Poltnlna plačana v gotovini.
izhaja vsak torek. Četrtek In soboto. a Cena po?
TRGOVSKI
' Številki Dim —so.
v*1
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
IfrttfnflRvo lil npravrfHtvo Je v Ljubljani, GradlMe 6tev. 17/1. — Dopisi se oe vraCaJo. — ŠUv. pH fekovnem »rado v Ljubljani 11.951. — štev. telefona 351. fUrotntaa ta ozemlje SMS s letno 0 60*—, ta pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15'—, meseCoo D 5*—, «a Inozemstvo D 90’—. — Plata In toil &e v Ljubljani
: »	,	-J
LETO y.
Ljubljana, dne 19. sept. 1922.
ŠTEV. 109.
Trgovinski minister g. Osman Viiovič v trg. zbornici v Ljubljani.
(konec)
Nato se je pričela razprava o seduj aktuelnili socialnopolitičnih zakonih posebno o zakonu o zaščiti delavcev in socijalnern zavarovanju. Tajnik ing Šuklje je predvsem povdarjal, da so bili ti zakoni izdelani in kopirani popolnoma enostransko v ministerstvu za socijalno politiko brez kakega spoia-zuma z ministerstvom trgovine in in dustrije in brez vsakega zaslišanja mnenj in upoštevanja stališča delodajalcev h podjetniških krofov. Ti zakoni so sto Pili tudi takoj v veljavo in garantirajo danes delavcem vsemogoče pravice in ugodnosti brez vsake obveznosti k delu, medtem pa predpisujejo delodajalcu ne broj občutnih kazni za vsak najmanjši prestopek, ne da bi mu tudi- jamčili potrebne podjetniške pravice. Tak zakon je v stanju kritično vplivati na podjetniško delovanje, ker vstvarja nejenakopravno razmerje. Zato je revizija tega zakona nujno potrebni in se mora do tedaj izvrševanje tega zakona ustaviti. Treba je tudi, da se izda k zakonu obširno iz-vrševalno naredbo v obliki pravilnika, ki naj bi vse nejasne določbe zakona natančno preciziral.
Zakon o socijalnern zavarovanju vali na industrijo strahovita bremena, ki znašajo povprečno 10 odstotkov vrednosti celokupne produkcije. Taka bremena, ki so pretirana in ki vstvar-jajo na škodo industrije velike novčane rezerve v mrtvih fondih javnih zavodi-lov, grozijo izločiti našo industrijo iz ostre mednarodne konkurence. Ta bremena zadenejo predvsem Slovenijo, kjer je industrija relativno bolj razvita kod v ostalih pokrajinah in se zato naproša gospoda ministra, da posreduje, pa se ta bremena reducirajo na znosno kar je v interesu delodajalcev, kod delojemalcev.
Tajnik dr. Gregorič je opozarjal ministra trgovine in industrije, da se je izdelal v finančnem ministrstvu v veliki naglici in s skrajno površnostjo načrt zakona o izjednače-nju direktnih davkov v celi državi tako, da imajo celo strokovnjaki, ki so bili člani komisije, resne pomisleke proti uzakonjenju takega načrta. Zahteva, da se pri tako dalekosež-nih in za bodočo smer razvoja gospodarske pridobitnosti tako odločilnih vprašanjih da strokovnim korporacijam priliko in možnost, da vsaj nekoliko mesecev proucavajo tak načrt.
Razprava se je nato sukala okrog davka na vojne dobičke za leto 1920 in o vplivu davka na poslovni promet na našo industrijo. Glede prvega je dr. F. Windischer povdarjal, da je neobhodno potrebno znižati davčno lestvico in vpoštevati investicije, pri drugem pa, da je krivično to, da mora tuzemska industrija plačati za svoje izdelke 1% prometnega davka, medtem ko inozemski konkurenčni produkt pri uvozu tega ne plača. Udeležniki so opozarjali ministra na kvaren vpliv forslranega izvoza žive živine na oskrbo naših usnjaren s kožami in na ogromno podražitev cen kožam, usnju in čevljem. Prosili so ministra, da naj pospeši izdanje zakona o pospeševanju
domače industrije in pravilnika k zakonu o izvozu v svrho predelave. Vsled porasta cen blagu in delavskih mezd bi bilo treba za prehodno izjemno dobo olajšati in povečati industriji poceni kredite pri Narodni banki.
Splošno je bila ponovno izražena želja, da naj ministrstvo zaščiti nekatere stroke industrije proti inozemski konkurenci izdatneje kakor je storilo finančno ministrstvo, ki ima na vidu predvsem fiskalne interese.
Minister Viiovič se je nato v zaključnem govoru zahvalil udeležni-kom za točne informacije, za orijen-tacijo o naših stremljenjih, ki jih bo v polni meri podpiral v interesu po-vzdige splošnega dobrobita in gospodarskega napredka. Našemu delu in naporom pa želim polnega uspeha. Končal je z vzklikom:	»Živili Slo-
venci!«
Po ministrovem govoru je predsednik V. Majdič zaključil tri ure trajajočo krasno uspelo konferenco.
Pravilnik k zakonu o pobijanju draginje.
(Konec.)
Nečiste špekulacije je kriv tudi oni, ki kupuje življenske potrebčine na trgih in sejmih radi nadaljne prodaje na istem kraju in še tekom istega dne, dalje oni kdor sklepa prodajne in nakupne kupčije med veletrgovci in na drobnimi prodajalci v svrho zalaganja poslednjih pred in med časom, ki je določen za nadrobno prodajo na dotičnem kraju.
Nadaljni člen se peča s kvalifici ranjem odgovornosti za neizvršitev dobav. Člen 8. komentira prestopke v svrho zmanjšanja količin življenskih potrebščin na trgu in 9. člen pa govori o pregreških vsled uničenja življenskih potrebščin. Vsebina teh členov se popolnoma ujema z besedilom zakona, zato jih podrobneje ne navajamo.
Deseti člen govori o ponudbi večjih cen in določa, da je zato odgovore i tisti, ki z namenom, da si zasigura nabavo najnujnejših potrebščin ali pa da si za bodočnost zasigura prvenstvo pred drugimi kupci, ponudi večjo ceno kot je tržna cena tako da se po mnenju strokovnjakov smatra to za tak namen.
