PRIMORSKI DNEVNIK V Interesu Trsta je, da se gospodarsko zopet poveže s svojim neposrednim zaledjem in da po- sredno sodeluje pri izkoriščanju ogromnega na- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO P R I M 04» J E ravnega bogastva Jugoslavije. Uto 3. štev. 514 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din Poštnina plačana v gotovtni Spedlzjone in abbon. postale TRST, torek, 4. februarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93S08 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo TUJI KAPITAL V NEMČIJI deluje v nasprotju z gospodarski-mi sklepi potsdamske konference Moskva, 3. — «?ravda» objavljat reorganizaciji in q prodaji 35 to- članek Borisa Isakova. ki se peča s Prodiranjem ameriškega in an-'g.elkega kapitala v nemško industrijo. Po drugi svetovni vojni so Amer:kanci investirali preko 100 “lilijonov mark v nemško avtomo-adsko indiistrijo. Večipa nemških avtomobilskih podjetji, med drugi-mi tltdi Opel, je zdaj v rokah Arne. fikancev. ’ Medtem ko celotna industrijska v nemškem področju gornja t’ presega 29% v primerjavi s Predvojnim stanjem, je proizvod-n0a avtomobilov dosegla 45%. Ce-na avtomobilov je zelo visoka, kar t*aJe ameriškim mdustrijcem ogro-rane dobičke. Atnerikanci se silno trudijo, da bi kredu; nemška podjetja po potre- bah svojega trga. Minimalna cena hemške delovne s.le v sedanjem po-°*aJu jim obeta od tega veliko korist. Na ameriško industrijsko pod. ročje uvažajo velike količine prekomorskega bombaža in izvažajo od-7 Ameriko prvovrstne tkanine. Omeniti je treba umazane spletke okoli kemičnega koncerna I. G. "arben, ki ima veliko vojaško važ-host. Poieg centrale je na ameriškem področju 125 podružnic.. Investicija amer.škega kemičnega tru-sta Dupont v I: G. Fjrben znašajo llfi0.ooo dolarjev. Obe podjetji pa i®ata skupne interese v raznih de-*elah. J. g, Farben ima nadalje tesne zveze s petrolejsko družbo Standard Oil. Zaradi tega je lahko razumljivo stališče ameriških okupacijskih ob-la®ti do tega podjetja. Tovarne, ki b' Jih b.lo treba p'o skupnih zavezniških sklepih demontirati, ie vedno delujejo.- Zdaj razpravljajo o varn. Nekatere švicarske družbe, ki so dejansko last trusta Dupont ali pa I. G. Farben, so že «nakujjjile» nekaj tovarn. Ameriški' industrijski krogi so prepričani, da bo sporazum o združitvi angleške in ameriške cone r Nemčiji olajšal prodiranje ameriškega kapitala na britansko področje. Toda tudi Britanci se poskušajo polastiti glavnih položajev v nemški industriji ter se poslužujejo vseh vrst spletk. Zahodna Nemčija je kar preplavljena s tisoči ameriških in angleških mešetarjev, ki iščejo dobičknosne posle. Tak je glavni kontrolor kovinske industrije na britanskem področju, Whiteley, član znane angleške industrijske družine. Isto se dogaja na ameris'kem Dodročiu. Dejstva potrjujejo, da amerišk, :n angleški m^setarji brez pomislekov kršjo zavezniške sklepe, katerih namen je vzpostavitev trajnega miru v Evropi. Vse sedanje delovanje ameriških in angleških, koncernov in bank v zahodni Nemčiji, nasprotuje gospodarskim načelom ki jih Je proglasila potsdamska konferenca. Francoski načrt o gospodarskem statutu Porur u Pariz, 3. — Francija je predložila zavezniškim vladam spomenico, v kateri prikazuje ■‘gospodarski statut, kot *i ga želi na porurakem premogovnem in industrijskem področju. Spomenica n« omenja političnega statuta, ki ga bo francoski delegat zagovarjal v Moskvi. Predlog statuta predvideva zaplembo industrijskih podjetij in rudnikov na Namestniki v Avstriji Britanski delegat noče verjeti, da Je Avstrija polna vojn h zločincev London, 3. — Ker danes niso imeli določenega nobenega zasliša-Ria manjših zavezniških držav, so štirje posebni namestniki zunanjih ministrov za Avstrijo posvetili razpravljanju o klavzulah politična' dela avstrijske mirovne po-žodbe. Zaradi odsotnosti glavnega francoskega delegat* Couve d« Murvil-®Ja, j« predsedoval seji Camillo p»ris. ° *° A°s*gli sporazum o razn ih i šavljanstvo. Na Koroškem bodo na-“c«ah. so namestniki nredložili r.o-I ._________________________________ , __ ni in avstrijsko vlado glede preselitve v Avstrijo 12.4.000 cVoiksdeut-Bcherjev*, ki so pobegnili iz Jugoslavije, Romunske in Bolgarije. List protestira proti naturalizaciji fašističnih ubežnikov iz drugih držav ter podčrtava, da so med tako zvanlml razseljenimi osebami mnogi vojni zločinci, ki predstavljajo pravcato nevarnost za Avstrijo. Zadnje časa je mnogo teh razseljenih qseb dobilo avstrijsko „dr- ^ah, »o namestniki predložili po- j turalizirali liti* ’’ *“s- i turauziraij 8000 ubežnikov, zvečine f:0<*0^t>0ru klavzule. I jugoslovanskih fašistov in jih na-*od«0 *v*trij*ki na- ^lm vzdoli ]užne m Si0venske “dhosti, človečanskih pravicah in 0 odstranitvi protidemokratskih *leinentov. ®°vjetski delegat Guiev je zah-*Val, da se vnese v pogodbo klav-a, s katero bi izgnali Habsbur-p-^ue i* države. Gled* te točk« so namestniki izrazili željo, da i °*tali Pfoučilj zakon glede Habsburte-, °v. preden bi nadaljevali razprav-‘Anje ^ledi o tem vprašanju. . le vprašanja vojnih zločincev ^n*®taio nesoglasje, ker j« bri- delegat lord Hood izjavil, , po hjesovem preudarku po-v Avstriji, ki je te 18 mesecev s, hadzorstvom zavezniških obla-drugačen kot v satelitskih dr-Sev*h Nemčije. Guševčj« izjavil, da * n* stAnja s tem mnenjem in je '■ da v Avstriji gotovo ni nad-^0r»tv0 boljše kot v Romuniji, Bol-_,rlJl in na Madžarskem. V pri-Ja?rU *'eclnJih treh držav. — je de-^ Gušev — ni bilo nc-benih ugo-. 'rNhj zaradi zanemarjanja vpra-nia vojnih zločincev, medtem ko 1« to Položaj v Avstriji drugačen. Na- so preložili razpravljanje o tej točit n* *** bl dosegli kakšno od- <^',,Sija .j« predložila, namestnikom m<,hleo, v kateri podaja svoje *če do Avstrije. Izrazila je pa teljo, j da ne teli bltt jutri ustmeno to j,'ana. kot je bilo določeno. Ce ^ cl8'ja pri tem ostala, bodo na Pr» dopoldne nadaljevali ra»-pQ v|J*-nj« o političnih klavzulah Bi itn. ®v«n bo podpisal pogodbe ^Adon, a Koroške. Nacisti mečejo bombe NUrnberg, 3. — Preteklo noč 'je eksplodirala v poslopju sodišča za denacifjkacijo bomba. Obenem z bombo so odvrgli letake z nacistično propagando, Lipaka radijska postaja je izjavila, da je vrhovna zveza nemških sindikatov pezvala vse delavce in uslužbence v Niirnbergu, naj limes stavkajo 6 ur v znak protesta proti delovanju reakcionarnih in teror;-stičnih sil. tem področju in upravo, ki jo bedo Imenoval« on« države, ki so neposredno zainteresirane. Svet zunanjih ministrov naj odloči, katere države so neposredno zainteresirane. Francoski predog predvideva nadalje imenovanje komisarja OZN, kar potrjuje francosko tezo o internacionalizaciji Porurja. Nedemokratični volivni zakoni na britanskem področju Nemčije Berlin, 8. — Kot poroča list »Neues Deutschland*, ‘je pokrajinski svet v pokrajini Schleswig-Holl-stein na britanskem področju odo- bril z večino demokristjinskih poslancev nedemokratični volivni zakon, ki temelji na bavarskem zakonu. Ta zakon ne pozna sorazmernega predstavništva in priznava za poslance samo one, ki so v svojem okraju dobili dejansko večino. S tem zakonom upajo demokristjani zmanjšati vpliv delavskih strank, V ta pokrajinski svet so lahko sprejeta nacistična združenja, »če so pripravljena sodelovati pri ustvarjanju demokratične Nemčije*. Ameriški diplomati pa govore o razorožitvi... \Vashington, 3. — »Nova raziskovanja na področju atomov bodo omogočila ZDA izdelovati čez nekaj let tisočkrat močnejše bombe od tistih, k; sq uničile Nagasaki in Kiročimo» je izjavil danes dr. Rush, novi predsednik ■ ameriške federacije učenjakov za raziskovan nje atomske energije. Medzavezniška gospodarska komisija v Opatiji in Postojni Jugoslovanska delegacija pri med' zavezniški finančno gospodarski komisiji, ki proučuje finančne in