UradalAd ta apravnllkt pro M87 S. Lowndale An, praznikov. Holidaja. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^j^^^iž^tlgr Chtcf o, 1U., pgpdtUtk, 14. marca (March 14), 1932 kiling at apocial rata of poataga provS^TC^SHrfl^^^ lE^-YEAB XXV. •5= - I iillLap—*« Bubaertptiae 16.00 _TttfH STE V,—NUMBER 62 Green se veseli zmage v kongresu Mnenje prevladuje, da Hoover ne bo vetiraJ pratiinjunkcij-ake predloge, ki je bila spre Je-U i veliko večino v obeh zbornicah Demonstracije proti Fordu Detrott, Mlch.. 12. marca. — Pet tisoč ljudi ae je udeleiilo »hoda, ki ao ga sklicali komunisti v val i ki dvorani v bliftinl bit-nižkega dlatrikta. več tisoč oseb pa js stalo sunaj, ker ni bilo v dvorani pmstora ta vse. Govorniki so uAftevali obravnavo proti H*nry Fordu v sveti s i«gredi pred njegovo tovarno v Hiver Rougu tadnji pondeljek, pri ka-terih so Mil Itirje delavci ubiti. Vač kot sto policajev in detektivov je bilo potvanih, da nastopijo sa slučaj izgredov, do katerih pa n) prUlo. Druge policijske reterve so bile pripravljene na sbdjo. M notica, ki se je sbrala pred dvorano, je nosila napise ia »stave, komunistični agitatorji pa so raipečavaii letake med ljudi. Roger N, Baldwin, direktor Unije sa amerlAke civilne tvo-bodščine, je tudi obvestil de-troitake avtoritete, d« bo njegova organizacije naperila odškodninsko toibo proti Fordu In nje> govim uradnikom v sveti i umori delavoev pred njegovo tovarno. Določa upokojitev železničarjev s 65. letom starosti ali po SO letih službe. Osnutek pred o-bems zbornicama Ekonom ae vidi uspeha v ajl. Njea namen je protektirati bankirja. Nove vladne bondc bodo kupovali le slabo pooienl ljudje. Poštna hranilnica je najbolj varna Washington, D. C. — (FP) — WilHam Creen, predsednik Ameriške delavske federacije, je v imenu organizacije podal izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo, ker je kongres odobril predlogo proti injunkcijam t veliko večino. "Korporacije ne bodo več mogle izvajati ekonomskega pritiska na delavske organizacije in siliti delavce na podpis "yellow dog" pogodb," je-dejal Green. "Dasi se je vedno smatrate, da imajo delavci pravico do organiziranja v svojih unijah, je bila "yellow dog" pogodba orožje, s katerim so delodajalci forsirali delavce, da so se morali proti svoji volji odpovedati-ti pravici. "Sprejeta predloga v legalnem smislu priznava delavcem pravico do organiziranja v unijah. Federalna sodišča ne bodo smela izdajati injunkcij, ki prepovedujejo združevanje delavcev v svrho protekcije pred izkoriščanjem. Priznava jim pravico do kolektivnih pogajanj, do svobodnega zborovanja, tiska in govora. To je orožje, s katerim se bodo delavci lahko borili proti krivicam in zatiranju njihovih organizacij." Kongrcenik La Guardia, ki je vodil bitko zk sprejetje predloge v spodnji zbornici, je prepričan, da jo bo predsednik Hoover podpissfl, ker ve, da bi dobila potrebno dvotretjinsko večino, ako bi jo vetiral. * Boj proti predlogi sta vodila Amkerst, M aaa. — (FP)—Tekoča kampanja administracijo in velebitnita proti tkrivaloem denarja j« podobna vtem ksmpe-njsm tega elementa tadnjih par let. Je prej podobna lovljenju kalinov kot pa »dravi po teti m saniranje kapitalističnega ko-tpodarttva. Da vlada prepodi milijardo dolarjev Is tkrlvallšč v obtok, katero po njenem mnenju tkrivajo mali ljudje, jo sedaj vrgla na trg tako avane "baby" bonde, ta-doUnice v malih denomlnacljah. Velebianiški elementi pa so or-ganitirall v ratnih mestih kampanjo ta prodajanje teh bondov In v ta namen poslali stotine a-gitatorjev od hiše do hiše. Sondi nosijo dva procenta obresti, toliko kot plačuje poštna hranilnica. Profesor Coltton B. Ame aa Amherst kolegiju In bančna avtoriteta pravi, da v tej kampanji ne vidi uspeha in je le farta. Njen namen je protektlratl bankirje prej kot pa priznati dolarje it tkrivališč. Farta je v tem, ker vlada na primer plačuje 4tfc odetotka obresti od llberty bon-dov, ki so večinoma v rokah ve-lebankirjev, -baby" bondom, ki so namenjeni oatraAenlm malim določila •% j Protekcljo bankirjem pa nudi ta kampanja v tam, ker te boje, da bodo radi številnih bankrotov tnali vlagatelji skušali dvigniti avojs vloge. In ker Je vlada poverila banka ta prodajaloe teh mAllh bondov, je nJHi namen čimVeč bondov prodati boječim vlagateljem in na ta način obdržati denar v bankah. Ako bi bil namen kampanje v resnici to kot trdi administracija, boj proti "hoarderjem," tedaj bi bilo po mnenju profeeorja Arneja logično in veliko uspešnejše, ako bi vlada pričela s kampanjo ta tvlšanje vlog v poštnih hranilnicah. Te hranilnice so najbolj varna Institucija v deželi, prvič, ker vlada garantira polno iaplačltev slehorne vloge, dru-gJČ so obrssti enake kot jih pri-naškjo "btby" bondl kt tretjič so vloge boljša Investicija. Dolar vložen v poštno hranilnico bo vedno vrsden dolarja, cena bondov se pa na trgu menja. Radi tega Je Amejevo mnenje, ds bodo po teh bondfh posegli le slsbo Informirani ljudje In ds bo kampanja fiasko. Ako so bankirji In administracija v resnici zainteresirani v to, kar pravijo, da so: privabiti skriti densr v cirkulacijo, so poštne hrsnilnlce najboljše sredstvo ta doaego tega nameat U-prsvs poštnih hranilnic, katerih Je «,000 v deželi, odda vas denar prlvstnlm bankirjem. In svi-šanje vlog v teh hranilnicah po* mani svtomstlčno tvlšanje denarne cirkulacije, namreč ako je denar privabljen ia skrivtllšč. Vloge v poštnih hranilnicah so v enem letu narsstle ta pol milijarde dolarjev brez vaake kampanje. Ako bi ne bilo teh hranilnic, bi bila večina tega denarja skritega, Itven cirkulacije, Skrivanje densr Js ps je po mnenju profesor j s Amejs bedsato in an-tf-soclalno, ako se lshko vloži v varne Institucije kot Je poštna hranilnica. Nomftkl fašisti Zlasti slednji je hotel prepričati kongresnike, da predloga pomeni socialistično zakonodajo in daje delavskim unijam mo& da bodo lahko terorizirale delodajalce. Vladna pomoč pride ponovno prod kongres t robne večina tUtftf vsemi drugi-ml kandidati pri včerajšnjih vo-lit vah, toda njegova ematfa Je sagotovljena pri ponovnih volitvah, ki te bodo vršile 10. aprila. Popolna uradna poročila o volilnem isidu kažejo, da je Hin-denburg prejel 16,667,780; Hitler, kandidat fsAittlčne strsnke, li;MNMt?l; Ernst Thaelmann, komunist, 4,988,079; Theodore Duesterbtrg, nacionalist, 2,667,-876, In Guetav Winter, neodvisni kandidat, 111,470 glasov. Skupni oddani glasovi 87,667,-726. Možno Je, da kandidati, ki so prejeli veliko manj glasov kot Hindenbuag, sploh os bodo kandidirali 10, aprila in bo Hlnden-burg proglašen sa predsednika. Kongresa bo ponovno predložena La Follette-Ccotiganova predloga. Nova agitacija v zamahu Waahingt#a, D. C.