Stev. 80. V Ljubljani, v torek 8« aprila 1919. teto III. IAsJs rar.en neda'i In prascitkotf vsak dan fso^oid«n> Uredništvo je v Ljubljani, PrančiSkanska ulica it. 8/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Inscrati: Enostoipna petit-Vrstica SO vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstica po 60 v} večkratne objave po do* govoru primeren popuat. Posamezna Stav. slan« 30 vinarjev, csss diasllo Jugoslov. socialno - ciemokratltne stranke, r>aročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na doni za celo leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 13 K, za mesec 5 K. Za Nemčijo celo leto 65 K, za ostalo tujino in Ameriko 72 IC Reklamacije za list so po&tnine proste. 1 pravniStvo je r Ljiibijani, Frančilkanska ulica št. 6/L* Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Batine. Čas hiti, naloge rastejo; vse kliče po reformi, po prenovitvi. Nešteto razpok kaže naša mlada stavba, pridnih zidarjev pa le malokje. Osnovali smo si svojo državo na razvalinah stare mogočne države, ki je morala propasti, ker se je hotela upirati duhu časa, ker ni razumela potreb časa. In ta država jc štela nad peldeset milijonov prebivalcev, je obstojala celo tisočletje, je imela organizacijski zmisel in je razpolagala s starim solidnim notranjim aparatom. Ali bc mladi, komaj osnovani državi mogoče premagati vse težave ■nove dobe, ako se ne bo pravočasno zavedala vseh svojih nalog? Jugoslaviji ni postlano na rožah. Porodila se je v trenotku, ko so jugoslovanski narodi, kakor ves ostali svet, vsled svetovnega skoraj petletnega klanja malodane že popolnoma izkrvaveli in ko se je razum in duševnost ljudstva temeljito zastrupilo. Nahajamo se vsled tega v neznosnih fizičnih in moralnih razmerah, kojih sanacija bo silno težka in morda nemogoča, ako ne pride takoj in v polnem obsegu. Pa nimamo samo izčrpana in pokvarjena ljudstva, korunipirane višje sloje, zavoženo staro upravo, imamo tudi ogromno porušenega grspodarstva, ogromno zanemarjene zemlje. Podedovali smo Dd starega zistema ogromno slabega, kar smo pa dobili od novih delov, s katerimi smo se združili, ni mnogo boljše, da v marsikaterem oziru še slabše. K notranjim neprilikam in slabostim pa dodajmo še izredno težki zunanji položaj, dodajmo križe in težave, ki so nastale vsled petletne vojne skoraj v vseh državah, ne samo v onih, ki so bile poražene, marveč tudi v onih, ki so bile zmagovite. Križi in težave, ki se najzgovornejše zrcalijo v oni srvavo smešni harlekinadi, ki se jo sedaj igra iz visokega prozora na takozvani mirovni konferenci v Parizu. In dodajmo k vsemu ono nad vse porazujoče dejstvo, da odločujejo sedaj v naši pisani državi peščica po-* litikov bankanske mentalite in balkanskih razvad, kojih prvi politični ukrepi so prinesli osvojenim bratom uvedbo — batin! Mesto modernega naziranja, širokega političnega razmaha visokega moralnega obzorja, ki naj bi objel v velikem loku potrebe in težnje časa s potrebami in težnjami države, — uvedba batin, ki daje prvič najmanjšemu rao-Ročnjaku, da prisoli makar največjemu in najboljšemu Jugoslovanu v imenu zedinjene demokratične države troimenega naroda bogato število zrelih udarcev po njegovi najmanj kompromitirani strani. Lepše ne bi mogli simbolizirati duševnost in metode državnikov, ki nas imajo prenesti iz sedanjih neizmerno kritičnih dni v blaženo bodočnost mirnega snovanja in modernega razvoja ! PraV veselo! 2 uvedbo batin se je postavilo temelj samoniklosti naše državne politike. Bodočnost je naša! Sodr. Kopač nam je razkril v njegovem govoru, ki ga prinašamo na drugem mestu, eno jako originalno, pristno naso državno politično potezo. Državniki velikih evropskih držav, naj se skrijejo. Batine so gonilna sila države. Če ne more železniški ali državni voz naprej, ker je stroj pokvarjen, batine osobju, ki ga spremlja, batine, in naprej! V Parizu niso še prišli do tega. vkljub vsem naporom v tej smeri. In sedai pomislite: Na polju pre-hrane nam grozi katastrofa, v notranjih politično socialnih vprašanjih Kre v kolobarju; agrarna reforma je odložena, svoboda tiska in zborovanja povečana, ljudstvo nezadovoljno, kulturne potrebe potisnjene v ozadje, konsolidacija države prepuščena... razvoju časa; na zunaj pa Prepiri z obmejnimi »zaveznici« in ooljševiške revolucije tik za granico. Čas hiti; naloge rastejo. Tisoč problemov tirja takojšnje razrešitve. Kaj nas to briga? Naš politično-državni piogram so batine. Batine? Soglašamo. V takih razmerah nam batin ne bo manj-kalo. Se preveč jih bo!________________ Sodobni problemi. Belgrad, 5. aprila. Kadar hodim po Belgradu ali kadar čitam tukajšnje srbske liste, ali kadar se razgovarjam s tukajšnjimi ljudmi, vedno se mi poraja v duši vse polno vprašanj: kako bo — kakšna bo prihodnjost, kako se bodo rešiti vsi ti veliki problemi? Vzameš v roke »Službene No-vlne« ali »Epoho« ali katerikoli list in prav često čitaš oglase s sledečo vsebino: »Moja žena N. N. je pobegnila od mene, ko sem prispel domov iz solunske fronte. Z njenim pobegom je potrjeno njeno grdo obnašanje v dobi moje odsotnosti. Zato so med nama vse vezi pretrgane. Za dolgove, ki jih napravi, nisem plačnik. To javljam vsem, da vedo, kako in kal. N . N.« Ali: »N. N. (selo I., srez I., okrug I.) naznanja svojim tovarišem in prijateljem, da ni več odgovoren za svojo ženo N., rojeno N., iz Sela I. Za njene dolgove nisem plačnik in se je za vedno odrekam. Živela je ves čas meje odsotnosti nemoralno in je tudi med tem časom deie porodila.« Iz takih ih podobnih oglasov je razvidna vsa velika tragika . . . Možje so odšli na vojno, žene so ostale doma. V sela, kjer so domovale uboge zapuščene žene in dekleta, otroci in starčki, so prispele čete vojakov. V selih je vladala lakota, deca je hotela jesti, žene živeti . . . Vojska je trajala 4 leta in pol in deloma še traja. Možje so prišli za nekaj dni domov . . . Niso se izpovedali o svojem delovanju in nehanju, o svojem življenju, vprašali — mogoče še vprašali niso, kako je bilo doma . . . Niso razmišljali o sebi in gl ženi. Kjer so videli, kar niso hoteli — tam je nastalo gorje ... in javnost čita od dne do dne oglase in pozive. Kaj bo sedaj s temi ženami, kaj z njihovimi otroci? Kdo vprašuje o tem. Belgrad, Srbija jih ne pozna — miži pred strahoto, ki ji je mati vojska. Saj v samem Belgradu dobiš na vsak korak toliko bede, revščine in mizerije — kolikor le hočeš. Gospoda v vladi in okrog nje raje zatisne oči in zamiži, da ne vidi. S tem — tako misli — je urejeno za nje vse. Če ne vidiš bede, ne eksistira. Človek se spominja stare Avstrije, njenih buržoaznih letovišč, parkov in zabavišč. »Revnim je pristop prepovedan!* Čemu bi se bogatin razburjal ob pogledu na revščino?--------- Ako se razgovarjaš s tukajšnjimi inteligenti o tem, skomlzgnejo z ramo: »brate — to so težke reči« — in pripeti se, da zveš še več. Tako mi je te dni pripovedoval prijatelj Srb: »Zensko vprašanje, to je silno važno in veliko vprašanje. Tu je veliko deklet in vdov; kakšna bo njih bodočnost? Kje so ženini, da si ta dekleta in te vdove napravijo domačije ter se ogrejejo v ljubezni svojih soprogov in svoje dece? Glejte« — je nadaljeval moj znanec — »kolikor sem poučen, je v zadnjem času prosilo 190 oficirjev naše srbske vojske za ženitvena dovoljenja. In kje se hočejo oženiti? Iz solunske fronte so šli preko Srbije — tu so se na par ur oglasili pri svojcih — in šli dalje, tja, kamor jim je velevalo povelje. Banat, Srem, Banovina, Slovenija. Naši junaki« — je nadaljeval moj znanec — »so se povsod udomačili in saj veste, priložnost napravi tatu. Lepa dekleta so omamila naše dečke in vseh 190 dovoljenj osreči izvensrbijanska dekleta.« Tedaj zopet problem: dekleta so čakala Junakov, a ti gredo dalje ter privedejo domov iz novih krajev v staro svojo domovino družice za daljnjo svoje življenje . . . Greš po ulici: srečaš uboge, raztrgane in razcapane. Prosijo te za novce. Siromašna žena stoji, ne govori — saj ni treba, ker govori njeno ubogo telo več kot bi mogle povedati cele knjige, ki bi opisovale uboštvo in siromaštvo. Vprašaš se: kako se odpomore vsemu temu? Kdo se peča s temi problemi? Ako vzamemo tukajšnje časopise v roke, vidimo o tem zelo malo poročil. Izjema so »Radničke Novine«, ki sempatja poročajo o takih akcijah' v to svrho. Kako porazumevanje imajo tukajšnji predstavniki buržoazij-skega razreda o delavskih zastopnikih pri takih akcijah, kaže sledeča deklaracija; »Predstavitelji delavskega razreda (grupa socialističnih odbornikov in delegatov Delavske Zveze, Delavske Komore in Sindikatov) bodo le tedaj sodelovali v komisijah lokalnega beogradskega odbora, ako ne bodo njih odposlanci za pisarje, temveč kot delegati razreda, ki Je živo fntereslran na pravilnem reševanju teh vprašanj ter ako ne bodo njih predlogi ignoriranj in ako bodo vzeti v ocenjevanje od strani dotič-nih centralnih komisij. To seve se mera dokazati na nesumljiv način itd. —« Tedaj: tukajšnja buržoazija jemlje le od časa do časa delavske zastopnike v razne odbore, ali le kar tako, da bi se kaj ne »reklo«. Njih mnenja pa so precej irelevantna za beogradsko gospodo. Zato seveda ostajajo problemi siromaštva in bede le — prrblemi. Pismo iz Belgrada. 4. aprila. V Narodnem predstavništvu je bilo te dni precej živahno. Ministrska kriza je povzročila precej zanimanja, zlasti, ker so jo povzročili socialisti. Ministrski predsednik Stojan Protič se je zelo trudil, da bi zgladil pot socialistom, ali ni šlo. Politika njegove vlade je zadnje čase tako zagazila, da je bilo nemogoče, da bi socialni demokratje mogli ostati še v vladi in biti odgovorni za njeno res brezglavo politiko. Iz govorov sodr. Vašo Kneževiča in sodr. Vilima Buk-šega je bilo jasno, da mora vlada iz-premeniti dosedanji kurs, ako reflek-tira na sodelovanje delavstva. Vlada seve nfc more kurza izpremeniti. ker je preslaba in ker njeni najmar-kantnejši predstavnik — Svetozar Pribičevič — meni, da se svet-vsled 4 in pol leta trajajoče vojne ni prav nič izpremenil. Gosp. minister za notranje zadeve misli, da se bo moglo še sedaj vladati tako, kot je vladal v Banovini Kuen Hederwary ali kak drug predstavnik ogrske državne misli. Ali vara se. Tudi če je še bolj vnet za geslo: klin s klinom. Socialna demokracija v Jugoslaviji sicer ne nastopa enotno. Razcepljena je v dva dela. Na to razcepljenost zida gosp. Pribičevič svoje upe. Njemu je zelo všeč, da je med delavstvom Jugoslavije antiparlamentar-na struja. Kakor je nam žal, da danes ni mogoče s srbsko oficielno stranko ter z onim delom bosanskih socialnih demokratov, ki stoje pod vplivom bratov Jakšičev, skupaj delovati v prospeh delavstva naše Jugoslavije — vendar moremo reči, naj g. minister policije (oziroma notranji zadev) ne bo preveč optimističen. »Getrennt marschieren, ve-reint sclagen« -7 o, zgodovini delavskega gibanja ni nejasna ta istinita rcčcfiics Sodr. Vitomir Korač je še sam v sredo popoldne na konferenci vseh poslancev — pred celim parlamentom — v mojsterskem govoru obrazložil, zakaj ni mogoče socialnim demokratom biti več v vladi in zakaj nismo prevzeli ponujana nam dva resorta. Sodrugu Antonu Kristanu ponujani resort ministra za prehrano Je začasno prevzel gosp. dr. Korošec, ministrski podpredsednik — Kora-, čevo ministrstvo pa sta prevzela dva, in sicer je postal minister za socialno politiko Josip Gostinčar, minister za agrarno reformo pa član JDS — dr. Fr. Poljak. S tem se je napravilo eno ministrstvo več! K dosedanjim 20 ministrstvom še novo 21 ministrstvo .. . Danes v četrtek, je bilo v zbornici zelo živahno. Najprej je soanig Anton Kristan stavil v krajšem govoru, (ki ga priobčujemo na drugem mestu), na predsednika vprašanje; kaj misli napraviti v zadevi šikaniranja in maltretiranja poslancev na železnici s strani nekaterih vojaških oseb. Potem je utemeljeval poslanec dr. Pestotnik interpelacijo svojega kluba o nedostatkih na železnici. Govoril je precej temeljito in v mnogih ozirih zelo stvarno pojasnjeval naravnost v nebo kričeče ne-dostatke. Odgovarjal mu je na dolgu žel. minister Vulovič. Jutri pride k tej točki na vrsto sodr. Josip K 0-p a č, ki bo obrazložil iz delavskega stališča celo zadevo. (Ta govor prinašamo v prilogi.) Tu se mudi sedaj številna depu-tacija Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo iz Ljubljane, Saveza železničara iz Zagreba in Saveza železničara iz Sarajeva za Bosno in Hercegovino, koji se je pridružila še deputacija srbijanskih železničarjev, ki so skupno intervenirali pri ministru Vuloviču za zvišanje plač in za draginjske doklade. Depu-tacijo so predstavili ministru so-drugi poslanci Josip Kopač, Josip Petejan in Mihael Čobal. Minister Vulovič bo te dni predložil svoje predloge ministrskemu svetu. Upanje ie, da se ugodi pravičnim težnjam železničarjev. Kam plovemo? Dogajajo se slučaji, spričo katerih ne moremo več molčati. Menili smo prvotno, da so gotove neprijetne stvari le plod sedanjih neurejenih razmer, prehodni pojavi, ki bodo kmalu nemogoči. Saj vendar ni v interesu države, da ustvarja spore, povzroča incidente in razpoloženja, ki utegnejo biti za njo in za narode usodepolni. Gotovi krogi, in sicer baš tisti, ki ne bi smeli nikoli segati v delokrog civilne oblasti in javnega političnega snovanja, pa niso baje tega mnenja. Ali gre vsa državna politika za tem, da pokaže celemu svetu, da ni v nas prav nič demokratičnega, svobodnega, da je Jugoslavija zadnje torišče srednjeveštva? Ali se nas hoče Slovence zares pahniti nazaj za cela stoletja. Ali smo se zato borili za naše ujedinjenje? Strahovanja ne trpimo, ne civilnega, ne vojaškega. Prosimo, da se vzame to na znanje. Tudi našega potrpljenja bo enkrat konec. Kar nismo trpeli pod staro Avstrijo, ne bomo trpeli niti v svobodni, ujedinjeni, demokratični itd. Jugoslavili. Za danes navajamo po vrsti nekaj slučajev, ki jih ne moremo več zamolčati. Poklicani faktorji pa na! ukrenejo potrebno, če jim je res nekaj na tem, da se ne povzročajo brez potrebe neprijazni, in za druge, bolj kot za nas, nevarni konflikti. Ne bodimo nervozni. Predvsem sledeči dopis, ki ga prinašamo v vsej svoji resnični celoti brez olepšav: Informacije imamo iz popolnoma zanesljivega vira, da so začele vojaške oblasti, za enkrat še na tihem, z velikansko gonjo proti socialnim demokratom ter da nadzirajo popolnoma po starem avstrijskem sistemu politično mišljenje podrejenih jim vojakov. Dasiravno bi lahko, vendar za danes ne navajamo še tozadevno nikakih natančnejših podatkov, opozarjamo pa našo delegacijo v Belgradu na ta pojav (o katerem smo popolnoma zanesljivo informirani) in prosimo, da se prepričajo, od kod izhajajo take inštrukcije. Protisocialistično delovanje, ki se izvršuje v najnovejšem času po želji različnih komandantov, se kaže že na zunaj in različni naši častniki ter njihovi nezavedni vojaki delajo stvari, ki so, naravnost nečuvene. Dne 30. marca t. 1. se ie vršil V Predtrgu pri Radovljici javen političen shod soc.-dem. stranke. Neki poročnik (ime na razpolago), ki le, mislimo, komandant radovljiške čete, je zastražil s pomočjo podčastnikov in vojakov z nasajenim bajonetom vhod v zborovalno dvorano. Nalogo so imeli paziti, da se ne bt udeležil kak vojak shoda. Niti v gostilniško sobo, kjer so se ljudje menili o tem, kar so slišali na shodu, niso -vojake pustili. Eden izmed vojakov, ki so stražili vhod v zborovalno dvorano, je znan po svojem početju, ker je na Jesenicah pripravljal strelske vaje za mirne državljane in je bil za to kaznovan — S prestavitvijo v Radovljico! Zvečer po shodu je patruliralo okolu 8 mož po Radovljici in ti so razganjali civiliste, ako sta bila le po dva skupaj. Našega govornika so celo častno spremili na kolodvor, ker so se oči-vidno bali, da bi ga napadli bolj-ševiki. Pa to še ni vse. Imenovani poročnik vzgaja svoje vojake tudi za »agents provocateurs«, to ie za tako službo, da izzivajo mirne državljane, ki so socialističnega mišljenja. Ravno istega dne zvečer se je namreč v Radovljici zgodilo sledeče: Neki vojak (ime na razpolago), je v neki gostilni v Radovljici, v katero ie prišlo nekaj socialistov, začel na neznosen način zabavljati čez socialiste z oči-vidnim namenom.da bi izzval prepir. Ko so potem sodrugi odšli v sosednjo sobo, da se izognejo prevnetemu »patrijotu«, je prišel najprvo v to sobo prej imenovani poročnik, takoj za njim pa 3 njegovi že precej »povzdignjeni« vojaki, med njimi tudi prej omenjeni vojak, ki, kakor rečeno, ga je imel največ pod kapo.Ta je začel kar brez vzroka, ne da bi se snlnh kdo za njega brigal, zopet na grd način izzivati in psovati socialiste s tem, da so izdajalci države in pričel na barabski način obrekovati nekatere člane ljubljanske vlade. Ker s svojimi napadi ni hotel prestati, je prosil nekdo izmed navzočih oficirja, s katerim so imenovani 3 vojaki sedeli skupaj pri isti mizi, za intervencijo. To intervencijo pa je on kratkoinalo odklonii. Mislimo, da take predrznosti radovljiške posadke niso vzrastle na lastnem zeljniku. Zdi se nam, da so se tudi pri nas začele uvajati metode iz bližnjega tužnega Balkana, metode, ki lahko uspešno konkurirajo z onimi, ki so bile v navadi v, bivši Avstro-Ogrski. Ne najdemo dovolj ogorčenih besedi proti tem prvim pojavom nespametne javne im« partinence. Tolaži nas le eno: Da se s terorjem na vojake in na nevojake socialistične misli ne more zatret:.« Drugi dopis ni nič manj razveseljiv. Prihaja iz Hrastnika. Plaho pripoveduje stvari, ki so hujše« Evo ga: »Čemu imamo tu toliko moštva, čez 50 oseb nastanjenih v enih najlepših hiš v Hrastniku? Saj jim ni« smo zato nevoščljivi, tudi če moramo po trudapolnem dnevji iti spat yj navadne brloge. Toda tisto mrvica živeža, ki Je za nas, bi želeli, da osta« ne za nas. Saj ne moremo živeti o našemu poverjeniku za socialno skrb, sodr. Prepeluhu. Obe naredbi st i bili šele vloženi na deželno vlado kot predlog in ju ni tedaj smatr, tl že kot končnoveljavna, po dež dni vladi sprejeta zakonska načrt? Upamo pa, da se to v kratkem zg >di. Saj Je nujnost obeh naredb vsem preočitna. Toliko v pojasnilo. — Draglnjske doklade za državne uslužbence. Delegat finančnega ministra je v sporazumu s predstavništvom deželne vlade odredil, da je državnim uslužbencem, ki imajo po dosedanjih predpisih pravico do dra-ginjskih doklad — Izvzemši uradnike od VIL činovnega razreda naprej — izplačati na račun poviška teh doklad naslednje zneske, in sicer 100 K v prvem, 150 K v drugem do petem In 200 K v šestem do osmem družinskem razredu. Za delavstvo tobačne tovarne se zadeva posebej uredi. — Beguncem! Pri poverjeništvu za socialno skrb se oglašajo dan na dan mnogoštevilni begunci v zadevi naknadne begunske podpore. Stroški, ki jih imajo begunci s tem, da prihajajo glede te podpore povpraševat v Ljubljano, so popolnoma nepotrebni. Kadar bo poverjeništvo dobilo kaj aktov iz zasedeftega ozemlja, bo dotične begunce o tem' uradno obvestilo. Priglaševati se In povpraševati ni treba nikomur ! — Enkratna oddaja imetja. »Jug« pravi, da se je v Belgradu izdelala osnova za enkratno oddajo imetja, ki bo dosegla celo 80 %. Osnova odreja prav ostre kazni zoper skrivanje ali zatajenje imetja. — Ministrstvo za prehrano se razpusti? »Jug« izve, da se bo naj-brže razpustilo ministrstvo za prehrano, ker noče nobena stranka prevzeti v teh- težkih časih za prehrano odgovornosti. Vzrok bo pa najbrže ta, da se hoče dopuščati oderuštvo. — Železniški promet se ne izpre-menl. Obratno nadzomištvo južne železnice sporoča, da se vrši promet kot preje in da torej odpade novi vozni red, ki smo ga včeraj priobčili. Posrečilo se je dobiti petrolej, in se je vsled pomanjkanja istega nameravalo izpremeniti vozni red. — l astne konje za službo je dovolila deželna vlada aktivnim topnl- čarskim področnim častnikom; zara-čuniti smejo zanje konjeniško doklado. — Iz vseučiliške komisije se poroča: Ko je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vseučiliška komisija pri, deželni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko. medicinsko in tehnično posebni odsek). Tudi se je pri društvu slov. inženirjev sestavila subkoml-sija za pridobitev začasnih vseučili-ških' prostorov. ,Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliški komisiji, ki jih' ie v svoji 12. seji dne 29. pret. m. po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka študija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih’ stolic in institutov ter iz imenika učnh moči, ki bi prišle prej ali slej v poštev. Vsebuje obenem predloge za takojšnje imenovanje dveh’ do treh vseuč. profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imenovani, prevzeli nadaljnjo organizacijo in izvedbo. Nastanitvena subkomisija je izdelala načrt, ki kaže, koliko in kakšnih' prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fakultet in kje bi se prikladni dobili. Vsakemu 'fakultetnemu načrtu je pridejan tudi po možnosti proračun potrebščin za leto 1919, zlasti pa za najbližjo prihodnost. S tem je vseučiliška komisija izgotovila nasvete, ki merijo na otvoritev tehnične fakultete že v nekaj tednih, ostalih fakultet pa v letošnji jeseni. Celotni izdelek je predložen vladi in od njenih’ nadaljnjih ukrepov je uresničba načrtov za-visna. — Roparski napadi pod Golovcem, V soboto, 6. t. m., zvečer so napadli štirje individuji, eden v vojaški uniformi, več oseb v Hra-deckega vasi. Najprej so preiskali nekega delavca, zahtevajoč, da naj izroči orožje. Ko so se prepričali, da nima nikake vrednosti pri sebi, so ga pustili. Ta je šel takoj na policijsko stražnico na Karlovški cesti in to javil policiji. Uro pozneje so napadli bnzu Štepanjskega mostu nekega posestnika iz Hrušice in njegovo ženo. Možu so nastavili na prsa revolver, a ženi bajonet. Pobrali so jima okolo 1000 K denarja. Potem so ustavili nekemu posestniku voz ter ga preiskovali. Ko se je izgovarjal, da je hlapec in 'da nima ničesar, so ga pustili. Napadli so tudi neko staro ženico in skušali vlomiti pri Indofu, a jih je gospodar prepodil s streli. — Prav prijetni časi! Kje so tukaj varnostni organi? Za varnost po samotni okolici v Ljubljani bi bilo treba bolje skrbeti. Na cesti vlada popolna tema od Dolenjskega pa do Stepanskega mostu ni niti ene žarnice. Prej je bilo vsaj par luči, sedaj so pa še te izginile. Pred par tedni smo priobčili dopis, da pod Golovcem ni pitne vode ne razsvetljave, a nihče se ne zgane. — No, če cevij za vodovod ni, pa so vsaj žarnice in varnostne odredbe mogoče. — Državni nameščenci i« Trata in Goriške, ki službujejo v Jugoslaviji. V perek zvečer je bil sestanek državnih nameščencev iz Trsta in Goriške, ki službujejo v Jugoslaviji, v prvi vrsti seveda onih v Ljubljani. Ta sestanek je sklical vodja poštno - čekovnega urada g. dr. Maričič, ki je navzočim razložil, da bi se sedaj, ko je začela v Ljubljani uradovati mednarodna komisija, nemara dobilo dovoljenje za potovanje njihovih rodbin in za prevoz njihovega pohištva v Ljubljano. Po daljši debati se je izvolil odbor, ki bo z oblastmi stopil v stik. Zaradi potrebnih podatkov, ki jih ta odbor potrebuje, da ve, koliko oseb pride sploh v poštev, naj se državni nameščenci čim prej osebno zglase v Narodnem svetu, Frančiškanska ulica (Hotel Union). Odbor sprejema prijave od danes, torka, dne 8. t. m. naprej od 8. do 6. popoldne. Pred vsem naj se zglase oni državni nameščenci, ki že imajo stanovanje v Ljubljani ali drugod in ki imajo rodbino in pohištvo v Trstu ali na Goriškem. — Zagrebški Židje zoper židovski nacionalizem. Zagrebški Židje so imeli svojo konferenco, da zavzamejo svoje stališče proti cionistom. Sklenili so izjavo, da protestirajo proti teinu, da bi se Žide proglasilo za poseben narod v Jugoslaviji. Smatrajo se za Jugoslovane, za del jugoslovanskega naroda^ in hočejo kot taki v vsem delovati za ideale mlade naše države. — Velik požar v Osjeku. Pogoreli sta dve veliki tovarni. Skoda znaša okroglo tri In pol mllllone. — VIII. kongres Srbov In Bunje-vacev, socialnih demokratov v Banat«, Bački ln Baranji se bo vršil 13. aprila t. L v Novem Sadu. Srb-skobunjevačkl agitacijski odbor po- življa vse strankine eksekutive y Jugoslaviji, da pošljejo, brez razlike smeri, na ta kongres svoje zastopnike. Iz stranke. Shodi. V Četrtek, 10. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer sestanek širšega odbora za proslavo Prvega Majnika v prostorih krajevne politične organizacije, Mahrova hiša, I. nadstropje. —* Polnoštevilna udeležba dolžnost! Strokovno gibanje. Iz strokovnih organizacij. V sredo, dne 9. t. m. shod krojaških pomočnikov ob' pol 8. zvečer v »Narodnem domu«. Kultura. „NeIIy Rozier". Komedija v treh dejanjih. Spisala Paul Bilhaud in Maurice Hermequin. Iz francoščine prevela M. G. Režiser A. Danilo. — Slovenskega dramskega gledališča ne bomo krstili z imenom pisatelja Cankarja; krstimo ga raje »Gledališče veseloiger*. Zakaj burki sledi veseloigra, za veseloigro se podi komedija — dolgočasen repertoar! To francosko besedičenje, „Nelly Rozier* imenovano, je stvarca najlažje sorte. Dejanje revno; nekaj običajnega zakonolomstva, nekaj pikanterije, pariški salon, lahkoživka Nelly, skoro genljivi konec — pa je komedija pri kraju. Stvar, se zdi, je bila napisana že davno, davno nekoč, v tistih fe-jaških, površnih časih, ko Pariz še ni okusil štiriletne krutosti svetovne vojne; zalo danes ne glede na to, da nam prav nič ne pove, bolj dolgočasi, nego zabava. — Komedija se je odigrala s salopno površnostjo. Igralci so po svojih zmožnostih in nalogah zabavali občinstvo. F. A. Gospodarstvo. Sajenje tobaka v Bosni in Hercegovini le zadnja leta zelo nazadovalo, ker ga je državna režija od kmetov, ki sade tobak, kupovala po zelo nizkih cenah, da se skoro ni izplačalo, da ga še sade. Tako je pred vojno kupovala državna režija kilogram po 1 K 50 vin. najfinejšo vrsto, slabše vrste pa po 40 do 80 vinarjev kg. Tako je produkcija vedno ostala ista in variirala med 35—40.000 rae-terskih centov. Med vojno se je cena tobaku zvišala, ali od kmetov se ni dražje kupovalo. Tako se je začelo tihotapljenje, kjer se je bolje zaslužilo. Cim bolj je država omejila prodajo tobaka doma, tembolj je produkcija nazadovala. Zdaj Je centralna režijska uprava prenešena iz Sarajeva v Belgrad. Da se produkcijo tobaka pomnoži, bo odkupovanje treba plačevati bolje. Tobak se je zadnje čase podražil za 50 odstotkov. Posebna deputacija kmetov, ki sade tobak, bo zahtevala, da režija odkupuje od njih po višjih cenah tobak, da se produkcija ne ovira in manjša. — Tako piše »Jugoslaven-ski Ekonomista«. Iz železničarskega mezdnega gibanja. Snoči so imeli V Mestnem domu v Ljubljani »Zvezarji* shod, da zavzamejo stališče napram prispevkom k uraginjskim dokladam za mesece marec in april, ki jih je dovolila zaenkrat slovenska oziroma belgrajska vlada. Predsedoval je shodu g. Držič, ki se je obširno pečal s sedanjim gibanjem in pojasnil stališče, ki ga je zavzela Tveza napram temu vprašanju. Sodrug Perdan je poročal o korakih, ki sta jih delegata sodr. Perdan in Juhart napravila pri železničarskem ministru Vuloviču v Belgradu, in pojasnil stališče Splošne žel. org. za Jugoslavijo napram sta-lilču Zveze. Shod je pozdravil tudi sodr. inž. Štebi, ki je omenjal, da je treba v vsakem gibanju več demokratizma pa manj politike. Oglasil se jel tudi sodr. Makuc kot delegat na deželni vladi Spl. žel. org. za Jgsl., ki je pojasnil tek pogajanj pri deželni vladi, katera je obljubila nekaj doklad in ureditev aprovizacije. Vendar je pa potrebna nujna, izdatna pomoč, zakaj, če delavstvo prepade, prepade tudi narod, država. Gospod Kolesa, ki je sicer pristaš VSLS., je lojalno priznal potrebo, da se železničarji zedinijo, ker je v vsakem boju sloga nujno potrebna. G. Deržič končno blati nemške sodruge. Pravi, da so hoteli nas zapeljati, pa da so sami pogoreli. (To je drzna trditev! Op. ured.) Govorilo je še več govornikov, ki so vsi bili zato, da je zadnji čas, da se izboljšajo razmere, če ne izlep, pa z orožjem, ki ga sicer ne rabim« radi. Predlagena resolucija nasvetuj« nove intervencije pri deželni in d žavni vladi, ki je že ponovno zavr* nila zahteve. Za resolucijo so smeli glasovati le Zvezarji, a so se še li cepili v dva tabora. Rez.ultat shods je slednjič ta, da so vsi preklinjaj« odšli s shoda ter pravili, da šele sedaj jasno uvidevajo, da je železniško uradništvo nesložno z ostalim delavstvom, kadar zahteva to svojo boljšo eksistenco, ki je dandanes res slaba. Na shodu so odločevali urad niki, ne pa delavstvo. V koliko so ugodili zalite* vam železničarjev. Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo je sporočilo železničarjem da so včeraj ob 1. uri popoldne tele* fonično naznanili iz Belgrada, da jq podpisana naredba, na podlagi' katere naj se izplača železničarjem ^ Sloveniji od 1. marca dalje poleg ž$ obstoječih draginjsklh doklad in drugih podpor še naslednji dodatek: Za uslužbence z letno plačo 1600 d« 2200 kron: V I. razredu 101 K; v II. razredu 150 K; v III. razredu 184 K; v IV< razredu 217 K; v V. razredu 250 Kf v VI. razredu 284 K; v VII. razredi) 317 K; v VIII. razredu 350 K. Za uslužbence z letno plačo 2200 dd 2800 kron: V I. razredu 133 K; v II. razrede 183 K; v III. razredu 217 Kf v IVJ razredu 250 K; v V. razredu 283 Ki v VI. razredu 317 K; v VII. razredi 350 K; v VIII. razredu 383 K. Za uslužbenec ze letno plačo 2800 do 3600 kron: V I. razredu 161 K; v II. razred« 210 I<; v III. razredu 244 K; v IV) razredu 277 K; v V. razredu 310 Kf v IV. razredu 344 K; v VII. razredi 377 K; v VIII. razredu 410 K. Za uslužbence z letno plačo 3600 d« 4800 kron: V I. razredu 183 K; v II. razreda 258 K; v III. razredu 292 K; v IV; razredu 325 K; v V. razredu 358 Ki v VI. razredu 392 K; v VII. razredi 425 K; v VIII. razredu 458 K. Za višje činovne razrede se seveda Še bolj zvišuje. * Nižje uslužbenstvo. Če Ima letno pla, čo manjšo od 1400 kron, tedal dobi? V I. razredu 101 K; v II. razred« 123 K; v III. razredu 148 K; v IV? razredu 173 K; v V. razredu 198 Ki v VI razredu 223 K; v VII. razred« 248 K; v VIII. razredu 298 K- Za nižje uslužbence s plačo 1400 d« 1800 kron: V I. razredu 109 K; v II. razredu 139 K; v III. razredu 184 K; v IV? razredu 189 K; v V. razredu 214 K! v VI. razredu -39 K; v VII. razredi 264 K; v Vlil. razredu 289 K. Za nižje uslužbence s plačo od 1SOO kron naprej: V I. razredu 125 K; v II. razred« 155 K; v III. razredu 180 K; v IV# razredu 205 K; v V. razredu 230 K J v VI. razredu 235 K; v VII. razredi? 280 K; v VIII. razredu 305 K. Glede delavcev, uslužbencev a dnevno plačo itd. se urede plače p$ gorenjih postavkih. Ti dodatki veljajo od 1. m- ' dalje ter se morajo izplačati takoj dva meseca. Najnovejše vesti. Mornariška akademija v Sisku. LDU. Zagreb, 7. Listi poročajo i2 Belgrada, da je ministrski svet odobril kredit za mornariško akademijo, ki se osnuje v Sisku. Predavanja se prično že meseca avgusta 1.1. V šolo bo spreletih 200 gojencev. Tržaški mestni odbor podal demisljo. LDU. Trst, 4. (Zakasnelo.) Včeraj zvečer je sklenila italijanska liberalna stranka, ki ima v mestnem svetu veliko večino, naj poda mestni odbor demisijo in prosi italijansko vlado, da imenuje vladnega komisarja za tržaško občino. Položai v bavarski republiki svetov. LUD. Wuerzburg, 7. (CTU.) Tukaj so danes razglasili republiko svetov. Banke, brzojavni in telefo-nični uradi ter uredništva listov so' zastražena od komunističnih čet. Vojaštvo, vštevši prostovoljce, stoji nq strani komunistov. Izza 10. dopoldne počiva vse delo v tvornicah,^delavnicah, trgovinah itd., izvzemši trgo^ vine jestvin. LDU. Regensburg, 7. (CTU.) Danes opoldne se Je izjavil delavski i« vojaški svet, ki sestoji iz zastopnikov združenih socialističnih strank, za republiko svetov. LDU. Berlin, 7. IČTU.) Iz Mona-kovega se poroča: Nlonakovški listi so danes izšli. Liberalna rronakov-ska »Augsburger Abendzeuung« je z>'!o pobeljena. Državni komisar za stanovanjske zadeve je sestavil načrt, ki vsebuje med drugim tudi znižanje stanarine. Razlastitev nai se razširi na vsa premoženja čez 10.000 r;:;-rk. Rnaka odredba se bo baje tudi izi-tla na Saksonskem. Francozi aretirajo nemške poslance. LDU. Niuen, 7. (Brezžično.) Poslanec v liesenski zbornici, Bauer iz Mainza, ki je hotel potovati k zasedanja zbornice v Darmstadt, je bil medpotoma iz neznanih razlogov od Francozov aretiran. Bliža se 1. maj! Pripravljajte se, da ga primerno proslavite! Vse delavske organizacije vašega kraja sestavite skupen odbor, ki naj izdela načrt za proslavo 1 majnika. Ako želite za ta dan slav nostnega govornika, sporočite to najkasneje do dne 10. aprila t. 1. tajništvu naše stranke. Tajništvo JSDS Vam bo na vprašanje rade volje dajalo vsa ootrebna pojasnila glede 1. majnika. Opozarjamo vas tudi na oglas glede majskega spisa, ki izide za 1. maj. Letošnji 1. maj mora biti sijajna manifestacija proletarijata, ta dan nai vidi naša država moč zavednega or-gniziranega proletariata! Na delo tedni za 1. mai! Aprovizacija. Izplačevanje prispevkov za cenejši kruh in moko. Stranke se morajo strogo držati določenega reda, ki je bil že objavljen v listih v soboto oziroma pondeljek, ker vsled obremenitve blagajne, ki mora izplačevati na eno uro 150 strankam denar, ni mogoče delati prav nobenih izjem. Kdor bi dobil denar za več oseb kakor jih v resnici preskrbuje v rodbini, bo najstrožje sodnijsko kaznovan. Prodaja moke. Od vštetega četrtka, 10. t. m. do vštete sobote, 12. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico po en kilogram moke za pecivo, ki stane 4 K 66 v. Koruzo upa, da prejme v najkrajšem času Žitni zavod v Ljubljani. Cena koruzi v zrnu, prosto nasuta v vagon, je K 150 — za 100 kg franko postaja Ljubljana, deske se morajo vrniti. Blago bo zdravo, pripominjamo pa še, da je nova koruza, lanske letine. Naročiti jo morejo le aprovizacijski odseki oziroma gospodarski uradi in županstva. — Koruza se sme porabiti le za prehrano ljudstva in se bo vštela v kontingent. Oddajala se bo samo v celih vagonih. Naročila naj se vpoš-Ijejo takoj, ker utegne priti koruza še ta teden. Naročniki naj naznanijo točni naslov, pošto, bližnji brzojavni urad in železniško postajo. Kislo zelje za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 9. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št. 1 do 400, od 9 do 10 št 401 do 800, od 10 do 11 št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg, kar stane 1 krono. Kislo zelje za II. okraj. Stranke 11. okraja prejmelo kislo zelje v sredo, dne 9. t. m. na krompirjeve nakaznice pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: popoldne od 2 do 3 št. 1 do 400, od 3 do 4 št. 401 do 800, od 4 do 5 št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kar stane 1 krono. Sedrasl! Zaupniki! Javite takoj upravi sNapreja“ v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 6, koliko iitiuov Majskega spisa naroči vaša organizacija. Spis izide 20. aprila in bo stal posamezen izvod t krono. Ker je potrebno, da so že sedaj določi naklada, naj vsak sodrug in vsaka organizacija najpozneje do 10. aprila sporoči, koliko izvodov .Majskega spisa" se pošlje v razprodajo. Naklada bo sicer velika, vendar ga nam utegne zmanjkati, če se naročniki šele pozneje pri-glušajo. Raznoterosti. * Roza Luksemburg v zaporu. Roza Luksemburg je bila radi svoje revolucionarne propagande zaprta bržkone ob začetku vojne in je prišla ravno v oni zapor, kjer je ssdela soproga bivšega belgijskega pravdnega ministra, gospa Wiartova, ki so jo bili Nemci prignali iz Belgije v Berlin. Obe celiči sta bila ena poleg dru ge« tako. da ie ministrova 2ena videla pogosto, kako je Roza Luksemburg hranila skozi okno Dtice. Ko se je še-tala po dvorišču, je pela polglasno marseljezo, ki Je bila dogovorjeno sredstvo za pogovor par besedi. Roza je v zaporu brala mnogo, ker je znala nemško, angleško, francosko, italijansko in rusko. Bila je mala in drobna, a je kazala silno moč v sebi. Obe gospe sta dalje časa občevali med seboj, dokler ju niso zapazili iti ločili. Od tedaj se nista videli več. * Še nekaj o carju, carici in njihovih hčerkah. »Arbeiter-Ztg.« prinaša avtentično poročilo o carjevi smrti, sporočeno ji od nekega vojnega ujetnika, ki je bil pri izvršitvi obsodbe v Jekaterinburgu prisoten. Car je bil ustreljen zato, ker je bilo mesto od Celioslovakov skoro obkoljeno. Ujetnik pripoveduje: Ugotoviti moram, da so vsa poročila, ki jih je razširjalo časopisje, neresnična. In oni »diplomat«, ki je o-tem informira! dunajske liste, je pripovedoval le to, kar je bilo razširjeno v mestu davno pred obsodbo carja, kot senzačna govorica. Vse ono, kar so pisali posamezni listi o slabem ravnanju s carjem, da cslo o posiljevanju carice in njenih hčera, spada v državo fantazije. V vsej Rusiji ni bilo poštenega Človeka, ki bi si zaželel carice, ki je bila zadnje dve leti z dušo in telesom udana ljubica Ra-sputina, tega pijanca in zločinca, kateremu je v svoji nravni znorelosti in zaslepljenosti izročila tudi obe svoji hčerki. Ruski moški svet Je že davno smatral carico za poulično vagabundko, pripravljeno za vse. * Voditelji nemške republike In njihova preteklost. Državni minister brez portfelja dr. David, vodilni član večinske socialne demokracije, je bil nasprotnik neomejene vojne s podmorskimi čolni, ker se je s tem prisilila Amerika k vstopu v vojno, kar le bil ravno cilj sovražnikov Nemčije. — Bivši pek, potem dolgoletni tajnik in glavni organizator krščanskih strokovnih organizacij, član pred-sedništva družbe za socialno reformo, sedanji državni poštni minister Wiesberg, se je svoj čas živahno zavzemal za udejstvovanje mednarodne delavske zakonodaje in podpiral stremljenja proti aneksionizmu domovinske stranke. — Kot voditelja delavstva Je imenovati Lagiona, predsednika generalne komisije nemških strokovnih organizacij, Hart mann, nadalje Hirsch, ki je bil predsednik strokovnih društev in je sedaj dodeljen trgovinskemu ministrstvu, a je bil svoj čas ključavničar, in bivši mizar, sedanji glavni tajnik krščanskih strokovnih organizacij Stegerwald, ki je bil imenovan pruskim ministrom za javno blaginjo. Stegerwald je imel svoj čas istota-ko zveze z angleškim delavskim gibanjem. Bivši strugar Legien je deloval svoj čas za mednarodno strokovno organizacijo ter se udeležil socialistične konference v Stockholmu in strokovne konference v Bernu leta 1917. Vsi trije delavski voditelji so sodelovali syoječasno, kakor tudi prof. Baumgarten, Brentano in Weber na ustanovitvi zveze narodov za svobodo in domovino v svrho onemogočenja aneksijske politike. * O mučeništvu mesta Lille. Cha-rost, škof severno-francoskega velikega mesta Lille, je imel 23. t. m. v zemljepisni dvorani pretresljivo predavanje o mučeništvu, ki ga je utrjeno mesto Lille moralo pretrpeti v vojni, ko so mesto Lille in ves de-partement imeli Nemci v svoji oblasti. Opisaval je roparsko in nasilno postopanje nemških oblastnikov ter strahote gladovanja, ki jim je bilo mesto izročeno. Nič manj nego 80 tisoč prebivalcev so Nemci šiloma ločili od svojcev in jih odgnali v tujino. Neštete osebe so Nemci pod raznimi pretvezami dali postreliti ali pobesiti. Poleg vsega so prebivalstvo decimirale bolezni. Lillski škof je ponovno o vsem tem pisal nemškemu kardinalu Hartmannu v Kftl-nu, toda brez uspeha. Nemška cenzura je njegova pisma odpirala in njega dolžila, da piše stvari, ki so izmišljene in zlobne. * Nesrečna številka Hohenzol-lerncev. Radi nesrečnega konca vojne in revolucije je Lta 1918. postalo tragičnega pomena za hohenzoller-sko dinastijo. Letna številka »8« je že pogosto prinesla ti rodovini nesrečne dni. Leta 1888. Je žaloval nemški narod za dvema cesarjema. Leta 1878. sta bila izvršena dva napada na cesarja. Leta 1858. se je poslabšalo zdravstveno stanje Friderika Wiijema, da ni mogel več vršiti vladarskili poslov. Leta 1848. Je bila državljanska vojna, če gremo še nazaj v zgodovini, najdemo Še druge »nesrečne osmice«. Leta 1758. Je bil Friderik Veliki težko r>retna V novi dom°- '»noral! strada« v1’!?*1« kak°r o1110 ■K'ikn^ i-.■ f stan domovini? so X vsi razni mdljčnf „zr“s,ja; gen poskrili v Moge “z” trahu ™ S. •judstvo ne linčalo, ker so’ do fi divine tistih vojakov, ki 'Ali kS J1-1 živlicnje za domovino. Škodite -° j° opazili ti "alhuJSi Det ,1» • nase domovine, da je zo-sebn<^lr V? red’. da vlada nima ŠPrile7iM ’ J"-ih za ušesa, Pos(antiZASy°i brlogov in so zacui neiš’' in n!) ne ^ne še predrz- Sa vlada WnneJŠi, (Tak0 *e!>- Na* Narodnega n3 f1! pred sestankom OdrerlK,ga ..,predstavništva izdala ni d-bl bi doma so 110. ujši zo-po-so začeli tfdredhn «i Preclstavništva iZl ^OKla počaka« °daSh- Jrp:oJine: stavniJ vn rSi . Narodno pr korala ItnrS?i° ° Stvar' kar fceleao r^’ ker se tiče ta 2 Hapram11^? P°P11 m onim tiavijalcem cen, ki pred- zadeva Popustljiva so vedno 'dražili vse življenske potrebščine in napravili življenje neznosno nam revnim ljudem, v prvi vrsti železničarjem in drugim delavcem. In kaj je naravna posledica tega? Ce jaz prodam svojo delavno moč, pa za svoje delo ne dobim toliko plačila, da bi si mogel kupiti kruha, potem je bolje, da držim roke križem, kajti čemu naj delam, če ne zaslužim toliko, da bi mogel živeti. Naša vlada je prišla na tisto opolzko pot, ki vodi v propad. Vlada je bila popustljiva napram bogatim. Sedaj pa bo prisiljena, koseči globoko v žep in dati svojim uradnikom in delavcem zvišane plače, da si bodo mogli kupiti vsaj nekaj živeža po teh zvišanih cenali, ako bo hotela, da ne bodo obupali. Gospodje so tukaj povedali," kako bi se marsikaj preuredilo. Spoštovani tovariš gospod dr. Pestot-nik je označil tudi nekoliko, kako bi se dalo popraviti to nelepo življenje železničarjev in kako bi se dal narediti nekak red na železnicah. Na moje tozadevno vprašanje pa mi je gospod železniški minister odgovoril: »Težko je, ko imam v Banovini 70 % Madžaronov, a ne vem, kako naj jih nadomestim.« Ne vem, ali je gospodu železniškemu ministru znano ali ne, najbrž ne, ker drugače bi moral kaj energičnega ukreniti. .Vem, da imajo v Zagrebu še danes pogodbo z ogrsko vlado, da vsi nameščene!, ki so bili prej pod ogrsko krono, ne morejo biti niti disciplinirani v Zagrebu, ampak se jih mora disciplinirati v Budimpešti. To ima vsak uslužbcuec črno na beiem v žepu. Ali se torej čudite, da na najvišjih mestih sedijo Madžaroni in pravijo: »Vi nimate pravice, nas soditi, naše sodbe morate poslati v Budimpešto. Kdo !e to pogodbo naredil in podpisal? Poverjenik za promet v Zagrebu. Če je to znano gospodu železniškemu ministru, ne vem, ampak faktum je, da je pogodba tu, in imamo tudi uslužbence, ki to lahko dokažejo. Torej na podlagi te pogodbe so postali Madžari tako prokleto pogumni, da pravijo, da nima nihče nič komandirati kakor oni sami (Poslanec dr. Čorovič: ^>Nije tako!«). Je tako, gospodje, saj imamo tu Zagrebčane, ki to prav lahko potrdijo. Železniške uprave so že s 1. januarjem 1918 priznale svojim uslužbencem, da se vojna leta vštevajo ■poldrugkratno v pokojnino in v napredovanje. Dosedaj se je to izvedlo samo pri južni železnici, in sicer s 1. januarjem 1919, medtem ko morajo jugoslovanski državni železničarji še vedno čakati, kdaj jim bo dal železniški minister te po prejšnjih upravah zajamčene pravice, ki jim jih mora tudi dati, kajti pridobljenih pravic se ne sme kratiti in odjema«. Sedaj imate n. pr. v Ljub-Ijanl državne železničarje in želez-ničarje južne železnice. Eni (južni železničarji) imajo, take prejemke, državni druge, in sicer manjše, in to vendar ne zato, ker so železničarji svobodne Jugoslavije?!!! Ati gospod železniški minister je naredil še nekaj hujšega! Oprostite, gospodje, da to pojasnim. Povem vam, da sem sam preiskal celo zadevo in prišel do zaključka, da je resnična. Gospod železniški minister je rekel: »Draginja je tu!« To je tudi res, in ravno zaradi tega je njegovo ravnanje tembolj čudno. Gospod minister je namreč odredil, da more železničar, če se hoče peljati neslužbeno kam, da si nakupi cenejše blago, piačati polno voznino. Gospod železniški minister je torej odvzel železničarjem prosto vožnjo, ki so jo imeli dosedaj! Železničarji imajo po tem novem ukazu prosto vožnjo samo za službene namene, ne pa tudi za svoja zasebna potovanja in ona svojih družin. Gospodje, lahko sl predstavljate, kako težko je zadela ta odredba železničarje, ki so na ta način prišli ob svoje dolgoletne pravice, ter se jim je odvzela vsaka možnost, nabaviti si razne' potrebščine po nižjih cenah. Ta odredba pač ni bila v korist, ampak v veliko škodo našega prometa. / Dočim je vlada napram raznim verlžnikom in špekulantom skrajno popustljiva in koncilijantna, postopa napram železničarjem z vso krutostjo. Tako imamo n. pr. militarl-zacijo na železnicah1. Vidite, gospodje, to je zopet velik vzrok, zakaj na železnicah ne gre tako, kakor bi moralo iti. če komandira na železnicah kak oficir ali kak narednik, potem ni čudno, če zastaja ves obrat. Vzemimo en primer. Mi imamo n. pr. stroje raznovrstnih' serij. Serija pomeni, koliko ta ali oni stroj lahko vleče. Temu stroju se ne sme dati več jiego je predpisana maksimalna teža. Tako se je pa zgodilo, da so obesili stroju, ki nosi 300 ton, 600 do 700 ton. Naravno je, da ta stroj, kurjen še s slabim premogom, ne more prevoziti svoje ture, ima zamudo, ter se mora ustaviti, da se mu odvzame preveliko breme. Ali zopet gorje tistemu strojevodji, ki je vodil vlak in ni mogel prevoziti tega, kar so mu preveč naložili. Gospod postajeiiačeliiik — gospodu železniškemu ministru to najbrž ni znano — postaje Indjija je n. pr. postavil na sjroj vojaka ter mu je rekel: Ako strojevodja ne bo speljal naloženega tovora in bo obstal, ga ubij (Medklici). Prosim vas, gospodje, sedaj, ko naj živimo v svobodni državi, se postavi strojevodji na stroj vojak-krvnik, ki naj ga ubije! Vprašam vas, ali naj dotični strojevodja nadzoruje progo ali naj gleda na to, kdaj ga bo njegov stražnik ubil? Da ne boste rekli, da morda pretiravam in da govorim tjavendan, vam povem ime dotičnega strojevodje, ki se mu je to pripetilo. Dotični strojevodja se zove Mayer in je tu v zbornici na galeriji navzoč. Dalje imamo slučaj strojevodje Farkaža. Strojevodja Farkaž, ki je tu v Zemunu, in se gospodje lahko prepričajo o istini-tosci mojih navedb, je dobil mal stroj, kateremu so obesili preveč teže. Premog je slab, stroji so slabi in pokvarjeni ter se ne dajo popraviti. Ti stroji, oprostite gospodje, da -povem po pravici, so pokvarjeni v prvi vrsti zaradi tega, ker postavljajo za strojevodje nestrokovnjake, brez prave tehnične izobrazbe. Ker torej ta strojevodja ni mogel prevelikega bremena izpeljati, sta ga dva vojaka potegnila s stroja, ga položila ua klop, ter mu Jih naštela 25. (Poslanec Kristan: »Škandal!«) Isto se je zgodilo strojevodji v Lekeniku. Strojevodja Pintar v Le-keniku je na postaji rabil eno uro in pol, da je pripravil stroj. Gospoda moja, kdor pozna stroje, ta si lahko predstavlja, da je to delo nemogoče v krajšem času izvršiti. Če pogledate danes železniški stroj, dokler še ni zakurjen, je videti Še dosti dober in nepokvarjen. Ko ga zakurite, pa uhaja para na vseh koncih in krajih', ker ni gumija, da bi zadelali vse luknjice, skozi katere uhaja para in se mora fretariti z raznimi vojnimi izdelki. Torej ta strojevodja je moral počakati v Lekeniku eno uro in pol, da je dobil potrebno paro. Ko se ie tako trudil, da spravi stroj v red, pristopita naenkrat k njemu dva vojaka, ga potegneta s stroja, položita na klop ter mu jih naštejeta zopet 25!! (Klici: »Sramota, škandal!« Ako se tako kurirajo lačni želodci naših železničarjev, potem, gospodje, stojimo pred katastrofo, ki mora nastati na vseli železnicah. Kajti .pri teh razmerah mora izgubiti železničar vsako veselje do dela. Dajte mu kruha ter lepše ravnajte ž njim, pa boste videli, s kakim veseljem bo opravljal svojo težavno službo. Napravite predvsem red v raznih direkcijah, ker je tam reda najbolj treba. (Medklici.) Gospodje, če pogledate v razne direkcije, boste videli, da sedijo notri še vedno ljudje, ki ne spadajo tja in bi jih bilo treba že davno spraviti čez meje. Mi socialni demokratje nimamo te naloge, da bi preganjali delavce in uslužbence ter nam tega tudi nihče ne more pred-bacivati. Opozoriti pa moram merodajne gospode na obstoječe nevednosti, ki so največ krive, da železnice danes ne funkcionirajo tako, kakor bi morale. (Medklici ln ugovori.) Gospodje, jaz sem vam dokazal, da imajo ti uslužbenci pogodbo z bu-dimpeštansko vlado. Kdo jo je naredil? Vi sami! Militarizacija na železnicah je čisto nepotrebna. Vlada pravi, da se morajo železnice za slučaj vojne mi-litarizirati že po zakonu samem. Ali prosim vas gospodje, sedaj vendar ni več vojne (Klici: Še je vojna!«). Jaz mislim, da je vojna že končala. Ali jo mar hočete imeti še par let?! Gospodje, železniški uslužbenec naj ne bo podrejen vojaški komandi, am-pah vojak naj se prideli železničarju za asistenco, če jo potrebuje. (Burni klici in ugovori). Prosim vas gospodje, pustite me vsaj mirno govoriti. Gospod železniški minister je po-dai tukaj nekake statistične podatke. Toda ta statistika ne odgovarja točno temu, kar je faktično res. Gospod minister je rekel, da je še 70% Madžarov, ki jih imamo izmenjati. Jaz sem se mučil včeraj in predvče-ranjim, da sem zbral nekaj tozadevnega materijala ter sem izpraševal ljudi, ki poznajo razmere, in ti so mi povedali, da je med uradništvom in poduradništvom približno kakih 50% tujih uslužbencev in od teh 50% se jih je takoj priglasilo 15%, ki so izjavili, da hočejo ostati v novi domovini, ker znajo hrvatsko in imajo svoje otroke v hrvaških šolait. Torej bi bilo pravzaprav le 35% tujega uradništva in poduradništva med našimi železničarji. — Kar se pa tiče delavstva, ni več, nego k večjemu 10% tujih delavcev, ki bi se lahko zamenjali. Mi imamo v raznih koncentracijskih taboriščih železni-čarje z družinami, ki čakajo na nastop službe. (Tako je!) Pokličite te, pa pridejo radi delat. Oni čakajo. Imate tukaj že predlog, kako bi oni radi delali tudi na tej progi, pošteno, kakor so delali na naših progah. Če se ozremo na naš strojni in vozni park, vidimo, da bi se dal še precej hitro popraviti. Toda treba je sistematičnega dela; potrebno je, da se ti stroji, ki se dajo lahko popraviti, spravijo kar najhitreje v velike delavnice, kjer se bodo mogli v najkrajšem času popraviti, da bodo sposobni za promet. Oni del strojev, ki je nesposoben za službo in se ne da več popraviti, naj se razdene, da se dobi materijal za druge stroje. Mi smo namreč na železnici tudi z materijalom precej pri kraju. Če hočemo n. pr. popraviti en stroj, moramo razdejati enega do tri tender-ie, do dobimo toliko materijala na razpolago, da moremo popraviti ostale stroje. Stari stroji, ki so že zarjaveli in ne bodo nikdar več po-rabni, naj se razdenejo in jim odvzamejo rabljivi predmeti; s temi naj se pa poj avijo drugi stroji. Gospod minister je v našo zadovoljnost povedal, kako kategorično je nastopil proti ljudem, ki so delali sabotažo; mislim, da je bilo to v Bosanskem Brodu, kjer da je bilo baje vse pijano. Gospod minister je do-tične železničarje kratkomalo odslovil. To je vsega priznanja vredno in mi — povemo odkrito — ne bomo delali gospodu ministru nikdar najmanjše preglavice, kadar bo kaznoval tistega, ki res to zasluži, ki hodi pijan v službo, ali pa misli, da je pri železnici le za to, da nagaja. Toda, gospod minister, kakor ste na eni strani upravičeno strogi proti onim, ki delo ovirajo, ki samo nagajajo, ki so — kakor lih imenujete, gospod minister — malomarneži, tako bodite naslonjeni proti tistim, ki upravljajo svojo težko službo z navdušenjem in veseljem! Preračunite nekoliko, koliko mora človek zaslužiti, da lahko izhaja s svojo družino ob tej draginji. Hrvaški železničarji so Vam, gospod minister, to zelo jasno povedali v svoji spomenici. Ne vem, če ste že pregledali njihovo spomenico tako daleč, da bi brali, koliko so stale ne-obhodno potrebne življenske potrebščine pred tremi meseci — danes so že vse veliko dražje —■ namreč vse one življenske potrebščine, ki jih rabi uslužbenec vsak dan. Tam je izračunano, da je za življenje posameznega železničarja nulno no- trebno najmanj 600 K mesečne plače. Če železničar nima prilike, za« služita s svojim delom 600 K na mesec, m more izhajati; manjka mu obleke in hrane — in v lačnem Človeku, ospodje, ne boste našli dobrega elavca, ampak samo večnega nezadc /oljneža, ki bo slabo opravljal sve jo službo, kar pa vendar ni v interes i cele države in nas vseh. Kaj boste rekli gospodje, če povem, ca imajo na progi Pragersko« Središče železničarji, ki vrše vrli-stavbn službo, 2 K 40 vin. dnevne plače? Prosim, gospodje, 2 K 40 vin. dnevne plače ob času, ko stane četrt litr; vina 3 K 50 vin.! Ali more tak delavec vršiti z zadovoljnostjo svojo lužbo? To so škandalozne razmera! Zakaj se jim ne nani-r--: konec?! Kad u* prihajamo s takimi pritožbami, se nam navajajo kot protiutež plače; id jih imajo posamezni kvalificirani delavci v delavnicah, ki seveda \ eč zaslužijo. Gospodje, povejte ra tudi pri tej priliki, koliko zaslužijo nižje vrste delavstva, ki morajo vendar prav tako živeti! Ti ljudje so največji reveži in nimajo dostikrat duma niti toliko Obleke, da bi posl !i otroke v šolo! Njili otroci so bosi: v februarju t. i. sem jih videl iti bose v šolo! Prosim Vas, s kakim veseljem naj vrši železničar službo, ki mu ne nese niti toliko, kolikor potrebuje nujno za prehrano in obleko i Obleka stane dandanes — in to o leka najslabše vrste! — 70?» do 800 kron, za ženo seveda precej več. Lj id je si v petih letih vojne niso kupiti nobene nove obleke. Sedaj U; vojna minula, a revni sloii ne mortjjo prav tako kupiti ničesar, ker .nimajo sredstev. (Tako je!) Železničarji iz Zagreba so n. pr. svoj ne vzdržljivi gmotni položaj gospodu ministru čisto natanko pojasnili v posebni spomenici; samemo gospoda ministru je vloga ugajala, ko jo jt pregledal, ker so bile tako jasno obrazložene in motivirane vse zahteve železničarjev. Toda gospod minister je rekel: Mi imamo toiiko in toliko deficita uu Hrvaškem, toliko 111 toliko deficita v Slavoniji, toliko 'deficita v Sloveniji itd., kako bomo zmagali nove stroške! Gospod minister 1 Tu morate upoštevati tudi sledeče: Mi smo imeli poprej v Srbiji približno 510 km proge. Sedaj iijiate ,3000 km proge. Na to lahko napravimo znaten kredit, da pomagamo železničarjem in obvarujemo državo nevarnosti. Z bajoneti ne bomo kurirali želodca, kadar krit!!. (Veselost.) Je vse zastonj! Mi moramo poskusiti, da železničarja, ki trpi pomanjkanje vseh življenskih potrebščin, zadovoljimo. Nikakor ne mislim. da se morajo zadovoljiti morebiti kake pretirane zahteve, ki bi omogočale luksuriozno življenje. Toda, gospodje, če bi Vi videli prizora v stanovanjih teh revnih železničarjev, kakor sem jih videl jaz, ko je n. pr. pri obedu oče rezal kruli,-pa je hotel košček kruha vzeti s seboj, ker je moral za 12 do 14, tudi 16 ur odpotovati, ne da bi dobil kaj živeža na progi — pa so otroci rekli s solzami v očeh: »Za Boga, oče, ali boš nesel ves kruh s seboj?« Tu moram mimogrede povedati, da se dobi pri nas kruh samo na krušne nakaznice, in to samo v kraju, kjer železničar stanuje, ne pa tudi na progi, dočim je pri Vas mogoče kupiti kruh povsod. Vidite, gospodje, take razmere vladajo med železničarji. Jasno je, da boljši, bogatejši sloji tega ne razumejo, ker ne pridejo z revnejšimi sloji v dotiko in vidijo le sami sebe. Upam pa, če bo gospod minister prišel v ministrski svet in rekel: »Jaz rabim n. pr. 150 milijonov dinarjev, da se izboljša položaj železniškega osobja«, da ne bo naletel na odpor, ker upam, da gospodje, ki ste sedaj v vladi, bodete pač razumeli, kaj ie železniško osobje in kaj je treba storiti. da se mu nekoliko pomaga. Mislim, da ni treba, da sc .: u-ščam v podrobnosti, ki jih obsega ta Spomenica. Gospod minister bo tako prijazen, da bo spomenico prealO/,1. v ministrskem svetu in se dogovoru s tovariši o vseh žellah, k* so tioui \ izražene. Ali prosil bi: Dajte hitro izstradanemu delavstvu to, kar je treba, da ne nastane katastrofa, ne morebiti iz hudobije, tudi ne od strani madžarov, ampak od strani izstradanih in izmučenih železničarjev, ki so po mojem mnenju boljši Jugoslovani nego marsikdo, ki ima Jugoslavijo vedno na jeziku, v resnici je pa le egoist, ki izkorišča revno ljudstvo in onemogoča, da bi prišlo do reda v državi, ki je šele nastala, Dobro razumem, da je nemogoče, da bi v državi, ki se je šele takorekoč rodila, že funkcijoniralo vse tako, kakor v normalnih razmerah. Ali tam, kier se absolutno mora nekaj storiti, bi prosil gospoda ministra, da se to stori z vso hitrostjo. Kaj zahtevajo slovenski železničarji? Malenkost — čeprav seveda bo skupna s\ota velika, a na posameznika pride zelo malo. Mi smo rekli tako-le: Bržkone v Belgradu se ne bodo imeli take pragmatike, ker poznamo razmere, ki so vladale pred vojno na železnicah v Srbiji in kako je vojna vse uničila tamkaj. Mi imamo pa moderno pragmatiko na ra/polago, in zato smo sestavili takoj nekaj kot podlago za bodočo pragmatiko. Ne bom Vas mučil, dragi gospodje; hočem le iz predložene spomenice povzeti eno točko, ki se mora železničarjem izpolniti. To je točka 8. Gospod minister! Ako nimate vloge železničarjev baš pri rokah, bom (ako prost, da jo Vam bom dal tukaj na razpolago. (Govornik izroči prometnemu ministru Vidoviču en izvod vložene spomenice). Ta točka zahteva: »Uprava ima naj-dalje s l. aprilom« — to danes seve ne bo več mogoče — »izplačati vsakemu uslužbencu, delavcu in delavki, enkratni nabavni znesek brez razlike kategorije, in sicer 1000 dinarjev«. Gospoda moja, železničarji so zahtevali to v dinarjih radi tega, ker ie nemogoče hoditi okoli z našo krono. Če pride človek s krono h kmetu in hoče kaj kupiti, ne dobi ničesar. Če bi bila krona srebrna, bi se še kaj dobilo, za papirnato krono pa nihče ne mara. Kmet stoji na stališču: Ali proti zameni v blagu — ali za srebro! Dinar pa ima vendar še precejšnjo veljavo danes, veliko večjo nego krona, kar vidimo zlasti v Belgradu. To bi veljalo za samce in oženjene brez otrok. Za oženjene in vdove z otroci bi se moralo plačati 2500 dinarjev. Ciospoda mola, to je enkratni nabavni znesek, s tem bi ti nabavile železničarske rodbine se-iaj, ko imamo svobodno trgovino, »aj toliko življenjskih potrebščin, da bi bile brez skrbi, da bodo imele preko najhajšega časa nekaj živil doma in da ne bo treba vedno drezati tukaj pri ministrstvu. Dokler se želje, izražene v tej spomenici, popolnoma 'ne izvedejo, bi se plačevalo vsak mesec 300 dinarjev kot nekak pripomoček. Zakaj? Če kupi železničar dandanes eno obleko zase in za ženo, porabi že več nego 1000 dinarjev, ker so cene za obleko in obutev tako gro- zno pretirane. Za nakup* živil mu od teh 1000 dinarjev ne ostane ničesar. Zato bi moral uslužbenec s tem denarjem kupiti živila (slanino, moko itd.), z ostalim bi si pa kupil vsak mesec še kaj obleke, in obutve, da ne bo hodil bos in nag. Vojna leta naj se vštejejo uslužbencem pri državni železnici prav tako, kakor jih všteva južna železnica svojim uslužbencem. Mi vendar ne moremo trneti, da bodo državni železničarji, ki služijo morebiti na isti postaji skupno s tovariši južne železnice, na slabšem nego železničarji privatne družbe. Že naša čast zahteva, da ne plačuje naša država uslužbencev slabeje, nego privatno pcd.ietje. Izpi ogovorim naj še pri tej priliki j par besed o naših ubogih upokojencih ! To so reveži, ki so služili skozi celo vojsko, a so bili začetkom leta 1919. upokojeni z majhno pokojnino. Gospodje, če bi Vi vedeli, kakšno pomanjkanje vlada v njihovih družinah — jaz sem to opazoval na lastne oči — bi gotovo storili vse, da se odpomore tej bedi in revščini. Tem bi se dal enkratni nabavni znesek 500 dinarjev. To vendar ni veliko, ker upokojeni uslužbenci drugod ne pridejo nikjer v poštev. Navajam to, ker vem, da vse to je polrebno za red in mir na železnicah Od tega je odvisno vse na-ddljno, gospodje! D<. hečejo n. pr. železničarji praznovati 1. majnik, to, ne bo stalo državo ničesar. Osebni promet se bo vzdrževal tudi ta dan z vso točnostjo; blagovni promet se pa ob sedanjih razmerah lahko ustavi za en dan brez najmanjše škode in brez vsakih stroškov za državo. Če temu ugodile, bo pomagala ta ugoditev redu in miru. To bi bile točke, gospod minister, glede katerih Vas prosim, da odgovorite nanje po možnosti še danes, da ob povratku v domovino lahko odposlanci, ki so sedaj tu, potolažijo naše železničarje. Prišli so in rekli: »Storimo zadnji korak«: Prišli so in moja dolžnost je bila, da sem jih predstavil gosp. ministru, ker vem, da je strokovnjak, ki ve, kaj je železničar; prepričan sem, da bo storil vse, kar je mogoče, da ne pride do kakega čisto nepotrebnega gibanja, ki bi bilo škodljivo državi in zasebnikom. Gospodje, danes se ne da dobro železniško osobje tako lahko nadomestiti. Da je ta trditev resntčna, je razvidno že iz tega, kar je puvvlal včeraj v svojem govoru g. minister: 70% osobja bi bilo treba izmeniti, pa ga ne moremo, ker ni nadomestila. Gre torej pri tem vprašanju za najboljše delavne moči, ki jih bo Jugoslavija potrebovala, kakor lačni kos kruha, posebno z ozirom na to, da je i^ri nas industrija že zelo razvita in se bo razvila še bolj. Ne povzročajmo, da bi ti ljudje zapuščali železniško službo in se udinjali pri kakem privatnem podjetju, ki jim ponuja že danes večjo plačo. Naši že- lezničarji bodo radi ostali pri železnici, kjer so preživeli mnogi polovico svojega življenja. Dajte jim še Vi tisto veselje, da bodo šli še z večjim navdušenjem na delo za blagostanje države! Prožile jim svojo desnico, podpirajte jih v kritičnem položaju, v katerem se nahajajo danes. Tudi železničarji iz Srbije so predložili spomenico. Mislim, da o tej zadevi ni treba veliko govoriti. Oni zahtevajo povišanje draginjske doklade menda od 6 dinarjev na 9V> dinarja dnevno. Če morebiti gospod minister spomenice nima pri rokah, mu je tu en izvod na razpolago. (Govornik izroči ministru Vuloviču en izvod spomenice srbskih železničarjev.) Sedaj, gospoda moja, pa dovolite, da se povrnem k izvajanjem spoštovanega gospoda tovariša dr. Pestotnika. G. dr. Pestotnik je zadnje č&se opravljal službo poverjenika za promet. Mi smo ž njim prav d-.)bro izhajali in smo ga prav tako vrlo podpirali kakor on nas. Toda njegovo mnenje je po mojem prepričanju napačno, ako trdi, da ni treba dati začasnih nabavnih zneskov in da naj sc to odpravi. (Poslanec dr. Pestotnik in več drugih poslancev: »Saj iega nikdo ni rekel: Vi ste napačno razumeli!«) Oprostite, če sem napačno razumel; če g. dr. Pestotnik tega ni rekel, nimam o tej zadevi ničesar pripomniti. — Nabavni znesek je baš sedaj potreben, da se bo mogle kaj kupiti, Ali se bo mar moglo kaj kupiti meseca maja ali junija, ko ne bo nikjer ničesar dobiti? Takrat bo izključeno, da bi si mogel Železničar kupiti kaj živil, S tem sem v kratkem razložil našo spomenico in pridem k' nastopni točki: K postopanju vojaških oblasti na železnicah. Gospodje, tu naj povem nekaj, kar sem pred nekaj tedni san; doživel, ko sem bil bolan in Je | malo manjkalo, da me niso položili v grob. Imel sem dopust radi bolezni, kar ve gospod podpredsednik dr. Jankovič, ki predseduje danes seji in ki me je sam zdravil. Prišel sem v Zagreb. Pri izhodu, kjer so se ljudje drenjali, sta stala dva vojaka. Jaz sem stal med zadnjimi. Kar naenkrat sc obrne vojak, me zgrabi za prsi in sune v stran: »Tu nema izlaza«. Pa sem vendar videl nad vrati napis: »Izlaz«. Čakal sem, da je zadnji od-Sel, čeS, sedaj me bodo vendar pustili. Ko sem hotel iti vun, zakriči vojak nad mano: »Odlazite hitro! Što stojite tukaj na stanici.!« Zgrabil me ie za prsi in vrgel v kot. Naj se vendar tem sirovinam pove, da smo civilni ljudje in da se ne postopa tako proti potujočemu občinstvu kar z obrnjeno puško, kopitom ali bajonetom! Ja — za vraga — saj ne manjka drugega, nego da se še reče: »Roke kvišku, bom preiskal žepe! (Medklic: »To nije isti-na!«) To je istina! Oprostite, gospod tovariš, Vi me niste razumeli. Jaz sem rekel, da ne manjka drugega, nego da vojak še zaukaže, da dvignemo roke — nisem pa rekeJ, da se je to res zgodilo. Videl sem v Zagrebu — tovariši Kristan, Čobal in drugi so priča — da je vojak, ko je ljudstvo sililo iz čakalnice, prijel ženo *a prsi in ji pljunil v obraz. (Ogorčeni medklici). To se pač lahko odpravi, da vojaštvo nc bo po nepotrebnem ljudi trpinčilo in mučilo. Tako postopanje je pač nekvalificirano. Resničnost mojih besed lahko potrdijo vsi gospodje, ki so bili navzoči. (Klici: »Res je bilo tako!«) Naj povem še drug slučaj, ker ne vem, gospod minister, ali je Vam znan ali ne. Na progi Zagreb-Belo-var se je približno pred 6 tedni pripetil nastopni slučaj: Na sredi proge se Je moral vlak ustaviti; pred stroj so postavili strojno puško in gospod činovnik (oficir) je odšel obiskat svojo ljubico. Vlak je čakal na mestu dve uri, dokler ni prišel gospod oficir nazaj. Tedaj so zopet vzeli strojno puško izpred stroja, jo dali v službeni voz in se odpeljali naprej. Gospodu ministru to gotovo ni znano. Naj dž ta slučaj preiskati! Če si soldateska lahko dovoli kaj takega, se nikari ne čudimo, da pri železnici nimamo redu. (Poslanec Gjuro Djamonja oporeka in dela medklice. Podpredsednik dr. Jankovič zvoni in reče: »Prosim, da gospodje ne motijo govornika!«) Jaz imam prav tako pravico povedati pritožbe kakor Vi! Jaz sem enakopraven kakor Vi in ne pustim, da bi se vmešavali v moj govor. Jaz sem rekel, naj gospod minister ta slučaj preišče, moja dolžnost je bila, da to povem gospodu ministru, kar je potrebno, da se stvar preišče. (Ponovni medklici in rastoč nemir. Popred-sednik dr. Jankovič zvoni: »Prosim posluh! Prosim, da bi gospodje umolknili, da bo mogel gospod govornik nadaljevati.«) Jaz sem navedel vzroke, v kolikor so mi razmere na železnicah znane, zakaj železnice ne funkcionirajo tako, kakor bi morale. Dodati pa moram še to, da je strojevni park in vozovni park popolnoma uničen. Zato je seveda težko, urediti razmere na železnicah tako, kakor želimo. A eno je gotovo: V naših rudnikih, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, je treba samo nekoliko več osobja nastaviti in urediti preskrbo delavstva z živežem, pa se bo produciralo toliko premoga in rude, da bode pokrita potreba naših železnic in bomo blago še lahko izvažali. S tem sem prišel k novi točki, ki jo moram tudi kratko omeniti. Če se je že uvedla svobodna trgovina naj se poskrbi tudi za to, da se bo dobilo izvozno dovoljenje za ono blago, ki ga doma ne potrebujemo. Mi imamo celo vrsto industrije, ki je takorekoč v povojih. To industrijo lahko obdržimo, če hočemo pametno ravnati; na eni strani oddajajmo naše produkte, ki jih sami ne potrebujemo ali pa jih imamo v izobilju, v druge države, zato pa dobivajmo v zameno produkte, ki jih nujno rabi- mo, kakor n. pr. olje, boljše vrste premoga i. dr. Mi imamo n. pr. več takih podjetij, ki prosijo, da bi smeui i izvažati produkte, ki se ne morejo ; porabiti v lastni domovini. Mislite, j da dobijo izvoznice? Izključeno! Kat i pride v Belgrad, je pokopano. Noben 1 človek ne upa več, da pride iz Bel* j grada kaka rešitev. To navajam za* ; radi tega, da pokažem na vire dohodkov za železnice, ki so nujno po«! trebni, če hočemo dati delavstvu ifl uslužbencem višje dohodke ter s tern ! vzdržati red in mir. Mi vidimo vse težkoče, ki ovirajo, da naš promet ne more priti v normalen tir. A vse se da izboljšati, če pokaže vlada dobro voljo in da železničarjem potrebno podporo, da se zamorejo oskrbeti z živili in hrano; na drugi strani naj se pa odprejo meje in nai se zameniava bia-l go, ki ga imamo odveč, za takn bla-i go, ki ga nam manjka. Tako n. pr. imamo pri nas tovarne za strojila (Gerbstoffe; ne vem, kako jih imenujete Hrvatje in Srbi), ki prosijo za izvozno dovoljenje, a ga ne dobijo. Sicer se bo pa s tem vprašanjem pečala posebna interpelacija. To bi se lahko napravilo, ne da bi se domovini škodovalo; obratno, mi bi imeli od tega samo dobiček, ker bi dotična podjetja florirala in bi lahko plačevala več davkov. In zopet bi tudi železnica imela več dohodkov* itd. Gospoda moja! Oprostite, da sem Vas nadlegoval toliko časa. Mislil sem, da je bilo nujno potrebno, spraviti te stvari na razgovor. Še enkrat' prosim g. železniškega ministra, naj natančno preštudira one spomenice, naj vpošteva tam stavljene predloge in naj nujno nekaj ukrene, da ne pride na železnici do katastrofe. Mi, ki organiziramo ljudstvo, bomo s svojo disciplino podpirali g. ministra pri tern poslu. Ali eno jamstvo moramo imeti: da bo namreč železničar vsaj toliko zaslužil, kolikor rabi skromno življenje brez vsakega potrebnega luksusa. Tukaj je 10 de-iegatov iz cele Jugoslavije: iz Slovenije, Hrvaške in Slavonije, Bosne in Hercegovine, in tudi iz Srbije eden. Vsi so predložili svoje prošnje. Upam, da bo gospod minister tako; ugodil vsaj onim točkam, ki sem jih posebe označil, za drugo bodo počakali, kolikor bo mogoče. .Prosim ? •* gospoda ministra, naj nastavi v železniški službi strokovnjake, da jo vsak mož na svojem mestu, pa bo železnica veliko več producirala, bo veliko bolj aktivna in prišel bo čas, ko bomo lahko rekli: naše železnice so izborne, pri nas vozi želez: ica točno, pri naših železnicah je vse v redu! (Ploskanje). Da se to zgodi, je odvisno od Vas, gospod minister. Mi bomo pa skrbeli za to, da bodo železničarji vršili svojo težko službo z zavestjo velike odgovornosti, ki jo njih delo zahteva in red bo zopet tak, kot bi ga vsi radi in ga težko pričakujemo. (Živahno odobravanje in ploskar.ie. Govorniku čestitajo.) Železničarski shod se vrši danes, 8. aprila 1919 ob 7. uri zveče_‘ v dvorani »Mestnega doma“ v Ljubljani. Poročata sodruga delegata, ki sta bila v Belgradu. — Sodrugi! Shod je zelo važen, pridite vsi!! Vprašanje. poslanca sodruga Antona Kristana na predsednika Narodnega predstavništva. Gospod predsednik! Pripetilo se (e v zadnjem času več slučajev na naših železnicah, katere je treba nujno odpraviti. Prosil bi gospoda predsednika, da varuje naiodne poslance, da bodo mogli mirno potovati in da jih ne bodo nadlegoval! razni straži,iki, oficirji in vojaki. Ko smo se dne 28. marca vozili iz Zemuna proti Zagrebu, je prišel na postaji Indžija v naš kupe, v katerem smo sedeli dr. Kukovec, čo-bal, jaz in dva kurirja, nek narednik, Miloš, piše se Novakovič, kakor smo pozneje izvedeli, in zahteval prostor še za dva potnika. Na ugovor, da je prostor samo za enega potnika, nam je zaklical: »Šutite!« Ko smo ponovno protestirali proti njegovi zahtevi ter mu povedali, da smo poslanci in kurirji, t.as je osorno napadel: »Što meni do toga, Ja kurirje, poslance in ministre z batinami kuriram.« Kmalu je v spremstvu dveh vojakov v polni opremi privedel kmečki par (moža in ženo). Da ni kmet sam spoznal, da ni v tesnem oddelku več prostora kot za eno osebo in da vsled tega ni odšel ven — ne vem, do kakšnih spopadov bi prišlo. Gospod narednik Miloš Novakovič je razbil še okno ter opsoval več drugih potnikov, ined njimi kapetana naše jugoslovanske vojske. Precej enak slučaj se je pripetil poslancem dr. Pogačniku, dr. Schau-bachu, Sušniku in drugim 21. marca tudi na postaji Indžija. Tam je vstopil v kupe zopet nek podporočnik z imenom Milan Cvetkovič ter izjavil, da je v kupeju prostor še za enega potnika in sicer med poslancem Sušnikom in Kosmačem. Na ugovor, da so vsi prostori zasedeni, je enostavno dvignil ročno oporo, češ, tu je prostor še za enega. Ko so gospodje protestirali proti takemu počenjanju, je zavihtel pasji bič, češ, da je on tu gospodar in da dela, kar sam hoče. Upil je: »Sutlte! Hočete v za-tvor?« Ko smo se v pondeljek vozili skozi Vinkovce, so udrli v voz, kjer smo se nahajali samo poslanci (med njimi Medakovič, Spinčič, Gjalski itd.) vojaki z nasajenimi bajoneti ter so poslancu Špinčiču grozili z revolverji in bajoneti. Gospodu šurminu se je pripetilo, da so mu pometali v Zemunu prtljago iz voza. Isto se je dogodijo poslancu Čobalu in Kejžarju v Zagrebu. Gospodje, !o so slučaji, kateri se ne smejo več ponoviti, če ml Slovenci potujemo v domovino# se vozimo celo noč ln pridemo Šele drugi dan enkrat ponoči domov. V Zagrebu ae dobimo niti sobe, niti priložnosti, da bi se mogli umiti, ter smo torej upravičeni zahtevati, da se nas pusti vsaj v miru potovati. Seveda velja to tudi za civilne potnike; o šikaniranju teh bo treba podati posebno interpelacijo. Prosim gospoda predsednika, naj pove, kaj misli ukreniti, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali, da se bodo poslanci lahko v miru vozili domov, in da jih ne bodo več šikanirali In maltrezirali razni stražniki, vojaki in oficirji, ker to ne gre, da bi vojaki s silo udirali v vozove, razbijali šipe lu insultirali mirne potnike! Prosim in vprašam gospoda predsednika, kaj misli v tem oziru storiti? V Predsednik Izjavlja, da bo vse to preiskal in potrebno odredil, da ne bo več podobnih pritožb. Nato je Izjavil sodrug Kristan Še cledeče: Jaz sem hotel gospoda predsednika samo prositi, da bi ukrenil potrebno, da bi se narodni poslanci na potovanju ne maltretirali in šikanirali. Povem, da sem bil na postaji v Zagrebu sam priča, ko je vojak ubogi ženski pljunil v obraz. To so razmere, ki se ne smejo več trpeti in ki jih je treba na vsak način odpraviti. Treba je ukreniti vse potrebno, da se bodo poslanci vozili tako kot ljudje ln da ne bodo Slkaniranl od sirove soldateske. Interpelaciji poslanca sodruga M. Čobaia iti tovarišev na ministra za trgovino zaradi dovoljenja izvoza tovarni za strojila na Polzeli pri Celju ter izvoza sode za hrastniško steklarno h Lukovca pri Sarajevu. Tovarna Kurka & Wildi v Polzeli pri Celju ima uslužbenih 500 delavcev. Izdelki te tovarne za strojila (Gerbstoff) se ne morejo vsi uporabljati v državi SHS, ampak se morajo izvažati v Avstrijo, kamor je tovarna Izvažala svoje izdelke do razsula Avstro-Ogrske. Ministrstvo za trgovino, oziroma poverjenik za trgovino v Sloveniji, zabranjuje izvoz omenjenih strojil v Avstrijo, ker noče izdajati izvoznic. Vsled tega mora tovarna ustaviti svoj obrat in s tem izgubi 500 delavcev svoje delo. Država sama bi imela zaradi tega škodo, ker bi morala plačevati brezposelno podporo in bi izgubila tudi na davkih. Podpisani vprašajo gospoda ministra: Ali je pripravljen odrediti, da se daje tovarni za strojila v Polzeli pri Celju izvozniško dovoljenje, da more svoje izdelke Izvažati v Avstrijo, kolikor liji ne potrebuje za državo SHS in tako voditi svoje podjetje dalje v korist državi in delavstva? V Belgradu, dne 3. aprila 1919. * Steklarna v Zagorju in Hrastfciku rabi za izdelovanje stekla sodo, ki se producira v državi SHS edino v Lukovcu pri Sarajevu. Sode iz Lukovca pa ni mogoče drugače dobiti nego s kompenzacijami premoga. Poverjenik za trgovino v Sarajevu ne da izvoznega dovoljenja brez kompenzacije premoga, a urad za prehodno gospodarstvo v Ljubljani neče dati premoga. Vsled tega preti nevarnost, da obe tovarni v Zagorju in Hrastniku ustavita delo, pri čemer bi bilo prizadetih okolo 300 delavcev. Podpisani vprašajo gospoda ministra: Ali.je pripravljen ukreniti potrebno, da se more dobivati soda brez kompenzacije ali pa naročiti ljubljanskemu uradu za prehodno gospodarstvo, da dovoljuje kompenzacije, ki so potrebne za redno iunkcijoni-ranje steklarske industrije? V Belgradu, dne 3. aprila 1919. Sodrugi! Agitirajte za naše česomsje : Dnevnik NAPREJ*. Tednik „Ljudski glastt.