go? spodarske razmere STO-ja, je v nedeljo povabila člane mednarodne komisije na vzlet v Opatijo in v Postojno. Vsi člani mednarodne komisije, predstavniki Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in Francije so se odzvali vabilu in se v nedeljo v spremstvu jugoslovanske delegacije odpeljali v Opatijo, kamor so prispeli za kosilo. Postregli so jim v hotelu «Zdgreb». Iz Opatije so se gostje odpeljali v Postojno, kjer so si ogledali jamo in ostali na večerji. Zvečer so se vrnili v Trst, vidno zadovoljni z izletom. BEOGRAD. — Prihodnjo ere^o se bo pričel v Beogradu proces proti generalu von Leeru, bivšemu poveljniku nemških čet na jugo-vzho-du, ki so ga izročili Jugoslaviji kot i vojnega zločinca. I PO 13 DNEVIH KRIZE Italijanska vlada sestavljena iz predstavnikov treh strank in dveh neodvisnih. Grof Sforza zunanji minister Rim, S. — V nedeljo je po trinajstih dneh krize Italija končno dobllp, svojo vlado, ki ji predseduje De Gasperi in ki je sestavljen* na .temeljih treh glavnih strank; poleg njih sta v vlad; še dva neodvisna, Kljub ogorčeni borbi za sestavo vlade se razmerje mecf glavnimi strankamf ni »premenilo. Vlada je sestavljena taka: predsednik De Gaaperi; zunanji minister grof Sforza. (podtajnika bosta komunist in socialist); notranji minister Scelba- (demokristjan, podtajnik scoialist); industrija Moran-di (socialist) r socialno skrbstvo Rcmita (socialist); pravosodje Gitllo (komunist); finance Cam- NOVI GOSPODARJI VOJNIH ZLOČINCEV Odgovornost zavezniških oblasti v Italiji za skri~ vanje in početje četniskih in ustashih zločincev Beogrd, 3. — «Borba» ‘objavlja članek, v katerem piše o znanem Xposkusu predstavnikov zavezniškega. štaba v Italiji, ki hočejo netočno prikazati zločin v Neaplju, v obrambo jugoslovanskih vojnih zločincev, ki uživajo pr; anglo-,ameriških oblasteh v »Italiji popolno svobodo. Uboj jugoslovanskega konzula v Neaplju Vicka Glunčiča ter opis tega kriminalnega zločina dokazuje vsemu svetu, da žive v Italiji pod varstvom in v službi anglo-ameri-sk,’lr oblasti najbolj zakrknjeni jugoslovanski vojni zločinci. Tako je bila potrjena resnica, da niso protežiranci Winstona Cliur-cilla, lorda Bevendgea, angln-ama-riškega poveljnika v Italiji, Vatikana in fašistične Španije "nesrečni politični begunci, temveč navadni kriminalci, zločinci, ki morijo biti vsakemu poštenemu človeku ostudni zaradi svojih nečloveških dejanj, V takih razmerah so seveda prizadeti anglo-ameriški krogi rosku-šali na nekakšen načjn držati svetovno javno mnenje v znioti. Predstavniki zavezniškega glavnega etana v Italiji poskušajo prikazati ta zločin spačeno. Namerna trditev, da je bil Glun-čič ubit, ko j» držal govor Četnikom v taborišču' St. 38 o novi Jugoslaviji, kakor tudi antijiigojlovanske argumentacije londonskega dopisnika AFP, ki se trudi prikriti očit- na odgovornost tega divjaškega napada na Jugoslovanskega predstavnika, dokazujejo, da. poskušajo ta zločin prikazati v napačni luči. «Borba» navaja številno primere, ki dokazujejo, da četn;ški in usta-ški vojni zločinci, ki so se zatekli v Italijo, uživajo zaščito vojaških oblasti v Italiji, čeprav jih depi*-nik AFF iz Londona navaja kot lažne in izmišljene. Nedavno Je bil v Benetkah aretiran ustaški general Ante Meškov, čigar krivda je bila točno dokazana. Ta bivši zapovednik uataskth Paveličevih čet je bil puščen na svobodo in se svobodno kreta po rimskih ulicah. Organi vojaških oblasti v Italiji so že. dvakrat aretirali in zopet pu-stili na svobodo drugega znanega ustažkega generala Vilka 'Pečni-kasja, ki' je prav tako kriminalec in terorist kot Moškov. Zločinec Fečnikar JŠvi sedaj v nekem rimskem samostanu pri sestrah Filipinkah. V odseku za vojne zločince v taborišču Fragoli je bil lansko leto dr. Ivo Koraki, predsednik uetažkega vojnega sodišča, kj je obsodilo na smrt desettisoče domoljubov. Ko sp to taborišče preselili v Rimini, je kriminalec Korski pobegnil. Sedaj živi svobodno ter odkrito pripoveduje, da so mu beg omogočili Angleži. V taborišču v Rimini je bil še pred kratkim ustaški general Ml- Na zahodnih področjih Nemčije je denacifikacija le na papirju Sodba o Ravensbrucku Hamburg, 3. — Sodišče za vojne zločine v Hamburgu Je danes obsodilo namestnika poveljnika ženske, ga koncentracijskega taborišča v Ravensbvueku Johanna Scivtvarz-huberja, Ludwiga Rambourja, krojača Gustava Binderja, paznico Dorotheo Binz in Carmen Mory na smrt z obešenjem. - Moskva, 3. — Diplomatski opazovalec ^Komsomolske Pravde*, komentira nemško vprašanje in pravi, da bo razpravljanje o tem vprašanju opozorilo javno mnenje na izvrševanje potsdamskih sklepov o Nemčiji. Eden izmed g.avmh sklepov je načelo o denac.fikaciji. V sovjetskem področju so mnogo storili za izvedbo političnih in gospodarskih načel potsdamske deklaracije. Angleški poslanec ZUlia. cus je po obisku sovjetskega področja zap‘sal, d«, v tem delu Nemčije fašizem ne bo več vstal, kajti uničeni so vsi temelji fašizma; tam ni več velikih industrijcev ne Jun-kerjev, in glavne gospodarske postojanke ima v rokah ljudstvo. Tudi drugi objektivni opazovalci prihajajo do podrobnih zaključkov. Na žaloet pa, j* položaj v zahodnih okupacijskih področjih precej drugačen in kljub zatrdilom britanskih in ameriških oblasti, ,da je denacifikacija skoraj končana, poudarja tuji tisk Številna dejstva, ki dokazujejo nasprotno. Ameriške o-kupacijske oblasti so prepustile d<-nacifikac jo nemškim sodiščem; po povelju generala Claya in Mc Nar-neya je bilo amhest ranih dva milijona nseistov. Na britanskem področju ni glede denaciflkacije nič bolj«. Aktivni nacistj so še vedno na četu številnih industrijskih podjetij in v upravni služb; kot »nenadomestljivi strokovnjaki*. Pod krinko delovnih čet je še mnogo nemških vojaških enot. Tak položaj glede Izvajanja de nacifikacije na britanskem Jn ameriškem področju vsekakor ne more doprinesti k demokratizaciji Nemčije, na kateri so zainteresirani vsi svobodoljubni narodi. hajlo Drageljov. Tudi on se svobodno sprehaja po Rimu. Največjo svobodo uživa vojru zločinec, bivši Paveličev minister Dragotin Canič kskor tudi ustaški general Matija Canič. Komisija vatikanske papeške pomoč; mu je omogočila cdhod v Južno Ameriko na italijanskem parniku «A«drea Gritti*. Ta ugotovljena dejstva,-ki hudo obtsžpjejo vojaško upravo v Ital:jd, zaključuje «Bc:'ba», predstavljajo za nas velik- nauk- Ni težko razumeti tajinstveno izginotje bivšega pogtavnika Ante Paveliča, uničevalca našega naroda ter drugih izdajalcev, vojnih zlcčincev, samo za-radi tega, da ne bi bili predani ljudski pravici. Oni so našk nove gospodarje v anglo-ameriških krogih, kot s« je moglo ugotoviti iz obnašanja angleških častnikov ob priliki umora tov. Glunčica v taborišču št. 38. Teror monarho-fašističnih tolp v Egejski Makedoniji Skoplje, 3. — 60 beguncev iz Egejske Makedonije, ki so pred kratkim pobegnili s skup.no drugih J85 beguncev pred nasiljem momrro-fasist.čnih tolp, je prispelo v Makedonijo. Begune; so reSili samo naj. nujnejše predmete. 80 letni Ivan Hrlitovski je z ogorčenjem izjavil, da so monarho-fašistične tolpe mučile neko sedemnajstletno 'mladenko v njegovi vas: samo zaradi tega, ker je odgovarjala v madedonskem jeziku. Mcnarho»fišisti so zažgali v nek; vasi 160 hil in umorili dve oseb:. Neki drugi begunec je izjavil, da so v njegovi vas; fašisti umorTi 23 ljudi in dve osebi živi zažgali. Tolpe so popolnoma zažgale vasi Lubenda in Kupa. ptUi (demokristjan); narodna o-bramba Gasparotto (neodvisen); presveta Gonella (demokristjan); gradnje Sereni (komunist), poljedelstvo Segni (demokristjan); promet Ferrari (komunist); pošta Caociator« (socialist); zunanja trgovina Vanoni (demokristjan); trgovska mornarica Aldisio (demokristjan). V vladi je torej sedem demokristjanov, trije komunisti, tfUe socialisti in dva neodvisna. Značilno je tudj imenovanje grofa Sforze za zunanjega ministra; pravijo, da ga podpirata sredina in levica. Vlada je položila prisego včeraj in se. bo prvič sestala v torek, da bo izdelala skupno vladno izjavo. Sklepati bo morala tudi o podpisu mirovne pogodbe in se bo verjetno izrekla za podpis, odločitev pa bo prepustila zbornici. Desničarski tisk kaže očitno nezadovoljstvo z novo vlado, tn pravi, da je slabša kot prejšnja, ker so izpadli republikanci jn Sa*-agatovi socialisti, ki so »blažili prehud vpliv socialistov in komunistov*. Nacionalizacija pred spodnjo zbornico London, 3. — Danes se je začele v spodnji zbornici razpravljanje, ki bo trajalo dva dni, o zakonskem osnutku za podržavljanje industrij. Po določilih tega zakona bo britanska država kupila približno 570 električnih družb in občinskih podjetij. Menijo, da bo odškodnina zasebnim družbam znašala 330 milijonov funtov šterlingov. Konservativni poslanci nasprotujejo zakon-, skemu osnutku, medtem ko je londonska trgovinska zbornica protestirala proti ukrepu, Jutri bo poslanska zbornica znova razpravljala o zakonskem oe-nutku za podržavljanje prevoznih podjetij. Med. tem zaključujejo delo za sestavo druge Bele knjig^, ki jo bo vlada objavila o gospodarskem ppložaju Velike Britanije. Menijo, da bo Bela knjiga obsegala podrobno poročilo o zaposlitvi delovnih sil, o dc-kodkih, o trgovini s tujino in o mednarodnih proračunih Velike Britanija, t Ameriške čete na Kitajskem se pripravljajo na intervencijo Peking, 3. — Med . vladnimi četami, ki jih podpirajo oklopni vlaki, in enotami Vlil. ljudske armade se bij« silovita bitka. Enote ljudske vojske so s pomočjo partizanov zasedle železniško progo, ki veža Peking z morjem. Zdi *e, da «0 ameriška čete pripravljene, da posežejo v borbo. Holandci hočejo poslati nove čete v Indonezijo Haag, 3. —- Po zadnjih vesteh nadaljujejo holandske čet- borbo proti Indonezijcem v raznih krajih Jave in- Sumatre. Hude borbe se vodijo v področjih Bandoenga, Bfi-tersorga in Medana. Vrhovni poveljnik holandskih čet v Indoneziji, general Spor je včeraj izjavil na tiskovni konferenci, da je pnepel v Holandijo zaradi novega odpošiljanja holandskih čet v Indonezijo. 6. februarja se sestane italijanska ustavodajna skupščina Rim, 3. — Danes dopoldne so objavili dnevni red za sklicanje italijanske ustavodajne zbornice, ki je določena za 6, febr. Ta dnevni red določa: Vladna poročila, preučevanje načrta, za ustavo italijanske republike. Zasedanju bo predsedoval najstarejši podpredsednik Terraeini, ki bo poročal zbornici o Saragatovem odstopu, o čemer bo morala zbornica sklepati. Kriza Giralove vlade ne koristi borbi proti Francu Moskva, 3. — Moskovski tisk piše, da bo kriza Giralove vlade težko kaj koristila v borbi proti Francu. Politično stanje v Španiji je zelo napeto. Ni ravno naključje sedanja monarhistična delavnost in načrti, da stopijo monarhisti v Francovo vlado. V sedanjih okoliščinah se morajo zediniti vse demokratične sile ljudr stva in kriza Giralove vlade daje mnogo opravka španskim republi-I kancem. Cim prej bodo premostili 'krizo, tem prej se bo ostvarila enotnost španskih demokratov, da napravi konec Francovi vladi, tej pogubo-nosni rakovi rani na telesu Evrope. Močna podtalna organizacija v Španiji Madrid, 3. — Poročajo, da je policija odkrila veliko mrežo podtalnih organizacij, ki so imele svoj sedež v Saragossi. Policija je izvršila številne aretacije .med član; sind.ka-tov, med podtalno mladinsko organizacijo, Stranko svobode itd. Kasacijsko sodišče oprošča fašiste Rim, 3. — Kasacijsko sodišče je danes razveljavilo obsodbo, s katero je izredno porotno sodišče v Padovi 24. januarja 1946 obsodilo zaradi sodelovanja s sovražnikom na eno leto, 5 mesecev in 7 dni za- ’ pora bivšega prefekta Celso Luciane/ki je bil tudi vladni načelnik v ministrstvu za javno prosveto. Omenjeno kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo izrednega porotnega sodišča v Padovi dne 12. oktobra 1946, ,9 katero je bil bivši minister za korporacije Silvio Gay obsojen na 16 let zapora zaradi sodelovanja z Nemci. NALOGE NOVE POLJSKE Predsednik Bjerut o obnovi in novi ustavi PARIZ. — Ministrski svet je sklenil, da uvozi več.e množine žita, da doseže 5 tem znižanje cen na francoskem trgu. Poljedelski minister je poudaril, da sta tudi ArgenJ tina in Brazilija pred kratkim u-vedli za žito želo nizke cene. Varšava, 3. — Predsednik poljske republike Boleslav Bjerut je podal poročilo o položaju v deželi. Kot glavne naloge novega poljskega,parlamenta, ki se bo sestal 4. februarja, je označ.l sprejem nove ustave m načrta za povojno obnovo Poljske. .O ustavnem vprašanju Je Bjerut Rjavil, da ima ustava iz leta 1935 popolnoma fašističen značaj in mora zato izginiti. Zaradi tega so v prehodni dobi uporabljali ustavo iz leta 1921 z nekaterimi spremembami. Vsekakor bo sestavljanje nove ustave zahtevalo precej časa. ' -trancosKa zveza sluzi britanski politiki za okrepi-te v njenega položaja v Evropi Moskva, 3. — Tednik »Novoje vremja* objavlja članek o anglo-francoskil zvfzi. Članek pravi, da je šibka točka te zveze že v tem, da Blum kot predsednik v vseh ozirih začasne vlp.de sploh ne bi ari el prevzeti odgovornosti za sklenitev dolgoročne francosko-angle-šKe pogodba. Britanski laburi*tični liberalni listi poudarjajo, da ustreza ta zveza, načelom francozko-sovjetske in angleško-sovjeteke pogodbe. Toda ča si zadevo nekoliko pobliže ogledamo, ni težko ugotoviti, da se za temi besedami skrivajo povsem drugačni cilji. Nekateri Usti 26 pišejo, da poskuša laburi»tična#vlada s pomočjo te zveze vplivati na francosko politi-ko, da bi s tem okrepila britanski položaj v Evropi. Francosko javno mnenje s to pogpdbo ni dobilo zadoščenja, kajti najvažnejše vprašanje, to je vprašanj« permskega premoga, je še vedno nerešeno. Francoski tisk ne »kriva svojega nezadovoljstva, ker Velika Britanija zavlačuje reševanje tega vprašanja, da bi s tem izvajala pritisk na Francijo v zvezi z bližnjimi razgovori o nemškem vprašanju in da bi privedla Frhneijo na pot tako zvanega »zahodnega bloka*. Kmalu obnovitev pogajanj London, 3- — Podtajnik bfitan-•3kc-ga zunanjega ministrstva Chri-stophe Mayhau je danes izjavil v parlamentu, da upa, da se bodo pc-gajanja za anglo-francoski sporazum začela čimprej'in da jih oodo v kratkem času zaključili. iin/sirija tu v riiiemSii/© «hu Jutri ko Bevin v bij. 'u angleške vlade podpisal pet th '°vn:h pogodb z bivšimi nernšk:- tii-h*1*!^1' Dejstvo, da bo podp-sal 'htn rr,lrovnh pogodbo z Bolgarijo, h-, *č;jo kot »molčeče pr.znanje« ‘Rirr’ V lr*ke viede ju °8°dbe raho bodo nato poslane v <0°. kjer jih bo podpisal Bi-’ hakar bodo 10. februarja slo-V4t)10 Predložene zavezniškim drža- v Podpi*. Koroškem hočejo Naseliti naciste 3- — «DW Oesterreichieche t«rern','rnm®* tVneša članek, v ka-kirv),,. .1rv"dai'ia de se po vesteh »"k. 'Tatija ga «T m »M* sedaj vod jo »»d aavMniikinl oblartr III. Veti med Avstrijo in Nemčijo fo postajale it dneva v dan tesnejše. IzmeMjavali so uradnike in študente in s tem dejansko izvršili izenačenje. V zvezi s takim splošnim 'razpoloženjem je začel leta 1930 ir. Johann Schober kot gunanji minister pogajanja ta sklenitev carinske tveze, ki naj bi bila predhodnica dejanski priključitvi. Zaradi teh pogajanj se je spomladi 1931 podal na Dunaj nemški zunanji minister. Ob tej priliki so. se vst voditelji strank v National-ratu, »si defelni glavarji, vsi predsedmki trgovskih, kmetijskih in delavskih zbornic enoglasno izjavili »a priključitev. Hkrati to izrazili upanje, da je ta obisk Iz rajha nekaj vet kot samo izraz prisrčnega prijateljstvu. Pogodba o carinski zvezi j.e bila podpisana 19. marca 1931. Zaradi razsodbe - mednarodnega sodišča v Haagu, da je ta pogodba v nasprotju z določili ienavskih protokolov, podpisanih ob priliki odobritve posojila Avstriji, pa ni stopila v veljavo. Ravno v tem času je svet preživljal najhufto gospodarsko krizo, ki tudi Avstriii ni prizanesla. Avstrija je morala iskati zunanje posojilo, da bi mogla obvarovati gospodarstvo pred kata-, itrofalnimi posledicanl’ poloma velikega dunajskega denarnega zavoda Kreditanstalt. Sele Doli-fussovt vladi je uspelo v letu 1933 dobiti posojilo 300 - milijonov šilingov. Vlada je morala ob tej priliki podpisati lazanski protokol, t katerim se je morala ponovno obvezati, da bo varovala svojo samostojnost in da bo vsak spor v eveti s tem protokolom predložen v rešitev Svetu Društva narodov. Večina zveznega sveta je pa glasovala proti sprejetju lozat&kega protokola, češ da omejuje svobodo delovanja republike. Taka se jas- no vidi, da je imela priključitev primat pred vsemi drugimi vpra-' Sanji in da je bila vodilo avstrijski politiki. Ob perhovni predložitvi je bil lazanski protokol sprejet šele po hudih političnih, bojih. ■ S sprejetjem te pogodbe je bilo gibanje za priključitev ponovno zavrto- Vendar bi bilo zopet oživelo kakor po podpisu ženevskih protokolov, če ne bi kratko nato 30. januarja 1933 postal Hitler državni kancler in ustvaril totalitarno nacionalsocialistično državo. Ker v taki driavl ni bilo mesta za katero koli drugo politično stranko, torej tudi za nobeno, ki je do tedaj obvladala avstrijsko politično življenje, je jasno, da vodstva strank mso vec zagovarjala priključitve. Iniciativa je zaradi tega prešla na-razne kulturno bojne in nacionalne organizacije, ki so s tem pridobivale na moči, medtem ko so stranke izgubljale, ker je avstrijsko ljudstvo sodilo priključitev za prva vprašanje in temu .vprašanju podredilo vsa 0-stala. Tedaj je prešla iniciativa iz Dunaja v MUnchcn in Berlin in v Avstriji v Gradec in Celovec, to je v središča pangermaniftienz miselnosti. Skozi 14 let, to ft do leta 1932. so vse avstrijske stranke proglašale, da je senžermenska Avstrija življenja nezmožna, ker je tudi gospiodarsko nemogoča tvorba in da je edini izhod in rešitev priključitev k rajhu. Od dneva, ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji, so vse stranke pripovedovale, da je Avstrija druga nemška država in zato bi bilo čudno, le bi avstrijsko ljudstvo motil dodatek k geslu: uen narod, ena držaia», še beseda sen Jilhrer». Nacisti niso dejansko ničesar novega prenesli k ideji priključitve, kakor samo dejansko uresničenje iste, ne glede na kakršne koli mednarodne pogodbe. Za presojo poVtiCnega razvoja v Avstriji je vaino upoštevati tudi porast nacionalsocialistične stranke. Pri volitvah v Nationalrat leta 1927 je dobila stranka samo 790 glasov, leta 1930 pa le 111.343 glasov. Pri deželnozborskih volitvah na Dunaju leta 1932 so dobili nacčstl že nad 200.000 glasov. V Innsbrucku so pa leta 1933, to je po prevzemu oblasti v Nemčiji dobili 'nacisti pri dopolnilnih volitvah v občinski svet IS tisoč glasov, so.ri listi 10 tisoC, krščanski suciaksti 9 tiso’ tn velcnemci 1 tisoč. Ta vznemirljivi razvoj ji privedel Dollfussa do tega, da. je 19. maja 1933 prepovedal nacionalsocialistično stranko. Za presojo moči nacionalsocialistov tudi po njihovi razpustitvi je značilna izjava Zernatta, ministra v zadnji'Schuschniggovi vladi: «K tej manjšini (nacistov) bi seveda v primeru plebiscita pri- ■ stopila sjlna propagandna moč tretjega rajha... Delež vseh propagandnih sredstev , nemškega rajha na avstrijskih tleh bi nas kljub obstoječemu razmerju glasov spravil v niČnak boj» (!). Te misli je izrazil v zvezi s plebiscitom, ki ga je hotela izvesti Schjischniggova vlada leta 1936 ali 1937. Iz vsega tegfr sledi, da je moč nac’stov tudi številčno silno narasla. Z idejo priključitve so nacisti vedno bolj pridobivali na terenu, postajali so množična stranka in lahko bi celo trdili večinska ,stranka. Ker pa po letu 1933 ni bilo več volitev v Avstriji, nimamo zato nobenih neposrednih dokazov, pač pa tako presojajo mnogi poznavalci političnih razmer v Avstriji. Gotovo je pa velika zmota smatrati ta porast za posled> upokojenci obeh sindikalnih organizacij in razpravljali o svojih vprašanjih. Odvetnk Barzal je poudaril pomen zborovanja, na katerem so se prvič sestali upokojenci obeh sindikalnih organizacij. Orisal je obupni položaj upokojencev ter govoril o raznih brezplodnih intervencijah v Rimu, kjer so mnogo obljubili, ničesar pa izpolnili. Za njim je spregovoril tov. Zuder v imenu ES in dejal, da ni pričakovat: zboljšanja pogojev od zgoraj, temveč da se morajo vsi upokojenci združiti, pri čemer jih bodo podprli tudi delavci. Le tako bodo dosegli uresničenje svojih zahtev. Nato so sprejeli resolucijo, v kater so sklenili, da je treba ustanovit, skupen sindikat, ter zahtevali, da dado tudi upokojencem pomoč, ki bi jo morebiti dobili v bodočnosti delavci. Da bi se izboljšale njihove obupne gmotne prilike, naj b; jim dali tako pokojnino, ki bo v skladu z dejansko kupno močjo lire. Iz diskusije je bila razvidno, da dobivajo nekateri upokojenci od Zavoda za sociaino skrbstvo samo po 20 lir na mesec. ■-»v - *K TRŽAŠKI DNEVNIK Kaj še čakajo Tudi krožnik lece ni nič zalegel Ze od začetka šolskega leta si je zavezniška šolska oblast na Goriškem prizadela na vse načine pridobiti čim več učencev, ki bi hod li v tiste šole, na katerih so bili nameščeni nepoznani in nezanesij'vi elementi, ki jim ljudstvo zlepa m moglo zaupati tvojih otrok. Pri teh prizadevanjih ni manjkalo niti groženj. Obetali so n. pr. denarne globe staršem, ki ne bi pošiljali dece v državna šole. Skušali so pritegniti otroke v svoje šole s šolskimi obednicami, kjer bi delili pokornim in poslušnim krožnik mineštre. Ni eno ni drugo n! zaleglo. Pa niti aretacije, sodišča in »zgledne« kazni niso niti najmanj omajale vztrajne svobodoljubne zavest: staršev, ljudsk.h Učiteljev in roditeljskih svetov. Ljudje so le pošiljali in še zmeraj pošiljajo otroke k svojim učiteljem, ki so si jih sami izbrali 3n jih tudi podpirajo. Le redki so tisti, ki še vztrajajo na drugi strani, na strani krožnika mineštre. V Kozani v slovenskih Brdih zahaja v zasebno šolo 70 otrok, medtem ho zahajajo v državno šolo, ki razpolaga kar s tremi tujimi učitelji, še dva ali trije. Dva sta namreč redna obiskovalca, tretji pa. se po mili volji zglasi enkrat v eni, drugič v drugi šoli. Zasebna šola v Kozani ima redno dvakrat tedensko verouk, ki ga uči domači duhovnik. V večerni tečaj, ki se bo v kratkem pričel, pa se ie priglasilo nad 60 mladincev in mladnik. Kožansko prebivalstvo se zaskrbljeno in nejevoljno vprašuje, kaj še iščejo trije učitelji — paraziti med njimi, ko nimajo nobenega dela. Ali so morda ostali le zato, da bi kljub vsemu še predstavljali nekako razliko med šolama? Ali morda samo kot kamen spotike in razdora? Saj je učitelj Pirnat Marjan že odkrito začel rovariti proti ljudski zasebni šoli. Začelo se Je zaradi zemljevida Evrope. Ta je last bivšega bralnega društva v vasi. katerega žig še vedno nosi. Učitelj je hotel samovoljno obdržati ta zemljevid v svojem razredu, kjer seveda ni služil svojemu namenu. Vsi ostali vaški učenci, izvzemš! znano trojico, pa so poskrbeli, da je pršel zemljevid v zasebno šolo, kjer bo res Služil vsej vaški mladež!. Stvar pa je učitelju dala povod za gonjo proti domačinom in ljudski učiteljici. Pretekli teden smo poročali, da iz kanalsklega okraja vsiljeni učitelji samovoljno zapuščajo vas! in Šole ter odhajajo v mesto. Zato se tudi v Brdih ljudstvo sprašuje, kaj tam še pečenja tista peščica osamljenih parazitov, ki Jih nikjer ne potrebujejo, dokler ne krenejo na pravo pot ljudskega šolstva, dokler ne sprevidijo potrebe, sodelovati s skupnostjo in prispevati svoj d“lež k velikim naporom, s katerimi se briško ljudstvo enotno in požrtvovalno trudi in bori za srečnejše dni. DAROVI IN PRISPEVKI ZA RKS je daroval Gležer 500 Ut namesto cvetja na grob pok. Penka iz Lipice. Ob 6 obletnici smrti hčerkice Romane je daroval Kalin Ivan 200 lir za paftizaneke sirote in 100 lir za tiskovni sklad. Okrajni odbor SIAU iz Lipice je daroval za vojne sirote 1000 lir. žagar Josip je daroval za vojne sirote 200 lir. 1 Fonda Ivanka je darovala za vojne sirote 100 Ur. Delo ljudske oblasti V miiisko - dolinskem okraju so bili doseženi veliki uspehi na gospodarskem, socialnem in prosvetnem področju Te dni se je vršila ljudska skupščina okrajnega NOO za Milje-Dol -no. Po poročilu, ki ga je podal izvršni odbor o izvršenem delu v teku 1946. leta, se je neki delegat tako Izrazil: »Oni, ki se Imenujejo •»zakonite« upravitelje te občine, niso niti zdalšč napravili v korist ljudstva toliko kakor vi». Zbrani delegati so to izjavo sprejeli z veli- Tržačanl telefonirajte na 93-807 če ne prejemate «Primorske-ga dnevnika« že v zgodnjih jutranjih urah, ali pa se o-giasite v upravi «Primorske-ga dnevnika« na Trg Goldoni 1, I kim odobravanjem. Kako malo so ukrenili zgoraj imenovani »zakoniti« predstavniki, pa ve vse ljudstvo. Čeprav je ZVU odvzela oblast demokratično izvoljenim odborom in jo izročila imenovanim občinskim svetom, so ljudskj predstavniki, ki jih je prebivalstvo izvolilo pred o-svoboditvijo In ob osvoboditvi, neutrudno nadaljevali svoje delo. Da bi olajšalj bedo delovnega ljudstva, so ti predstavniki premostili velike težave. Na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju so dosegli take uspehe: Razdelili so med prebivalstvo (brez vsake razlike), v bolnici, porodnišnici in v otroških vrtcih ter med delavstvo, ki je v tovarnah izpostavljeno nevarnostim zastrupitve, .800 hi mleka po ceni, ki je nižja od one na «svobodnem trgu«; oskrbeli so ljudstvo s 4000 st. drv, 34 st. kolov za trte, žveplom, modro, galico In sadnimi drevesci po naj-nijjih cenah. Kmetom so brezplačno zdravniško pregledali živino. Delovno ljudstvo je opravilo 116.591 ur prostovoljnega dela. ki znaša skoraj 6 mibjonov lir; zbrali so poleg tega še do 2,7 milijona lir prostovoljnih prispevkov. Ta vsota je doprinos ljudstva za gradnjo ljudskega doma v Camporu. V teku preteklega leta je blagajn na za socialno zavarovaftje izplačala družinam padlih v borb; za svobodo in drugim 1 milijon lir. 291 otrok je bilo poslanih v počitniške kolonije; 13' otrok so sprejele družine v coni B, 9 bolnih otrok so poslali na zdravljenje, 18 tovarišev v bolnice, 5 na rentgenološki, 123 pa na zdravniški pregled. Vse to so opravili brezplačno. Na kulturnem polju so dosegli čedne uspehe. Ustanovili, so 17 kulturnih krožkov in v njih 14 pevskih zborov, 11 godb, 7 orkestrov, 10 dramskih skupin, 13 flzkulturnih sekcij, 6 nogometnih enajsteric, 11 knjižnic, 6 mladinskih pevskih zborov in 17 pionirskih dramskih krožkov. Zelo dobro se razvija tudi mesarska zadruga. Vztrajala je vseskozi pri nižjih cenah kakor v Trstu. V času julijske stavke je prodajala meso pod normalno ceno. Letni prihranek znaša tako 20 milijonov lir. Teror se nadaljuje ! IZPRED SODIŠČ;A V Tržiču se še vedno nadaljuje fašistični teror. Fašisti pošiljajo grozilna pisma bivšim partizanom, materam padlih borcev, delavcem in antifašistom na splošno. S temi pesmi b; radi terorizirali tržiško ljudstvo in ga uklonili. Preteklo soboto zvečer so teroristi vrgli dve bombi proti hiši v ul. Sv. Marka št. 4, kjer stanuje več antifaš stičnih družin. Zaradi eksplozije. je bilo razbitih večje število stekel. Policija je prišla seveda prekasno.., V Romansu 30 31. januarja ponoči «neznami» zločinci položili v Ljudski dom peklenski stroj, ki je k sreči povzročil le neznatno škodo na poslopju. Preskrba Delitev tobaka. Ta teden delijo obrok tobaka na odrezek št. 6 in sicer 20 gr. tobaka forte, 10’c:ga-het Alfa in 10 Nacionalov in 2 cigari Toscani. Brez nakaznic lahko kupite po 20 cigaret «Madhen». Sola in učiteljstvo v Bazovici Ko je zavezniška'vojska zapustila šolsko poslopje v Bazovici, se je roditeljski svet takoj lotil popravila enega dela poslopja, da je tako o-mogočil takojšen začetek pouka. Sicer je tudi mestna občina obljubila, da bo izvedla popravila, toda obljube se bodo izpolnile morda šele tja na poletje. ZVU je poslala v Bazovico prhnemo število učnih meči in starš: so bili že veseli, da bodo prišli njihovi otroci zapet do rednega pouka. Kmalu pa so bili otrocj in starši razočarani nad nekaterimi učitelji. Tako je učitelj Turel sploh nezaželen v vasi in otroci ne prihajajo v njegov razred. Slarši so ustanovili poseben, privatni tretji razred. On pa sedi pred praznimi klopmi In kljub temu prejema od zaveznikov plačo za svoje nedplo. Tudi učiteljici Jašt Irena in Koz-man Miranda, nista ravno vzor učiteljske marljivosti. Stanujeta v Trstu in prihajata v Bazovico šele ob pol dveh popoldne. Ker pa se vračata v mesto z avtobusom ob tri četrt, na štiri, imata dejansko samo dobro uro pouka dnevno, ali največ devet ur na teden. Ali predvideva zavezniški šolski načrt tak minimalen um k? Kako naj se v tako kratkem času uspešno obdela vsa kučna snov? Morda pa o teh stvar.h g. didaktični ravnatelj Šinigoj sploh ni informiran? Ce je tako, bi bilo dobro, da vzame gornje stvari na znanje in da ukzene kar je potrebno. Basovski starši ne bodo več mirno gledali na tako malomarno o-pravljanje učiteljskih dolžnosti. Zato zahtevajo, do se nezdravo slanje na njihovj šol; odpravi in da se vzpostavi redni in uspešni pouk nji-hov.h otrok. Ce pa službuje določen del učiteljstva samo zaradi plače, naj si poišče kakšen drugi poklic ne pa vzgojo naše mladine. KAŠE ČASOPISI! je glasnik vseh teženj, potreb in pravičnih zahtev našega ljudstva ter veren izraz vsega našega življenja in dogajanja. V njem se dan za dnem piše zgodovina naših borb ter uspehov. Obenem pa nas obvešča o vseh najvažnejših dogodkih doma in v svetu. Zato širite in prebirajte naše napredne časopise: »Primorski dnevnik«, «Ljudski tednik« in »Primorsko delavsko enotnost«, »Razglede«, «Vestnik» Slovenske prosvetne. zveze in »Glas mladih«! Ali se bo spremenila v farso obravnava proti zverem iz ul. Bellosguardo TT, Iz amer.akega gospodarstva Na poii navzdol VESTI S PODEŽELJA PONIKVE Davke pobirajo. Pred nekaj dnevi se je pripeljal z motornim ko-iesem iztirjevalee davkov in zahteval, naj mu kmetje plačajo za vsakega zaklanega prašiča 350 lir davka. Ker so ta davek~uvedli fasisti, ga večina ljudi ni hotela plačati. Nekaj prestrašenih ljudi pa je vendarle plačalo. STUDENO Prostovoljno delo. V okviru tro-mesečnega tekmovanja $o vaščani 23. t- m. s prostovoljnim delom popravili razrvano poljsko pot. Sedaj nameravajo popraviti posiopje, kjer besta imela svoje prostore zadruga m KLO. Cankarjeva proslava. V nedeljo smo imeli Cankarjevo proslavo. Govornik nam je podal ž.vljenjepis našega največjega^pisatelja. Sledila je recitacija »Naše veliko jutro«, pevski zbor pa je zapel «NabrUcimo kose«. Po recitaciji «Sultanove san-zalc« je devet mladink recitiralo de. vet Cankarjevih izrekov. Ob zaključku je pevski zbor zapel »Gozdič je že zelen«. PIRAN Splovitev ladje. 25. t. - m. so v Piranu splovili novo 350 tonsko motorno ladjo ki nosi ime «Vladimir Gortan«. Pri splovitvi so bili navzoč; tudi vsi delavci graditelji, za-stopn.ki uprave' ladjedelnice in ljudskih oblasti. Prišel je tudi Vladimirjev brat Ivan Gortan, njegova žena pa je razbila ob robu ladje trad.cionalno steklenico šampanjca Ladja je bla okrašena z delavsko, jugoslovansko in italijansko zastavo z zvezdo. Ta najmlajša ladja jugoslovanske mornarice je. dolga 33.70 m, široka 8.20 m, ima motor Benz-Diesel 3.50 ks in bo razvila brzno 10 morskih milj. Splovitev ladje je velik uspeh ljudskih oblasti, saj jo je zgradila piranska ladjedelnica S. G.usto, ka. tere lastnik se v začetku ni hotel brigati, da bi delo napredovalo. MAVHINJE Sestanek in Se marsikaj. 23. t; m. smo imeli v naš; vasi množeni sestanek, ki so se ga udeležili' vsi vaščani. Razpravljali smo o gospodarskih vprašanjih in sklenili, da pož.vimo delovanje našega prosvetnega društva. Po množičnem sestanku so .se zbral: bivši partizani in aktivisti iz Mavhinj in Cerovelj ter izvolilrinov odbor ZPP. Kmetje se pritožujejo, da jim neznanci sekajo in kradejo drva. Tudi . zavezniški vojaki sekajo drva. Pri tem so občutno oškodovali tov. Mirko . Gabrovcevo, k; ima samo eno parcelo in ki je izgubila moža v internaciji. s Mnogo snega vsepovsod na Goriškem Vsa Goriška je v snegu. Sneg je začel naletavati v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah in do opoldne ga je bilo na ulicah Gorice Že nad 15 cm. Nf deželi pa so , pravi meteži. Obronki goriške okolice so gesto zasneženi. Gosti svetlosivi oblaki kažejo, da bo še snega. Celo po mestu so te vsa vozila opremljena z verigami, na deželi pa promet sploh ni mogoč brez' verig. Občutiti je tudi pomanjkanje doteka zelenjave in mleka s podeželja. Mr.ogo brezposelnih pa so vsaj te dni zaposlili pri odstranjevanju snega. DNEVNA KRONIKA Vojaki so kradli likerje V nedeljo okrog 21. ure je bilo v restavraciji Urban nasproti Ribarnice • Več ameriških vojakov. Verjetno so bili, že vinjeni, ko sta se dva od njih približala zabojem za vrati, v katerih so bile steklenice raznih likerjev. Takoj sta začela prazniti zaboje, medtem ko so ostali ščitili krajo in skrbeli, da se ne bi kdo . približal. Odnesli so 12 steklenic konjaka in izginili iz lokala. Lastnik lokala je o tatvini obvestil najbližjo postajo civilne policije, k; pa sploh ni hotela priti blizu. Milijonske tatvine V noči od petka na soboto so ta tovi vdrli s ponarejenimi ključi v gostilno Sperneta Ivana v ul. Val-dirivo 19 ter mu odnesli jedače in pijače v vrednosti okrog 10.000 pr. Od tam so napravili skozi stranišča veliko luknjo v zidu, ki loči gostilno od manufakturne trgovine Vidimarja Rudolfa v isti ulici na št. 21. Tam so se tatovi bogato obložili z raznim manifaktumim blagom in nemoteno odšli. Skoda v tej trgovini znaša nad 2 mirjona lir. Tudi v trgovini čevljev De Rossi v, ul. Orani 8 so imeli tisto noč obiske. TatoVi so odnesli 150 parov moških in žensk"h čevljev v vrednosti okrog 400 tisoč lir. V trgovino so prišli izpod cestnega kanala skozi luknjo, ki so jo napravili v podu. Pri Sv. Jakobu so tatovi ob skall stanovanje Valerija Zago v ul. Mar.-santa 3. Odnesli so mu razne dragocenosti, 20 dolarjev in gotovine v skupni vrednosti okrog 450.000 lir. V stanovanje so prišli s ponarejenimi ključj med 16.30 in 20 uro. Tudi včeraj se je pred izrednim porotnim sodiščem nadaljevala o-bravnava proti mučilcem iz ulice Bellosguardo. Nastopilo je več prič, toda njdiove izpovedi niso dosegle one stopnje dramatičnosti kot prejšnji teden. Najznačilnejše je bilo pri? vsem tem, da note sedaj nihče prevzeti nase odgovornosti za ono slavno spomenico, na katero se v glavnem opira vsa obtožba -m obravnava; tako da bi ves proces kanil postati prava farsa. Najprej je predsednik prebral razne brzojavke prič, ki niso utegnile pr.ti na obravnavo. Pater Michelangelo je prišel celo iz Rima pričat v prid obtožencu Cotecchiju samo zato, da je povedal, da obtoženca ni bilo, ko jnu je v Trstu telefoniral zaradi nekega dovoljenja. Odvetnik Tončič je opisal aretar-cijo dr. Sla vika, kako sa ga pretepali in kako so mučili ter posiljevali razne ženske. Priča Misigoj je povedala, kako je vdrla 28. avgusta 1944. v njeno stanovanje policija, kako so jo aretirali skupaj z možem ter odpeljali moža v kuh.njo, njo pa v sobo. Zaslišala je več strelov in našla v kuhinji moža hudo ranjenega na tleh. Dejal ji je: «Ubili so me«. Nato so ga peljali v bolnišnico, njo pa v ul, Bellosguardo. Moža so nato odpeljali iz bolnišnice in ga 6. septembra ustrelili. V ul. Bellosguardo so jo mučili, nato pa internirali v Nemčijo. Nato so zaslišali dr. Calliparija Viljema, ki mu je CLN dal nalog, naj prizveduje o mučenju v ul. Bellosguardo. Njemu je baje dr. De Flora, policijski komisar, dal-o tem več podatkov, sedaj pa De Flor> vse to zanika in ima celo namen nastopiti kot razbremenilna priča v prid Gueliju. Ker pa De Flora noče priznati, da je Calli-pariju narekoval del izjav, del pa celo sam napisal, se je sedaj tudi Callipari izmikal. Na osnovi De Florovih izjav je namreč nastala spomenica, na kaetro bi se moral opirati jes proces. Dr. Callipari je tedaj izročil podatke dr. Mideni, ta pa dr. Pmcherlu, ki je ed:ni jasno ih odločno izpovedal, 'da je Gueli mučil obtožence celo v Badoglievi dobi. Poklicali so tudi pričo Mide-no, ki je urednik «Voce Libera« :n ki se je tudi otepal odgovornosti za spomenica, na katero bi se moral Flora sam narekoval del 'spomenice. To otepanje je nekam sumljivo, zlasti če pomislimo, da je spomenica velike važnosti za proces. Zato bo zelo zanimivo soočenje prič De Flore, Call.parija, Midene m Pin-cherla, ki ga je zahteval Candiarif. Sumljivo je tudi dejstvo, zakaj je Maddalerja na svobodi, čeprav ga je več prič obtožilo, da je mučil pripornike. Komisar Siggilb pa, ki je tudi mučil pripornike, bo celo nastopil kot razbremenilna priča. Na obravnavi so nastopile še razne druge pride. Priča Bekar je spoznal obtoženca Pavana, ki ga je aretiral, Pavan pa to odločno zanika. Spoznala ga je tudi priča Verk Vida, katere mož se ni več vrnil iz Nemčije. Panjek Ivan je povedal, kako so ga mučili z električnim aparatom. Končno je predsednik prebral razne izjave obsodhih prič in nekaj poročil glavnega inšpektorata, ki jih je podpisal Gueli. Nato so preložili okravnavo na danes zjutraj. Odhajajo... Filmski oddelek AIS bodo 15. t. m uk.nili. Vse formalnosti,, ki so v teku, bodo uredili najkasneje do 15. marca v uradu AIS, filmsection, ul. Cicerone, Trst. Sporočila in objave Tržaška nabavijalna zadruga vab, svoje člane na redni občni zbor v soboto 8. t. m. ob 14.30 uri v prostorih Doma pristaniških delavcev. Sestanek v škorklji. Prosvetno društvo «Vojika Smuc« vabi svoje člane na sestanek v torek 4. t. m. ob 20. uri v Vicolo Ospedaie Mlli-tare št. 2. Enotni sindikati Prehrana. Danes, 4. t. m. ob 18.30 bo odbercva seja. Hoteli in- -menze. V četrtek 6. t. m. ob 10. uri bo na sedežu odborova seja. Kovinarji. Med vodstvom ILVE in delavci je nastal spor zaradi premestitve nekega upravnega uradnika v tehniški oddelek. Sindikat poziva vse brezposelne uradnike, da ne sprejmejo službe pri tem podjetju, dokler ne bo spor poravnan. Rafinerije. Spor med IRCO in sindikatom zaradi odpusta dveh delavcev še vedno traja. Pozivamo vse brezposelne, da ne sprejmejo dela pri tem, podjetju. Rojstva, smrti, poroke t Dne 2. in 3. februarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 26 ljudi, poroke pa so bile 3. Cerkvene poroke: trgovec Duccio Pogliato in zasebnica Regina B.an-chi, elektromthan.k Andrijan Fac-chin in zasebnica Ruzzier Leonilda, uradnik dr. Franc Cuccio in zaseb-n.ca Nora de Vidovich. Umrli: 80 letna Ana Bologna vd. Macarol, 83 letna Terezija Hiot vd. Černigoj, 63 letn^ Amalija. Sullich por. Medvedšek, 2 letni Georg Gobani, 65 letna Marija Mazzoni por. Norbedo, 61 letni Vincenc Gentile, 59 letna Rita Graziussi vd. Roceo, 4) letna Karla Gianetti, 73 letna Regina Antonellj vd. Schiviz, 69 letna Mar.ja Zotter vd. Petronio, 40 ler.ni Hektor Viller, 75 letna Marija P.-esca por. Pipan, 71 letna Olga Gregoretti, 48 letni Evgenij Benedetti, 84 letni Josip Gulli, 75 letni Anton Paoli, 27 letna Viktorija Bolcic por. Drogina, 48 letna Antonija Polli por. Verdnik, 83 letna Ceara Simoncini por. Sugg:. 71 letna Ermid^ Maramaldi vd. Zoc-co, leto dni stara Nadja Orel, 8 mesecev stara Mihaela Vaccbrato, 1 dan stara Kormina Astuto, 4 ure star Sergej Marchesig. Sprememba voznega reda Od danes bo potniški vlak, ki odhaja s tržaške glavne postaje ob 6.40 vozi samo do Postojne, vlak, ki prihaja v Trst ob 20.12, pa bo odhajal samo iz Postojne. - Na sestanku, ki ga vsako leto skliče ameriško gospodarsko združenje, da bi čulo mnenje uglednejših gospodarstvenikov o bodočem razvoju gospodarstva, so trije najvidnejši ameriški ekonomisti Ragnar Naess iz New Yorka, Woodl ef Thomas dz VVashingtona in Alan H. Temple, podpredsednik zavoda »National City Bank« v New Yorku povedali svoje mnenje o gospodarski bodočnosti ZDA. Prvi je. dejal, da je ameriška industrija tik pred vrhuncem' .svoje ekspanzije. Cene so prenaglo poskočile in pričakovat; je «resen» padec. Vendar po njegovčm mnenju v letu 1947. še ne bo nastopila večja depresija, saj bo proizvodnja še vedno znašala po vrednosti okoli 195 mfc lijard dolarjev (lani 192 milijard). Drugi govornik je rekel, da država ne vpliva več na oblikovanje cen in ne daje novih pobud narodnem gospodarstvu ter šo cene odvisne samo od potrošnje. Zaradi premajhne potrošnje je prišlo do nedavnega padca cen. Zadnji govornik je bil v svojih izjavah bolj previden. Dejal je, da še ni videti znakov gospodarskega nazadovanja, ker je povpraševanje po blagu še veliko in ker so podjetja finančno še trdna. Vendar za prodajalce ni več tako dobra konjunktura ter se v tem letu pričakujejo nove izpremembe. Inflacija (združena z Visokimi ce- nam! in s konjunkturo za proizvajalce) bo namreč to leto dosegla svoj vrhunec. Na obzorju ameriškega gos, lan-stva se že pojavljajo znaki, ki napovedujejo stagnacijo. Zanimanje! za papirje ameriških jeklarn na primer pojema in z njim tudi kup-čije z delnicam,!; hkrati pada cena delnic. Država razpolaga še vedno z v'-ji likimd zalogami volne, ki se jih i! čimprej iznebiti, ker njena cena pa-oa, odkar se je ojačila tuja konkurenca. Država z^umetnimi posegi v gospodarstvo noče več ohraniti cen na sedanji višini. Comodity Credit Corporation je po letu 1943. za račun države nakupila 578.000 ton volne in ima še danes v zalogi okoli 214.000 ton. Tuji. uvozniki npdijo volno pod pariteto, ki jo je dosrij umetno vzdrževala. Minister za kmetijstvo zahteva od kongresa pooblastilo, da proda to volno po tržni ceni, ki je nižja od paritete in je nastala na podlagi ponudi« iz inozemstva. Prav tako pada tudi cena bombaža, ker je po^raševanje pb njem manjše. K U LT U R A Dva zaslužna jubileja Ljubljanska drama je zadnji eas doživela1 dva lepa praznika svojih zvestih članov: 35 letnico odrskega delovan.a Ivana Levarja in 25 ritnico igravstva Iv;tna Cesarja. Ivan Levar je začel pred 35.. leti kot operni pevec ter dosegal kot baritonist evropski sloves. Nepozabne ostanejo njegove kreacije Borisa Godunova, Scarpije v To.ici in toliko drugih. Pred nekako 20. leti ko je opazil, da njegov glas ni Več na nekdanji Višin:, je pogumno tvegal težavni preskok iz opere v dramo in že s prvim nastopom — igral je «Othella» — uspel. Od tedaj se vrstijo njegove močne stvaritve druga za drugo in pred nedavnim je zmagovito praznoval svoj jubilej s starim Glembayem v Krležev! drami «Gojpoda Glembajevi«. Nič manj pomemben steber ljubljanske drame je tudi drugi jubilant Ivan Cesar. Spočetka se je uveljavljal bolj kot karakteren komik dokler ni končno prešel tud: FiZKULTURA Remis na Reki Škedenj-Torpedo 0:0 Najresnejša tekmeca za pokrajinska nogometna prvaka Skedenj in Torpedo sta si v nedeljo pred velik.m številom gledalcev razdelila točki. Obe enajstorici sta igrali z velikim poletom in borbenostjo pri streljanju pa vrata pa sta delali napake. Posebno tržašk, napad je v tej tekmi precej zatajil. Ostali rezultati pokrajinskega pr-vanstva: Gaslmi-Ronki 1:0; Tovarna strojev- Mffte 3:1; Tržič-Pulj 7:3; Grad.Jka-Krmin 2:0. Visoka zmaga L*. Ponzlane v Pulju Enajstorica Lj. Ponziane je v nedeljo igrala v Pulju prijateljsko tekmo z DSZ Pulja. Tržačan: so v tčj tekm; prvič igrali W sistem in to uspešno, saj so bili vseh 90 min. igre v premoči ter kar 7 krat potresli nasprotnikovo mrežo, sam: pa niso dobili niti enega gola. Naibolj-Si pri Tržačanih je-bi! Ma'u’a k! postaja od tekme do tekme boljši ter je na najboljši poti, da bo po- stal pravi strah in pretep nasprot-nikov.h obramb. V Pulju je sam zabil 4 gole. Lj. Ponziane so nastopili v sledeči postavi: Furlan, COr-batto II, Caproni, Esca, G:annini, Tramarin, Kovač.c, Karlin, Maluta, Stivoli, Tommasini. Tekme okrožnega prvenstva V nedeljo so bile odigrane samo tri tekme okrožnega prvenstva. Skedenj II je po lepi igri nadvladal Drehcr II. Ponziana je odpravila Vom s hazenskim rezultatom. Costalunga pa je tekmo proti Tovarni strojev II dobila par forfait. Rezuhati: Skedenj'II-Dreher II 2:0; Ponziana-Vom 8:1; Costalunga-To-varna strojev II 2:0. Prvenstvo gradlškega okrožja Bilje - Medea 5:2 Na zasneženem igrišču sta se v nedeljo pomerili enajsterici Bilja in iMedeje., Ze po prvih udarcih Je bilo vsem jasno, da so Medejci nale- teli na izredno razpoloženega nasprotnika. S kratkimi in hitrimi kombinacijami so Biljčani osvajali polje pred nasprotnikovim svetiščem. Ze v 5. m so prvič potresli mrežo. 10 m kasneje je srednji napadalec po lepisoloakciji zabil drugi gol. Domači so takoj nato znižali razliko z golom, ki ga je zabil Franco I. V drugem polčasu Je bila premoč gostov še bolj očitna ter so bili še trikrat uspešni. Domača enajstorica je dosegla drugi gol v 30. min. po zaslugi Cornellija. Visok poraz Triestine v Trevisu Triestina Je doživela v Trevisu visok poraz od Venezie. Ta izid bo najbrže usbden za obstoj tržaške enajstorice v italijanskem A prvenstvu. Presenečenje tega kola je bil tudi neodločen rezultat Modene v Torinu, proti istoimenski enajsto rici. Rezultati: Venezia-Triestma 4:1; Modena-Tor.no 1:1; Napoli-Milan 0:0; Llvorno-Vicenza 3:0, Ju-ventue-Lazio 2:1; Alessandria-Ro-ma 1:0; Inter-SampDoria 2:1; Ata-lanta-Brescia 2:0; Genova-Bari 1:0; Fiorentina-Bologna 0:0. Italijansko C prvenstvo Rezultati: Edera-C:v;dale 3:1; Sv Ana-Ronki 1:1; TržiS-Ponziana 2:0; Cervignanc-Zagraj 2:0: Palmanova-Krtu n 2:1; Saici-L:bert..s 2:1; San-giorgma-Itala 1:1. Športni utrinki Francoski Sasopis «Spo't» je sestavil sledečo lestvico najboljš:h evropskih boksarjev težke kate. gorije; 1. Woodcock (Anglija); '2. Tandberg (Švedska); 3. Andersson (Švedska); 4. Mills (Anglija); 5. Olek (Francija); 6. Goffau (Belgija) ; 7. NUlsson (Švedska); 8. Martin (Francija). Francoska plavalna sveža je nagradila plavalca Janya z zlato uro in z dvema kolajnama. Na delu škotske nogometne lige je Glasgow Rangers s 35 točkami, na drugem mestu je Hibern.ans, ki ima 32 točk, na tretjem Aberden z 29 točkami itd. Boksarski dvoboj med Avstralcem Mickeyeai Francisom in med Belgijcem Cornelisom se je končal z zmago Cornelisa po točkah. Bolgarski igralci košarke, ki so si osvojili prvenstvo Balkana, bodo v bližnjih dneh gostoval; v Jigosla-viji, Madžarski, Češkoslovaški in Franciji. Udeležili se bodo tud: evropskega prvenstva v Pragi. Tudi francoski nogometaši igrajo nov sistem. Francosko nogometno moštvo Stade Francais, v katerem igra tudi sloviti črnec Ben Ba-^k, igra nov. nogometni sistem, ki ga tvorijo štirje branilci, dva krilca in štirje napadalci. k resnim karaternim vlogam. Nepozaben bo ostal gledalcem njegov dr. Grozd v Cankarjevi komdeiji «Za narodov blagor«, ki jo je dajala ljubljanska drame lani v režiji Bojana Stupice. Za svoj jubilej pa je pred kratkim nastopil v vlogi Kantorja v Cankarjevi drami «Kralj na Betajnovi«, ki jo je umno režiral Vladimir Skrbinšek. Z močno dinamiko je igral tragičnega silaka ter dokazal, da je prav zdaj na vrhuncu svojih ustvarjalnih sil. • Tržaško občinstvo si želi da bi kmalu videlo ta dva stebra ljubljanska drame tudi na svoj.h tleh in jima k njunemu jubileju toplo čestita! VI B. VjAtuhvio. diho&tine GOSPODARSKE VESTI KlNOPREDSTAUEll ■A GLEDALIŠČE V BITOLJU. Poslopje nar. gledališča v Bitolju so popravili in se v njem že vršijo predstave. Sezija se je zadela z dramo Vasilija lljovskega «Corbadii Teodos». Spored za letošnjo sezono obsega drame jugoslovanskih, sovjetskih in zapadno-evropskih pisateljev. MUZEJ ZAVODA ZA KNJIŽEVNOST PRI AKADEMIJI ZSSR. Po petletnem presledku so v Leningradu zopet odprli muzej Zavoda za književnost pri akademiji ZSSR. Ta ustanova je zdaj stara 39 let in hrani nad 2000 predmetov, ki se nanašajo na življenje in delo velikih ruskih pisateljev od začetka 18. stoletja do velike oktobrske revolucije. PETLETNI ŠTUDIJ NA RUSKIH FAKULTETAH. Sovjetska vlada je izdala odlok, s katerim se uvaja petletni študiji na vseh fakultetah. Minister za višje šolstvo Kaktanov je ob tej priložnosti izjavil, da je treba na univerzah zajamčiti študij visoko kvalificiranih strokovnjakov, zlasti o znanosti, tehniki in kulturi. V zvezi s tem odlokom so ze začeli preurejati učni načrt za univerze. TRETJI ZVEZEK «ZGODOVINE MOSKVE«. Iz Moskve prodajo, da je izšel tretji zvezek knj'ge ^Zgodovina Moskve». Delo prikazuje go spodarski razvoj ter javno in kulturno življenje Moskve v 19. stoletju. Posebno obsežna poglavja knjige obravnavajo troje najvetjih dogodkov v zgodovini Moskve 19 stoletja: napad Napoleona na Moskvo, vstajo dekabristov in Krim sko vojno. Tržaški koks v — Lombardiji. Pred meseci smo na tem mestu o-pozorili oblastva, da je že obče znano, da brezvestni špekulant; prodajajo koks iz škedenjgkih plavžev v Italijo, medtem ko je Trst postal sredi najhujše zime brez kuriva. Da se poslej nikdo ni zganil, dokazuje včerajšnje poročilo nekega drugega tržaškega lista, ki ugotavlja, da neki trgovci na debelo nabavljajo v iškedenjskih plavžih na vagone koksa z nakazili, in sicer po 900 lir za tono, in ga prodajajo v Lombardijo po 4000 lir za tono! Predstavnih Zavezniške vojne uprave, ki nadzira delitev koksa, vsega tega ni opazil. Obnova letalskih zvez v Sovjetski zvezi. Počenši s 1. februarjem bodo v Sovjetski zvezi obnovljene zračne zveze Mcskva-Zaporožje, Moskva-Stalingrad in Moskva-GorkL Italijanska tekstilna trgovžna v stiski. Po vesteh iz Rima je tekstilno industrijo v severni Itailiji zadel nov udarec. M nistrstvo za zunanjo trgovino je tvornicam tkanin sporočilo, da je Evropska organizacija za razdelitev premoga v Londonu odklonila italijansko prošnjo za nakazilo posebne količine premoga. Ta odklbnitev je prizadela še posebno tvornice. svile, ki so že za čaša vojne mnogo trpele. Nemci šo namreč odpeljali dobršen del strojev, z druge strani pa je prebivalstvo pose-kalo mnogo murv .za kurivo. Predstavniki tekstilne industrije so poskušali, da bi privatno uvozili večje količine premoga iz inozemstva, kar jim ni uspelo. Evropska organizacija za razdelitev premoga nadzira vso dobavo premoga na svetu. 100 milijonov dolarjev za italijansko izvozno industrijo. V zvezi z obiskom italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija v Wa-shingtonu je predsednik upravnega odbora ameriške banke' «Export_ Import Bank« obvestil italijanskega ministra za zunanjo trgovino, da je banka odobrila 100 milijonov dolarjev kredita italijanski izvozni industriji. Z italijanske strani je bila prvotno postavljena zahteva po kreditu, ki naj bi dosegel mično vsoto 900 milijonov dolarjev. Pozneje pa so Italijani postali skromnejši in zahtevali vsaj 200 milijonov dolarjev. V načelu je omenjena banka že pred obiskom De Ga- j spejijem pristala na odobritev 100-mihjonskega kredita, vendar je bilo potrebno še dovoljenje ameriške vlade. švicarske elektrarne v inozemstvu. Po poročilih švicarskega tiska je upravni odbor družbe «Societč suisse d'elecricitč e de traetion« v Bazju, v svojem poročilu, podanem na zadnjem občnem zboru, ugotovil, da je imetje podjetja takole razdeljeno po posameznih evropskih državah: Švica 11.68%, Jugoslavija 58.97%, Avstrija 12.79%, Argentina 7.76%, Nemčija 5.77%, Italija 184% in Francija 1.19%. Ker je podjetje v preteklem letu imelo zgubo, n: izplačalo dividende. Anglija zaposluje vedno več žensk. Po uradnih podatkih je bilo v Veliki Britaniji na koncu novembra 1946. leta zaposlenih 20,324.000 ljudi. To se pravi, da je bilo število zaposlenih za 574.000 više kakor leta 1939. Med zaposlenimi je 152.000 manj moških'in 726.000 več žensk. Število delavcev, kateri delajo za domači trg, se je povečalo za 53.000 na 5,040.000, medtem ko dela za iž-voz 1.440.000, to je 17.000 delavcev več kakor v oktobru. Značilna je pre. osnova same industrije. Tako dela danes v tekstilni industriji in industriji za predelavo lesa, usnja in papirja 449.000 delavcev manj, med. tem ko je število delavcev v meta-lurgični ;n kemični industriji na-rastlo za 934,000 v primeri s predvojnim časom. ROSSETTI. 15: »Če me maraš, poroči me«, C. Gable, A. Turner. SUPEROINEMA. 14: «Moj sin profesor«, A. Fabrizi. FENICE. 14.30: »Emil Zola«'- P. Muni. FILODRAMMATICO. 18: «Bira- ghin«, L. Silvi. ITALIA. 15: «Vedno v mojem srcu«, G. Warren; petje. ALABARDA. 14.30: »Prepovedan paradiž«, B. Davis, Ch. Boyer. IMPERO. 14.30: «Sin, s n moj!« VIALE. 14: «Saludos amigos«. MASSIMO. 18: »Moje življenje>. GARIBALDI. 18: «Po poti slave«, Eroll Flimn. NOVO CINE. 14: «Nabonga«.. CINE MARE. 15: «Prisega«. Velik sovjetski film, nagrajčn na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. ARMONIA. 17: «Maščevanje grofa Mcntecrista«. IDEALE. 18: «Blizu greha«. Radijski sporedi Zaradi pomanjkanja prostora bomo odslej objavljali le izvlečke lZ vsakokratnih sporedov. V torek 3. februarja TRST n. 11.30 lahka glasba, prenos iz Vidma; 12. predavanje iž ZDA; 12.lv iz ruskih oper; 13. iz slavnih oj>er, 14. sodobna Anglija, predavanje! 17.15 simfonični koncert, Dvor3k: Karneval, Uvertura, ’ Charles Mac Dcnald: vijolinski kemedrt, prenos iz Vidma; 18.15 Slovenska književnost, predavanje; 18.30 znane me’0' dije; 19. mladinska ura, pogovor ticB mladincev; 19.30 Straussovi valčku 20. ritmična glasba; 20.15 pregled tiska; 20.30 prenos iz LjubljanU konceft pianista Antoha Trošta, Sgambatti: Nennia, Chopin: Bar-caroH Opi 60. Vilko Ukmar: Sirena ‘fi capriccio. Dvorak: Bakanal: N® vasovanju Op. 85; 21. lahka orkestralna glasba, 21.45 plesi razn;k narodov; 22.15 oddaja: za smeh b1 kratek čas; 22.30 orkester ShaV, prenos iz Vidma; 23.30 plesna gl®5' ba do 24. ure. POIZVEDBE ji '•ril? 1 i Kdor bi kaj vedel o GRBC9 (GRBAC) ANTONU, roj. 1919 v Lanišču, Istra,-ki je b;i na otok'1 Visu meseca junija .1944 kot pr°' stovoljec, naj javi »a naslov Ja' konjič Katerina, Trst, ul. deli® Guardia 31. Odg. urednik DUŠAN F^tESCA# MALI OGLAS) ŽENSKO KOLO, nemške znamke, kupim. Bajec Franc, Trst, Skedenj 164. KRAVO, 6 let staro, brejo 6 mesecev, švicarske pasme prodam. Pojasnila v gostilni pri »Slovencu«, Gorjansko (Komen). t Naznanjamo tužno vest, d® nas je po dolgi in mučni bolezni za. vedno zapustil naš dre£ oče, stari oče JAKOB TENCE star 72 let. Pogreb dragega pokojnika bo ji torek 4 t. m. ob 4. uuri popoldne r hiše žalosti na, domače pokopališč*’ Sv. Križ 3. 2. 1941. Žalujoči: žena Justina; sinodi Kristjan in Jakob; hč( kf Petrina, Štefanija, Zora, Pavl®’, Marija, Justina in' ostalo e0" rodstvo. - Užaloščeni sporočamo, da je v soboto 1. t. m. po kratki in mučni bolezni v 50 letu starosti preminula naša ljub. ljena mama, sestra Kristina Rebec, roj. Štok Pogreb drage pokojnice je bil v nedeljo dne 2. t. m. na domače pokopališče. . S tem se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo v bolezni obiskovali. Posebna zahvala 6. g. župniku in gg, zdravnikom in vsem, ki so nam priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih. Najtoplejša zahvala tudi tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Merče-Povir dne 3. 2. 1947. žalujoči: hčerka Bernarda; bratje Ivan, Avguštin in Rudolf; sestre: Ivanka, Frančiška in Ljudmila in ostalo sorodstvo. »