—Nasprotniki administracije in demokratskih burboncev se pripravljajo na nov boj v kongresu o La Fol-lette^Costiganovi predlogi za federalno pomoč brezposelnim, katero je senat nedavno odklonil. To predlogo nataerafajo . ponovno predložiti kohgresu. Zavedajoč se, da ob času zadnje razprave v senatu ni bilo dovolj političnegs pritiska na senatorje s strani volilcev, je stopil v akcijo Joint Committee on Unempk>yment in se obrnil na razne cerkvene organizacije, katere urgira, naj organizirajo ljudski sentiment za to predlogo. Duhovniki so naprošeni, naj v U namen sodelujejo z raznimi delavskimi organizacijsmi, ki agi-tirajo ca federalno pomoč brezposelnim. V imenu odbore so msnifest podpisali rabine* Wlse iz New orka in Israel iz BaKImora, škof Francis iz Pittsburgha in rev. Ryan Iz Waahingtona. ter profesor Dewey » Kolumbijske uni-verte, ki je načelnik odbors. Newyoršks policija razbila delavske demonstracije New Vork. — Policija je pod-vrfria prav tako taktiko proti demonstrantom, ki so sa sbrall pred tukajšnjim uradom Fordove kompanije, kot dearbornsks, ko Je navallls ns brezposelne, ki so se zbrtll pred Fordova tovarno v Rlver Rougu in ubila štiri bretposelne delsvoe. Demonstrs-cija pred uradom Je bila protest proti umoru delavcev. Ulične demonstracije ae pripravljajo tudi v drugih mestih. NaU> je dalje Itjavll, da je Kitajska sistematično napadala legitimne pravice drugih držav in obsojala njihove akcije. Omenil Je tudi kitajski bojkot proti Ja-oonski, ki ograža mir. ' Vtrok Je »raapnaslnoei In naraščajoča beda med prebival- Parit, 12. maret,—ParUanl so v skrbeh radi tločinskega vala, ki te je pričel širiti. Ne mine skoro dan bret roparskih navalov na trgovine in banke. Parit Je sicer npvajen malih tločlnov, toda zadnji dogodki kažejo, da se Je It teh ratvll pravi tločlnskl val. Tudi ropi pri belem dnevu so posuli nekaj običajnega. Včeraj so trije roparji navalili na banko in Jo oropali tt šest tisoč dolarjev. Naval Je bll-uprlsor-Jen prav po ameriškem načinu. Neki uslužbenec ki te Je obotavljal ukazu roparjev, Je bil težko obetreljen. V zadnjem tednu je bilo uprl-torjenih nad 40 ropov in vlomov. Ljudje niso več varni na ulicah. Policija, ki Je na glasu, ds Je ena najsposobnejših, skrbno zaaleduje tločinee, toda pri tem ima prav malo uspeha. Izgleda, da Ima Parit opraviti t dobro organizirano zločinsko akuplno. Kreipoaelnoat (n miterlja stal glavni vtrok porastu tločinov. Francija, ki Je bila najmanj prizadeta v »led deprealje, je pričela čutiti poaledlce a voto v ne krize v tadnjih mesecih. Newyoržka shoraica odobrile Norrlaov amandma*t Albany, N. Y NV»>orAka legialatura je zadnji teden ratificirala Norrlsov smendment ta odpravo "kruljavih rac?. En sam gla» je bil proti. To je te druga ratifikacija amendmenta. PK08VBTA pondeuek. u, marca. PROSVETA THE ENLIGHTBtfMKNT i«iiii IN LASTNIMA ILOVMMU Ml XE JEUNOTO tt mU Marofnlna: u UruUt* 4nmr» Ckk«#a) Ia KM» MM m late. MM m |kW M*. »IM * Mi« Utai u CkUmgm tm CUmru US m ••*» IM«, Sil m »4 teta; a» Ia*. MWIV« M M. f I A ret«i for Um UotU4 SteUa (ccm* CHmh) 1*4 r«.M* Me« »M |wr. Cfc*M0» M4 CIIIM per «MautM »,M fer ymr. j - *...... M M mlaji M miw m*.'Uliirripte »tli aot to M74I « m kar Um MIh S PROBVBTA U*«4»U Arfc, or THE kedmutkd PREM Glasovi iz naselbin r okWv«iu. m pri»«r (Pab. M, IMt). »Mm mlin »»■■!. tenakltai totemi pMMto m* f—r|M M |lgf"g» M M HM — M»t Ekonomska diktatura—je že tukaj Buletin "Narodne katoliške blaginjske konference (National Catholic Welfare Confer-ence") avari kongres pred odpravo protitrust-nega zakona in piše, da odprava tega zakona vodi v ekonomsko diktaturo. Osredotočevanje velikega kapitala, ki potem ne bo poznalo nobenih mej, bo apravilo vse bogastvo Amerike v roke par mož, ki bodo poljubno diktirali eko-nomako usodo vsemu ostalemu ljudstvu. Proti-trustni zakon mora ostati! Svarilo omenjene katoliške organizacije je morda iakreno, toda prišlo je štirideset let pre-kasno. To je stališče Bryanovega demokratiz-ma, ki ae je pojavil proti koneu devetnajstega stoletja, ko so se v Združenih državah začeli razvijati prvi truatiči, ki so bili palčki napram današnjim velikanom. Takrat — in Še eno desetletje potem, pravzaprav do svetovne vojne «*. je bila parola vseh gorečih demokratov: "Bust the trusts!M Razbijmo truste! Edina rešitev Amerike je, da ae vrne nazaj v dobo malih in neodvianih podjetij, v dobo konkurence. — To taktiko je zagovarjal tudi Teddy Roosevelt in za časa njegove administracije je Ml sprejet protitrustni zakon. . Od tistega časa je preteklo petindvajset letv in kaj smo videli? AH je protitrustni zakonv dosegel svoj'namen? AU Je preprečil koncentracijo kapitala in očuval male, neodvisne podjetnike? — Niti malo ne! Kapital ae je kon-cetriral v ožjih ln ošjlh krogih prav tako, kakor da ni nobenega zakona, ki bi mu to branil. Z raznimi legalnimi triki je prekoračil vse ovl-as. Vrhovno zvezno sodišče je razpuščalo truste, tods razpuščeni truatl so se za oglom apet sešli pod novimi imeni ln v novih organi-sacijah, ki ao bile navidezno samostojne, fak-tično pa stari deli trusta. Zakon je ostal na papirju kakor Je zakon prohibicije le na papirju — in čisto vseeno je, Če ga odpravijo ali ne. Ena ameriška hinavščlna je več t AU je katoliški konferenci znano, da je že leta 1925 pet odstotkov vseh tovarn v Združenih državah uposlevalo 56 odstotkov vseh tovarniških delavcev ln produciralo 67 odstotkov vsega tovarniškega blaga v deželi? 2e takrat je bila ekonomska diktatura dejatvo! Morganova finančna kombinacija predstavlja 156 kapitalistov, ki med seboj kontrolirajo 74 milijard dolarjev kapitala (eno četrtino vsega narodnega bogastva h v 2450 medsebojno zvezanih di-rejttorljih korporacij. Ali ni to ekonomaka diktatura? Trust vodnih in električnih sil (American Power Company) je v zadnjem desetletju zavladal na vaem polju električne aile v Ameriki in že leta 1937 Je kontroliral 80 odstotkov vseh naprav za gencrlranje te aile. Ali ni to de facto ekonomska diktatura? Kaj ao truatl? 'Velike organizacije Indu-atrijskega kapitala. Te organizacije so nesreča za ljudstvo zaradi tega. ker ao privatna la4t; kadar bodo truatl javna ali ljudska last. bodo blagoslov za ljudstvo. To Je vsa razlika. Trust sam na sebi nI slab, slab pa je njegov način lastništva. Trust Je korak naprej v razvoju kapitalizma; odpravil j« škodljivo konkurenco in veliko potrato kapitala ln delovne sile ter prinesel organiziran«, masno produkcijo. Trust Je predzadnja faza v razvoju kapitalizma. Zadnja faza je nacionalizacija ali državni kapitalizem, nato pride socializacija. Olm bolj se torej ovira organiziranje trustov — to počenjajo stari demokratje — tem bolj ae aavlačujo naravni razvoj kapitalizma, zavlačuje ae nacionalizacija in pravična rešitev ekonomsko-soclalnega vpraAanja. Clm prej pustimo, da truatl dopolnijo svoj /razvoj, tem prej bo privatni kapitalilem propadel. Delovno ljudstvo sicer trpi, toda trpljenje ne bo trajalo dolgo. Katoliški "ekonomski strokovnjaki" in ao-ciologl v Ameriki zapravljajo ča* ln energijo, da preprečijo nekaj — kar je že tukaj. Ek<>r nomska diktatura Je že tukaj. Ta diktatura je kapitalistična. Delavec Ima do neke meje po-litično svobodo, da, ampak ta »voboda ni vredna nič, ko mu pa privatni kapitalilem diktira, kdaj bo delal in kdaj ne bo delat in koliko bo Easlužll. To ao veakdanja dejstva. J Naloga zavednih delavce\ ni, da bi se Ik>HH proti truatom, da bi odpravljali truste, ker to jim ne bi nič pomagalo. Boriti se morajo za nacionalizacijo in *arfaii:- vi. Nobeden ne sme izgubiti podpore, ker noče iti stavkokazit. Tukaj sem navedel nekaj točk ki jih predvideva načrt. Glavno za sedaj je, da vsaka organizacija, društva in klubi izvolijo e-nega ali dva delegata (delegati-nja) ter da se zagotovo udeležijo omenjene konference. Tajniki so naproieni, ako ne dobijo pisma in ne pooblastila da sami napravijo pooblastilo * podpisom uradnikov ter potifli-,te z društvenim pečatom. To pa zaradi tega, da se bb vedelo, koliko organizacij bo zastopanih Društva pa, ki ne tfodo imela več seje ta mesec in se odboru ne vidi važno, da skliče izredno sejo v to svrho, naj njih odbor imenuje enega člana iz ..svoj« srede, ki bo upravičen zastopati društvo. Zborovanje se prične' ob 8. zvečer na 1. aprila v zgoraj omenjeni dvorani. Za odbor,—Louia Zorko. Odgovor na "petelinje note" W. AMquippa, Pa. — Poročilo Iz te naselbine v Prosveti z dne 4. marca, pod imenom Mary Žagar, ne odgovarja resnici. Lahko bi tu navedel resnico, ker ml je precej dobro znano, kako zbegano so selili prepovedano tekočino, ali Škoda je v Proeveti prostora za take bedarije. Članstvo v tej naselbini, katero je večinoma res naprednega mišljenja ter prepričanja, ae zgraža nad takim pisanjem v našem naprednem dnevniku Pro-aveti, in to od osebe, ki ni članica SNPJ niti ne naročnica aa dnevnik Prosveto. Svetuje so ji, Oglu javneetl kar nI preveč častn^Jn naznanjati svoje prestopkevas katere je bila deležna kaznt v dveh enakih alučajih in to v zelo kratkem času, nsj se posluž< lista, katerega iadaja organizacija, katere članica je ona. Zato- ako ae že rea hoče oglašati v rej proč s hinavftkim in zavijal-nim pisanjem v našem listu! Po-sluii naj se lista, katerega je naročnica, saj glfha vedno še skup štriha. Naročnik injlan SNPJ. Tatvina otroka Virginia, Minn. — Pred kratkim je bil ukraden Lindberghov prvorojenec in novica se je bliskovito razširila po vsej deželi. Vse brez razločka sočustvuje z roditeljima ukradenega otroka, vse'jima gre na roko, da se naj-da ^trok in varno vrne nazaj. .0-troška tatvina je dogodek, s katerim vsakdo sočustvuje. Vsaka mati ljubi svojega otroka, ravno tako kakor Lindberghova mati. To je naraven pojav, ničesar izrednega. Ali ta dogojbek je prvikrat po dolgem času zamajal vse ameriško ozračje ter ga osvetlil v svoji temni barvi, ki je črna točka današnjih razmer, kljub temu pogledi prodirajo skozi, in kot ima rada mati svojega malega Lindyja, se nikdo ne zavzema, ae nikdo toliko ne razburja, ako so ti mali ukradeni, ako trpe pomanjkanje, ako njim preti glad. Kdor trpi pomanjkanje, kdtfr prenaša glad, ta nima mož-gan, ta ni velik človek, ki bi bil vreden našega upoštevanja; a-ko bi imel kaj možgan, bi kaj i-mel, bi kaj bil ter bi kaj lasto-val: čast, ugled, posedoval bi i-metje. Revščina je zopema, z revščino nikdo ne aočustvuje. Ta dogodek je omajal stare či-talce, ki niso dolgo čitali nobenega papirja, pa so sedaj prijeli zanj, da se prepričajo tf ogromni publiciteti, katera je dobila prvo mesto v* vseh časopisih, o o-gromnerti sočutju, katerega ima^ jO ljudje brez razločka za ukradenim otrokom. Sam kongres je zganil svoje tipalke, in to ni bila polževa hitrost, ki premika sodem let pre-dno kaj premakne. Modrijani so se oglasili in zvračajo take pripetljaje prohi-biciji na vrat, ter pravijo: ta je kriva, da se kaj takega dogaja. Prohibicija je ona, ki poraja zatočišče, od kjer brste neprilike po deželi. Tu je zalaga. In ljudje gredo zopet pogledat v novice ter vMfijo, da tatovi niso zahtevali en aod žganja ali vina za odkup otroka, zahtevali so denarja. Ne, tu ni šlo za vino, žganje, ne za otroka, aaj je ipnogo otrok po deželi; kdor hoče otroka imeti, ga lahko ddbl brez riškiranja. Ne„ tu je šlo za denar in vendar noče tega nihče povedati. Leglo teh dogodkov ni v prohlblciji, ampak v bogastvu imetja. Bogati sloji, je vrlo znano, otrds ljudskim potrebam, se sakujejo v denar ter se ne dajo ločiti od njega za nobeno ceno. Veljaki ni-ao še nikoli pomogli ravnemu kot posamezniku. Prošnje in a-peli tu ne izdajo, tu je treba z zvijačo izviti, zvijača je mati rešilne misli, slabiči v tfiski v nji najdejo izhod. Ali Lindbergh je kot Rocke-feller Častno zasluiii kar premore, se iz revnega dečka povspol v zračnega kralja, ter nikdo nima pravice zavidati njegovega imetja, modrujejo. Lindberghov otrok je več vreden kot drugi o-troci zato, kerije sin zaslužnega moža. Nikdo, ki danes poseduje bogastvo, ni zaslužen mol, vrfcden nalaga upoštevanja in časti. Zakaj moš, ako oetane bogat v teh časih, ko se na milijone mož, žen, vdov, otrok in mater bori, ne za življenje tega imena, ampak za gol obstoj, ni bogat mož, aaalu- žen mož. ampak potvorba današ-' njafca časa, ki bo kakor hitro pihne južni veter pometena. Tatvina Lindberghovega otro--kp je osvetlila sedanjoat, je izšla iz nje, ker je bila prisiljena iziti na površje, in ta dogodek ae v-Činkovitejše izraža kot vse naše besede, je prvi mejnik v koraku novega ameriškega življenja, kateremu bo obrnil pogl$4 na novo pot, ki pelje proti pridobitvam tlačenih in pozabljenih. ' Od danes bo vsak dogodek novo zagotovilo delavakih načel, da so na pravi poti, ko se bore za odpTavo kapitalističnega sistema, pod katerim se leže vae zlo, ker ta sistem ne spoštuje pravic, katere imajo ljudje, zato ker temelji na zlatu in srebru in vsak dogodek, ako se bomo vanj poglabljali do korenin ter zapo-padli, bo nosil vodo na naš mJin, kateri jie bo več utihnil. Ako bomo odpirali zatvore, ae bo mlela druga moka, iz katere bo kruha za vse, ki so ga vrebfci ter potrebni.—J. Kovacich. ftvedafcl princ l*nart pravicam, da ae be je edps»-edBl %mm prlnčevskim 8 navadni« dekletom. • Na drevo! ;MUwaukee, V 55. šte- vilki Prosvete sem čital dopis Louis Drobnicka, mojega znanca in prijatelja, ki Želi, da bi se združile socialistična in komunistična stranka in skupno zlezle na plot in pazile krog sebe, da bi zagledali cilj, za katerim tako strastno stremimo. Povedal sem že, da socialistična stranka se ne bo nikdar združila s komunistično, ampak kadar se bo komunistična stranka razpustila, potem bodo njeni člani priatopili v socialistično stranko, v kateri je plot, s katerega se vidi cilj, po katerem tako želj no stremimo s komunisti vred. Morda me bo prijatelj Drob-nick vprašal, kako to, da jaz pri čakujem komunističnega razpu sta. ili Scheideman-novci v Nemčiji, ki ao podpisal i vojno klanje, pa je Drobnick spet v zmoti, kar je tsiko pove dati pfavi vzrok, iz katerega so socialisti v Nemčiji podpisali vojno klanje. Ali so ga zato, ker so se apuno nazivali socialisti, v resnici ao bili pa še kaj drugega, ali ao se pa zato, da ao obvarovali atranko pred razpustom in morjenjem na debelo njenega Članstva. Najbrž pa is obeh vzrokof, ker njih pravila so prav gotovo govorila proti vojni. Pošnam Ix>uis Drobnicka o-sebno, ker on je bil pred vojno par let tajnik našega socialiatič-nega kluba v Chisholmu, Minn., In v dobi cepitve socialistične stranke je šel on na levo stran z večino (Članstva od našega kluba. SilUi so tudi mene. da se jim naj pridružim, kar sem pa odklenil is razloga, ker sem dobro poznal načela socialistične strsnke in uvidel, da bolj koristnih načel za delavstvo ne more »spraviti nobena skupina, pa fo je še tako radikalna. Zato sam ostal zvest član soiali-stične strsnke in bom. dokler bom« hodil po zemlji. Tisti, ki ste se pa odcepili od nas, boste pa prav gotovo morali priti nazaj k «dm. če boste hoteli zlesti na drevo, s katerega se vidi cilj, ki ga tako strastno želimo in nrieakajemo, mi in vi, ker le v sktipnoeti pod okriljem socialistične itranke ga bomo dosegli. Jonepk l le. ni preiskovalni našega telesa Kadar jemo z marmelado namazan kruh. pravima, da ima okus po jagodah. To je ti1 ta. Kruh ima le sladek okus — po ja^jdah m diši. Vse kulinarične užitke z določeno aroiio nam posreduje vonj, ne pa okus. O tem se ti- i koj prepričamo, če si damo položiti ra jeS ] ploščico čebule in jabolka. Z zaprtimi očmi in stisnjenim nosom ne bomo razločevali kai i« i jabolko in kaj je čebula. J ,e Naš okus ima omejene muinosti. Uojemn le to, ali je kakšna jed sladka, slana, grenka ali ' kisla. Vse druge aromatične okuse nam posrt duje vonj,, katerega čut* (nos) je v zvezi i ustno duplino. j Okus pa je z vonjem tako rekoč "kemični \ preiskovalni urad" našega telesa. Preiskovati mu je hrano, ki jo zauživa človek, in je njegov organ v ustih ali pa pri nekih živalih vsaj v njihovi bližini. Metulj jadravec ima čutilo oku-sa na koncu sprednjih nog(— to je razumljivo saj se hrani s sladkimi snovmi padlih sadežev ki jih z nogami otiplje, ali so zanj užitni. N«! katere ribe imajo čutilnike okusa preko vaegi telesa. Ce zlijemo iz steklene cevke mesnega soka ribi na hrbet se obrne in hlastne po teko. čini. Ponovimo poskus s čisto vodo — riba se bo obrnila, ker je čutila tok na hrbtu, a ne bo hlastnila po njem ker ni občutila nobenega okusa. 1 Živali razločujejo lahko kakor človek v«e osnovne okuse (sladko, ffrenkb, slano, kislo), imajo pa često za razlikevslabši ali finejši čut! Tako imajo Čebele izvrsten okus za mnoge snovi, za mlečni sladkor, ki v njihovem življenju nima vlpge, pa slabega. Pri dnevnih metuljih so ugotovili, da prekašajo s svojim okusom človeški okus 256 krat! Človeški organi za okus so jezik, mehko nebo in pokrov goltanca. V teh organih oziroma njihovi sluznici ležijo posebne stanice, ki so združene v skupine. Najbolj izrazite med temi skupinami sp tiste, ki jih obdaja majhen jarek s tekočino, v kateri se okušne snovi raztope. Vae te snovi se namreč v vodi topijo in jih stanice morejo dojemati le v tem stanju. Če položimo suh košček sladkorja na jezik, traja nekaj časa, preden dobimo občutek "sladkega" — kolikor &asa pač rabi slina,~da sladkor nekaj raztopi. Organi, ki dojemajo razne kakovosti okusa, niso razdeljeni enakomerno preko jezika. Sladek okus občutimo predvsem na koncu jezika, grenki na njegovem dnu, kisli ob robu, slani pa najbolj ob robu in na koncu, Če namažemo jezik s kokainom, tipičnim mamilom, ne okušamo njajprvo grenkega, ostale tri kakovosti okusa pa še. To pomeni, da imajo Čutnice za razne kakosti razdeljeno vlogo. Okus ima nalogo, da preiskuje jedi —■ zato imajo šivali, ki slabo žvečejo, n. pr. zveri, malo čutnic zanj. Kiti pa jih sploh nimajo — svojo hrano pa si izbirajo zato čisto drugače nego druge živali. Brezzobni dojenček ima čutnice, ki posredujejo okus, še preko vsega jtezika. i človek Gotovo ste med svojimi znanci naleteli na svojevrstno razdelitev ljudi "jutranje" in "ve-čeme". Naš organižem in naša duševnolt namreč tUdI v navidezno dobrem stanju nikakor ne delujeta v teku dneva v enskomernem tempu. Pavrste, na katere tu naletimo, dovoljujejo zanimive vpoglede v razlike temepera-mentov, poklicev, narodov. > ; ' Ta je dobro razpoložen in delaven le v pred-poldanskih urah, drugi, ki spi zelo dolgo se zbudi tako rekoč v resničnost šele okrog petih popoldne. Moderno velemesto ^je privadilo ljudi na nenaraven način življenja, a vendar ne tako, da bi popolnoma zabrisala prvotno ni-ravo in temperament. Jutranji človek postane okrog osmih, devetih zvečer truden in zsspan, izustil bo nekoliko stavkov zoper garavščino v uradu, zazehal bo svoji ženi v obraz in ob desetih bo že v postelji. Večerni človek pa še dol-4> ne misli na to. Ob tem času je običaja« najbolj na višku, ima ideje in domialice, govori dosti, zlasti pod vplivom alkohola, ki ga večinoma dobro prenese, in je običajno tudi dober nočni delavec. Nasprotno pa je ves ogorčen, če zahtevaš od njega, da bi že ob desetih ali enajstih dopoldne izvršil kakšno pomembno delo. Ali je nočno delo dobro, zlasti pri duševne« delavcu, Je vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti brez nadalnjega. To zavisi od narsve i« samopremagovanja. Poklic in izpremenjei* socialne prilike lahko privadijo telo na vidri na nenaraven življenjski način, a kjer w vri' nad telesom nasilje, se bo to čez čas pokazslo« neugodnimi posledicami.. ženske iz družbe *> po vseh evropskih velemestih po vzgoji in poklicu večernjakinje; v posameznih velemestih, kakor v Parizu, predpoldan za damo sploh ne ekslstira. Skrivna razlika, med jutranjim in večerni« človekom se izraža najočltheje v njiju zsdr£ vanju do zajtrka. Kdor rad zajtrkuje, M* sede z užitkom k zajtrkovalni mizi. je Jutj nji človek; živi normalno in ima zdravo telo Celo narode Evrope bi lahko ^kovšli T* njihovem zadržanju do zajtrka. Krepak »h j trk, ki ga cenijo kot prvi dnevni obed, po«** Angleži. Angleži, Američani, HoUndci. M* d. Pripadniki teh narodov vaUjajo v spMj** zgodaj. Francoz .in lUlljan sU do »jtrta splošnem brezbrižna — in sta v sp»o*n*m t» večerna človeka. Glavni obed imata rvečer w do pozne nočne ure govorita, delata in bavata. V splošnem lahko štejemo med ve^ ljudi zlasti umetnike in novinarje: tehnike, znanstvenike pa bolj meti jtitr»«r ljudi. . ~ J J PONPELJEK, 14. MARCA. Vesti iz Jugoslavije r (Izvinu poročila I« Jugoslavije.) POCASTITBV WASHINGTO- NOVEGA SPOMINA ljubljanski občinski evet proti ukinitvi fakultet in srednjih dol Ljubljana, 17. febr. 1«62. Včeraj je imel ljubljanski občinski-svet sejo. Ob otvoritvi se je župan dr. Puc spomnil najprej GO-letnice našega arhitekta Plečnika, ki renovira Ljubljano in je storil že marsikaj sa njen napredek, nato pa je omenil, da bodo v Ameriki 22. februarja t. 1. proslavljali 200-ietnico Washing-tonovega rojstva. Ker je tam-jtaj našlo mnogo tisoč naših ljudi svoj kruh in novo domovino, naj počastimo tudi mi spomin na tega velikega Američana. Slava njegovemu spominu! Občinski svetniki so se klicu župana pridružili. V nadaljevanju svojega govora se je župan ustavil tudi ob govoricah*; da nameravajo našo slovensko univerzo reducirati in nekaj srednjih šol odpraviti. Na univerzi mislijo ukiniti baje medicinsko in bogoslovno fakulteto. Vse to zaradi razlogov varčevanja, dasi znašajo materijalnl izdatki medicinsko fškultete komaj 38,000 Din, bogoslovne fakultete pa 8000 Din. Medicinska fakulteta je pokazala že davno svojo potrebo po obstoju, o bogoslovni fakulteti pa se lahko debatira, ali spada ha univerzo ali ne, dokler pa je načelo evropskih univerz, da spada na univerzo, moramo tudi zanjo dvigniti svoj glas. Zupan je poudarjal važnost naše univerze' ter nastopil proti takim nameram. Naši poslanci in senatorji naj se za našo univerzo zavzemajo. Nato je govoril Se podžupan Jarc, ki je dejal, da krožijo tudi vesti o nameri, ukiniti trgovsko akademijo ter Tretjo državno gimnazijo. Trgovska akademija je potrebna in je ne damo. Na gimnaziji pa je 720 dijakov v 18 oddelkih. Prihranki z tjeno Uk!'-nitvijo bi bili malenkostni, moralna škoda pa velika. Kar '720 študentov vreči na cesfco ne gre. Prihranila pa bi država le 160,-000 Din za najemnino, profesorje bi morali tako ali tako še dalje plačevati. Toda £e država o-pusti uporabo teh prostorov, jlfti mora adaptirati spet nazaj v stanovanjske prostore, kar pa bi stalo najmanj, pol mUijopa dir. narjev. Kje so tu prihranke? Občinski svet je oba predloga, proti ukinitvi dveh fakultet in proti ukinitvi trg. akademijo in III. gimnazije, sprejel. Posebno spomenico bodo poslali vlsdi, poslancem in senatorjem. Režim je lahko prepričan, da bodo Slovenci bratiili svoje kulturne zavode in ne bomo dovolili, da nam propadejo zato, da se lahko nasilno razvija naša sokolja milica, za katero ima vlada milijone, za naie kultitrne zavode pa niti tisočakov 1 Smučarake nesreče Zadnja nedelja, 14. febr., je bila znova nedelja za smučarje >' "i»-nem nedelja smučarskih! nesreč. Toliko nesreč pri emu-^anjn že dolgo ni bilo. Krog 20 lažjih in težjih smučarskih ne-rr je bilo na to nedeljo v Slo-veniji. Največ je bilo ponesre-< »'1)1 h deklet, ki so mends nekoll-p'. irekorajžna v posnemanju mockih rekorderjev. °d težjih ponesrečencev so jih prepeljali v ljubljansko bolnico; najhuje ae je ponesrečil J ' !' tni trgovski vajenec Josip '•emvH, uslužben pri trgovcu Peta n v Spodnjih Gorjah pri Ble- l'ri smučarski tekmi v Dov-J» m se nikakor ni mogel ogniti "ran ki ter se je z vso silo sale-! vanjo. Padel je vznak ter ai občutno poškodoval hrbtenico. j'r,'iH Ijali ao ga v ljubljansko "»'mco, a je njegovo stanje ze-" rv*no. — Na Golovcu pri J-J-Mjani se je ponesrečil Me ■profesor Franc Cemažar. r 'Mitanju ai je zlomil nogo. »ako ai je zlomila nogo 26-uradnica Vrlasta Ludvtko-v» »m Kožniku. kjer ae je vadi-u » »mučanju. V Kranjski gori i« pri smučanju ponearečlla • ranf i^ka Roblčeva, 194etna Darinka, ki ai je zlomila levo Z* V LfonlAču pa se zdravita - '""i Al^knander Vizjsk Iz LJubljane in U-letal dijak Jan- ko Bezjak iz Most. Oba sta se pri smučanju težko poškodovala. Kakor Zemva v ljubljanski leži Josip Pucelj v mariborski bolnici ter se bori s smrtjo. Do-Čim si je prvi nalomil, si je drugi zlomil hrbtenico. Hude posledice mraza Mraz, ki je spremenil Slovenijo zadnjih nekaj dni v pravo Sibirijo, je povzročil že mnogo škode. Drevje po gozdovih poka in se lomi, trte po vinogradih so pozeble, ker težko prenesejo nad 16 stopinj mraza, dočim ga imamo zadnje dni do 30 stopinj, kmetom je marsikje zmrznil krompir po kleteh, vinogradnikom je ponekod zmrznilo vino v zidanicah, v gozdovih pokajo zlasti bukova in kostanjeva drevesa. Tudi telefonski in' telegrafski vodi pokajo od mraza. Po hišah zmrzujejo vodovodne naprave. Najhuje pa je še ljudem po barakah, kjer zmrzujejo detav-ci s svojimi otroki. Kaj prinaša ta mraz in to trpljenje otroškemu zdravju, si lahko mislimo. Se v zidanih hišah, kjer kurijo, se preko noči naberejo ledene ro^e na oknu. Kaj šeje barakar-jem, ki stanujejo v lesenih kolibah tam na barju. Sner In mraz v Sloveniji Snežilo je dva dni in nabralo se je sn^ra nad pol metra. Potem pa se je nebo zjasnilo in pritisnil je hud mraz. Takega mraza nismo imeli lani vso zimo, kakor je zdaj. Kar Čudno je; pred tednom dni je bilo pravo pomladansko vreme, sneg si nsŠel le na severnih pobočjih hribov in travniki so že začeli zeleneti. Zdaj pa prava sibirska zima. Koči In* jutra so mrzla ln imamo do 26 stopinj Celzija pod ničlo. Vlaki daljših prog imajo velike zamude, lokalni vlaki pa vozijo le z neznatnimi zamudami. Konj nevarno ranil voznika kletni vocnpt Bern,rd Bren- ko iz Celja je vozil nekaj blaga proti Rimskim toplicam. Konja sta se pri Smarjetskem mostu ustavila in nista marala nikamor dalje. Voznik ju je priganjal, eden konjev pa ga je udaril s kopitom v sence tako mfrč-no, da je Brenko takoj padel nezavesten na tU. Bližnji ljudje so priskočili na pomoč ter obvestili reševalno postajo v Csl ju, ki je poslala avto, da so prspe ljali nezavestnega Brenka v celj sko bolnico, kjer te bori s smrtjo. Po mnenju zdravnikov bo Brenko poškodbi podlegel. Železniška nesreča Dne 13. febr. je beograjski brzovlak nekaj pred polnočjo z vozil blizu Broda v Slavoniji v tovorni vlak. Zelo je bilo poškodovanih precej vagonov tovornega vlaka, dočim je brzovlak trčenje bolje prestal. Le dva potnika sta bHa laže ranjena. Razbiti vagoni tovornega vlaka so zaprli progo. Da je brsi vlak lah* ko odpeljal dalje, »o morali očistiti progo ln, je radi tega imel brzi vlak krog 10 ur zamude. Spet požig v Dolnjem Logatcu Pred tednom dni je nekdo za-žgal kozolec posestnika Ds Gle-rie v Dolnjem Logstcu, v petek 12. feb. ps je spet zagorelo podstrešju posestnika Matije Kosa. Požar so kmalu opazili ter ga pogasili. Orožniki Iščejo po-žlgalca. Umrli ao: v Ljubljsnl saseb-nica Jožefa Mecilcškova, V Ste-panji vasi pri LjubUanl fttefan Ani k, posestnikov sin, v BrotA-cah M-letna Barbara Lušlnova. geometrova vdova, v Senu pri Bledu 66-letni Ivan Pangers, v Mariboru 74-letnl sodni sluga ln posestnik tvsn Goričar, istotam trgovec Ivo Mihorko, star 41 let, v celjski bolnici 46-letna Antonija Strovsova. trafikantinja, v Kranju profesor dr. Vladimir Herle. - PMaeko zaatrepljceje Pri mehaniku Ivanu Bitencu v Kranju se Je učil njegov nečak France Bitenc is HuJ pri Kranju mehaništae obrti. Ta 17-letnl vajenec se je včeraj februarja a plinom zastrupil In umrl. Mraz zadnjih dni je napravil mnogih sitnootl. Zamrznili so vo-dovodi in strsnlščs. Tako tudi pri mehsniku Bitencu. V stranl-4ču je zamrznilo in mojster je s svojim nečakom Francetom postavil v stranišče železno peč, jo zakuril in naložil na ogenj mnogo oglja ter stranišče zaprl. Naročil je še, da ne sme nihče noter. Toda Čez nekaj Časa je nečak France Šel v stranišče ter se tamkaj delj časa pomudlk Ko ga ni bilo nazaj, je drugi vajenec opozoril mojstra, šla sta pogledat in našla vrata zaprta od znotraj. Oglasil se France ni. Zato so naglo razbili vrata ln našli Franceta nezavestnega. Prenesli so ga brž na svež srak, poklicali zdravnika, ki j« celo poskušal vajenca sdramltl z umetnim dihanjem, a France Bitenc je bil ie mrtev. Fant je umrl zaradi za-strupljenja z ogljikovim dioksidom, ki je uhajal iz peči. Fant je bil materin sdinec in edina o-pora. Varčevanje: napad na dijake Zaradi varčevanja je finančni minister odredil, da prometno ministrstvo ukine nekaj vlakov. In tkko je tudi v okolišu ljubljanske direkcije ukinjenih več vlakov. In koga zadene to? Povečini so ukinjeni vlaki, ki prihajajo v Ljubljano med sedmo in osmo uro zjutraj. To pa bo tisti vlaki, s katerimi se vosi v Ljubljeno ve£> sto dijakov onih staršev, ki ne morejo plačevati zanje dijaških stanovanj v mestu. S temi vlaki se vozijo tudi mnogi delavci v Ljubljano, kjer imajo službe, družino imajo pa na deželi, ker so tamkaj stanovanja cenejša. Ukinitev teh vlakov bo torej zadela dijake in delavce, ki so uporabljali te vlake zaradi svojega varčevanja; zaradi varčevanja spet je država te vlake ustavila. Državno varčevanje, ki tepe varčevanje državljanov, ni varčevanje., Zato je razumljivo, da se že oglašajo protesti sopar take metodfc varčevanja. Smučarka sahlodila v ledeni noči aa Pohorju V nedeljo se je ruška uradnica Ivanka-Vidmar odpravila * skupino smučarjev na Pohorja ter sklenila napraviti sama turu na Pesek. Enanšl* so jI odsvetovali, češ, da je predolga proga in utegjne za$ ali omagati. Dekle ni pojlušato. Vidmar jeva d* ^dtbih5l^zSfl5''.Irišlaji noč in smučarkami vedela, ne kam ne kod. Obenem j* jpritisnil hud mraz. Smučka jf bjodil* po gozdovih in po nesreči zašla ceh. v neki potok, da se je vsa premočila Zaradi hudega mrafr Ji je zmrznil* vSa obldka na telesu. Težko se je ogibala vabljivo omame, da M |®gla in zasfol*. JfH Čemer bi sltfurnb zmrznil*. Proti jutru se je stoer zavleklš pod neko smreko, kjer ni bilo snegu, toda kljubovitfa je oslabelosti >n ni zaspala.,Sfete zjutraj se je z velikim napo^m privlekla do Sv. j Lovrenca, kjer to 1o spravili k zdravniku. Vsi prptl na nogah in rokah so ji zdrznili, prav tako Je dobila nevarne oZebHne po vlfrm telesu. Prepeljali* so Jo domov, kjer jo zdrsvi zdravnik. Mnogo moči je morala pfetrošitl smučar-ka, da ni podlegla oslabelosti sli zaspanosti. Ce bi bila obležala, bi jo našli zmrznjeno. . PROSVETA ..... Ljubljanska aaivarza Proti njeni okrnltvl > . ( i Na zadnji soji ljubljanskega občinskega sveta je župan s predsedniškega mesta poročal o obstoječi nevarnosti, da bodo ne-kstere fakultete ljubljanske univerze — baje medicinska in teološka — ukinjene iz razlogov štednje. Občinski svet je soglasno izrekel svoje odločno mnenje, npj bi se na ljubljanski univerzi ne ukinila aobena fakulteta^ Verjetno je, da se bodo te<-mu sklepu ljubljanskega občinskega sveta pridružile tudi ostale občine v Dravski banovini, ne samo mestne in delavskolndu-atrijske, temveč tudi poleŽelske občine. A^r........• r — - Sklep ljubljanskega občinskega sveta jevgotovo umesten, vaaj kar se tiče znanatvenih fakultet, in ga pozdravlja tudi organizirano delavstvo. Kar ae tiče teološke fakultete, tim> pa še vedno onega mnenja« ki ga je izrekel v začasnem narodnem* pred-stajništvu leta 1019 o priliki debate o ustanovitvi ljubljanske u-nlvense tedanji socialistični poslanec dr. Pragotin Lončar, da namreč teološka fakulteta ne spada na svobodno univerzo, ampak v cerkev ln v zakristijo, lini verza mora biti matica svobodne znanosti, pa ne učil išče teorij, ki se osnavljajo na apriori-stlčne dogme. Organizirano delavatvo se dobro zaveda velikega pomena vede za razvoj in napredek človeške družbe. Zaradi tega pa tudi vedno ln povsod po svojih močeh podpira vss stremljenja in vse ustanove, ki pospešujejo in gojijo znaustvo. Zaradi tega naj tudi šivi, raste ln ©vete ljubljanska univerza kot torišče svobodne znanosti! Ravno zaradi tfga, kot prijateljem ljubljanske univerze, pa naj nam bo dovoljeno nekaj o-potnb: Boj za slovensko univerzo pe je vogli že v Avstriji najmanj petdeset lfbtTa- sahteva Je db-staia ena izmed ob?e priznanih točk *lbvenskega J programa, Vi Is vzbujala vedno največji If* na pot. To- res v vseh krogtfc.-Clm pa s! ljubljanska univerza let a 1/919 u Stanovlla, je ta interes močno Da del. Univerza med ljudstvom ni 4obila ort« moralne in mate-Jdelne podere, ki W jo zaslulila Jtot; najvttfe zftansfveno predlft-6e. Ljubljanska univerza nima mejcjsnov! . Preveč ae jo smatra za Sfarično ustanovo. Vse drugače znajo« ceniti 8rbi svojo u-niverzo. Koliko ustanov ln za-duftin so jim naklonili ne samo Imoviti Izobraženci, temveč tudi trgovci in preprosti ftudje. Pri nas se pa.ovignfc nekak navidezen Interen zanjo običajno samo takrat, ka|lar,ee pojavijo glasovi o nameravanih redukcijah. — Narod Dravske bartovlne ne vrši svoje dolžnosti napram svoji u-nivetzi. IV Priznati, je treba, da ljubljanska univerza po svojih močeh vrši svojs imanstvsno poslsn-stvo. Ne samo v predavalnicah, semenarjih in institutih. Okrog dejo. univerze se je ustanovila tudi cela vrsta snanstvenlh organizacij in društev, v katerih pol<>R univerzitetnih članov aodelujejo.tudi drugi znanstveno- intereslra-ni ljudje. To je vse lepo. Vendar smo na adreso naše univerze dolžni nasloviti opombo, da je vendarle še preveč sama vase zaprta in da ne išče stikov z živim narodom. Svojo luč preveč postavlja pod mernik. Vsaj kar ae organiziranega delavstva tiče. lahko trdimo, da bi člane univerze z največjim zadoščenjem pozdravilo med seboj, bodisi kot predavatelje, bodisi kot sodelavce pri njegovih publikacijah, l>odiai kot znanstvene svetovalce pri problemih, ki jih vedno nove poraja sedanje Življenje Čutili smo se dolžni, izraziti to opombo in to željo tako v Interesu organiziranega delavstva kakor tudi v interesu univerze. Del. politika. - Razne zanimivosti Deaet botrov Blizu Censtohova, znane poljske božje poti, so je zgodilo nekaj čudnega. V)avtobusu mod Sieradsom in VVielunom se je vosBo enajst ljudi skozi poljsko pokrajino, Blisu Niemiorzyna, vasice s opekarno, je začelo mlado dekle, ki je bilo med potniki, tožiti, da jo vse bo* li. Sopotniki so kmalu vedeli, kaj mora biti. Dekle je bilo pred porodom. Ženske, ki so se votUs v avtobusu, so ukaasle šoferju, naj vozi hitreje, Jn avtobus je sdrvel proti Niomlersynu. Obstal je v vasi in sredi desetih potnikov je dekle porodilo. Vsi so bili veseli ln srečni,.Jigkor bi jih bila usoda iibrgla za botre. Gnetli so se okoli drobnega Čr-vička, toda kaj kfoalu Jih Je veselje minulo. Dekle je izrabilo gnočo, izginilo In prepustilo o-troka desetim botrom .. . Z drugim avtobusom se je namreč od peljala nazaj, vesela, da se Je o-trolca odkrlžala. Zdaj ga redi plemierzynski župan ... ; ločitev zakona fto poŠti NajnovaJtt rekord v področju Itve zakoda Je 4wegls mehi državs ChlhdgHua. Tam zufiostujs, da .ločitveni kandidati sporočijo svojo Šeljo sodišču pismeno. Ce gre z^sporsium no ločitev, ae sodnik najprvo prepriča, da li sta podplss obeh zakoncev overovljen^, nato na pike ob rob prošnje opazko; "Dovoljsno." in stvar js kon- Sna. A tudi v primerih, da ne e zs sporszumno ločitev, se nikomur nI treba truditi osebno na sodišče. Uloga za ločitev | odpošlje po pošti In to jo reši idiotsko po pošti najkasnsjs treh tednih. I»čen mož se sme znova poroditi, kadar ga je volja, žena pa Šele po preteku ene ga leta, v Mehiki Imajo pač < galantnoati svpje pojme. Da ss en krst za vsele j prsprečijo spori zsradi otrok, so določili gako-»odavel v Chlhuahul, da plaftu jejo allmente po ločitvi starši ne glede na to, komu otroci pri pa Nakaj o iabalaratva . mm—mmrnmm % ^Iše Joe llrlt* Matične celice se prav lahko najde, ker so vedno na spodnjem delu satoVja, po dve ali tri, in če ao Še zalelene, se jih ven izreie m da v nfmatične panje. Lahko se jih s malo iglo pripne na sa-tovje. Sllčnlh rojev pa ni priporočljivo dflatl orej, dokler ni kaj rotov založenih, zato, ker brez trotov bi se matica ne mogla o-ploditi, da bi bila rabna. Priporočljivo pa je, da se tisti panj, katerem se nahaja matica, ne da na prošnji prostor. Kako naj ravnamo a panjem. Cemu matica umre Naravni zakoni so pač takšni, da nobena stvsr ni večna. Cebe-e lahko živijo^ dokler imajo pogoj za življenje na avetu, kot ^oaameznik, ki jih laatuje, pa tudi Isumitfsjo. ako nimajo dovolj pašnje. čebellno povprečno življenje je 4 mesece, 2tvali-ca je namreč tako pridna, da se s delom ubije. Viharji in nalivi ao njih smrt. Trotje šlvijo, dokler jih Čebele pustijo pri šiv-Jsnju. r Matica šivi pa štiri 4o 6 let, nakar ttepsvnim |K>tom umrje. Ako matica umrje poleti, ko so njena Jajftsca še v satov ju, si Čebele pomagajo s tem, da prene-so jajčeca v matično oelloo ln Izležejo drugo matico. Ako pa matica umrje posimi, ko ne leše, Je pa konec ss tisti panj, če čebelar nima dosti pašnje nanj. Čebele slcsr Ke živijo do spomladi, postajajo pa vedno bolj klMVern* in vedno jih Je manj. Tuji si hočejo pomagati lh si na meni neznan način napravijo n^takšno zalego, lz česar ae zlelajo nekakšni zmenjl (napol čebele, napol trotje). In Vončno počasi tak panj Izumrje. Čebelar1 takemu panji/ lahko pomaga, ako ima več panjav, k tem. da ukrade drugemu panju en okvir 4 satovjsm, v katerem je zalega, oziroma še jajčeca, in ga da nematičnemu panju, nakar si bodo nematičns čebele, iz dane jim zalege vzgojile pra-vo matico. Zato je priporočljivo sa vsskogar, ki se ukvarja s čt» belami, da Ima po veš panjev KdfiJ naj jeniljepto čet*lam med Ako js 4&bro Isto sa čebele, to Je, da nI pftvellk* suše, je do-brp, da pogledamo v nalošks še koncem JutlJa, Ce Imamo male ualošks, bodo še takrat polni medu, nI pa priporočljivo takrat Jemati med, ker še nI doiorjen. In Je naj bolj s, da damo še en mal naložek pa vrh, ker če tsga ne storimo, bi se čsbele začele pri pravljatl na rpj. Ce js prsv poz no v jeseni ln s tem, da jim da mo še proštbr za nanašanje me du, Jim /ojtnje preprečimo. V oktobru navadno paša po* neha, včasi malo prej, odvjsno Je največ od vremena, In takrat je potrebna da opravimo zadnje delo s čebelami za tisto leto. Privzdignemo naloške, med na-ložke ln panj pa potisnemo o-srednji pofcrov (Innsr cover). V dveh dnelv zlezejo vse ^-t>«le lz naloftkov v panj, nakar naJotke odstranimp in panj pa damo za čez zimo pod pokrov.________ | ■ V takih »aložklh je navadno sam med.^kar matica ne tapust nikdar panja, in zato se nI bati ds bi bilo kaj zalege v naložklh pripeti se pa veškrat, da čebele tudi v nalaške naneso kaj cvetnega prahu, a j« pa priporočlji ve, da se ga^lsrsše vsn, predno stisnemo m* is satovJa, Kar imajo ^ebflf medu v panju, je pa potrebno, da ga Jim pustimo za hrano čez zimo, le v slučaju da nI mnpgo čebel v panju, se jim lahko vzame en stranski o-kvir. Kako naj ravnamo z medom Kadar /šmljemo okvirje Is ne loAkov. je potrebno, da paalmo, da je vae čisto, ker na med, so ga bile čebele zapustile, rade pritisnejo mravlje in rasni dru gi mrčes i. Ksr je praznega tovja. ae ga poreše stran les shrani sa drugo leto. Med s satovjem ae dobro premaša in precedi »kazi gosto sito; ako je aolnšen dan se lahko dela na soincu, v hlad nejšem vremenu se d« la pa pr tofili peči, vedno pa je tr*ba pa zlil, da a« ga n# pegreje, ker pregretjem se v medu umorijo nahajajoč* ae zdravilne snovi. Med. ako nI pragr«t, ostane tekočem stanju dva do tri me •eee, nakar se etrdl. V starem kraju w> ga potem imenova ■SeiMriknlk r*»plrt Male BelMiaig v Neer Yorke. vleek 192 aadatropjl. Imeaova« ledi **errt rftrd Medu se ne da ^»držati Msahallaaa**. folografiran H aereplana Maj« I.je ki.merc^»«i |KrJ«»pje aa avete. ki ee pa elale» I tekočem atanjut ako hečemo bplaču je v tej fcrlil. Dražba, kateri eečeluje Al Hmltli, je kMnftk lega nebetlčalka. »^u na t urnega, v zdravilne na- mene, lahko ga postavimo v posodi v mlačno vodo, v kateri dobi topet tekočo obliko in za nekaj časa še zopet strdi. Ako pa damo med v vročo vodo ali pa v peč, da se ga pregreje blisu do vrelišča (boillng polnt), takrat pa ostane vedno čist in tekoč. Tak med pa zgubi vso adravllno vrednost ln ga ni priporočati. Med je najboljše zdravilo za bolezni v grlu ali želodcu, samo ne uživati ga v vročih čajih, kot imajo mnogi navado. Se nekaj splošnih določb Kadar ae približamo čebelam, moramo biti vedno čisti In snažni; kdor ima duh po znoju, naj ne hodi blizu. Narava jih je obdarila z šelom. s katerim se branijo, kajti ako bi ne imele žela. bi gotovo tudi čebel ne bilo več. Cebelln pik ni nevaren, ako jih ni preveč; kogar piči čebela, naj hitro odatrani telo. ne da bi gtt stisnil. . Trotje in matice nimajo žela. Spomladi ln kadar Čebelo rojijo, se le redko pripeti, da bi pikale, ampak ao še hvaležne, da jim človek pomaga. Poleti ali v jeseni pa prav rade pikajo, ker se boje sa svoj zaklad. Čebela poleti redkokdaj umrje v panju, to pa najbrl zato, da druge nimajo altnostl s njo. Čebele tudi sbolljo, ako po-voljno ne pazimo nanje, to pe le takrat, de ao na vlašnem prostoru, Če je slab panj, da vhaja dež notri, ali ako jim kdo v Jeaenl vzame ves med in da jih potem alabo hrani, Ako državni Inšpektor zaloti pri čebelarju bolne čebele, Jih takoj uniči. Tudi panji morajo biti ameriškega sistema. Kar sem tu naplssl o Čebelah. ni nlkakšno plaglranje, ampak • vss is moje izkulnjs. O tsj št-valicl bi se dala nsplsatl precejšnja knjiga, ln ne verjamem, da kdo na svetu, da to šlvallco popolnoma pozna. Joe Urita, box 88, Kaport, Pa. (Koass.) RAZNE VESTI lloovrov kabinet raapravljal o Caponovl ponudbi! VVashlngton, D. C. — Pred-sednlik Hoovor ln njegov kabinet sta v petek razpravljala o ponudbi Al Capona. zaprtega čl-taškega raketirskega kralja, da pripravljen poiskati Llnd-lierghovega otroka, če ga za nekaj časa in po>k. Lahko greste domov; nič hudega ne bo." Lok je etognil reke, ko da se brani besede.* Žile na obrazu ao *e< napele. ločila, le lahko naroče, imi. mo Jih še nekaj na rokak PBOSVETA, 2157 a Lanrndale Ave., Chicago, IIL J. K rajne: PRVI UPOR TELEFON ROCKWELL 4904 v tiskarsko obrt spadajoča dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila daje vodstvo tiskarne * v Cene zmerne, nnijsko delo prve vrste iLSl ** * 9X00 Oaa« SNPJ dopte^Je HM m let* ae pol leta f,2A*. t,A O***« «■ Cleere m J ^ Pel leta $1.71, aa Ha- Za Ev repa stane sa pol i«u vne Hšo p* |Mt. TsjdMk «ta»e aa ftnepa $1.7i. Cbjl Maja eSCii.it s. peitnleo. Mbdtaakl liet etaae sa e«ki Ma *|.20. Upr avaištvo "PR06VETA* l*vr K Unmdaše Avk, Cfclcaca Plute po informacije na naslov: ' v 'L S. N. P. J. PRINTERY f T 2657-59 So. Uv^ie A ven ne CHICAGO, ILU TI" TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA ^