JUTRA: Telefon r.:aninmzi Po*tnfn« p!«^»«rv ttffrovtat C sna 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 152 Maribor, četrtek, 3. novembra 1927 «... tah-aja razu« nedelja in praznikov vaak dan ob 16, ari R»*v» pri požW»«m 4*k. m. v L)vfcljeed *. H.400 Velia m*««6ne, prajMMn * »pravi aH p« ppM X> D#», *eet«wl|e« m Pom p* 18 D*t Urednietvo ta uprava: MariDor. Aleksandrova cesta fet, 13 Ogla« po kar«** Ogtaaa »prajama tacN og*Mtii oddelek J»*w“ v Lj«W)e«d, Prečeraeee aMa* M. 4 Za izolacijo Jugoslavije na Balkanu CILJI IN POTA NOVE ITALIJANSKE POLITIKE PROTI VIJI. — BREZUSPEŠNI NAPORI. JUGOSLA- Italijanska diplomacija se je zadnje čase sistematično trudjla, da zapre okrog Jugoslavije tako zvani železni obroč. Načrt je bil dobro premišljen in razpreden širokopotezno, a se je ponesrečil. Prave namere Italije so bile namreč še pravočasno opažene in protiakcija naše diplomacije je ime la popoln uspeh. Da pa kljub temu izvede svoje načrte, je usmerila italijanska diplomacija svoje delovanje sedaj v drugem pravcu. Podpira namreč vsako akcijo, ki stremi za oslabljenjeni mednarodnega položaja naše države. Tako je prišlo najprej do akcije lorda Ro-thermeera, katere namen je bil. da se zaseje med članice Male antante nezaupanje in sicer na ta način, da so bili izvršeni napadi samo proti Češkoslovaški in Rumuniji, dočim je bilo Jugoslaviji prizanešeno. Toda naša diplomacija je takoj spoznala pravo tendenco te akcije, nakar je prišlo še do jačjih medsebojnih stikov med članicami Male antante. Takoj nato je sledil drugi sunek. General Protogerov je pričel sporazumno in s finančno pomočjo Italije izvrševati reorganizacijo komitaš-kih središč v Albaniji in je oživil tudi kosovsko-albanski komitet. Cim je bilo to delo končano, so komitaške trojke odšle v Solun, da izvrše tamkaj atentate na zastopnike naše države in tako preprečijo ugoden razvoj jugoslovansko-grških odnošajev. Sledil je štipski atentat, ki naj bi poostril odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Toda Italija je šla še naprej. Neposredno po teh dogodkih je dobila nam reč Romunija obvestilo, da pripravljajo pristaši bivšega prestolonaslednika Karla državni prevrat. Ker je postal položaj zelo opasen, je morala rumunska vlada poseči po izrednih ukrepih in je odredila tudi strogo preiskavo. Rezultat je bil porazen. Z ne-pobitnim: dejstvi in po zanesljivih listinah je namreč dokazano, da vse to gibanje finansira Italija! Vlada Bratianua je namreč odločno za 'naslonitev na Francijo in Malo antanto, dočim so karlisti odkriti pristaši ita-lofilske politike. Padec sedanjega režima v Rumuniji in povratek princa Karla bi močno ojačil vpliv Italije v Rumuniji in s tem seveda oslabil tudi položaj naše države. Spletke Italije na Balkanu pa s tem še niso izčrpane. Italijanska diplomacija se ne zadovoljuje s tem, da je izsilila od albanske vlade znano tiransko pogodbo, s katero si je Alba nijo skoro popolnoma podredila. Oropala bi rada Albanijo sploh vsake samostojnosti in prihaja vedno z novimi zahtevami. Ahmed beg Zogu pa je postal sedaj nenadoma pozoren. Ne prija mu, da bi postal navaden vazal Italije in se je zato že začel otresati prenadležnega italijanskega vpliva ter išče novih smeri. Odločil se je menda za zlato sredino med italijansko in jugoslovansko politiko v Albaniji. Ali bo uspel, je seveda vprašanje. Uboj Cena bega je bil prvi opomin Ahmedu Zogu radi njegovega odmikanja z italijanske teze. Italija se gotovo ne bo strašila, da se iznebi tudi njega, ako bi ji prenehal biti poslušen. Manolescu oride pred vo?no sodi če BUKAREŠT, S. novembra. Zasledovanje biv&ega državnega podtajnika Manoilesca, ki je bil kurir bivšega prestolonaslednika Karla in so mu zaplemb zelo obtožilen materijal, ie končano- Notranje ministrstvo bo k&dalo o rezultatu preiskave poseben komunike. Mauoiie-scu prkle pred vojno sodišče. Kino Dognan v zrak NEWYORK, 3- novembra, v Detroitu so italijanski banditi neki tum-kajšml kino pognali med predstavo v arak. Poslopje ie bilo skoro popolnoma porušeno. Število mrtvih še ni ugotovljeno. Izpod razvalin so potegnili dose-daj več sto mrtvih. Atentat Jo bil izvršen najbrže iz maščevanja nad usmrtitvijo Saeca in Vanzeittija. PROTI ODPRAVI SMRTNE KAZNI V NEMČIJI. BERLIN, 3. novembra. Državni svet je s 17 proti 11 glasovom sklenil, da obdrži smrtno kazen v novem kazenskem ■zakoniku. Podpis trgovinske Z GRŠKO. POGODBE ATENE, 3. novembra- Jugoslovanski poslanik Tihomir Popovič in grški zu-nanll minister Mihaiokopolos sta danes Podpisala jugoslovansko-grško trgovinsko Pogodbo. D narsk? dan V spomin sedme obletnice Rapalskega dne priredi Jugoslovenska Maitica širom kraliovine dne 12. ali 13. novembra zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom Dinarski dan«. Ta »dinarski dan« je zamišljen takole; V vseh mestih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovanske Matice ali kjer še te ne obstojalo, diraga društva organizirajo »dinarski dan« na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj sc v steklenice ali pušice zbirajo P0 ulicah, trgovinah in podjetjih ter zasebnih stanovanjih. Na deželi Pa naj se zbiranje vrši po službi božii pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer Pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabra/no svoto nal se potem nukaŽejo pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Prodajali so bodo odkupni znaki, M naj iih društva n11 roče pri pokrajinskem odbora v Ljubljani. Naj no manjka nobene vasi, nobenega Iktraja, kjer bi ne zbirali da>n za ne-od rešeno brato in sestre- Vsi neumorno na delo za p je. Dobrodošel ie vsak. tudi najmanjši dar. Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Spominjajte se CMD Borba za mariborsko obilno OBETA SE NAJMANJ OSEM KANDIDATSKIH LIST. Maribor, 3. novembra. Dosedanje priprave za volitve v mariborski občinski svet še niso pokazale nobenih znakov običajno volilne psihoze in razdraženosti. Vznemirjena je le Slovenska ljudska stranka, ki se očiv-dno zaveda, da je mogla svoio dominantno poziciio zavzemati edino s pomočio drugih slovenskih strank, da pa je z razpadom Narodnega bloka odigrala svojo vlogo v Mariboru. Odtod neprestano besedičenje o Paktu med socialisti 'n demokrati, da si do danes še ni bilo ni-kakšuih tozadevnih pogajanj med reaia strankama. Odtod tudi »Slovenčevo« ogorčenje nad mariborskimi obrtniki: ki so imeli v nedeljo sestanek pri O a m-biinu in so sklenili, da postavijo svojo obutniško kandidatsko listo. Zdi se jim namreč, da v strankah, ki so zastopane v občinskem svetu, niso njihovi obrtni ški interesi dovolino zaščiteni, dasi je resnica, da so baš obrtniki imeli v dosedanjem občinskem svetu močno zastopstvo. Odtod tudi razni »družabni večeri« v dvorani Zadružne gospodarske banke, enkrat za železničarje in njihove rodbine, drugič zopet za tiižie' državne in mestne nameščence z rodbinami itd. Ni naša skrb, če so ti večeri za prireditelje precej drag lov za volil-ci. Sicer pa nam je itak vsem znano, kako si SLS vzgaia »zavednost« svojih volilcev. Slovenska ljudska stranka se poleg tega oprijem«, zopet tudi vseh mogočih drugih demagoških sredstev, da bi preslepila javnost V ljubljanskem »Slovencu« že cele tedne v raznih varijan-tah pojeio slavo naši klerikalni občinski delegaciji in naštovaio, kaj vse ie storila za Maribor. Naravnost ginljivo je, kako v »Slovencu« zidajo hiše, vpel (idejo avtopromet v mestu, speljevalo kanale, sploh vse občinske zadeve vodijo v splošno zadovoljnost. In to vse samo zato, ker so pred tiremi leti stranke Narodnega bloka slučanjo izvolile klerikalca za župana, dasi je imela SLS komaj 15 od 41 občinskih odbornikov, in ker so ga ves čas loialno podpirale, zlasti SDS. Pri tem pa ve v Maribora, vsak politični abecedair, da so bdi klerikalci v vseh odsekih občinskega odbora absolutno številni, da niso imeli razim v finančnem odseku nikier svojega referata, da je tudi v tem odseku ponovno mora) prevzeti referat podžupan, ki je pristaš SDS, da so torej v odsekih, kjer se vrši davno delo občinskega sveta, delal; predvsem zastopniki SDS, ki so imeli najvažnejše referate, in katerih zashiga le ob sodelovjrim dragih skupi t, da so se stvari, s katerimi se danes ponašajo klerikalci, res tudi izvršile. To smo morali zapisati, ne radi samohvale, ka n o ladi prepuščamo s«, klerikalcem, ampak da svet vjdi resnico. Ako klerikalci žele, bomo to našo trditev podprli z dokazi. Stojimo v zadnjih dneh prod rokom za vlaganje list. Kakor ie videti iz dogodkov, bomo imeli pri volitvah IS. decembra osem ali celo morda še več list: socijalistično, komunistično, klerikalno, nemško, narodnosocialno, radikalno, demokratsko, obrtniško, skoro gotovo tudi listo g. Zagorskega. Morda se bo našel še kdo, ki hoče biti deležen slave, da je im«! svojo listo. Ker imamo do volitev še dobrih šest tednov, je gotovo, da s« bo volilni boi razvil v zelo ostre in — o tem niiti najmanj ne dvomimo! — s strani klerikalcev tudi v ogabno oblike. Naša žella pa mora biti in ie, da bi se vršila borba v dostojnih mejah. Proč z blatenjem in psovanjem, Posve-| timo se raje vsi idejni borbi- Zadoščetre za grdo obrekovane Zanimiva razprava pred mariborskim sodiščem. Pri okrožnem kot tiskovnem sodišču v Mariboru se je vršila danes opoldne razprava na zasebno tožbo okrožnega zdravnika v Ptuju g. dr. Matka Mrgoleta radi klevete povzro-. čene po dopisniku »Slovenskega gospodarja« g. Davorinu T o m b a k u, ki je poslal imenovanemu listu notico s katero očita tožitelju nesposobnost oziroma nemarnost v njegovem zdravniškem poklicu. Dopis je tul objavljen 2. junija t. I. in je povzročil dr. Mrgoletu veliko moralno in ma-terijalno škodo. Ne le, da so pričeli izostajati klijenti-pacijentl z ordinacije dr. Mrgoleta, celo lastna soproga tožitelja ni več zaupala svojemu možu in je dala otroke cepiti drugemu zdravniku. Tiskovni senat so tvorili trije višji deželnosodni svetniki, g. Posega kot predsednik, g. Sterger, g. Guzelj in okr. sod. g. dr. Trauner kot votanti. Tožitelja je zastopal g. dr. Lašič, obtoženca je zagovarjal g. dr. Stor. Dopisnik Tombak je trdil, da ni imel namena škodovati g. dr. Mrgoletu. Ta pa je ves obupan izjavljal, kako silno škodo mu je napravila inkriminirana notica. Po kratkem posvetovanju senata je objavil predsednik naslednjo .sodbo; Dopisnik »Slov, gospodarja« Tombak je kriv klevete dr. Mrgoleti in se obsodi na teden dni zapora, 3000 Din globe, v slučaju neiztirlji-vosti v nadaljnih mesec dni zapora, na plačilo 5000 Din zasebne odškodnine, na plačilo stroškov in objavo sodbe na prvi strani »Slov. gospodarja«. Za kolodvor v Guštanju Mežiška dolina s 17.000 prebivalci In velikim prometom rudniške in tovarni* ške produkcijo Ln lesa ima samo en kolodvor na Prevaliah. Očividno jo Potreba prime: nega kolodvora v Guštanju ir, tržka občina so trudi, da odpomore tej potrebi. Jeklarna v Guštanju ima dnevno do 10 vagonov za prevoz, in za dovlačilnico, katere se mora posluževati, izdaja mesečno okrog 15-000 Din. To io v petih letih 500 tisoč, kar bi krilo že polovico stroškov .primerne kolodvor -slce zgradbe. Jeklarna bi gotovo dala večjo svoio na račun prevoznin za več let naprej, če bi se železniška uprava odločila k zgradbi guštaniskega Kolodvora. — Arehln-Caoablanca Triindvajseta partija med Aljehinom in Capablanco v boju za svetovno ša-' ' prvenstvo je bila po 40. Potezi prekinjena. Aljehin ie v boliši poziciji m ima izfdede, da zmaga. Sedanje »tanje je 4:2 za Allecldna in 16 partij remi«. mariborska okolica In gledališče KULTURNE POTREBE OKOLICE. — ŽELJE OKOLIČANOV. - NEDELJSKE POPOLDANSKE PREDSTAVE. — AVTOBUS-ABONE-MENT. - NEZADOVOLJSTVO ŠIRŠIH SLOJEV. Naše »oblastno gledališče« je že več let v krizi, gledališka uprava išče denarna sredstva, da se reši kočljivega položaja, ki zavira vsako uspešno delo. Iskanje denarnih sredstev je vsled popolnega zastoja »izdatnih subvencij« ostalo brezuspešno in agil ni upravnik je letos s pomočjo posebnega gledališkega sosveta usmeril svoja stremljenja nazaj k publiki, ki jo je treba zopet pridobiti in — privezati na Talijin hram. Prvič se je letos upoštevala okolica, kateri se bo baje že v najkrajšem času nudil prvovrstni užitek dramskih in opernih predstav potom mestnega avtobus-podjetja. Javila se je že Slovenska Bistrica, isto žele tudi zavedne Ruše. Kulturno življenje mariborske okolice je znano le maloštevilnim meščanom. V splošnem se gleda na našo okolico z visokega katedra »velemestne« kulture, ki kategorično omalovažuje gibanje — manjvredne »pro vince«. Zato je lahko razumljiva apatija »province« napram kulturnim željam »velemesta«. Čitatelj kratkih časopisnih notic je imel neštetokrat priliko, ugotoviti tekom let vztrajno in požrtvovalno delovanje naših vaških društev. Posebno se odlikujejo dramatična društva v neposredni bližini »kulturnega centra« — Maribora. Pred enim letom nas je posebno iznenadil studenški »Sokol« z opereto, ki je uspela proti vsakemu pričakovanju in se je celo mariborska publika dva večera izborno zabavala. Sploh so Studenci kulturno žarišče našega delavskega predmestja in ravno tamkajšnji »Sokol« ima s svojimi — mil je ju primernimi — predstavami zaznamovati ve like uspehe. Znana dobra igra in že vzgojena publika jamči tudi za nadaljnje uspevanje kulturnih stremljenj. Tudi ostali kraji v mariborski okolici ne zaostajajo: posebno znane so Ruše, ki imajo redno gledališko sezono s prav dobrimi igrami. Selnica, Sv. Lovrenc, Limbuš, Kamnica, Pekre, Šmarjeta, Sv. Peter, Hoče, Slov. Bistrica so kraji, kjer obstojajo ,stalni kadri požrtvovalnih diletantov, ■ki so pripravljeni nuditi širšim plastem našega naroda potrebno duševno hrano. Kakšne so pa želje okoličanov? Naša »provinca« ni razvajena, zato so tudi želje prav minimalne: po težkem dnevnem delu prijetno duševno razvedrilo! Žal. diletantski odri ne morejo nuditi stalnih tedenskih, včasih niti mesečnih predstav, zato vaščani večkrat čutijo potrebo po prijetnem gledališkem razvedrilu. In baŠ to vrzel bi moralo zamašiti naše gledališče, ki do sedaj sploh ni imelo nikakih stikov z okolico! Niti v Studencih ne vidiš nikakega gledališkega plakata — niti za nedeljske predstave! Kako šele v bližnji okolici! Ni čudno, če po najbližjih vaseh ljudje o mariborskem gledališču ničesar ne vedo. In vendar bi bil stik z ljudstvom mofiToč. Le spomnimo se na predvoj ,ne predstave v Narodnem domu! Cele procesije so prišle od blizu in da leč, vse je bilo polno do zadnjega ko tička. Sicer so dijaki raznašali pla' kate (ki se v Mariboru niso smeli nalepiti!) v Limbuš, Ruše, Hoče, Sv Peter in v Kamnico, vendar je tudi popoldanski čas ob nedeljah privabil okoličane v mesto, pred vsem pa so vplivale ljudske igre, ki jih vaščani še dandanes najraje gledajo. Eksperimenti s težjimi komadi bi vplivali le porazno in občinstvo bi si odbili za vedno. Gledališka uprava naj bi torej razmišljala o uvedbi primernih ljudskih predstav ob nedeljah, za ostale dobre predstave bi se naj pa* pošiljali gledališki listi tudi v bližnje okoliške vasi, kjer bi kulturni faktorji sigurno delali na to, da tudi širši krogi obiskujejo mariborsko gledališče. Največ uspeha bi pa imela dobra »organizacija ljudskih predstav kot se, to izvaja ob »seljačkih predstavah« v Zagrebu. Učitelji in duhovniki proti gotovim bonitetam (prost vstop) privedejo silne množice iz bližnje-in daljne okolice, ki plačajo najnižjo vstopnino 2—5 Din, za sedeže največ 10 Din. Ali je to v Mariboru nemogoče? Tudi avtobus-abonement za širše sloje ne pride v poštev, ker je pre drag. Niti okoliškim državnim uslužbencem ta uvedba ne bo nudila nika^ kih gmotnih ugodnosti in tudi obveznost aboniranja bo marsikoga ovira la. Pravijo, da neabonentom ponočni avto sploh ne bo pristopen. Torej zopet minus. Avtobus v Ruše bi mnogo pridobil, če bi vozil že po davno pro jektirani progi mimo Radvanja, Peker in Limbuša v Ruše. Znano je, da je redna vožnja na tej progi skrahi-rala radi neuvaževanja želj in nasvetov okolice, ki je predlagala omenjeno progo. Promet se je raje ukinil. ^Ako hoče naše »oblastno gledali šče« nuditi kulturno hrano tudi okoličanom, bo moralo vzeti v razpravo vse možne ugodnosti, velikopotezno organizacijo in mnogo dobre volje. Le tako se bo dal premostiti prepad med okolico in mestom. Občinski »gledališki sosvet, ki je že ponovno pokazal svojo naklonjenost tudi napram širšim slojem, bo te želje gotovo uvaževal in tudi realiziral. — Okoličan. K Ul REPERTOAR: četrtek, 3- novembra ob 20. uri »Bajadera«, ab. B. Kuponi. Petek, 4. novembra ob 17. uri »Snegul-oica«. Otroška predstava. premiiera. Sobota, 5. novembra. Zaprto. Snegulčica« na mariborskem odru. V petek, 4. novembra ob 5. popoldne se vprizori Priljubljena otroška igra »Snegulčica in škratje«. S tem se otvori otro ška gledališka sezona in ie gledališče storilo vse, da napravi s to lepo otroško igiro naši deci kar največje veselje. K razDletu krize Na večstransko opozoritev, naj se tudi jaz izjavim o današnjem Političnem, položaju, morem izjaviti, da že dolgo nisem čdital tako primerne izjave, kakor jo čitam danes v zagrebških »Novostih« glede stališča samostojnih demokratov nasproti Kmečki stranki ali radičevcem. Cdam, da hočeio samostojni demokrati odložiti vprašanje fuzije z demokratsko ■stranko iz razloga, ker mislijo, da so njihovi stiki z radičevai dajnes za srečen razvoj političnih razmer nujno potrebni, ker bi na ta način moglo priti do uveljavljenja tega političnega činitelja skupno s pravimi demokrati in radikali. Danes ni čas misliti na nezadovoljstva fe‘ preteklosti, danes je čas, da se vsak politični mislec loti dela v organizaciji, ki mu je naibližja, ker se le z delom pride do uveljavljenja zdrave smeri. S tem sem menda v kratkem ustregel izraženi želji, izjaviti svoje mnenie k razpletu položaja. Maribor, 2. novem!wa 1927. Dr. V. Kukovec. SUariborski m Nepotrebno sumničenje- Ker nokteri liuidie popolnoma neupravičeno sumničijo g. Josipa Kocbeka, delavca iz Melov, sedai stanujočega v Mariboru, da je izvrši! tatvino kokoši in gosi pri posestniku Pavliču na Meleh, ugotavljamo, da ni on v nobeni zvezi z imenovano tatvino. — Mestno gledališče v Ptuju. Opozarjamo na kos tovarn je dramatičnega odseka Udiruženia vojnih invalidov *z Ljubljane, ki uprizori na našem' odru dne 5. tm. žal o igr o »Mrak«. Vabimo občinstvo k mnogobroinl udeležbi Začetek točno ob 8. zvečer.____ Martinov večer priroda dne 5. novembra društvo »Jadran« v dvorani Zadružno gospodarske k»*10. do /U2. in od 15.—Id. (3—4,) 1.600 Gospodarsko in Politično društvo za magdalenski okraj v Mariboru ima e voj o redno sejo v soboto dne S. novembra ob 20. uri v gostilni »Mariborski dvor« (palača pokojninskega zavoda). — Zvezde tla nebu. ZT,eza kulturnih društev v Mariboru bo predvajala v soboto dne 5. tm. in v nedelio dne 6- tm- v Grajskem kinu ve-lik kulturni film »Zvezde na nebu«. Film obsega sedem velikih dejani: L Zgodovinski razvoj zvezdoslovstva. Nastopajo Koper nikus, Keppler, Gaiilei, Newton- Od zvezdoznanstva Babiloncev do Einsteinove relativitetne teorije-2. Luna, zvezde nepremičniefc, kometi, meteori. 3. Solnce in njegove pege Letni časi. 4. Polet na luno- Dan na luni. 1*5. Otroci solnca- Kako je na Marsu. Veneri, Neptunu in drugih planetih- 6. Na vratih v brezkončnost- Obisk drugega solnca. 7. Ali bo svet vedno takšen kakšen ie? Kaj povzroča spremembe -sveta? O vsem tem se poučite za 3 Din. Predstave v soboto ob 2, 3-30 in 5- pop., dopoldan v nedeljo ob 9.30 in U. uri. V Ptuju v Pondeliek 7- tm- ob 2. ih 6. Pop. Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 4. novembra »Zdravstvena telovadba dojenčka«. Predava g. dr. Marinič, demonstrira na dojenčku telo-vadni učitelj g. Lavrenčič. Matere ne zamudite te prireditve! — V pondeliek 7. novembra je nadaljevanje državljanskega cikla s predavanjem g. dr. Henrika Tume :z Ljubljane o »Moderni demokraciji in njenih socialnih pogojih«. —1 Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence priredi v nedelio, dne 6. novembra ▼ kazni lniški centrali koncert s petjem, orkestrom in deklamacijo. Ves spored izvajajo kaznjenci. Vstop je dovoljen društvenim članom in povabljenim go* stom. Začetek točno ob 10.30 dopoldne. Prostovoljni prispevki v prid društveni blagajni dobrodošli. — Letošnjo plesno sezono otvori Zveza privatnih nameščencev r Mariboru to soboto, dne 5- novembra z začetkom ob 20. uri v vseh prostorih restavracije »Gamhrinus«. Da pa ostane tudi neplesalcem ta večer v lepem spominu, se je društvo potrudilo, da ie pridobilo res prvovrstno vjno po zmernih' cenah. Za dame se bo točil sladek vinski mošt. ki ga ni enakega v vsem Mariboru. Za prigrizek: domači narezek in domačo pecivo je tudi preskrbljeno. So-delu.io godba »Dn-ava«. Izredno nizka vstopnina omogoča vsem, da se udeleže prijetne zabave. V soboto torej ved privatni nameščenci in niih prijatelji h Gam brinu! — Vlom v Studencih. V noči od 1. na 2. trn- so neznan! storilci vlomili v gostilno Kunigunde b teh ar na Kralja Petra costi v Studencih V gostilniške prostore so prišli skozi dvoriščno okno in pokradli 500 »Zeta« cigaret, 100 »Vardar«. 9 žlic, 27 kg svinjskih klobas in' nekai denarja, v skupni vrednosti 6000 Din. Storilca, ki Je bil spočetka noznan. pa so oblast! kmalu izsledile- Bil je tako nepreviden, da jo že naslednjega dne ponujal po mestu ukradene predmete. Danes je bil Avgust Rebernik, brezposelni pekovski' pomočnik aretiran in je delanje Priznal, zanika Pa> da bi bil klobase prodajaj in trdi. da ji,h j0 sam Poiedel. Tudi cigarete je sam pokadil, dočim Je donan po slanih klobasah zapil. Poslednje izjavo so^inalo verjetne, ker še tako izvož-ban Zločinski želodec ne more prenesti toliko hrane. Najverjetneje je, da ie pokradeno blago in denarie skril. Zagovarjati so bo moral pred sodiščem)_______ Cercle francai«. Francoski točaji za odrasle so se preselili s prvini novembrom iz moškega učiteljišča na državno gimnazijo. Poučevalo se bo tudi tu ob torkih in petkih od 18. do 19.. v prvem kurzu Pa od 19. do 20. ura Novi udeleženci se šc lahko prijavijo v kurzih samih ob začetku vsake učne mre. —■> 1532 