Eksplozija v parkirišču povzročila smrtno žrtev Irt" t Števerjan na petem mestu lestvice občin goriške pokrajine, kjer sortirajo največ odpadkov / 14 SSO: Kaj ovira slovensko šolo na poti do finančnih sredstev? Na pobudo VZPI-ANPI šolske potrebščine iz Trsta v Abruce Primorski nja Dušan Udovič Ne pomnim sezone našega gledališča, ki bi se začela povsem brez pretresov, vsaj v zadnjih dvajsetih letih ne. Pa tudi prej ni šlo vse gladko. Eksistenčni problemi so vedno lebdeli v zraku, tudi ko ni šlo neposredno za preživetje. Vselej se je bilo treba spopadati z nekimi ovirami, naj je šlo za stroške Kulturnega doma, osebje ali igralsko zasedbo, proračunska plahta je bila vedno prekratka. Kljub vsemu pa se je na politično institucionalni ravni doslej še vedno našla rešitev. Toda kakšna, tu je najbrž jedro problema. Namesto da bi pristojne krajevne uprave, deželna, občinska in pokrajinska, omogočile sistemsko rešitev, ki vključuje tudi vzdrževanje stavbe, kot velja za druge gledališke hiše v Trstu, so finančne probleme SSG »reševale« iz sezone v sezono z izrednimi posegi in tako dejansko iz leta v leto reprodu-cirale negotovost o tem, ali bo naslednja sezona sploh mogoča. Beseda reševanje je sicer bolj evfemi-zem, ob splošno znanem dejstvu, da so navedene krajevne uprave v glavnem zgolj delilke denarja, ki ga manjšina po zaščitnem zakonu prejema od države. Koliko svojih proračunskih sredstev so primaknile, da se ohrani in nemoteno, pa čeprav v skromnih pogojih, uspeva slovensko gledališče v Trstu kot eden najvidnejših dejavnikov tiste etnične in kulturne pluralnosti, s katero si polnijo usta dežurni politiki? Razlogi za finančno krizo SSG so dovolj jasni, o tem govorijo številke in članki, ki smo jih objavili v teh dneh. Ne primanjkljaja ne likvidnostnih težav ne bi bilo, če bi deželna, pokrajinska in tržaška občinska uprava izpolnjevale svoje obveznosti in obravnavale SSG z enakimi kriteriji kot druga tržaška gledališča. Namesto tega je v javnost prišel žaljiv namig o »slabem upravljanju«, gledališče je bilo po nespodobnih izjavah asocirano celo z nekakšno kravjo kupčijo v zvezi s plinskim terminalom. Kako lahko govori o slabem upravljanju tisti, ki prvi ni izpolnil svojih obvez? Ali je mogoče, da vodstvo SSG že dolge mesece opozarja uprave na problem, izraža pripravljenost na predlagane spremembe statuta, a na vse to ne dobi niti odgovora? Kako naj si človek razlaga tolikšno sprenevedanje in zavajanje javnosti? Najbrž ima prav predsednica SSG Martina Kafol, ki v današnjem pogovoru za naš dnevnik pravi, da je problem (tudi) psihološke narave. Tržaška oblast našega gledališča ne čuti kot svojega. Bo držalo in o tem gre razmišljati, a še prej naj pristojne uprave izpolnijo svoje obveze. Da bo jasno, kdo je odgovoren za stanje SSG. dnevnik PETEK, 11. SEPTEMBRA 2009 Št. 215(19.614) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Predsednik poslanske zbornice ne popušča Fini spet zelo kritičen do desne sredine Berlusconi: Sem najboljši predsednik vlade zadnjih 150 let trst, gorica - Začetek pouka v večini vrtcev in šol Množica otrok in mladih ponovno sedla v šolske klopi TRST, GORICA - V večini vrtcev in šol na Tržaškem in Goriškem se je včeraj zjutraj začel pouk. Na Tržaškem so v klopi stopili otroci vrtcev in šol dolin- skega in openskega didaktičnega ravnateljstva, večstopenjskih šol pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu, dijaki Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku ter liceja Prešeren in zavoda Zois, na Goriškem pa se je pouk začel na večstopenjskih šolah v Doberdobu in Gorici. Na 7. in 15. strani RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je močno zaostril polemiko z desno sredino in posledično tudi z ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem. Stranko Ljudstva svobode je v bistvu označil za nedemokratično, saj v njej po njegovem ni nobenega resnega dialoga in soočenja. Fini je pohvalil pokončno držo predsednika republike Giorgia Napolitana. Berlusconi se je medtem na ita-lijansko-španskem medministrskim vrhom pohvalil, da je najboljši predsednik vlade v stopetdesetih letih ze-dinjene Italije. Na 6. strani Pahor napovedal rešitev spora s Hrvaško Na 2. strani Dežela zadovoljna z izvajanjem zakona o varnosti Na 3. strani Snujejo čezmejni turistični vodnik Na 14. strani V Kulturnem domu v Novi Gorici gostov iz Gorice le za vzorec Na 16. strani predsednica - Martina Kafol Rešitev SSG? Politične narave TRST - Rešitev sedanje finančne krize Slovenskega stalnega gledališča je lahko le na politični ravni. Tako je v pogovoru ocenila predsednica upravnega sveta slovenskega teatra Martina Kafol, ki je zanikala oceno Dežele Furlani-je-Julijske krajine, Pokrajine Trst in Občine Trst, da naj bi za krizo bilo krivo slabo upravljanje. V gledališču so tako korenito oklestili stroške, da več ne bi mogli. Pač pa krajevne uprave že leta ne dodeljuje teatru lastnih prispevkov, ki bi jih po zakonu morale. Na 12. strani 2 Petek, 11. septembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Danes v Ljubljani srečanje obeh premierjev Pahor napovedal skorajšnji zaključek pogovorov o rešitvi spora Slovenski premier deblokado hrvaških pristopnih pogajanji EU pred koncem leta označil za realno LJUBLJANA, ZAGREB -Slovenski premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade napovedal, da bosta s hrvaško premierko Jadranko Kosor danes v Ljubljani nadaljevala pogovore o rešitvi spora glede meje, ki sta jih začela konec julija v Tra-koščanu. Kot je dejal Pahor, so ves avgust med zunanjima ministrstvoma obeh držav potekali intenzivni stiki, tudi včeraj se je Pahor s Kosorjevo večkrat slišal po telefonu. V petek bosta premier in premierka pogovore, s potekom katerih je Pahor zadovoljen, nadaljevala, ob čemer je Pahor izrazil upanje, da jih bosta obe strani kmalu uspešno sklenili. "Seveda pa bodo potem na obeh straneh potrebna usklajevanja s parlamentarnimi strankami in nenazadnje v parlamentu," je še dejal Pahor, ki je tudi napovedal, da se bo s predstavniki parlamentarnih strank najverjetneje sestal prihodnji teden. Deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo do konca leta pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje označil za realno, "če bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je Slovenija navedla v pogovorih" v zadnjem mesecu. Ti pogovori so bili po njegovih besedah Bosta Pahor in Kosorjeva tudi danes tako zadovoljna kot v Trakoščanu? sicer zelo "intenzivni, odprti, delovni in koristni". Medtem je tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun za STA dejal, da je težko napovedati pričakovanja za današnja pogovore. Ocenil, je da očitno gre za določene premike, glede na to, da sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila za srečanje. (STA) eu - Spor o plinskem terminalu Vajgl: Slovenija in Italija naj skupaj preprečita gradnjo terminala v Žavljah BRUSELJ - Slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl (Za-res/ALDE) je včeraj vsem evropskim poslancem poslal izjavo o slovensko-italijanskem sporu glede izgradnje plinskega terminala v Žavljah. "Slovenija in Italija, dve prijateljski sosednji državi, morata najti skupen jezik in preprečiti izvedbo projekta izgradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu," je zapisal. Ta terminal v neposredni bližini državne meje bi lahko namreč po njegovih besedah "dolgoročno ogrozil varnost lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje in porušil ekološko ravnovesje v ozkem in zaprtem delu Jadranskega morja okoli Trsta in Kopra". "Bilo bi več kot zaželeno, da izvršne oblasti v Italiji in v Sloveniji vložijo kar se da veliko napora, da problem sporazumno rešijo in omejijo škodo, ki jo je razvpiti primer že povzročil," poudarja Vajgl. Ob tem poziva, da se mora tudi v Evropskem parlamentu "slišati glas tistih, ki želijo preprečiti grob napad na okolje z možnimi čezmej-nimi posledicami na prebivalstvo v okolici Trsta". Vajgl je še zapisal, da okoljevarstvena združenja in drugi deli civilne družbe od italijanske vlade zahtevajo, naj ponovno prouči soglasje španski družbi Gas Natural, ker naj bi bilo pridobljeno z napačnim in potvorjenim prikazovanjem podatkov. Spomnil je tudi, da so slovenska vlada in okoljevarstveniki napovedali tožbo pred evropskim sodiščem, če bo sporni projekt uresničen. (STA) Pregled jame Golobivnica v bližini Lokve LJUBLJANA - Okoljski inšpektor si je včeraj ogledal prvo izmed kraških jam, za katere je slovenska vlada julija sprejela sklep o potrebnosti pregleda in sanacije notranjosti. Gre za kraške jame, za katere so predhodna sondiranja pokazala, da se v njihovi notranjosti nahajajo organski odpadki. Okoljski inšpektor si je kot prvo danes ogledal jamo Golobivnica v Lokvi pri Sežani. Namen pregleda je preveriti dejansko vsebino jame in ugotoviti vrsto in količino odpadkov ter poiskati odgovorne za njihovo odlaganje. Okoljski inšpektorat bo ugotovitve v roku dveh tednov po pregledu predstavil v poročilu, na podlagi katerega bo vlada predvidela ustrezne sanacijske ukrepe za rešitev ekoloških problemov. Če bo inšpektor v jami zaznal prisotnost kakršnih koli drugih ostankov, bo o tem obvestil pristojne službe, so sporočili z notranjega ministrstva. Konec julija je vlada sprejela sklepe za sodelovanje državnih organov pri pregledu in sanaciji nekaterih kraških jam. Upravi za zaščito in reševanje je ob tem naložila, da pripravi vse potrebno za varen spust v predhodno določene kraške jame v skladu z ocenjenimi sanacijskimi prioritetami. V jamah bodo predstavniki inšpektorata za okolje skupaj s predstavniki vladne komisije za reševanja vprašanj prikritih grobišč opravili preglede, po pregledih pa bodo med drugim svoje ugotovitve predstavili v zapisniku in poročilu ugotovitvenega postopka. Celotno akcijo koordinira notranje ministrstvo, ki bo obenem o izvedbenih delih v jamah tudi obveščalo javnost. (STA) odprta tribuna Uplinjevalnik v Žavljah? Ne, hvala! Pred skoraj pol stoletja so nam razlagali, da bo naftovod v Dolini prava mana za prebivalstvo, bodisi kar zadeva zaposlovanje, kakor tudi razpoložljivost goriva. Da o luških dejavnostih sploh ne govorimo. Danes lahko vsak oceni, koliko koristi smo imeli od naftovoda in hranilnikov, ki so napolnili dolino pod Dolgo Krono ter uničili vinograde in oljke. Gotovo se bo kdo tudi spomnil strahu za tisoče prebivalcev, ko je teroristični atentat avgusta 1972 vnel gorivo v hranilnikih. Enega je razneslo, k sreči pa žrtev ni bilo. Sedaj nam vsiljujejo uplinjevalnik v Žavljah, proti kateremu so se izrekli občini Dolina in Milje, levica, okoljevarstveni-ki, občine slovenske Obale in Republika Slovenija. Takoj sta se župan Dipiazza in pod-tajnik Menia zarepenčila, da se Slovenija nima kaj vmešavati: bivša socialistična republika naj molči, pa tudi sicer država z 1.800.000 prebivalci nima pravice zavirati razvoja mesta Trst... Prezir do Slovenije in Slovencev je pri Menii in županu že stalnica, skorajda psihološka bolezen, vendar bi ju bilo treba spomniti, da sta Slovenija in Italija članici EU, kjer pač veljajo določena pravila in med temi tudi skupna skrb za okolje. Slovenska vlada skuša samo zaščititi svoje koristi in svoje okolje. Kaj pa mi? Kar manjka je predvsem informacija. Ljudje se opredeljujejo kar tako, v resnici pa nimajo pravih podatkov o načrtu uplinjevalnika v Žavljah, kakor tudi ne o celotnem ozadju novih energetskih izbir. Dnevni tisk se v zadevo ni bogvekaj poglobil, če izvzamemo nekaj člankov strokovnjaka Livia Sirovicha in profesorja Gia-coma Coste. Dokaj čitljiv dosje z vsem razumljivimi podatki in ocenami objavlja zadnja številka tržaške revije Konrad. Morda bo tudi bralce našega dnevnika zanimalo vedeti, za kaj gre in kakšni so pomisleki slovenskih in italijanskih oko-ljevarstvenikov ter dveh pomembnih občinskih uprav našega ozemlja. Najprej vprašanje, kaj je pravzaprav uplinjevalnik. Na čim bolj preprost način lahko odgovorimo, da je naprava, kamor se prelije iz ladijskega tankerja utekočinjeni zmrznjeni metan (minus 162 stopinj Celzija) in nato ogreje tako, da se vrne v plinsko stanje. Za odtajanje služi velika količina morske vode, kot katalizator pa se pojavlja tudi klor, ki se izlije v morje. Seveda se plin ogreva toliko, kolikor se morska voda ohladi v dotiku z njim. Računajo, da bi se voda v miljskem zalivu ohladila za 5 stopinj. Načrtovalec miljskega uplinjevalni-ka, španska multinacionalka Gas Natural, obljublja, da bodo poiskali možnost drugačne uporabe mraza, na primer z izgradnjo električne centrale pri jeklarni ali z izgradnjo tovarne za zmrzovanje hrane. Vendar načrtov ni od nikoder in niti ni jasno, ali z njimi kdo misli zares. Uplinje-valnik naj bi zaposlil 80 ljudi. Gotovo pa je, da bo metan iz upli-njevalnika poslan na srednjeevropska tržišča preko plinovoda. Cev bi položili na dno tržaškega zaliva od Žavelj do Grade-ža in nato po spodnji Furlaniji do Vileš. Za kopenski del plinovoda bodo kajpak potrebne obsežne razlastitve in v spodnji Fur-laniji se ljudje že mobilizirajo, saj so že dovolj prizadeti zaradi načrtovanih razlastitev za razširitev avtoceste in ureditev hitre železniške proge. Bolj zaskrbljujoče bo polaganje cevi na dno Tržaškega zaliva, kjer je v mulju velika količina živega srebra. Gre za živo srebro, ki se je stoletja stekalo iz idrskega rudnika preko Soče v morje. Ker je živo srebro težko, ostaja na plitvem dnu in se le redko meša z morsko vodo. Kljub temu pa je v manjših količinah prisotno v naših ribah. V večjih količinah je zdravju nevarno. Kajti plitvost Tržaškega zaliva je problem, ki velja tudi pri Miljah. Voda je globoka 13-14 metrov, kar pomeni, da bi ladijski vijaki ob vsakem obisku dvigali živo srebro z dna. Obstoj morske favne bi bil ogrožen in s tem bodočnost ribolova. Turiste bi vsekakor motilo tudi hladnejše morje, ki bi zaradi večjih količin klora dišalo po varekini. Tem možnim posledicam se pridružujejo resnejša vprašanja varnosti in gospodarske bodočnosti naših krajev tostran in onstran meje. Poudariti velja, da je civilna družba v slovenskem Primorju zbrala 40 tisoč podpisov proti gradnji uplinje-valnika. O varnosti le par besed. Možnosti atentata ni mogoče izključiti povsem, vsaj dokler trajajo vojne v Iraku in Afganistanu, konflikt med Izraelci in Palestinci, napetosti na Kosovu in podobne razmere, ki porajajo terorizem. Neizbežna bo milita-rizacija področja, vsem odprtim mejam navkljub in v veliko veselje Roberta Menie. Konkretno bi to pomenilo, da bi plinske tankerje dvakrat tedensko pospremile vojaške ladje. Po plovnih normah se tedaj ustavi ves ladijski promet. Po domače bi to pomenilo, da bi vsak teden dvakrat po šest ur zamrl ves ladijski promet v tržaški luki (vsaj na sedmem pomolu) in deloma tudi v koprski luki. Kolikšna bi bila nastala škoda, ne vemo. Niso je izračunali. Zelo redko se zgodi, da bi zaradi okvare plin uhajal iz tankerjev ali drugih naprav, vendar zato uplinjevalnike najraje gradijo daleč od mest. Kajti posledice uhajanja plina so lahko katastrofalne. Nastala bi nekakšna megla, ki bi zamrznila vse živo v bližini. Šele ko bi se plin ogrel in razkropil v zraku, bi nastala eksplozija, ki bi uničila vse na razdaljo par kilometrov. Spomin gre kar sam na nedavno eksplozijo plina v Viareggiu, ki je terjala večje število človeških življenj. Koristi uplinjevalnika v Žavljah so sporne, medtem ko je gotova škoda na področjih turizma, ribolova in luških dejavnosti. Zakaj trdim, da so koristi uplinje-valnika sporne? Zato, ker Italija sploh nima svojega energetskega načrta, kakor tudi ne Furlanija Julijska krajina. Italija, se ve, je industrializirana država, ki nima lastnih energetskih virov, le malo nafte v Bazilikati in nekaj plina. Zato mora energijo uvažati, kakor večina evropskih držav. Energetski viri so strateška dobrina, za katero se na planetu bije oster boj, kot dokazujejo tudi vojne na Srednjem vzhodu. Med najboj razpoložljivimi viri je zemeljski plin (metan), ki ga je veliko v sred- nji Aziji, Sibiriji in severni Afriki. Naša celina je prepredena z naftovodi in plinovodi, ki nas zalagajo z nafto in plinom od vsepovsod. Vendar je nekaj problemov nastalo zaradi znanega spora med Rusijo in Ukrajino. Ni nam zmanjkalo plina, vendar so se mnogi tedaj ustrašili. V naši deželi je odbornik Lodovico Sonego (DS), pobudnik terminalov, grozil z »lakoto in mrazom«, če ne bomo zgradili uplinje-valnikov v Tržaškem zalivu. V resnici ni prav tako. V naše kraje prihaja plin od vsepovsod, od različnih dobaviteljev. Od načrtovanih plinovodov se nam približujeta vsaj dva: Južni tok in Na-bucco. Prvi je ruski, vendar z Gazpromom sodeluje tudi italijanska ENI, medtem ko se Slovenija ravnokar pogaja o svojem deležu. V kratkem se bosta prav o tem pogovarjala Borut Pahor in Vladimir Putin. Južni tok bo obšel Ukrajino in se spustil preko Slovaške in Madžarske do Slovenije in naših krajev. Nabucco pa bo plin črpal ob obalah Kaspijskega morja, plinovod pod Črnim morjem bo šel preko Balkana k nam. Nabucco je sad sodelovanja med Turki in ZDA, na slovesnosti podpisa pogodbe v Ankari pa je nepričakovano sodeloval tudi Silvio Berlusconi. Očitno Italija želi sodelovati tudi pri tem projektu. Prav tako Rim sili Slovenijo, naj podvoji jedrsko elektrarno v Krškem in zato ji ponuja svoj kapital. (Druge polemike so za vsakdanjo rabo!) Ob plinu, ki ga bomo prejemali preko teh dveh plinovodov, naj bi torej potrebovali še tistega, ki bi ga uplinjevali v Ža-vljah in bi ga - kolikor vemo - prevažali iz Libije, s katero ima zadnje čase italijanska vlada odlične odnose. Očitno je, da vsega tega plina ne potrebujemo. Družbe, ki gradijo plinovode in uplinjevalnike, ga bodo pač prodajale na sever, v Nemčijo in sosednje dežele od Lombardije do Veneta, čeprav ima ta dežela svoj uplinjevalnik, ki že deluje. Lahko tudi razumemo, da bi vsi radi imeli prste pri takem donosnem poslu, vendar pa se moramo tudi vprašati, ali se splača tudi navadnim ljudem, prebivalcem naše pokrajine in slovenske obale. Tržaški župan Dipiazza na vse kri- plje poudarja, da bomo imeli od žavelj-skega uplinjevalnika nekaj koristi: popust na ceni plina in avtobusni prevoz na metan. O popustu se veliko ne govori, vendar naj bi znašal kakih 30€ na leto. Miloščina. Nihče pa ne pove, da sama Gas Natural v svojih dokumentih priznava, da se bo vrednost nepremičnin v bližini Žavelj (torej Milje, Dolina, Sv.Sergij, Sv.Ana, Škedenj) zmanjšala za kakih 10%! Tu gredo številke v milijarde evrov. Mislim, da nima smisla nadaljevati. Le kratek zaključek tega razmišljanja. O takih zadevah bi se moralo prebivalstvo odločiti na referendumu, na osnovi jasnih in nedvoumnih informacij. Žal ni tako. Od vsega začetka so načrt podpirale nekatere stranke, kot Ljudstvo svobode in Demokrati, v naših krajih pa še tržaška občina in, delno, pokrajinska uprava Marie Terese Basse Poropat. Nihče pa ni vprašal ljudi, kaj mislijo. Kar zadeva postopke odločanja pa le ugotovitev, da so bili dokumenti in podatki »prirejeni«. Moč burje so merili v Benetkah, morsko dno v Anconi itd. O domnevnih poneverbah se bo moralo še izreči sodišče. Zanimivo je, da ne Gas Natural, ne deželna uprava niso k strokovni proučitvi načrta priklicali znanstvenih ustanov iz Trsta, kot so OGS (geofizikalni raziskovalni zavod), inštitut za morsko biologijo, univerzo, znanstveni raziskovalni center itd. Tudi bi ne škodovalo, če bi povabili k sodelovanju slovenske znanstvene ustanove, saj bi se tako izognili marsikateremu sporu. Pa niso! Tako mora Ljubljana poučiti Trst, da je okoljevarstveno analizo treba opraviti celovito, vključno z uplinjevalnikom, cevjo pod morjem in na kopnem ter bližino drugih nevarnih naprav (kot so cisterne nafte ali bencina). Čeprav je pozno, ni vse zamujeno. Trezno bi morali razmisliti o smotrnosti načrta in o njegovih čezmejnih vplivih. Skorajšnji rimski vrh bi lahko marsikaj razčistil. Medtem pa je prav, da zadevi budno sledimo in se ji demokratično zoper-stavljamo. Stojan Spetič / ALPE-JADRAN Petek, 11. septembra 2009 3 DEŽELA - Izvajanje zakona o javni varnosti Občinske uprave zahtevajo predvsem videokamere Odbornica Seganti: V naši deželi v preteklem letu manj kriminalnih dejanj TRST - Občinske uprave so zaprosile deželno upravo za 8.643.000 evrov prispevkov za okrepitev varnosti občanov. Občine in pokrajine si največ denarja (skoraj štiri milijone evrov) želijo za nadzorne videokamere, daleč na drugem mestu (skoraj 800 tisoč evrov) so prispevki za večjo učinkovitost lokalne policije, 240 tisoč evrov prispevkov pa se nanašajo na oborožitev mestnih redarjev. To je zelo kočljivo vprašanje, ki razdvaja ne samo krajevne uprave, ampak tudi javno mnenje, ki o orožju za občinske redarje ima zelo različna mnenja. Deželna odbornica Federica Se-ganti je na včerajšnji novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo za pozornost, ki jo krajevne uprave namenjajo varnosti občanov. To je, kot znano, ena od političnih prioritet Severne lige in posledično tudi deželne vlade predsednika Renza Tonda. Lani je Dežela po lastni presoji razdelila finančna sredstva občinam in pokrajinam, letos pa bo prispevke delila na osnovi prošenj krajevnih ustanov, kot določa nova deželna zakonodaja o varnosti. Odbornica Seganti je pojasnila, da bo uprava pri delitvi prispevkov dala prednost skupnim načrtom občinskih uprav, katere že nekaj časa spodbuja, da združijo sile na področju lokalne policije. Povedala je tudi, da so v zadnjem letu na deželni ravni zabeležili manjše število kriminalnih dejanj, čeprav je tatvin in vandalskih dejanj še vedno preveč. To izhaja tudi iz informacij, ki so jih občine in pokrajine posredovale deželni upravi. »Naša vlada bo še naprej, kot doslej, posvetila prvenstveno pozornost preventivi, ki jo lahko izvajajo le tehnološko dobro opremljene sile javnega reda,« je podčrtala od-bornica iz vrst Severne lige. Dežela bo v roku enega meseca sestavila posebno razpredelnico za dodelitev prispevkov, o katerih bo zadnjo in odločilno besedo imel deželni odbor. Desnosredinska deželna koalicija s polno paro izvaja zakon o javni varnosti, ki mu je v deželnem svetu strnjeno nasprotovala levosredinska opozicija. Proti zakonu so se opredelili sindikati, pomisleke nad deželnim ukrepom je imela tudi Berlus-conijeva vlade, ki je nekatere člene zakona poslala v presojo ustavnemu sodišču. Deželna odbornica Federica Seganti (levo) je zadovoljna z izvajanjem zakona FJK o javni varnosti cestnine Do leta 2017 • v • višje za 80% TRST - Finančni načrt družbe Autovie Venete, ki ima koncesijo za avtocesto A4 Benetke - Trst, predvideva do leta 2017 postopno podražitev cestnin za 80,34 odstotka. To je na avdiciji v četrti komisiji deželnega sveta včeraj povedal deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi. Finančni načrt, ki so ga odobrili leta 2007, bodo po besedah predsednika družbe Auto-vie Venete Giorgia Santuza ustrezno prilagodili na skupščini družbenikov, ki bo na sporedu 28. septrembra. O tem se tudi trenutno pogaja z družbo Anas. Deželni odbornik Riccardi je s tem v zvezi še povedal, da so tarife, ki veljajo na avtocestah v Furlaniji-Julijski krajini, najnižje na celotnem avtocestnem omrežju v Italiji. čedad - Po Trstu in Gorici na vrsti tudi Benečija Novinarji manjšinskih dnevnikov spoznavali položaj Slovencev na Videmskem anketa našega dnevnika Večina se vsekakor ne bi poročila na Kraški ohceti Obiskovalke in obiskovalci naše spletne strani sedaj lahko odgovarjajo na novo anketo z vprašanjem v kolikšni meri italijanski mediji poročajo svobodno. Gre za vprašanje, ki je postalo spet aktualno po znani polemiki med ministrskim predsednikom Silviom Berlusconijem in nekaterimi velikimi vsedržavnimi časopisi. Ali bi se poročil/a na Kraški ohceti? Zadnji Librisov poletni narečni večer KUBED - Na kubejskem Gradu bo danes ob 19. uri na sporedu zadnji Librisov poletni narečni večer z naslovom Kamni zbedjavajo besede in kurake. Na njem bodo sodelovali Belokranjci s tamburaško skupino Vodomec, in Tadej Fink, ki bo interpretiral izvirni humori-stični tekst v belokranjskem narečju, večer pa bo popestrila domača folklorna skupina. Na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu so se gostje seznanili s pestro manjšinsko stvarnostjo v videmski pokrajini nm ČEDAD - Po Trstu in Gorici je prišla na vrsto še Benečija. Včerajšnji dan so novinarji manjšinskih dnevnikov združenja Midas preživeli v Nadi-ških dolinah, kjer so lahko spoznali slovensko manjšinsko stvarnost na Vi-demskem. Najprej so se odpravili v Špeter, kjer so jih sprejeli predstavnica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig, odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor in ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden, ki je gostom razkazala šolo in jim obrazložila njeno delovanje in pomen za celotno slovensko skupnost. Sledil je obisk stare langobardske prestolnice, Čedada, kjer se seveda ni- so mogli izogniti sprehodu po znanem Hudičevem mostu nad Nadižo. Nato so si ogledali sedež slovenskega tednika Novi Matajur, kjer je o nastanku in delovanju časopisa spregovorila Jole Namor. Po kratkem premoru in kavi na enem izmed privlačnih čedajskih trgov pa je novinarje že čakal sprejem na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko, katerega zgodovino in delovanje jim je prav tako predstavila Na-morjeva. Na sedežu društva sta novinarje sprejela tudi Giorgio Banchig in Luigia Negro, pokrajinska predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ. Banchig je spregovoril predvsem o zgodovini slovenske manjšine v vi-demski pokrajini, o zaščitnih zakonih in o slovenskem štirinajstdnevniku Dom, Negrova pa je gostom podrobneje predstavila rezijansko stvarnost in možnosti za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem. Novinarji manjšinskih dnevnikov so tako lahko ugotovili, da se stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v vi-demski pokrajini precej razlikuje od tiste v Trstu in Gorici, pa tudi med posameznimi deli pokrajine so opazne razlike. Predstavniki slovenskih organizacij so svojim gostom tudi razložili, kako je manjšina tu še vedno pod udarom, čeprav je njen položaj zdaj neprimerno boljši kot v preteklosti. Kljub temu pa je še vedno veliko nasprotnikov Slovencev, ki zagovarjajo teorijo, da narečja na Videmskem niso slovenskega izvora. Po kosilu je bil na vrsti še Kolovrat, kjer so si novinarji združenja Midas v spremstvu vodiča iz kobariške-ga muzeja ogledali jarke iz prve svetovne vojne in izvedeli marsikaj zanimivega o bitkah na tem ozemlju. (NM) 25% 65% 10% 80- Da 227- Ne 36- Ne vem ■T www.primorski.eu 4 Petek, 11. septembra 2009 GOSPODARSTVO kriza - Dogovor med združenjem bank ABI in stanovskimi organizacijami malih podjetij Sporazum o namenih za lažjo pot do kredita Namen učinkoviti, transparentni in predvsem hitrejši postopki za posojila TRST - Združenje italijanskih bank ABI in stanovske organizacije podjetnikov v deželi Furlaniji-julijski krajini so včeraj na tržaški prefekturi podpisali dogovor, s katerim želijo malim podjetjem olajšati dostop do posojil. ABI bo v tem smislu zagotavljal učinkovitejše, transparentnejše in hitrejše postopke, obenem pa bo zagotavljal transpa-rentnost prek objave seznama sodelujočih bank na spletni strani Pattichiari, na okencih omenjenih bank in na njihovih spletnih straneh. V deželi je trenutno 264 podružnic, sodelovanje pa je že zagotovilo 50 odstotkov bank v FJK, so povedali. Sporazum o namenih so pred pre-fektom Giovannijem Balsamom podpisali predsednik deželne komisije ABI Roberto Dal Mas in zastopniki deželnih stanovskih organizacij Confindustria, Confapi, Confcommercio, Confartigia-nato, Confcooperative, Legacooperative in CNA. ABI je v tem okviru zagotovil, da bo skušal prepričati čim več bank, da sodelujejo pri pobudi. Prav tako bo zagotovil, da bo na internetu objavljeno, koliko časa potrebuje vsaka banka za izplačilo posojila. Stanovske organizacije bodo po drugi strani širile med svojimi člani informacije o sklenjenem dogovoru, o njegovi vsebini in nenazadnje o njegovem pomenu. Kot so namreč poudarili med srečanjem na prefekturi, je v tem kriznem obdobju poglavitno spodbujati podjetništvo. Banke pa morajo po mnenju nekaterih storiti korak nazaj in se manj ukvarjati s financami. To je tudi prvi tak sporazum v Italiji in je nastal v okviru delovanja opazovalnice o posojilih v FJK, ki jo je ustanovila tržaška prefektura na podlagi zakonskega odloka 185/08. Dogovor predvideva med drugim monitoražo kredita oziroma časa, ki mine od vložitve prošnje za posojilo do konkretnega izplačila. Kot rečeno, bo rok, ki ga potrebujejo posamezne banke, objavljen tudi na spletu. Na osnovi dogovora, ki velja do konca leta 2011, bo to veljalo za posojila do največ 500 tisoč evrov, medtem ko bodo monitoražo izvajali vsake tri mesece. Dogovor ima torej dvojni namen. Po eni strani bo spodbujal konkurenčnost med bankami, saj bo jasna organiziranost posameznega zavoda. Po drugi bodo imeli podjetniki lažjo izbiro, ker bodo razpolagali s transparentnimi podatki o učinkovitosti bank in bodo torej lažje primerjali njihove storitve. A.G. Sporazum so podpisali na tržaški prefekturi kroma kobilarna lipica - Člani Sveta mu očitajo slabo delo Danes odločitev o razrešitvi direktorja Matjaža Pusta LIPICA - Člani Sveta Kobilarne Lipica (KL) bodo danes nadaljevali pred štirinajstimi dnevi prekinjeno sejo. Obravnavali bodo poslovno poročilo za preteklo leto ter program dela 2009 in polletno poročilo tako javnega zavoda kot družbe Lipica Turizem. Odločali pa se bodo tudi o tem, ali naj vladi predlagajo razrešitev direktorja Matjaža Pusta. Glavni očitek gre v smeri, da javni zavod ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o Kobilarni Lipica ter zadevajo rejo in vzre-jo konj, selekcijo, šolanje, obveznosti do državnega protokola, upravljanje s premoženjem na območju kulturnega spomenika. Po mnenju predsednika sveta Igorja Trebca je bilo najmanj narejenega ravno na področju konjereje in konjeni-štva: »V trening dresurnega jahanja je vključenih premalo konj, preveč živali se zgolj izpušča v ograde.