Važne so določbe nadaljnega odstavka, ki predpisuje postopanje oblastij proti onim, ki so zagrešili glede proti-draginjskega zakona kako kazniivo dejanje. Posebno važan je člen '12., ki določa, da se ima ovadba in predhodno opazovanje, kakor tudi razpravljanje in presojanje kaznjivih dejanj potem zakonu vršiti po obstoječih predpisih, ki so veljavni v posameznih pokrajinah naše države. Policijske oblasti pa so dolžne da postopajo ne samo na ovadbo posameznikov, marveč tudi po službeni dolžnosti brez pobiranja taks. Radi tega morajo one voditi posebno stalno nadzorstvo nad trgovci, prodajulnami, tržišči in sejmi in ukreniti vse potrebno da se kaznjiva dejanja protidraginjskem zakonu zabeležijo, da se v najkrajšem času pismeno sumarno ugotovi dejanski slan in vsa dokazilna sredstva, da se zasigura odvzetje blaga in da se najpozneje tekom treh dni dostavi ovadba pristojnmu sodišču. Kjer vršijo občine dolžnost tržne policije, morajo to dolžnost izvrševati poleg državnih policijskih organov tudi občinski. Blago, ki je b !o
predmet kaznjivega dejanja po čl. 7. 8. 9 zakona se mora takoj s pričetjem zasledovanja začasno zapleniti in odrediti vse potrebno za shrambo blaga. Zaplembi blaga se obtoženec lahko izogne s tem, da se položi denarno kavcijo v višini vrednosti blaga. Ako je začasno ali definitovno zaplenjeno blago podvrženo pokvarjenju se ima prodati tekom 24 ur po zaplembi na javni dražbi, drugačno blago pa v roku 5 dni po izvrš-nosti obsodbe. Ako se prodajalca pri razsodbi ne obsodi, vrne se mu denar, ki je bil izkupljen pri prodaji začasno zaplenjenega blaga. V slučaju obsodbe pa se od definitivno prodanega blaga pcšjje izkupiček tekom treh dni državni hipotekarni banki za fond za prehrano sirot. Izvršilne obsodbe objavljajo sodišča v pokrajinskih Uradnih listih na stroške obsojenca. Dalje se tozadevni odloki dostavijo pristojni občinski oblasti, da jih javno razglasijo, kakor tudi pristojni zbornici odnosno obrtni oblasti prve stopinje v vednost, da je obsojencu po členu 13 protidraginjske-ga zakona nadaljno obratovanje začasno ali za vedno ustavljeno. Izvršne obsodbe morajo policijske in finančne oblasti najpozneje tekom 48 ur po dostavitvi izvršiti.
Clen 15 pravilnika določa, da smejo občine sestaviti posebne apro-vizacijske odbore, katerih naloga je, da dajo oblastem mnenje v ukrepih s katerimi bi se dalo uspešno izvajati predpise protidraginjskega zakona, dalje, da preiskujejo v koliko so cene življenjskih potrebščin pred-pisno naznačene, da pomagajo policijskim oblastem pri zasledovanju krivcev in konečno, da pomagajo občini pri ustanavljanju in vzdrževanju aprovizacijskih naprav. Člane aprovizacijskega odbora voli občinski odbor iz krogov konsumentov, poljedelcev, obrtnikov, industrialcev in trgovcev.
To je v kratkem vsebina pravilnika, ki stopi dne 21. septembra t. 1. v veljavo. Mnogo novega pravilnik ni prinesel in baš ona vprašanja, v katerih smo pričakovali več jasnosti in pri katerih bi bilo ministrstvo za socijalno politiko moralo vpoštevati današnje izredne razmere v trgovskem poslovanju, so ostala nerešena.
Trgovin, ministri med nami.
Slovenske gospodarske organizacije, posebno industrija, so imele do-zdaj trikrat priložnost, da pozravijo v svoji sredi trgovinskega ministra beo-gradske vlade. Vsi se še spominjamo sprejema interesentov, ki ga je priredil pred dvema letoma tedanji minister trgovine in industrije dr. Vekoslav Kukovec v ljubljanski trgovski zbornici. Minister je v daljšem programatičnem govoru, ki je napravil prečejšen utis, razvil v glavnem dvoje misli. Predvsem je povdarjal, naj se ga ne smatra iz-kjlučno za vladnega tvorca in izvrše-vatelja državne trgovinske politike, temveč naj bodo predvsem pridobitni krogi uverjeni, da mu lebdi pred očmi celokupni kompleks gospodarskega življenja Jugoslavije, ter da hoče pri svojem delovanju ščititi po svoji moči tudi vse pojave delavskega vprašanja, brez česar po njegovih izvajanjih v današnji dobi ni mogoče zamisliti trajnejšega go-
spodarskega napredka. Druga misel, ki jo je minister razvil, je bila, da se mora vedno bolj delovati v tej smeri, da se industrijska produkcija osvobodi državnega varstva, ki je bilo utemljeno v vojnih razmerah, ter se postavi na lastne noge.
Ob priliki lanske otvoritve ljubljanskega velesejma je tedanji trgovinski minister dr. Mehned Spaho tudi obiskal slovenski kupčijski svet v trgovski zbornici. Vendar vsled pomanjkanja časa ta obisk ni bil toliko informativnega značaja, temveč je bil predvsem obisk ministra, ki je tajnik sarajevske trgovske zbornice, ljubljanski zbornici.
In letos je trgovinski minister Osman Viiovič po zaključku inšpekcijskega potovanja po Sloveniji ki mu je nudilo predvsem priložnost, da si ogleda naša važnejšeja industrijska podjetja, sprejel v Ljubljani zastopnike naše industrije, ki so mu vdaljših izvajanjih povedali svoje težnje. Povdarjali so prometno kalamiteto in davčna bremena, opozarjali so na važnost problema nacionalizacije tujih podjetij ter prenosa njihovega sedeža v tuzemstvo. Trgovinski minister je obljubil, da bo vse te težnje po svojih močeh upšteval in jim odpomogel. Iz njegovih besed smo razvideli resno voljo, to obljubo izpolniti, in predvsem izraz priznanja in občudovanja za našo industrijsko .podjetnost.
Mi z veseljem beležimo to dejstvo in pri tej priliki samo želimo, naj bi votla politična gesla stopila čimpreje v ozadje napram živim in neodložljivim potrebam domačega gospodarstva. To je, kar smo po našem prepričanju do-zdaj najbolj pogrešali in kar najbolj potrebujemo za brzo konsolidacijo jugoslovanskega državnega življenja. Dovolj smo imeli priložnosti v zadnjih treh letih, da občutimo vse kvarne posledice diletantskega obravnavanja ekonomskih vprašanj. Treba je, da gospodarske organizacije najdejo več razumevanja na najvišjih upravnih mestih.
Mednarodni vzorčni semenj v Trstu.
Ako je človek kedaj govoril o predpripravah za ljubljanski velesejm je prej večkrat naletel na ljudi, ki so majali z glavo in ki so trdili, da je našemu letošnjemu velesejmu že v naprej prisojen brezdvomen uspeh Svojo trditev so ti ljudje skušali utemeljiti s tem, da so kazali na vsesokolski zlet, ki bo privalil v Ljubljano vse kar »leze ino grede« in da bomo našli na tak način prav malo takih, katerim se bo zljubilo obiskati Ljubljano dvakrat v eni in isti sezoni. Seveda so ti, recimo jim »defetisti«, mnenja, da ne more biti med onimi masami ljudi, ki so posetile Ljubljano za čes sokolskih slavnosti tudi nekaj takih, ki se zanimajo za razvoj naše trgovine, obrti in industrije, ali tudi takih, ki hočejo z stopiti z našimi pridobitnimi krogi v ožje stike, bodisi s tem, da jim hočejo nuditi svoje izdelke, bodisi, da pridejo sem kot kupo-valci.
Poleg vsesokolskega zleta so videli naši »defetisti« še drugo in mnogo večjo nevarnost, ki je ogrožala ljubljanski velesejm, in to je bil II. mednarodni vzorčni velesejm v Trstu. Priznati je treba, da so Tržačani mobilizirali za svoj sejm vsa mogoča reklamna sred-
stva, toda znani so nam predobro naši sosedje, zato smo znali tudi ceniti njih reklamo. Našlo se je pa vendar tudi mnogo ljudi, ki so se dali begati in ki so prigovarjali, da se naj naš sejm prenese, da se tako zabrani popolni neuspeh.
Vsa čast sejmskemu odboru, da se ni na tržaški velejm sploh oziral, da je ostal pri prvotno določenem terminu, da je brez vsakega najmanjšega ozira stopil s tržaškim velesejmom v konkurenčni boj, ki se je končal z našo popolno zmago.
Obiskal sem oba velesejma, naš in tržaški in reči moram, da nadkri-ijuje naš velesejm tržaški v vsakem oziru.