Razkritje velike mongolske tajnosti UČENJAK. KI JE BLIZU 40 LET ISKAL GROB VELIKEGA KANA. — SKRIVNOST PUŠČAVE GOBI. — BOGATA GROBNICA. Veliki ruski učenjak in raziskova lec, ki je vodil že toliko nevarnih ekspedicij na vzhod, Peter Kuzmič Kozlov je razkril veliko »tajnost Mongolije«, našel je grobnico mongolskega vladarja Džingis-Kana. To grobišče presega po svojih zakladih baje Tutankamonov grob. Odkritje je za znanost največje važnosti. Džingis-Kan, nazvan tudi Temu-džin, je živel med leti 1155 in 1230 ter podjarmil vse nomade velike puščave Gobi. Kitajski zid ni mogel zaustaviti njegovega zmagovitega pohoda, osvojil si je severno Kitajsko in z armado do 200.000 mož je prodiral proti zapadu. Postal je vladar največjega dela Azije. Veliki vojskovodja in vladar je šel končno pot vseh smrtnikov, njegova vladavina in njegove pridobitve pot sprememb in minljivosti, ostal je pa nanj spomin in od rodu do rodu je prehajala tajnost njegovega groba z nalogo vestnega čuvarstva. Dobra polovica Azije je v svojih pripovestili ohranila spomin na velikega Kana in na njegov grob in tako je tudi raziskovalec Kozlov pri mnogih svojih azijskih ekspedicijah slišal, da mora biti grob v bližini nekega velikega mesta nekdanje Kanove vladavine. Ustna izročila od roda do roda so tudi pripovedovala, da ima grob sedem svečeni-kov-čuvarjev. ki jc izmenjavajo vsakih 30 let. Oblast velikega Kana je minila, ni pa preneala služba ob njegovem grobu, ker je spomin na Kana združen s strahom, da bi ob zanemarjanju straže vstal Džingis-Kanov duh ter se kruto maščeval. Eden od čuvarjev groba udari vsako sedmo uro sedemkrat ob veliki gong. Kozlov je že pred vojno s svojimi ekspedicijami od zapada in vzhoda prehodil veliko Chan-gan gorovje, prodiranje v tajnostno puščavo Gobi mu je pa preprečil izbruh svetovne vojne. V tej puščavi je bil učenjak že leta 1889 in sicer pri svoji prvi samostojni ekspediciji. Tedaj si je pridobil sloves v arheološki znanosti, ker je odkril razvaline staro-mongol-skega mesta Kara-Khoto. Silno so ga zanimali od prebivalcev skrbno skriti ostanki staro-mongolske dobe, a so bili vsi napori poizvedovanja In raziskovanja zaman. Da mora bit! nekje blizu razvalin Kara-Khato Džingis-Kanov grob, je začel učenjak sklepati šele po dolgih letih, ko se je naučil jezika in narečij za popolno razumevanje pripovedk mongolskega prebivalstva. Pred štirimi leti je dobil Kozlov od ruske vlade toliko podpore, da se je lahko odpravil na največjo in najnevarnejšo svojo ekspedicijo. In sedaj je odkril grob velikega Kana. Podrobnosti odkritja še niso znane, poroča se pa, da so se potrdile stare mongolske povesti. Džingis-Kana so položili v srebrno rakev, okrog njega pa naložili 78 kron vladarjev, katere je premagal na svojih pohodih. V grobnici so simboli njegove vladavine : velike sohe, ki predstavljajo leva, tigra in konja. Potem je velika zaloga dragocenega orožja, orodja in draguljev. Mogočni Kan, ki je osvojil toliko sveta, se pa tudi drugim bogovom ni hotel zameriti. V grobnici je mnogo predmetov iz verskih obredov raznih narodov, s katerimi so prišli v stik stari Mongoli. Tako so našli tudi sveto pismo, katero je neki angleški menih napisal na pergament Strahovita eksoioziia sredi New-Yorka Pretekli pondeliek ie bil dan velikih usnjenih katastrof. Z raznih strani sveta javljajo o mnogih človeških žrtvah, ki so jih zahtevali poža/.i poleg ogromne mater bolne Škode. Sredi Newyorka so eksplodirali štirje rezervoarji petroleja in silno poškodovali vsa poslopja v bližini. Strahovit zračni pritisk je raztrgal celo cestni tlak in izruval celo vrsto dreves. Nedogledno visoki plameni so do temelja požrli razna poslopja, v katerih so bili nameščeni zlasti uradi. Uradniki in stanovalci prizadetih hiš so skakali v svojem razburjenju \z visokih nadstropij na ulico in se jih je mnogo do smrti Pobilo ali vsaj težko ranilo. Škoda na materijalu pa se ceni na več milijonov dolarjev. — Istočasno ie izbruhnil tudi požar v neki veliki bolnišnici v New-vorku, kjer se je gasilcem sicer posrečilo ueSlti vse bolnike, a ogenj so šele po večurnem naporu omejili žrtvujoč vsa 'išja nadstropja besnemu elementu. Uijja pešcev. Pred par leti je praškega pisate-lia Pclanta smrtno povozil na prometno preživi ulici avtomobil. Smrtna nesreča priljubljenega pisatelja je bila povod ustanovitve Pelantove lige pešcev, ki si je vzela za nalogo, vzbujati čut vzajemnosti, da lastnjki vozil nc bi bili brezobzirni do onih, ki morajo hoditi peš. da se uveljavijo predpisi v zaščito pešcev i. t. d. Liga ima tudi svojo organizacijo za rešitev in pomoč žrtvam cestnih nesreč. Sedaj je osnovala še svoio zavarovalnico, prt kateri so vsi člani zavarovani za slučaje nesreč na cesti in na železnici. Liga pešcev ima veliko število članov in niena zavarovalna družba bo kmalu v Pragi ena največ-jili te stroke. Garancija. —' Kake garancije mi nudite za to posojilo? — Besedo poštenega človeka . . . — Dobro, a sedaj pojdite in poišči te tega poštenega človeka, nakar ta *oj dobite denar! V lečo radi lahkomiselnosti sooroge Berlinski trgovec Sensburg, soprog filmske igralke Grete Reich-walt, je bil pred dnevi radi goljufije obsojen na tri mesece ječe. Zakonca sta spomladi leta 1925. dalj časa bivala v hotelu ob Schlierskem jezeru, nista plačevala računov niti za stanovanje. niti za druge nabave. Ko so upniki zahtevali, da sc za poravnavo dolgov zaseže plača igralke, ki je znašala 200—300 mark dnevno, je Greta za stare dolgove prepustila vso plačo bratu svojega moža in