili, da io ga izkopali izpod razvalin — celega in zdravega, samo nezavestnega od strahu.
Lindberghov rekord potolkla ženska
Francoska letalka Lena Bersteln, ki Je v Le Bourgetu izvršila neprekinjen polet 36 ur. S tem je prekosila vse rekorde posameznih letalcev, med temi tudi prekooceanski polet Lindberghov.
Jubilej poštne znamke
Generalni poštar Anglije Bodland Hill, ki je uvedel uporabo znamk. Prva znamka, Id jo je angleška poštna uprava izročila prometu maja meseca 1. 1840.
Slika levo«
Ženska na poletu London—Avstralija
Gdč. Anny Johnson, ki se je nedavno vzdignila z letališča v Croydonu za po-v Avstralijo. Pogumni devojki je 22 S seboj ima le nekoliko kruha z maslom in čokolade.
let let.
Nesreča z raketnim letalom
Nemški letalec Espenlaub (v krogu) s svojim letalom na raketni pogon. Poskusi so se ponesrečili in letalo je v Bremenu strmoglavilo na tla, pri čemer je bil letalec znatno poškodovan.
K obravnavi Zeileis — Lazarus
zgoraj: Cudodelnik Zeileis s svojo hčerko. — Levo spodaj: Vseuč. prof. dr. Lazarus, ki ga Zeileis toži zavoljo ostrih napadov na Zeileisov zavod in uničujočih izjav proti njegovemu načinu zdravljenja.
Slika levot
Potres v Zadnji Indiji
Preddvorje znamenite pagode Šve-Dagon v Rangumi, ki jo je silovit potres močno poškodoval. Omenjeno svetišče je eno izmed najlepših spomenikov indijske stavbne umetnosti.