Že dejstvo samo, da je letos sejm-ski prostor tržaškega velesejma znatno manjši nego je bil prostor, ki ga je
1.	tržaški sejm zavzemal leta 1920., nam priča dovolj jasno, da ni vladalo za letošnjo prireditev niti toliko interesa, kakor za prošlo, ki je že itak izpadlo še prešej jalovo.
Pri vlstopu in tudi potem sem imel utis, da se nahajam v razstavi ali še bolje rečeno v muzeju. Nič življenja, proti vsem tržaškim običajem je na sejmu zelo tiho in mirno, pred razstavnimi prostori nenavadno mnogo policije in orožnikov. Moral sem najprej prebresti ves prostor, da sem zadobil vsaj površno celokupno sliko, toda nisem mogel ugotoviti po kakšnem principu se je ravnal sejmski odbor pri razdelitvi prostorov. Koj po vhodu stojita na desni strani dva velika paviljona, eden za grafiko drugi za šport in automobilistiko; malo više stoje na levi mali paviljončki različnih časopisov, na desni paviljoni španskih sejmov v Barceloni in Vaienciji paviljon poljskega konzulata, francoski paviljon in paviljon čehoslovaške republike; za temi sledijo desno ob voglu domače tvrdke, na glavni cesti tržaška tvrdka cigaretnega papirja »Excelsior«, za to paviljon kavkaških sovjetskih republik in za tem zopet domače tvrdke itd. brez vsakega sistema. Na jugo-zapadnem delu sejmišča najdemo med samimi italijanskimi tvrdkami, razstavljene izdelke »Zagrebačke tvomice bačava«, nekaj prav okusno izdelanih sodov, ki. so zbog masivnega in solidnega, pri tem pa tudi izvanredno finega in okusnega dela, samo v čast naši so-darski industriji. Poleg te tvrdke sem našel na tržaškem velesejmu še sledeči tvrdki iz Jugoslavije in sicer: Tvomica kartonaže »Narcissus« iz Zagreba in tvomica za tanin in za rezani les iz Našica, ki ima svojo centralo v Zagrebu. Zelo me je zanimal goriški paviljon. Največ prostora zavzemajo v tem paviljonu miniaturni nasadi in vzorci, slike, načrti itd. melijoracijskega urada za Goriško, vse stvari, ki bi spadale prej v kak muzej ne pa na velesejm.
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(34. nadaljevanje).
Ako je odvzel le en del dobička, n. pr. samo 50.000 mark, in pusti ostalih 5.000 mark v trgovini kot obratni kapital, tedaj seveda predstavljajo te pomnožitev glavnice, in znesek se mora vpisati »v dobro« Kontu glavnice, kateri nadomestuje, kot smo videli, lastnika trgovine.
Vzemimo, da je začel lastnik trgovino z glavnico 25.000 mark in da je ta znesek vložil v gotovini, tedaj bi imel njegov konto sledečo obliko :
V breme	V	dobro
kontu glavnice za od blagajne kar je obratni kap. M 25.000	vloži! M 25.000
blagajni kar	od konta dob., in izg.
je odvzel M 5.000	dosež. dob M 10.000
kontu glavnice odkazano M 5.000
Poprej smo videli, kako se vknjiži netto-dobiček iz konta dobička in izgube.
Ako so pa stroški večji kot dobiček, n. pr. 25.000 mark, namesto 10.000, tedaj nastane, ako je pri blagu dobička le 20.000 mark, izguba 5.000 M.
Za to izgubo mora priskočiti konto glavnice. Njegove obveznosti se po-
Od slovenskih tvrdk sem našel tukaj znano tvrdko F. Bavčar iz Sela na Vipavskem, ki je razstavila enostavno, toda zelo lepo in solidno spalno sobo, izdelke mlekarske zadruge iz Arežnice, čevljarske zadruge iz Mirna pri Gorici, domače lesne obrti iz Črnega vrha nad Idrijo, čipkarske šole v Idriji, ter čebelarskega društva iz Gorice. To je bilo menda vse, kar so razstavili Jugoslovani na tem sejmu. Sicer pa moram omenjati, da sta se tudi ostala italijanska industrija in obrt udeležila sejma v zelo pičli meri. »Stabilimento tecnico Triesti-no«, ki je eden najstarejših industrijskih zavodov, je imel svoj lasten paviljon, v katerem se je nahajal Diesel-motor, ki daje električno moč za razsvetljavo celega sejma. Razen motorja, ki je delo omenjenega zavoda, nahajamo v tem paviljonu poprečen prerez bivšega avstrijskega dreadnoughta »Viribus Unitis«, slike vseh vojnih ladij bivše Avstrije, ki so bile zgrajene v tem zavodu. — Značilno, da nima zavod niti ene slike, ki bi kazala, kaj se je zgradilo pod novim režimom, po »osvobo-jenju«! Tukaj v tem paviljonu dobiš mogoče več kakor v vsakem drugem paviljonu oni vtis, ki se polasti vsakega, ki stopi v Trst, da izumira v Trstu vsaka podjetnost, da je pogi-belj Trsta neizogibna. Paviljon, kjer je zastopan zavod, ki je izza leta 1857 prehranjeval na tisoče in tisoče prebivalstva, ki je bil torišče tržaške podjetnosti, nima, da bi pokazal na velesejmu ničesar boljšega, nego vzorce in slike bivših avstrijskih vojnih ladij. Človeku bi se zdelo, ako ne najde med trgovino in prometom zastopan tržaški emporij, da bosta v tem oziru pa boljše zastopane Benetke in Genova, toda zaman iščeš tudi ti dve mesti, ki sploh nista zastopani.
Lepše so urejeni paviljoni starih italijanskih provinc, kakor Lombardija, Pijemont, Sardinija i. dr. Blago je v paviljonih razdeljeno na skupine po posameznih okrožjih trgovskih zbornic. Tako so iz okrožja trgovske zbornice v Parmi razstavljeni mlekarski izdelki, slavnoznani parmezanski sir, ena najlepših skupin velesejma. Tudi je videti zelo lepo skupino mesta Arezzo, ki ima krasne vaze iz gline, ki so izdelane v starogrškem stilu s starogrško ornamentiko.
Zelo zanimiv je paviljon federacije kavkaških sovjetskih republik, kjer so razstavljeni naravni produkti, kakor volna, svila, tobak, les, lepa zbirka surovega rudninskega olja in vseh njegovih izdelkov, ter jako lepe, dragocene preproge. Žal, da ne more Rusija teh predmetov še izvažati 1
Največ je obiskan paviljon, kjer je zastopana tripolitanska, eritrejska in somalijska kolonija. Razstavljeni
večajo za 5.000 mark in se ga mora obremeniti s tem zneskom v dobro konta dobička in izgube. Ako je lastnik trgovine, kot smo poprej vzeli, porabil 5.000 mark zase, tedaj mora ta znesek, ako ga ne more nadomestiti iz novih sredstev, vzeti od konta glavnice, ker dobička ne bo nič; omenjeni trije konti dobe potem sledečo obliko:
1. Konto dobička in izgube
V breme	V dobro kontu str. M 25.000 od blag. kon. M 20.000
od kon. glav. M 5.000
2. Osebni konto
V breme	V dobro
kontu glav. M 25.000	od blag konta
kot vloga M 25.000 blagajn, kontu M 5.000	od konta glavn.
nazaj vzeto M 5.000
3. Konto glavnice
V breme	V dobro oseb. kontu M 5.000 od oseb. kon. M 25.000 kontu dob. in izg. M 5.000
bilančn. kontu M 15.000
Kapital obstoji v tem slučaju samo še iz 15.000 mark.
Preglejmo zdaj kontokorrentni konto dolžnikov in kontokorrentni konto upnikov. Prvi je zbirka vseh dolžnikov, drugi vseh upnikov (osebni konti iz kotokorrentne kniige.) ,
Ker bi bilo, in sicer zlasti pri večjem številu kontov v kontokorrentu, prenerodno delati v journalu ali pri sklepanju za vsak posamezni konto
so proizvodi domače obrti kolonijal-nih dežela, kakor opanke, kože, ta-ške iz usnja in svile, filigranski izdelki iz srebrnine in zlatnine, morske spuže in druge malenkosti, ki se tam na mestu tudi prodajajo, kar privabi v ta paviljon še precej radovednežev.
Inozemskih tvrdk je bilo prav malo. Razen že omenjenih zastopstev, nahajamo dve do tri dunajske tvrdke, menda tudi dve madžarski, velik napis »angleška trgovska zbornica« pod katerim je par pisarniških prostorov angleških tvrdk, drugače pa ne najde človek ničesar, kar bi dalo sejmu količkaj mednarodnega značaja.
Nekaj življenja je uvedla na letošnji tržaški velesejm tržaška borza, ki si je v tem zgradila svoj paviljon, v katerem se vršijo tekom sejmskih dni seje borze. Automobili, ki vozijo borzijance iz borzne palače oziroma iz mesta na velesejm in obratno, dajo sejmišču malo bolj živo lice, ki bi bilo sicer zelo, zelo — žalostno.
Ni mi dano dovolj mesta, da bi se mogel spuščati v natančnejši popis sejma; podal sera zato samo površno sliko istega. Ako vstopi človek po obisku tržaškega sejma v našega, bo takoj videl razliko, bo videl, v koliko smo že samo v enem letu napredovali in prekosili Trst. Zmaga našega velesejma v konkurenčnem boju s tržaškim sejmom je eden naših največjih uspehov in je ob enem najboljša garancija za bodoče pospeševanje našega velesejma.
THE REX CQ., LJUBLJANA.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XXXVIII. Produkcija trgovina in uporaba odpadkov pri izdelavi piva, olja, škroba, alkohola, moke, vina in sladkorja.
Pri izdelavi piva se pridobivajo cot odpadek kali, tropine od ječmena in hmelja. Kali se pridobivajo pri izdelavi sladu iz ječmena. Uporabljajo se za krmo živine ali pa se uporabljajo pri izdelavi alkohola. Kot krma za živino so zelo izdatni. Tropine od sladu se uporabljajo po kuhanju piva za živalsko krmo v surovem ali sušenem stanju. Vsaka pivovarna glede, da vnovči svoje tropine surove in ne sušene, ker se ji to bolje izplača. Sušenje tropin je samo skrajna mera za oni slučaj, če se surove ne dajo prodati. Žalibog se pri nas ne ceni dovolj poljedelska vrednost kali in tropin in so jih morale mnoge tovarne sušiti ter v sušenem stanju iz-
posebno vknjižbo vzamemo vse dolžnike v en konto in vse upnike v drugi konto, kot zgoraj v glavni knjigi.
Z enostavnim seštevanjem strani »v dobro« in »v breme« in da poiščemo saldo vsakega izmed obeh kont, najdemo v saldo »v breme« vse terjatve *n v saldo v »dobro« skupno število obveznosti.
Blagajniški konto v glavni knjigi predstavlja blagajniško knjigo v skupni obliki pri istočasni navedbi različnih kontov, pod katerimi so vknjižene postavke.
Blagovni konto predstavlja odhod in dohed vsega blaga. Ta konto ' se obremeni z tovornino, zavarovalninami, povračili itd. direktno, ali p« tudi šele koncem leta, ako so za te stroške vpeljani posebni konti.
Ako se nima opraviti s preveč vrstami blaga, je priporočljivo, da se odpre za vsako vrsto posebni konto v glavni knjigi. To seveda ni mogoče pri večjem številu različnih vrst. V tem slučaju se jih navede detaiiirano v blagovni skontracijski knjigi in se jih skupno vknjiži pod »splošnim blagovnim kontom« v glavni knjigi, enako kot se spravi stotine osebnih kontov v kontokorrentni knjigi in se jih, kot smo videli, vknjiži potem skupno v glavni knjigi pod kontokorrentnim kon-
važati v Avstrijo, kakor je zagrebška pivovarna izvozila okrog 10 vagonov letno. Hmelj od pivovarne je izčrpan se ne da za nič drugega porabiti, kakor za gnojenje.
Pri izdelavi oljkinega olje se dobivajo oljkine tropine v ogromnih množinah, ki se uporabljajo za hrano in krmljenje svinj, ter tudi za izdelavo tehničnega olja z ekstrahiranjem. Večina teh tropin se je izvažala v Italijo. Sedaj pa se snuje nekoliko tovaren, ki jih bodo predelovale v olje in v milo. Pri izdelavi olja *z oljnatih semen, se pridobivajo oljne pogače, od katerih se nekatere, kot lanene, uporabljajo kot zdravilo, druge pa za krmljenje živine.
Edino ricinusove pogače se ne da jo uporabiti za živalsko krmo, marveč samo za gnojenje. Take oljne pogače so najmočnejša krma za pitanje živine, žalibog se pri nas ne znajo ceniti in se ne uporabljajo in so primorani producenti teh pogač, to so tovarne za olje, prodajati jih poceni in izvažati v inozemstvo, v Avstrijo in na Češko. Ako bi se ti kolači porabljali doma bi dosegle oljarske tovarne boljšo renta-biliteto.
Pri izdelavi škroba iz koruze se v vseh naših tovarnah pridobiva odpadek, ki se uporablja za krmo prešičev in goved v svežem in sušenem stanju. Žalibog se ta pri nas v zelo majhnem obsegu uporablja in so tovarnarji prisiljeni sušiti ga in izvažati v sušenem stanju v inozemstvo, posebno na Če-hoslovaško.
Pri izdelavi alkohola iz melase se uporablja odpadek za gnojenje in se iz njega kuha, praži in dobiva oglje za izvoz, ki se uporablja na Češkem za izdelavo potaše. Tak način dela se prakticira v špiritni tovarni v Kreki. Pri izdelavi špirita iz koruze, repe ali krompirja se dobiva tropine, ki se jih uporablja direktno za prehrano živine ali pa se jih zakuha in posuši, ter kot take izvaža. Špiritne tovarne dajejo te odpadke navadno okolišnim kmetom ali pa krmijo ž njimi lastno mlečno živino in redijo kupljene vole za delo.
Pri mletju žita ostanejo odpadki na primesih in otrobih. En del tega se porabi za krmo živine in za produkcijo špirita, večji del pa se izvaža. Otrobi se uporabljajo za prehrano živine le majhen del se izvaža v Avstrijo in na Češko. Ceni se, da znaša produkcija okrog 20.000 vagonov letno. Od tega se po razmerah konjunkture več ali manj izvozi.
Pri kuhanju žganja iz vinskih tropin, ostane tropina, ki se uporablja bodisi direktno za prehrano živine, ali za gnojenje ali pa se suši in melje in tako uporablja za prehrano živine medtem, ko se iz njenih peščic preša jedilno olje. Zadnje izkoriščanje je še stvar bodočnosti. Vinske tropine so se izvažale v sušenem in mletem stanju v Avstrijo, in sicer iz zagrebških mlinov in iz Karlovca in se je suha in mleta vinska tropina uporabljala za
tom za dolžnike in enakim za upnike.
Razgovorimo se zdaj o posameznih knjigah, ki jih rabimo pri knjigovodstvu.
Po našem trgovskem zakonu ima trgovec popolno prostost v izberi trgovskih knjig, s katerimi hoče začeti knjigovodstvo. Lahko tedaj uredi svoje knjige in svoje knjigovodstvo po potrebi in značaju svoje trgovine, vender morajo biti iz knjig popolnoma razvidne sklenjene kupčije in stanje premoženja.
V naši trgovini imamo takozvano nemško knjigovodstvo s štirimi sistematičnimi knjigami, namreč z dvema paralelnima temeljnima knjigama: blagajniška knjiga in memorial; dalje knjiga posestnih menic za tuzemske in inozemske menice in knjiga dolžnih menic. Iz teh temeljnih knjig se prenašajo postavke v perijodični sfestavi in redu v zbirni journal. Iz joumala se izvrši potem prenos vsot po'kontih urejenih postavk v glavno knjigo. — Dalje imamo še bilančno in inventarno knjigo.
Pomožne knjige so kontokorrentna knjiga, blagovna skontracijska knjiga, menične knjige, fakturna knjiga itd.
V memorial vpišemo vse trgovske dogodke, ki zahtevajo vkrtjižbo, in ki še niso vknjiženi v blagajniški knjigi.
(Dalje prih.)
prehrano živine v Avstriji. Pri izdelavi sladkorja se pridobijo ogromne množine repnih rezancev, ki odsežejo do 70.000 vagonov letno. Ti rezanci se porabljajo za živinsko krmo sveži ali skisani ali pa suhi. Največjega interesa bi bilo, da bi okoličanski producenti repe porabijali sami te rezance sveže ali nakisane. Toda žalibog temu ni tako, kmetje jih ne znajo dovolj ceniti, zato se jih mora sušiti in izvažati. Pri izdelavi sladkorja se dobi melasa, ki ima v sebi 50°/o sladkorja, ona se da ravnotako koristno uporabiti za prehrano živine s tem, da se jo zmeša s sekano slamo, listjem in podobnim. Tropine pri kuhanju. žganja iz češpelj se uporabljajo z,a krmo prešičev vendar ne za breje svinje. Ker je teh tropin v Srbiji ogromna množina, bi jih imele naše tovarne olja sušene kupovati in jih predelavah v olje.
Vsi zgoraj navedeni odpadki so prvovrstna živinska krma, samo jih naš narod večinoma iz nepoznanja ne uporablja in podcenjuje. Ker je letošnja letina s senom odrekla, bi bilo treba izvoz vseh teh odpadkov prepovedati in poučiti ljudstvo s pomočjo nazornih predvajanj o koristnosti uporabe take živalske hrane in na ta način uporabiti vse te odpadke letošnje leto za živalsko hrano. Ako bi se samo izvoz prepovedal, ne da bi se ljudstvo poučilo s pomočjo špecijalne praktične akcije poljedelskega ministra, da bi znalo uporabiti te vrste krmo, potem bi samo tovarne prišle ob denar, blaga bi ne prodale, ljudstvo pa bi si stem nič ne pomagalo. Iz tega razloga je treba, da prične poljedelsko ministerstvo v zvezi s tovarnami, kjer se pridobivajo ti odpadki, organiziramo akcijo, da bi se ta krma upeljala in uporabila za prehrano živine. V tem oziru bi imelo dajati vzgled vojno ministerstvo, ki itak potrebuje ogromne množine krme. Na ta način bi se letos pomagalo ljudstvu, da bi lahko svojo živino prehranilo, ljudstvo pa bi istočasno imelo priložnst, da spozna hranilno vrednost in korist uporabe teh odpadkov pri krmljenju živine.
Padanje svetovne trgovine in produkcije.
Po pregledu, ki nam ga daje ameriški statistik D. P. Austin (National City Bank, New-York) sta svetovna trgovina in produkcija padli za nič manj nego tretjino v razmerju z ono v 1. 1914.
Ta izjava bazira na uradnih podatkih 25 najvažnejših držav izvzemši Nemčijo, Avstro-Ogrsko, kakor je obstojala pred vojno, in onih držav vzhodno od teh, z izjemo samo Rumunije, katero je tudi vštel kot važen faktor v svetovni produkciji. Teh 25 držav je predstavljalo pred vojno 2/3 svetovne trgovine, tako da je znašala celokupna vrednost njih uvoza in izvoza v letu 1920 79 milijard dolarjev, a v letu 1921 samo 52 milijard napram celokupni svetovni trgovini, ki je znašala leta 1920 118 miijard dolarjev in letu 1921 pa 79 miijard.
Padec v letu 1921 je v glavnem zadel fabrikate in to za 50 od sto med tem ko so padle surovine za 47 od sto. Pri tem je trpela največ Anglija in to 48 od sto in 27 od sto.
Največjo razliko se opaža v onih državah, katere izvažajo fabrikate, a manj v onih, katere se preživljajo s tem, kar pridela lastno poljedelstvo.
Živila in surovine se išče danes povsod, med tem ko se glede fabrikatov zelo štedi.
Nazadovanje v industriji se opaža največ glede železne in jeklene industrije. Tako je bilo n. pr. v Zedinjenih državah v najugodnejšem mesecu (julija 1920) od 435 tam še nahajajočih zavodov za litje železa, 293 v obratu, med tem ko je eno leto pozneje obratovalo komaj 69, tedaj niti ena šestina. Decembra meseca je število obratujočih zavodov zopet naraslo na 125.
V Angliji je bilo od 487 obstoječih livarn v mesecu juliju leta 1920 v obratu samo 303, a leto pozneje, zbog počivanja dela v premogokopih jih je obratovalo samo 15. V oktobru istega leta jih je obratovalo zopet 82, a v decembru 90, tedaj še vedno niti '/s. Zastoj v premogokopih ni bil edini vzrok zastoja v livarnah, ker je že 3 mesece prej
število onih, ki so obratovale padlo od 232 na 109.
V Franciji in v Belgiji se je izvršil ta padec nekoliko pozneje.
V Franciji je v januarju leta 1920 obstoječih 220 livarn obratovalo 60 livarn a v januarju 1921 93 med tem ko je njih število do oktobra 1921 padlo na 51, tedaj še manj nego ‘A, a se je potem polagoma zopet dvignilo,
Belgija je imela v decembru 1920 27 livarn v obratu, to bi bila polovica vseh v Belgiji se nahajočih livarn. To število je do oktobra 1921 padlo na 11, tedaj na komaj *A. ,Pozneje se je število pa nekaj povečalo. Od 56 peči, ki so se nahajale v decembru 1921 na Francoskem v obratu, se je nahajalo 24 na teritoriju bivše Elzas-Lotaringije.
Uprav tukaj se more opaziti veliko izgubo, katero je pretrpela Nemčija, ki znatno občuti pomanjkanje železa, a ni v stanu da uvaža material, katerega potrebuje za kritje svojih potreb.
Kakor se jasno razvidi, nista trgovina in industrija še dosegli ono predvojno višino ali ono v začetku vojne, ampak nasprotno padajo paralelno ena z drugo, in ni še nobenega upanja, da bi se v doglednem času to stanje poboljšalo.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM'!
Prispevke sprejema: .Trgovski dom, Ljubljana"
Gradiil« 17.
Trgovske šole in poduk o davkih.
\
Vseslovenski shod z dne 11. aprila 1920 se je med drugim bavil tudi z vprašanjem trgovskih šol. Nagla-šala se je važnost trgovlskega poduka za našo gospodarsko osamosvo-jo. Postavil se je tudi obširen program, kako naj izgleda trgovsko šolstvo in kake naloge naj vrši. Njih namen naj bode vsposobiti trgovski stan, da more vspešno vršiti nalogo, kot velevažen narodnogospodarski faktor.
V sledečem opozarjamo javnost na predmet, ki naj v bodoče postane bistven del šolskega programa. — Vsakdanje skušnje, osobito one zadnjih dni, so pokazale, da mora vsak trgovec obvladati več ali manj tudi davčno vprašanje.
Ravno temu vprašanju se pa do-sedaj ni posvečalo zadostne pažnje. lto svetovne vojne je to šlo. Za bodočnost velja drug princip.
Davčna bremena tvorijo danes vsekakor drugačen in sicer bistveno višji faktor pri režiji kakor pa pred vojno. Davčnim strankam, torej tudi trgovcem, se nalagajo težke dolžnosti. Ako jih ne vrši pravilno in redno, ima materialno škodo.
Po toči zvoniti v davčnih zadevah ne gre, ker pravni leki v takih slučajih nimajo upanja na ugoditev.
Položaj je danes večinoma tak, da trgovec v obče nima niti temeljnega vpogleda v osnovne pojme davčne zakonodaje. Posledica je, da se včasih poslužuje nezakonitih ali pa napačnih metod, ki mu bolj škodujejo kakor pa koristijo.
Ker trgovec nima orijentacije, igra va banque. Včasih se mu posreči, še večkrat ne. Konečno izgubi vsako veselje do ingerence v davčnih priredbah.
To je silno obžalovati, ker davčni zakoni v svojem bistvu predvidevajo najširše sodelovanje davčnih strank. Uradna odmera po teh načelih naj nastopi le v izjemnih slučajih, ako stranke nočejo participirati pri davčni priredbi.
Naš nazor je, da bi stranke rade sodelovale, le ne vedo, kako in kje. Vrhu tega imajo nekak strah, ali se bode njihov namen pravilno tolmačil ali ne.
V obče se pogreša neka samozavest, ki je predpogoj za vspeh. Vzlic temu, da ta ali oni fatent pravilno postopa, nima prepričanja, da bode tudi rensiral napram davčni oblasti.
Vse drugače bi bilo, ako bi trgovec poznal bistvo davčne zakonodaje, ako bi znal, da sme in mora upati
na vspeh, tudi napram eventualno pogi’ešenim davčnim odmeram, ako postopa pravilno.
Ako se hoče trgovec zavarovati pred materialno občutno škodo, je nujno, da obvlada vsaj bistvo davčnih zakonov. Vedeti mora za finančni organizem, za davčni sistem, višino možnih davkov, davčno upravno postopanje, za pravne leke itd. Znati mora, kdaj zapadejo davki, kake so posledice ako ne vrši pravilno te ali one davčne obveznosti.
O vsem tem naj nas poduče trgovske šole. Da bi se sami orijenti-rali, o tem ne more biti govora. Prvič nam trgovski posli sami konsu-mirajo pretežni del dneva in naših moči. Drugič je finančna veda sama silno obsežna in komplicirana. Vrhu tega se davčni zakoni dan za dnem spreminjajo. Ni skoro Uradnega lista, da ne bi prinesel kako novo finančno odredbo. Kdor nima osnovnih pojmov, ne more slediti davčni zakonodaji.
Poduk o davčnih zadevah je nujen. Šolska uprava naj poskrbi, da spopolni šolski program z novim predmetom in sicer čim preje. Če le možno, naj se že v novem šolskem letu predava o davčni tvarini. Poduk naj bo sistematičen in smotren. Vsako polovičarstvo odklanjamo. Stvar je preresna. Predavajo naj teoretični in praktični izvedenci.
V kvar države to ne bo. Saj ni namen finančne uprave z davčnimi nadbremeni zavirati gospodarski razvoj, nasprotno, finančna uprava ima od krepkega in zdravega gospodarskega razvoja le vsestranski hasek. Na eni strani dobi trajne in krepke davkoplačevalce, na drugi strani se stabilizirajo gospodarske razmere in izboljšujejo življenjski predpogoji. Radi tega upamo, da bode finančna uprava drage volje podpirala šolska vodstva v njihovih stremljenjih. Imamo pa še eno željo. Na Nemškem imajo običaj, da se poljudno predava o vsakdanjih važnih predmetih. Ti tečaji imajo namen razširiti izobrazbo in obzorje posameznikov. Tečaji so več ali manj organizirani. Podučuje se posebno o vprašanjih, ki so za razne stanove velevažni. — Ali ne bi kazalo, da bi tudi naše stanovske organizacije otvorile take tečaje. Enkrat ali dvakrat na teden in sicer ob večernih zimskih urah bi se interesentje teoretično in praktično vpeljavah v davčno vedo.. Prepričani smo, da bi se dalo veliko doseči.
Poskusimo!
Izvoz in uvoz.
Nevarnost zopetne prepovedi izvoza otrob. Poljedelsko ministrstvo je naprosilo ministrstvo trgovine, da opozori vse mline in mlinske zadruge, da ne navijejo cen otrobov s forsirauim izvozom. Ker je letošnja letina za živalsko krmo zelo neugodna,, grozi poljedelski minister, da bo v slučaju nadaljnega naraščanja cen za otrobe prisiljen, prepovedati v zmislu pooblastila zakona o izvozu in izvoznih carinah nadaljni izvoz otrob.
narodno gsspodanke zadeve.
Trgovina.
češkoslovaška-jugoslovanska trgovska- zbornica. V Belgradu se vrše priprave za osnutek češkoslovaške-jugo-slovanske trgovske zbornice, ki se ima otvoriti že to jesen.
Trgovinska pogajanja med Čehi in Madžari. Oktobra meseca se bodo pričela pogajanja o trgovinski pogodbi med Češkoslovaško in Madžarsko. S pripravami za ta pogajanja je poverjena trgovska zbornica v Bratislavi.
Francoski proračun. Francoski proračun za leto 1923.. izkazuje 19.520 mil. frankov dohodkov in 23.180 mil. frankov stroškov. P^imankljaj znaša 3660 milijonov, ki ga namerava vlada pokriti z davčnimi reformami.
Dorsarstvo.
Kupovanje deviz na borzah. Na predlog finančnega ministra je podpisal trgovinski minister pravilnik za poslovanje beograjske borze, kateri določa, da trgovci ne morejo neposredno na borzi kupovati deviz in izplačil,
ampak, da morajo nakupovati devize zanje samo posebej v to svrho pooblaščene banke.
Nov kovan češki denar. Češkosova-ška bo v kratkem nadomestila stare lOvinarske novce z novimi lastnega izdelka. Novci bodo vsebovali 92 odstotkov bakra in 8 odst. cinka; prva naklada bo znesla 500 milijonov komadov. Istočasno bo izdelala tudi 600 milijonov novih 5 vinarskih novčanic.
(Promet.
Prometne omejitve. Prom. omejitev za postajo Passau loco in transit v Nemčijo se ukine in namesto tega uveljavi do nadaljnega sledeče : Sprejemanje brzovozne in sporovozne robe v vozovnih nakladih za Passau loco in tranzit v smeri proti Nemčiji je ustavljen do nadaljnega. Sprejemati ter odpošiljati je dovoljeno sledeče: a) živila, ako so predana z direktnim tovornim listom za katerokoli postajo v Nemčiji, b) vsa ostala roba vod pogojem, da je natovorjena v nemškem vozu, ki je prispel iz Nemčije preko Passau ter je predana z direktnim tovornim listom za katerokoli postajo v Nemčiji. Med-potne ter že sprejete pošiljke naj iztečejo. Izjemna transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo Linz. Prometna omejitev za pošiljke drv, objavljena v objavi št. 9 z dne 1. sept. 1922, toča H., str. 27 za postajo Passau-Simbach in Salzburg loko in tranzit se podaljša do vključno 16. sepi. tl. — Do nadaljnega je ustavljen celokupni tovorni promet za Bosanski Brod loko in tranzit. Med-potne ter že sprejete pošiljke naj iztečejo. — Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne robe za Karlovec tranzit v smeri proti Capragu le zopet dovoljeno.
Prometne izpremembe. Sprejemanje vsakovrstne carinske sporovozne robe v komadih in vozovnih nakladih za Zagreb juž. kol. Ioko je pričenši od danes dne 11. sept. zopet dovoljeno.
Povišek železniških tarif v Avstriji. Kakor doznavajo listi, se bodo v Avstriji v kratkem zopet povišali železniški tarifi. S 1. oktobrom stopijo v veljavo nove tovorne prevoznine, z 8. oktobrom pa novi tarifi za osebni promet.
Zračni promet med Prago in Bukarešto. Dne 22. septembra bo otvorila družba »Franco-Rumaine« zračni promet med Prago in Bukarešto. Prevažala bo dvakrat na teden pošto med obema prestolicama.
Csritto.
Povišana izvozna carina na kože.
Vlada je sklenila zvišati izvozno carino na surove in izdelane kože, ker cent usnju tako rastejo, da si ljudstvo v nobenem slučaju ne bo moglo nabaviti potrebne obutve za zimo.
Carinski nadavek za zlato v Italiji znaša od 1. do 15. septembra 322 odst.
Carinski nadavek za zlato v Nemčiji znaša od 13. do 19. septembra 1922 33.200 odst.
Kmetijstvo.
Kredit za nabavo Bemen. Ministrski svet je dovolil poljedelskemu ministrstvu kredit 8 milijonov dinarjev, da nabavi seme za jesensko setev. Šema se bo nabavilo v tistih krajih države, kjer ga bo dobiti, tu se ga bo oddajalo kmetovalcem za gotov denar.
Dobava, prodaja.
Poprava starih, oziroma postavitev
novih krušnih peči. Intendantsko sla-galište Saavske diviziske oblasti v Zagrebu bo sklenilo dne 25. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne pogodbo glede starih, oziroma postavitve novih krušnih peči v intendantskem slagali-štu Savske divizijske oblasti v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja jelovih desk. Uprava graščine Snežnik, pošta Stari trg pri Rakeku bo prodala dne 30. šeptembra t. 1. ob 10. uri dopoldne 800 kubičnih metrov suhih jelovih desk potom ofertalne licitacije. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdelovanje službene obleke in kap. Ravnateljstvo državnih železnic v Sa,
rajevu razpisuje na dan 2. oktobra 1922 pismeno ofertalno licitacijo za izdelovanje službene obleke in kap. Blago dobavi ravnateljstvo samo. Premetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
flaznc^
Osnovanje oblastnih finančnih inšpektoratov. Na osnovi čl. 8. in 107. zakona o organiziranju finančne kontrole in čl. 220. finančnega zakona za leta 1922—1923 je finančno ministrstvo odredilo, da se takoj osnujejo oblastni inšpektorati finančnih kontrol v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju in Cetinju.
Predaja zlata a.-o. banke naši državi. Dne 12. setembra je odpotovala iz Beograda komisija članov finančnega ministrstva Narodne banke na Dunaj, da sprejme tam iz tresorjev avstro-ogr-feke banke 14,600.000 zlatih kron, katera vsota nam pripade po sporazumu likvidacijske banke.
Razne že rabljene lokomotive, nadalje materijal za železniški tir, kotle itd* ima na zalogi neka inozemska tvrdka. Natančnejši naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Odhod čeških trgovinskih pooblaščencev. Sinoči je odpotovala v Prago češkoslovaška delegacija ki je z našimi pooblaščenci sklenila trgovsko pogodbo o uvozu in izvozu vina in piva.
Kako je padala avstrijska krona. Dne 1. julija 1919 je bilo 100 švicarskih frankov 97 Ka, leto pozneje 2702 Ka, 1. julija 1921. leta 12.200 Ka in 1. julija letos 360.000 Ka. Češkoslovaška krona je bila 1. julija 1920 vredna nekaj manj nego 4 Ka., leto pozneje 10 Ka, a 1. julija letos 3000 Ka. V času od 15. julija do 14. avgusta letos so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 91 odstotkov. V zadnjih 14 dneh je bilo spravljenih v promet za 205.8 milijarde kron novih bnkovcev.
Aprovizacijske odredbe v Nemčiji. Nemško državno ministrstvo za prehrano je izdalo več varčevalnih odredb. Prepovedalo je uporabo domačega sladkorja za izdelavo likerjev, čokolade, slaščic itd. Znatno je znižalo produkcijo piva in prepovedalo kuhanje žganja iz sadja.
Znižane cen na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so se te dni znižale cene kruhu, in sicer črnemu od 3 K 50 na 3 K za hleb 1400 gramov, belemu pa od 4 K na 3 K 80; pecivu od 35
vin. na 30 vinarjev. Podobno so znižale tudi cene kavi v kavarnah.
se
tržna poroča
Produktna borza v Novem Sadu.
(14. t. m.) Pšenica baška 424.5—430.5 Din; ječmen sremski zaključek 375; baški, ponudba 370.5; sremski, ponudba 320; koruza baška, ponudba 370; moka ši. 0, ponudba 625; št. 2 600; št. 6 zaključek 525; ponudba 386 Din.
Trg s kožami in usnjem. Te dni so tržile lahke goveje kože po 85—90 K, srednje težke 90—95 K, prav težke 100 do 110 K za kg. Cene usnja so bile: podplati vache 330—350 K za kg, kru-poni lahki 480 K za kg, kruponi težki 500—510 K za kg, notranjski 300—320 kron za kg, črni gladki pitlingi in kipsi 500—520 K, črna gladka teletina 550 do 600 K kg, rujava kravina 540—550 kilogram, rujava teletina 580—600 K kilogram, boksteletina I. 120—125 K kvadrat, boksteletina II. 110—115 K kvadrat, ševro inozemski 120—130 K kvadrat.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Ogled pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
Glavna dela te razstave sta objekta A in B in sicer A v Gotzovi dvorani, posebni oddelki tudi na dvorišču, B je pa v Prešernovi ulici in sicer na vrtu Dijaškega doma. Pred dvorano je razstavilo lesno društvo »Drava< pohištvo zborovalne sobe, zraven tega pa mizar Marušič, Frankopanova ul. 9. Med drugim je razstavil okusno izdelano opremo za novo lekarno g. Albaneža v Frankopanovi ulici (miza s 33 predali in z mramornato 3 metre dolgo in 1 meter široko ploščo. Poleg je razstavila tvrdka Engelsberger iz Krškega svoj dobro poznani »Križ-Fluid< katerega razpošilja širom sveta. Takoj, pri vhodu v dvorano je razstavil sedlar Ivan Bezjak, Cvetlična ul. 33, najfineje in naj-okusneje izdelane konjske komate. — Tudi predmeti Ivana Kravos, sedlarja na Aleksandrovi cesti 13 so krasno izdelani.
Ko vstopiš v veliko dvorano, vidiš takoj pri vhodu enostavno toda povsem okusno iz nekoliko stolov, miz in klopi obstoječe vrtno pohištvo, tovarne pohištva >Vintgar< iz Gorja pri Bledu. Tik tega je izložila Mariborska tiskarna nekaj brošuric in zorcev. Zraven se pa nahaja elektrotehnično orodje tvrdke >Elin< družbe elektrotehničnega pod-
jetja v Mariboru, katera se je pred kratkim nacionalizirala. V kotu pa je izložila tvrdka »Kristal« svoja krasna ogledala iz brušenega stekla. Ta industrija je v Jugoslaviji še v zibelki, ali kaže da se bo dobro razvila, ako se bo le uprava in razpolaganje nahajalo v rokah resnih možakov. Tem nasproti se pa nahaja slaščičarna tvrdke »Pelikan«, Maribor, Gosposka ul. 25., ki je razstavila prav okusne in lepe predmete. Ta tvrdka izdeluje vse tukaj in razven sladkorja ne nabavlja ničesar iz inozemstva. Tudi slaščičarna Rajšter-ja iz Šoštanja p. Celju je razstavila svoje lastne izdelke zraven prejšnje tvrdke Druškovič in drug, Maribor, Koroška cesta 3, izdelovatelji šartres in Erih Eisenmann v Aleksaurovi cesti 63. Lesna in kovinska zadruga v Strnišču pri Ptuju in voščar Franc Cvilak iz Slov. Bistrice, so razstavili svoje domače izdelke. Zadnji poseduje tudi 4000 kg medu, katerega tudi proda. Mariborska tovarna kos in srpov Henrik Kiffer-ja je razstavila različne vzorce, ki so vsi pohvale vredni. Mizar Franc Edel-stein iz Krekove ulice, ki je razstavil nekoliko pohištva se posebno odlikuje s svojim patentiranim kolesom za težke vozove in automobile, pri katerem je videti tehnično dovršenost, ki nad-kriljuje vsa dosedanja kolesa. Nosilna možnost mu je velikanska in obroč poljuben, namreč železen ali pa gumijev. Anton Nudi, Pod mostom, razstavil je spalno sobo, pri kateri je videti prav solidno in lepo delo in trajno blago. Rado Nipič, kovinotiskar, Slovenska ul. štev. 30, kaže v razstavi kovinarske stvari, vsalcoršne vrste, pa tudi novo-iznadeni štedilnik kurjave takozvaui »Toplodan«, s katerim se izkorišča toplota v štedilniku ter se prihrani brez kuriva, brez peči 150—400% kuriva in drv.
Ščetar Julij Fischbach, Gosposka ul. 5 je razstavil vsakovrstne in lepe ščetke in druge predmete lastnega izdelka. Mizar Rojko, Vojašniška ul. 8 je razstavil belo kuhinjsko pohištvo. Anton Butolen, strojar, Loška ul. 18, je razstavil ustrojene kože raznih živali, Alojz Arbeiter, izdelovatelj brusilnih kolut, Dravska c. 15 je razstavil svoje izdelke, zraven Kifferjevih. Klančnik & Kompara, Mejna ul. 6 je razstavi pohištvo obednice pri katerem so vrata vložene z brušenim steklom. Albert Loschnig, lesni podobar, Livada I. je razstavil jedilno sobo v renesančnem slogu, obstoječo iz gredence, mize, šest stolov in velike podobe z napisom »Na svidenje«. To je pravo mojstersko, prav
Manufaktura na debelo ~
Ljubljana
Sodna ul. 6
M. Hribernik
Velika zaloga in vsakovrstna izbira
umetniško delo. Razstavljen je tudi umetniško izdelan naslanjač iz lesa, predstavljajoč človeško okostje z lobanjo vred. Sobo-črkoslikar Ambrožič, Grajska ul. 2 je razstavil vzorec lepak, zraven njega pa Franjo Horvat, Slovenska ul. 10 dve krasni podobi, ki jih je on sam slikal. Kipar Ivan Sojč, Cankarjeva ul. 26 je razstavil oltar sv. Roka, ki je večinoma pozlačen in na katerem so tudi štirje pozlačeni svečniki. Na levi strani tega oltarja se nahaja osnutek Neodrešene Domovine v ilovci, predstavljajoč stolpič, pri katerem stoji ob desni strani ženska z otrokom v naročju, na desni pa bosonogi delavec s predpasnikom gledajoč kvišku. Na vrhu je palma, v kateri se nahajajo ena ženska in 2 moška, predstavljajoči ples »Kola«. — Na desni strani oltarja se pa nahaja osnutek Slomškovega spomenika, predstavljajoč Slomška, ki sedi na skali, v levi roki knjigo držeč in gleda v dolino na »Kolo« plesajočo deco, na podnožju kipa so vrezane besede »Preljubo veselje oj kje si doma«. Zraven tega osnutka se nahajata dve podobi v reliefu, predstavljajoči Kristusovo zadnjo večerjo. Prav markantno izobrazen je apostel Peter. Tik tega stoje razstavljeni in tudi že prodani izdelki foto-športne hiše Adolfa Peris-sicha v Celju. Nasproti tega pa je razstavljena pisarna od mizarja Ivana Paitza, Pod mostom 14 in tapetnika Ferdo Kuharja, Slovenska ul. 12, vsebujoč pisalno mizo, 3 z usnjem prevlečene naslanjače in takim divanom in z omaro za knjige.	(Konec	prih.)
Borza.
Beograd, devize (sredni tečaji): Berlin 5, Budimpešta 3, Bukarešt 47.50, Milan 312, London 327, Pariz 560, Praga 240, Dunaj 0.95.
Curih: Berlin 0.365, Newyork 533.25, London 23.68, Pariz 40.75, Milan 22.45, Praga 17.45, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.20, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875.
Berlin, devize:	Italija 6317.05 do
6332.95, London 6546.80—6563.20, New-york 148.564—148.936, Pariz 11.285.85
do 11.314.15, Švica 27.471.85-27.934.90, Dunaj 2.03—2.07, P.raga 4744.05 do
4755.95, Budimpešta 59.92—60.08, Sofija 888.80 do 891.15, Zagreb 2075, Bukarešta 830.
Ve ika izbira otrobih vozičlcov. dvo-M in Mi sfioiev f!;;1;.,
Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. »Tribuna« Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4 — Zvo-narska ulica 1.
Fran Lukič
konfekcija za dame, gospode, dečke In deklice se priporoča. LJUBLJANA, pred Škofijo štev. 19.
Veletrgovina
Miloš OSET
Maribor
nasproti glavnega kolodvora priporoča gg. trgovcem po naji ižji ceni vse
špecerijsko in kolo-nijalno blago.
Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSLT, Maribor. Telefon inter. 15. Zahtevajte cenik.
Prodam
z transmisijami, pripravna za malo vodo, 60 1 vode pri sek. 34 PS, 40 1 vode 24 PS, za primerno 50 m padca, zraven tudi 115 m železnih cevi, premer 25 cm. Cena po dogovoru. Poizve se pri Lampreht, Brezno.
KORANU
Najveija zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani
Jerica HiM rol. Dolenc. Ljubljana, mišerjera ulito s.
priporoča za nakup najboljše inštrum ente Izvrstnih tovarn po najsolidnejiih ni.kih cenah.
I
asbestni škrilj.
Tovarna Karlovac.
Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje:
F. Hočevar,
__________________________________________ Žirovnica,	Gorenjsko.
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad, d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3.-------------- -
8
— Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.