« V Lipici slabo skrbijo tudi za kulturno dediščino, saj nimajo sistemizira-nega delovnega mesta. Naj spomnimo, da je prejšnji svet pod vodstvom nekdanjega evropskega poslanca in vidnega člana Matjaž Pust kroma Janševe SDS Mihe Brejca delovno mesto pomočnika strokovnega vodje za kulturno dediščino, ukinil, rekoč, da bodo te naloge dovolj dobro lahko opravljali v sodelovanju z Goriškim muzejem. Delovno mesto je do takrat zasedal Etbin Tavčar, najglasnejši nasprotnik širitve golf igrišča, ki so ga 18. septembra 2006 iz Lipice odpustili. Po oceni svetnikov je sporno tudi razmerje med javnim zavodom in Lipico turizmom. »Kobilarna vzreja in pripravlja konje za predstave dresurnega jahanja, trži pa jih Lipica Turizem. V ime- severna primorska - Lani dobiček za 25% nižji kot predlani Recesija se umirja Letos še težave - Pomoč zbornice članicam z delavnicami in srečanji NOVA GORICA - Severnopri-morska podjetja so lani ustvarila 140 milijonov evrov dobička oz. za četrtino manj kot leta 2007. V prvem polletju letošnjega leta se stanje zaradi krize slabša, se pa recesija umirja, ugotavljajo na severnoprimorski gospodarski zbornici, kjer so včeraj predstavili delovanje nacionalne in območne zbornice računovodskih servisov. Zaradi krize se je stanje sever-noprimorskega gospodarstva tudi v prvem polletju letošnjega leta slabšalo, saj se je povečalo število brezposelnih, obseg proizvodnje je padel zlasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kar kaže na slabe rezultate. Čeprav imajo podjetja velike težave z likvidnostjo, se recesija umirja, je prepričana direktorica območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, ki ima tudi po reorganizaciji 727 članov, Mirjam Božič. Zbornica želi svojim članom pomagati z različnimi delavnicami in poslovnimi srečanji, ki jih bodo pripravili jeseni. Med drugim organizirajo seminar o uspešni telefonski izterjavi in posvet o ukrepih države na področju zaposlovanja, v oktobru pripravljajo pa tudi skupno sejo upravnih odborov gorenjske in se-vernoprimorske gospodarske zbornice o turizmu in četrti razvojni osi, na katero bodo povabili tudi župane in poslance, je povedala Božičeva. Sicer pa se podjetja v času krize precej obračajo na računovodske servise, da bi dobila različne informacije, zato je v nadaljevanju predstavitev nacionalne in območne zbornice računovodskih servisov začela Božičeva. Osnovna težnja GIZ -Zbornice računovodskih servisov je zakonska ureditev računovodske dejavnosti, ki bi natančno določila kdo in pod katerimi pogoji lahko opravlja omenjene storitve, je poudaril predsednik zbornice Aleksander Štefanac. Revizorji imajo ustrezno urejen status, računovodje in davčni svetovalci pa ne, ga je dopolnila predsednica severnoprimorske sekcije zbornice računovodskih servisov Katja Vidrih. Sekcijo, ki ima 61 članov, čeprav se z računovodsko dejavnostjo na tem območju ukvarja 300 podjetji in posameznikov, so oživili lani, uspešno pa sodelujejo z novogoriško davčno izpostavo, je povedala Vidrihova. Na državni ravni je v računovodsko zbornico vključeno 733 od okoli 3500 računovodskih servisov. Do leta 2012 želijo število članov dvigniti na 75 odstotkov vseh, ki ponujajo računovodske storitve, načrtujejo pa tudi prenovo zavarovanja poklicne odgovornosti, je pojasnil Šte-fanac. Sicer zbornica oktobra v Portorožu pripravlja kongres računovodskih servisov, ko bodo tudi razglasili najboljši računovodski servis v letu 2009. (STA) nu obeh pogodbe podpisuje ista oseba, Matjaž Pust.« Za Trebca pa je problematično še to, da gospodarska družba trži golf in hotele, kobilarni pa za to ne plačuje najemnine. Zato so računskemu sodišču že predlagali revizijo poslovanja tako v javnem zavodu kot v družbi Lipica Turizem. In ne nazadnje, finančni izidi tako kobilarne kot gospodarske družbe so negativni. Kobilarna je lansko leto zaključila z 459 tisoč evri primanjkljaja, družba Lipica Turizem pa s 102 tisoč. Na očitke se je odzval Matjaž Pust. »Res je, da se v kobilarni ne dela z vsemi živalmi, predvsem pa ne s tistimi, ki so v čredi. Kobilarna je kadrovsko podhra-njena. Danes imamo 368 konj in za delo z njimi bi potrebovali dodatnih 36 do 41 kvalificiranih jahačev in konjarjev, pa tudi hlevarjev. To bi državo na leto stalo dodatnih 500 do 600 tisoč evrov, vprašanje pa je, če bi jih na trgu dela sploh dobili. Pri nas tudi nimamo ustreznega izobraževalnega sistema, zato bi jih za delo verjetno morali usposobiti v Lipici.« Kar zadeva negativni izid, je Pust povedal, da so letos prihodki za 15 odstotkov nižji kot lani, stroškov dela pa da niso uspeli znižati. »Pri nas so pomembni meseci avgust, september in oktober, zato si v drugi polovici leta obetamo boljši zaslužek. Stroške dela pa bomo znižali tako, da ne bomo podaljšali pogodb. Naj povem še to, da so vsi gostinski in turistični objekti v Lipici starejši od 22 let in da je oprema razdrobljena. Trženje take ponudbe pa je izredno težko,« je dejal Pust, ki je ob koncu leta napovedal 150 tisoč evrov izgube. Očitek, da tako Kobilarno kot družbo Lipica Turizem vodi isti človek, Pust komentira: »V Lipici je bil vedno en človek, ki je vodil tako gospodarski kot negospodarski del. Menim, da je takšna ureditev na začetku poslovanja novega podjetja (gospodarska družba je pričela poslovati julija 2007) v korist celotni ureditvi Lipice, saj s tem lahko pripomore h mehki ureditvi razmerij in prehodu brez delitve na »naše« iz hotelov in »vaše« iz javnega zavoda. V prihodnosti pa se to lahko hitro uredi tudi drugače, če tako meni lastnik.« Če bodo svetniki na današnji seji podprli predlog za razrešitev direktorja, bo ta romal še na vlado, ki bo kot ustanoviteljica Kobilarne Lipica odločila, ali naj Pust ostane ali ne. Sicer pa se mu štiriletni direktorski mandat izteče prihodnjo pomlad. Irena Cunja EVRO 1,4545 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 10.9. 9.9. ameriški dolar japonski jen 1,4545 133,92 1,4473 134,13 ruski rubel 9,9334 44,9614 70,6960 45,200 70,4320 danska krona 7,4439 0,8757 7,4437 0,87930 švedska krona 10,2425 8,6635 10,2308 češka krona 25,499 25,522 estonska krona 15,6466 272,28 15,6466 271,25 poljski zlot 4,1667 1,5791 4,1240 1,5690 avstralski dolar 1,6965 1,9558 1,6836 romunski lev 4,2559 3,4528 4,2488 3,4528 latvijski lats 0,7026 2,6765 0,7024 2,6497 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3256 7,3457 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,2406 0,4137 0,1083 0,458 0,2996 0,6825 0,7387 1,0368 0,305 0,4083 0,778 1,046 1,2612 1,2562 0,7116 1,261 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.961,40 € +99,13 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. septembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,63 IMTCDCI IDr»DA fi. ~>f\ +1,63 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,05 -0,48 -0,04 -1 05 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,72 168,20 +0,60 +0 13 TELEKOM SLOVENIJE 302,44 158,76 +1,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,62 DELO PRODAJA 27,80 CTni -0,62 -1,77 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,52 +1,05 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA CAI 1 K 1 II IDI 1A M A 29,87 14,60 -0,53 +0,07 SAVA ' - - TCDh/IC r ATC7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,10 24,89 +5,33 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. septembra 2009 +°,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,37 5,73 1653 +0,88 +1,41 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,64 1 43 +0,79 -0,45 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,27 1 204 +0,07 -0,75 EDISON ENEL ENI 4,17 1729 -1,71 +0,36 FIAT FINMECCANICA 8,39 1134 +0,29 -0,59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,37 -0,61 +1,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,97 15 64 +0,00 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,46 +0,64 -1,80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,77 9,62 1 84 +2,97 +0,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,348 13 6 +0,05 +0,87 -1 73 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,3 +0,36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,23 6,6 1 208 +0,47 +1,93 TENARIS TERNA 11,24 +1,17 +2,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,62 0,33 1025 +0,57 -2,36 +0 10 UNICREDIT 2,55 -1,07 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,15 $ +0,29 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.201,13 1.038,47 +0,60 +0,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.067,20 +0,41 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 343,52 1.903,18 +1,36 -0,82 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.425,54 2.693,32 -0,20 +0,74 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.619,92 1.685,15 +0,76 +0,95 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.043,23 1.106,31 5.594,77 +0,95 +0,71 +0,37 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.987,68 4.987,68 3.705,87 2.521,26 -0,33 -0,05 -0,22 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.147,5 2.817,50 -0,47 -0 11 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.513,67 2.682,02 20.851,04 2.924,88 16.216,86 +1,94 +1,19 -1,03 -0,72 +0,21 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 11. septembra 2009 5 ŽARIŠČE Bazovica, Draga, Vilenica Evelina Umek_ Začetek septembra so tudi tokrat zaznamovala tri imena: Bazovica, Draga, Vilenica. Vsako ime nosi svoje sporočilo, ki se nas bolj ali manj dotakne, ki nam je bolj ali manj blizu. Bazovica je simbol našega upora, naše volje po preživetju, ki naj ne bo samo vztrajanje na tem koščku zemlje, ampak polnokrvno življenje tako v političnem kot kulturnem pomenu. Devetinsedemdeset let po usmrtitvi štirih bazoviških junakov -Bidovca, Marušiča, Miloša in Valen-čiča - jih italijanska država še vedno obravnava kot zločince, teroriste. Njihovi sorodniki še vedno čakajo na njihovo rehabilitacijo. Govorniki Matjaž Bidovec, Franko Juri in Luigia Negro so poudarili pomen upora proti fašizmu in opozorili, kako italijanska država ne spoštuje lastnih zakonov- zakona 482 in zaščitnega zakona. Istočasno z bazoviško proslavo so se na Opčinah končevali 44. študijski dnevi-Draga 2009. V petek je dr. David Bandelj spregovoril o stikih med matico in zamejstvom, za mnoge Slovence, ki živijo v Italiji, je matična država samo tehnični pojem in se ne čutijo povezane z njo. Prav tako se tudi Slovenci v Sloveniji na vsakdanji ravni ne čutijo povezani z nami, še več-nas sploh ne poznajo. Veliko bolj plodni pa so stiki na institucionalni ravni, kar je v svojem sobotnem govoru potrdil tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Boštjan Zekš. V svojem nedeljskem popoldanskem predavanju pa je dr. Matej Makarovič skušal umestiti Slovenijo v globalizacijske procese, ki so, če jim bo znala ustrezno odzvati, lahko velika priložnost za njen vsestranski razvoj. Mednarodni literarni festival Vi-lenica, je letos segel tudi na tržaška tla, v muzeju Revoltella so pred polno dvorano poslušalcev razpravljali o Trstu in njegovi obmejni istovetnosti Drago Jančar, Claudio Magris in Boris Pahor. Pisatelj Boris Pahor je edini, ki mu prisluhnejo tako v Sloveniji kot v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani je pred koncem avgusta doživel v nabito polni dvorani stoječe ovaci-je, kljub temu se ni mogel upreti očit- ku: »Ko bi se toliko pogovarjali o slovenski skupnosti v Italiji kot o meni, to bi bil šele srečen dan.« In v Trstu, kjer je spet privabil množico ljudi - veliko jih ni moglo v dvorano - je spet govoril o Trstu, o njegovi preteklosti in priznal: »Trst imam rad, čeprav je bilo za Slovence življenje v njem grenko.« Bolj optimističen je bil zaključek srečanja, ko je Pahor poudaril, da je prav Trst Evropa v malem in: »Ko bi tudi v šolah z italijanskim jezikom imeli dijaki možnost spoznavati Srečka Kosovela in druge slovenske avtorje, bi v Trstu dejansko bil raj.« Vizija takega raja je daleč od resničnosti, že vrsto let se ukvarjamo z vedno istimi problemi, le da so iz leta v leto hujši, njihova rešitev pa se odmika. Slovensko stalno gledališče že leta prosjači italijansko državo za denar, ki ga ni in je letos na robu preživetja. Nerešeni so problemi v slovenski šoli, v Benečiji še vedno ne morejo spremljati slovenskega televizijskega programa, informacijski center v Narodnem domu v Trstu je spet zaprl vrata. Finančna negotovost pesti marsikatero našo organizacijo, društvo, tegobe vsakdanjosti preraščajo naše želje, načrte, zastirajo prihodnost. Občina Trst želi z novim urbanističnim načrtom spremeniti podobo kraških vasi, z uplinjevalnikom grozi življenju v tržaškem zalivu. O vsem tem naj bi se pogovorila prihodnji teden v Rimu slovenski premier Borut Pahor in Silvio Berlusconi. Bosta državnika mogoče rešila katerega od problemov, ki nas pestijo ali se bosta razšla s trditvijo, da so odnosi sicer dobri, ampak.. ..In ta ampak je vedno zaskrbljujoč. Kaj lahko v današnjem času pomenijo imena Bazovica, Draga, Vile-nica? Priložnost za druženje, izmenjavo misli, srečevanje s prijatelji, spremeniti pa ne morejo ničesar. Vsakdanjost je močnejša in prav v vsakdanjosti se moramo zavzemati za svoj obstoj, za svoje pravice, brez velikih besed dodajati dnevom tisto presežno vrednost, ki pomeni biti Slovenec v Italiji. KULINARIČNI KOTIČEK Merjasec po lovsko Če sem lani nekako v tem času pisal o merjascih, ki da razsajajo po našem Krasu, ker nimajo naravnih sovražnikov, se moram sedaj vrniti k zadevi, saj sem prav te dni, ob povratku s potovanja bral, da so po ukazu pristojnih oblasti pobili nekaj merjascev in pustili mrhovino, da gnije v gozdu. Da je divjih prašičev preveč, o tem ni dvoma, saj smo vsi, ki se potepamo po Krasu slej al prej naleteli na ščetinarje, ki so se bolj ali manj mirno sprehajali po dolinah. Prav tako ni dvoma, da merjasci povzročajo veliko škodo na poljščinah in da so kmetje upravičeno jezni nanje, čeprav jim menda, ne vem če dežela ali pokrajina, škodo povrnejo. Vse to je res, a pustiti uplenjene živali, da trohnijo po gozdovih absolutno ni pravi pristop k reševanju problema in glede tega se enkrat toliko strinjam s tržaškim županom. On sicer gleda na zadevo s finančnega vidika, češ da bo moral poslati smetarje, da gozdove očistijo, meni pa se zdi nemoralno pobijati živali tja v en dan, mnogo bolj smotrno bi bilo meso nameniti ustanovam, ki skrbijo za prehrano revnejših sodržavljanov. Starodavni Gali iz stripa Asterix, pa ne samo oni, bi že vedeli, kako se stvari streže. A preidimo h kulinarični plati problema. Današnji recept je samo eden od neštetih, ki zadevajo okusnega ščeti-narja in je še kar podoben tistemu, ki sem ga objavil lani. Meso mora biti predvsem odležano, nakar ga je treba vsaj 24 ur ma-rinirati. Za 6 oseb torej potrebujemo: 1,2 kg merjaščevega stegna brez kosti, 25 cl vinskega kisa, 0,5 l močnega rdečega vina, 1 čebulo, 1 koren, 1 steblo zelene, pol rdečega feferona, olivno olje, strok česna, 250 g pelatov, pol žličke kumine, juho, tudi iz kocke, sol. Meso pustimo 24 ur v kisu, v polovici vina in pol litra vode, v tem času ga obrnemo 3 ali 4 krat. Potem ko smo meso vzeli iz marinade, ga dobro obrišemo in narežemo na primerno velike kocke, ki jih na močnem ognju in vrelem olju na hitro prepražimo. V drugi posodi prepražimo strt česen in feferon in dodamo meso, da se dobro zapeče. Sedaj lahko dodamo drobno narezano čebulo, koren in zeleno, premešamo, solimo in pustimo, da se vse skupaj kuha nekaj minut, nazadnje prilijemo še preostalega četrt litra vina in pustimo, da izpari. Nato prilijemo paradižnik in dodamo kumino, premešamo, pokrijemo in pustimo, da vre na srednje močnem ognju. Ko se omaka zgosti, postopoma prilivamo juho. Kuhamo toliko časa, dokler se meso ne zmehča, ponudimo pa s polento, krompirjevim pirejem ali s kruhovimi cmoki. Priležejo se tudi krompirjevi njo-ki. Dober tek! Ivan Fischer odprta tribuna Misli in pomisleki ob preustroju SDZPI Tokrat se ne oglašam kot senatorka, ampak kot dolgoletna ravnateljica sedaj že »bivšega« Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, kjer sem še vedno v organi-ku. Rada bi izrazila nekaj misli ob novicah o preustroju Zavoda, ki sem jih v glavnem dobila preko medijev. Uradno sem bila zadnjič seznanjena s kritičnim finančnim stanjem Zavoda (luknja poslovnega leta 2008 v višini približno 250 tisoč evrov ob nezmanjšani dotaciji Dežele) na razširjenem sestanku dne 6. februarja letos. Od takrat nisem prejela nobene uradne novice, razen sporadičnih informacij s strani nekaterih uslužbenk, ki jih redno srečujem na prireditvah, v gledališču... Verjetno je moj pristop pri obravnavi te problematike premalo odmaknjen, preveč čustven; težko bi bilo drugače, saj sem na Zavodu prebila preko dvajset let, v katerih sem okusila lepe in manj lepe trenutke, uspehe a tudi neuspehe, številne selitve in, nenazadnje, zahtevne obnovitve stare stavbe v Dijaškem domu v Trstu. Predvsem pa sem, skupaj s požrtvovalnimi in sposobnimi sodelavci, z oporo nesebičnih upraviteljev in nadzornikov, ob stalni konfrontaciji s članicami, bila soudeležena pri vzponu Zavoda in njegovi vse pomembnejši vlogi v izobraževalnem sistemu Slovencev v Italiji. To je bil tudi prvotni cilj, ki so si ga zadali ustanovitelji SDZPI na podlagi izhodišč Posveta o šolstvu, ki ga je leta 1979 organiziral SLORI. Ne bom naštevala vsega, kar je bilo opravljenega v tem obdobju (letos bi morali praznovati tridesetletnico, datum ustanovitve je namreč 24.10.1979), saj o tem pričajo številke, poročila, podatki. Rada bi le poudarila nekaj aspektov: na Zavodu se je izšolalo veliko število mladih in to na vseh nivojih, od poklicne do postdi- plomske izobrazbe, poskrbel je za permanentno izobraževanje zaposlenih, dal je odločilen doprinos h kakovostni rasti nekaterih panog n.pr. kmetijstva oz. vinogradništva ali k ovrednotenju nekaterih poklicev kot je kamnoseštvo. Rezultati so vidni marsikje; iz Zavoda izhajajo nekateri umetnostni obrtniki, ki so letos razstavljali na Kraški oh-ceti, kuharji v raznih gostilnah na Krasu, priznani mizarji, vinogradniki, upravitelji kmečkih turizmov. Pripomogel je tudi k računalniškemu opismenjevanju več generacij zamejcev ter naučil slovenščine številne pripadnike večinskega naroda. Med Slovenci v videmski pokrajini je postal pomembno sredstvo za usposabljanje mlajših generacij. Ne morem tudi mimo pomembne socialne vloge, ki jo je SDZPI opravil pri tistih mladih, ki so predčasno zapustili obvezno šolanje, saj so ti prihajali največkrat iz socialno ogroženih družin, ter z namenskimi tečaji za otroke s posebnimi težavami. Skratka, poskrbljeno je bilo, da ne bi nihče zaostajal, v prepričanju, da je vsaka družba uspešna le, če poskrbi prav za vsakogar, če ne pušča za sabo nikogar. Ob vsem tem se seveda zavedam nujnosti, da se vsaka ustanova stalno posodablja, tako vsebinsko kot organizacijsko; nastajajo nove potrebe, spreminjajo se zakoni, skratka, potrebno se je stalno prilagajati novim izzivom. Zato verjamem, da je bilo na Zavodu potrebno uvesti nekatere spremembe, tudi z namenom, da se zamaši nastali primanjkljaj in se na nek način zoperstavi napovedanim nižjim dotacijam. Ravno tako verjamem, da bodo sinergije med Zavodom in Slovikom lahko le v obojestransko korist in bodo pripomogle k še uspešnejšemu poslovanju obeh ustanov v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar sta doslej že dokazala. Ob tem pa naj mi bo dovoljeno iznesti dva pomisleka; prvi zadeva način, ki je privedel do reorganizacije: na pol tajno, brez nekega dolgoročnega razvojnega načrta (mogoče obstaja, a ga v tisku nisem zasledila), brez razširjene razprave med vsemi zainteresiranimi subjekti, brez jasne finančne slike. Konec koncev ne gre za privatno podjetje, ampak za edino ustanovo, ki je skoraj stoodstotno odvisna od javnih skladov in zato ne more biti vseeno, kakšna bo njena usoda. Ze zdavnaj je napočil čas, da se tudi v manjšini stvari urejujejo ob belem dnevu, transparentno, participirano in dogovorjeno. Drugi pomislek zadeva zaposlitveno raven: preseneča me način, kako se govori o tistih, ki bi morali biti odpuščeni (gre za skoraj tretjino zaposlenih za nedoločen čas): številke, odvečni elementi, ki jih gre umakniti, ker niso več funkcionalni novi ureditvi Zavoda. Na njihovo mesto, naj bi prišli nestalno zaposleni, torej prekerni delavci. Gre za čisto neoliberalni tržni pristop, ki je v tem času ob svetovni finančni krizi pod udarom, saj se ni obnesel. V Italiji, in ne samo, delodajalci in sindikati iščejo danes skupne poti, da se zaposlenim nudijo potrebne zaščite. Tako bi morali tudi ob reorganizaciji Zavoda zaposlenim dati možnost prekvalifikacije, nuditi alternativne rešitve, predvsem pa se z njimi dogovarjati. Upam, da ne bo prišlo do najavljenih odpustov, saj bi šlo za nevaren precedens. Možne so tudi druge, manj boleče izbire in prepričana sem, da se bo našla primerna rešitev. Bila sem že predolga in se zato opravičujem. Novemu vodstvu Zavoda želim seveda uspešno delo, ki naj temelji predvsem na potrebni občutljivosti do vseh sredin, ki sestavljajo našo zamejsko stvarnost. Tamara Blažina luka koper - OBLETNICA Kontejnerski terminal ima 30 let V tem času je promet, skladno z razvojem operativne obale, hitro naraščal KOPER - 10. septembra leta 1979 je bila v Luki Koper predana v uporabo operativna obala novega kontejnerskega terminala, ki je v dolžino merila borih 150 m, široka pa je bila 33 m. Ob obalo so se lahko privezale ladje z ugrezom do 9,5 m. Prvo kontejnersko dvigalo (ki še danes obratuje) je izdelala mariborska Metalna. Zmogljivost terminala je bila takrat 50.000 TEU letno, hkrati pa je lahko uskladiščil 2400 kontejnerjev. Imel je priključke za 200 frigo kontejnerjev ter 10.000 m2 pokritih površin za polnjenje in praznjenje kontejnerjev. Danes meri obala kontejnerskega terminala 596 m. Največji dovoljeni ugrez je 11,4 metra. Skupna zmogljivost skladiščenja je 19.000 TEU, za frigo kontejnerje pa je na voljo 340 priključkov. Vseh skladiščnih površin na terminalu je 172.000 m2, ocenjena letna pretovorna zmogljivost pa znaša več kot 600.000 TEU. Terminal ima 4 panamax dvigala in dve postpanamax Kontejnerski terminal v Luki Koper pred tridesetimi leti in danes dvigali (še dve bosta postavljeni oktobra). Leta 1980 so kontejnerji s 37.831 TEU predstavljali že 25 % vsega pretovo-ra v Luki Koper, ki je tedaj znašal skupno 2.523.248 ton. Promet na terminalu je v 80-tih letih stabilno naraščal po stopnji 6 % in je v letu 1990 dosegel že 94.767 TEU. Toda obete in pričakovanja nadaljnje rasti prometa je že v naslednjem letu presekala balkanska kriza, ki je prepolovila število kontejnerjev. Terminal je potreboval skoraj deset let, da je ponovno dosegel nekdanji pretovor. K temu je pripomoglo tudi uvajanje novih rednih železniških povezav (blok vlakov) z Avstrijo in Madžarsko konec 90-tih let. Vse od leta 2000 dalje je promet na kontejnerskem terminalu skokovito rasel. Med leti 2002 - 2005 je dosegel 19-od-stotno povprečno rast. V letu 2005 smo dobili še četrto mostno dvigalo in sicer proizvajalca Konecranes, z dosegom roke 37 m. Zaradi vse večje zasičenosti zmogljivosti na terminalu je bila leta 2006 sprejeta odločitev o podaljšanju prvega pomola. Z dodatnimi 146 metri obale, z večjo globino morja, ter z novimi postpanamax dvigali z dosegom roke 51 m, je kontejnerski terminal pridobil možnost sprejemati zelo velike kontejnerske ladje. Do konca leta bodo v Luki Koper zaključili tudi III. fazo urejanja terminala, ki obsega zasutje lagun med obalo in zaledjem pomola, s čimer bodo pridobili še precej dodatnega prostora za skladiščenje in manipulacijo kontejnerjev. 6 Petek, 11. septembra 2009 ITALIJA / politika - Predsednik zbornice Fini zaostril polemiko z Berlusconijem »Nisem čez noč postal levičar, takšna desna sredina pa mi ni všeč« Zadrega med voditelji bivšega Nacionalnega zavezništva - Za levo sredino je to institucionalni spopad RIM - Gianfranco Fini noče igrati vloge statista v italijanski politiki in tudi ne v stranki Ljudstva svobode, ki jo je ustanovil skupaj s Sil-viom Berlusconijem. Predsednik poslanske zbornice je na včerajšnjem govoru na skupščini kadrov desne sredine poglobil politične razlike s predsednikom vlade Silviom Berlus-conijem, s katerim je že nekaj mesecev na drugačni »valovni dolžini«. Fini je ironično zanikal, da bi čez noč postal levičar, kot mu zlobno očitajo nekateri v desni sredini, pojasnil je tudi, da nima na nočni omarici Marxovega Kapitala. Situacija v Ljudstvu svobode mu pa nikakor ni všeč. V stranki po njegovem prepričanju sploh ni notranje demokracije, z nekaterimi njenimi stališči (npr. vprašanje priseljencev) pa predsednik poslanske zbornice nikakor ne soglaša. Jezi ga, da ga nekateri v vladni koaliciji včasih obravnavajo celo kot norca, namesto, da bi se soočali s problemi, ki jih kritično postavlja. Skratka prava politična obtožnica na račun Ljudstva svobode in vladne koalicije, ki vodi državo. Fini je dal razumeti, da ne bo popustil pri zakonu o bioetiki (predlog, ki ga je odobril senat, je po njegovem slab in pomanjkljiv), kot tudi ne pri vprašanjih priseljencev. Slednjim je treba v doglednem času priznati volilno pravico. Severna liga je politični zaveznik Ljudstva svobode, ki mora zato prisluhniti Umbertu Bossiju, ne sme pa nemo sprejemati vseh ligaških zahtev. Fini (pohvalil je uravnovešeno vlogo predsednika Giorgia Napolitana) nikakor ne računa na predsedstvo republike. Odkrito je povedal, da morajo sodniki brez zadržkov preiskovati ozadje pokolov, ki so pretresli Italijo, boj proti mafiji in organiziranemu kriminalu pa je treba voditi odločno in brez vsakršnih popuščanj. Nobenih polemik s sodstvom, ki so tako všeč ministrskemu predsedniku. Besede predsednika poslanske zbornice so spravile v precejšnjo zadrego voditelje nekdanjega Nacionalnega zavezništva, posebno tiste, ki so politično blizu Berlusconiju. Obrambni minister Ignazio La Rus-sa je prepričan, da Fini včeraj ni povedal nič novega, problem pomanjkanja demokracije v Ljudstvu svobode pa se mu zdi realen. Bolj kritičen do Finija je minister za infrastruktu- šolstvo Celodnevni pouk za 50 tisoč otrok več kot lani RIM - V tem šolskem letu bo celodnevni pouk obiskovalo 50 tisoč osnovnošolskih otrok več kot v prejšnjem. Tako je povedala šolska ministrica Mariastella Gelmini na tiskovni konferenci, ki jo je priredila včeraj v palači Chigi v Rimu. Poudarila je, da ni prišlo do katastrofe, ki jo je napovedovala levica. Razširitev celodnevnega pouka je po njenih besedah omogočila uvedba enotnega učitelja, ki je seveda sprostila precejšnje število učnih moči. Ministrica je povedala, da bo v šolskem letu 2009-2010 delovalo skupno 36.508 razredov s celodnevnim poukom, se pravi 2.191 ali 8 odstotkov več več kot v prejšnjem šolskem letu. »Gre za spodbudne podatke. Še nikoli nismo zabeležili takšnega porasta v ponudbi šolskih uslug,« je zaključila Gelminijeva. Opozicija pa se z njo ne strinja, češ da ne gre za pravi celodnevni pouk, ampak za podaljšano bivanje v šoli. re Altero Matteoli, ki pravi, da nekatera predsednikova stališča nikakor ne sodijo v idejno in politično zakladnico italijanske desnice. Vodja poslancev Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto pravi, da Fini nima prav, ko trdi, da je v desni sredini premalo demokratičnega soočenja. Po mnenju zastopnika Demokratske stranke Enrica Lette so razhajanja med Finijem in Berlusconijem že prerasla v institucionalni spor, ki bi ga moral obravnavati parlament. Ligaš Roberto Cota ni želel komentirati ostrih stališč predsednika poslanske zbornice, pač pa je poudaril, da je desna sredina enotna in da na obzorju ne vidi nobenih težav za Ber-lusconija. S Finijem je posredno potegnil nekdanji predsednik Marcello Pera (Ljudstvo svobode), ki je prepričan, da ima vlada v tem trenutku preveč moči in da je vloga parlamenta vse bolj postranska, kar velja tudi za politične stranke. Gianfranco Fini: V desni sredini je premalo demokracije ansa svoboda tiska Peticijo že podprlo 300 tisoč ljudi RIM - Več kot 300 tisoč ljudi je že podprlo ljudsko peticijo za svobodo tiska in informiranja v Italiji, za katero sta dala pobudo dnevnik Repubblica in tednik Espresso. Peticijo so prvi podpisali pisatelj in pravnik Franco Cordero, profesor ustavnega prava Gustavo Zagrebelsky in nekdanji parlamentarec ter pravnik Stefano Rodotà. Pobuda je nastala, potem ko je ministrski predsednik Silvio Berlusconi zagrozil novinarjem in občilom, ki so kritizirali njegovo zasebno življenje. Dokument, ki odmeva tudi na tujem, so med drugim podpisale številne javne osebnosti iz Italije in iz tujine. Med zadnjimi so to naredili francoski filmski igralec Gerard Depardieu, južnoameriški pisatelj Luis Sepulveda, izraelski književnik David Grossman in italijanski kantavtor Francesco Guccini. Glavni pobudniki peticije bodo govorili na manifestaciji za svobodo informiranja, ki bo v soboto, 19. septembra v Rimu. afera z dekleti na poziv - Premier zanikal, da bi razmišljal o odstopu Berlusconi: Nikoli nisem plačal žensk Sem najboljši predsednik vlade v 150 letih Jose Luis Zapatero in Silvio Berlusconi na Maddaleni ansa LA MADDALENA - »To, da sem vpleten v primeru prostitucije, je laž, ki jo širijo časniki. Nikoli nisem dal evra za spolne storitve. Nikoli. Saj osvojitev ženske pomeni največje veselje in zadovoljstvo. Kakšno zadovoljstvo je v tem, da plačaš žensko?« Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi povedal na tiskovni konferenci, ki jo je priredil skupno s kolegom Josejem Luisom Zapaterom ob koncu včerajšnjega italijansko-španskega vrha na otoku Mad-daleni, kjer bi bil moral potekati julijski vrh G8. Berlusconi je z navedenimi besedami odgovoril na vprašanje dopisnika španskega dnevnika El Pais, ki je hotel vedeti, ali je mogoče Berlusconi kdaj pomislil, da bi odstopil zaradi afere z »dekleti na poziv«. Kot smo že zabeležili, je milanski dnevnik Il Corriere della Sera v sredo objavil zapisnik zaslišanja poslovneža Giam-paola Tarantinija, ki je 28. julija javnemu tožilcu v Bariju priznal, da je plačal kakih trideset deklet za zabave v Berlusconijevih vilah in palačah, desetim pa da je izplačal tudi dodatne zneske za spolne storitve. Premier je na včerajšnji tiskovni konferenci priznal, da je na nekatere njegove večerje prišel »neki Tarantini ali Tarantino« ter s seboj pripeljal nekaj lepih žensk, ki jih je predstavil kot svoje prijateljice ali znanke. »Naj dvigne roko tisti kolega, ki se ne strinja, da je lepše sesti k mizi s prijetni- mi in prijaznimi ženskami,« je izzivalno vprašal. Sicer pa je premier zagrozil, da bo sodno tožil eno izmed udeleženk teh zabav, ki naj bi zagrešila kar štiri kazniva dejanja proti njemu za skupno do 18 let zapora. Kot kaže, je mislil na prostitutko Patrizio DAddario, ki je pred dvema mesecema javno razkrila, da se je udeležila več zabav v Berlusconije-vih rezidencah ter z njim tudi prespala. Sicer pa je premier poudaril, da nikakor ne misli odstopiti. Zatrdil je, da je po času predsedovanja vladi prehitel Alcideja De Gasperija. »On je dočakal 2497 dni v palači Chigi, jaz sem jih preživel že več kot 2.500,« je dejal. »Mislim, da sem najboljši predsednik vlade, kar jih je imela Italija v 150 letih zgodovine,« je zaključil. Na te izjave se je takoj odzval voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. »Berlusconi najboljši predsednik vade v 150 letih zedinjene Italije? Jaz se ne strinjam! Eden je bil boljši od njega: Benito Mussolini,« je sarkastično komentiral. V zvezi z afero »deklet na poziv« pa se je včeraj oglasil tudi generalni javni tožilec v Bariju Antonio Laudati. Obžaloval je, da je bila z objavo zapisnika zaslišanja Tarantina kršena preiskovalna tajnost. Poudaril pa je, da Berlusconi v tej zadevi ni osumljen nobenega kaznivega dejanja. primer mills Višji sodni svet zaščitil Gandusovo RIM - Višji sodni svet je včeraj na plenarnem zasedanju odobril pravno varstvo za milansko sodnico Nicoletto Gan-dus, ki je bila večkrat tarča hudih napadov premierja Silvia Berlusconija. Gan-dusova predseduje sodišču, ki je letošnjega maja obsodilo britanskega odvetnika Davida Millsa na 4 leta in 6 mesecev zapora, češ da ga je Berlusconi podkupil, da bi lažno pričal. Na dlani je, da bi bil na istem procesu obsojen tudi premier, ko ga ne bi ščitil zakon Alfano, ki mu daje imuniteto pred sodnim pregonom. Berlusconi je med drugim zahteval zamenjavo predsednika sodišča, češ da je Ganduso-va do njega sovražno razpoložena iz političnih razlogov. Za varstvo Gandusove so glasovali vsi člani Višjega sodnega sveta, razen predstavnikov parlamenta iz desnosredinskih vrst, ki so bili proti, in podpredsednika Nicola Mancina, ki se je vzdržal. Pred začetkom zasedanja je Mancino prebral pismo predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je člane Višjega sodnega sveta pozval k mirni in uravnovešeni razpravi. neapelj - Nenavaden protest šoferjev podjetja ANM Avtobusi ustavljeni zaradi nevarnosti okužbe z novo gripo Avtobusni šoferji v remizi v Ul. Nazionale delle Puglie ansa NEAPELJ - Včeraj dopoldne dobršen del avtobusov neapeljskega mestnega podjetja ANM ni vozil. Šoferji so namreč blokirali avtobuse v remizi v Ul. Na-zionale delle Puglie, ki je največja v mestu, z zahtevo, naj jih podjetje temeljito počisti, tako da se ne bi okužili z virusom nove gripe A/N1H1. Nenavaden protest je organiziral sindikat Faisa-Cisal. Računajo, da je zaradi njega odmanjkalo kakih 250 avtobusov na 40 progah. To je seveda povzročilo hude nevšečnosti za potnike in posredno povečalo prometni kaos v mestu. Vodstvo podjetja je takoj povabilo sindikalne predstavnike protestnikov na pogovor ter jim pojasnilo, da čiščenje avtobusov poteka v skladu s pravilnikom, ki določa, da je treba vozila dnevno razkužiti z ustreznimi kemičnimi sredstvi ter jih vsak drugi teden temeljito počistiti znotraj in zunaj. Kljub temu pa je avtobusna služba ponovno kolikor toliko redno delovala šele v popoldanskih urah. Nekateri napovedujejo, da se bo protest danes ponovil. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Začetek pouka v večini slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem V razrede je včeraj stopilo 1.451 malčkov, učencev in dijakov Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu je realnost - Drugi oddelek miljskega vrtca - DTTZG Zois se seli Potem ko se je od ponedeljka dalje pouk »po kapljicah« začel na nekaterih šolah, je včeraj s poukom začela večina vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Učilnice so se tako napolnile v vrtcih in osnovnih šolah dolinskega in openskega didaktičnega ravnateljstva, v vrtcih, osnovnih šolah in nižji srednji šoli, ki delujejo v sklopu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, na NSŠ Sv. Cirila in Metoda, ki deluje v sklopu Večstopenjske šole na Vrdeli, na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku ter na Liceju Franceta Prešerna in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, je tako včeraj stopilo v razred vsega skupaj 1.451 malčkov, učencev in dijakov, marsikatere pa so čakale novosti. O Večstopenjski šoli pri Sv. Ivanu smo že pisali, včeraj pa je zaživela tudi Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu, medtem ko so na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah dobili novo ravnateljico: to je Marina Castellani, ki vodi tudi opensko didaktično ravnateljstvo. Novega šolskega leta se še posebej veselijo v vrtcu Mavrica v Miljah, kjer je spričo velikega števila vpisov zaživel drugi oddelek, medtem ko dijake in osebje zavoda Zois čaka v kratkem selitev. Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu je realnost Pri Sv. Jakobu je z začetkom pouka tako konkretno zaživela večstopenjska šola, ki je nastala z združitvijo šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva in NSŠ Ivana Cankarja. Šola ima 141 učencev in dijakov: 33 malčkov obiskuje otroška vrtca v Škednju in pri Sv. Jakobu, 66 je učencev na osnovnih šolah Josipa Ribičiča-Karla Široka in Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič, 42 dijakov pa obiskuje NSŠ Ivana Cankarja. Zanje skrbi 36 članov učnega osebja (deset vzgojiteljic, štirinajst učiteljic in dvanajst profesorjev) in enajst pripadnic neučnega osebja: poleg ene glavne in dveh pomožnih tajnic (od katerih bo ena nastopila službo v kratkem) je tu še osem sluginj. Šolska reforma je tu pripomogla k izgubi enega učiteljskega mesta in polovice profesorskega mesta ter dveh mest šolskega sodelavca v primerjavi s prejšnjim šolskim letom, s preobrazbo v večstopenjski zavod pa je šola izgubila eno tajniško mesto. Priprave na začetek šolskega leta so se začele že ob koncu prejšnjega, nam je povedal ravnatelj Marijan Kravos, saj so priredili več skupnih zborov učnega osebja obeh ravnateljstev. Na šentjakobski večstopenjski šoli se bodo v novem šolskem letu posvetili predvsem vzgojni in didaktični kontinuiteti ter usklajevanju učnih načrtov in vzgojnih pristopov in večji povezavi med osnovno in nižjo srednjo šolo. Poleg tega bo z upravnega vidika potrebno popolnoma spremeniti delo v tajništvu in pri pomožnem osebju. Šentjakobski zavod razpolaga z eno celodnevno osnovno šolo: gre za šolo Grbec-Stepančič v Škednju, kjer se bo pouk zaključil ob 16. uri, medtem ko bo na šoli Ribičič-Širok pri Sv. Jakobu podaljšano bivanje do 15.30. Milje: vrtec Mavrica ima dva oddelka V Otroškem vrtcu Mavrica v Miljah pa so upravičeno zadovoljni, saj so spričo precejšnjega porasta novih vpisov v januarju in februarju (novih otrok je kar sedemnajst, vseh malčkov skupaj pa je 35) dobili drugi oddelek. Gre za zelo lično urejene prostore, nam je povedala ravnateljica Ksenija Do-brila, čeprav vrtec še čaka nekaj posegov na področju varnosti in preureditve prostorov, ki bodo izvedeni med božičnimi in novoletnimi počitnicami, medtem ko v prihodnjem šolskem letu načrtujejo zamenjavo vseh oken. Za otroke skrbijo štiri vzgojiteljice, ravnateljica Dobrila pa upa, da se bo spričo porasta vpisov v vrtec dolgoročno okrepila tudi miljska OŠ Albina Bubniča, tako da bodo čez tri leta lahko imeli dovolj učencev za vseh pet samostojnih razredov, ki so trenutno združeni. Malčki miljskega vrtca Mavrica (na desni) se veselijo novega oddelka, pri Sv. Jakobu (spodaj otroci tamkajšnjega vrtca) pa je dejansko zaživela večstopenjska šola kroma 211 Četrtek, 10. septembra 2009 APrimorski ~ dnevnik «Vlit • V* • I Tečaj higiene živil v priredbi SDGZ in SERVIS Pravilnik EU št. 852/2004 določa, da mora vsako podjetje, ki deluje na področju živil (gostilne, bari, prodajalne, menze itd... ) imeti svojega odgovornega pri upravljanju in izvajanju t.i. sistema HACCP. To je navadno sam delodajalec. Slednji mora biti ustrezno izobražen, tako da je dolžan opraviti štiri ali osemurni tečaj. Obstaja namreč delitev med podjetniki, ki trgujejo z živili (»commercializzazione«) in podjetji, ki jih servirajo (»sommi-nistrazione«). Odgovorni v podjetjih prvega tipa (grosisti, prodajalne, prevoz živil ... ) morajo opraviti krajši tečaj, ostali pa daljšega. Z namenom, da se interesenti prilagodijo zakonskim obveznostim, prirejata Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis pod nadzorstvom Zdravstvene službe A.S.S. n.1 Triestina, omenjeni 8-urni tečaj v zvezi s higieno živil. Tečaj bo v torek, 15. in v sredo, 16. septembra, v Obrtni coni Zgonik od 14.30 do 18.30. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Interesente so vabljeni, da se javijo in se vpišejo na tečaj. Za morebitne informacije lahko pokličejo tajništvo SDGZ-Servis na tel. 0406724855. Stalna stranka bara ukradla denar iz blagajne Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so na klic lastnice nekega bara v središču mesta posegli in aretirali 46-letno S.P., ki je bila stalna stranka lokala. Ta si je po pričevanju lastnice prilastila več bankovcev, shranjenih v blagajni. Po ustrezni kontroli so ugotovili, da je izmaknila več bankovcev po 20 evrov, ki so bili razpoznavni, saj je bila na njih natisnjena velika črka X. Policisti so žensko aretirali in pospremili v ko-ronejski zapor. Prihodnji torek izredna seja občinskega sveta v Zgoniku V torek, 15. septembra se bo ob 11. uri na izredni seji sestal zgoniški občinski svet. Na javnem zasedanju bo po odobritvi zapisnikov z zadnjih dveh sej in poročilu župana razpravljal o spremembi proračuna za leto 2009, o Lokalnem akcijskem načrtu Gorske skupnosti (Pokrajine) in o spremembi pravilnika za dodelitev prispevkov za obiskovanje otroških jasli. Zavod Zois se bo selil Novosti se napovedujejo tudi na višjih srednjih šolah. Ob dejstvu, da bosta štiri šole upravljali dve ravnateljici (Loredana Guštin bo vodila tako Licej Franceta Prešerna kot Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška, Milena Padovan pa Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa in Poklicni zavod Jožefa Stefana), je treba tudi povedati, da se bo zavod Zois v kratkem selil zaradi nekaterih del na sedežu na Vrdelski cesti. Tam bodo namreč preuredili sanitarije, da bodo odgovarjale veljavnim predpisom, in prepleskali šolske prostore, tržaška pokrajinska uprava pa je zavodu dodelila stavbo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, točneje bivši sedež Mednarodne pomorske akademije (Imo-Ima) blizu prenovljenega malega gledališča. Do selitve bi utegnilo priti že v teku septembra oz. v začetku oktobra, poleg tega pa bi lahko začeli s preureditve-nimi deli tudi v poslopju zavoda Stefan na Canestrinijevi ploščadi, a ni še nič določenega. Ostali vrtci in šole bodo s poukom začeli v začetku prihodnjega tedna. V ponedeljek bodo v učilnice vstopili otroci vrtcev in šol nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in občinskega vrtca v Šem-polaju, v petek pa dijaki liceja Slomšek in zavoda Stefan ter malčki občinskih vrtcev Oblak Niko pri Sv. Ivanu, Modri delfin na Greti in v Dijaškem domu. Ivan Žerjal vinogradništvo - Poseg deželnega poslanca UDC Sasca Zaščitena območja bremenijo napovedani razvoj penine Prosecco Če hoče deželna uprava, kot pravi, res spodbujati v tržaški pokrajini produkcijo mednarodno cenjene penine Prosecco, mora znatno zmanjšati današnja zaščitena območja, ki zavirajo razvoj vinogradništva in kmetijstva na sploh. Tako razmišlja deželni svetnik stranke Sredinske zveze-UDC iz Trsta Edoardo Sasco, ki je s tem v zvezi vložil vprašanje deželnemu odboru z namenom, da razčisti to zadevo. Zastopnik sredinske stranke, ki je sestavni del desnosredinske Tondove deželne koalicije, je prepričan, da predstavlja vino Prosecco veliko razvojno možnost za naše območje. Za dosego tega cilja pa je treba delno »sprostiti« t.i. zaščitena področja ZPS na Krasu, kjer trenutno ni mogoče gojiti vinske trte, čeprav za to dejavnost obstajajo vsi pogoji. Sasco ugotavlja, da je deželna uprava v prejš- Deželni svetnik UDC Edoardo Sasco njih letih osvojila vsa najbolj omejevalna določila Evropske unije in prekomerno zaščitila območje tržaškega Krasa, kar skoraj popolnoma onemogoča razvoj kmetijskih dejavnosti. Dežela bi morala v dogled-nem času, kot je obljubil pristojni odbornik Claudio Violino, pripraviti razvojni načrt za vinorodna območja, zlasti za vino Prosecco. To je med svojim nedavnim obiskom v naših krajih obljubil tudi kmetijski minister Luca Zaia. Besedam in obljubam morajo sedaj slediti dejanja, podčrtuje Sasco, ki od deželne vlade pričakuje konkretne odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Deželno upravno sodišče je pred meseci sprejelo pritožbo krajevnih kmetijskih organizacij in kraških združenj glede problematike zaščitenih območij. Sodniki so s tem zamrznili vinkulativne ukrepe Illy-jeve deželne vlade (podpisal jih je tedanji oddbornik Enzo Marsilio) in v bistvu zamrznili situacijo na terenu. Dežela se je na predlog odbornika Violina zoper razsodbo upravnih sodnikov FJK pritožila na Državni svet, ki se o tem vprašanju kolikor nam je znano še ni opredelil. 8 Petek, 11. septembra 2009 TRST / šolstvo - Posvet SSO o problematiki slovenske šole v Italiji Kje so za šole ovire na poti do finančnih virov? Številke ne pomagajo - Pomoč Slovenije - Kmalu razpis za osebje Urada za slovenske šole? Začetek pouka na slovenskih šolah v Italiji je dal Svetu slovenskih organizacij povod, da priredi posvet o šolski problematiki, zlasti v luči možnosti koriščenja finančnih sredstev. Poleg ostalega si morajo ravnatelji namreč beliti glavo tudi s pridobivanjem potrebnega denarja, obenem se tu postavlja tudi vprašanje namembnosti denarja, ki je nakazan za osebje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu in za prevajanje učbenikov. Predvsem o tem, pa tudi o drugih vprašanjih (npr. o potrebi po večji interakciji med šolo in družbo oz. med šolo in Slovenijo, dalje po utrjevanju slovenskega jezika in po pozitivnem vrednotenju narodne identitete), je bil govor na posvetu, ki je potekal včeraj popoldne v dvorani Tessitori v palači deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Trstu ob prisotnosti vodilnih predstavnikov SSO, političnih predstavnikov in šolnikov, ki so posegli po uvodnem pozdravu predsednika SSO Draga Štoke. Pri pridobivanju sredstev so slovenske šole oškodovane zaradi majhnega števila učencev, tako da ravnatelji iščejo druge vire financiranja tudi s prijavami na razpise v Sloveniji, pri čemer se postavlja vprašanje, koliko je moralno pravilno, da italijanska država ne priskrbi denarja za projekte lastnih šol. Poleg tega je tu tudi problem zagotovitve podaljšanega bivanja na osnovnih šolah, ki je zelo občutena potreba družin, a tudi to terja finančna sredstva. Reševanje vseh teh problemov velikokrat sloni enostavno na plečih posameznikov, medtem ko bi se lahko oblikovala tudi skupina starejših šolnikov, ki poleg izkušenj čutijo v sebi še dovolj energije, da sledijo problematiki slovenske šole. Posebno poglavje predstavlja vsota za osebje Urada za slovenske šole (približno 450.000 evrov), katere koriščenje pa je problematično, ker urad deluje še na podlagi starega zakona Belci-Škerk, se pravi s šolskim, ne pa administrativnim osebjem, natečaj za slednje pa ni bil še razpisan. Kot kaže, pa bo po zagotovilih ministrstva razpisan kmalu, kot je v pismu organizatorjem posveta zapisala Senatorka Tamara Blaži-na (pismo je poslal tudi deželni svetnik Igor Gabrovec). Potem je tu še vsota, namenjena npr. prevajanju učbenikov (250 milijonov starih lir), katere namembnost bi lahko razširili in tako omogočili nakup drugih potrebščin. Del tega denarja je urad sicer že porazdelil šolam. Na posvetu je bila večkrat omenjena tudi vloga Slovenije, ki slovenskim šolam v Italiji ne pomaga le z izrednimi prispevki in razpisi, ampak tudi s številnimi drugimi pobudami: brezplačnim nudenjem učbenikov osnovnim šolam, poučnimi ekskurzijami, izobraževanjem šolnikov in ravnateljev, štipendijami in seminarji. (iž) Na posvetu SSO so se dotaknili cele palete šolskih vprašanj, v ospredju pa je bil problem črpanja finančnih sredstev kroma policija Aretirali Romko, prijavili • ■ v • • pajdašici Policisti tržaške kvesture so včeraj na osnovi odredbe sodišča iz Pordenona aretirali 42-let-no Romko Anno Bobovicz, po rodu iz Dublina. Žensko so odkrili, ko se je peljala za avtomobilom skupaj z dvema pajdašica-ma. Pod domnevo, da so v preteklosti kradle v stanovanjih so policisti pregledali vozilo. Ugotovili so, da so Romke v njem skrivale velik izvijač, ki se ga tatovi običajno poslužujejo za vlom v stanovanja. Dodatna kontrola je pokazala, da so bile Romke v več italijanskih mestih že prijavljene zaradi ropa in kraje. Policisti so avtomobil zasegli, Anno Bobo-wicz pa so pospremili v koronej-ski zapor. V njem bo sedela dve leti in 30 dni zaradi nekaterih kraj, ki jih je opravila v Emiliji-Romagni. vzpi-anpi - Plemenita pobuda za učence šol na potresnem območju Proti Abrucem se bo danes napotilo šeststo kilogramov šolskih potrebščin Učenci, ki obiskujejo šole v krajih Abrucev, ki jih je maja letos prizadel potres, bodo deležni pomoči tudi s strani pokrajinskega odbora Vse-državnega združenja partizanov Ita-lije-ANPI. Slednji je namreč pred časom organiziral nabirko knjig (v glavnem gre za mladinsko čtivo), zvezkov in drugih šolskih potrebščin, za katere se je obrnil na knjigarne in papirnice, ki delujejo na ozemlju tržaške pokrajine. Na povabilo so se odzvale sledeče knjigarne oz. trgovine, kjer se prodajajo tudi šolske potrebščine: La Fenice, Feltrinelli, In der Tat, Italo Svevo, Knulp, Minerva, Paoline, Tržaška knjigarna, Super-mercato del libro, Cobez, Grillo, Kramer, Terčon in Up Giokit. V okviru akcije se je nabralo približno šeststo kilogramov potrebščin, ki so jih včeraj dopoldne iz open-skega Prosvetnega doma, kjer so bile uskladiščene, s tovornjakom civilne zaščite iz občine Moraro odpeljali v ta furlanski kraj, od koder jih bodo danes odpeljali v Abruce, kot dogovorjeno z Deželnim šolskim uradom za Abruce, kjer akcijo spremlja funkcio-narka Maria Teresa Spinosi. Pripadnike civilne zaščite iz Morara so vče- Predstavniki VZPI-ANPI so zaboje s šolskimi potrebščinami včeraj naložili na tovornjak civilne zaščite iz Morara, danes pa bo tovor šel na pot proti Abrucem kroma raj na Opčinah pričakali predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI na čelu s predsednico Stanko Hrova- tin, ki je izrazila toplo zahvalo tako sodelujočim knjigarnam in papirnicam, da so velikodušno sodelovale pri na- birki, kot morarski civilni zaščiti, ki bo poskrbela za prevoz potrebščin v abruške šole. nabrezina Pozno sinoči so posredovali gasilci Nenaden požar pod obalno cesto povzročil preplah na območju Pri čupah drevi - V prostorih SKD Barkovlje Goldonijeva Krčmarica s tečajniki Studio Art Pozno sinoči smo v uredništvo prejeli vest o večjem požaru, ki je izbruhnil pod obalno cesto na območju med naravnim predorom in nabrežin-sko obalo Pri Čupah. Požar, za katerega sinoči niso še mogli ugotoviti vzroka, je zajel goščavo in drevje pod obalno cesto in se je tudi spričo zaradi suše dokaj posušenega rastlinja začel nevarno širiti. Nekdo je takoj poklical gasilce, ki so na prizorišče takoj pripeljali več gasilskih vozil in cistern. Gašenje je delno oviral neroden položaj brega pod cesto, tako da so se morali gasilci z vrvmi spustiti do kraja, kjer je gorelo (na posnetku Kroma). Okrog enajste ure pa je je gasilcem uspelo obvladati položaj. Na prizorišču dogajanja so posegli tudi ka-rabinjerji in prometna policija. Nekaj nevšečnosti in prometnih zastojev je nastalo na obalni cesti, ker so morali gasilci in prometna policija usmeriti vozila na ozek zasilni pas cestišča. Danes zvečer (petek, 11. september) bo Slovensko kulturno društvo Barkovlje gostilo prav posebne igralce, ki so se v zadnjih treh letih šolali pri igralski šoli Studio Art. Mladi tečajniki, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali tretji in tudi zadnji letnik omenjene šole, se bodo v barkovljanskem društvu pred domačim občinstvom predstavili z igro, ki je nastala po predlogi Goldonijeve Krčmarice Mirando-line. Na za to priložnost pripravljenem odru bodo uprizorili predstavo z naslovom Krčmarica, pod njo pa se je podpisal avstrijski dramatik Peter Tur-rini, ki je v svoji igri osnovno Goldoni-jevo poetiko postavil na glavo. Za ljubitelje gledališča naj povemo, da bodo mladi igralci v uri in petnajst minut dolgi predstavi uprizorili igro, v kateri ljubezen ne zmaguje in mali človek ne bo nikoli uspel. Torej čisto drugačen razplet kot pri Carlu Goldoniju, pri katerem je človek iz ljudstva premagal bogatega plemiča. Patrizia Jurinčič v vlogi krčmarice Mirandoline, Ivo Radič kot natakar Fabricio, Alan Kermac kot kavalir pl. Ripafratta, Marija Rupel v vlogi grofa Albafiorita, Matija Kralj kot markiz pl. Forlinpopoli, Elena Husu kot Fuksija in Mairim Cheber v vlogi Hortenzije bodo poskrbeli za napeto skupinsko igro, v kateri ne bo manjkalo številnih besednih iger, «gagov», komičnih in ciničnih vložkov itn. Tokratna Turrinijeva Krčmari-ca je nastala v režiji Borisa Kobala, za kostume pa je poskrbela Marija Vidau. Predstava, ki bo brezplačna, se bo začela ob 20.30. V primeru lepega vremena si bodo obiskovalci predstavo lahko ogledali na dvorišču barkovljan-skega društva, v nasprotnem primeru pa bodo igralci nastopili v notranjih prostorih omenjenega društva. (sč) / TRST Petek, 11. septembra 2009 SV. IVAN - V podzemno parkirišče še nedokončanega bloka je prišel z jeklenkami z utekočinjenim zemeljskim plinom Umrl med eksplozijo plina Po vsej verjetnosti maščevanje 60-letni Antonio Castriotta bival v bližini in sprožil sodni spor - Njegovo truplo prepoznal brat 9 Sezidali so šestnadstropen blok nasproti njegove hiše pri Sv. Ivanu, dela pa se niso kljub sodnemu sporu nikdar ustavila. Kar naenkrat mu je očitno prekipelo in se je odločil za maščevanje. S svojim avtomobilom se je zapeljal v podzemno parkirišče bloka in s sabo pripeljal štiri jeklenke, v katerih je bil utekočinjeni zemeljski plin. Njegov namen je bilo po vsej verjetnosti povzročiti eksplozijo v poslopju, ki mu je dan za da dnem vedno bolj prikrajšalo pogled z oken lastnega bivališča. Toda nekaj je šlo narobe: prišlo je do silovite eksplozije, še preden mu je uspelo zapustiti parkirišče. Njegovo zoglenelo truplo so malo kasneje našli gasilci. Tako je po mnenju preiskovalcev včeraj umrl 60-letni Antonio Castriot-ta, ki se je hotel baje maščevati gradbenemu podjetju Nuova Edile di Trieste, kot so nam to povedali na mobilnem oddelku tržaške kvesture. Domnevo je kasneje potrdil načelnik mobilnega oddelka Mario Bo na osnovi podatkov, ki so jih zbrali izvedenci policije in gasilcev. Do eksplozije je prišlo okrog 12. ure, nekaj ur pa je krožila vest, da je šlo za ponovno nesrečo pri delu. Pokrajinsko poveljstvo gasilcev je prejelo klic ob 12.10 in so gasilci kmalu posegli na gradbišču, na katerem je prišlo do nesreče. V notranjosti parkirišča sta gorela Castriottov avtomobil in moped, približno 14 gasilcev pa je ognjene zublje ukrotilo v nekaj minutah. Začele so se nato preiskave, ki jih koordinira namestnica državnega tožilca Lucia Baldovin. Do eksplozije je prišlo v parkirišču bloka, ki ga gradijo v Ul. delle Lin-fe. Truplo umrlega je bilo zoglenelo in so ga našli nekaj metrov od avta, prav tako zoglenelega. Sicer niso našli nobene naprave, prek katere bi lahko Ca-striotta sprožil eksplozijo na razdaljo. Levo: hiša Antonia Castriotte, v ozadju šestnadstropni blok. Desno: vhod v podzemno parkirišče; tik ob njem jeklenke, ki jih je pripeljal Castriotta kroma Zato tudi ni izključen samomor. Preiskovalci so vsekakor popoldne ugotovili, da je Castriotta kupil dve jeklenki v neki trgovini, spor med njim in gradbenim podjetjem pa je trajal že več let. Castriotta se je bil postavil po robu gradnji bloka. Palačo so namreč zgradili tik ob njegovi in kaže, da so gradili delno tudi na njegovi lastnini, čeprav z dovoljenjem. Toda dela se niso kljub sodnemu sporu ustavila. Zato je Castriotta po mnenju preiskovalcev šel na gradbišče z jeklenkami in v ta namen počakal do kosila, ko se delavci oddaljijo od gradbišča in ki si torej včeraj niso razlagali, kaj se je zgodilo. »Dopoldne je bil Antonio umirjen in nič ni dalo slutiti, da bi se lahko zgodilo nekaj takega,« sta popoldne povedala Ca-striottova žena in brat. A.G. trgatev - Zdravstveno stanje grozdja na Tržaškem v glavnem dobro Obeta se dobra kapljica V Bregu v teku trgatev belih sort, malvazije in vitovske, na Krasu dozorela chardonnay in sauvignon Vsled nadpovprečnih poletnih temperatur je doseglo grozdje v toplejših legah primerno zrelostno stopnjo že ob začetku tega meseca in prehitelo tradicionalen čas trgatve za 10 - 15 dni. Zdravstveno stanje grozdja, kar velja za celotno tržaško pokrajino, je dobro. Na nekaterih trsih se kažejo znaki suše z začetkom venenja grozdja, ki sicer ne povzroča večjih skrbi, je pa znak da ni več časa za odlašanje s trgatvijo. V teh dneh se v Bregu končuje trgatev belih sort, malvazije in vitovske. Obe sorti sta dosegli primerno zrelost ob dobri vsebnosti sladkorja. Vsebnost kislin pa je žal v nekaterih primerih padla izpod želene višine, kljub temu pa pričakujemo zelo dobro vino, polno, bogato in z visoko vinskostjo. Podobna slika se v Bregu kaže tudi pri rdečih, ki bodo po predvidevanjih dosegla optimalno zre- lost v prihodnjem tednu. Tudi te sorte, ki jih pretežno predstavljata refošk in merlot, so bogate na sladkorju in so ohranile zadovoljivo kislost, zato si obetamo tudi visoka kakovostna rdeča vina. Na Krasu sta dozoreli zgodnji sorti Chardonnay in Souvignon, za ostale bo treba verjetno počakati še teden dni, ker je kislost še relativno visoka, sladkor pa še raste. Tudi na Krasu se pozna vpliv visokih temperatur, ki so pospešile zorenje in s tem čas trgatve, prav tako so zaznavne, čeprav v manjšem obsegu, posledice suše, ki pa na bodo bistveno vplivale na kakovost vina. Predvidevanja o dobri letini na Krasu, tako po kakovosti kot po količini, so utemeljena. Kar je bilo rečeno za bele sorte, lahko razširimo tudi na teran, ki pride veličastno na vrsto v drugi polovici septembra. Včeraj danes Danes, PETEK, 11. septembra 2009 MILAN Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.24 - Dolžina dneva 12.46 - Luna vzide ob 24.40 in zatone ob 14.18 Jutri, SOBOTA, 12. septembra 2009 GVIDO VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,5 stopinje C, zračni tlak 1021,3 mb ustaljen, veter 27 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 45-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 12. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m* Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Videocracy -Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »Drag me to hell«; 16.30, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 18.00, 20.05, 22.10 »Ricatto d'amore«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il cat-tivo tenente«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ricatto d'amo-re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Che-ri«; 18.00, 21.45 »La custode di mia sorella«. GIOTTO MULTISALA3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 22.00, 23.50 »Brez povratka 4 3D«; 17.20, 19.20, 21.20, 23.20 »Grda resnica«; 16.20, 19.00, 21.40 »Drža- vni sovražniki«; 16.30, 18.20 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'al-ba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei co-bra«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drag me to hell«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei di-nosauri«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.10, 22.00 »Ricat-to d'amore«. M Izleti ŽUPNIJA BOLJUNEC obvešča, da avtobus za na Višarje odpotuje v soboto, 12. septembra, ob 7. uri iz trga v Boljuncu in ob 7.10 iz Boršta. SPDT prireja v soboto, 12., in nedeljo, 13. septembra, dvodnevni izlet na Kamniški Grintavec (2558m). Zbirališče in odhod je predviden ob 6.00 pred hotelom Danev na Opčinah. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.30, ob 11.00 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. 1 0 Petek, 11. septembra 2009 TRST / Klub Nikola Tesla vab 1. mini roštiliada danes, 11., jutri, 12., v nedeljo, 13. septembra na športnem igrišču pri Domju (vhod pri tovarni Grandi motori) danes ob 17.00 odprtje praznika z nastopom skupin folklornega društva Ponti-Mostovi iz Trsta m Kulturnega društva Kolo iz Kopra jutri od 17.00 dalje razna tekmovanja v nedeljo od 15.00 dalje peka mega 30-kilogramske pleskavice (in naknadna brezplačna delitev), ob 19.00 nastop Kulturnega društva Sloga iz Nove Gorice Vse tri večere ob 21.00 nastop trubačev orkestra Damira Fejdiča Specialitete srbske kuhinje na žaru: pleskavice, čevapčiči, klobase, pikantne klobase in klobase polnjene s sirom, piščančji file; lepinja, pikantna paprika, ajvar Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave PRIMOŽA HIENGA "SOLINE, MED NEBESI IN ZEMLJO" o avtorju in delih bo spregovoril kustos Gorenjskega muzeja v Kranju dr. DAMIR GLOBOČNIK za prijetno vzdušje bodo poskrbeli pevci KLAPE MALI GRAD danes, 11. septembra 2009 ob 19.30, v Kraški nisi v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvo za kulturo R.Slovenije - Pokrajina Trst - Občina Repentabor Na svet je pokukala mala Sofia Njenega prihoda se veselijo mamica Federica in očka Matteo skupno z nonotoma Dušanom in Graziello, teto Martino in stricem Davorinom, ki novorojenki želijo vse najlepše v življenju H Čestitke Graziella in Dušan sta nonota postala. Malo Sofio bosta pestovala. Iskrene čestitke nonotoma in staršema. KD F. Venturini Loterija 10. septembra 2009 Bari 30 2 71 78 83 Cagliari 49 70 89 51 31 Firence 19 68 58 31 54 Genova 39 55 70 54 22 Milan 42 16 51 21 88 Neapelj 56 79 68 10 52 Palermo 67 47 83 56 57 Rim 53 6 4 71 18 Turin 11 26 5 58 16 Benetke 40 43 54 34 42 Nazionale 26 33 2 1 83 Super Enalotto Št. 109 17 39 41 47 77 83 jolly 63 Nagradni sklad 5.575.582,15 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 50.959.106,55 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 32.166,82 € 2.653 dobitnikov s 4 točkami 315,24€ 101.521 dobitnikov s 3 točkami 16,47€ Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 13 dobitnikov s 4 točkami 31.524,00 € 417 dobitnikov s 3 točkami 1.647,00 € 6.391 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 41.578 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 94.490 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes - petek, 11. septembra ob 20.30 na Goldonijevo KRCMARICO MIRANDOLINO v priredbi Petra Turrinija Izvajajo tečajniki 3. letnika Studio Art Režija Boris Kobal Predstava bo na prostem, v slučaju slabega vremena v dvorani. ZCPZ - Trst priložnostni koncert v okviru zborovske revije Primorska poje 2009 jutri. M, septembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst pod vodstvom Edija Raceta, MoPZ župnije sv. Štefan - Vipava pod vodstvom Marka Fabfifa, MePZ Angelski spev - Otlica (Predmeja) pod vodstvom Katarine Vidmar in CMePZ Zvon Podbeže (Ilirska Bistrica) pod vodstvom Damjane Kinkela. Zbori bodo izvedli lasten nabožni program, skupno pa bodo zapeli Venturinijevo Slovensko mašo v čast Bazoviškim junakom v priredbi skladateja Ivana Arha. Vsako dobro delo odlikuje človeka. Takih del se dnevno loteva naša draga ANCI, ki ji ob današnjem življenjskem prazniku hvaležno kličemo še kar tako naprej v zdravju, sreči in zadovoljstvu ter veselo pojemo »Bog vas živi«. ZPS Trebče in vsi, ki jo imamo radi. Rodila se je mala SOFIA in osrečila mamo Federico in očeta Mattea. Srečnima staršema čestitamo, mali Sofiji pa želimo, da bi zrasla zdrava in postala dobra odbojkarica. ASD Breg - odbojkarska sekcija. Od kar smo prelepo novico prejeli, vsi na Krmenki smo še bolj veseli. Včeraj se je mala SOFIA rodila in Federico in Mattea razveselila. Obilo sreče zaželimo ji iz srca prav vsi pr' Slovence doma. Na prvi šolski dan je na svetpri-vekala mala SOFIA. Noni Grazielli in nonotu Dušanu iskreno čestitamo, mamici in očku pa želimo veliko veselja in mirnih noči. Vsi na šoli Fran Venturini. SOFIA je s svojim prihodom osrečila mamo Federico in očka Mattea. Novima staršema želimo mirne noči, ta mali pa veliko lepih in srečnih dni. Pranonoti Zofka, Maria in Ottavio. Federica in Matteo sta starša postala, malo SOFIO bosta sedajpesto-vala in zanjo skrbela. Iskreno jima čestitamo, mali Sofiji pa želimo srečno in sončno v življenju. Ljuba, Marijan, Aleš in Jadranka. 70 jih danes MARIO slavi. Še mnogo srečnih in zdravih dni ti želijo sodelavci na Kmečki zvezi. Danes praznuje svoj 80. rojstni dan mama in nona MARIJA, vse najboljše in zdravja ji želimo sin Sergij z ženo Cinzio, vnuka Peter ter Ivana z Deanom. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE vabi danes, 11. septembra, na Goldonijevo Krčmarico Mirandolino v izvedbi tretjega letnika tečajnikov Studio Art. Režija Boris Kobal. Začetek ob 20.30. Predstava bo na prostem, v slučaju slabega vremena bo v dvorani. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 11. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo«. O avtorju in delih bo spregovoril dr. Damir Globočnik, kustos Gorenjskega muzeja v Kranju. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli pevci Klape Mali grad. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi člane na družabno popoldne v soboto, 12. septembra, s pri-četkom ob 16.30 v prostore Dopola-voro Ferroviario v Nabrežini. Zabaval vas bo Duo Melody. ZCPZ - Trst vabi na priložnostni koncert v okviru zborovske revije Primorska poje 2009, ki bo v soboto, 12. septembra, v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici ob 20. uri. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst pod vodstvom Edija Raceta, MoPZ župnije sv. Štefan - Vipava pod vodstvom Marka Fabčiča, MePZ Angelski spev - Otlica (Predmeja) pod vodstvom Katarine Vidmar in CMePZ Zvon -Podbeže (Ilirska Bistrica) pod vodstvom Damjane Kinkela. Zbori bodo izvedli lasten nabožni program, skupno pa bodo zapeli Venturinijevo Slovensko mašo v čast Bazoviškim junakom v priredbi skladatelja Ivana Arha. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 13. septembra, ob 21.00 na balinišče v Sa-matorco na večer niza »Dnevi umetnosti« Levante a Mezzogiorno. Večer balkansko-klezmer glasbe in poezije (S.Kosovela v slovenščini, Carolusa L.Cergolyja v tržaškem narečju in R.M.Rilkeja v nemščini) oblikujejo: Or-nella Serafini (glas), Cristina Verita' (violina in glas), Daniele Furlan (klarinet) in Alfredo Lacosegliaz (tamburi-ca). V primeru slabega vremena bo večer v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. SKD VIGRED - POLETNI VEČERI 2009 Šempolaj, šolsko dvorišče (pokrit prostor pod vrtcem) v ponedeljek, 14. septembra, ob 20. uri, nastopajo: osnovnošolska skupina dramskega odseka društva Jaka Štoka z igrico »Presneto lep dan«; nižješolska skupina dramskega društva Jaka Štoka z igro »Kdo je napravil Coco srajčico«; Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca iz Šempolaja s prizorom »Butal-ci«. SKD TABOR vabi v četrtek, 17. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na gledalisko predstavo C. Goldoni Campiello v izvedbi domače gledališke skupine. Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitev je posvečena spominu na kulturnega delavca Dra-gota Gorupa. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.00-20.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040212289. 9 Šolske vesti DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno vzposobljenega osebja, za osnovne, nižje srednje in višje šole. Za informacije in vpis : ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040573141 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo reden pouk s kosili in podaljški v vseh osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 14. septembra. V otroških vrtcih pa se bo v tednu od 14. do 18. septembra pouk zaključil ob 13.30 po kosilu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽI NA sporoča, da bo prvi dan pouka na vseh šolah in vrtcih v ponedeljek, 14. septembra, od 8. do 13. ure brez kosil. Od torka, 15. septembra, se bo na c.o.š. S. Grudna, L.K.Gorazda in 1. maj 1945 pouk odvijal po normalnem celodnevnem urniku. Na o.š. V. Sčeka in J. Jurčiča se bo pouk odvijal prvi teden od 8. do 13. ure brez kosil. V otroških vrtcih se bo prvi teden po- S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 uk odvijal od 7.30 oz. 7.45 do 12.30 brez kosil. Na področju občine Zgonik bodo šolabusi vozili v svoji popolnosti že prvi dan. Na področju občine Devin - Nabrežina bodo šolabusi za osnovne šole na razpolago od torka, 15. septembra, za otroške vrtce v prvem tednu samo zjutraj. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo od ponedeljka, 14. septembra, redno delovala služba šolskega prevoza. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-229150 (Občina Zgonik). RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra od 8.00 do 11.30. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. B Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali za likanje perila. Klicati v večernih urah tel. št. 040 - 200930. KROMPIR naravno gnojen in neskro-pljen, prodajamo v Mavhinjah št.11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040299806. MALI ČOLN znamke Abate, 3.20 za 1.30 z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. št.: 338-7281332. NA KRAŠKI OHCETI v Repnu sem izgubil nekaj okroglih gumbov narodne noše. Če jih je kdo našel naj prosim javi na št.: 347-6849247. NA PROSEKU oddajam opremljeno stanovanje v najem. Tel. 320 - 1509155. ODDAM V NAJEM trisobno stanovanje v centru Sežane, prenovljeno leta 2005. Najemnina po dogovoru. Tel. 040 - 291488 v večernih urah. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 -251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PEČ NA PELLET extraflame duchessa, 10 kw, rabljena samo eno zimo, še eno KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH IŠČE kozmetičarko/ja z diplomo in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007 leto v garanciji, prodam za 1.300 evrov. Podarim štiri vreče bukovega pelleta in sesalnik za pepel. Tel. št.: 3355981232. PODARIM rabljeno dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. št.: 347-5813011. PRODAJAM grozdje malvazija na trti, odlične kakovosti, v Barkovljah. Tel. št.: 040-43142 PRODAJAM DOMAČ KROMPIR, tel. 0481-78066 ob uri obedov. PRODAM belo grozdje iz obale pod Križem, malvazija, glera. Tel. št.: 040220104. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM knjige za prvi in drugi razred družboslovnega liceja ter knjigi Kemija Danes 1 z delovnim zvezkom in Dreimal Deutsch. Tel. št.: 340-3968716. PRODAM knjige za prvi razred liceja: Obča geografija in L'Italiano: gram-matica e scrittura. Tel. št.: 3393280638. PRODAM nissan king cab, letnik '92, 2.500 diesel, črne barve, cena po dogovoru. Tel.: 329-1838599. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. št.: 347-6868225. PRODAM KOMAJ KUPLJENO knjigo matematike Planum, primerno za 2. letnik gimnazije. Cena 15,00 evrov. Tel. 340-9732328. PRODAM MODERNO OTROŠKO SOBO: pograd (soppalco), pisalna miza, stol, nočna omarica, tri police, omara in TV polica. Barva češnja/modra. Cena 450,00 evrov. Tel. 335-8006047 po 14.30. PRODAM PEČ NA DRVA v dobrem stanju, cena 600 evrov. Tel. št. 040 -214526. PRODAM STANOVANJE na Proseku (Ul. S. Nazario), 70 kv. m., v odličnem stanju. Tel. 347-9091856. V DANAH PRI SEŽANI prodam zazidljivo parcelo 680 kv. m., lepa lokacija s pogledom na Nanoško planoto. Tel. 338-7412320. V DOLINSKI OBČINI prodam grozdje in vino refošk. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-5913172 ob uri kosila. ŠTUDENTKA jezikovne fakultete išče delo kot varuška; možna tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 340-2551371. Id Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. NA KONTOVELU - Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.št.: 040-229270. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439. OSMICA PRI SUSY je odprta v Vinjanu do 30. septembra. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku 34. Tel. 040 - 229164 / 30. "MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA" ŽENSKA ODBOJKA UNDER 17 ■ Telovadnica Nižje srednje šole na Preseku Sobota, 12.09.2009 ob 16.00 O.K. ANKARAN/HRVATINI - S.D. KONTOVEL ob 18.00 O.K. ISTRA COMMERCE - G.S. PALLAVOLO MOSSA Nedelja, 13.09.2009 ob 10.00 Finale 3.-4. mesto ob 12.00 Finale 1.-2. mesto MOŠKA KOŠARKA UNDER 17 - Športni Center Ervatti pri Briščikih (Presek) Sobota, 12.09.2009 ob 16.00 K.K. POSTOJNA-A.Š.Z. JADRAN ob 18.00 K.K. TINJAN - FALCONSTAR Nedelja, 13.09.2009 ob 10.00 ob 12.00 ■in» _ nagrajevanje...) POKROVITEUI: Z.S.S.D.I., Jusarski Odbor Kontovel, Rajonski Svet za Zahodni Kras Občine Trst, Avtonomno dežele F.J.K. Ü3 Obvestila OLIMPIK KLUB - Dolina 190 obvešča, da bo tečaj joge vsako sredo od 19.30 do 21.00 in tečaj taiji quan ob četrtkih od 19.30 do 21.00. Prva lekcija je brezplačna. Za informacije tel. št. 347 - 1796350 BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 11. september, Dj Maurice, 3 Prašički. Sobota 12.september Šank Rok, Dj Riky. Nedelja 13.september Le Mitiche Pirie, Ve-cia Trieste. Petek18.september Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota 19.september Bando-mat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja 20.september mladi kraški muzikanti, 3 Prašički. Petek 25.september Fifti & More, Ana Pupedan. Sobota 26.sep-tember 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja 27.september Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermusictrebiciano. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) danes, 11. septembra, od 16. do 18. ure bodo na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo njena svetovalna služba v sodelovanju z Zadružno kraško banko in Svetovalno službo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opravila meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja danes, 11. septembra, od 10.00 do 12.00 v Repnu pri Renzu Tavčarju. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Skd Tabor vabi na sejem novih in rabljenih knjig danes, 11., in soboto, 12. septembra, med 16. in 19.uro. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga POGREBNO PODJETJE LIPA / V oronAHE Franu ob trenutku žalosti... ..diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Domač stik. Pridemo tudi na dom. CKZKrf* ZFJHASm^-f 800 833 2331 Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 Lalbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 11. septembra: »Smešne pripovedke smešnih živalic«, »Kar-leto neubrani petelinček«; 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do danes, 11. septembra, poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. DELAVNICA OGRLIC v priredbi Študijskega centra Melanie Klein, bo potekala v soboto, 12. septembra, ob 10. uri v ul. Cicerone 8. V okviru delavnice bomo izdelali ogrlico z obeskom Swarovsky. Prijave na info@melanieklein.org ali na tel. št.: 328-4559414. Mesta so omejena. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI - DOMJO obvešča, da bo prva vaja v soboto, 12. septembra, ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar -Miro pri Domju. Prisrčno vabljeni tudi novi pevci! Za informacije 3298314399. TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Opčinah v Prosvetnem domu v soboto, 12. septembra ob 16.30 (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 - Mateja), v Saležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 -Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka v petek, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. ZDRUŽENJE ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira tečaj evrit-mije v Domu Brdina na Opčinah (Pro-seška ulica 109). Prvo od sedmih srečanj bo v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri. Za vse potrebne informacije lahko telefonirate do 12. septembra od 13. do 15. ure na tel. št. 333-1118664. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od 12. septembra urad na ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto med 17. in 18. uro. KATINARA - KAPELICA KRALJICE MIRU 1939 - 2009 Kot običajno bomo tudi letos ob 70. letnici postavitve kapelice počastili s sv. mašo, ki bo v nedeljo, 13. septembra, ob 9. uri. Prisrčno vabljeni! KRUT - obvešča udeležence izleta na Sicilijo in Malto, da je odhod 13. septembra s sledečimi postanki: ob 4.45 izpred trgovine COOP pri Domju, ob 5.00 v Barkovljah, pred barom Pipolo, ob 5.10 v Sesljanu, pred hotelom Posta in ob 5.40 v Tržiču, trg Duomo. Prosimo za točnost in prijetno potovanje! SLOVENSKI VERNIKI so vabljeni na 61. Marijanski shod, ki bo v nedeljo, 13. septembra, na Opčinah s pričetkom v cerkvi ob 15. uri. Precesijo in sv. mašo bo vodil škof msrg. Evgen Ravignani. DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpe-ljah ob 17.30 vsak ponedeljek (začetek 14. septembra); v Domu upokojencev TRST Sežana ob 17.30 vsak ponedeljek ali torek (začetek 14. in 15. septembra); v domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo (začetek 16. septembra); v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih (začetek 17. septembra). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Ma-heshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori od 14. septembra dalje odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. KRUT obvešča, da se s 14. oziroma 15. septembrom začenjata tečaja informatike, ki se bosta odvijala na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ulica Ginnastica 72. MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VENTU-RINI obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 14. septembra, ob 21. uri na sedežu v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni tudi novi pevci. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začne z vajami v ponedeljek, 14. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabljeni vsi pevci in tudi nove sile so zelo zaželjene. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM rekreativna telovadba se začne z vpisovanji v ponedeljek, 14. septembra, po običajnih urnikih. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE prireja na Trgu Caliterna do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@ya-hoo.com. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE Študijski center Melanie Klein prireja tečaje slovenščine vseh stopenj. Informativni sestanek bo potekal v torek, 15. septembra, ob 20. uri v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo pevska vaja v torek, 15. septembra ob 20.45 na sedežu na Padričah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 15. septembra, ob 17.uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ulici Trento 8, predavanje na temo: Srce in sladkorna bolezen! Kako se izognemo kardiovascu-larnim komplikacijam. Predaval bo univerzitetni profesor Gianfranco Si-nagra, direktor tržaškega kardiološkega centra. Vabljeni so vsi. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, vaje da pričnejo v četrtek, 17. septembra. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 347-1553489 (Niko) na tel. št. 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Se-sljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Na-brežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENCKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štal-ci v Šempolaju. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeniVhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regio-ne.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trie-ste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septem-bra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soš-čevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 3494103131, e-mail: gdp1904@libero.it. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpi-si tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na Petek, 11. septembra 2009 izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. KRUT vabi v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. Prispevki Namesto cvetja na grob Leandra Coret-tija darujeta Cvetka in Lorena z družino 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob drage Nastje Gruden darujeta Tatjana in Antek Ter-čon 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. Skupina, navdušena nad komaj zaključenim bivanjem v Šmarjeških toplicah, daruje 70,00 evrov za krožek Krut. V spomin na pokojnega očeta Milka Cibica, ki bi danes dopolnil 100 let, darujeta Majda in Milko 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob in v spomin na Marja Sosiča daruje družina Bogatec iz Nabrežine 20,00 evrov za MoPZ Tabor-Opčine Ob 20. obletnici smrti očeta Maria Ma-lalana (Blnkovega) daruje hči Lidia z družino 20,00 evrov za Skd Tabor za popravila nastale škode zaradi neurja v Prosvetnem domu. Ob priliki obletnic rojstva, poroke in upokojitve Savinota in Irme Piščanc darujejo sorodniki in prijatelji 1400,00 evrov za Skavtsko kočo v Dragi. Za škodo, ki jo je utrpelo SKD Tabor ob uničujočem avgustovskem neurju, prispeva MoPZ Tabor 1000,00 evrov. V spomin na Nastjo Gruden daruje Ne-venka Terčon 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marijo Križmančič por. Grgič daruje Zora Ražem 20,00 evrov za O.P.Z. Slomšek iz Bazovice. V spomin na Angelo Ravbar por. Milič darujejo družine Milič 100,00 evrov za NK Kras. V spomin na drago Celesto Zavadlal darujeta Jolanda in Sonja 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. 11.9.2007 11.9.2009 Minili sta že dve leti, odkar je umrl naš dragi Valentino (Marino) Zeriali Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegovi 1 2 Sobota, 216. septembra 2009 KULTURA / pogovor - Predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Martina Kafol: »Rešitev je lahko samo na politični ravni« Večje krčenje stroškov ni mogoče - Krajevne uprave niso nikoli prispevale lastnega denarja, prejemali smo denar iz drugih skladov Kakšna čudovita predstava se je ponudila predsednici upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Martini Kafol v sredo popoldne, ko je stopila v vinograd pri Piščancih! »Grozdje je krasno, sladko,« je poročala po telefonu o domači trgatvi, le lučaj od renomiranih Boletovih trt. »In vse polno ga je. Drugače kot pred dvema letoma, ko so merjasci pojedli vse grozdje, da so bile trte popolnoma prazne in je šla letina po vodi. Letos so trte bogato obrodile in vsaj vinograd mi daje nekaj zadoščenja,« je pripovedovala s srečnim glasom. Včeraj, na sedežu Založništva tržaškega tiska, je bil glas drugačen. Resen. Izdajal je dvojno zaskrbljenost. Njeno delo pri Knjižnih izdajah je pri pripravi prenovljenega Jadranskega koledarja zamujalo. Ne zaradi počasnosti urednice. Predvsem zaradi njene tačas prve skrbi: usode Slovenskega stalnega gledališča. 28. september, zadnji dan, do katerega bi morali dobiti rešitev, se hitro bliža. Včeraj je bilo - minus 18. Ali je Slovensko stalno gledališče tik pred stečajem? »Kakšno vprašanje pa postavljate?« Je brutalno, a sila aktualno. »Ne, ni tik pred stečajem.« Lepo. »Ni tik pred stečajem, če ne začnemo z delom v novi sezoni. V tem trenutku lahko pokrijemo vse zaostalosti. Ko pa bi začeli z delom, takrat bi postalo delovanje vprašljivo.« Zakaj? »Težko bi prišli do posojil. Sploh ne vem, če bi lahko začeli z delom. S kakšnimi posojili?« Kako je bilo mogoče priti do sedanjega stanja? »Sedanje stanje ni novost v primerjavi s stanjem iz prejšnjih let. Pred leti smo dobili posojilo v višini 2 milijonov in pol evrov, ki ga krije Dežela. Takrat je bila podpisana obveza, po kateri bi morali Občini Trst plačevati obresti, če bi zaključili poslovno leto v izgubi.« Ali se je prav to zgodilo? »Lansko leto smo zaključili s primanjkljajem 115 tisoč evrov in Občina od nas zato terja obresti.« Koliko znašajo? »Šestdeset tisoč evrov.« Ste se pri poslovanju ušteli? »Ne! Mi pripravljamo naše proračune na podlagi denarja, ki bi ga morali dobiti po zakonu. Tega denarja pa od krajevnih uprav nismo prejeli, od tod primanjkljaj. Ponavljam: poslovanje smo zaključili z izgubo izključno zato, ker nismo prejeli denarja, ki bi ga po zakonu morali dobiti!« Koliko denarja bi morali prejeti po zakonu? »Zmanjkalo nam je približno nekaj več kot 300 tisoč evrov, to je kritje stroškov za dvorano Kulturnega doma.« Pomeni, da morate sami kriti stroške za dvorano? »Da. Sami moramo kriti stroške za ogrevanje, vzdrževanje, za čistilko, za vratarja.« Ali Občina Trst krije stroške za vzdrževanje dvorane italijanskega gledališča Rossetti? »Italijansko gledališče prejema samo za dvorano kakih 250 tisoč evrov. Ampak dvorana Rossettija je občinska.« V vašem primeru pomeni, da Dežela, Pokrajina Trst in Občina Trst niso prispevali tega, kar bi po zakonu morale. »Krajevne uprave bi morale posredovati prispevke iz dveh postavk. Kriti bi morale vsaj toliko, kolikor znaša prispevek državnega sklada za gledališča FUS, ki je za lansko leto znašal 380 tisoč evrov, poleg tega pa tudi stroške za dvorano, skupno približno 680 tisoč evrov.« Koliko ste v resnici prejeli? »Dežela nam je nakazala 250 tisoč evrov. To pa je bil prispevek iz posebnega sklada za kritje določenih izgub. Te postavke ne moremo prikazati v obračunu, lahko jo vključimo le naknadno. Zato tudi obračun kaže primanjkljaj, ki pa ga v resnici ni, ker smo ga "pokrili" s tem deželnim prispevkom.« Predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Martina Kafol kroma Dežela, Pokrajina Trst in Občina Trst so zapisale, da so dodelile gledališču 911 tisoč evrov. »Ravnatelj Tomaž Ban je zelo točno nakazal, koliko sredstev so krajevne uprave posredovale. Te pa so v vsoto vključile tudi tisti delež, ki ga SSG prejema po zakonu za globalno zaščito. To je tistega 9,6 odstotka, ki ga prejemamo od skupnega manjšinskega sklada. Ta prihaja od države. Krajevne uprave ne prispevajo tega denarja, nam ga samo dodelijo, potem ko jim ga je posredovala država.« Medtem ko so ga prej dajale? »Nikoli ga niso dajale! Vedno smo prejemali denar od drugih, iz skladov. Na primer iz Sklada za Trst. Sredstva smo vsako leto prejemali iz izrednih posegov, iz izrednih skladov, ne pa iz rednih, kot bi morali. Te tri ustanove niso nikoli dajale gledališču denarja, ki bi ga morale.« Vsako leto so, dejansko, dobile način, da so se izmazale... »Tako je. Mi smo vsa ta leta delovali z izrednimi prispevki. In lahko se zgodi, da bo tudi v novi sezoni tako: pojutrišnjem lahko spet dobimo izredni prispevek - čeprav sedaj ne vem, od kod bi ga lahko dobili - začnemo z delom, in vse bo ostalo pri starem. Mi smo si sicer prizadevali, da bi zadevo uredili, da bi se domenili, a potem se je vedno nekje zataknilo. Lani na primer s spremembo deželne vlade.« Kaj se je zataknilo z deželno vlado? »Moj predhodnik se je dogovarjal z Illyjevo upravo, da bi zadevo uredili. Dogovor je bil tako rekoč tik pred zdajci, ko je prišlo do zamenjave uprave, in vse je bilo treba začeti znova.« Deželni odbornik za kulturo Molinaro, predsednica tržaške pokrajine Bassa Poropat in tržaški župan Dipiaz-za vas krivijo slabega upravljanja. »Sedaj nas krivijo slabega upravljanja. Ampak: zakaj niso tega povedali na skupščini gledališča? Tam imajo možnost, da se izrečejo o upravljanju.« Ali so se kdaj na skupščini tako izrekli? »Ne. Na zadnji skupščini se je na primer Občina vzdržala, Dežela in Pokrajina pa sta podprli obračun.« Pomeni, da sta Molinaro in Bassa Poropat, milo rečeno, protislovna. »Tako kaže.« Deželni tajnik sindikata UIL Vi-sentini je »potegnil« z vami. Sedaj se tudi Bassa Poropat zavzema za institucionalno srečanje. Ali ste morda vi pred izbruhom te krize zaprosili za srečanje s krajevnimi upravami? »Od januarja dalje prosim, naj se in- stitucije usedejo in pogovorijo, a nihče me doslej ni poslušal. Zato sem tudi tako razočarana. Tri mesece sem čakala na srečanje z deželnim odbornikom Molinarom; pokazali smo mu vse naše papirje, prikazali naše stanje, a se ni nič zgodilo. Podobno je bilo tudi na Občini in na Pokrajini. Vsakega posebej smo prosili, naj se sestanejo in naj se odločijo ter smo vsakemu posebej povedali, da smo absolutno pripravljeni sodelovati pri statutarnih spremembah.« Ali ste pripravili kake predloge? »Da, predstavili smo določene predloge. Ampak: ne vodstvo ne direktor gledališča nismo pristojni za spremembo statuta gledališča. Ta je v pristojnosti skupščine, in skupščina so oni.« Ali so na skupščini zahtevali spremembo statuta? »Oni niso nikoli zahtevali spremembe statuta. Namigovali so, da bi bilo dobro, ko bi se statut spremenil. Mi smo na te namige odgovorili, da to ni problem.« Kaj sploh hočejo? »Večjo soudeležbo pri upravljanju gledališča. Dejansko bi hoteli sedeti v upravnem svetu.« Sedaj nimajo mesta v upravnem svetu? »Ne. Krajevne uprave imajo svoje predstavnike v skupščini, a nimajo večine, ker ima Društvo Slovensko gledališče štiri glasove, krajevne uprave pa skupno tri.« Ali hoče politika vstopiti v gledališče? »Mah,...ne verjamem.« Kaj pa hoče? »Mislim, da oni ne čutijo našega gledališča kot nekaj svojega. Menijo, da je to nekaj našega, in da se moramo zato sami znajti. Mislim, da je v tem največji problem.« Kako bi ga rešili? »Morda bo izpadlo naivno in neumno. Jaz nisem politik. A menim, da je problem psihološke narave. Naše gledališče je bilo dolga leta zaprta trdnjava: samo naša. Tako smo ga doživljali mi, in tako so ga doživljali oni. Še danes ga marsikdo na tak način doživlja. Zaradi tega je po eni strani logično, da oni smatrajo, da je to naša stvar, in se moramo zato sami znajti.« Ampak: slovensko gledališče je italijansko stalno gledališče. »Zanje je še vedno nekaj izključno našega. To gledališče pa se je že pred leti začelo odpirati na vse mogoče načine. To mu v umetniških krogih priznavajo, saj sodelujemo s Contrado, z Mielo, z Rossettijem, na festivalih, na deželni ravni, na Mittelfe-stu, s koprodukcijami. Očitno to še ni dovolj prišlo v zavest.« Politikov? »Da, njih.« Morda bi morali pripraviti posebno predstavo prav za politike... »Brez zveze... Lahko bi pogosteje prišli k nam v gledališče, ko jih vabimo.« Koliko ljudi je že sedaj prizadetih, ker še ne vedo, kakšna bo njihova delovna usoda? »Trideset. Vsi tisti, ki so stalno zaposleni, in tisti, ki naj bi bili sezonsko.« Koliko ljudi šteje igralski kader? »Šest.« Ali obstaja sploh v Italiji stalno gledališče s samo šestimi igralci? »Italijanska stalna gledališča podpisujejo z igralci pogodbe na projekt, na produkcijo. Toda: ko je produkcija zastavljena, se nadaljuje dve leti, z gostovanji po vsej Italiji. Naše produkcije tega ne morejo.« Šestčlansla ansambel je vsekakor zelo majhen. »Res je. A z razpoložljivimi sredstvi ni mogoče drugače. Kaj lahko sploh narediš z le šestimi igralci? Malo. Zato si moramo pomagati z gosti.« Kar vse stane... »Absolutno. A ponavljam, drugače ni bilo mogoče. Ko so nekateri igralci odšli, jih nismo nadomestili.« Igralski ansambel ste skrčili, da bi oklestili stroške. »Seveda.« Ali Dipiazza in Bassa Poropat to vesta? »Vesta, vesta!« Kaj sedaj pričakujete? »Da se kaj sprosti na politični ravni. To je edina možna rešitev. Večja racionalizacija, večje krčenje stroškov, kaj takega ni več mogoče. Se ne da! Naši stroški so -v primerjavi z drugimi italijanskimi gledališči - minimalni. In mi letno pripravimo pet produkcij, imamo tudi otroške predstave, skušamo ustreči občinstvu od vrtca do upokojitve. Vse to pripravljamo v ekstremnih pogojih.« Na primer? »Namesto da bi se posvetili vsebini gledališča, se večino časa ukvarjamo s tem, kako bomo preživeli; kako bomo prišli do tega ali onega politika, da bi se lahko pogovorili in se domenili, kako naprej. Vsa energija je vložena v ta prizadevanja. Kar se tiče raznih projektov in iskanja prispevkov sta v našem gledališču samo dve osebi, umetniški vodja in direktor, ki to delata, in samo ena, Valentina Repini, ki ima v rokah vse ostalo: celotno organizacijo, stike z javnostjo in marketing. Dejansko: opravlja delo treh oseb.« Koliko časa ste predsednica upravnega sveta gledališča? »Od lanskega decembra.« Bi po dosedanjih izkušnjah sprejeli podobno zadolžitev? »...Ne. Ker na ta račun trpi moje delo, morala pa sem se tudi odreči stvarem, ki me zanimajo, to je snemanju in televiziji.« Danes smo že - minus 17. En dan manj za rešitev sezone in obnovitev delovanja slovenskega teatra. Kakšna bo prihodnja gledališka letina, ostaja neznano. Bog ne daj, da bi bil ta naš osrednji kulturni vinograd prepuščen na milost in nemilost politično-institucionalnih merjascev... Marjan Kemperle / SVET Sobota, 12. septembra 2009 13 zda - Ameriški predsednik nagovoril oba domova kongresa Obama pozval k sodelovanju pri izvedbi zdravstvene reforme »Nisem prvi predsednik, ki se je lotil te naloge, sem pa odločen, da bom zadnji,« je dejal WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo pred obema domovoma ameriškega kongresa in člani kabineta pozval k sodelovanju pri izvedbi zdravstvene reforme. Zatrdil je, da ne bo odnehal, nekatere navedbe kritikov načrtovane reforme pa je označil za navadne laži. Obama je v dvorano povabil tudi ljudi, ki so imeli slabe izkušnje z obstoječim sistemom zdravstva v ZDA, na galeriji pa je skupaj s prvo damo Michelle sedela tudi vdova senatorja Edwarda Kennedyja Vic-ki. Obama je Kennedyju, ki je svojo politično kariero posvetil boju za zdravstveno reformo, ker si ni mogel zamisliti, da nekdo v ZDA ne more plačati za zdravljenje svojih otrok, namenil tudi precej časa v govoru. Med govorom je omenil nekaj tragičnih pomanjkljivosti sistema, v katerem držijo škarje in platno v rokah zavarovalnice, katerih motiv je dobiček. Navedel je primer ženske, ki je umrla, ker ji je zavarovalnica zavrnila zdravljenje, ker ob sklenitvi zavarovanja ni povedala, da je imela v mladosti akne. "Zakon bo nemudoma prepovedal zavračanje plačil zaradi obstoječih bolezni. Tako se ne sme delati z nikomer v ZDA," je zagotovil predsednik. Nasprotniki reforme so čez poletje uspešno zmedli Američane, ki razglabljajo, ali se jim res obeta prihod socializma in pobijanje starcev, da bi zmanjšali stroške zdravstva. Anketa tiskovne agencije AP tik pred govorom je pokazala, da 52 odstotkov Američanov ne odobrava tega, kar dela Obama glede reforme. Med temi so sicer tudi zagovorniki reforme, ki si želijo, da bi bil predsednik do kritikov ostrejši. V sredo je bil Obama večinoma spravljiv in je pozival k sodelovanju, vendar je izrekel tudi nekaj ostrih besed. Govorice o "odborih smrti za starce" je označil za navadne laži. Dejal je, da sprejema konstruktivne predloge in je republikancem zagotovil, da so njegova vrata odprta. "Ne nameravam pa izgubljati časa s tistimi, ki računajo, da je zanje politično bolje, da reformo uničijo," je dejal Obama. "Nisem prvi predsednik, ki se je lotil te naloge, sem pa odločen, da bom zadnji," je dejal Obama, ki ni izgubljal časa z grožnjami veta. Ceno reforme je postavil na 900 milijard dolarjev v desetih letih in ponovno zatrdil, da ne bo podpisal zakona, ki bi prinesel povečanje proračunskega primanjkljaja. Sicer pa je ceno za reformo postavil nižje, kot so plačali za vojni v Iraku in Afganistanu ter za davčne olajšave peščici bogatašev. To je navdušilo demokrate, ki so ploskali kot za stavo, republikanci pa so se- m ~ 1 i fcvf p. i Barack Obama ansa deli s prekrižanimi rokami. Podobno kot tedaj, ko je Obama napadel tiste, ki namesto resne razprave uporabljajo taktike zastraševanja in ideološko vojno s širjenjem ciničnih in neodgovornih govoric. Republikancem je ponudil roko z napovedjo, da je odobril posebne raziskave po državah o učinkih tožb. Za republikance so nepotrebne tožbe največje breme zdravstva, ki zdravnikom krepko višajo premije, za navadne ljudi pa je tožba včasih edini način, da pridejo do pravice. Obama je zagotovil, da reforma tistih z zavarovanjem ne bo silila v spremembe, kljub temu pa bo dobra za vse, ker bo upočasnila rast stroškov in proračunskega primanjkljaja. Reformo naj bi financirali z odpravo zlorab v obstoječem sistemu, povišanjem premij za najbogatejše in denarjem, ki bo prišel od novih zavarovancev. Obama je število nezavarovanih v ZDA postavil na le 30 milijonov in dejal, da bodo morali dostopno zavarovanje vzeti vsi posamezniki in podjetja z izjemo tistih, ki si tega še vedno ne bodo mogli privoščiti. Tisti, ki si lahko, pa kljub temu ne bodo vzeli zavarovanja, bodo morali plačati kazen. Glede najbolj sporne točke reforme, to je ustanovitve javne zavarovalnice za kritje tistih, ki ne bodo mogli najti zavarovanja pri zasebnih zavarovalnicah, kar republikanci označujejo za uvajanje socializma, pa je Obama ošvrknil na levo in desno. Levici je sporočil naj si zapomni, da je osnovno načelo reforme dostopnost zavarovanja za vse ne glede na način, desnico pa je pozval, naj ne zavaja s trditvami o državnem prevzemu zdravstva. Obama je bil v govoru javni zavarovalnici naklonjen, ni pa je izpostavil kot pogoj reforme. Na Obamove besede se je uradno odzval republikanski kongresnik, nekdanji zdravnik Charles Boustany iz Louisiane, ki je prav tako pozval k reformi, vendar bolj smiselni, ki bo zmanjšala stroške in izboljšala kakovost. Dejal je, da državni prevzem zdravstva ni pravi odgovor. Boustany je dejal, da je potrebno začeti znova, z novimi predlogi. Njegov odgovor Obami je ponovno pokazal, da bi bilo za republikance najbolj sprejemljivo, da se debata o reformi vleče še naprej in pri tem odžira politične točke Obami in demokratom. (STA) rusija - Venezuelski predsednik Chavez na obisku Venezuela priznala Abhazijo in Južno Osetijo MOSKVA - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je včeraj v Moskvi sporočil, da je Venezuela priznala separatistični gruzijski pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo. S tem je Venezuela po Rusiji in Nikaragvi postala tretja država, ki je priznala njuno enostransko razglašeno neodvisnost. Chavez, ki je omenjeno povedal med pogovori z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom v njegovi rezidenci blizu Moskve, je ob tem napovedal, da bo Venezuela kmalu začela dejavnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Medvedjev je odločitev Chaveza pozdravil in se zanjo zahvalil. Rusija je po lanski avgustovski vojni v Gruziji prva priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, za njo pa samo še Nikaragva. Večina drugih držav je ta korak obsodila, saj imajo proruski pokrajini za del Gruzije. Odločitev Chaveza, da prizna neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, je pozdravil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dejal, je odločitev Caraca-sa pomembna z vidika priznavanja obstoječe realnosti in pravičnosti. "Prizna- ansa nje neodvisnosti Južne Osetije in Abha-zije s strani Venezuele ni nekaj, zaradi česar bi bili jezni ali veseli: je stvar odločitve suverene države," je dejal vodja ruske diplomacije. Medvedjev je po pogovorih s Cha-vezom sporočil, da bo Rusija "prijateljici" Venezueli prodala orožje, pri čemer pa ni pojasnil, ali so s Chavezom podpisali kakršne koli posebne sporazume o prodaji orožja. "Takšne vrste pogodb se nikoli ne podpišejo v javnosti," je po srečanju s Cha-vezom povedal Medvedjev. "Venezueli bomo, seveda v skladu z mednarodnim pravom, dobavili orožje, za katerega bo prosila," je dodal Medvedjev. V odzivu na poročanje medijev, da bo Moskva Caracasu prodala tudi tanke, pa je dejal: "Zakaj ne tanke? Brez dvoma imamo dobre tanke. Če naši prijatelji želijo naše tanke, jih bomo dostavili." Chavez pa je pojasnil, da si Venezuela z rusko pomočjo prizadeva izboljšati svojo vojsko, pri čemer je vztrajal, da to ni usmerjeno proti nobeni drugi državi. Medvedjev je sporočil tudi, da bosta Rusija in Venezuela do konca letošnjega ali začetka naslednjega leta ustanovili skupno banko. Odločitev o ustanovitvi skupne banke sta državi sprejeli pred več leti, je še pojasnil Medvedjev. Ruski predsednik je ob tem dejal, da postaja Venezuela skupaj z drugimi državami Latinske Amerike zelo pomembna partnerica Rusije, Moskva pa razvoju sodelovanja z njimi namenja veliko pozornosti. Chavez je odvrnil, da je enopolar-ni svet uničen, Venezuela, Sirija, Iran, Be-lorusija, Italija in Rusija pa naj bi zgradile nov svetovni sistem. (STA) Komisija v Afganistanu razveljavila več glasovnic KABUL - Afganistanska neodvisna volilna komisija je včeraj prvič razveljavila več glasovnic s predsedniških volitev 20. avgusta, ker so odkrili "jasne in prepričljive dokaze o prevari". Šlo naj bi za glasovnice iz 32 volišč v dveh pokrajinah na jugovzhodu Afganistana, ki jih sicer nadzirajo tali-bani. Teh glasovnic zato ne bodo šteli h končnemu rezultatu, je še sporočila volilna komisija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Na volitvah naj bi sicer po preštetju skoraj vseh glasov zmagal sedanji predsednik Hamid Karzaj, ki naj bi si že v prvem krogu priboril več kot 50-odstotno podporo. Toda volitve je najprej zaznamovala relativno nizka udeležba, zdaj pa še obtožbe in dokazi o poneverbah, prevarah in ustrahovanju volivcev. Češko ustavno sodišče preklicalo razpis volitev PRAGA - Češko ustavno sodišče je včeraj odločilo, da predčasnih parlamentarnih volitev 9. in 10. oktobra ne bo. Datum volitev je v začetku julija sporočil predsednik države Vaclav Klaus, sodišče pa je odločilo, da Klaus nima pravice napovedati datuma volitev. "Odločitev predsednika o volitvah v poslansko zbornico (spodnji dom parlamenta) je skupaj z zakonom o skrajšanju mandata članov poslanske zbornice razglašena za neveljavno in nično," je sporočil predsednik ustavnega sodišča Pavel Rychetsky. Poslanci bodo sedaj morali sprejeti dopolnilo k ustavi, ki bo parlamentu dovoljevalo, da se razpusti sam, in tako omogočilo sklic predčasnih volitev. Novi tajvanski premier predstavil svoj kabinet TAIPEI - Novi tajvanski premier Wu Den-yih je v sredo pozno zvečer predstavil svoj kabinet. Vlada prejšnjega premiera Liu Chao-shiuana je odstopila v ponedeljek zaradi neustreznega odziva na nedavni katastrofalni tajfun, ki je zahteval več kot 600 življenj. Kot je sporočil Wu, bo zunanje ministrstvo v novi vladi vodil 57-letni Timothy Wang, dolgoletni diplomat, ki je doslej vodil oddelka za evropske in afriške zadeve na zunanjem ministrstvu. Novi obrambni minister bo Kao Hua-chu, ki je doslej vodil komisijo za vprašanja veteranov. 53-letni Kao zasedal vrsto položajev v tajvanski vojski, njegova najvišja funkcija pa je bila namestnik načelnika generalštaba. Tsai Hsung-hsiung bo prevzel ministrstvo za gospodarsko načrtovanje in razvoj, ministrstvi za gospodarstvo in finance pa bosta vodila Shih Yen-hsiang in Lee Shu-teh. (STA) gospodarstvo - Sklep ameriškega avtomobilskega giganta GM bo večinski lastniški delež v Oplu prodal Magni BERLIN - Večinski delež nemškega Opla bo prešel v roke kanadsko-avstrijskega koncerna Magna, ki se je za vstop v nemško družbo potegoval v navezi z rusko banko Sberbank in ruskim proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov GAZ, so včeraj sporočili iz ameriškega avtomobilskega giganta General Motors (GM). Slednji bo v Oplu ohranil manjšinski delež. Magna in Sberbank naj bi tako prevzeli večinski, 55-odstotni lastniški delež v Oplu, medtem ko naj bi GM ohranil 35 odstotkov lastništva. Preostalih deset odstotkov bo ostalo v lasti zaposlenih v Oplu. GM je ob tem sporočil, da je ostalo nedorečenih še nekaj vprašanj, med drugim vprašanje podpore sindikatov v podjetju kot tudi vprašanje finančne pomoči, ki jo je obljubila nemška vlada. Kljub temu v GM pričakujejo, da bo dogovor dokončno zaključen v "prihodnjih nekaj mesecih". Z včerajšnjo odločitvijo GM se je tako končala več mesecev trajajoča saga o tem, kdo bo novi večinski lastnik Opla. Izvršni direktor GM Fritz Henderson je ob tem poudaril, da bo GM še naprej sodelo- val z Oplom pri razvoju in proizvodnji avtomobilov, poleg tega pa bo nemškega proizvajalca ohranil tudi v svoji proizvod-no-razvojni organizaciji. Dogovor med Magno in GM je včeraj že pozdravila nemška kanclerka Angela Merkel in ga označila kot dobrodošlega za rešitev številnih delovnih mest v Oplu. "To je tisto, kar si je nemška vlada želela," je ob tem poudarila Merklova. Dodala je, da ima Opel kljub vsemu pred sabo še vedno težko pot, da pa zaupa v delavce, ki bodo to pot zmogli. Vlada pod vodstvom Merklove je bila že dlje časa bolj naklonjena za prodajo večinskega dela Opla Magni. Ta je v svoji ponudbi med drugim obljubila, da bo ohranila vse Oplove obrate po Evropi. (STA) kriza - Čeprav postopno ECB napoveduje okrevanje gospodarstva FRANKFURT - Prva recesija, v primež katere je zapadlo območje evra, se počasi umirja, v prihodnje pa gre pričakovati postopno okrevanje gospodarstva, je Evropska centralna banka (ECB) zapisala v včeraj objavljenem rednem mesečnem poročilu. Dodali so še, da o tem priča vse več znakov stabilizacije v 16 državah evrskega območja. ECB je v poročilu tako potrdila napovedi o okrevanju gospodarstva, ki jih je že pretekli četrtek izrekel predsednik banke Jean-Claude Trichet na zasedanju sveta ECB v Frankfurtu. Slednji se je tedaj odločil za ohranitev ključne obrestne mere za območje evra pri zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Nizka ključna obrestna mera, ki se je v zadnjem letu dni znižala za 3,25 odstotne točke, skupaj s številnimi proti-kriznimi ukrepi za finančne trge evr-skega območja, ni povsem dosegla svojega namena, poudarjajo v ECB. Prav zato bo banka, kot je zapisano v poročilu, ključno obrestno mero za območje evra še naprej ohranila na omenjeni ravni in s tem poskušala spodbuditi in okrepiti okrevanje po finančni in gospodarski krizi. Slednja je, kot ECB opozarja v poročilu, v določeni meri prestrašila ekonomiste po vsem svetu, s čimer je najverjetneje prizadeta tudi dolgoročna potencialna rast evrskega območja. Prav zato je ECB vladam evrskega območja predlagala, naj stremijo k večji fleksibilnosti trga dela, poleg tega pa jih je pozvala tudi k zagotovitvi primernih plač in k efektivnim spodbudam za delo. Tako bi se, kot ECB poudarja v poročilu, inflacija v evrskem območju v naslednjih mesecih spet lahko vrnila v pozitivno območje. Evrsko območje je julija v medle-tni primerjavi zabeležilo rekordno visoko, 0,7-odstotno deflacijo, medtem ko se je avgusta znižala na 0,2 odstotka. Območje evra je deflacijo prvič v zgodovini zabeležilo junija, in sicer v višini 0,1 odstotka. (STA) 1 6 Četrtek, 10. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Odstotki sortiranih odpadkov v letu 2008 Pokrajina nagrajuje • «V I najmarljivejse obcme V pokrajini povprečno 59,28 odstotkov sortiranih odpadkov - Števerjan peti na lestvici Goriška pokrajinska uprava bo tudi letos nagradila občine, ki so se odlikovale v recikliranju. Prag 50 odstotkov sortiranih odpadkov, ki si ga je zastavljal pokrajinski načrt, je v letu 2008 preseglo 24 občin, med katerimi bo pokrajina porazdelila prispevek 200.000 evrov. Edina občina, ki cilja ni še dosegla, je Gradež, ki se je v lanskem letu zaustavil pri 34,73 odstotkih sortiranih odpadkov. Količina sortiranih odpadkov v goriški pokrajini je lani v povprečju dosegla 59,28 odstotkov. Goriški pokrajinski odbor je sklep o dodelitvi prispevka, ki ga je predstavila odbornica za okolje Mara Černic, sprejel na zadnjem zasedanju. Pri dodeljevanju prispevkov je pokrajina Gorica kot v prejšnjih letih upoštevala število prebivalcev vsake občine, celotno količino proizvedenih odpadkov, odstotek sortiranja in količino proizvedenih odpadkov na občana. Najvišje na lestvici se je tudi letos povzpela občina Dolenje (75,35 odstotkov za 1.200 evrov prispevka), druga na lestvici pa je bila občina Me-deja (70,36 odstotkov in 3.400 evrov prispevka). Tretjo stopničko je zased- la občina Moraro (68,91 odstotkov in 2.400 evrov prispevka), četrto Foljan (68,56 odstotkov in 8.900 evrov), na peto mesto pa se je uvrstila občina Šte-verjan (68,04 odstotkov in 3.200 evrov). Nekoliko nižji odstotek sorti-ranih odpadkov, ki je vsekakor hvalevreden, sta dosegli občina Doberdob (61,97 odstotkov in 4.200 evrov) in občina Sovodnje ob Soči (60,18 odstotkov in 4.100 evrov). Občina Števerjan je izboljšala lanski rezultat (66,29 odstotkov sortiranih odpadkov), v Doberdobu in Sovodnjah pa so ga rahlo poslabšali. Občina Doberdob je v letu 2007 zbrala 62,20 odstotkov sortiranih odpadkov, občina Sovodnje pa 62,10 odstotkov. Razvidno je, da majhne občine z nižjim številom prebivalcev dosegajo višje odstotke sortiranja, kar je odvisno od številnih faktorjev. Prag 50 odstotkov pa sta v letu 2008 dosegli tudi občini Gorica in Tržič, čeprav ima prva 35.966 prebivalcev, druga pa jih šteje 28.035. Goričani so si z 52,20 odstotki sortiranih odpadkov prislužili 12.100 evrov, Tržičani pa bodo z 58,06 odstotki prejeli 30.700 evrov. (Ale) gorica - Waltritsch o potezi občine Za stanovanja v najemu se vrača davek ICI Lastniki že prejeli na dom položnico za plačilo zneska za lansko leto V Gorici so v teh dneh lastniki stanovanj, oddanih v najem po znižani ceni, prejeli po pošti nepričakovano presenečenje. Goriška občina namreč od njih zahteva, da poravnajo davek na nepremičnine ICI v roku 60 dni. Znesek je bil izračunan za lansko leto, lastniki stanovanj pa morajo plačati še 3,10 evrov poštnih stroškov. Na ponovno uvedbo davka ICI za stanovanja, ki so oddana v najem po znižani ceni, opozarja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch in poudarja, da goriška občina se ne drži predvolilnih obljub Silvia Berlusconija. Pred volitvami je namreč predsednik vlade napovedal, da bo ukinil davek za glavno bivališče in tudi za stanovanja, ki so dana v brezplačno uporabo sorodnikom do drugega kolena ali pa v najem po znižani ceni. »Po volitvah se je minister Giulio Tremonti očitno zavedal, da je račune napravil brez krčmarja. Po vsej verjetnosti državna vlada ni točno predvidela, koliko denarja bodo izgubile občine z ukinitvijo davka ICI. Občinskim upravam so zagotovili, da bodo dobile manjkajoči denar od države, vendar so naposled občine prejele le okrog 80 odstotkov zneska,« razlaga Waltritsch in nadaljuje: »Na ta način je v Gorici zmanjkalo okrog pol milijon evrov.« Po besedah Waltritscha je marca vlada uvedla popravke. Z ministrstva je tako v Gorico prišlo pismo, v katerem so pojasnili, da davek ICI morajo še naprej plačevati lastniki stanovanj, ki so oddana v najem po znižani ceni. Že marca je Wal-tritsch spraševal pristojnega goriškega občinskega odbornika Guida Pettarina, ali bo treba plačati davek tudi za lansko leto. Pred šestimi meseci Waltritsch ni dobil jasnega odgovora, med poletjem pa je občina po vsej verjetnosti prejela navodila z Rima, kako izpeljati zadevo. »Meni nič, tebi nič« je 27. avgusta občina odposlala vsem lastnikom stanovanj, oddanih v najem po znižani ceni, priporočeno pismo z izračunom zneska za lansko leto. »Izračun je po vsej verjetnosti pravilen, toda se sprašujem, zakaj je treba plačati tudi 3,10 evrov poštnih stroškov. Ko je občina v preteklih mesecih odpošiljala obrazce za plačila davka ICI, ni nikoli zahtevala še plačila poštnih stroškov,« opozarja Waltritsch in napoveduje, da bo skupaj z ostalimi občinskimi svetniki Demokratske stranke pripravil dnevni red, s katerim bodo goriško občino pozvali, kam naj preusmeri zbrani denar. Občina naj bi namreč s plačilom davka ICI na stanovanjih, oddanih v najem po znižani ceni, v svoje blagajne dobila okrog dvesto tisoč evrov. Wal-tritsch je mnenja, da bi ta denar treba razdeliti med goriškimi društvi in med posamezniki, ki doživljajo socialno stisko. Lani je v povprečju vsak prebivalec Gorice proizvedel 472 kilogramov odpadkov, občine Krmin 455 kilogramov, Doberdob 306 kilogramov, Tržič 530 kilogramov, Ronke 470 kilogramov, Zagraj 363 kilogramov, Števerjan 342 kilogramov, Sovodnje 313 kilogramov in Štarancan 464 kilogramov bumbaca pokrajina - V sodelovanju z RRA Primorske Snujejo čezmejni turistični vodnik gorica - Drevi Slovik podeljuje diplomi Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik bo danes ob 18. uri v Tumo-vi dvorani goriškega KB centra v Gorici podelil diplome študentoma, ki sta v preteklem študijskem letu zaključili triletni ciklus multidisciplinarnega programa za kakovostno kadrovsko rast. Prejemnika diplome sta Bojan Žafran, ki zaključuje drugostopenjski študij podjetništva na Tržaški univerzi, in Inka Žerjal, ki je diplomirala iz filozofije na Tržaški univerzi in je zaposlena pri podjetju Mediachem. Podelitvi bo sledilo »alumni srečanje« s posebnim gostom. To bo letos Marko Ozbič, dirigent zbora opere San Carlo v Neaplju. kb1909 - Elektrovod »Končnega načrta še ni, stališča so « prezgodnja Predsednik družbe KB1909 Boris Peric je poslal sledeče tiskovno sporočilo. »V zvezi z novicami, ki so se pojavile v tisku o projektu kabelske povezave italijansko-slovenskega konzorcija, katerega glavni pobudnik je naša družba, želimo obvestiti, da je bila na srečanju z deželnim odbornikom Riccardijem in s predstavniki pristojnih občin, predstavljena le ena možna varianta trase projekta iz leta 2006. Do danes ni bil še predstavljen pristojnim občinam končni načrt kabelske povezave, s podrobnostmi o trasi in o tehnični postavitvi, kajti omenjeni načrt je še v fazi razvoja. Zato so stališča nekaterih občanov prezgodnja, ker se namreč nanašajo na "projekt" ki danes ne obstaja,« pravi Peric in nadaljuje: »Ker so se pojavili v tisku tudi nekateri zavajajoči podatki v zvezi z elektromagnetnim poljem, ki naj bi ga podzemni kabel ustvarjal, želimo obvestiti, da naš sedanji projekt, kot tudi projekt v fazi razvoja, predvideva podzemni kabel, vkopan v globino, ki bo omogočala zmanjšanje elektromagnetnega polja do vrednosti, ki je nižja od ciljne kakovostne vrednosti, ki jo predvideva zakonodaja, in sicer 3 micro Tesla na razdalji 3 metrov od osi kabla. Poleg tega bo v bližini naselji kabel dodatno zaščiten, tako da bo v celoti izničeno zunanje električno polje, in s tem vsi možni, vendar nedokazani, učinki na zdravje.« Regijska razvojna agencija Primorske in goriška pokrajina bosta izdali vodnik, ki bi čezmejni goriški in širši teritorij ponujal kot enotno turistično destinacijo. V sredo je goriški pokrajinski odbor naredil prvi konkretni korak v to smer in sprejel sklep, ki predvideva podpis sporazuma z RRA. »O čezmejnem vodniku, za katerega je dala pobudo RRA, razpravljamo že več let. Stroške bomo delno krili z denarjem javnih uprav, ki bodo odkupile določeno število izvodov, preostale stroške pa z oglasi. Goriška pokrajina bo zaenkrat iz svojega proračuna vložila v projekt tisoč evrov, naknadno pa bomo prispevek povišali,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Povedal je, da bo vodnik trijezičen, tiskali pa bodo 8.000 izvodov: »Vodnik bo kril celotno Primorsko, Goriško, tržaško območje in vzhodni del videmske pokrajine. Cilj je, da bi skupno predstavljali našo ponudbo, ki je zanimiva, a podcenjena. Velik potencial imamo na področju naravnega, športnega, enoga-stronomskega in kulturno zgodovinskega turizma, vse to pa bo v vodniku povezano z že uveljavljenimi turističnimi kraji, kot sta Gra-dež ali Postojnska jama.« Na obzorju 144 mest Na vrata goriškega industrijskega konzorcija »trka« šest podjetij, ki bodo v prihodnjih letih lahko ustvarila 144 delovnih mest. Dobro novico je podal predsednik goriškega industrijskega pola Emiliano Comolli, ki se je s predsednikom goriške zveze industrijcev Gianfrancom Di Bertom, direktorjem Fabiom Flamiom in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL odzval na povabilo goriškega župana Ettoreja Ro-molija, ki je priredil srečanje o vprašanju goriške industrije. Med leti 2000 in 2009, je povedal Comolli, je število delovnih mest v goriški industrijski coni upadlo za 9 odstotkov, v zadnjih časih pa je prišlo do pozitivnih premikov. Comolli je povedal, da se šest podjetij namerava vseliti v industrijsko cono in pri tem investirati približno 11 milijonov evrov. Ob dobrih novicah sta bili v ospredju včerajšnjih pogovorov tudi tovarni Newton in Carraro. Zaradi načrtovane racionalizacije je mnogo delavcev »na prepihu«, goriška uprava in druge ustanove pa želijo to preprečiti. Romoli bo zato sklical srečanje s predstavniki skupine Carraro in preveril, kako lahko uprava poseže. Gospodarstvo in sociala Goriška občina bo pristopila k dvema evropskima projektoma na področju sociale. Goriški občinski odbor je namreč na zadnjem zasedanju odobril sklep o sodelovanju pri projektih C-BIEN (Čezmejna mreža za »vključe-valna« podjej) in SES (Razvoj socialnega gospodarstva). C-BIEN je namenjen preučevanju družbenoekonomskih kontekstov, odkrivanju dobrih praks na področju družbenega vključevanja in podjetništva, preučevanju zakonodaje ter širjenju kulture spodbujanja družbeno šibkejših oseb na področju podjetništva. Projekt SES, s katerim se je zveza zadrug Fur-lanije-Julijske krajine prijavila na razpis za strateške projekte v okviru programa Italija-Slovenija 2007-2013, pa je namenjen zaposlovanju prizadetih oseb. Cilj je razvoj inovativnega pristopa k socialnemu gospodarstvu z ustanovitvijo čezmejne agencije, organizacijo mreže storitev, ki bi prizadetim pomagale pri zaposlovanju, in ustanovitvijo »socialnih podjetij«. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. septembra 2009 15 gorica - Slovenske osnovne šole in nižji srednji šoli Z dobro voljo v nahrbtniku začeli novo šolsko leto Vrata odprli tudi vrtci Večstopenjske šole Doberdob - Romjanski učenci kot napovedano brez prevoza Prvi dan šole v Doberdobu (levo); zaključek pouka v Romjanu (desno); množica otrok v ulici Brolo (spodaj) bumbaca Počitnic je konec. Večji del otrok, ki bodo letos obiskovali slovenske šole na Goriškem, se je namreč včeraj vrnil v klopi. Začetek nikakor ni bil šokanten, pač pa razigran in prijeten. Nekateri so startali z »omiljenim« urnikom, dopoldanski čas pa je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju in nudenju navodil za novo šolsko leto. Najtoplejšega sprejema so bili seveda deležni prvošolčki, ki se bodo morali s pospeškom privaditi na novo okolje. Šolski prag je včeraj skupno prestopilo 278 učencev osnovnih šol Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. V šolska poslopja so prihrumeli učenci šol Zupančič, Erjavec, Abram, Gradnik in Zorzut, ki so takoj startali s polnim urnikom (na Plešivem bodo sicer s podaljšanim bivanjem začeli prihodnji teden). Posebne pozornosti so bili deležni učenci prvih razredov, ki so jim učitelji razložili, kako bo potekalo delo v šoli. Kot vsako leto so učitelji organizirali tudi kratek sestanek s starši prvošol-cev. Včeraj je zvonec zabrnel tudi v šolah doberdobskega ravnateljstva. V klopi se je s polnim nahrbtnikom energije vrnilo 282 učencev šol Preži-hov Voranc in Peter Butkovič, šole na Vrhu in šole v Romjanu. Na romjanski osnovni šoli bo običajen urnik s kosilom stekel 18. septembra. Na vseh šolah so prvi dan pouka namenili predvsem spoznavanju med otroki in učnim osebjem, v središču pozornosti pa so seveda bili učenci prvih razredov. Vrata so včeraj odprli vsi vrtci Večstopenjske šole Doberdob. V Romjanu in Ronkah, Doberdobu, Sovod-njah in Rupi so skupno zbrali 207 otrok, ki bodo do 18. septembra obiskovali vrtec samo v dopoldanskih urah, od 21. septembra dalje pa bodo začeli s polnim urnikom. Šele prihodnji teden pa se bodo začele vzgojne dejavnosti v vrtcih goriške Večstopenjske šole, ki jih bo obiskovalo približno 260 malčkov. Šolski zvonec je včeraj ne nazadnje naznanil začetek pouka na nižji srednji šoli Ivan Trinko, kjer imajo 182 vpisanih, in na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer bo letos 92 učencev. Kot napovedano, javnega prevoza v osnovno šolo in vrtec s slovenskim učnim jezikom v Romjanu ter v nižjo srednjo šolo v Doberdobu včeraj ni bilo. Do rešitve problematike, ki jo je izpostavilo romjansko Združenje staršev, bo lahko prišlo po 21. septembru, ko se bodo sestale občine tržiškega mesta okrožja. (Ale) romjan - Čavdek Poziv županom k takojšnji rešitvi vozla prevozov »V imenu Slovenske skupnosti pozivam župane občin tržiškega mesta okrožja, da naredijo, vse kar je v njihovih pristojnostih, da zagotovijo šolski prevoz otrokom iz Laškega, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo in vrtec v Romjanu ter nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Gre se za izredno dragoceno storitev, ki presega zgolj šolske okvire, saj bistveno pripomore k ovrednotenju kulturne in jezikovne raznolikosti naše pokrajine.« Tako je zapisal pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek v pismu, ki ga je odposlal upraviteljem tržiškega mesta okrožja. Na svojih mizah bodo poziv dobili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, predsednik pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti Peter Černic ter župani iz Doberdoba Paolo Vizintin, Foljana-Redipulje Antonio Calligaris, Tržiča Gianfranco Pizzolito, Ronk Roberto Fontanot, Zagraja Elisabet-ta Pian, Škocjana Silvia Caruso, San Piera Claudio Bignolin, Štarancana Lorenzo Presot in Turjaka Alessandra Brumat. Čavdek je v pismu izrazil zadovoljstvo, da so upravitelji iz trži-škega mesta okrožja izkazali pripravljenost k iskanju čim boljše rešitve za zagotovitev javnega prevoza otrokom iz Laškega, ki obiskujejo slovenski šoli v Romjanu in Doberdobu. Hkrati je po mnenju Čavdka zelo dobro izhodišče za nadaljnje dogovarjanje predlog predsednika pokrajine Gherghette, ki je pripravljen prispevati 40.000 evrov za nakup novega šolskega avtobusa. Čavdek ob tem opozarja tudi na dragoceno delo, ki ga je za reševanje vozla prevozov v Laškem opravila slovenska pokrajinska konzulta in še predvsem njen predsednik Peter Černic. Učenci števerjanske osnovne šole se veselijo začetka pouka bumbaca ISIG praznuje 40-letnico Goriški inštitut za mednarodno sociologijo ISIG danes praznuje 40-le-tnico delovanja in ob tej priložnosti v pokrajinski palači v Gorici prireja celodnevni posvet. O 9.15 bodo prisotne nagovorili goriški župan Ettore Ro-moli, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in deželna odbornica Alessia Rosolen. Sledila bo okrogla miza o delovanju ISIG-a na goriškem območju. Med govorniki bodo tudi deželna svetnika Giorgio Brandolin in Gaetano Valenti, bivši senator Michele Martina in predsednik ISIG-a Giandomenico Picco, posege pa bo koordiniral direktor ISIG-a Alberto Gasparini. Popoldanski del programa se bo pričel ob 14.30, ko je predvidena okrogla miza o čezmejnem in mednarodnem sodelovanju ISIG-a. Spregovorili bodo nekateri bivši in sedanji raziskovalci ISIG-a, med katerimi sta tudi Raimondo Strassoldo in Anna Maria Boileau. Moderator srečanja bo Vasiles Puscas, romunski minister za evropska vprašanja. Simpozij se bo ob 16.30 zaključil z razpravo predstavnikov lokalnega tiska; leti bodo razpravljali o pomenu, ki ga odigravajo inštituti, kot je ISIG, pri ustvarjanju »bolj humanega sveta«. Spomin na Goriško fronto Sekcija VZPI-ANPI iz Gorice in pokrajinski odbor za promocijo vrednot odporništva in republikanske ustave prireja jutri ob 10. uri svečanost v spomin na Goriško fronto, prvo partizansko bitko na Goriškem med drugo svetovno vojno. Slovesnost bo potekala pred spomenikom interniran-cem v nemška taborišče pred goriško železniško postajo. Na letalu tudi Türk Potniki na letalu, ki je 26. avgusta dopoldne poletelo iz Varne na Brnik, so bili prijetno presenečeni, saj so se peljali v družbi predsednika republike Slovenije Danila Türka. Med potniki je bila tudi bralka našega dnevnika z Goriškega. 16 Petek, 11. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Predstavili sezono novogoriškega Kulturnega doma Gostov iz Gorice zaenkrat le za vzorec Čezmejna izmenjava na področju kulture še ni stekla, kot bi lahko » »Veseli smo vsakega gosta iz Gorice in okolice, ta izmenjava pa tudi na kulturnem področju še ni stekla, kot bi lahko.« Tako je ob včerajšnji predstavitvi letošnje sezone v Kulturnem domu Nova Gorica povedala direktorica Pavla Jarc. Dodala je, da sta med 300 abonenti za letošnjo koncertno sezono, ki se začne 19. oktobra s koncertom Zbora ruske državne kapele, zaenkrat le dva iz sosednje Italije in v nadaljevanju pojasnila, da imajo za glasbeni abonma 29. sezone, ki ponuja osem koncertov, še 60 prostih mest, vpis pa traja do 8. oktobra. Gostili bodo še orkester iz Padove in Veneta z mezzo-sporanistko Marjano Lipovšek, komorni godalni orkester Svetega Jurija iz Srbije, baritonista Matjaža Robavsa, Orkester slovenske filharmonije, ruski godalni kvartet Dominant, srbsko pianistko Jasminko Stančul in pihalni kvintet Artvento. Poleg glasbenega abonmaja so v kulturnem domu tako kot vsako leto pripravili tudi festival Jesenski glasbeni tris s koncerti jazz, blues in črnske duhovne glasbe. V okviru cikla Art sredica, ki je odprt za umetniško ustvarjanje različnih zvrsti, bosta do konca leta na sporedu večer poezije Jožeta Štucina in koncert skupine Sedef. Od maja do ju- nija 2010 bo potekala že 16. sezona Glasbe z vrtov svetega Frančiška, v okviru katere bo na sedmih koncertih predstavljena predvsem ožje goriška slovenska, italijanska in furlanska glasbena ustvarjalnost, v juniju in juliju pa 14. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji. Med izvenabonmajskimi koncerti je Jarčeva izpostavila koncert zbora Carmina Slovenica s projektom Na juriš!, ki ga bodo po aprilski izvedbi zaradi velikega zanimanja ponovili 25. septembra. Izvenabonmajsko ponudbo dopolnjuje še Javier Rodriguez & Chensamble Argentino, ki bo skupaj z vokalistom Juanom Vasletom nastopil 19. novembra. V sodelovanju z Zvezo glasbene mladine bodo pripravili številne glasbene programe za mladino. V prejšnjem šolskem letu si je 148 izvedb 41-ih različnih glasbenih programov ogledalo okrog 11 tisoč otrok, kar postavlja Nova Gorico na prvo mesto v slovenskem merilu. Ponudbo za najmlajše pripravljajo tudi ob Tednu otroka, med 5. in 9. oktobrom, ko jim bodo na voljo glasbena in filmska predstava ter likovne ustvarjalnice. Slednje bodo potekale v Mestni galeriji Nova Gorica, ki se je uveljavila kot eno osrednjih likovnih razstavišč za sodobno vizualno umetnost na Pri- gorica - Drevi v okviru Mittelmoda Travnik odskočna deska za mlade modne kreatorje Drevi se bo nedokončani Travnik spremenil v prizorišče mednarodnega modnega dogodka. Ob 21. uri bo namreč na sporedu revija, na kateri bo svoje kreacije predstavilo 26 mladih oblikovalcev, finalistov natečaja Mittelmoda, ki letos poteka že sedemnajstič. Finalisti, ki so premagali zelo ostro konkurenco, prihajajo iz sedemnajstih držav in predstavljajo dvajset modnih šol. Na odru, ki so ga že v prejšnjih dneh postavili pred palačo goriške prefekture, bo ob kreacijah tekmovalcev na ogled tudi del zimske kolekcije Ermanna Screvi-na, ki bo slavnostni gost večera. Mladi oblikovalci bodo žiriji, ki ji predseduje Matteo Marzotto, predstavili svoja obla- Včeraj so namestili oder za modno revijo pred palačo prefekture na Travniku bumbaca čila že v teku dneva. V primeru slabega vremena bodo revijo, ki jo bosta vodila Tjaša Dornik in Guido Bagatta, preselili na goriško sejemsko razstavišče. Za popestritev vzdušja v mestu bodo poskrbeli tudi trgovci, ki so se zavzeli za vrsto animacijskih pobud. Ob priložnosti modnega defileja bodo drevi med 19.30 in 21. uro mnoge trgovine odprte, jutri pa bo potekala pobuda Anteprima Live. Oder na Travniku bodo izkoristili krajevni trgovci, ki bodo predstavili jesenske in zimske kolekcije. K poživitvi vzdušja želijo prispevati tudi mnogi goriški lokali in gostilne, ki bodo ponujali aperitive, prigrizke in posebne menije. morskem in širše. Poleg 10. mednarodnega festivala multimedijske umetnosti Pixxelpoint, ki bo potekal v decembru, bodo v tej sezoni pripravili še sedem razstav, pa tudi različna strokovna predavanja in pogovore na temo sodobnih umetniških praks, delavnice in javna vodstva po razstavah ter poseben program za otroke in mladino. Novogoriški kulturni dom bo tudi v tej sezoni edini, ki bo filmsko skoraj mrtvi Novi Gorici ponudil nekaj projekcij izdelkov sedme umetnosti. V okviru filmskega gledališča bo abo-nentom na voljo 16 filmov, ki bodo na programu vsak petek od oktobra do aprila. Kar se filmske ponudbe tiče, pa se ta zaključi z dnevi dokumentarnega filma, ki bodo oktobra ljubiteljem dokumentarcev ponudili tri naslove, in z nekaj filmi za najmlajše. »Kljub pritiskom raznih populizmov in gospodarskim razmeram, si v kulturnem domu prizadevamo držati nek nivo,« je ob zaključku predstavitve letošnje sezone povedala Jarčeva in pojasnila, da imajo za celotno sezono na voljo 350 tisoč evrov. Od tega jih dobijo 250 tisoč od države oziroma občine, preostanek pa pokrijejo s sponzorstvi in donacijami ter z lastnimi sredstvi. Nace Novak Pavla Jarc foton.n. Praznik borele v Vrtojbi V Vrtojbi se danes začne etnološko, turistično, športno in kulturno obarvana prireditev Praznik borele. Skupaj ga pripravljajo kulturno društvo Tojva A.D. 1200, Gas Vrtejba, tamkajšnji krajevni odbor in občina Šempeter-Vrtojba. Najprej bodo na programu dopoldanske delavnice za otroke, popoldne bo v Vrtoj-benskem hramu odprtje razstave o bratih Rusjan; zvečer bo na prizorišču Gas Poletje, na mejnem prehodu, še koncert Rock borela s skupinami Big Foot Mama, Mi Familia, The Maff, Corvus in Fat-strip. Jutrišnje dogajanje se bo začelo z balinarskim turnirjem in kolesarjenjem v okviru projekta Slovenija kolesari, ki ponuja 19, 50 ali 80 kilometrov dolge krožne proge po asfaltiranih cestah. Današnjemu odbojkarskemu turnirju bo jutri sledil malonogometni, zvečer pa bo za zabavo s plesom poskrbela skupina Neks. Z etnološkega vidika bo najzanimivejša nedelja, ko se bo ob 15. uri začel sprevod borel, po kulturnem programu pa še športno tekmovanje z borelami in družabne igre. Za zadružnim domom, osrednjim prizoriščem prireditve, bo od 18. ure dalje pokušina »vrtej-benske kuhnje« in peciva, praznik pa se bo zaključil z gledališko igro »Ni res.. .pa le verjamem« v izvedbi gledališke skupine Kontrada iz Kanala. (nn) Omissis 9 v Gradišču V okviru festivala Omissis 9 bo danes ob 20. uri v galeriji Spazzapan predstavljena video instalacija slovenskih umetnikov in plesalcev Mateje Bučar in Vadi-ma Fishkina. Ob 20. uri bo v palači Monte di Pieta spektakel Red dragon poljske skupine Suka Off. Potrebna je rezervacija na tel. 347-3854061. Ob 22. uri bo v dvorani Bergamas gledališka predstava »Macadamia Nut Brittle«. izlet - Na pobudo prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela Obiskali Tržič in Ljubelj Po sprehodu po mestnem središču so si ogledali spominski park taborišča Mauthausen Vrhovski izletniki v Tržiču Kot običajno je tudi letos prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela organiziralo enodnevni izlet v Slovenijo, sicer že štirinajsti po vrsti. Tako so se v ponedeljek, 10. avgusta, z avtobusom odpravili v Tržič, mesto, ki leži na sotočju Bistrice in Mošenika. Najprej so se izletniki sprehodili po starem mestnem jedru, ki je od leta 1985 zavarovan kot kulturni in zgodovinski spomenik. Vse stavbe imajo nekaj skupnih značilnosti: portali so okrašeni z rozetami z letnico izdelave in začetnicami hišnega gospodarja in božjim očesom, v katerem je hišna številka, okenski okviri iz zelenega peraškega kamna, kovana železna polk-na, ki so prava evropska posebnost, sušilne odprtine na podstrešju. Vrhovski izletniki so si ogledali tudi Tržiški muzej, v katerem so razstavljene različne zbirke; najpomembnejša je čevljarska. Nato so se iz mesta odpravili v Podlju-belj, kjer so si ogledali spominski park Mauthausen, ki je urejen na ozemlju nekdanjega edinega taborišča na območju Slovenije med 2. svetovno vojno. Taborišče Ljubelj je delovalo od leta 1942 do 1945 in je bilo podružnica nacističnega taborišča Mauthausen v Avstriji. Okoli 1.800 jetnikov je do konca vojne leta 1945 skopalo predor skozi Karavanke. Da bi zbrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. Stojijo le še temelji, nad njimi pa bdi črna skulptura okostnjaka, ki v grozečem molku obtožuje nacistične zločine z eno samo besedo: J' accuse -Obtožujem. Slovenska vlada je ta prostor razglasila za historični spominski kraj. Izletniki so kosili v novem domu Oaza miru. Po kosilu so vsi skupaj igrali tombolo in srečelov, nato pa se peš odpravili do cerkvice sv. Ane, v kateri so si ogledali posledice napadov 2. svetovne vojne. Kljub ruševinam, tam še vedno opravljajo bogoslužje. V cerkvici so mladi zapeli nekaj pesmi ob spremljavi kitare. Pred odhodom domov je sledila še družabnost. Ob prigrizku in kupici so se starejši zabavali, mladi pa se igrali z otroci. (K.U.) rupa Drevi baklada sovodenjskih krvodajalcev Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz občine Sovodnje prireja človekoljubno baklado, ki bo potekala danes v Rupi. Udeleženci se bodo zbrali ob 19.45 na prireditvenem prostoru praznika frtalje, od koder bodo z baklami korakali po vaških ulicah. Sledili bosta večerja in skupna družabnost, ki bosta potekali na rupenskem prireditvenem prostoru. Prostovoljne prispevke, ki jih bodo zbrali med današnjo baklado, bodo namenili gradnji stavbe Via di Natala 2 v Avianu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. septembra 2009 17 DOBERDOB - Razstava v centru Gradina Materija in barve Na ogled postavili skulpture iz žgane gline in keramike ter slike Anice Pahor »Zelo sem vesela razstave v centru Gradina nad Doberdobom, saj sem s Krasa doma.« Tako je minulo nedeljo ob odprtju razstave z naslovom Sožitje med materijo in barvami povedala Anica Pahor, rojena v bližnjih Jamljah, ki pa že vrsto let živi v Križu. Po pozdravu predsednice zadruge Rogos Ane Černic, ki je poudarila predvsem namen centra, da bo tudi v prihodnje nadaljeval z razstavno dejavnostjo in predstavljanjem lokalnih umetnikov, je o likovnem delu Anice Pahor v slovenščini in italijanščini spregovoril Jurij Paljk. Povedal je, da ga je umetnica sama prosila za predstavitev, kar je pomenilo, da jo je moral spoznati, kot tudi njeno delo, kar je bilo zanj po obisku v njenem ateljeju v Križu pravo odkritje. Anica Pahor je namreč najprej sama začela slikati, kasneje se je veliko učila pri lokalnih umetnikih in na raznih tečajih; največ ji je v začetku pomagala likovnica Ani Tretjak, pred leti pa se je tudi odločila za samosvoj korak. Za tri mesece je namreč odšla v Firence v zasebno likovno šolo slikarja Antonia Di Tommasa, kjer je vsak dan po osem in več ur aktivno delala pod nadzorom mojstra. Di Tommaso poučuje na akademiji za likovno umetnost v Firencah kiparstvo, je pa vsestranski likovni umetnik. In prav s kiparjenjem je Anica Pahor začela svojo pot v svet likovne umetnosti, točneje z oblikovanjem gline. V centru Gradina se Anica Pahor predstavlja z dvema zaokroženima likovnima nizoma, in sicer s skulpturami v tehniki žgana glina in keramika ter s slikami v tehniki olje na platno. Paljk se je v svojem nagovoru zaustavil predvsem pri dejstvu, da Pahorjeva stilizirano Jurij Paljk in Anica Pahor na odprtju razstave predstavlja tako v svojih skulpturah kot v slikah, človeško figuro, pretežno v sredozemskih barvah. Izpostavil je tudi dejstvo, da se Pa-horjeva najraje posveča upodabljanju družin, predvsem pa je dejal, kako je v njenem delu opazen kakovostni preskok po ustvarjalni izkušnji v Di Tom- masovem ateljeju. Prisotne je na odprtju razstave pozdravila tudi doberdob-ska podžupanja Luisa Gergolet, ki se je veselila številne publike, medtem ko so za petje poskrbele pevke skupine Bo-deža neža, ki jih je vodila Mateja Černic. Razstava bo na ogled do 13. septembra. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. danes, 11. septembra, ob 20. uri odprtje fotografske instalacije Annibel Cu-noldi Attems z naslovom Izmenjava pogledov z Venom; odprta bo od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprta ob ponedeljkih, sobotah in praznikih; informacije na spletni strani www.venopilon.com. V GALERIJI KC LOJZE BRATUŽ je odprta 11. izvedba skupinske fotografske razstave »6 za eno... razstavo«; na ogled bo do 11. septembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 18. septembra pa po domeni. ~M Koncerti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Il grande so-gno«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.10 - 22.00 »Ricat-ti d'amore«. Razstave NA DVORCU DOBROVO v Brdih je na ogled razstava s tematskim naslovom Trgovina z vinom in meje. Zgodovina podjetja bratov Abuja v Gorici 18992009, ki jo je oblikoval in uredil goriški zgodovinar Giangiacomo Della Chiesa; na ogled bo s prostim vstopom do jesenskih mesecev od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro. Z istim urnikom si je mogoče ogledati tudi zbirko grafik slikarja Zorana Mušiča in zapuščino rodbine Baguer. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo MEDNARODNI NATEČAJ NAGRADA RODOLFO LIPIZER: finale bodo potekale danes, 11. septembra, in v soboto, 12. septembra, ob 20.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma 23 v Gorici, kjer bo v nedeljo, 13. septembra, ob 20. uri nagrajevanje zmagovalcev. DVORNA GLASBA 2009: 12. septembra ob 21. uri v gradu Kromberk v Novi Gorici bo koncert z naslovom »J'ai pris amours« skupine Grifonetto. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za pošolski pouk z možnostjo tečaja angleščine; informacije na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financi- M Izleti dovinarjem Marcom Cimminom; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, e-pošta even-ti@leg.it. Ü3 Obvestila foto rogos ran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. GLASBENA MATICA sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 2009-10; prijave in informacije na sedežu šole v Gorici, korzo Verdi 51, od ponedeljka do petka, med 10. in 12. uro ter med 15. uro in 16.30 (tel. 0481-531508). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da se na sedežu v Gorici pouk začne v ponedeljek, 14. septembra. Prvo srečanje s starši in učenci na podružnicah bo po sledečem koledarju, kjer sprejemajo še nove vpise: Devin, četrtek 17. septembra, ob 17. uri, Doberdob, torek, 15. septembra, ob 15. uri in Plešivo (osnovna šola), petek, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, 0481-547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. V MLADINSKEM DOMU poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481536455 ali 328-3155040. PD ŠTANDREŽ prireja enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 13. septembra; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in 347-9748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). SPDG obvešča, da bo zborno mesto udeležencev izleta v Visoke Ture z vzponom na goro Grosswenediger v soboto, 12. septembra, ob 7. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Šti-vana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ronkah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 13. septembra, iz Gorice do Kobarida z zgo- OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 15. septembra vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI prireja praznovaje obletnice goriške fronte in prve partizanske bitke na Goriškem v soboto, 12. septembra, ob 10. uri pri spomeniku internirancem v nemška taborišča na trgu Padlim za svobodo v Gorici. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 predvajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajalnik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 27 z dne 21. julija 2009 varianta št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Omenjena varianta v vseh sestavnih delih je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in petek med 12. in 13. uro, sreda med 16. uro in 17.30) do 11. septembra. Vsakdo bo lahko v tem obdobju vložil pripombe na občino. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo do danes, 11. septembra, zaprta zaradi dopusta. S 14. septembrom bo odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481525128 in 393-2350925, e-pošta san-drocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). OTROŠKI PEVSKI ZBOR KD Sovodnje začenja novo sezono. Prva vaja bo v soboto, 12. septembra, ob 11. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Toplo vabljeni novi in stari pevci. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri De-vetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@yahoo.com. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Medžu-gorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo marti-novanje v znani vinski kleti na Dobro-vem; v torek, 29. decembra, bo silve- strovanje prav tako v kleti na Dobro-vem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. 0 Prireditve OBČINA RONKE IN TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ organizirata niz prireditev o Gabrieleju D'Annunziu: danes, 11. septembra, ob 18.15 otvoritev na občini v Ronkah, ob 18.30 v vili Vicentini Miniussi predstavitev predstave »Osa-re l'inosabile«, ki bo začela ob 21. uri pred knjižnico v Ronkah. Na ogled bodo tudi razstavi z naslovom »Ricordi Fiumani« in »Il mio politissimo cranio«. GAS POLETJE na nekdanjem carinskem terminalu na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba v organizaciji društva Gas Vrtejba se bo zaključilo s tradicionalnim koncertom Rock borela danes, 11. septembra, bo 20. uri. Nastopile bodo skupine Fatstrip, Corvus, The Maff in Big Foot Mama; informacije na spletni strani www.drustvo-gas.si. SEKCIJA VZPI-ANPI IZ GORICE prireja v soboto, 12. septembra, ob 10. uri pred goriško železniško postajo slovesnost v spomin na Goriško fronto. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 15. septembra, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predstavitev knjige Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo. Ob avtorju bosta prisotna Rudi Pavšič in Dimitrij Volčič. SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Pogrebi DANES V RUPI: 14.00, Diego Paoletti (s pokopališča na Stari Gori) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Ilva Fabris por. Stancich (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš Daniele Boškin Žalostno vest sporočajo žena Roberta z Matijo in Carlotto, mama Sonja, brat Massimiliano z družino ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v soboto, 12. septembra, iz vežice na goriškem pokopališču v cerkev v Štandrežu ob 12.00 uri. Štandrež, 11. septembra 2009 Ganjeni ob izgubi našega Danieleja izrekamo iskreno sožalje Roberti in vsem v družini. Štandreški prijatelji Kulturni dom in Športno združenje Dom Gorica izrekata družini Boškin ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega Danieleja. Ob smrti prijatelja in bivšega igralca Danieleja Boškina izreka sožalje ženi, otrokoma in sorodnikom OK Val Ob prerani in boleči izgubi zvestega prijatelja, igralca in nenadomestljivega stebra naše ekipe Danieleja Boškina izrekamo družini občuteno sožalje. P.S.D. Naš Prapor 1 4 Sobota, 12. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu košarka - Evropsko prvenstvo na Poljskem V Lodžu Slovenija brez podpore navijačev Trener Zdovc upa v večji doprinos Smodiša in Slokarja - Danes v skupini E LODŽ - Slovenska košarkarska reprezentanca je že prispela na prizorišče drugega dela evropskega prvenstva na Poljskem. V Lodžu jo čakajo trije novi tekmeci; jutri ob 21. uri Litva, v ponedeljek ob 18.15 Poljska ter v sredo ob 21.00 Turčija. Čeprav termini igranja še niso potrjeni - dokončno bodo znani danes zvečer po tehničnem sestanku, pa je jasno, da Slovenijo v prihodnjih dneh čakajo novi zahtevni izzivi. V Varšavi so varovanci Jureta Zdovca prepričali slovensko publiko podobno, kot so navijači in ljubitelji košarke iz Slovenije navdušili slovenske košarkarje. Prav vsak od njih slednjih je nič kolikokrat poudaril, da je bilo več kot 2000 glasnih navijačev na tribunah dvorane Torvar njihov šesti igralec. A žal so ti navijači zdaj že v domovini, Slovenija pa v Lodžu, kraju s 700.000 prebivalci, ki je znan po tekstilni industriji in približno 150 kilometrov oddaljen od Varšave. Takšne podpore kot v glavnem mestu slovenski košarkarji na tem evropskem prvenstvu ne bodo imeli več. V Lodžu bo slovenskih navijačev nekaj čez sto, v Katovicah pa seveda odvisno od razpleta drugega dela, zagotovo pa ne toliko kot v Varšavi. Boštjan Nachbar se je zahvalil fantastični slovenski publiki za podporo in pozval Slovence, da se jim v čim večjem številu pridružijo tudi v drugem delu ali od četrtfinala naprej. «Z vami lahko naredimo korak dlje. Bili ste fenomenalni,» je dejal po tekmi s Španijo. Vlogo slovenskih navijačev, ki so se znova izkazali z zunanjim izgledom, predvsem pa s kulturnim vedenjem in navijanjem, bodo zdaj prevzeli Poljaki. Gostitelji so z dvema zmagama v predtekmovanju dvignili temperaturo med svojimi pristaši, zato je v Lodžu pričakovati velik naval v dvorano z 11.000 sedeži, ko bodo na sporedu tekme Poljske. Z domačini se bodo naši udarili v ponedeljek, že v soboto pa jih čaka prva tekma proti vedno neugodnim Litovcem, ki so si napredovanje v drugi del zagotovili šele v zadnji tekmi z zmago proti Bolgariji. Zato bodo v Lodžu začeli z ničle. Zanje bo vsaka tekma ključna, kajti dve zmagi sta nujno potrebni za uvrstitev v četrtfinale. Tako je bilo že na prejšnjem prvenstvu v Španiji, ko sta z dvema zma- Francozi so, skupaj z Grčijo in Turčijo, na EP edini še nepremagani ansa gama v četrtfinale napredovali Hrvaška in Nemčija, enako pa tudi v Franciji leta 1999, ko je bil sistem tekmovanja zelo podoben tistemu na Poljskem. Selektor Jure Zdovc se zaveda, da ga v drugem delu čaka naporno delo, a hkrati poudarja, da Slovenija še ni pokazala vsega, kar zmore. «Imamo še precej rezerv. Dva zelo pomembna člana ekipe še nista v polnem zagonu, vendar sta iz dneva v dan v boljšem stanju. Pričakujem, da bosta tako Matjaž Smodiš kot Uroš Slokar na naslednjih tekmah dobila več priložnosti. Zdaj imamo dva dni za regeneracijo, nato pa moramo hrabro kreniti v vsako tekmo, saj bo zdaj praktično vsaka žoga odločala o četrtfi-nalu,» pravi Jure Zdovc. Prvi krog 2. faze Danes, skupina E: 15.45 Rusija -Hrvaška; 18.15 Nemčija - Grčija; 21.00 Francija - Makedonija. Vrstni red: Grčija in Francija 4, Nemčija in Hrvaška 2, Makedonija in Rusija 0. Jutri, skupina F: 15.45 Turčija -Španija; 18.15 Poljska - Srbija; 21.00 Litva - Slovenija. Vrstni red: Turčija 4, Slovenija, Španija in Srbija 2, Litva 0. formula Piquet priznal krivdo MONZA - Britanska spletna stran FISA je objavila zapisnik zaslišanja dirkače formule 1 Nelsona Piqueta jr, ki naj bi 30. julija letos vodstvu Mednarodne avtomobilistične zveze FIA priznal, da je na dirki 28. septembra lani v Singapuru na ukaz vodstva Renaulta namenoma trčil v ogrado, da bi omogočili zmago klubskega sotekmovalca Fernanda Alon-sa. FIA naj bi Piquetu v zameno za priznanje jamčila nekaznovanost. »Mislim sem, da bom tako lažje prišel do obnove pogodbe,« je dejal Pi-quet.Renault se je zavil v molk, Alonso pravi, da o zadevi ni vedel ničesar. tenis - Us open Konec sanjske poti Melanie Oudin NEW YORK - Po nočnem dogajanju na teniških igriščih Flushing Meadowsa so že znani prvi polfinalisti. Številka 1 Švicar Roger Federer bo prekrižal teniški lopar s številko 4 Srbom Novakom Bokovičem. Med posameznicami je Američanka Melanie Oudin končala sanjski niz v četrtfinalu. Danska igralka Caroline Wozniacki je 17-letni-co na OP ZDA izločila po dveh nizih. Ameriške pravljice je tako dokončno konec. Oudinova, ki jo pred začetkom odprtega teniškega prvenstva ZDA prav nihče ni koval med favoritinje, je kot komaj 70. igralka sveta izločila vso višje postavljeno konkurenco, a zaustavilo se je v če-trtfinalu. Izidi, moški, četrtfinale: Roger Federer (Švi/1) - Robin Soderling (Šve/12) 6:0, 6:3, 6:7 (6), 7:6 (6); Novak Djokovič (Srb/4) - Fernando Verdasco (Špa/10) 7:6 (2), 1:6, 7:5, 6:2; ženske, četrtfinale: Yanina Wickmayer (Bel) -Katerina Bondarenko (Ukr) 7:5, 6:4; Caroline Wozniacki (Dan/9) - Melanie Oudin (ZDA) 6:2, 6:2. naši pogovori - Višješolci o slovenski košarki Večinoma poznajo Slovence v NBA Zdovčeve odločitve so bile pravilne! Naši najboljši košarkarji so dozoreli in se razvijali tudi pod vplivom zmagovite jugoslovanske reprezentance. Uspehi na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih so jih še dodatno navdihovali. Mit »jugo« košarke je z razpadom Jugoslavije poniknil, nastale pa so nove realnosti. Nam najbližja je slovenska reprezentančna scena, ki sicer ne sodi v svetovni vrh, je pa dovolj kvalitetna in zanimiva. Kolikšno pa je sploh poznavanje sedanje slovenske košarkarske realnosti med mladimi košarkarji naših klubov, ki bodo najbrž čez nekaj let stebri naših članskih ekip? Iz šritih pogovorov izhajajo spodbudne novice. Vsi trije sogovorniki, 17-letna Borut Ban s Proseka (Jadran) in Andro Pertot od Sv. Ivana (Bor) ter 16-letna Ivan Bernetič iz Gorice (Jadran) in Nikola Švara iz Doline (Breg) so potrdili, da poznajo slovensko košarkarsko stvarnost. Povečini poznajo igralce reprezentance, nekateri pa sledijo delno tudi prvi slovenski ligi. »Po koprski televiziji sledim tudi prvi ligi, druge informacije pa dobim na internetu,« je pojasnil Ivan, Borut pa je še dodal, da si včasih v živo ogleda tudi kakšno tekmo. Nikola in Andro spremljata samo reprezentanco. Andro pozna dobro vse nogomet - Triestina jutri spet po daljšem odmoru Vratar Agazzi: »Bivši prvoligaši imajo proračun, ki si ga drugi le sanjajo« V dosedanjih štirih uradnih nastopih (dva v italijanskem pokalu in dva prvenstvena kroga) je Triesti-na še nepremagana. Zasluga za tako uspešen začetek sezone gre zlasti čvrsti obrambni vrsti, ki v 390 minutah ni še nikoli prejela gola. Del te obrambne vrste je tudi vratar Michael Agazzi, ki je zelo solidno začel svojo zadnjo sezono v Trstu. Prihodnje leto se bo namreč selil v A-ligo (Trie-stina in Cagliari sta že podpisala prestopno pogodbo, a Agazzi še eno leto ostaja v Trstu na posodo), ne glede na to, kako se bo končalo pvenstvo Triestine. Po tekmi s Krasom, ko je bil kar zaposlen, saj so napadalci repenske-ga moštva nekajkrat ogrozili njegova vrata, smo se pogovorili o razlogih za zavidljiv rekord nepremaganosti, ki bi ga želel Agazzi obdržati in podaljšati na jutrišnji tekmi proti Salernitani: »Mislim, da je tak rezultat posledica zelo dobrega dela, ki ga opravimo na vsakem treningu. Res vsi se maksi- malno trudimo, da bi bili potem ob sobotah na najboljši način pripravljeni. Prepričan sem, da je izid na tekmah večkrat odraz tega, kar si naredil med tednom. Improvizacija te nikamor ne pripelje.« Štiri tekme brez prejetih golov je za vratarja kar precejšnje zadoščenje. »Vsekakor, a take rekorde je treba vselej deliti z otalimi soigralci, ne samo obrambnimi. Celotna ekipa deluje kar dobro v fazi obrambe.« Kaj pa nov trener? So razlike v primerjavi z Maranom precejšnje? »Vsak trener prinaša kako novost. Vsak ima svojo vizijo igre, načina treniranja in vnaša v sistem igre kako spremembo, kako svojo značilnost. Tudi z vidika fizične priprave so razlike od trenerja do trenerja lahko zelo različne. Navsezadnje pa je pomembno, da stopiš na igrišče s pravo mentaliteto, s pravim pristopom. Nov trener pa je lahko za igralca do- datna motivacija, saj ga moraš komaj prepričati in mu pokazati, katere so tvoje sposobnosti in vrline.« Z Deiem sestavljata že usklajeno dvojico. »Mislim, da je najin odnos res enkraten. Kako ne bi bil, ko vidiš nekoga, ki je že 17 let v svetu profesionalnega nogometa in še trenira s takimi motivacijami in takim pristo- pom kot Dei. On mi je lahko samo za zgled, kaj pomeni biti pravi profesionalec. Enostavno ne moreš nikoli popustiti, saj misliš: »Če se on pri 35 tako trudi, potem se moram jaz, ki imam deset let manj, še toliko bolj.« Vaš sobotni nasrotnik, Salernitana, je še brez točk. »Ogledal sem si posnetke zadnje tekme Salernitane. Imeli so vsaj 4 do 5 čistih priložnosti za 2:0, potem pa so prejeli dva gola v protinapadu. Gre za solidno ekipo z nekaj odličnimi posamezniki, ki nam bo gotovo povzročala nemalo težav. Moramo biti pazljivi.« Meniš, da se boste lahko vključili v boj za napredovanje? »Menim, da imajo ekipe, ki so lani izpadle iz A-lige, tak letni proračun, o katerem lahko drugi le sanjajo. Seveda denar ni vse, a ti še kako pomaga pri gradnji bolj ali manj konkurenčne ekipe. Prav zato menim, da so Reggina, Torino in tudi Lecce glavni favoriti za napredovanje.« (I.F.) Zdovčeve varovance, nekatere je celo videl in spoznal na poletnih taborih po Sloveniji in na prijateljskih tekmah. Nikola druge slovenske televizijske mreže doma ne lovi, zato reprezentančnim nastopom ne more slediti. Informacije o igralcih pridobiva po tiskanih medijih in internetu, pozna pa večinoma le tiste, ki igrajo v ligi NBA. Da je poznavanje slovenske košarke med višješolci nasploh šibko, so nam potrdili vsi štirje sogovorniki. Andro in Nikola sta povedala, da ostali sošolci kvečjemu poznajo tiste, ki igrajo v ameriški profesionalni ligi. Ivan meni, da goriški prijatelji ne spremljajo košarke, Borut s Proseka pa: »Nekateri bolj, drugi manj. Med evropskim prvenstvom pa spremljajo slovensko vrsto prav vsi.« Podrobnejšo analizo o sedanji reprezentančni vrsti sta podala Borut in Ivan. Oba sta se strinjala z odločitvami selektorja Zdovca, da je doma pustil Vu-jačiča in še nekaj drugih posameznikov: »Slovenija je zdaj pravi kolektiv, so bolj kompaktni,« sta se ujemala njuna odgovora. »Tudi na prijateljskih tekmah je Vujačič igral slabo. Nekateri NBA-ovci se sploh ne trudijo, ko igrajo z reprezentanco. Tega pa si ne razlagam. Vsak igralec bi moral dati vse, da bi bil v izbrani vrsti,« je bil kritičen nad nastopi nekaterih NBA-ovcev Ivan, ki pa ne postavlja vseh na isto raven. Brezca in Dragica je na primer pohvalil. Borutu je obenem všeč tudi Zdovčev sistem rotacije igralcev, saj se lahko na parketu izkažejo prav vsi. Oba soglašata tudi z izbiro Ja-godnika in Golemaca, slovenskih »veteranov«: »Čeprav sta starejša, se vseskozi borita in trudita.« Do kam pa lahko pride Slovenija na evropskem prvenstvu? Vsi menijo, da se bo po vsej verjetnosti slovenska izbrana vrsta brez težav uvrstila v četrtfinale, potem pa ... Borut meni, da bodo nadaljnji nastopi odvisni od posameznikov, vsekakor pa je prav tako kot Ivan in Andro prepričan, da lahko izbrana slovenska vrsta pride do kolajne. Kdo pa je glavni favorit? Nikola in Andro pripisujeta največ možnosti evropskim podprvakom Špancem, Ivan in Borut pa menita, da je letošnje prvenstvo izjemno izenačeno. »Najmanj osem ekip se lahko bori za kolajne,« pravi Borut, Ivan pa dodaja: »Prvenstvo je zelo zanimivo. Tudi »outsideri« kot je Velika Britanija so dokazali, da lahko presenetijo.« (V.S.) K / ŠPORT Sobota, 12. septembra 2009 19 Izidi in spored Skupina E IZIDI: Nemčija - Slovaška 3:1 (25:22, 21:25, 25:16, 25:21), Francija - Španija 3:1 (25:21, 25:15, 25:27, 25:17), Poljska - Grčija 3:0 (25:22, 28:26, 25:20) KONČNI VRSTNI RED: Poljska 10, Francija 8, Nemčija 6, Grčija 4, Španija 2, Slovaška 0. Skupina F IZIDI: Rusija - Bolgarija 3:0 (25:21, 25:23, 25:22), Finska - Italija 0:3 (25:27, 19:25, 25:27), Nizozemska - Srbija 1:3 20:25, 23:25, 25:21, 23:25)(. KONČNI VRSTNI RED: Rusija 10, Bolgarija 8, Srbija 6, Nizozemska 4, Italija 2, Finska 0. Polfinalne Jutri v Izmiru: Bolgarija - Poljska (16.30)Rusija - Francija; (19.30) odbojka - Evropsko prvenstvo v Turčiji *tmbAstMBuu IZMIR - Rusija, Bolgarija, Poljska in Francija bodo jutri v polfinalu evropskega odbojkarskega prvenstva lovili vstopnico za nastop v finalu. Še nepremagana Rusija se bo pomerila s Francijo, Bolgarija pa bo igrala proti Poljakom, ki so prav tako nepremagani. Najzanimivejše srečanje včerajšnjega zadnjega kroga kvalifikacij je bil prav gotovo dvoboj med Rusijo in Bolgarijo, ki je pripadlo Rusom z gladkim 3:0. Včeraj pa so se zaključili nastopi italijanske reprezentance, ki se domov vračajo s sklonjeno glavo. Včerajšnja zmaga proti Finski s 3:0 nikakor ne daje prvenstvu pozitivnega predznaka. Res je, da so imeli »azzur-ri«, s katerimi sta nastopala tudi slovenska od-bojkarja Černic in Mania, nesrečen žreb že v predtekmovanju (ob šibki Češki še Srbija in Bolgarija), a kljub temu to ne upravičuje nihajočih nastopov. Skupni izkupiček letošnjega celinskega turnirja je tako skromno 10. mesto, kar je najslabša uvrstitev po letu 1975. »Azzurri« se domov vračajo le z dvema zmagama. Včerajšnjo proti Finski so sicer osvojili z drugačno začetno postavo, v kateri je igral Gabrc Černic, libera Maniaja pa je zamenjal Bari. Anastasi je v postavo vključil še Gavotta (Lasko sploh ni vstopil), Paro-di pa je igral namesto Savanija. Prvič na letošnjem evropskem prvenstvu so v odločilnih trenutkih reagirali in uspeli v končnicah zaigrati bolj prepričljivo. Prvi in tretji niz so osvojili šele pri 27. točki, v drugem pa so dopustili nasprotnikom le 19 točk. Pravi neuspeh italijanske izbrane vrste, ki je nenazadnje lani osvojila četrto mesto na olimpijskih igrah, je že glavna tema debat v italijanski zvezi. Zavedanje, da preveliko številko tujcev v prvenstvih škoduje gibanju, je potrdil tudi predsednik zveze Magri. »To pa ni edina težava. Italijanski mladi igralci so različni, tehnično in fizično nedorasli ostalim. Neuspeh Italije glavna tema debat Deseto mesto najslabša uvrstitev po letu 1975 - Pod vprašajem Anastasi - Jutri polfinale Obenem pa jim trenerji ne dajejo dovolj priložnosti za igranje. Dodal bi še, da se zdaj ke-sam, da smo dovolili ekipam najemanje mladih tujcev do 23. leta starosti.« Magri v intervjuju za spletno stran volleyball.it ni neposredno potrdil, da bo Anastasi še naprej selektor izbrane vrste: »O tem bomo razpravljali še v zveznem svetu. Anastasi bo vsekakor moral sprejeti morebitne zvezne odločitve.« Ob celjenju ran pa je italijansko odbojkarsko javnost zajela še polemika o italijanskih klubskih trenerjih, ki vodijo tuje reprezentance. Predsednik CONI-ja Petrucci se je namreč zgražal, češ da tako trenerji širijo informacije o italijanskih igralcih. Oglasil se je tudi Prandi, selektor Bolgarije in trener Mo-dene (kjer bo igral Černic), ki je spomnil na doprinos tujih trenerjev v Italiji v letih 80. in 90. in pripomnil, da italijansko odbojkarsko gibanje se ne bo magično pobralo od tal, le če se bo sam odpovedal reprezentančni klopi. Kritično dodaja, da je polemika le izgovor za preusmeritev pozornosti iod neuspeha Italije. (V.S.) Italija - Finska 3:0 (27:25, 25:19, 27:25) Italija: Černic 4, Birarelli 3, Gavotto 17, Parodi 10, Sala 5, Vermiglio 2, Bari (L); Tra-vica 1, Savani 9. N.v.: Lasko, Cisolla, Fortiu-nato. Trener: Anastasi. Korektor Mauro Gavotto je proti Finski napadal namesto Laska, trener Anastasi je iz postave izločil tudi Lorisa Maniaja ansa odbojka - Jutri in v nedeljo 36. Pokal bazoviških žrtev Poleg Sloginih ekip nastop tradicionalnih gostov iz Avstrije, Slovenije in s Hrvaške Športni del pobud v okviru proslavljanja spomina bazoviških junakov se bo zaključil ta konec tedna, ko bo AŠZ Sloga priredilo tradicionalni, že 36. mednarodni moški in ženski turnir za Pokal bazoviških žrtev. Zenske ekipe bodo moči merile v telovadnici na Opčinah. Organizator je na turnir povabil lanskega zmagovalca, hrvaški OK Grobničan iz Čavelj , celovški AVC de Witt Klagenfurt in OK Comet Zreče. Grobničan je že stalni gost Sloginih turnirjev (tako mladinskih kot članskih), na Pokalu bazoviških žrtev pa je tudi najuspešnejši, saj je prehodni pokal v različnih izvedbah osvojil že štirikrat. OK Comet Zreče bo tokrat prvič Slogin gost, ekipi pa se že kar dobro poznata, saj so bile slogašice že dvakrat na turnir- ju na Rogli. Zreče nastopajo v drugi slovenski ligi, drugoligašice (avstrijske) so tudi igralke ekipe AVC de Witt iz Celovca, ki so tudi že večkrat nastopile na Sloginih turnirjih. Četrti udeleženec je seveda Sloga List, ki se bo prav na tem turnirju predstavila prvič z novim trenerjem Petrom de Waldersteinom in z nekoliko spremenjenim sestavom v primerjavi z lansko sezono. Moški del turnirja bo v telovadnici v Repnu, kjer bodo nastopili slovenski drugoligaš TAB Mežica, SK Posojilnica Dob (z mladinsko garnituro), hrvaški MOK Rijeka, stalni gost Sloginih turnirjev, pa bo letos k nam prvič prišel v popolnem sestavu, torej tudi s svojimi tujci. Mladi slogaši se bodo torej pomerili z zelo kvalitetnimi nasprotniki, turnir pa jim bo prišel še kako prav kot priprava na bližajoče se zahtevno prvenstvo C lige, v katerem bodo letos novinci. SPORED Moški, občinska telovadnica v Repnu Sobota:17.00: Dob - Mežica, sledi: Sloga - MOK Rijeka Nedelja: 10.00: Dob - MOK Rijeka, sledi: Sloga - Mežica 15.30 Dob - Sloga, sledi Mežica - MOK Rijeka Sledi nagrajevanje Ženske, telovadnica srednje šole na Opčinah Sobota: 17.00: Sloga List -Zreče, sledi Grobničan - AVC de Witt Nedelja: 10.00: Zreče - Grob-ničan, sledi Sloga List - AVC deWitt 15.30: Zreče - AVC de Witt, sledi Sloga List - Grobničan Sledi nagrajevanje nogomet Beenhakker in Vercauteren izgubila službo MARIBOR - Za selektorja poljske nogometne reprezentance, Nizozemca Lea Beenhakkeqa, je bila kvalifikacijska tekma za SP 2010 s Slovenijo v Mariboru zadnja v tej vlogi. Po porazu z 0:3, po katerem je Poljska praktično izgubila vse možnosti za uvrstitev na SP, so se mu v poljski nogometni zvezi zahvalili za sodelovanje. Beenhakker je takšen razplet lahko pričakoval, saj njegov stolček že pred polomom v Mariboru ni bil prav trden. A Nizozemca je razjezil predvsem način, kako je izvedel za izgubo službe. Na novinarski konferenci po tekmi v Mariboru so ga s tem seznanili poljski novinarski kolegi, še preden je dobil kakšno uradno sporočilo. Po nepričakovanem porazu z 1:2 proti Armeniji je brez trenerja ostala tudi Belgija. Selektor Frank Vercauteren je namreč odstopil. Slabo kaže tudi slovitemu Diegu Ar-mandu Maradoni. Njegova Argentina je na južnoameriških kvalifikacijah z 1:0 izgubila proti Paragvaju, ki si je tako zagotovil nastop v JAR, medtem ko je Argentina v precej nezavidljivem položaju. Brazilija, ki si je mundial priigrala že minuli konec tedna, je nadaljevala zmagovito in s 4:2 premagala Čile. Brazilija ima na vrhu 33 točk, sledi Paragvaj s 30. Na tretjem mestu je ta čas Čile s 27 točkami, četrti je Ekvador (23 točk), peta Argentina (22), v boju pa ostajajo še Urugvaj in Venezuela (po 21) in Kolumbija (20). Jezni Hercegovci MOSTAR - Svetovne tiskovne agencije so poročale o sredinem divjanju nogometnih navijačev v Mostarju po ponižujočem porazu hrvaške izbrane vrste v kvalifikacijah za SP v Londonu. Skupina hercegovskih Hrvatov je nezadovoljna z razpletom tekme začela uničevalni pohod po tem mestu, v spopadu so jo skupili trije navijači in šest pripadnikov policije. Nemčija ženski prvak HELSINKI - Nemške nogometašice so sedmič osvojile evropsko prvenstvo, potem ko so v finalni tekmi v finski prestolnici zanesljivo premagale Angležinje s 6:2 (2:1). Nemke so že petič zapored slavile na zaključnih turnirjih stare celine, njihova prevlada na evropskih nogometnih zelenicah traja že od leta 1995. Trije Slovenci na finalu IAAF SOLUN - Primož Kozmus, Sonja Roman in Martina Ratej bodo zastopali slovenske barve na svetovnem atletskem finalu IAAF, ki bo jutri in v nedeljo v grškem Solunu. Na sedmem tovrstnem tekmovanju bodo nastopili najboljši v letošnji sezoni, ki so si točke za finale nabirali prek celotnega leta na 25 tekmovanjih za veliko nagrado IA-AF. Romanova, bronasta na letošnjem dvoranskem EP v Torinu v teku na 1500 m, in Ratejeva, finalistka letošnjega SP v Berlinu v metu kopja, bosta nastopili v soboto, Koz-mus pa v nedeljo. Mladi Domovi košarkarji začeli sezono v Kranjski gori Najmlajši košarkarji goriškega Doma so sezono začeli s pripravami v Kranjski gori. Na enotedenskih pripravah se je zbralo 17 igralcev, ki bo v novi sezoni igralo v prvenstvu U14 in prvenstvu začetnikov. Pod vodstvom košarkarskega trenerja Davida Ambrosija in Maura Kocjančiča, ki je vodil kondicijsko vadbo, so trenirali trikrat dnevno: prvič pred zajtrkom, zjutraj in popoldne. Priprave sta dopolnjevala še dva izleta. Domovci so si ogledali izvir Save in se povzpeli do koče pri Krnici, razvedrili pa so se v bazenu. Trenirali so na zunanjih igriščih, telovadnici in tudi na travnatih površinah. košarka/odbojka - Jutri in v nedeljo Že 30. Kontovelov turnir prijateljstva Športno društvo Kontovel ta vikend prireja jubilejni 30. mednarodni turnir prijateljstva, ki bo tudi letos namenjen košarkarjem in odbojkaricam do 17. leta starosti. Prvi dvoboji bodo jutri, v nedeljo pa bodo na vrsti finalne tekme. Na košarkarskem turnirju bodo ob združeni ekipi Jadrana nastopali še Postojna, hrvaški Tinjan in tržiški Falcon-star. Vse tekme bodo odigrali v športnem centru pri Briščikih. Jadranovci se bodo jutri pomerili s Postojno. V odbojkarski konkurenci pa bo nastopila ob Kontovelu še slovenska ekipa Ankaran - Hrvatini, ki bo tudi prva nasprotnica naših odbojkaric. V drugi jutrišnji polfinalni tekmi pa se bosta pomerila Pallavolo Mossa in hrvaški Istra Commerce iz Pazina. Ekipe bodo jutri in v nedeljo igrale v telovadnici srednje šole Levstik na Proseku. Skupno nagrajevanje košarkarjev in odbojkarjev bo v centru Ervatti v nedeljo po finalnih dvobojih. Pokrovitelji turnirja so ZSŠDI, Avtonomna dežela FJK, Jusarski odbor Kontovel in Rajonski svet za Zahodni Kras Občine Trst. SPORED: KOŠARKA: športni center pri Briščikih - jutri, ob 16.00 Postojna - Jadran, ob 18.00 Tinjan - Fal-constar; v nedeljo, ob 10.00 tekma za 3. mesto, ob 12.00 finale za 1. mesto. ODBOJKA: Nižja srednja šola Levstik na Proseku - jutri, ob 16.00 Ankaran/Hrva-tini - Kontovel, ob 18.00 Istra Commerce Pazin - Pallavolo Mossa; v nedeljo, ob 10.00 tekma za 3. mesto, ob 12.00 finale za 1. mesto. Jadran za 3. mesto Na turnirju v Codroipu je Jadran Mark sinoči v polfinalu z 82:72 (17:22, 20:13, 23:15; 22:22) izgubil proti Ajdovščini, danes pa ga ob 19.30 čaka tekma za 3. mesto proti zmagovalcu dvoboja Codroipo - Roraigrande. Ja-dranovi strelci: Vitez 4, Sosič 23, S. Fer-foglia 8, Marušič 7, Slvaec 15, Coco 10. 20 Četrtek, 10. septembra 2009 ŠPORT / skiroll - Na svetovnem prvenstvu v Fiuggiju □ Obvestila Rusinje v štafeti premočne za Bogatčevo in ostale »azzurre« Drugo mesto pred Ukrajino - Danes predvsem za točke svetovnega pokala Na svetovnem skiroll FIS prvenstvu v Fiuggiju so včeraj med ženskami podelili komplet kolajn v štafeti, Mateji Bogateč in ostalim »azzurram« pa ni uspelo premagati močne ruske ekipe, tako da so se morale zadovoljiti s srebrno kolajno. Rusijo so v Fiuggiju zastopale izkušene Jelena Rodina, Natalija Vernova in Jelena Vedenejeva, Italijo pa Erika Bettineschi, smučarska tekačica Karen Moroder in naša Mateja, ki je startala kot zadnja. Rusinje so bile stalno v vodstvu. Rodina je v prvih štirih kilometrih razgibane in tehnično zahtevne proge pridobila 15 sekund prednosti, ki jo je druga članica italijanske ekipe Moroder zmanjšala na vsega pet sekund zaostanka, Bogatčeva pa v dvoboju z Vedenejevo ni mogla priti do izraza. »Nekaj časa sem ji sledila, toda pri spustih proti vetru je ona izkoristila svojo večjo težo in moč,« je povedala Mateja, ki je na koncu zaostala za 20 sekund, prav toliko sekund pa jo je ločilo od Ukrajine na 3. mestu. Štafete so se udeležile tudi reprezentance Nemčije, Češke in Ka-zahstana, dejansko pa je šlo za dvoboj med Italijo in Rusijo. »Upale smo v zmago, priznati pa moramo, da so bile one boljše,« je bila iskrena Mateja. Danes čaka našo tekmovalko 5 kilometrov dolga tekma v strmini, ki šteje tudi za točke svetovnega pokala. Po četrtkovem zmagovitem sprintu ima Mateja na skupni lestvici 560 točk, Rusinja Ektova jih ima na drugem mestu 455, njena ro- jakinja Lazareva pa na 3. mestu 429, medtem ko je Švedinja Seppas četrta s 377 točkami. »Moja prednost je zanesljiva, nisem pa še zmagala. Do konca prvenstva so se štiri preizkušnje, favoritka pa sem le v sprintu, ki bo konec meseca v grškem Solunu,« je pojasnila Bogatčeva, ki dvomi, da se bo danes prebila v prvo deseterico, točke pa podeljujejo do 20. mesta. Po četrtkovi osvojitvi naslova svetovne prvakinje v sprintu je Mateja prejela veliko čestitk iz Križa in drugih naših krajev, morda prvič pa se je zgodilo, da je ponoči s težavo zatisnila oči. »Napetost je bila tudi po tekmi tolikšna, da sem spala le nekaj ur,« je povedala Bo-gatčeva. So pa bile zato sanje kratke, a najbrž sladke. (ak) Kras - Triestina na www.primorski.eu Krasov kapetan Radženko Kneževič je bil na prijateljski tekmi proti Triestini v Bazovici večkrat tarča branilcev drugoligaša, eden od njih si je celo prislužil rumeni karton, trener Luca Gotti pa se je krasovcu po prvem polčasu opravičil. Na spletni strani www.primorski.eu objavljamo daljšo fotoreportažo s tekme kroma Nogometni koledarji danes na našem spletu Danes zvečer bo deželna nogometna zveza FIGC v Tricesimu pripravila tradicionalno predstavitev koledarjev amaterskih prvenstev. Med srečanjem bodo tudi podelili nagrade za disciplinski pokal 2008/2009 in pa nagrado »za boljši nogomet«. Srečanja se bosta med drugimi udeležila tudi predsednik državnega odbora Združenja amaterskih klubov Carlo Tavecchi in pa državni predsednik mladinskega sektorja Massimo Giacomini. Primorski dnevnik bo koledarje objavil danes na spletu po predstavitvi, ki se bo začela ob 18. uri. balinanje - Konec letošnjega zamejskega prvenstva Gaja potrdila naslov V odločilni tekmi finalne faze je nadigrala Zarjo, ki jo je na končni lestvici prehitel tudi MAK - Nagrajevanje bo oktobra Z zadnjima obračunama med Gajo in Zarjo ter Makom in Poletom se je v torek zaključilo letošnje zamejsko balinarsko prvenstvo. Naslov zamejskega prvaka je potrdila padri-ško-gropajska Gaja, ki sicer pred torkovimi srečanji ni veljala za največjega favorita. Lepo prednost pa so imeli Bazovci, katerim bi v srečanju s sosedi zadostoval že remi. Sicer resnici na ljubo je večina predvidevanj govorila v korist Gaje, saj, če ne drugega, imajo gajevci vsaj večjo tekmovalno izkušenost, razpolagajo pa tudi z nedvomno boljšim igralskim kadrom. Proti prvakom so v torek v Ba-zovci povsem odpovedali, odraz tega pa je bil pekoč poraz z 8:0. Ekipi tokrat nista razpolagala s svojima najboljšima igralcema. Veliko večjo vrzel je pustil v Zarjinih vrstah Kastelic, kot pa Balos v Gajevih, ki potem kar je pokazal v prvih dveh nastopih, je le bleda senca nekoč odličnega balinar-ja. Srečanje se je za Zarjo začelo takoj navkreber. Hrovatin, ki je v letošnjem prvenstvu med posamezniki nanizal številne zmage za svojo ekipo, je s 6:13 podlegel Sanzinu. Odlično je tokrat nastopil Calzi v krogu, kjer je z zelo dobrim izkupičkom 25 točk gladko premagal Vršeja, ki je zbral 5 točk manj. Obe klasični zvrsti pa sta bili zelo izenačeni. V dvojicah, kjer sta na eni strani nastopila Milkovich in Calzi, na drugi pa Pečar in Vrše se je po zaslugi boljšega bližanja gajevcev jeziček tehtnice prevesil na stran prvakov (8:6). Igro trojk (Jacobini, Nesich in Gabrielli proti Gregori, Da-gnolo in Križmančič) pa je označeval res črn dan bazovskega zbijalca in kljub temu da sta njegova soigralca dobro opravila svojo nalogo več od častnega poraza Zarja ni zmogla (9:10). Na drugih dveh stezah sta merila moči Mak in Polet. Openci so tudi tokrat morali poraženi zapustiti igrišče, na koncu so v 12 nastopih izborili le 2 zmagi. Že iz vsega začetka je bilo jasno, da ne bodo brez Capitania enakovredni tekmec. Že v finalni del so se uvrstili skozi šivanki- no uho, boji v finalu pa bi bili mnogo bolj zanimivi in privlačni, če bi bil na njihovem mestu Sokol ali Kras. Za veliko presenečenje je tokrat poskrbel Visconti, ki je med posamezniki z neoporečnim 13:1 premagal Deve-taka, Crapiz je zlahka obračunal z Ra-businom (22:17), dvojica Terpin in Moruccio je bila s 13:8 boljša od Su-bana in Rabusina, trojka s Frandoli-čem, Pelizonom in Crapizem pa z 10:7 od Štoke, Taučerja in Marie. Najkvalitetnejše srečanje finalnega dela je bilo na sporedu med obračunom Gaja-Mak (2:6), kjer sta se v bližanju in obveznem zbijanju spoprijela Cal- zi in Crapiz. Dotlej bledi Goričan je v drugi polovici srečanja prikazal nekaj neverjetnega. Na polovici je gaje-vec vodil z 10:7, odtlej pa ni italijanski predstavnik v 16 poskusih niti enkrat zgrešil, v predzadnjem lučanju je celo zadel dva balinčka (skupno 6 točk) in na koncu zasluženo slavil s 25:22. Kljub temu, da je vse potekalo v najboljšem redu, pa je v torek med ba-linarji vladala precejšnja zmeda. Marsikdo ni vedel za kak pravilnik se bo odločil organizator, če se bodo 3 ekipe znašle z enakim številom točk. Govorilo se je, da se bodo najboljši po- merili v bližanju in zbijanju. Med tekmovanjem samim pa je bilo nastopajočim obrazloženo, da se bo v tem primeru upoštevalo delne zmage (tudi tiste dosežene proti Poletu, ki je pristal na zadnjem mestu brez točk), kot očitno predvideva pravilnik balinarske zveze. Škoda le, da ni organizator pravočasno obrazložil ekipam vse točke pravilnika. Do zaključne večerje in nagrajevanja, ki bo na sporedu prihodnji mesec, pa smo prepričani, da se bodo duhovi že dokončno pomirili. Končni vrstni red: 1. Gaja (9 zmag), 2. Mak (7), 3. Zarja(6) in 4. Polet. (Z.S.) ODBOJKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo pričeli treningi za mini volley, letniki 1999 - 2003, v torek, 15. septembra, ob 17.00 do 18.30 in za dekleta, letniki 1996 - 1998, v sredo, 16. septembra, ob 16.30 do 18.00. KOŠARKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo začeli treningi minibasketa (letnik 1999 in mlajši) v ponedeljek, 14.9.2009 ob 16:30 v občinski telovadnici Silvano Klabian v Dolini. Druge informacije dobite po treningu. KOŠARKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo začeli treningi začetnikov (letnik 1998) v ponedeljek, 14.9.2009 ob 16:30 v občinski telovadnici Silvano Klabian v Dolini. Druge informacije dobite po treningu. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra 2009 ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@yahoo.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave od 14. t.m. po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave od 14. t.m. po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. ŠD KONTOVEL obvešča, da bodo treningi minivolleya za dekleta od letnika 2001 dalje ob torkih, od 16.30 do 17.45 in ob četrtkih od 17.30 do 18.45 v telovadnici na Kontovelu. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 3358111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji od septembra do decembra. Prva izmena od sobote 19.septembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečimi urniki: na Stadionu 1 .maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 in sobotah od 14.30 do 15.30 za vrtec, za osnovnošolke pa ob sredah od 17.30 do 18.30 in sobotah od 15.30 do 16.30. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 3282733390 (Petra) GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 18.uri za začetnice na Stadionu 1 .maja, v sredo 23. septembra 2009 ob 16.30 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. st.: 3282733390 (Petra) ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening ritmične telovadbe jutri, 11. septembra ob 17.30 v telovadnici na kKontovelu. Vabljene vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Treningi bodo ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). Prvak Gaja kroma Zarja kroma MAK kroma Polet kroma / ljubljana Med 15. in 23. septembrom Letošnji festival Ex Ponto s 13 predstavami na temo Družina Festival Ex Ponto bo v 16. izdaji ponudil 13 različnih dogodkov na temo Družina in tako sklenil festivalsko trilogijo, ki se je leta 2007 začela s temo Politika in lani nadaljevala s temo Vera. Med 15. in 23. septembrom se bodo na različnih prizoriščih po Ljubljani zvrstile predstave, ki tematizi-rajo vse kaj drugega kot romantično plat družine. Festival bo 15. septembra v Stari mestni elektrarni odprla slovenska premiera predstave Kasandra. Direktor festivala Damir Domitrovic Kos je predstavo na včerajšnji novinarski konferenci označil kot "tipično Ex Po-notovo balkansko koprodukcijo", ki letos odpira štiri festivale - ob Ex Pon-tu so koproducenti predstave Festival Teuta - novi antički teatar iz Kotorja, Festival MOT iz Skopja in Festival Infant & Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada. Avtor besedila Ljubomir Dur-kovic je antično prerokinjo Kasandro postavil v sodoben kontekst in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Ka-sandri odkrito in brez zadržkov pripovedujejo o svojih brutalnih usodah in javno razgalijo najtemačnejše skrivnosti. Režijo je prevzel Slobodan Mi-latovic. Nastanek predstave je, kot je povedal Domitrovič Kos, spodbudil resničen dogodek iz leta 2006, prerokovanje neke Romkinje, ki so mu bili priča avtor teksta, režiser, producent in igralec. Kot eno najbolj zanimivih predstav letošnjega Ex Ponta je Domitro-vič Kos omenil predstavo Gostišče Fritzl v režiji Hubsija Kramarja. Nastanek predstave je spodbudila resnična zgodba o razvpiti pošasti iz Am-stettna. Predstava je "brezkompromisna kritika patriarhalne družbe in njene osnovne celice, družine, v kateri se dogajajo grozodejstva, ki ostanejo v veliki večini primerov neodkrita in nekaznovana. Je ironičen in oster prikaz moralno povsem razkrojene sodobne družbe, vključno z licemernimi mediji, ki iz tragičnih človeških usod kujejo profit in objavljajo zgodbe, v katerih so žrtve še enkrat ponižane, zlorabljene ali posiljene," vsebino predstave povzema katalog. V predstavi ob poklicnih nastopajo ljubiteljski igralci, nekateri od njih tudi sami žrtve zlorab in nasilja. "Žrtve nasilja sicer niso profesionalci, so pa veliko bolj avtentični. Avtentičen je človek le, kadar nima izbire," je povedal Kramar. Kot je dejal, je to, kar Ena najbolj zanimivih predstav bo Gostišče Fritzl v režiji Hubsija Kramarja dela, pravzaprav happening, samo reagira na dogodke. Po njegovih besedah se le malo ljudi želi soočiti z lastno realnostjo. Sam v gledališče povabi ljudi, ki sicer nimajo možnosti, denimo brezdomce, ki so prej neopazni, ki pa ob sodelovanju z njim ponovno oživijo. Glavni program bo ponudil še večkrat nagrajeno poljsko predstavo Pod rušo, nastalo po istoimenski drami Tadeusa Rozewicza, katere režijo podpisujeta Janusz Oprynski in Wi-told Mazurkiewicz. Napovedana je tudi premiera predstave Via Nova Museum v režiji Bojana Jablanovca, slovenski in tuji javnosti znanega predvsem po projektu Via negativa. Via Nova Museum obravnava performans kot postopek ustvarjanja in postavljanja razstave. V glavni program sta uvrščeni tudi dve makedonski predstavi - Meja Venka Andonovskega in Umazane zgodbe. Temeljno vprašanje prve je, do kod, kako globoko lahko prodre totalitarizem v naše domove, Umazane zgodbe pa temeljijo na tekstovnih predlogah sodobnih avtorjev Pedra Juana Gutierreza, Edwarda Albeeja in Eve Ensler, ki se vsak na svoj način lotevajo najbolj žgočih tem današnjega časa. Obe predstavi je režirala Sofija Ristevska. Premiero bo doživela še predstava Evergreen polimedijskega umetnika Vlada G. Repnika, za zaključek festivala pa organizatorji napovedujejo "botre alternativnega kabareta", The Tiger Lillies s svojo nadrealistično, s črnim humorjem prežeto in punkov-sko nabrito glasbo. Spremljevalni program bo po- nudil premiero avtorskega prvenca Škrip orkestra Jelene Rusjan, v katerem se avtorica spoprijema z raziskavo glasbeno-gledališke forme, v kateri se mračne teme nasilja, osebne odgovornosti ter izgubljenih otroštev soočajo z razgibano estetiko noir-ki-ča. "Pa pa ati" skladateljice in pesnice Aphre Tesla, ki bo prav tako predstavljena premierno, je glasbena nepra-vljica, ki demistificira od družbe zapovedano srečno družino in na hu-morno topel način pooseblja samoto. Slovensko premiero bo imela predstava Pletenje Barbare Kapelj Osredkar. Avtorico je presenetila življenjska zgodba Louise Nevelson in začela se je spraševati, kako daleč se spuščajo ženske umetnice danes, kakšnim odrekanjem, življenjskim pogojem so izpostavljene. Tu je še premiera projekta Hane Preuss Sence.Mi-sli.Risbe.Takt. Predstava temelji na osnovni pripovedni liniji o treh ženskah, ki se znajdejo v temi med življenjem in smrtjo. Spremljevalni program bo ponudil še hibridni, mejni in multidisci-plinarni projekt Čarnin napev, katerega režijo podpisuje Petar Pejakovic. Predstava problematizira družbeni položaj romske populacije, kar uo-kvirja njeno tematsko zasnovo, v njej pa nastopajo naturščiki, ki javno predstavljajo reprezentativne izseke iz svojih življenj. Prizorišče festivala, ki ga pripravlja Kulturno društvo B-51, bodo ob Stari mestni Elektrarni še apartma v Hotelu Park, centralna ljubljanska tržnica, Mestni muzej Ljubljana, Cankarjev dom, Gledališču Glej in Slovensko mladinsko gledališče. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Dvorana Giorgio Polacco V torek, 15. septembra ob 17.00 / Večer v čast Orazia Bobbia z videopro-jekcijo »LAmericano a San Giacomo«, ki je delo Tullia Kezicha. Vstop prost (do zasedenosti sedežev). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Do 12. septembra ob 20.00 / Neda Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. V ponedeljek, 14. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. V torek, 15. septembra ob 20.00 / Bra-nislav Nušic: »Gospa Ministrica«. V petek, 18. septembra ob 20.00 / Ne-da Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V sredo, 16. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama V torek, 15. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 16. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 11. ob 20.30 in jutri, 12. septembra ob 18.00 / Simfonična sezona 2009, prvi koncert. Dirigent: Gerard Korsten. Klavir: Kirill Gerstein. SAMATORCA Balinišče V nedeljo, 13. septembra ob 21.00 / Večer niza Dnevi umetnosti Levante a Mezzogiorno. Večer balkansko-klez-mer glasbe in poezije. Nastopajo: Or-nella Serafini - glas, Cristina Verita -violina in glas, Daniele Furlan - klarinet in Alfredo Lacosegliaz - tamburi-ca. V slučaju slabega vremena bo večer v prostorih KRD Dom Briščiki v Bri-ščikih. _SLOVENIJA_ ■ Tartini Festival 2009 Danes, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Joaquin Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. Jutri, 12. septembra ob 20.30, Kem-pinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. septembra ob 20.15 / Veliki brazilski zvezdnik na harmoniki Re- PRI REDITVE nato Borghetti, z njim nastopajo še: Pedro Figueirero - saksofon - flavta, Daniel Sa - kitara in Vitor Peixoto - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leo-nor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: od danes, 11. septembra (otvoritev ob 19.30), do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. DOBERDOB Center Gradina: do 13. septembra razstavlja slike in skulpture Anica Pahor pod naslovom Sožitje med materijo in barvami. Informacije na naslov e-po-šte inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 20. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje Petek, 11. septembra 2009 ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijeve-ga vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). SOLKAN V prostorih krajevne skupnosti Solkan, bo danes, 11. septembra ob 20.00 odprtje razstave modelov letal pok. Julija Srebrniča, ki spada v okvir prireditev ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Razstava bo odprta vsak dan do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Marimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodni-kov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Sa-miji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 22 Petek, 11. septembra 2009 POTOPIS 4 44 imperij razum Razkošje brez vsebine, bogastvo brez duše 11 Teheran je zelo veliko mesto, vendar ni zanimivo, pa tudi posebno lepo ne. Znamenitosti, po katerih slovi Perzija, je v sedanji prestolnici malo. Kajti Teheran je pravzaprav nova prestolnica. V komaj malo večjo vas so jo premestili Kadžari, dinastija, ki je ob koncu 18. stoletja prevzela oblast v državi in jo v dobrih 100 letih spremenila v lahek plen velesil takratnega časa, predvsem Anglije in Rusije, delno tudi Turčije. Država, ki je bila prej spoštovana zaradi svoje večtisočletne zgodovine, se je tako v času vladanja skorumpiranih in krutih vladarjev spremenila v farso, ki so se ji v tujini posmehovali in skušali, vsak v lastnem interesu, izkoriščati njeno bogastvo, predvsem pa zasedati strateški prostor. To sta se namreč križali dve poti, ki sta ju označevala dva interesa takratnih velesil: interes Rusije, da se poveže s »toplim morjem«, to je s Perzijskim zalivom, in interes Anglije, da si zagotovi po kopnem dostop do Indije, takrat zelo pomembne kolonije. Ker se, zaradi mednarodnih letalskih povezav, vsa potovanja v Iran začnejo in tudi končajo v Teheranu, je pač navada, da je ogled Teherana na sporedu na začetku potovanja. Prvi dan si torej skupine turistov ogledajo nekatere znamenitosti prestolnice, med katere sodi zagotovo palača Golestan, palača, ki si jo je zgradila dinastija Kad-žarov v več kot stoletnem vladanju. Obisk te palače vzbudi prvo navdušenje, nekako pomiri duhove tistih, ki so se, še kadar so sedeli v letalu, spraševali, kaj za vraga pojdejo počenjat v to državo. Velik park, obdan s palačami, vsemi okrašenimi z raznovrstnimi ploščicami, kjer se tipični geometrični vzorci, značilni za muslimansko kulturo in arhitekturo, dopolnjujejo s portreti in prizori, ki bolj spominjajo na srednjeevropsko tradicijo kot na orient, po sredini pa seveda velik ribnik z vodometom: v arhitektonsko zelo anonimnem Teheranu je ta kompleks videti kot poseben biser, kot nekaj izrednega, zelo lepega. Dejansko gre za slepilo, saj je vse to en sam kič, razkošje brez prave vsebine, bogastvo brez duše, kakršno denimo vidimo v guvernerjevi palači v Es-fahanu. Gre za poskus posnemanja evropskih kraljevih palač, vendar brez evropske tradicije in brez okusa, ki je, kakorkoli že pogledamo, značilen za Pariz, za Dunaj, pa tudi za Turin in za Ca-serto. Gre za proizvod časa, v katerem so vladali Kadžari in za ogledalo njihove nesposobnosti, da bi modernizirali Perzijo, namesto da opičje posnemajo tisto, kar so videli v Evropi. Čas vladavine Kadžarov je bil, kot rečeno, čas prodiranja Evrope v Perzijo; seveda nobena država tega ni počenjala iz kakršnihkoli človekoljubnih vzgibov, za tem so vselej stali veliki interesi. Majhna napaka kadžarskih voditeljev je bila, da so želeli »evropeizira-ti« Perzijo tako, da so akritično prevzemali nekatere evropske navade namesto da bi vključevali evropske inovacije v kontekst perzijskega kulturnega in zgodovinskega izročila. Njihova velika napaka pa je bila, da so iz sle po bogastvu pristajali na evropske monopole in iz svoje srede grobo odstranili vsakogar, ki je resno razmišljal o modernizaciji države in torej jemal Evropo kot razvojni model, ne pa kot hegemone-ga gospodarja. Kakšno vlogo je Evropa pripisovala Perziji v času, ko nafta še ni bila pomembna surovina, je zelo jasno razvidno iz razvoja zavezništev v času Napoleona, torej v začetnem obdobju vladavine Kadžarov. Tradicionalni sovražnik Perzije je bila Rusija in Perzijci so sklepali zavezništva izključno v pro-tiruski funkciji. Tako so v začetku 19. stoletja sklenili sporazum z Angleži, ki pa se niso vojaško angažirali in so kasneje, ko je Napoleon napadel Rusijo, ta sporazum tudi izničili, ker sta postali Anglija in Rusija zaveznici proti Franciji. Kadžari so bili tako prisiljeni sklepati sporazume z Rusijo, ki pa je želela predvsem nadzor nad ozemljem in tako Perziji vsilila kar nekaj visokih častnikov, ki so v okviru perzijske vojske oblikovali kozaški bataljon, kar pa je vzbudilo odpor islamskega klera. Vsekakor pa je bila skozi vse 19. stoletje Perzija žrtev rivalstva med Angleži in Rusi. Stoletje je tako minilo v naraščajoči napetosti v rusko-perzijskih odnosih, medtem pa so Kadžari razmetavali denar za svoje megalomanske projekte. Ker ga je bilo premalo, so si ga zagotovili s koncesijami, predvsem Angležem. Zgodba o koncesijah je pravzaprav ena zelo umazanih zgodb angleškega prodiranja na Srednji vzhod. Ker je bilo jasno, da z vojsko Perzije ne izzvali splošen odpor in privedli do revolucije, po kateri je bil šah prisiljen vzpostaviti parlament, madžles. To pa spet ni bilo pogodu islamskemu kleru, ki je hotel ohraniti nekatere pravice, predvsem sodstvo, ki je temeljilo na še-riatu, islamskemu pravu, trdno v svojih rokah. Ko pa je šah imenoval Američana Morgana Schustra za finančnega svetovalca, so zopet dvignili glavo Rusi in zagrozili z napadom na Teheran, kar je šah izkoristil, da je razpustil parlament in ponovno vzpostavil absolutistično monarhijo. Pisalo se je leto 1911 in prva svetovna vojna je bila tako rekoč pred vrati. Ob vsem tem dogajanju pa so vladarji veselo zapravljali, živeli v izobilju in na vse pretege posnemali Zahod. Go-lestan v Teheranu je tako palača brez duše, ki si jo je vredno ogledati, vendar s primerno kritičnim pristopom. Veli- ko je lepih preprog, ogledal, pozlačenih oblog, lepega pohištva, velikih in razkošnih soban, zelo veliko je kiča vseh vrst, začenši z ogromnim prestolom iz 65 kosov rumenega alabastra, ki ga je dal postaviti leta 1801 šah Fath Ali, vladar, ki je imel 200 žena in 17 otrok. Ta prestol so vladarji uporabljali za av-dience do začetka 20. stoletja. Pravo podobo kulturne dimenzije pa daje vladavini Kadžarov galerija, v kateri so na ogled slike iz tistega časa. Tu je zelo jasno razvidno akritično sprejemanje evropskega vpliva, obenem pa tudi nedoraslost takratne Perzije tistemu času. Če je prihod islama dejansko odpravil figurativno umetnost in jo zamenjal z ornamentiko, ter se je kasneje, z dominacijo Mongolov razvila miniatura, je v času Kadžarov umetnost posnemala zahodno umetnost: portreti vladarjev, velike slike bitk in tudi pej- saži spominjajo na evropsko slikarstvo. Med umetniki prednjači Kamal ol-Mol-ke, ki se je izobraževal v Evropi in njegova dela bi lahko pripisali kateremu od evropskih slikarjev, pejsaže in prizore vsakodnevnega življenja pa bi lahko postavili v evropski prostor, saj mu edino perzijsko dimenzijo dajejo ženske s ša-dorjem na glavi. To pa seveda še zdaleč ne velja za vse umetnike, saj pri nekaterih manjka celo najosnovnejše poznavanje perspektive. To je torej Golestan, ena izmed cesarskih palač v Iranu, palača, ki zagotovo označuje dekadenco nekdanjega Perzijskega imperija in tako dobro odraža čas, v katerem so v njej sedeli vladarji. Palača, kot rečeno, brez duše, tako, kot je bila brez prave duše vsa dinastija Kadžarov. se nadaljuje morejo zavzeti, tudi zato ne, ker Rusi tega ne bi dopustili, so si želeli Angleži drugače pridobiti oblast. Tako je šah leta 1872 pristal na koncesijo baronu de Reuterju, Angležu židovskega rodu, rojenemu v Nemčiji, za gradnjo železnice od Kaspijskega morja do Perzijskega zaliva, za izkoriščanje rudnikov in za vrsto drugih gospodarskih dejavnosti, vendar so tej koncesiji nasprotovali Rusi, ker so se bali železnice, po kateri bi lahko Angleži hitro premikali čete. Šah je moral koncesijo preklicati, ker pa je od de Reuterja prejel predujem, mu je v zameno dal koncesijo za odprtje Perzijske cesarske banke, ki je imela edina pravico, da tiska denar. S tem so Angleži dejansko pridobili nadzor nad perzijsko monetarno politiko. Pa tudi sicer so imeli ključne vzvode oblasti v rokah tujci. Dolga leta je bil finančni minister Belgijec Na-us, in Perzija je svoje finančno poslovanje organizirala po belgijskem vzorcu. Vmes je bilo tudi veliko napetosti, saj so nekateri predlogi, na primer koncesija na prodajo tobaka Angležem, vzbudili odpor trgovcev, ki so bili v perzijski družbi zelo pomemben dejavnik, Zelo veliko je kiča vseh vrst, začenši z ogromnim prestolom iz 65 kosov rumenega alabastra, ki ga je dal postaviti leta 1801 šah Fath Ali, vladar, ki je imel 200 žena in 17 otrok. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ A. M. Slomšek in Albert Sirk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.35 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.45 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '05) 13.00 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Numb3rs 15.35 Nan.: Las Vegas 17.00 Nan.: 90210 17.45 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Talent show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.45 Film: Ipotesi di reato (dram., ZDA, '02, r. R. Michell, i. B. Affleck) V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, II caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: La mia spia di mezzanotte (kom., ZDA, '66, i. D. Day, R. Taylor) 10.50 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.20 Nad.: Arsenio Lupin 18.10 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob - Al Lido - Venezia Cinema 2009 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: La grande Storia 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide 0.40 Aktualno: Off Hollywood 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Pongo & Peggy... gli ani- mali del cuore 11.30 17.00, 20.00, 23.40 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 5 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Variete: Anteprima Miss Italia 2009 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: L'uomo sbagliato 23.45 Aktualno: Premio E.T.I. - Gli olim-pici del teatro 2009 1.05 Speciale Cinematografo - 66a Mo- stra del Cinema di Venezia 2009 1.35 Nočni dnevnik 7.05 7.30 8.30 9.45 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 19.35 20.30 21.10 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.25 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: Terremoto (dram., ZDA, '74, r. M. Robson, i. C. Heston, A. Gardner) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il volo della Fenice (pust., ZDA, '04, r. J. Moore, i. G. Ribisi, D. Quaid) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: Hannibal Lecter - Le origini del male (triler, ZDA, '06, r. P. Webber, i. G. Ulliel, L. Gong) 1.45 Nočni dnevnik in Pregled tiska ; Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Gli ultimi ricordi (dram., ZDA, '03, r. J. Putch, i. D. Roberts, D. Delany) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Distretto di polizia 9 Aktualno: Matrix 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 16.30 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 O Italia 1 6.30 7.00 8.00 9.50 10.20 11.20 12.25 15.00 15.55 16.50 19.50 20.30 21.10 22.05 23.35 Nan.: Still Standing Nan.: Hercules 13.40, 17.25, 19.25 Risanke Nan.: Phil dal futuro Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Gossip Girl Nan.: Il mondo di Patty Nan.: iCarly Nan.: Cosi fan tutte Kviz: Il colore dei soldi Film: Io vi dichiaro marito e... ma-rito (kom., ZDA, '07, r. D. Dugan, i. A. Sandler, K. James) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Šport: XV. Svetovno prvenstvo v boksu ^ Tele 4 9.30 12.00 12.05 12.40 13.15 13.50 14.30 14.45 15.50 16.20 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55 22.50 23.30 Nan.: Don Matteo 6 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Hard Trek Aktualno: Salus Tv Aktualno: Antichi palazzi del FVG Variete: ...Tutti i gusti Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Variete: Village Dokumentarci o naravi Nan.: Lassie Risanke Aktualno: Ditelo al sindaco Appuntamenti con i Big... Deželni dnevnik Film: Fuga dal Bronx (akc., '83, r. E. Girolami, i. H. Silva, M. Gregory, C. Brait) Variete: Qui Cortina Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.25 20.00 20.30 21.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: 11/09 Il giorno che cambio il mondo (dok., V.B., '06, r. R. Dale, i. T. Stamp) Dok.: La7 Doc Film: Fahrenheit 9/11 (dok., ZDA, '04, r. M. Moore) Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Film: 11 settembre 2001 (dram., Fr./V.B.) 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.35 Oddaja za otroke 9.50 Dok. film: Bori se proti slabemu (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.25 Jasno in glasno (pon.) 11.25 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved 13.25 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na ... romanski rokopisi iz Stične (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Otr. nan.: Čarobno drevo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.10 Bolnišnica na robu 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 20.35 Koncert iz naših krajev, 1. del 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.50 Podoba podobe (pon.) 12.20 Evropski magazin (pon.) 13.20 Šport špas (pon.) 13.50 Črno beli časi (pon.) 14.00 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 11.9.1991 14.25 Šport Špas (pon.) 14.40 Glasbeni večer: Festival Ljubljana 2009 (pon.) 16.25 Circom regional 16.30 Primorski mozaik 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Prijatelji, ostanimo prijatelji 19.00 Zlata šestdeseta: Nostalgija z Juretom Robežnikom 20.00 Šport: Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki 21.30 Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto 22.30 Nad.: Vražji fant - zadnji del (pon.) 23.20 Film: Popolnih sto 0.55 Nad: Gandža(pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.45 Film: Pojoči kmetič (glasb., i. R. Graziano, F. Husky) 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 17.20 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Metalcamp 2008 0.35 Čezmejna Tv - TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 21.30 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Videofronta 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 22.30 23.30 Vedeževanje s Cvetko 0.00 Nad.: Jelena radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 11.30 Kačisnca - vaški praznik v Kačičah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 11. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA VIDEM O 13/28 1030 1020 O GRADEC 11/22 TRBIŽ O 9/19 O 8/20 KRANJSKA G. ČEDAD O 14/27 GORICA O CELOVEC O 11/20 O TRŽIČ 12/22 O 12/23 S. GRADEC CELJE 12/23 O MARIBOR 012/23 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 O N. GORICA 1 ûltf. O KRANJ O LJUBLJANA 13/23 POSTOJNA O 12/22 KOČEVJE N0 N. MESTO 13/23 O ZAGREB 15/24 O ÍNAPOVED ZA DANES LIZBONA O 19/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno do ponekod delno oblačno vreme, pihala bo zmerna burja. V hribovitem svetu bo spremenljivo, v popoldanskem času bo možna kakšna kratkotrajna ploha. V visokogorju bodo pihali okrepljeni hladni vetrovi. Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Ponekod v notranjosti Slovenije bodo posamezne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C. C Nad našo deželo v višjih plasteh ozračja še vedno dote- Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega kajo precej hladni severovzhodni tokovi; v prizemlju pa pritiska. V višinah priteka nad naše kraje razmeroma topel so sorazmerno suhi in topli. in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.24 Dolžina dneva 12.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.40 in zatone ob 14.18 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. PLIMOVANJE Danes: ob 13.22 najvišje 26 cm, ob 23.09 najnižje -25 cm. Jutri: ob 9.47 najvišje 16 cm, ob 12.25 najnižje 15 cm, ob 16.18 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............7 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. O GRADEC 12/21 TOLMEČ O 10/19 VIDEM O 12/27 O PORDENON 13/26 O 12/20 S. GRADEC CELJE 13/22 O MARIBOR O 13/21 PTUJ O M. SOBOTA O 15/22 O N. GORICA O LJUBLJANA 13/21 N. MESTO 13/21 ZAGREB 15/23 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, pihala bo v glavnem zmerna burja, ob obali bo nekoliko močnejša. V hribih bo spremenljivo, nekaj več oblačnosti bo v Julijskih Alpah. Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, obl morju bo pihala zmerna do okrepljena burja. V hribovitem svetu bo spremenljivo in od popoldneva bodo možne tudi krajevne plohe. Proti večeru se bodo lahko ponekod padavine pojavljale tudi v predgorju. politika - Velike razlike v mnenjih na obeh straneh Atlantika Evropejci veliko bolj navdušeni nad Obamo kot nad Bushem WASHINGTON - Nemški Mars-hallov sklad iz Washingtona in italijanski center za raziskave javnega mnenja Com-pagnia di San Paolo sta tudi z anketo dokazala, kar je bilo sicer jasno že od januarja, namreč, da je predsednik ZDA Barack Obama veliko bolj priljubljen v Evropi, kot je bil njegov predhodnik George Bush. Anketa je zajela prebivalce 12 držav EU, Turčije in ZDA ter med drugim ugotovila precejšnje razlike v mnenjih na obeh straneh Atlantika glede perečih aktualnih vprašanj. Nemški Marshallov sklad je tudi sporočil, da doslej še nikoli v vsej osemletni zgodovini izvajanja ankete še ni prišlo do tako velikih sprememb v primerjavi z letom poprej. Najbolj izstopajo razlike med lansko in letošnjo anketo v Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je podpora ameriškemu predsedniku skočila za kar 80 odstotkov na 92 odstotkov, v Franciji pa za 77 odstotkov na 88 odstotkov. Obamov prihod na oblast je prinesel manj očitno navdušenje v vzhodni in srednji Evropi, kjer je bil Bush malce bolj priljubljen kot na zahodu. V Zahodni Evropi Obamovo politiko v povprečju podpira okrog 90 odstotkov ljudi, v Srednji in Vzhodni Evropi pa dve tretjini. Pojem Srednja in Vzhodna Evropa v tem primeru zajema Bolgarijo, Poljsko, Romunijo in Slovaško, katerih prebivalci so bili zajeti v anketi. Lani je v teh štirih državah Bushevo politiko podpirala tretjina vprašanih, v državah Zahodne Evrope pa manj kot petina. Anketa, zvedena pred volitvami v Afganistanu 20. avgusta, je med drugim ugotovila, da sta skoraj dve tretjini Evropejcev precej pesimistični glede stabilizacije Afganistana, medtem ko je več kot polovica Američanov optimističnih. Glede Irana je vojni naklonjena le petina Evropejcev, medtem ko nič proti njej ne bi imela kar polovica Američanov, če diplomatska prizadevanja za preprečitev jedrsko oboroženega Irana ne uspejo. Kar dve tretjini Evropejcev je prepričanih, da je potrebno storiti vse za boj proti podnebnim spremembam, četudi bi to upočasnilo gospodarsko rast, s čimer pa se strinja le 40 odstotkov Američanov. (STA) Barack Oba ma George Bush Z D RAVJ E - B ritanska raziskava Virus nove gripe prodre globlje v pljuča PARIZ - Virus nove gripe lahko prodre v celice, ki se nahajajo globlje v pljučih, zaradi česar se lahko nova gripa pojavi v hujši obliki kot sezonska gripa, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala včeraj objavljena raziskava inštituta Imperial College v Londonu. Študijo je objavila strokovna revija Nature Biotechnology. Virusi gripe v celice prodrejo tako, da se pritrdijo na molekule, imenovane receptorji, ki se nahajajo na zunanji strani celične stene. Nekateri virusi lahko prodrejo le v nekaj celic, medtem ko lahko drugi okužijo večje število celic. Raziskovalci z inštituta Imperial College so v okviru laboratorijskih poskusov 86 različnih re-ceptorjev izpostavili sezonski in novi gripi. Ugotovili so, da sezonski virusi gripe prodrejo zgolj v celice, ki se nahajajo v nosu, grlu in v zgornjem delu dihalnega trakta. S tem povzročijo simptome, značilne za gripo - izcedek iz nosu, boleče grlo in suh kašelj. Virus nove gripe pa se pritrdi na večje število receptorjev, zaradi česar lahko prodre v celice, ki se nahajajo globlje v pljučih. Okužba pljuč se zato lahko pojavi v hujši obliki, je po poročanju AFP še pokazala raziskava. (STA) tenis Navdušen navijač Poljubil Nadala in odšel v zapor Rafael Nadal ansa NEW YORK - Pristojni organi so v noči na sredo na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku aretirali moškega, ki je stekel na igrišče in poljubil španskega igralca Rafaela Nadala. Slednji je na stadionu Arthurja Ashea premagal Francoza Gaela Monfilsa, takoj zatem pa bil deležen poljuba navdušenega gledalca. Kot je dejal predstavnik turnirja Tim Curry, so policisti moškega nemudoma aretirali in ga obtožili motenja športne prireditve. "Preučili bomo, kaj se je natančno zgodilo in nato razmislili o tem, ali moramo spremeniti varnostne ukrepe ob igrišču," je dejal Curry. "Zame to ni predstavljalo težave. Moški je bil res prijazen. Rekel je 'rad te imam' in me poljubil," je po dogodku dejal tretji igralec sveta. Gledalca so takoj zatem odstranili varnostniki, ni pa to prvi vdor navijačev na teniško igrišče. Že pred časom je neki moški po finalnem dvoboju na Roland Garrosu pristopil k Švicarju Rogerju Federerju in mu na glavo želel povezniti klobuk. (STA)