upniki niso prišli na račun. Končno je zadeva prišla pred sodišče in Sensburg se je moral zagovarjati radi svojih dolgov in dolgov svoje žene. Zagovarjal se je. da je vsega kriva lahkomiselnost njegove soproge. Izgovor pa ni zalegel in soprog bo moral odslužiti dolgove s trimesečno ječo. Kitajske zabave za Evropejce. V Berlinu študirajo številni Kitajci, ki žive z domačini v prisrčnih od-nosajih in čestokrat prirejajo v za-bavo svojih znancev kitajske igre. Tudi minulo nedeljo so priredili dijaki kitajsko zabavo, katere potek je jako zanimiv. Na plesnem redu so bili razen modernih plesov tudi kitajski narodni plesi. Plesu je sledila tombola z darili. Nato je kitajska godba igrala izbrane orijentalske kompozicije. Sledile so recitacije kitajskih pesmk ob zaključku pa so dijaki zabavali goste s pripovedovanjem zanimivih kitajskih bajk. Žrtve katastrofe »Mafalde«. Italijansko Parobrodarsko društvo »Navjgazjonc Generali Italiana« je objavilo sedaj uradno končno število žrtev »Mafalde«. Utonilo je skupno ?l4 liudi in sicer 27 potnikov I. razreda, 37 potnikov II. razreda in 204 potniki III. razreda. Razen tega 37 mornarjev, 8 oficirjev in .poveljnikJadje. Rešeno ie bilo 954 oseh, med njimi 25 potnikov I. razreda, 55 potnikov II. razreda in 623 potnikov III. razreda, ter U ofteirievin 231 mornarjev, ljudska univerza O narodni Ideji v nastin tuji glasbi je govoril v pondeljek profesor na zagrebški muzikalni akademiji, gosp. Antun D o b r o n i č. Dobronica štejemo med največje zastopnike hr-vatske moderne skladbe ter je še ra-zentega priznan pisatelj. Kot skladatelj je plodovit ter vsestranski, kot pisatelj pa se uveljavlja osobito na polju estetike in raziskovanja domače zgodovine in folklore. V svojem predavanju se je bavil uvodoma z najznačilnejšimi dobami v razvoju umetne glasbe, osobito v zadnjem tisočletju. Uvajal nas je v dobo muzikalnega srednjega veka, ko je še prevladovalo na polju glasbene produkcije umstveno ustvarjanje in ko se je glasba še štela k znanstvenim panogam. Z narodno glasbo ni imela prav nobenega stika. Tudi ga ni mogla imeti, ker narodna popev ka je bila izraz čuvstvenega življenja najširjih mas in je stala torej docela na drugem temelju. Medtem, kp je v umetni glasbi prevladovala oblika kot konstruktivni element, je bi la v narodni popevki vsebina obliko-tvorbena. Baš to je edino pravilno stališče in na tej podlagi se je začela razvijati glasba izza dobe romantike, Z romantiko začenja torej druga doba umetniškega ustvarjanja. Je to doba probuje narodne zavesti, ki naj' de svoj adekvetni izraz tudi v glasbi. Narodi so se osvobodili tudi na tem polju in s ustvarili svojo lastno, umetno glasbo. Hrvati vidijo v Li-sinskem, Rusi v Glinki, Čehi v Smetani ustvaritelje umetne glasbe, ki temelji v narodni psihi. Pri nas JugO' slovanih se kaže pri tem še poseb nost, ki je ni najti v nobeni drugi evropski državni editiici tega obsega: stikata se namreč na našem ozemlju dve kulturi, ki prehajata polagoma druga v drugo, to je zapadna in vzhodna. V tem leži svojevrstnost in bogastvo naše glasbe. Smoter našega celokupnega glasbenega pokre-ta mora torej biti, pokazati svetu krasoto naše glasbe, v to, da bomo tudi mi kedaj vstopili v krog tistih narodov, ki so na polju glasbene prosvete vodilni. To so bile vodilne ideje, o katerih je duhovito in obenem poljudno raz pravljal profesor Dobronič, ki je rojen^ govornik, globok mislec in prepričevalen ter temperamenten poda-vatelj. Prehitro je minil čas, ki mu je bil odmerjen in navzoči bi ga bili poslušali najraje kar dalje. Žal je lahko vsem tistim, ki niso bili navzoči, to so predvsem vsi naši pevci, pevovodje pa tudi glasbeniki. Ni-li tudi ves naš lokalni muzikalni pokret sestavni del jugoslovenskega glasbenega gibanja? Mar-li tudi ne stremimo mi ali pa bi vsaj morali stremeti po ti stih ciljih, o katerih nam je tako prepričevalno govoril predavatelj? Uve-rili smo se pri tej priliki, da nam je v svrho pravega in smotrenega napredovanja na poliu glasbene prosvete potreben, več kot kedaj poprej, najožji in vsestranski stik med produktivno in reproduktivno umetnostjo. Ena stran nam daje ideje, katere naj druga stran izvaja. Le tako bomo mogli tudi pravilno ocenjevati stremljenja naših modernistov, ki hočejo ustvarjati na narodni podlagi in ki hočejo priboriti naši narodni umetnosti ugled pred svetom. In eden izmed prvoboriteljev na tem polju je uprav profesor Dobronič, ki pa je žalibog tokrat govoril slabo zasedeni dvorani. H. D. KINO APOLO DanesI Mala iudeka. Učitelj: »Moric, koliko je dvakrat dve?« Moric Krlvonosek: »Dvakrat dve je... 5.« Učitelj: »Sram te bodi! Za kazen stopiš pred vrata na hodnik!« Zunaj sreča Moric Maksa, ki ie bil postavljen na hladno iz drugega razreda. Razvije se ta-le pogovor; »Maric, čemu si sfrčal iz razreda?« — »Ker nisem ve* del, koliko je dvakrat dve.« — Maks: »To je vendar 4.« — Moric: »Pej na u left! Jaz senu mu že pet ponujal« pa mo ie Vrgel iz razreda!« Največje senzacije kar jih je v filmu Edith Johnson Wi!liam Duncan Spori MaHboriMerkur. V nedelio ob 14.30 bo »Maribor« odigral dinugo prvenstveno tekmo v jesenski sezoni proti TSK Merkurju, ki je doslej nastopal z malo sreče in v treh prvem stvih podlegel, ne da bi si pridobil kako točko. Maribor je siguren favorit in bo po nedeljski tekmi zasedel prvo mesto v tabeli. Kliub temu ie pričakovati, da bo srečanje nudilo zanimivo igro, kajti defenzivno moštvo bo zahtevalo od »Maribora« mnogo napora in ostrih, dobro zamišljenih napadalnih potez, katerih naloga bo, zlomit; odpor nasprotnika in zasigurati moštvu čdm višio zmago. SK Ptui-SK Železničar. Ptuj im Železničar sta najresnelša ti® meca za tretje mesto v tabeli, kar jamči, da bosta v nedelje zastavila vse znanje in sposobnosti, da placememt definitivno utrdita. »Ptuj« j® mlado moštvo^ ki si ie v dveh tekmah priborilo tri točke. Ako mu v nedeljo uspe, da si pridobi nadaljni dve točki, doseže najugod aejši izid in nalvečji uspeh v jesenskih tekmovanjih. Železničar si je v dveh tekmah pridobil dve točki im je nevar-nejše moštvo, vendar v uspeh na igrišča SK Ptuja ne sme preveč zaupati. Vsekakor bo tekma, v katero polagata nedeljska nasprotnika vse nade in pričakovanja, zelo zanimiva športna prireditev?«, Službeno MOLNP. V nedelio 6. t m. v Mariboru prvem«* stvora tekma Maribor rMerkur- Pričetek: ob 14.30. Službujoči odbornik g. Koser. — V Ptuju prvenstvena tekma Ptuj: Železničar; službujoči odbornik g- Piah-ler. Klubi morajo poskrbeti za točno rediteljsko službo. Predtekmo prvenstveni Maribor:Merkuir odigrata ob 13. rezervj Maribora in Merkurja. Ob 10. dopoldne I. mladima Maribora in rezerva Svobode. — I ISSK Maribor — nogometna »ekclJa. jutri 4. tm. ob 2U. sestanek nogometašev .pri Dolničarju. _ Načelnik. Krvava svatba Pred katoliško cerkvijo v Našicab ua Hrvatskem se ie dogodil v torek strašen zločin. Ko je posestnik Pavle Mihailovič stopil s svojo nevesto iz kočije la h o tol v cericev k poroki, je nenadoma skočil proti njemu neki mladenič in mu porinil nož v prsa. Mihailovič je obležal takoj mrtev, njegova 19letna nevesta Jela pa ie padla v nezavest m so jo morali prepeljati domov. Ubijalec, 17letnji Gjuro Puhanid, ie bil še istega dne aretiram, vendar pa o vzroku uboja noče ničesar povedati. Izia^il je le, da Je izvršil zločin na prigovarjanje nekega vdovca, ki ga Pa noče izdati. —•_______ Velike tatvine v ruskih muzejih. Zadnji čas je bilo v ruskih muzejifi izvršenih več drznih tatvin. Ljudski komisar za prosveto je imenoval poseben odbor, ki bo nadziral muzeje in določil točen čas obiskov. Končno jc komisar odredil, da sme v muzejskih poslopjih stanovati samo muzejski sluga. Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika' v Mariboru, Aleksandr.35 Oocth Otroška leta BE Poslovenil dr. L D. Odrevenel sem, ko sem videl, kako hitro in brezšumno se vrti dobro namazano kolo, vendar sem hitro razumel, kaj se more zgoditi, zato sem skočil k njim na dvorišče in zakričal: »Padel je v vodnjak!« Srednji deček je pritekel k oklepu obenem z menoj, zagrabil je za vrv, da ga je dvignila kvišku in mu ob-žgala roke; toda že sem poprijel vrv jaz in tudi starejši je pritekel tedaj ter ml pomaga! dvigati vedro,* rekel Je: »Tiho, prosim!« Hitro sva izvlekla malega, ki je bil tudi prestrašen; s prstov desne roke mu je kapala kri, tudi lice je bilo opraskano; bil je moker do pasu in bled do sinjine, pa se je, ves trepetajoč nasmejal, Široko razprl oči, se nasmejal in zategnil: »Ka-ako sem pa-ada-al ...« »Z uma si, glej«, je dejal srednji, ga objel in mu z robcem obrisal kri z lica, starejši pa se je pomračil in rekel: »Pojdimo, vseeno je, ne prikri-ješ...« »Ali vas bodo tepli?« sem vprašal. Prikimal je z glavo, mi podal roko in rekel: »Zelo hitro si pritekel!« Bil sem tako vesel pohvale, da nisem utegnil prijeti njegove roke. on pa je že zopet dejal srednjemu bratu: »Pojdimo, sramuje se! Rekli bomo, da je padel, da pa v vodnjak, ni treba reči!« »Da, ni treba«, — je pritrdil mali in se tresel. »Padel sem v lužo, ali ne?« Odšli so. Vse to se je dogodilo tako hitro, da se je veja, s katere sem skočil na dvo- rišče In ki se je otresla žoltega lista, še zibala, ko sem pogledal nanjo. Teden dni bratje niso prišli na dvorišče, potem so se oglasili bolj hrupno kakor prej; ko me je starejši zagledal na drevesu, mi je prijazno zaklical : »Pojdi k nam!« Zbrali smo se pod pojato skednja v starih saneh in, ogledujoč drug drugega, dolgo govorili. »Ali so vas tepli?« sem vprašal. »Precej«, je odgovoril starejši. Težko je bilo primerjati, da te fantke tudi tepo kakor mene, bilo je žaljivo zanje. »Zakaj pa loviš ptičke?« je vprašal mlajši. »Lepo pojo.« »Nikari, ne lovi jih, pusti jih, naj rajši letajo, kakor hočejo...« »Nu, dobro, ne bom več!« »Samo prej enega vjemi in ga podari meni.« »Tebi — kakšnega?« »Veselega. In v kletki.« »To se pravi — čižka?« »Mačka ga bo pojedla«, je rekel mlajši. »In papa ne bo dovolil.« Starejši je pritrdil: »Ne bo dovolil...« »Ali matere nimate?« »Ne«, je rekel starejši, srednji pa ga je popravil: »Da, le — drugo, ne našo, naše ni, je umrla.« »Druga se imenuje — mačeha«, sem dejal; starejši je prikimal: »Da.« In vsi trije so se zamislili, se zamračili. Po babičinih pravljicah sem vedel, kaj je to mačeha, zato mi je bila razumljiva ta zamišljenost. Sedeli so tesno drug pri drugem, in enaki kakor piščanci: jaz pa sem se spomnil čarovnice mačehe, ki si je s prevaro pridobila mesto rodne matere, in sem jim obljubil: »Rodna mati se še povrne, počakajte!« Starejši je zmirmil z rameni: »Če je umrla? To ne more biti...« »Da to ne more biti? Gospod, kolikokrat so že mrtvi, celo na kosce razsekani; vstali, če so jih poškropili z živo vodo! Kolikokrat smrt ni bila resnična, ne od Boga, temveč od čarovnikov in čarovnic!« Živahno sem jim začel pripovedovati babičine historije; starejši se je spočetka nasmihal in tiho govoril: »To vemo, to so pravljice...« Njegova brata sta poslušala molče, mali je tesno stisnil ustnice in se napihnil, srednji se je uprl z laktom ob koleno, se nagnil k meni in objel brata z roko okrog vratu. Že se je zelo zvečerilo, rdeči oblaki so viseli nad strehami, ko se je pojavil za nami starec z belimi lasmi, v cimetasti obleki, ki je bila dolga kakor pri popu, in v kosmati kapi iz kožuhovine. »Kdo je to?« je vprašal in pokazal name s prstom. Starejši deček je vstal in pomignil z glavo proti dedovi hiši: »On je — od tam ...« »Kdo ga je poklical?« Dečki so vsi hkrati zlezli iz sani in odšli v hišo ter me znova spomnili pokornih gosi. Starec me je krepko prijel za ramo ter me peljal po dvorišču k vratom; šlo pii je na jok od strahu pred njim, toda koračil je tako široko in hitro, da nisem imel časa zajokati, ko sem bil že na ulici: starec je obstal med vrati, mi pogrozil s prstom in dejal: »Ne smeš hoditi k meni!« Razjezil sem se: »Saj ne hodim k tebi. stari vrag!« S tanko svojo roko me je znova pograbil, me peljal po trotoarju, me izpraševal in me kakor s kladivom trkal po glavi: »Ali je tvoj ded doma?« V mojo nesrečo je bil ded doma; vstal je pred groznim starcem, vrgel glavo v tilnik, sunil brado naprej, mu gledal v motne in okrogle oči ter hlastno govoril: »Mati njegova je — odpotovala, jaz sem zaposlen, nobeden ne more gledati za njim — oprostite, polkov« nik!« Polkovnik se je zadrl, da je odmevalo po vsej hiši, se obrnil kakor lesen steber in odšel, mene pa so čez nekaj časa vrgli na dvorišče na voz strica Petra. »Ali si se zopet pretepaval, dra-gec?« je spraševal izvošček in raz-prezal konja. »Zakaj pa si bil tepen?« Ko sem mu povedal, zakaj, je vzra-stel in zasikal: »Zakaj pa si se spoprijateljil z njimi? To so kače: zanje si jih dobil! Sedaj jih odpihni ti — kaj bi gledal!« Dolgo je sikal; ker sem bil raz-Ijučen zaradi udarcev, sem ga spočetka sočustvujoče poslušal, toda njegovo pleteno lice se je treslo vedno bolj neprijetno in me spomnilo, da bodo fantke tudi tepli in da so nedolžni pred menoj. »Pretepavati nje — ni potrebno, dobri so, ti pa lažeš«, sem rekel. Pogledal me je in nepričakovano zavpil: »Boš šel z voza!« »Bedak!« sem kriknil in skočil na tla. Tekel je za menoj po dvorišču, me brezuspešno poskušal zagrabiti, tekal in nelepo kričal: »Jaz bedak? Jaz lažem? Ti jih že...« Na kuhinjska vrata je prišla babica, skočil sem k njej, 011 pa ji je začel tožiti: »Nimam miru pred njim! Petkrat sem starejši od njega, pa me zmerja z bedakom in lažnjivcem ...« Kadar so mi lagali v obraz, sem bil izgubljen, strmci sem od začudenja; ob moč sem bil tudi sedaj, toda babica je trdo rekla: »Nu. ti, Peter, lažeš v obraz, — nesramno te ni zmerjal!« Dedek bi bil gotovo verjel izvošč-ku. (Dalje prihodnjič.) M tal »gl**. M »taJIj«« »it«, •oMlfta l« •ocijalk« NINM »Mtium: *Mka b«««d« 90 p ••jmanjtl m«Mk Ota | Mali oglas Ženitv«. dopisovanj« in oglasi trgovskega sli rsklamnsga značaja: vsaka bassda 60 p, najmanjši znesek D« 10 — Ponotnik za soljenje mesa (Salzer) •a ijče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič l sinovi, Split. 14-17 * *, Knjige reže * •d priproste do umetniško dovršene ve-ge*e solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Ooeposka ul. 24 in 37. 428 Zlat prstan g enim briljantom, zgubljen soboto Aleksandrova cesta—Slovenska ulica. PoSten naiditelj naj ga odda Proti na gradi pri upravi »Večernika«. 1529 Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno Posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razno oblike za pecivo, kutiie za špece« rilo in dišave, kotličke in šibe za sneg. solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, jedilno orodje In žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivulne garnitur« ju vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5,— 15.i Danes četrtek weu8€a Kmmm Jutri petek / V E N G A Ll Msgljs! Vstop prosti Telepatija! Sugestija! Hipnoza živali! Začetek ob 9. uri zvečer SVETOVNI PATENT 1 „ZEPHIR“ Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo PiHTBifte Dolrefcščine ■ijboljle kvalitet« kupite le pri 1125 Dati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 Vs« tiskovine po naročilu. *• Prvovrstno nttanit in rezanje .bubi frizure* v bigijenični brivnici VUkoiliv OJurln Maribor, JnrCUsvs ulica 9 Baterije za žepne svetiljke na debelo in drobno pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 36 POZOR! POZOR! o » (IDI ako Vam VnM stroil nagainjo obrnite se na »pecljalno m e-hanifno delavnico Justin dgatlnčlč, Tattenbachov* ulica Stev. 14, ker ima iita apeeljalnl oddelek zn popravila strojev vseh vrst. 937 j z 10 kg drv ogrevn - !, sobo skozi 24 ur § ZEPHiR", tvornlea pači Najlepše angleško in češko blago za zimske suknje in obleke kakor tudi razne flanele in porhante, ima v zalogi tvrdka M. Fefldin, Maribor Grajski trg 1 Vetrinjska ulica Državni nameščenci dobijo poseben popust iniain se Zastopstvo za Mailbor železnina PINTER & LfiMARO Dih 199’- čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg l 870 HiiaciBte m tulipani 110 v veliki izbiri priporoča IVI- Berdajs, Maribor rl .iueueoeciautauoi_muaued»DeaeDeaeaeDaDaaaDea»«QBaanaDaDBuaaaDBD»CT^eaEaaDaaaananvnaaaannBTnnnii Pristno slivovko, droZenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, 14a vtnskega kisa, ezenenega kisa; caj v zavitkih In odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini R g JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 1S NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za Izdelovanje likerjev, dezertnth vtn in strupov :—f POSTREŽBA TOČNA 8 JedaJa Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru