Štev. 40.
V Ljnbllan!, v sototo, dne 18. lebnrarla m
Leto XXXIX.
Inseratt:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, tzvzemšl nedelje la praznike, ob S. ari popoldno.
U3* Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma aa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za siovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. B. Avstr poštne bran račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 1B8.
== Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
1 upravi prejemali meseSno K l-EO

Današnja številka obsega 14 strani.
Petdeset let.
Danes zjutraj so so zbrali naši deželni poslanci zopet v deželnem zboru k zasedanju, ki bo brez dvoma velikega pomena za razvoj in napredek gospodarske kulture v kranjski deželi. Slučaj je tako hotel, da je v letu 1911 pozvan k zasedanju prvi kranjski deželni zbor, o katerem mora j)ač vsak nepristransko sodeč, resen človek priznati, da je izmed najbolj delavnih, naprednih in reformatorično delujočih na vseh poljih narodne kulture.
Letos je 50 let, odkar je od smrti vstalo ustavno življenje v Avstriji in je februarski patent z dne 26. februarja 1861. 1. oživel v brezustavni dobi zamrle deželne zbore k novemu delu. Kranjski deželni zbor obhaja la jubilej prvi.
Brezustavna doba od leta 1848 do 1859 je pač ena najbolj klavernih v preteklem stoletju. Bil je čas, v katerem je vzcvetela centralizacija in z njo združena germanizacija po vseh avstrijskih pokrajinah. Državni dolgovi so silno naraščali; od leta 1848 do 1859 so narasli od 1200 milijonov do 2292 milijonov gold. Število uradnikov je bilo zmerom večje, eden je nadzoroval druzega in vendar so prišle leta 1859 po nesrečni vojski z Italijo velikanske sleparije na dan; korupcija se je širila, nezadovoljnost rasla: vsa znamenja so kazala, da se bliža avstrijskemu absolutizmu konec in da je treba državno ustavo in upravo reformirati, ako se hoče Avstrijo izvleči iz tistega političnega marazma in le4argije, ki je ležala v tej dobi nad avstrijskimi narodi. Prišla je nesrečna vojska leta 1859, ki je zopet zadala Avstriji nov udarec in vzbudila nov odpor in mrž-njo do nezmožne avstrijske uprave.
Vse to je nagnilo dunajski državni svet, v katerega je jioklical cesar nekaj izvedenih svetovalcev, da se je začel resno baviti z mislijo na novo avstrijsko ustavo. Po daljšem prerekanju med centralisti in federalisti jc naposled zagledal beli dan znani februarski patent z dne 26. februarja 1861, ki jc prinesel Avstrijcem novo ustavo. Najbolj znamenita točka je sestava in oživljenje deželnih zborov, katerim daje februarski patent samostojno zakonodajo in upravo v vseh onih zadevah, katere patent našteva. Sestava deželnih zborov je bila skoro ista, kakor je še dandanašnji; zastopani so
LISTEK.
Iz življenja mmm\w iznajdllelja.
Tomaž Alva Edison, ki je pred leti dobil patent za svojo 800. iznajdbo, jc svojo ogromno zbirko iznajdb zopet znatno pomnožil. Poroča sc, da se mu je pred kratkim posrečilo iznajti kine-matofon, govoreči kinematograf. Ta iznajdba združuje kinematograf in gramofon. Iznašel je torej stroj, ki zajedno r. »živimi fotografijami« reproducira razne zvoke in šum.
Nedavno jc Edison kazal pred vc-čimi časnikarji s svojim aparatom na platnu govornika, ki maha z rokami in govori. Ta govornik, ki se jc pojavil v Črni obleki na platnu v ozadju, je pričel svoja izvajanja s tem, da je vrgel jekleno krogljo na tla. šum, ki nastane vsled padca krogljo, je bilo čuti s popolnoma naravno in določno močjo, in sicer v onem trenutku, v katerem se je videlo pasti na tla krogljo. Dalje je vrgel na tla tudi krožnik, ki se je razbil med dobro znanimi zvoki črepinj. Demonstrator je tolkel nadalje s kladivom ob mizo tako močno, da so gledalci napol oglušeli in so si tiščali išesa z rokami. Predstava sc jo nehala
bili veleposestniki, kmetski posestniki, trgovci in obrtniki in meščani.
Tako vidimo, da se je iz nekdanjih deželnih stanov, v katerih je imelo sprva samo plemstvo svoj glas, razvil deželni zbor privilegiranih stanov, ki sc pa čimdalje bolj demokratizira in umika širši ljudski masi, in niso daleč časi, da bo kakor v državnem tako tudi v deželnih zborih zmagala splošna in enaka volivna pravica. Slovenska Ljudska Stranka, ki je zmerom zastopala res pravo ljudsko stališče, ima to zaslugo, da ima kranjski deželni zbor najbolj razširjeno volivno pravico in da odločujejo v njem ljudski, delavski in kmečki zastopniki, ki tvorijo večino deželnega zbora.
Prva seja deželnega zbora se jc vršila dne 6. aprila 1861. 1. Predsedoval je 1. deželni glavar baron Kodelli. Izmed voljenih poslancev so bili med drugimi: dr. ,T. Bleiweis, dr. Lovro Toman, Lovro Pintar, Mihael Ambrož, Brolih, baron Anton Zois. Dežela kranjska je imela v pol stoletju naslednje glavarje: 1. baron Kodelli (1861 -1866). 2. Dr. Wurzbach pl. Tan-nenberg (1867—1870). 3. Dr. Jakob Razlag (1871). 4. Grof Alexander Auersperg (1871 -1872). 5. Vitez Friderik Kalten-egger-Riedhorst (1872—1881). 6. Grof Gustav Thurn-Balsassina (1881—1888) 7. Dr. Josip Poklukar (1888—1891). 8. Oton pl. Detela (1891—1908). 9. Fr. pl. Šuklje.
Če se ob 501etnici deželnega zbora nazaj ozremo, moremo reči, da sc je za napredek dežele silno veliko storilo. ?Kak napredek na vseh poljih! Kranjska dežela je dobila popolnoma drugo, novo lice. Šolstvo, trgovina, obrt, gospodarstvo, poljedelstvo, zadružništvo, skratka dušna in ma eri-elna kultura je prekoračila v pol stoletju velika in dolga pota. Kranjec je napreden, vzbujen človek. In kar jc za nas najbolj častno: sklepi in zakoni, ki so se v deželnem zboru izvršili v korist ljudstva, so v veliki večini prišli od mož, ki so zastopali naša načela. In ravno v zadnji dobi so naši možje kljub najsilnejšim napadom in nasprotovanju od raznih strani veliko dosegli in ravno danes so zopet sklepali o važni predlogi, o narodno-gospo-darski akciji, ki bo v neizmerno korist naše dežele.
Zaupamo našim poslancem in ponosno, z najlepšimi nadami koraka naše deželnozborsko zastopstvo v drugo polstoletje obstanka deželnega zbora.
s tremi, štirimi piski iz avtomobilne trombe.
Edisonu je treba svoje senzacijo-nelne poizkuse v toliko izpopoln!ti da bo tudi izdelava koloriranih kinematografskih slik kolikor mogoče po nara . i. Ako sc mu to posreči, potem bo mogel predstavljati življenje čisto po naravi s sliko in zvokom.
Ako ni ta vest o čudežni iznajdbi samo nastala v senzacije željnih glavah ameriških časnikarjev, potem je Edison vsekakor obogatel svet z iznajdbo, katere dalekosežnost posledic danes niti oceniti ne moremo. Ameri-kanci so zelo napredni tudi v časniških racah, vendar pa jo Edisonu po dosedanjih njegovih delih pripisati vse mogoče. Vsekakor pa na primer ni izključeno, da bo ta iznajdba povzročila velik preobrat na gledališkem polju. Ako se pomisli, kako veliko konkurenco dela po vseh mestih že preprosti kinematograf gledališčem, potem se mora pač že sedaj nesrečne gledališke p satelje in vso nesrečno družbo gledaliških pevcev in igralcev obžalovati vsled njihove bodočnosti. Kajti ta demonska Fr'!"onova iznajdba bo, kakor kaže, pov čila, da bodo morali pisatelji namesto gledaliških iger pisati samo kake scenarične opazke, umetniki pa bodo morali stopiti v službo
Slovenci in Hrvati, pa paroHrodoo vprašanje.
Buči, buči morje adrijansko, nekdaj, nekdaj bilo si slovansko!
I.
Kdor pride na Heko in pogled.i na silno brodovje v luki, ki je že pretesna, tega bo zabolela duša. Na nepreglednih dimnikih blesti na črnem polju bela zvezda, znak, da so parniki last takozvanega ogrsko-*hrvatskega paro-brodnega društva. Bogato jo to društvo in nadelo si je ime »ogrsko hrvatsko« še za onih davnih dni, da bi sprejelo hrvatski denar in hrvatske mornarje v nenasitno žrelo Arpadovih otrok, avstrijskih mongolov.
In res je ogrsko-hrvatsko društvo odkrita, ironija in ljuto žaljenje hrvatskega imena. Govori se zadnje čase o tem, da se bo nazivalo to društvo zgolj »madjarsko parobrodno društvo« — gotovo )>olj pošteno, čc se tako zove, kakoršnega duha jc. Oni dodatek »hrvatsko« jc žalostna svedočba o domoljubju breznačajnih renegatov in neprestano žaljenje osobja, ki služi na teh parobrodih, naših sicer čestitih in poštenih hrvatskih mornarjev.
O madjarsko-hrvatskem društvu sc jo že dosti pisalo. Poznamo cilj azijat-skega plemena. Da krivično uropa hrvatsko Reko, »perla di Quarnero«, po-pularizara madjarsko ime z našim Jadranskim morjem. O tem ne govorim, znano je, le eno opazko.
V ustroju »ogrgko-hrvatskega« pa-robrodnega društva opažamo jako važno karakteristiko hrvatskega in mad-jarskega naroda. Madjari so dobili na cen način Reko in uvideli velik pomen močnega trgovinskega brodovja na Jadranskem morju. Madjari sami niso vajeni morju in njegovim veličastnim burjam in viharjem, dobro so vedeli, da so hrvatski mornarji faktor, s katerim morajo računati, ako hočejo oživotvoriti idejo madjarskega paro-brodnega društva. Zalo niso nazvali parobrodnega društva madjarsko, lemveč madjarsko-hrvatsko. Delničarji so izvečine bogati Hrvati in nekateri Slovenci, a madjarska vlada daje mastno podporo.
Hrvatsko-slovenski delničarji niso niti opazili, kam meri institucija Un-garocroate, ker prod očmi jim je blestelo lo: dobre dividendc in sigurno naložen denar. To je vrlo važen faktor, ki igra veliko vlogo pri odgovoru na
fotografskih podjetij. Negledo na posledice, ki jih bo izvajala svetovna znanost iz te iznajdbe, je že velike vrednosti samo to, da ne bomo vsled te iznajdbe mogli samo čuti po smrti svojih dragih njihov glas, temveč bomo mogli pustiti tudi prizore njihovega življenja od časa do časa poljubno predstavljati v skoro popolni naravni svežosti.
Zanimivo je, da Edison sam, kakor tudi vsi veliki ljudje, ne pripisuje svojih uspehov velikim duševnim zmožnostim, pač pa neprestani marljivosti in skrbni pozornosti, ki jo posveča najmanjšim pojavom. Edison je pač zgled neumornega delavca, o katerem pa moramo vsekakor trditi, da bi se brez prvotne nadarjenosti nikakor nc mogel povzdigniti tako visoko. Duh samopomoči, drzne podjetnosti, neumorne delavnosti, trdne vztrajnosti in ne-ustrašenosti je poleg zdravega, praktičnega človeškega razuma že od nekdaj temeljna poteza ameriškega značaja in v tem smislu je Edison pač najboljši reprezentant svojega ljudstva.
Edison, ki jo danes star 63 let, je bil rojen 11. februarja 1847. v Milanu (država Ohio), kjer jc njegov oče, rojen Holandcc, živel najprej kot krojač vrtnar, žitni trgovec itd., a se kljub svoji inteligenci ni mogel materijelno
vprašanje: Ali bi mogli Hrvati in Slovenci ustanoviti na Jadranskem morju veliko trgovinsko brodovje? O tem pozneje.
Madjari so spoznali, da so postali z Ungarocroato na Adriji nekaka vele-vlast in zato čutijo v svoji »plemenitosti«, da je že pravi čas, da društvo, ki je bilo doslej madjarsko šovinistično, tudi priglasijo za čisto madjarsko. Ih tega bi morali tudi hrvatski delničarji Ungarocroate ter ostali Hrvati in Slovenci izvajati konsekvence in se složno lotiti ustvarjenja hrvatsko-slovenskega parobrodnega društva.
II.
Del Hrvatov je spregledal prod pat leti, kam da meri bogato obdarjena hčerka ogrskega imperializma — Un-garocroata. Odločili so se osnovati v Senju »Hrvatsko parobrodarsko društvo«. Nočemo se baviti s sicer važnimi posameznostmi te ustanovitve, dovolj, da se je osnovalo in da je to društvo, ki ga rečki »div« (to je Supilo) iz gotovih razlogov nikoli no zove »hrvatsko«, temveč »senjsko«, prizadejale Ungarocroati že dokaj skrbi in žalosti. Sedaj društvu slaba prede in ravno tc dejstvo nam je stisnilo pero v roke, da predstavimo naši slovenski in hrvatski javnosti naše Jadransko morje, kjei naš element le robuje in služi onim ki mu kradejo tla izpod nog.
Hrvatsko parobrodno društvo (H. P. D.) se ni moglo nikdar toliko ojačiti da bi odvzelo U.-C. vsaj plovbo po Hrvatskem Primorju. Vzroka ni težke najti. Hrvatski bogataši so rajše imeli in kupovali delnice U.-C., dasi bi sc tudi H. P. D. s časom okrepilo in nadvladah) U.-C., če bi se koncentriral ves denar v domačem hrvatskem podjetju Da so društvo osnovali na Senju in ne na Reki, že to dokazuje indolentnosi reških rodoljubov, razumljivo je pa tudi, zakaj se ni moglo naskočiti U.-C s polnim parom.
H. P. D. jc na robu propada, pomoči je treba; o tem se je govorilo in tudi že nekaj napravilo. Leta 1910 so osnovali društvo -»Hrvatska Narodna Subvencija« z namenom, da zainteresira celi hrvatski narod za podpiranje lastnega hrvatskega parobrod. društva, Misel je dobra, a način, kako naj se izpelje, ni praktičen in ne velja. Hrv. Nar. Subv. žo dalj časa obstoja in vendar se je na primer v Senju nabralo le nekaj nad 1000 K. In vendar bi morala nabrana vsota vsaj v začetku jako narasti. Zgodilo sc pa to ni, dasi so Hrvatje sicer jako upaljivi. Bolj praktično bi bilo najti način, po katerem bi
povzdigniti, tako da je skoro vedno v Edisonovi domači hiši vladala revščina. Tudi Edisonova mati, ki je bila doma iz Belgije, je bila od doma revna. Pred svojo poroko je bila učiteljica in je prva poučevala svojega sina v pisanju, čitanju in računanju. Kar se jo pozneje Edison v življenju naučil, si jo moral vse sam prilastiti. Seveda mu življenje ni bilo slab učitelj in zelo zgodaj ga je sprejelo v svojo šolo.
Z dvanajstim lotom že je moral mladi Edison služiti svoj kruh in pomagati zvečavati skromne dohodke domače družine. Svojo karijoro je pričel kot raznašalec časopisov in je kot tak po cestah prodajal časnike za par vinarjev. Ker pa to ni bilo bogvekako dobičkanosno delo, je postal »train boy«. Preskrbel si je od železniške družbe Grand-Trunek-Rail-road-Com-pagnie dovoljenje, da sme na železniških vlakih med Port Huronom in De-troitom prodajati potnikom časopise, ilustrirane journale, knjige, bonbone, pecivo, sadje, smodke itd. To jc bilo že bolj plodonosno, kajti dnevno jc zaslužil 20 do 25 kron. Znal si je dobiček še zvečati in delo olajšali s tem, da je angažiral več dečkov svoje starosti in pustil tc opravljati kupčijo namesto Rcho. Proste ure. ki jih jc tako pridobil, jc porabil za čitanjc knjig, ki si jih jc
N
sc strnili v eno jako falango kraji, ki so najbolj interesiram, to je hrvatsko Primorjo, Istra in kvarnerski otoki, da bi se potem moglo doseči sigurnih in trajnih uspehov.
Poleg tega sede v odboru H. N. S. ljudje jako različnega mišljenja, celo taki, ki so že dejansko pokazali, da jim je hvatsko parobrodstvo toliko mar, kot lanski sneg. Nočemo trditi, da bi morali biti odborniki izključno pristaši ene politične stranke, nihče bi se bolj ne radoval kot mi, če bi spojile splošne narodne koristi vse politične protivnike. Kar se pa tu dogaja, je že smešno. V odboru II. N, S. sedi Franc Supilo, ki ni hotel niti tiskati proglasa H. N. S., temveč je le njeno ustanovitev iz časnikarske dolžnosti uvrstil v svoj »Ricčki Novi List«. Isti odbornik U. N. S. dela vso možno reklamo za Ung.-Croato, ki dobi od nje letno do 5000 K. Ali more potem napredovati H. N. S.? Ali ni to ironija, imeti odbornika, plačanega od lT.-C. v društvu, čegar svrha je, konkurirati z U.-C. in rešiti senjsko II. P. D. Žal, ali slične ironije se res in često dogajajo med Hrvati.
III.
Razun H. P. D. imajo Hrvati šo »Avstro-hrvatsko parobrodarsko društvo«, osnovano na Puntu (otok Krk); zadnje čase ima, kar je jako pametno, glavno agenturo na Reki. Društvo ima dva jako dobra parobroda, senjsko H. P. D. ima štiri. Avstrijska vlada ponuja subvencijo 92.000 K ali pod pogojem, da zgradi še tretji, a večji parobrod. Društvo veže Kvarnerske otoke z Reko in lahko rečemo, cla napreduje povolj-no. Hvalo zaslužijo v tem pogledu tudi bratje Čehi, ki se vozijo le z našimi parobrodi in s tem kažejo Hrvatom, kako se izvaja geslo »Svoji k Svojim« v resnici, ne pa v frazi.
Obe društvi (II. P. D. v Senju in A.-H. na Puntu) ne more.a zdaleka razviti one delavnosti, ki bi bila potrebna, cla se na eni strani gospodarsko dvignejo naši otoki in Primorje in da se z druge strani uniči vpliv madjarsko - šovenske Ungarocroate. Mnoga mesta na Kvarnerskih otokih ali sploh nimajo parobroda ali le redko. Radi tega je naravno, da ne morejo hrvatska mesta tako dobro napredovati na trgovsko-obrtnem in gospodarskem polju, ker nedostaje prvega pogoja: Komunikacije. A tudi narodna stvar jc prepuščena na milost in nemilost šovinističnim židovsko-nacional-nim špekulacijam.
Radi tega naj se nam dovoli, da Stavimo ravno v tem listu hrvatski in slovenski javnosti v razmišljanje dve točki, ali se ne bi dalo praktično in trajno kaj napraviti za hrvatsko-slo-vensko parabrodarstvo na Jadranskem morju?
One krasne stihe smo postavili za geslo:
Buči, buči morje adrijansko, nekdaj, nekdaj bilo si slovansko!
Ne smemo Slovenci in Hrvati le navdušeno zapeti te stihe in se potem vtopiti v sentimentalno razmišljanje. Da, slovansko jc bilo to morje nekdaj, a sedaj plovejo po njem velikanski brodi naših sovragov in v njih službi so mornarji naše krvi. Zopet mora biti naš ponosni Jadran in na hrv.-slov. trg. brodovju se mora viti naša zastava-Hrvati in Slovenci ne smejo le služiti
deloma kupil iz svojega izkupička, deloma pa si jih je izposodil v knjižnici, ki je bila nameščena v vagonu njegovega vlaka. Pri tem mu je došla med drugim v roke tudi angleška prestava Nevvtonove knjige »Principia«, ki mu je dala znanstveno podlago s tem, da ga je uvedla v temeljne nauke pri-rodozhanstva.
S skromnimi sredstvi si je Edison astanovil, kolikor mu je bilo mogoče, kar cel laboratorij v tovornem vozu svojega železniškega vlaka, v katerem je marljivo eksperimentiral po nagibih, ki so mu jih zbudile knjige. Pri tem se mu je porodila marsikaka iznajdljiva misel; hotel jih jc objaviti, toda časniki so ga zavrnili. Izprevidel je, cla potrebuje lasten časopis. Izposloval si je dovoljenje ustanoviti v svojem tovornem vozu malo tiskamo, in v tem vozu je delal kot, urednik, stavec in tiskar v eni osebi. Zgodaj je vedno prebral izišle jutranje liste, objavil kratke izvlečke dnevnih novosti, pristavil še brzojavke, ki so mu jih dali na vsaki železniški postaj' telegrafisti, h katerimi se je dogovoril, ter prodal lepo število svojega časopisa med vožnjo potnikom v žolez-nišk cm vlaku. Po nesreči sc mu je nekoč razbila steklenica fosforja, ki ga je rabil pri eksperimentih, ter je nastal v tovornem vozu ogenj. Vlak je obstal. Ogenj je Edison v družbi s prihitelim vlakovodjem kmalu zadušil, toda zadnji je mladega časnikarja z njegovo
na brodovih naših sovražnikov kot mornarji, kakor nokdaj Galeoti, mi moramo biti gospodarji modro zasnovanega lirv.-slov. parobrod. društva,
V to svrho (to sta oni dve točki za razmišljanje) bi bilo treba, tla se zje-dinita II. P. D# v Senju in A. H. na Puntu v eno društvo, a Slovenci naj priskočijo na pomoč kot solastniki novega društva. Vložimo vsi svoj kapital v to svrho, izberimo si veščo upravo, potem se pa obrnimo na cel slovenski in hrvatski narod, da se navduši za našo misel.
Misel je v tem le izrečena, treba je mnogo detajlnih podatkov in študij o tem, kako naj se izvede. Ako se pa misli načelno oklenemo, je ne bo težko ustvariti, če ne v par mesecih, vsaj za kako leto. Vprašanje pa dajemo v razgovor.
Jeseniške novice.
j Shod. Jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne sklicuje delavsko politično društvo shod za somišljenike S. L. S. Shod se vrši v Delavskem Domu na Savi. Na shodu poroča gospod dr. Janez Ev. Krek. Vabimo vse naše somišljenike, da se shoda gotovo udeleže, ker je isti velikega p-omena za naša delavska in javna vprašanja. Somišljeniki, do zadnjega moža na shod, da boste potem sami presojali, kako bodo naši vsakobarvni nasprotniki o shodu na vse kriplje lagali!
j Naši zeleni »mladi Jutrašl« imajo o zadnjem našem shodu pri Sv. Križu na Planini silno zanimivo in točno poročilo. Da naši somišljeniki in udeležniki shoda dobijo pravo sliko o naši niladohberalni politiki in resnicoljubnosti, priobčujemo za predpust njihovo poročilo iz »Jutra«. Slove ta-ko-le: »Na Svečnico (na shodu pri Sv. Križu) je oznanjeval naš prečastiti župnik pravo razodetje. Pravil je sledeče: Zadnjič proti večeru sem se zamaknil. Kar se mi prikaže prikazen. Stari Tobija in svetopisemski Lazar sta, imela vse jeseniške liberalce privezane, kar pride, nadangel Gabrijel, izdere meč in odseka vsem glave. Obrne se potem proti meni in reče: Vi, g. župnik, mora e pri prihodnjih volitvah tako posekati jeseniške liberalce, pomagati Vam morajo Rovtarji, da si s tem zaslužijo večno zveličanje.« — Sedaj šele, vemo, kakšno svetinjo hranijo naši ljudje v tisti vrvi, ki je bila napeta po shodu čez cesto! To je torej vrv svetopisemskega Lazarja, na ka'eri so bili liberalci privezani! Sedaj so nam prepustili še to zadnjo svojo svetinjo; ohranili pa so menda zase samo še nekaj kocin iz repa Balaamovega osla. In te jim sedaj pred pustom še najbolj pristojajo.
j Ljudsko štetje na Jesenicah je pokazalo sledeči rezultat: Jesenice imajo prebivalcev 1485, Hrušica 615, Plavški Rov t 78, Plavž 132 Sava s Pod-mežakljo 3213. Torej ima jeseniška župnija 5523 duš, dočim je v celi občini prebivalcev 5667, ker v občino spada tudi samosvoja župnija Sv. Križ, ki šteje 297 duš, Podmežaklja pa, ki pripada župniji Jesenice, pa občini Gorje, šteje zase 153 ljudi. Tako jc od zadnjega štetja narastJa jeseniška, župnija malodane za 1000 duš.
j V tretjič se je min. nedeljo v Del. Domu predstavljal Steržajev »Upor Bo-
tiskarno vred neusmiljeno posadil na kopno, da prepreči za vselej kako zo-petno nevarnost požara. Edison je menda tedaj rešil en sam izvod svojega časopisa; bil je to »Weekly Herald« z dne 3. februarja 1862. Ta številka visi še danes v Edisonovi delavnici v okvirju pod steklom. Omenjena nesreča pa ga ni potrla. Sel je v Port Huron ter tamkaj ustanovil časopis, ki pa je kmalu propal, kakor prejšnji.
V tem času se. je zgodilo nekaj, kar je bilo odločivno za vse nadaljnjo Edi-sonovo življenje. Edison je stal nekega dne na peronu kolodvora Port Element, ko je videl med drugim, kako je rnal otrok letal brezskrbno po železniškem tiru ter se igral s svojim lesenim konjičkom, medtem ko je prihajal vlak hrumeč na kolodvor. Manjkalo je le par metrov in bi povozil otroka. V tem trenutku je pokazal svojo hladnokrvnost in neustrašenost v jasni luči. Bliskoma jc priskočil ter v skoku potegnil otroka preko proge. Že so ga zadeli odbijači lokomotive, toda srečno je padel z otrokom onstran tira na tla. S tem je bila Edisonova sreča zagotovljena, kajti otrokov oče, postajenačel-nik v Port Elementu, ga je začel iz hvaležnosti poučevati sistematično v telegrafiji. V tem pouku Edison ni samo hitro napredoval vsled svoje nadarjenosti, temveč je tudi kmalu spoznal vse pomanjkljivosti tedaj šo nepopolnega Morsoiovegi« aparata in se
hinjcev« in tretjič je bila dvorana polna. To pot so igralci dosegli višek. Opazili smo mnogo odličnih gostov od daleč in blizu. Po igri je društvo svojemu častnemu članu g. Steržaju poklonilo v znak hvaležnosti lep šopek s trobojnimi trakovi in mu navdušeno aplavdiralo.
j Najnesramnejše laži o občinskem gospodarstvu pod dosedanjim gerent-stvom so začeli naši liberalci trositi med ljudi, da bi vjeli tega ali onega volilca na svoj lim. Nam se čudno zdi, kako morejo bankrotirani liberalci, ki se jim vse njih gospodarstvo vali v razsulo, sploh še govoriti o kakem gospodarstvu! Mi se vseh njih laži ne bojimo, ampak jih bomo o priliki s podatki tako pojasnili, da bodo ti podatki kladivo, ki bo razbilo vso njih klaver-no pokvečeno politiko, četudi jo lima-jo z lažmi. Ko bi hoteli biti mi tako nestrpni, bi liberalcem že un.čili zadnjo gospodarsko stvar, ki jo imajo še na Jesenicah. Pa je nismo hoteli in nobene besedice nismo rekli proti nji. Gospodje liberalci naj si dobro zapomnijo, da jc dolg jezik bič, ki mnogokdaj ošlene tistega, ki ga vihti!
»Slovensko Straža."
Ustanavljajte nove podružnice Slovenske Straže, kajti vsaka župnija mora imeti svojo podružnico, ker časi, v katerih živi sedaj naš narod, so tako težki, da moramo slehernega Slovenca in Slovenko, pa naj bo še tako priprost, združiti v delu za utrditev narodne zavesti in brambe domovine. Izredne požrtvovalnosti in dela bo treba nekaj let, da v nevarnosti stoječe postojanke utrdimo, obmejne brate gospodarsko in kulturno dvignemo in jim vlijemo poguma in odporne moči za boj proti tujcu. Brez neštevilnih podružnic to delo ne bo popolno in dovolj močno! Ker pa vemo, da naše ljudstvo ljubi svojo domovino in kljub svoji revščini žrtvuje kolikor more za narodno-obrambne namene, zato je dolžnost vsake župnije, da ustanovi svojo podružnico Slovenske Straže! Naj se najde v vsaki župniji klicar na brambo domovine in zbere 20 junakov, ki bodo plačevali eno krono na leto in nova četa narodnih bojevnikov, nova podružnica je pridružena ostali narodno-obrambni armadi. Vsaka župnija tvori posebno četico, posebno podružnico! Pišite Slovenski Straži v Ljubljano, ki Vam pošlje pravila in vsa potrebna navodila. PišnO za vsa potrebna pojasnila. Pisarna Slovenske Straže v Ljubljani preskrbi kar sama potrditev pravil nove podružnice. Nove podružnice, na dan! Koliko lepega in še bolj potrebnega dela čaka na vas!
Hranilnice in posojilnice, gospodarske organizacije! Pristopite kot redni člani z letno članarino 10 kron k Slovenski Straži! Pri razdeljevanju čistega dobička odločite majhen dar za obmejne brate! V današnjom izkazu imate lepe zglede dveh sestric!
Naša mod raste! Slovenska Straža je dobila zopet 11 stebrov, rednih članov z letno članarino 10 K. Pristopile so 3 hranilnice m posojilnice, 4 izobraževalna društva, 3 županstva, 1 dekliška zveza. Organizacije katoliškega slovenskega ljudstva! Pristopite še vse ostale in Slovenska Straža bo imela
mu je že tedaj porodila marsikaka misel, kako bi se izboljšal.
Zadostno poučen o skrivnostih telografije, je začel iskati službe kot telegrafist ter se je tudi predstavil v brzojavnem uradu v Memphisu, mestu na levem bregu Misisipija. Njegova zunanjost tedaj ni bila. ravno preveč sijajna; norčevali so se iz njegove borne obleke ter neokretnega občevanja. Ko pa se je celo ponudil, da bi oskrboval aparate proge, tedaj je padla nanj cela ploha zasmeha. Brzojavni urad je oskrboval v prvi vrsti brzojavljenje z St. Louisom in zveza z St. Louisom je bila po mnenju vseh najhitrejša.
Zaradi zabave so pustili Edisona poizkusiti brzojaviti. Vsedel se je k aparatu ter začel manipulirati. Takoj je začel delovati z naglico električnega ciklona komplicirani Hugliejev aparat. Vsi uslužbcnci urada, so stali okoli dozdevnega začetnika, da bi videli, kaj bo naredil z aparatom, ki je šumel kot kak šivalni stroj. Toda glej! Edison je popolnoma sledil svojemu korespon-dentu, pisal, da, celo kaligrafiral brzojavko, delal celo pike na i in povprečne črte na t, kakor da bi moral izgotoviti za tisk namenjen rokopis. Tu je postal njegov korespoiidcnt, v St. Louisu nekoliko počasnejši, aparat se je tudi od časa do časa ustavil; bržkone mu je stroj nagajal. Edison je hitro uporabil priliko, spustil protitok ter telografiral v splošno začudenje navzočih uradni-
15 000 kron več letnih stalnih dohodkov. Sklenite svoj pristop na svojem občnem zboru ali pri odbonovi seji in po dopisnici sporočite svoj pristop Slo-venski Straži v Ljubljani ali njeni po. dfužnici v domači župniji!
Podružnice! Prodajajte pridno narodni kolek! Vsaka slovenska hiša mora imeti ta znak narodne za ved-nosti!
Izpraznite nabiraln ke!
Speče podružnice naj se v zdramijo! Dolo čaka! Naš narod ne sme poznati počitka! Samo v neprestanem delu je rešitev in bodočnost!
Slomškov dar čez 20 kron:
Nadžupnija Sv. Križ tik Slatine, po gosp. Franu Korošec, nadžupniku, 40 K. — Čisti dobiček srečolova podružnice Slovenske Straže Križe pri Tržiču, 100 K - Nabrano po g. Fran Jakliču, poslancu, Dobrepolje, 89 K. — Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu 40 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Županstvo Trnovo na Notranjskem
10	K. — Ana Dermelj, Polica, 3 K. -Karol Lenasi, župnik, Košana, 5 K, -Feliks Funtek, Stopiče, 10 K. — Ivan Dermelj, nadučitelj, Polica, 3 K. — Nabral gosp. Ivan Pišlar, organist, na go-stiji g. Antona x\rbeiter in Rože Topo-lovec pri Sv. Barbari v Halozah, 1 K
11	vin. — Društvo »Kamnik« v Kamniku 18 K 44 vin. — Josip Kofol v Če-povanu 3 K. — Zložili gostje na gostiji gosp. Antona Anderlič in Amalije Verk pri Sv. Petru na Medvedovem selu, 15 K. -- Josip Šribar in Julijana Pun-cer, Sv. Peter v Savinjski dolini, 6 K 30 vin. Nabrano po g. Janezu Ražel na gostiji Janeza Zoreč in Amalije Ra-šel v Vurbergu, 4 K 20 vin. — Ambrož Škerjanec, Stenično, 40 vin. — Josip Rozman, Križe, 20 vin. — Gospa Angela Češnovar, Ljubljana, 10 K. — Odborniki posojilnice Marija na Žili, p. Beljak, 7 K 83 vin. — Roža Kotnik (vila Ritter) Barkovlje pri Trstu, 1 K. — Na ženitnini Jožefa Starič in Jožefe Flor-jančič in Jožefa Dragar in Karolitie Kovačič iz Štatenberga, 4 K, poslal gosji, kaplan Iv. Sešek.
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika podružnice Slovenske Straže v Polici, 2 K 24 vin. — Iz nabiralnikov pri Češnovarju, Ljubljana, 32 K 14 vin.
Zavarovanje
za življenje je prineslo 800 K. Vse zavedne Slovence in Slovenke, ki se hočejo zavarovati, prosimo, naj to store potom Slovenske Straže. Ze samo stavek: »Jaz se hočem zavarovati potom Slovenske Straže,« prinese Slovenski Straži lepo svoto. Podpirajte tudi s tem obmejne brate! Zavarovanje pri zavarovalnicah za življenje potom Slovenske Straže je najkulantnejSe, najslgurnejše in najpoštenejiel
Sklad Mohorjanov 1010:
229. Mohorjani v Železnikih po župnem uradu, 20 K. — 230. Mohorjani Brioni, Istra, po g. Juriju Turk, c. kr. fin. straže višji preglednik, 2 K 30 vin. 231. Mohorjani Žalec, po g. F. Schrei-ner, kaplanu, 30 K. — 232. Mohorjani v Velesovem, po g. Josipu Brešar, župniku, 12 K 50 vin. — 233. Mohorjani v Litiji, po g. Petru Režek, župniku v pok., 5 K. — 234. Mohorjani Sv. Lov-
kov, ki so sedaj postali popolnoma resni, sledeče korespondentu v St. Louisu: »Vi tam doli, požurite se nekoliko, saj vendar nismo v razredu šolskih pobov«.
Edison je bil na mestu sprejet v službo, v kateri pa je kmalu prekosil svoje tovariše in je bil vsled tega tudi najbolje plačan. Po preteku nekaterih mesecev je našel ključ do iznajdbe novega brzojavnega aparata. Posrečilo se mu je prodati patent te iznajdbe neki newyorŠki družbi za letno rento 6000 dolarjev (30.000 kron). Sedaj je bil na trdnem. Opustil je brzojavno službo, ustanovil leta 1873. v Nevvarku (14 km zahodno od Ne\v-Yorka) tovarno za izdelovanje svojih novih brzojavnih aparatov, leta 1876. je ustanovil enako tovarno v Menlo Parku (25 km južno-zahodno od Newarka), odkoder prihaja sedaj iznajdba za iznajdbo.
Edison je tako postal nekak ravnatelj centralnih delavnic za iznajdbe in ni kot tak samo lastna odkritja finan-cijelno izkoristil temveč je tudi študiral iznajdbe drugih in jih preizkušal. Njegovi znanstveni sotrudniki so vedno deležniki dobička onih iznajdb, pri katerih so sodelovali. In točno tudi skrbi, da dobe delavci, ki so pomagali pri izvršbi kake iznajdbe, poleg svoje plače tudi sorazmerno primeren delež v dobičku dotične iznajdbe, število on h, ki so na ta način oboRateli, je otrromms
Italijanski vladarski rodbini bo pač — kakor rečeno dobrodošel gost. Ljudstvu malo manj; pravega navdušenja pri dohodu ni bilo, dasi so imele vse šole cel dan prost in vsi državni uradi in vojaštvo prosto popoldne. Ljudi se je sicer veliko nabralo, toda ko je včeraj ob en četrt na tri italijanski kralj sprejel kralja Petra in ga peljal proti Kvirinalu, je bil molk ljudstva njiju spremljevalec.
Na velikanskem trgu pred postajo nisi čul ploska, le nekaj ostrih žvižgov iz množice, ki so jih vojaške fanfaro vsaj povečjem pokrile; zastav skoro nič, okna po palačah brez običajnega okrasja, sploh je bil sprejem silno mrzel. Le pred palačo stalne umetniške razstave (palazzo Esposizionc), je ljudstvo udarilo v glasen plosk, zavihrali so robci in se dvignili klobuki. Petru je bila stvar očividno všeč, po vojaško je odzdravil in se trudno nasmehnil. Pozneje je stvar zopet potihnila, sem-tertje kak slaboten plosk.
Precl Kvirinalom se je po dohodu obeh kraljev nabrala velika množica, ki je ploskajoč zahtevala, da se jim kralj Peter prikaže na balkonu, da si ga ogledajo, ker sc spotoma ta reč ne cla tako temeljito napraviti.
In res se je na balkonu prikazala rdeča preproga, za njo Peter, na desnici kraljica Helena, na levici kralj Viktor Emanuel; kralj Peter sc je nasmehnil in množice z roko pozdravljal, nato odšel, nakar sc je množica mirno razkropila.
S slavo, častjo in spoštovanjem — vsaj v očeh italijanskega ljudstva — ovenčan se kralj Peter pač ne bo vračal v domovino, pa tudi talijanske jubilejne slavnosti se ne bodo ž njim kdove-kaj okoristile, njih pomen v ljudski zavedi z najnovejšim obiskom pač ni pridobil.
Vatikan o slavnostih nič ne reče, kakor da bi jih ne bilo, na vprašanja ne daje nikakega odgovora, razen že znanih stvari: cla v tem letu ne bo v Vatikanu nobenih slovesnosti, razen onih, ki se vsako leto v navadnem redu vračajo po vatikanskem obrednem cere-monielu. Ta suspenzija vseh količkaj izrednih slovesnosti velja za celo leto. Kar so razni listi pisali, da bo Vatikan od začetka do konca slavnosti vse zbirke, muzeje in galerije zaprl, so pač navadne časnikarske race.
Sicer se pa razne čudne stvari slišijo o bližnji bodočnosti Italije, papeža, Cerkve, Rima. Če bo prilika, vam morda te stvari, ki imajo deloma misteri-ozno podlago sporoč'm, da boste videli v kakšnem ozračju živimo.
Še to naj sporočim, da se italijanski listi skoro brez izjeme strahovito vsajajo nad amerikanskim zdravnikom dr. Gcddingsom, ki je iz Neaplja, kjer biva, dvema amer. 1'stoma telegrafiral vest, da ni varno v Italijo hoditi razstav v Rimu in Turinu gledat, vsled nevarnosti, da se jih kolera prime. Nekateri inozemski listi poročajo tudi o koleri v Milanu. Ali je kaj resnice na tem ali nič, ne morem povedati, ker nimam glede tega nikakih zanesljivih privatnih poročil. Listi — vsi iz sebe — očitajo zdravniku, da je obrekovalec, hkrati pa vprašujejo v sveti jezi, kako sta mogla sicer tako resna lista »Sun«
in »New Vork Times«, tako gorostasno laž prinesti, ne cia bi se prej pri j.ali janskih sanitarnih uradih informirala.
Kakor sedaj razmere kažejo, bodo vse te jubilejne slavnosti in razstave sijajna lilamaža in udarec za Italijo, da ga svet še ni izlepa takega videl. Edino, kar pri tem človeka teži, jc misel, da bi pri tem tudi nešteto nedolžnih trpelo.
Borzi poroči.
Skoro vedno najdejo politični dogodki svoj odmev na borzah, ki so v današnjem gospodarstvu za uravnavanje cen neobhodno potrebne. Že v preteklem tednu jc kazala dunajska borza živahno življenje, in kdor je pazi.o zasledoval dogodke, je mogel z gotovostjo napovedati, kaj se bo vršilo prihodnje dni. Krediti za mornarico in vojsko so razburili špekulante, ki so se vrgli z vso silo na delnice podjetij za mornariške in vojne potrebščino. Dreadnoughti so povzdignili akcije Skoda-j oajetij na neverjetno višino.
V	preteklem tednu so poskočile te delnice za 40 kron in zadnji teden za ravno toliko. Skoda so no.irale v končnem sklepu preteklega tedna 492 K, včeraj 533 K, danes v petek pa 529 K.
V	isti vrsti s tem kulisnim papirjem se premikajo delnice prometnih podjetij, delnice državnih železnic in drugih; seveda nekoliko mirnejše, kajti tako divje kot Škoda pretekle dni, ni poskočil še kak vrednostni papir, izvzemši seveda v časih krize in panike na borzah. Nekaj sličnega se jc godilo s kreditnimi delnicami ob času aneksije; padle so v par dneh za 60 kron in še več, potem pa so se šele počasi vzdignile in dosegle svojo prejšnjo višino, ko je bil mir zagotovljen.
Slučaj Škoda-dclnic nam daje misliti. Ljudje pričakujejo na milijone dobička pri dobavi vojnih potrebščin in če bi se to uresničilo, bi morali imen .ali vojno upravo vse drugo kot ekonomično. Kaj hitro se bo to tudi pokazalo in špekulantje bodo prišli do spoznanja; kdor je previden, se je okoristil s tem plenom in je v zadnjih dneh prodal delnice, kajti kar bo sledilo temu, bo samo maček po plesu, ki bo marsikoga stal precejšne vsote. Glavni »maherji« so že na varnem in bodo hitro zadrgnili mrežo za lahkovernimi žrtvami. Vse to je samo mal intermezzo, ki se redno dogaja na borzah; opisal sem ga samo zato, ker nam služi kot jasen zgled borznega življenja, kakoršno bi ne smelo biti.
Dr. Č.
izprenienMa angleške ustave.
Angleži zdaj popravljajo stoletne krivice, ki so jih zadali njihovi očetje katoliškim Ircem, katerim so vzeli zemljo in jo porazdelili med zemlje lačne angleške lorde. Berač je bil Irec, a med tem, ko je Anglež postal protestant po nasilstvu svojih slastnih vladarjev, je ostal Irec zvest veri svojih očetov, ostal je zvest katoličan. Stoletja so minola. Milijoni in milijoni so zapustili domačo irsko zemljo, obogateli v ptujini. Doma na Angleškem je pa vedno močneje donel klic: dajmo Irski samoupravo. Homerule, to vprašanje pre-
rPnc v Slovenski Bistrici, 7 K. — 235. Mohorjani Miren pri Gorici, po g. Ivanu Hojcc, župniku, 8 K. — 236. Mohorjani Polica pri Višnji gori, po g. Ivanu svigelj. župniku, 5 K 12 vin. — 237. Mohorjani v Kranju, po g. Valentinu Sitar, kaplanu, !>7 K. — 238. Mohorjani v Jarenini, po g. Josipu Cižek, dekanu, 7 K. — 239. Mohorjani Brezje, 17 K. ---04O. Mohorjani v Nadanjem soiu pri gt. Petru, 15 K. —■ 241. Mohorjani v vršičem, Dolenjsko, 5 K 20 vin.
Najlepšo zahvalo in priznanje zaslužijo letošnji Mohorjani. Dosedaj >o nabrali 2389 K S2 vin. Naša želja je, da ostale slovenske župnije hitro šo ta teden poberejo svoj Sklad Mohorja-nov za Slovensko Stražo. Še jc čas!
Vsem zavednim Slovencem in Slovenkam, posebno svojim podružnicam naroča Slovenska Straža neumorno agitacijo od hišo do hiše za naslednjo blago:
1.	Drože, kvas: V korist obmejnim Slovencem iz drožarne Josipa Košmerl,
jubljana, Frančiškanska ulica 8. »Ta cvas jc nekaj izbornega,« to jc splošna sodba.
2.	Kolinska kavina primes: V korist obmejnim Slovencem. Edino pristna, ako je na ovitku pečat Slovenske Straže.
3.	Užigalice: V korist obmejnim Slovencem, Glavno zalogo ima sedaj C. Menardi v Ljubljani, ki je ravnokar dal Slovenski Straži 900 kron. Dal bi še več, ako bi bila zavednost našiii somišljenikov večja, da bi rabili izključno samo užigalice: V korist obmejnim Slovencem.
4.	C. Menardi ima veliko zalogo perilnega mila: V korisi: obmejnim Slovencem. To perilno milo se kosa z vsakim tujim milom.
5.	Tovarniška zaloga »Hermes«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, ima razne tkanine za obleke in perilo. Trgovci! Z zvezdnato tkanino zlate re-pate zvezde bodete zelo ustregli ljudstvu!
6.	Kregar in Scljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za čevlje in vsako usnje.
7.	Kupujte narodni kolek in razglednice Slovenske Straže.
Podpirajmo clomača podjetja!
Imejmo vedno radodarno srce za obmejne brate,!
Darujmo »Slovenski Straži« dovolj sredstev za veliki boj!
Mi Peler v Rimu.
(Pismo iz Rima.)
Srbskega kralja Petra imamo v go-steh! Italijanskemu kraljestvu je siorii veliko uslugo: vsaj ena kronana glava pride v Rim, da poviša slavnosti na čast zeclinjeni Italiji. Kralju Petru pa tudi gotovo ni ta reč navskriž prišla; ga vendar enkrat ena vladarska hiša sprejme kot dobrodošlega gosta. Seveda je vprašanje, če je ravno kdovekako dober omen, dobro znamenje, cla je ravno Peter prvi počastil slavnosti. Sicer pa sedaj z oficielnimi slavnostmi in razstavo še nič ni; razstava bi se imela otvoriti koncem februarja, sedaj nekaj obetajo cla se prav zatrdno — v septembru res otvori.
Laboratorij v Menlo Parku se je izkazal sčasoma kot premajhen in leta 1886. je postavil Edison novega v \Vest-Orange, nekoliko kilometrov proč od Ne\v-Yorka. To je njegov glavni laboratorij, v katerem dela še danes, obdan od štaba inženirjev in ki je veljal deset milijonov kron. V tem laboratoriju porabijo vsako leto 1 milijon kron za eksperimente in dela vsake vrste.
Od iznajdb, ki so Edisonu pridobile svetovno slavo, so najbolj znani in važni brzojavni in telefonski aparati, fonograf, električne žarnice, kinematografi. Manj znane so njegove iznajdbe na polju dinamostrojev, dalje tudi dejstvo, da je zgradil prvo električno centralo in že leta 1883. v Čikagu prvo električno železnico.
Edisonovo premoženje cenijo na 20 milijonov dolarjev, to jc okroglo 100 milijonov kron. Edison je v nasprotju * drugimi učenjaki, ki se zadovolje s tem, da ostanejo teoretiki, znal svojo iznajdbo tudi industrielno izkoristiti ter si obdržati del dobička.
Ogromno plodovitost in neizčrplji-To iznajdljivost takega moža, ki mu jc sedanji in poznejši svet, dolžan veliko hvale, moremo le občudovati. Njegova Najnovejša iznajdba sicer ne bo našla |°'iko splošne hvale človeštva kot prej-jjne, — gledališka umetnost se no bo čutila bogvekako srečno, ako je Edison v rcsnici iznašel kinotofon.
»Necoj grem pa pu večeri mal u mest pugledat in če u glih tku nanesl, um stopu pa še na kuludvor pugledat srbskega krala, ke se u necoj skuz Iblana pelu,« sm s mislu u sreda preke večer, ke sm sedou za miza in zajemu zaroštan močnk iz sklede. Kar putrka edn na urata in na moj »naprej«, pu-kuka moj prjatu Bricl iz Štepane vasi skuz urata u soba.
»A s duma, Pepe?«
»Kokr videš!«
»Mal sm pršou h teb u vas; če na zamereš,« in prrinu se je skuz urata in prsedu h men za miza.
»Pa zajem mal, če se t na fržmaga! Prou dobr je dons, ke je velik zaro-
štajna,« puvabu sm ga in mu purinu lesena žlica u roka.
Prjatu Bricl se je mal branu in zguvarju, kokr se šika pr takeh prlož-nasteh, nazadne ga jo pa le duh za-roštajna premagu, de je uzeu žlica in ja purinu ta nar preh u močnk, pol pa Še u usta.
»Dobr pa je, dobr! Tu rnorm rečt!« puhvalu je moja večerja in začeu tku natepavat, de sm jest kumi u šth pršou.
Ke sma tku skleda spraznila in s iz šnajctihlnam usta ubrisala, se jo pa Briclne ježek razvezu:
»Ja, kua sm te mislu prašat! U pundelk pu kusil je na Grade strelu. Sej s mencle ti tucl šlišu. Jest prklcm zdej mal u mest in nč na vem, kua je ta strelajne pumenu. A je spet Ivan Hribar kašna zmaga praznvou, al kal?«
»Prsmoda! A misleš, de sam tekat na Grade strela, kedr Ivan Hr!bai zmaga? Sej strela tud tekat, kedr dohtar Ivan Taučar al pa Preduvičuva pusujilnea puguri!«
»A tku! Tok je dohtar Taučar pu-goru, če sm to prou za stopu.«
»Kuga pa.«
»Al je tud zdej, ke sta dohtar Ivan Taučar in Ilija Preduvič pugorela in je na Grade strelu, Ilija Preduvič pu FoImi kojna jahu?«
»Tist pa ne! Preduvič na u nekol več jahu, saj kojna nc; pa če tud Ivan Pribai desetkrat, zmaga, al pa dohtar Tuučai desetkrat puguri.«
tresa Angleško malone že celo stoletje. Za samoupravo Ircev se je osobito zavzemal slavni Gladstone, u zmagal ni. Kakor pa zdaj vse kaže, dobe v kratkem Irci svojo samoupravo. Dne 15. februarja so pričeli v angleški zbornici razpravo o homerule postavi. Konservativci so ostro napadali Asquitha, a ta jim je jasno povedal, cla po izpreme-ni ustave hoče dati tucli Ircem samoupravo pod nadzorstvom osrednjega parlamenta. Vlada .jo zmagala proti konservativcem v irskem vprašanju s 113 glasovi večine. Za konservativno resolucijo, ki bi bila onem;-- teila irsko samoupravo, čo bi jo bi! -prejeli, je glasovalo 213, proti pa 3?;. »oslancev. — Neposredno bo vplivala homerule postava tucli pri nas v naši državi, kjer morajo dobiti vsi narodi samoupravo, če tudi se za celo monarhijo mesto delegacij ustanovi nov osrednji parlament.
Plaz zasoi vojaško palruijo.
Iz Inomosta se poroča: Dne 16. t. m. se je podal nadporočnik Gleissen-berger s štirimi vojaki 1. bataljona 4. lovskega polka s skiji iz Inzinga na takozvani Rangger - Kopfl, odtod pa v Oberbarfuzs. Prva sta se odpeljala dva podlovca, sledil jima je nadporočnik Gleissenberger, sledila sta še dva podlovca. Med vožnjo se je pa odtrgal plaz, ki jc potegnil za seboj pet skijevcev. Zadnja dva podlovca sta se oprijela grmovja, nadporočnik Gleissenberger in prva dva vojaka jo pa potegnil plaz 200 m globoko. Sneg je popolnoma zakopal oba vojaka, častnik je gledal zgolj z glavo iz snega. Nepoškodovana vojaka sta izkopala zakopanega častnika iz snega. Vsi trije so na to izkopavali ostala dva ponesrečenca. Po enour-nem delu so izkopali podlovca Pran-gerja, ki se je pa že zadušil. Drugega vojaka niso mogli več rešiti. Hiteli so v Inzing, a ker tam ni orožnikov, se je podal nadporočnik v Inomost, kjer je javil nesrečo. Odposlali so 80 vojakov na pomoč. Drugega ponesrečenca so tudi potem izkopali. Nesreča se je zgodila v nekaj sekundah.
Ralaelova družba.
Važno za izseljence v Ameriki.
Že večkrat smo opozarjali, da so v Ameriki jako slabe delavske razmere, da se zaslužek skoraj dobitkne more. Zato je izdal naselniški komisar novo poostreno določbo, po kateri mora imeti vsak izseljenec, ki izstopi na Ellis Island, seboj v gotovini 25 dolarjev ali 125 kron. Ta denar mora pokazati v gotovini pred komisijo in ne bo več zadoščalo, da kdo drugi denar zanj založil. Kdor pride tedaj brez teh denarnih sredstev, bo brezobzirno nazaj poslan. Kdor hoče od sedaj naprej potovati v Ameriko, ta potemtakem plača voznino in imeti mora toliko denarja seboj, da mu ob izstopu z ladje ostane še čistih 25 dolarev ali 125 K.
Naročajte slovenski izseljeniški list »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v New Jorku, naroča se pa v naši pisarni in stane na leto 1 K 50 vin. Ako se ga pa naroči tri iztise skupno, stane 3 krone pod pogojem (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico
»Jemene, jemene, kaj m na pu-veš!« začudu se je Bricl. »Tu morm pa prec Štepanavaščanem puvedat.«
»Sej jest sm tu 1 namenen ud duma. Srbskega krali grem pugledat na kuludvor. Če maš čas, greš lohka iz mana. Mislm, de u uredn ta reč za pugledat. Prauja, de u na kuludvor na-hterem lblančanem ordne talu.«
»Prou rad b šou. Tud jest sm ferbčen, kdu use u dubu ordne; pa zdeia res nimam več časa. M uš pa ti jutr puveclu, kuku in kaj je blu. Z Bu-gam, Pepe!«
»Z Bugam!« in Bricel ja je mahnu nazaj preke Štepan vas, jest sm ja ubrau pa preke mest.
Ke pridem du konc Resluvc ceste, že zagledam pred kuludvoram plac-rešpehtarja, dohtar Taučar ja, negava gospa, ta pustga Slomška in še ene par drugeh Idi. Ke me jo placrešpelitag,-zagledu, začeu je iz usm štorom mahat. de nej bi hitr stopm, in jest. sm ja res ubrau, kar sa me liuge nesle, preke kuludvore. Ke prletim du kulu-dvora, pumulim gespe dohtar Tau-čarju iR peru roka, kokr sc šika; pa gespa sa m sam mazinc pumulil in se uprostl:
»Na zamer, Pepe; cele roko t dons na morm dat, ke držim u rok knoflce.«
»Za kua uja pa nucal knoflce? A se bujeja, de jm u ker u drejne kikla strgu?«
»O, kaj še! Za ordne prpejnat sni jh uzela iz subn, ko jc čist lohka mu-goče, clc h jh k.ral duma puzabu.«
In enega za odsek Rafaela). — List prinaša razne novosti širne Amerike, ti-čoče se slovenskih izseljencev. Pisarna Družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, v hiši »Zadružne zveze«. — Rafaelova družba.
Deželni zbor.
Seja dne 18. februarja 1911.
Današnje zasedanje kranjskega deželnega zbora se je začelo s slovesno sveto mašo v prestolni cerkvi, ki jo jc bral kanonik J. Šiška z asistenco; cerkveno petje se je izvajalo s spremljeva-njem orhestra. Udeležili so se pontifi-kalne maše: deželni predsednik baron Schvvarz, deželni glavar pl. šuklje, načelnik S. L. S. dr. šusteršič, vsi odborniki S. L. S. in poslanci.
Nato se je začela v deželnem dvorcu seja, ki spada gotovo med najvažnejše, kar jih je kdaj bilo v deželnem zastopu kranjske vojvodine. Ne samo to, da je današnje zasedanje jubilejno, na vrsti je lOmilijonsko posojilo, ki je sklenjeno pod tako ugodnimi pogoji, da jih nobena dežela, pa niti država, ni enakih dobila. Dežela bo zdaj razpolagala z bogatimi sredstvi, da nadaljuje s svojimi velikimi melioracijskimi deli v prid našega ljudstva. Nadalje se bo bavil deželni zbor danes s stvarjo tako dalekosežnega gospodarskega pomena, da se sme postaviti naravnost med največja dela, ki so se v tem oziru v naši deželi sploh kdaj storila. S. L. S., oziroma njena večina, namerava postaviti naše gospodarstvo na tako trdna tla, da ga nobena reč ne omaje in bo procvitalo dalje neomajno in trdno. Za slovensko ljudstvo bo torej to zasedanje eno najblago-nosnejših v zgodovini zasedanj našega deželnega zastopa.
Ko se seja otvori. se zapazi, da od poslancev liberalne stranke ni navzoč poslanec deželnega stolnega mesta g. Turk. Na strani S. L. S. manjka poslanec dr. Žitnik, ki je bolan, navzoč pa je prevzvišeni knezoškof. Od veleposestva manjkajo baron Schwegel, baron Born in baron Codelli.
Nagovor deželnega glavarja ob priliki jubilejnega zasedanja kranjskega dež. zbora.
Njega Veličanstvo je z Najvišjim patentom z dne 10. februarja 1911 blagovolilo sklicati deželni zbor vojvodine Kranjske na dan 18. februarja in Vi, velecenjeni gospodje tovariši, odzvali ste se temu cesarskemu klicu ter ste se danes zbrali v posvetovanje v deželno-zborski dvorani. Iskreno Vas pozdravljam in istotako si štejem v posebno čast, da morem kot vladnega zastopnika pozdraviti velerodnega gospoda deželnega predsednika barona Schwarza.
Dnevni red, ki obsega 13 točk, se Vam je o pravem času dostavil, predno pa stopimo v njegovo razpravo, dovolite deželnemu glavarju, da obrne pozornost visoke zbornice na znamenito zgodovinsko dejstvo. Pol stoletja je namreč minuio, gospoda moja, 50 let je tega odkar je premilostljivi naš vladar iz proste iniciative ustavo bil podelil avstrijskim narodom, sklical deželne zbore avstrijskih kraljestev in dežel ter ustanovil deželne rede. Slučaj je, in radostno pozdravljam ta slučaj, da je baš deželni zbor vojvodine Kranjske med vsemi drugimi v tem jubilejnem letu prvi sklican. »Meminisse juvat,« g. m. Dne 6. aprila leta 1861. imel je kranjski deželni zbor svojo prvo, svojo osnovno .— —- -- - -—- —---------------------------
»A tku! A se troštaja, de u kral ordne talu tlela?«
»I, tist je prou gvišn! Mojmo soproge, placrešpehtari, men, ta pustmu Slemške, ke je iz kralam še pusebn prjatu, na faleja —• — —.«
»Brž, brž! Ulak je že tuki!« pu-legnila sta u tem hipe placrešpehtar in gespucl dohtar Taučar gespa iz knofl-cam usak za en rukau ud meno preč in ja rinla ke preke perone, jest pa m nirn.
»Holt! Nuben na peron!« zarežu je naenkat en pulcaj nad nam in nas začeu rint nazaj preke uratem. »Cruk! Cruk!« In Šli sma, očeš nočeš, cruk, kar se je gespe dohtar Taučarju tku fržmagal, de je ud jeze vrgla use kno-flce pu tleh in se zraven zazeksala, de gre rajš desetkat pu lojter gor in dol, kokr pa enkat pred pulcajam cruk.
»Na, zo bos aber noh nit! Ti, Ivan, dej na. pulcaja prašat, če te na puzna! Tega pulcaja morš prec, kokr uš že-pan, brez usacga pardona entlosat!«
Pa usa ta fržmagenga in jeza nam ni nč nucala. Če sma tli videt krala in pridet du ordnu, sma mogl letet na Duniska cesta, ke h šrang in tam pu-čakat, de se prpele kral. In res sma ;
sejo. Predsedoval je tedanji deželni glavar baron Codelli, vlado je zastopal tedanji c. kr. deželni šef dr. UUepi|tsch pl. Krainfeld. Dolžnost naša je. da se danes spominjamo zgodovinski seje, srčna dolžnost ob enem, da se pred vsem spominjamo vzvišenega vladarja, kateri je precl 50 leti iz lastnega nagiba razstrl in razrušil okove absolutističnega sistema ter zlato svobodo podaril a vs i i i j sk im na ro dom.
Prešinjen teh zgodovinskih spdmi-nov usojarn se, ex praesidio predlagati visokemu deželnemu zboru, da to, kar nam srce veleva, pri tej priliki izrazimo v skromnih besedah ter naznanimo Njega Veličanstvu.
Nato je dež. glavar izpregovoril par nemških stavkov in nadaljeval:
Usojam si predlagati sledeče besedilo:
Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I.
Dunaj.
Deželni zbor Vašemu Veličanstvu vedno zveste vojvodine Kranjske, sc danes s čutstvom neomejene ljubezni in zvestobe v neminljivi hvaležnosti spominja velikodušnega čina, s katerim je blagoizvolilo Vaše Veličanstvo pred petdesetimi leti vojvodini Kranjski podeliti deželno ustavo in si dovoljuje v najglobokejšem spoštovanju izraziti željo: Bog ohrani in osreči Vaše Veličanstvo!
(Živahno pritrjevanje.)
Vi ste, velecenjeni gospodje tovariši ravnokar dokazali, da se strinjate z mojim predlogom, in torej otvarjam to zasedanje deželnega zbora vojvodine Kranjske z onim klicem, kateri vsikdar najde radosten odmev v celi deželi naši: Bog nam ohrani še mnoga leta plemenitega našega vladarja! Živijo! Slava! — Poslanci so se odzvali temu pozivu z živahnimi Zivio-klici.
Deželni predsednik.
Deželni predsednik nagovori deželni zbor sledeče:
Pri otvoritvi nove sesije mi je čast vas pozdraviti v imenu vlade. To zasedanje bo kratko, a važno. Posvetovati se je deželnemu zboru o nabavi denarnih sredstev za gospodarske zadeve, ki čakajo deželo in so zanjo največjega pomena. Vlada pokazala, kako se za to zadevo zanima in je deželni zbor v to svrho k zasedanju sklicala. Želim, da se zadeva ugodno reši in sploh želim temu zasedanju najboljšega uspeha.
Nato sledi
Izvolitev namestnika deželnega odbornika
namesto poslanca J. Mandlja, ki je mandat odložil. Izvoli se iz cele zbornice in dobi 39 glasov poslanec g. de, kan Ivan L a v r e n č i č, ki je izvoljen.
Deželno melijoracijsko posojilo in melijoracijski zakon.
Poslanec dr. šusteršič predlaga, da se o zakonu glede melijoracije dežele in melijoracijskega posojila prestopi takoj v razpravo, ne da bi sc izročil preje odseku. Se sprejme. Nato poroča o tem
dr. Lampe,
ki uvodoma poudarja veliko važnost zadeve, ki je v razpravi. Kulturne zahteve dežele rastejo in rastejo, prošnje prebivalstva za melijoracije so dosegle višino gore, deželni odbor pa se zaveda naloge, da izvede v prid ljudstva vse, kar je potrebno popolnoma nepristransko. Ljudsko štetje je izkazalo, daje prebivalstvo v kmečkih krajih zelo n a z a d o v a 1 o, dočim v
letel, in kumi sma dobr ke prletel in nas je Ribnkar lepu u vrsta skumen-deru, zravn nas pa puduču, kuku de se morma zadržat, je že prpihu ulak.
»Ziuja!« zarjul sma na kumanda in nastaul klubukc, de b kašn ordn vajne prletu. Pa ulak je prpihu in ud-pihu, pr vokne jc pa kuhar vrgu glih Plute, ke je ta nar bi spredi stavu, ena pest krumperjeveh ulupku u klubuk.
Placrešpehtar je skoču, ket de b zbezlou h Plute in zagrabu u negau klubuk, ke je mislu, de sa ordni, pa je u soja žalast in jeza pruleku krum-pirju ulupk iz klubuka. Ke sm jest tu vidu, sm se ubrnu h gespe dohtar Taučarju in ji začeu naprej metat, de ni prou strila, de je knoflce preč vrgla, de s zdej Plut in placrešpehtar na morta ordnu, ke jima jh je kralu kuhar špenderu, na sukna prpet. Pa gespa s ni iz mojeh besed dost glihe strila, sam nus je mal zavihala fh ud-šli sa usi skp dol pu Dunisk cest slabe vole, mene pa sa pusti slunet pri ran-tah, kokr de b jm biu jest uržah, de sa bli namest iz ordnem, dekuriran iz srbskem — krumpirjuvem ulupkem.
Boltatu Pent iz Kudeluga,
mestih narašča. Imamo velike dele naše dežele, ki so neobdelani. Največja naloga našega deželnega zastopa je te razmere sanirati (Dobro-klici!). Jedro naše dežele je kmečki stan, zanj treba skrbeti, a v velik prid bo to prav-tako meščanu, o b r t n i k u, i n -d u s t r i j c u. (Dr. Zaje: Tudi Ljubljani!) Kras, kočevski, novomeški in belokranjski okraj čakajo velikih del: nanje se bo deželni zbor v prvi vrsti oziral, da bodo tembolj napredovali, čimbolj so bili doz daj zanemarjeni. Za vodne zgradbe je potrebščina 2,853.700 kron, za regulacije rek in zajezitve 3,459.650 K, za poljedelske melijoracije 1,000.000 K, za cestne ' i iuostne zgradbe 2,686.650 K. Deželni odbor ima izdelan podroben načrt, kako se bodo ta velika dela izvršila. (Dobro-klici.)
Glede deželnega posojila izvaja poročevalec:
Deželni odbor se je moral pri sklepanju o melioracijskem posojilu ozirati pred vsem na dejstvo, da je neobhodno potrebno nepretrgano in pospešeno nadaljevanje melioračne akcije. V teku nekaj let moramo popraviti, kar se je v prošlem času zamudilo, in zato mora imeti deželni zastop na razpolago finančna sredstva, da se more započeta akcija v polni meri izvesti. Vsaj gredo sredstva zadnjega melioračnega posojila h koncu in deželni odbor ne sme priti v položaj, da mu bi že v začetku stavbne sezone zmanjkalo denarnih sredstev. Sicer se bo posojilo norabilo še le tekom bodočih let, vendar nam je bolje kazalo, da sklenemo posojilo v celi meri, ne pa sukcesivno, ker se, kakor znano, večje posijilo placira lažje in ceneje, kakor cela vrsta manjših. Dež. odbor kranj. ne sme priti v tak položaj, v katerem se sedaj nahajajo dež. odbori nekaterih avstrij. dežela, ko mora pred prvim dnem meseca finančni referent letati od banke do banke in prositi posojil, ki se mu milostno dovoljujejo pod izredno neugodnimi pogoji. V slučaju skrajne sile se posojilo ne sme iskati, dober gospodar si o pravem času zagotovi potrebna sredstva.
Dež. odbor se je že lansko leto obrnil do največjih denarnih zavodov v naši državi, ki se bavijo s komunalnimi krediti. Slednjič je bila najugodnejša ponudba Union-banke, ki je predlagala deželnemu odboru prevzetje obveznic pod pogoji, ki so natančno našteti v našem poročilu in ki se dajo izraziti v sledečih besedah: iy2%, od-števni kurz al pari, neodpovedljivo do konca leta 1929, odplačljivo od leta 1929 do 1969, za nedvignjene vsote pri banki kontokorent po 4V£%.
Za začetek odplačevanja se je določilo leto 1929., ker bo takrat odplačano deželno posojilo 8 milijonov Kron, najeto za zemljiško odvezo. Vsled tega ne bo to novo posojilo povzročilo veliko večjega novega bremena za deželo.
Deželni odbor se je moral odločiti za iy3%no obrestovanje, ker z nižjim obrestovanjem nikakor ne bi bil dosegel izplačila popolnih 10,000.000 K, na katerem bazira naš finančni in stavbni program. Vsaj je celo vlada sama v svojem dopisu na deželni odbor opozorila na to, da bi se vspričo sedanje kon-stelacije na denarnem trgu dalo doseči polnih 10,000.000 K le v slučaju, če bi se posojilo oddalo z višjim nominalom, kakor je v § 1. naznačeni nominale 10,000.000 K. Deželni odbor jc torej moral iskati isto pot, da doseže popolno izplačilo potrebovanega zneska in to se nam je glasom ponudbe Union-banke tudi posrečilo.
Opomnil bi pri tej priložnos i, da so tudi drugod že morali poseči po višjem obrestovanju. Tako je n. pr. štajerska hranilnica izdala 4V»% zastavne liste. Vprašanje je, ali smo dosegli za deželo ugoden sklep ali ne, in na to vprašanje hočem odgovoriti s tem, da primerjani naš sklep z drugimi sklepi, kateri so se tudi v tem času izvršili.
Moravska dežela je morala najeti takrat, ko smo mi iskali kredita, 40 milijonov kron in to posojilo je bilo oddano po kurzu 98-50 s 4]/2%nim obrestovanjem. Kranjska dobi torej denar za lVz% ugodnejše, kakor Moravska, ki je priznano ena najbogatejših dežela. Naše posojilo se ne sme konvertirati do 31. dec. 1929. V tej dobi znaša razlika na obrestih med Kranjsko in Moravsko 341.691 K 334 v. Tu je na prvi pogled očividno, da uživa kranj. dež. zastop v denarnem trgu zaupanje in da nismo lahkomišljeno storili svojega skelpa.
Zato deželni odbor z mimo vestjo priporoča deželnemu zboru, da odobri ta sklep.
Izvajanja poročevalca, kako ugodno je dežela posojilo sklenila, so povzročila živahno odobravanje. Jasno se je namreč iz tega razvidelo, kakšen ugled ln velik kredit uživa kranjska |
dežela zavolja svojih urejenih polili«, nili razmer in visokega ugleda, Li uživa S. L. S.
Poročevalec po motivnem poročilu predlaga:
Visoki deželni zbor izvoli sklenid:
I.	V seji deželnega zbora dne 15, januarja 1909 sklenjeni načrt zakona o najetju deželnega posojila do 10,000.000 K kakor tudi v seji deželne, ga zbora dne 28. oktobra 1910 sprejeti načrt zakona o zakladu za deželne kulturne in cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se umakneta kot brezpredmetna.
II.	Priloženi načrt zakona o za« kladu za deželne kulturne in cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se ustavno odobri.
III.	V svrho dotacije deželnega melioracijskega zaklada po določilu § 3., točka 2., pod II navedenega načrta zakona se dovoljuje najetje deželnega posojila v efektivnem znesku 10,000.000 kron.
IV.	Deželni odbor so pooblašča, da realizira to posojilo pri banki Union na Dunaju pod nastopnimi pogoji, in sicer:
1.	Banki Union se izroči na trdni račun al pari dobava 4%% posojila v znesku desetih milijonov kron, ki
je najeti za melioracijske namene de. žele Kranjske.
2.	To posojilo se ne sme konver-tirati do 1. januarja J.929 in se bo od tega leta nadalje odplačevalo v 40 letih al pari. Za posojilo v celem njegovem obsegu jamči vojvodina .Kranjska kol edina dolžnica.
3.	Posojilni titri naj imajo pollet. ne obrestne kupone in 1 eseclilo litrov je sestaviti glede vseh njegovih do-ločil dogovorno z banko Union.
Rentni davek, ki ga je plačevati od obresti zadolžnic, prevzame dežela v plačilo na lastni račun in je to tudi v besedilu titrov izrecno naglasi'!
4.	Banka Union se zaveže, posojilno valuto po oddaji litrov vpisati na provizije prostem posebnem računu v dobro in obrestovati vsakokratni ime-tek kontokorentno s 41, V,v. p. a.
Banka Union piepušča deželnemu odboru pravico do proslega razpolaganja s kontokorentnim i metkom.
Deželni odbor se zaveže, dvige nad 300.000 K tri dni poprej avizirati.
Banki Union je dano na prosto voljo, da izplača vojvodini Kranjski vsakokratni imetek na tem računu docela ali deloma proti trimesečni odpovedi.
5.	Deželni odbor se zaveže, da bo v najkrajšem roku prosil za stalno kotiranje posojila na dunajski, praški in tržaški borzi. Za dosego Lotiranja po-trebne vloge bodo banki Union na nje-no zahtevo v obliki, kakor jo predpisujejo dotična borzna oblastva in podpisane od deželnega odboi a, pravočasr no na razpolago.
Deželni odbor se zaveže storiti potrebne korake, da se izposluje ugodnost, da se bodo pri avstro-ogrski Danki mogla dajati posojila na titre kakor tudi, da se dopusti, da se bodo titri mogli uporabljati kot vojaške poročne kavcije.
6.	Banka Union se določi kol pla« čil niča za izplačilo zapadlih kuponov ter izžrebanih titrov. Druge plačilnice se smejo nominirati le, če Danka Union temu pritrdi.
Za izplačilo kuponov in izžrebanih titrov se dovoli banki Union l%« izplačanega zneska kot provizija.
7.	V predstoječeni navedena določila obveljajo le pod pogojem, da bo dežel, odbor z Najvišje potrjenim sklepom deželnega zbora pooblaščen najeti to posojilo in da bo pupilarna varnost zadolžnic, ki se bodo izdale, postavno zagotovljena.
Če bi oba ta predpogoja do lo. aprila 1911 ne bila izpolnjena, bo banki Union dano na prosto voljo, da odstopi od prevzetih obveznosti.
Banki LTnTon pa ostane pravica do odstopa tudi v slučaju, da bi pred izvedbo dogovora notiral kurz avstrijske kronske rente na dunajski borzi pod 91 in bi se odstop prijavil tekom 8 dni po tem notiranju.
8.	Banka se zaveže, dati vojvodini Kranjski od sedaj dalje do 15. aprila t. 1. na razpolago kontokorenini kre-; dit do zneska 2,000.000 kron, to je dveh milijonov kron, proti obrestim, ki imajo znašati y2% več, nego bo znašala vsakokratna za menični 'eskompt merodajna obrestna mera avstro-ogr-ske banke, toda največ f»fo p. a.
Na podlagi tega kredita dvignjene zneske bo pokriti iz posojila, ki se je poverilo banki Union.
Če bi Union iz kateregakoli vzroka dobave posojila nc prevzela, je na račun kredita dvignje.ii znesek z obrestmi vred vrniti dne 15. aprila 1911 v gotovini banki Union.
0. Banka Union no plača morcbit-pristojbin, ki bi se predpisale z |iroin na sklep tu obravnavane kup-
Jf V. Deželnemu odboru se naroča, izposluje za načrt zakona, naveden 0C1 II, in za sklepa pod III. in IV., f;ia 1. in 2., Najvišjo potrjenje, ozi-oina Najvišjo odobritev.
VI. Deželnemu odboru se naroča, r ra posojilo pod 111 izposluje pri-loibinsko oprostitev po smislu zakona dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 70.
Liberalna contragovornika
ta dr. Triller in dr. Tavčar.
Dr. Triller ponavlja stare obrablje-e fraze, iz katerih izvaja sklep, da L. S. ni objektivna. Prpvi, da je clr. 'avčarjev glas v deželnem odboru glas bijočega v puščavi.
Med tem nastane nek konflikt med Tavčarjem in poslancem Jarcem. »oslanec Jarc zakliče namreč na opaz-[0 dr. Trillerja, da je glas dr. Tavčarja deželnem odboru vedno le glas vpi-ogega v puščavi, dr. Tavčarju: »On je deželnem odboru referent za »Slovenki Narod«.« — Dr. Tavčar nato zelo ■azjarjen kriči proti poslancu pro-esorju Jarcu. Poslancc dr. Triller: poslanec Jarc je nervozen, morebiti ato. ker je letos mandlovo cvetje zgodaj v cvetu.« Te jako neduhovite pazke nobeden ne razume.
Dr. Triller nadaljuje nato svoj go-or in pravi, da ne more tajiti, da je posojilo sklenjeno pod jako kulantnimi logoji, ne ugaja mu pa to in ono.
končno se govornik zavzame za to, da se iz melijoracijskega zakona porabi nekaj tudi za Ljubljano in naznanja, da bo stavil tozadeven predlog, da se porabi nekaj za kanalizacijska dela v Ljubljani.
S temi pridržki bo liberalna stranka glasovala za melijoracijski zakon in losojilo.
Za dr. Trillerjem govori poslanec Gangl. Predsedstvo je med tem prevzel glavarjev namestnik baron Lich-tenberg. Poslanec Gangl izreče nekatere želje glede idrijskega mesta.
Poročevalec
dr. Lampe odgovarja na dr. Trillerjeve ugovore. Da deželni odbor melijoračnih načrtov v motivnem poročilu ne na vaja podrobno, to jc zavoljo previdnosti, da se ne zagalopiramo pri svojih delih. Kar se tiče očitka, da se ni pri tegnilo zaupnikov narodno-napredne stranke k interministerijelni konferenci, je brezpredmeten, ker kontrola e vsem poslancem dostopna. Na Dunaju se ni ničesar tajnega sklenilo in camera caritatis. (Krek: Tam sploh ni nobene camere caritatis! Občna vese-ost.) Kar se Ljubljane tiče, se zanjo glede melijoracije stori največ: osuševanje ljubljanskega barja! Napram Ljubljani, našemu stolnemu mestu, bomo pravtako dobrohotni kakor napram deželi. (Dobro-klici.) Stvarno se pa za konu ni nič ugovarjalo, kar z zadovoljstvom konstatiram. Dostavkov k zakonu, tičočih se Ljubljane, ni treba sprejeti, ker se ne morejo ne za mesta, ne za deželo delati nobene izjeme, ampak treba zakon, kakor je dogovorjen na tančno z vlado, sprejeti neizpremenje no, ako hočemo, da dobi sankcijo. Sklene se nato
kt?2«rava.
Icrja se obravnava ■a grafih.
podrobna
Na željo dr. Tri naenkrat o vseh pn
Dr. Triller preči.iaga nekatere izpopolnitve glede kanalizacije v Ljubljani.
Specialna debata se nato zaključi. Končno besedo ima poročevalec dr. Lampe, ki izjavi, da ne more pristati na nobene izpremembe, da se nc onemogoči sploh sankcija zakona. Skleni-nio zdaj zakon, kakršen je, o drugih rečeh se pa bomo pozneje domenili.
Pri glasovanju se zakon v tretjem branju sprejme z glasovi S. L. S. in veleposestva. — Izpremembe, na-svetovano od dr. Trillerja, se pa. odklonijo z glasovi S. L. S. in veleposestva. Pri glasovanju v tretjem branju pade "d S. L. S. opazka: »Poslanec Višnikar je p roti melijoracijskemu zakonu in Posojilu!« Višnikar molči. Liberalci so s svojim glasovanjem zoper eno najvažnejših zadev dežele v gospodarskem oziru pokazali, da so dosledni sovražniki našega ljudstva in njegovih gospodarskih potreb. Sprejetje zakona se jc od strani S. L. S. sprejelo ?. živahnim ploskanjem.
Nato pride na vrsto
zakon glede preložitve deželne ceste Črno; ielj—Vinica
v delni progi Črnomelj—Loka in o no-vogradbi mostu čez Dobličanko.
Poslancc Fatjašič predlaga, da se o zakonu takoj obravnava, ne da bi se Preje izročil odseku.
Poročevalec dr. Lampe utemelju-io potrebo tega za Belokrajino tako
važnega zakona in toplo priporoča, da se sprejme.
Poslanec M a t j a š i č govori nato o nujnosti, da sc ta zakon v korist prebivalstva sklene.
Pri glasovanju sc zakon •/. vsemi glasovi sprejme.
Nato pride lla vrsto
zakon o izvršitvi zgradb in jJG{jo:;ci\tev vodozbirnem okrožju G-radasčice in Iske.
Za besedo prosi dr. Š u s t e r š i č in predlaga, da pricle zakon takoj v razpravo, ne da bi se preje izročil odseku.
V meritorni razpravi priporoča poročevalec clr. Lampe sprejetje zakona. Stala bo stvar 190.000 K, iz državnega melijoracijskega zaklada bo šlo 70%, dežela da 30%.
Pri debati jc prvi oglasen dr. Šusteršič. Izraža imenom prebivalstva svoje zadovoljstvo, da je deželni odbor ta zakon priporočil v sprejetje deželnemu zboru. Zahteva od vlade, da z deli za to prenujno regulacijo takoj začne, da se ugodi dolgoletnim željam ljudstva.
Prof. Jarc obširneje govori o potrebi zagradbe hudournikov sploh ter našteva podrobno, kaj se glede tega vse projektira. Projektov je silno veliko. Zagradbo hudournikov izvršuje oddelek urada v Beljaku, ki je za to stvar ustanovljen. Govornik pa stavi
resolucijo,
da se c. kr. vlada poživlja, da ustanovi v Ljubljani samostojno ekspozituro hudourniškega zagradbenega urada. (Bravo-klici.)
Dr. Krek pravi, da se kot zastopnik kamniškega okraja mora spominjati regulacije Bistrice in predlaga, da se tej zadevi vendar enkrat štor; konec in zato predlaga
resolucijo,
da se deželnemu odboru naroči, da gotovo že v prihodnjem zasedanju predloži zakon v svrho regulacije Bistrice.
Poročevalec dr. Lampe sporoča, da se z deli za regulacijo Bistrice začne že letos pri Ihanu (Bravo-klici), čeprav poljedelsko ministrstvo še ni zadeve rešilo. Stvar bo stala 1;600.000 K.
Končno se zakon sprejme.
Istotako se sprejmeta obe stavljeni resoluciji.
Pride na vrsto zakon o i z p r e -membi nekaterih določb g a -silstvenegazakona. Poroča posl. dr. T a v č a r. Gre se za doneske, katere plačujejo požarne zavarovalnice in družbe v korist gasilskih straž in v podporo ponesrečenih gasilcev. Povi-šek prispevkov zavarovalnic za gasilske namene od 2 % na 3 % se naj namreč odslej uporabi le za podporo ponesrečenim gasilcem ali pa za odškodnine za konje, ki se poškodujejo.
Zakon se sprejme.
Nato sc obravnava o predlogu deželnega odbora glede na dovolitev pobiranja 122 % doklacle na vse direktne davke razun osebne dohodnine in pla-čarine 1. 1911. po davčni občini (mestu) Postojna. Postojna hoče s tem pokriti primanjkljaj za leto 1911. v znesku 25.845 K 90 vin.
Se dovoli.
Istotako se sprejmejo predlogi deželnega odbora glede dovolitve pobira nja 174 % doklade v občini Čelje, ki ima za leto 1911. 900 K 60 vin. primanjkljaja, glede dovolitve pobiranja 136 °/o doklade po vasi Podpreska, občine Draga (vas je namreč zgradila vodovod, za katerega je morala najeti posojilo), glede dovolitve pobiranja 120 % doklade v občini Vrhnika, ki je istotako vodovod zgradila in zato poso jilo najela, glede dovolitve pobiranja 122 % doklacle v občinah Planina, Bu-šeča vas in Stajanski vrh v krajevni občini Sv. Križ pri Kostanjevici, da se pokrijejo šolskozgradbeni stroški.
Pri predlogu glede dovolitve pobiranja doklad v vrhniški občini se oglasi poslanec Lenarčič in so pritožuje glede liberalne posojilnice na Vrhniki, proti kateri da se uprizarja gonja.
Deželni glava r posvari govornika, da njegova izvajanja niso v zvezi s predmetom. Posvari ga v drugič. Ugovori proti Lenarčiču: »To spada na shode, ne sem!« Lenarčič, ki je imel pripravljen cel reklamni govor za liberalno posojilnico, neha.
Poročevalec P e gaji vzame proti očitanjem Lenarčiča v zaščito vrhniško županstvo in občinski odbor in odločno zavrne vse napade nanj.
Nato se začno razprava o prošnji postojnskega mesta za prispevek h kanalizacijskim delom, ki so bila vsled legarjeve epidemije leta 1907. nujno potrebna, ker je bil vodovod tako zgrajen, da so se vanj odtekale ukžne vode in snovi. Kanalizacija stane 57.500 K. Z ozirom na to predlaga
deželni oclbor, da se mestu Postojni dovoli iz melijoracijskega zaklada za vodoVod 10.000 K dodatnega prispevka.
DEŽELA ZA NAŠE ZADRUŽNIŠTVO!
Pride na vrsto najpomembnejša reč .sedanjega zasedanja, n u j n i predlog dr. šusteršiča, da se lore takoj koraki, da dežela pospešuje zadružništvo, ga podpira in vse ukrene, da se zagotovi njega mirni procvit in razvoj v korist celega ljudstva. V to svrho naj se izvoli oclsek 6 članov, ki ima takoj v prihodnji seji predložiti konkretne predloge.
Dr. šusteršič
govori v utemeljitev svojega nujnega predloga sledeče:
Nam vsem je jasno, da je nujno, da dežela kaj stori za naše zadružništvo, in sicer kaj temeljitega in dalekosežnega.
Naše zadružništvo se ie v kratkem času razvilo nenavadno hitro, veli-kansk napredek zadružne misli je povzročil, da se je razvilo celo do zadnje vasi.
Ta nenavadno hitri razvoj je naravno rodil marsikatero neprijetno prikazen, zlasti je treba omeniti dva dogodka v zadnjem času, ko sta prišli v konkurz dve zadružni organizaciji, zlasti pa zadnji konkurz »Glavne posojilnice«.
Dežela temu seveda ni kriva, vendar se lahko stavi vprašanje, ako bi ta dogodka bila sploh mogoča, če bi bili poklicani faktorji pravočasno storili vse, kar je bilo umestno.
Oba poloma, posebno zadnji, vsiljujeva poirebo, da se nujno vmes poseže, posebno od strani dežele. (Bravo-klici.)
Ena najnujnejših dolžnosti deželnega zbora je torej, da se takoj predvsem vse ukrene, da se ščiti zadružna organizacija kot taka, (Veliko odobravanje.) Prebivalstvo naj ve, da deželni zbor upošteva ogromni pomen zadružne organizacije! ljudstvo naj ve, da stoji za zadružništvom sol darno cela dežela (Viharno odobravanje.) z vso svojo davčno močjo in ugledom! (Burno odobravanje.)
Če bi pa mirno gledali, kar se godi, bi si nakopali velikansko odgovornost. Za narodno gospodarstvo naše dežele ni važnejšega faktorja kakor je zadružništvo, na tem je interesiran ves slovenski narod, vse široke mase ljudstva! (Pritrjevanje.)
Naloga od mene nasvetovanega odseka je, da se o tem posvetuje in stavi takoj konkretne predloge.
Govor dr. šusteršiča je napravil na vso zbornico silen utis in se je izvolitev odseka izvršila takoj in gladko, ker se je predlogu priznala nujnost z vsemi glasovi zbornice.
V odsek so bili izvoljeni: dr. Šusteršič, clr. Krek, dr. Lampe, prof. Jarc, S c h o 11. m a y e r in dr. Tavčar.
Prihodnja seja ob 5. uri popoldne.
XXX Deputacija pri deželnem predsedniku.
Pod vodstvom svojih poslancev sta bila clanes pri deželnem predsedniku župana iz Županjih njiv in Šmar-ce, predsednik kamniške Kmečke zveze Benkovič in predsednik živinorejske zveze Merkun. Posebno se je po-vdarjala potreba, da se za čas živinske kuge nastavi saj še en živinozdrav-nik. Izročila sc je deželnemu predsedniku spomenica, ki se v nji našteva, kaj je treba za povzdigo živinorejskega zadružništva v okraju, zlasti da se ne dela nepotrebnih težav paši. Deželni predsednik je dobrohotno obljubil svojo podporo.
Vložila se je v današnji seji tudi
interpelacija
Bartola, Jakliča, Pcgana, tovarišev s sledečim bese-
SluZbo po predpisih v Trslo,
Vlada je odklonila zahtevo tržaških državnih uradnikov, ki so zahtevali draginjsko doklado. Uradniki so pričeli predvčerajšnjim boj, da s silo dosežejo, česar jim vlada noče dati iz-lepa. Toliko našim sobotnim naročnikom v pojasnilo.
Tudi včeraj so delali v Trstu državni uradniki po predpisih. Včeraj dopoldne so se razmere na tržaškem državnem kolodvoru tako poslabšale, da se misli sploh ustaviti blagovni promet. Na železniških tirih na stotine železniških vagonov ni izloženih. Tudi na poštah gre delo strašno počasi naprej. Pri brzojavu in telefonu je zaviram ves promet. Poštni promet ima povprečno clve- do triurne zamude. Predstojniki ne store nič proti uradnikom, ki izvršujejo službo strogo po predpisih, uradniki pa tudi slugam ne. Tudi v nrosti luki se zelo čuti pasiven oclpor, dasi zdaj ni največjega prometa. Delavci se še niso pridružili pasivnemu odporu, a nameravajo, da se mu priklopijo. Kljub temu je služba v državnih skladiščih vsak trenutek bolj komplicirana in sc zato nakopičuje blago. Carinsko postopanje je vedno sitna stvar, a zdaj so pod vplivom pasivne resistence carinsko postopanje še bolj zavlačuje, dasi se uradništvo še zdaj ne poslužuje predpisane .ji pravice, da bi se preiskal vsak posamezen zavoj. Zdaj gledajo uradniki predvsem na kolke in na to, če so podpisi pravi.
Iz državnega kolodvora ni odšlo več vlakov. Ni izključeno, da prično s službo po predpisih tudi železničarji južne železnice. Včerajšnji dopoldanski dunajski brzovlak jc že imel četrt, ure zamude. Pasivno resistenco izvajajo že tudi uradniki po nekaterih istrskih krajih.
poslancev Zajca in dilom:
V 26. seji deželnega zbora kranjskega so poslanci dr. Lampe in tovariši" vložili nujni predlog, v katerem so predlagali, naj deželna vlada izposluje izdatno podporo za po elementarnih nezgodah in po črvu oškodovane poljedelce. Ker se bliža čas setve in saditve in ker nimajo ljudje potrebnih semen ter zaradi treh zaporednih slabih let tudi nc denarnih sredstev za nakup istih, si usojamo vprašati, je li c. kr. deželna vlada napravila potrebne korake, cla se oclpomore bednemu prebivalstvu.
BOJ MED AVSTRIJCI IN TURKI.
Iz Mitrovica se poroča, da so se sprli avstrijski in turški obmejni stražniki. Avstrijci so oddali salvo. En turški vojak je bil ranjen, streljali so tudi Turki, a ranjen ni bil nihče.
novice,
Državni zbor. Tudi včeraj je zborovalo več odsekov. Socialno-poli-tični odsek sc je bavil s predlogom Steinerja o ureditvi službenih in pravnih razmer šoforjev. Sprejela se jc resolucija, v kateri sc vladi naroča, zadevo raziskavati in proučiti ter predložiti o tem zakonski načrt. Za tem je bil v razpravi sklep pododseka za rudarske zadeve glede izplačila rudarskega zaslužka. Socialni demokrati zahtevajo redno tedensko izplačilo. Vlada se je izjavila proti. Razprava, ki je bila zelo živahna, se je končala. Glasovanje pa bode v prihodnji seji. Odsek za drž. uslužbence se je bavil z ureditvijo razmer pogodbenih uradnikov.
+ Državni in deželni poslanec dr,
Žitnik je na Dunija nevarno oboiet. Včeraj zvečer se je pripeljal zelo slab v Ljubljano. Želimo mu, da kmalu okreva.
-f- »Dežela je v konkurzu« so še
nedavno liberalci vpili po svojih listih in na svojih bedastih shodih, v današnji seji deželnega zbora kranjskega pa je poročevalec razodel, kako velikanslc kredit uživa kranjska dežela, da je dobila posojilo pod veliko ugodnejšimi pogoji, kakor moravska dežela, cla celo pod ugodnejšimi, kakor ga je dobila nedavno naša država in Ogrska! Liberalci, ti pa so zdaj res v konkurzu, in sicer taivo, da jih nobena reč ne bo rešila. Blamaža kva-ražugonov je v pravem pomenu besede krvava.
-j- »Klerikalci«, na katerih liberalci ne najdejo nikoli enega lasu poštenega, so polom Centralno blagajne v Celovcu, glede katerega sta »Narod« in »Jutro« kričala kakor da bi od same škodoželjnosti in hudobe naravnost znorela, sanirali popolnoma na la način, cla so se škofje in samostani zavezali ves dvamiiijonski primanjkljaj do zadnjega soida poravnati in sicer je sam škof olomuški, ki bi ga ta polom neposredno niti najmanj ne zadeval, en milijon dal! Liberalci, kaj pa vi? Toliko jih jc med vami, ki kaj premorejo, in čo sc vzamejo na primer vsi liberalni advokati skupaj, rešijo vse tiste nedolžne žrtve, ki so zdaj vsled poloma liberalne »Glavne« naravnost uničene. Za zgled naj si vzamejo »klerikalce« in -olumuškega nadškofa. Katastrofa, ki jo je »Glavna« povzročila, se šele začenja in jok bo po celi deželi vsled stotin in stotin, ki bodo propadli in slečeni do nagega, ako se nc najde rešitev. Ali liberalni veljaki, kojih »najodličnejši« pristaši so tako gospodarili, da jc polom »Glavne« sploh brez izgleda, ne čutijo zdaj nobene dolžnosti poseči v svoj žep in slediti »klerikalcem«, ki so Centialno v Celovcu tako rešili, da ne bo nobeden izgubil niti vinarja? Gospodje, zdaj le posnemajte »sebični«, »le za svoj žep delujoči« klerikalizem, če vas niso sama usta I
'4- Konkurz »Glavne posojilnice« v Ljubljani še vedno ni liberalnih listov ioliko streznil, da bi izprevideli, da z natolcevanjem in zavijanjem no le ne koristijo temu konkurzu, marveč ogromno škodijo posebno prizadetim žrtvam. Dan za dnem pogrevajo trdi-tov, da je vsega poloma v »Glavni posojilnici« edinole gosp. T. Pavšler kriv ter skušajo dokazovati, da je naša stranka zavezana njega rešiti. To zadevo smo že dovoljno pojasnili ter ostajamo pri načelu, da dežela ni zato tukaj, da bi metala milijone v pasivno žrelo »Glavne posojilnice«, niti sedaj, ko to liberalci zahtevajo, niti prej, ko so v enomer povdarjali, da se Pavšler-jevih vodnih sil ne sme odkupiti. Ob teh napadih pa pozabljajo liberalci Hudnika, Megliča, Turka in druge odlične svoje pristaše in da so sami, oziroma njihova Kreditna banka v Ljubljani, v katere ravnateljstvu sedijo razni Hribarji in Tavčarji, res pustili na cedilu svojega najzvestejšega pristaša Elijo Predoviča, ne meneč se za moralne dolžnosti in resnično majhen riziko, ki je bil s tem zvezan. Vodili so ga za nos, mu danes obljubili, jutri pa ne izpolnili. Naj le pometejo liberalci pred svojim pragom, sicer bo v kratkem njih stranka pravtako kot »Glavna posojilnica« konkurz napovedala. Kar se pa tiče revizij v »Glavni posojilnici«, je te revizije opravljala liberalna »Zadružna zveza« v Celju. Tudi te revizije spadajo v — liberalno organizacijo. Pri drugih posojilnicah, kjer se ne gleda samo na knjigovodstvo, ampak tudi na to, kako je denar varno naložen, bi kaj takega ne bi bilo mogoče.
-f »Glavno« posojilnico kolnejo dbogi stavkujoči slovenski delavci v Ameriki. Za »Glavno« posojilnico je od revnih ameriških Slovencev pre-skrbel proti mastni proviziji mnogo vlog znani zastopnik liberalne slovenske politike v New Yorku Frank Sa-kser. Mnogo ameriških vlagateljev sedaj zahteva denar nazaj, a ne dobi nič. Poroča se nam, da so posebno obupani stavkujoči slovenski rudarji v Ameriki, ki so po raznih osebah in Franku Sakserju zaupali »Glavni« posojilnici svoj denar. Sedaj stavka traja že več tednov in v tej bedi so misilili, da si pomagajo s prihranjenimi novci. Varali so se kruto, — njihov s krvavimi žulji prisluženi denar so »zagospoda-rili« liberalni »gospodarji« pri »Glavni« posojilnici. Obup je sedaj med ubogimi rudarji skrajen. Svetovali bi jim, naj primejo Franka Sakserja, ki je odgovoren za sprejete vloge! Liberalni advokatje, prispevajte za te uboje žrtve liberalnega gospodarstva!
-f Dalmacija vstaja! Iz Spljita 15. t. m.: Dalmacija sc probuja, to je aajlepše pokazal tečaj za organizacijo kmečke mladine, ki se je včeraj in danes vršil v Spljitu. O teku včerajšnjega dne sem vam že poročal. Danes smo še z veliko večjim navdušenjem nadaljevali. Glavno besedo je imel brat Slovenec Janez Kalan, ki uam je na dolgo in široko razlagal vse •azmere na Slovenskem in vso organizacijo. Ob tem smo veliko pridobili, ier vidimo, da je vse to tudi pri nas nogoče — seveda malo po malem. — Predaval je tudi g. Douadini o »Čebelici« in jurist Jelavič: 0 čem naj se predava v mladeniških društvih. — Posebno važne in koristne so debate po vsakem predavanju, pri katerih smo mnogo praktičnega sklenili. — Udeležniki so večinoma duhovniki — jih je do 70. Zanje se je tečaj tudi priredil. — Gosp. Ivalan je imel zvečer poseben govor v kat. dijaški organizaciji, v kateri je do 100 naših srednješolcev. Sestanek sc je završil z veselim komersom. — Taki tečaji so nam bili zares jako potrebni, kakor smo sami uvideli; no, brez brata Slovenca bi sestanek vsekako bil — kakor kruh brez kvasa, kakor je rekel sam dr. Al-firevič. Upamo tudi v bodoče na take tečaje, toda hočemo in zahtevamo, cla pri njih vselej sodeluje tudi kak naš brat iz bratske Slovenije. — Učenec Hrvat.
-j- Dr. Scbeicher praznuje danes evojo 60 letnico.
— Izpremembe v posadkah. Iz Gorice: »Novi čas« poroča, da je kor-no poveljstvo predlagalo na vojno ministrstvo več vojaških izprememb. Te izpremembe pa, če jih ministrstvo potrdi, se izvrše šele spomladi leta 1912., in sicer se mariborski pešpolk št. 47, ki je že 15 let v Gorici, premesti v Celovec; ljubljanski 17. pešpolk pride iz Celovca v Gorico in primorski 97. pešpolk, pri katerem služijo tucli Notranje), se ima iz Trsta premestiti na Ogrsko. — Kakor se čuje, disciplina pri 97. pešpolku v Trstu pada. Najboljši fantje se v Trstu pokvarijo in se navzamejo socialističnega duha. Iz strahu pred socialistično propagando lioče vojaška oblast pre-
mestiti polk. Pri tem pa nam prihaja na misel to-le: Vojakom tega polka so zabranjeni vsi časopisi pod ostro kaznijo. Znani so nam slučaji, kg so fantje vojaki morali pustiti katoliško liste, ker se višji krogi boje socializma. Narobe svet! Na ta način ne bodo ubili socialistične propagande, ampak jo še netijo. Na Nemškem delajo ravno obratno ko pri nas. Celo priporočajo vojakom katoliške liste. Vzgoja, vzgoja srca in razuma — za to naj bi se v naši vojski bolj skrbelo in lepše naj ravnajo z ljudmi, pa ne bo treba se bati katoliških časopisov in ne ho treba naših fantov pošiljati na Ogrsko.
—	Velikanska dedščina ki išče pravih dedičev. V ribniškem okraju zdaj iščejo pravega sorodnika za nekim Markom Novak, kateri je zapustil v Afriki, še precl 40 leti velikansko premoženje: 60,000.000 lir. Če je kdo imel s tem imenom kakega sorodnika v Afriki, naj se zglasi, škoda bi bilo denarja, če bi se ne mogel najti pravi sorodnik. Zdaj se poteguje za to cledščino soproga Evgcna Ivanca v Sodražici, ni upanja da bi se jej posrečilo jo dvigniti!
—	Redek jubilej. Letos obhaja deželni glavar goriški Payer oO letnico, odkar je deželni poslanec in deželni odbornik goriške dežele. Čuclen in silno redek slučaj, ki priča, da v mirni, soJnčnojasni goriški deželi politično delo človeka ne ubije tako hitro, kakor nas druge, ki živimo v hladnejših krajih.
—	25 letnico mašništva je obhajal v Celovcu minoli torek č. g. o. Gabrijel B a j e c iz reda oo. kapucinov. Dolgo vrsto let opravlja gospod jubilant težavno službo veroučitelja na deželnem zavodu za gluhoneme v Celovcu, priljubljen pri učiteljskem osobju in gojencih. Iskrena čestitka!
—	Predpustno zabavo priredi s. k. izobraževalno društvo v Žužemberku dne 19. februarja t. 1. v društveni dvorani.
—	Potres. Dne 14. t. m. ob pol 1. uri so čutili tudi v Komendi precej močan potres.
—	Rotšildova oporoka. Včeraj dopoldne so odprli oporoko rajnega barona Alberta Rotšilda. Dediči so Rotšil-dovi otroci, načelnik banke je baron Louis Rotšild. Posestva in hiše dobe sinovi. Dva milijona sta določena v dobrodelne namene.
—	Umrl je v Blagovici včeraj podjetnik, veleposestnik in občinski svetovalec Franc C e r a r. Pokojnik je bil miren in blag značaj. Škoda mladega moža, ki je bil izvrsten gospodar. Naj v miru počiva!
—	Deželno bolnico v Gorici so včeraj slovesno otvorili.
—	Umrl je 8. t. m. na Mirni gosp. Ivan Roštan, krojaški mojster, star 70 let. Bil jc prej dober krojač, ko pa je po 19 letnem bivanju v Ameriki prišel nazaj domov, sc jc pa ves zgubil. Pil je neprenehoma in še celo pol ure pred smrtjo ga je spil pol kozarca. To so sadovi Amerike.
—	Mizarska tovarna in parna žaga gosp. Antona Kolenca na Mirni jc prenehala z delom. Pravijo, da so dolžniki posegli po imetju, pa še ne bodo vsi plačani. Konkurz je baje neizogiben.
-j- Vabilo k zabavnemu večeru, ki ga priredi Marijanska kongrcgacija v Novem mestu v nedeljo dne 26. februarja 1911 ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Cene prostorom: Sedeži v I. in II. vrsti po 1 K 20 vinarjev, v III. do VI. vrste po 1 K, v VII. in VIII. vrsti po 80 vin., stojišče 40 vin. Sedeži se prodajajo od četrtka dalje v prodajalni J. Krajec nasl., na dan predstave pa zvečer od 7. ure dalje pri blagajni. Iv temu zabavnemu večeru kar najvljudneje vabi Predstoj-ništvo Marijanske kongregacije v Novem mestu. — Vspored: 1.'Reklamacija. A. Hribar-Korinjski: Jezik. 2. Zakleta soba v gostilni »pri zlati goski«. Burka v enem dejanju. Nemški spisal G. Dengler. Priredil Fr. Kimovec. 3. Prisiljen stan je zaničevan. Veseloigra v treh dejanjih. Nemški spisala Klara Luchs. Priredil K. S.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo 19. t. m. od 11. ure dopoldne dalje bode v Cerknici v »Društvenem Domu« predaval o sadjarstvu dež. sadjerejski inštruktor M. Humek. Isti dan od 3. ure popoldne dalje bocle enako predavanje v Grahovem pri Cerknici.
—	Vihar na Dunaju in v Gradcu. Včeraj popoldne in zvečer je razsajal močan vihar po Nižjem Avstrijskem in Zgornjem Štajerskem. Na Dunaju je bilo nekaj ur nevarno hoditi čez cestna križišča in proste trge, tako močan je bil vihar. 35 oseb je ponesrečilo. Iz Gradca se poroča, da še jo pojavil tamkaj orkan okoli 8. url zvečer z vso silo. Lomil je vejevje,' cela drevesa, metal opeko in dimnike raz streh. Nešteto šip ie razbil. Vihar je
bil tako močan, da je cestni promet
skoro popolnoma zastal. V mestnem parku so vsa pota pokrita z odlomlje-nim vejevjem. Zelo veliko hiš je bilo poškodovanih v podstrešju in pomolih. Okoli 9. ure zvečer je došla v Gradec vest o velikem gozdnem požaru v Stubingu.
—	Umrl je v Trstu Danilo Tratnik, dijak VI. gimnazijskega razreda.
—	Novice iz Litije. Jutri dne 19. t. m. bo občni zbor K. s. izobraževalnega društva v Litiji v župnišču (društveni prostori). Po občnem zboru se vrši predavanje J. S. Z. in podalo se ho delavcem poročilo o dosedanjem delovanje litijske plačilnice J. S. Z. Delavci in društveniki, pridite v obilnem številu! — Stavba nove šole v Litiji se je oddala skupno tvrdki Treo iz Ljubljane za skupni znesek 81.400 K, s priporočilom, da se pri oddaji posameznih del ozira na domače obrtnike. Prepričani smo, cla bo gospod podjetnik to priporočilo vpošteval ter na ta način naklonil nekoliko denarja tistim, ki bodo obremenjeni po novi šoli. — Poročil se je dne 13. t. m. Valentin Simončič, član šmartinskega Orla, z gdč. Emilijo Bizjak v Št. Lam-bertu, kjer je prevzel tudi dobro vpeljano trgovino.
—	Sankališče Lancevo pri Radovljici. Ker so snežne razmere na lancov-škem sankališču jako ugodne in ker je na Gorenjskem krasno solnčno vreme, bode v nedeljo zopet najlepša prilika za sankače.
—	Srebrna poroka. Dne 15. t. m. obhajala sta v šmartnem pri Litiji, in sicer radi bolehnosti gospe soproge, čisto na tihem srebrno poroko tukaj, šnji posestnik in bivši trgovec gospod Ivan Wakonigg in njegova blaga gospa Minka Wakonigg. Srebrno-poro-čencema kličemo: Še mnoga leta!
—	Uspeh subskripcije V. emisije delnic Jadranske banke v Trstu. Poroča se nam, da je tudi ta emisija delnic Jadranske banke končala s polnim uspehom in da je bil na subskripcijo izloženi znesek 2,000.000 K prepisan. To dejstvo najbolje nriča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitalistiških krogih. FUialka Jadranske banke v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje.
HRANILNICA KMEČKIH OBČIN začne poslovati 25. februarja 1911. Na to opozarjamo občinstvo, županstva, župne urade in varuhe mladoletnih. Hranilnica je pupilarno varna; zato se sme nalagati vanjo sitot.nski, občinski in cerkveni denar. Uradni prostori so: Dunajska cesta št. 32 v hiši »Zadružne zveze« nasproti Bavarskemu dvoru zraven mitnice. Hranilne vloge se obrestujejo po i 14 % s polmesečnim obrestovanjem. Posojila se bodo dajala po i % % do 5
SlajersKe novice.
š Ljudsko štetje na štajerskem izkazuje prebivalstva 1,430.308 ljudi, za 83.160 oseb, oziroma 6-17 % več kot leta 1900, ko so jih našteli 1.347.148.
š Pomiloščenje morilcev. Cesar je pomilostil morilca Franca Schorija in Alojzija Kranjca iz Vodol, ki sta bila dne 1. decembra 1910 od mariborske porotne sodnije obsojena v smrt na vislicah. Najvišje sodišče je 30 letnega Franca Schori obsodilo v dosmrtno težko ječo, Alojzij Kranjc pa je dobif dvajsetletno težko ječo.
š Grozna družinska tragedija. V Gradcu sc je včeraj, 17. t. m. v neki hiši v Mandcllgasse zgodila grozna družinska tragedija. Ko je služkinja stavbnega komisarja Adolfa Likavvetza stopila v sobo svoje gospodinje, se ji je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala v mlaki krvi Likavvetzova žena skoro popolnoma slečena in vsa v ranah. Služkinja je odhitela iz sobe, da bi šla iskat pomoči, a na hodniku je našla lllet-nega Likavvetzovega. sina Adolfa, ki je bil istotako umorjen. Pet mesecev stari otrok, ki je ležal v otroškem vozičku, je imel istotako vse polno ran, a je še nekoliko živel. Na vpitje služkinje so prihiteli sosedje, ki so našli poleg umorjene Likavvetzove žene morilno orožjo, bodalo. Sodna komisija je dognala, cla je Lika\vetzova žena, ki je bila zelo nervozna, očitno v hipni slaboumnosti najprej zabodla svojega sina, nato dojenčka ter potem umorila še samo sebe. Obžalovanja vredni soprog je na službenem potovanju. Živela je Likavvetzova v fiksnih idejah, cla postanejo njeni otroci pohabljenci ter je menda vsled tega storila grozni čin, kot se sluti.
š Iz šole. Na trirazredni ljudski šoli v Rogaški Slatini je razpisano mesto definitivnega učitelja. Prošnje do 10. marca na krajni šolski svet v Rogaški Slatini. Šola je v prvem pla-
čilnem razredu. Učitelj ima na razi lago prosto stanovanje in kurjavo.
PROTI ŠPANSKIM ANARHISTOBl
V Madridu so zaprli tri anarhis ker ho širili rdeči letak, s katerim pozivali na vstajo.
Ljiipske novice.
lj Dva shoda S. L. S. Jutri , 10. uri dopoldne je za somišljenike somišljenice S. L. S. shod v »Lju skem Domu«, ob isti uri se vrši tu shod somišljenikov in somišljcnic L. S. pri Flegarju v Vodinatu. Opoza jamo naše volivce in volivke na ta cli shoda.
lj Javno predavanje v S. K. s.
Prihodnji torek, 21. t. m. bo v »Lju skem Domu« v dvorani na galeri predaval g. dr. Juro Adlešič o dela skih stanovanjih. Predavanje bodo p jašnjevale skioptične slike. Začeti točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop pros lj Reklamacije za ljubljanske o činske volitve. Včeraj je potekel rok 2 reklamacije. Vloženih je okolu 10( reklamacij. S. L. S. je vložila 472 rekli macij, ostale reklamacije se j*azdele 11 liberalno, socialno - elemokraško i nemško stranko.
lj O gospe j Irmi Polakovi se včeraj po Zagrebu raznesla vest, da racij zastrupljenja krvi v smrtni ni varnosti. Iv sreči pa je bila vest pri tirana in jo priljubljeni umetnici 1 roka nekoliko otekla, ker si je s šmii ko otrovala malo prasko. Nevarnos ni nobene.
lj Muzejsko društvo za Kranjski Občni zbor Muzejskega društva z Kranjsko se vrši v torek, dne 21. febri a: ja ob 6. uri zvečer v muzejski p« davalnici (Rudolfinum).
lj Predpustna veselica tekstilneg delavstva se je prav lepo obnesla; svojim obiskom so nas počastili: urad ništvo predilnice z nadravnateljem n čelu, ki se je našega društva spomni z velikim darom; dalje smo videli n veselici zastopnike in člane raznih dru štev ter nadmojstre in mojstre predil niče. Vsem darovalcem in gostom naj lepše? hvala!
lj Čeden človek med mladini. Mla
dini imajo izbornega »informatorja« ki jih vleče kar se da. Kakor se vidi so njegovim pravljicam res nasedli ii sedaj pisarijo o »sleparijah pri volit vah v trgovsko .in obrtno zbornicoi Svetujemo jim, naj zapro svoje žepe da se jim »informator« preveč ne pri bliža. To je naš svet — če hočejo ka več izvedeti, kako zna delati z žepi ir ponarejenimi ključi njihov informator naj vprašajo v trgovski in obrtni zbor niči. Potem morda izvedo, zakaj jc »informator« imel ponarejen ključ. Ta njihov informator bi res že davno in večkrat spadal pod ključ, pa se ga je doslej vedno pardoniralo radi njegove rodbine. Če menijo mladini, da bomo polemizirali z izbruhi kakega notorič-nega defravdanta, ki je jezen, ker ni mogel s svojimi lažmi nikjer nič izsiliti, se pa zelo motijo. Ali žele čuti povest o njegovih defravdacijah, sleparijah in drugih nečednih stvareh? Celo mladine bo potem sram, da takemu človeku sploh kaj verjamejo in da občujejo ž njim. Še v zadnji službi, ki jo je imel ta človek v Ljubljani, je ka-siral 400 K in odšel v Sarajevo, odkoder se je preko Zagreba sedaj zopet vrnil v Ljubljano, kjer piše razna »feh-tarska pisma« in farba mladine. Sicei naj ga pa mladini le imajo v svoji družbi, se bodo kmalu pošteno kesali
Kathreiner Kneippova sladna kava
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru* iinska kava! Po ceni in zdrava. rnimmmmmmm-mmn
Vsak sold, ki ga dajo za njegove izmišljotine, je pa v vodo vržen. Če hočejo mladini o sleparijah pri volitvah kaj pisati, naj pisarijo o ženskih pooblastilih pri ljubljanskih občinskih volitvah in o tistih liberalcih, ki so vs-ako leto falsificirali cele kupe ženskih pooblastil. To bi bilo nekaj resničnega.
lj Dve veseloigri: »Novi sinjegraj-ski župan« in »Poštna skrivnost« bo uprizorilo jutri, v nedeljo, 19. t. m., ob 6. uri zvečer kat. mladeniško društvo na odru »Rokodelskega doma«. Poleg tega so na sporedu prireditve še druge zabavne točke, tako da se nam obeta prav lep večer. Želeti je, da občinstvo z obilno udeležbo pokaže zanimanje za napredek mladeniškega društva.
lj Zaročil se je tukajšnji trgovec z usnjem g. K. A. K r e g a r z gospodično M i m i T r e o, hčerko zidarskega podjetnika g. Simona Treo. Mnogo sreče!
lj Poročil se je danes popoldne g. T. F o r t i č z gospodično Zofijo Tomažič. Bilo srečno!	(
lj Suspendiran je od odvetn". in poslov bivši liberalni ljubljanski ooč. svetnik odvetnik dr. Matija H u d 111 k. Za njegovega substituta je odvetniška zbornica imenovala dr. Emila S t a -r e t a.
lj Občni zbor »Glavne« posojilnice bo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v »Mestnem Domu«.
lj Umrl je v 27. lotu svojo starosti R". Nestl N a g y.
lj Umrli so v Ljubljani: Benedikt Beck, zasebnik, 68 let. — Jos. Ivattauer, zasebni uradnik, 31 let. — Tatijana Petrič, profesorjeva hči, 2 leti. — Valentin Jančar, delavec, 73 let. — Ivan Bravne, užitkar, 60 let. — Nagloma je včeraj umrla cvetličarka R u p a r.
lj Brezalkoholna gostilna. Ravnatelj hotela »Union« nam poroča: Opozarjamo še enkrat, da se v nedeljo 19. svečana, ob štirih popoldne odpre brezalkoholni oddelek gostilne v Unionu. Pričelo se bo z malo slovesnostjo: nagovorom, deklamacijo in petjem.
lj Ogenj je opazil danes ponoči organ zavoda za zaklepanje in straže-nje v neki hiši v Slomškovi ulici. Alarmiral je hišne stanovalce, ki so ogenj pogasili. Unel se je bil namreč zaboj s pepelom, nakar se je ogenj razširil po lesenem hodniku.
lj Tatinski berač. Ko je včeraj popoldne v neki gostilni na Sv. Petra cesti beračil Mletni brezposelni zidarski pomočnik Jožef Ložar, rodom od Sv. Jakoba ob Savi, je iz miznice v gostilni ukradel štiri servijete. Gostilničarka je tatvino takoj opazila in jo naznanila policiji, katera je kmalu na to že sedemnajstkrat predkaiznovanega berača aretovala in izročila sodišču.
lj Umrl je v Smichovu pri Pragi bivši igralec slovenskega gledališča, i^ran L i e r.
lj Predpnstna veselica pri Flegar-fu bo danes zvečer- Kdor se želi dobro zabavati, naj pride!
lj Modrci. Želja naših slovensk:h dam se je izpolnila; tudi v tej stroki obstoji sedaj domača tvrdka. Otvorila je trgovino z modrci in drugimi dam-skimi potrebščinami vdova M'nka Kocjan, Sv. Petra cesta št. 18 v Ljubljani. — Več glej današnji inserat.
lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Čižmar, Jurčičev trg, Pi cc o li, Duna'jska cesta in Suš nik, Marijin trg.
Razne slvori.
Važna razsodba za posestnike psov.
Najvišji sodni dvor je izrekel za posestnike psov zelo važno razsodbo. Prod več časom je neki Vaclav Christof v Plznu hotel obiskati tovarnarja Klotza, čegar psa pa sta ga vrgla na tla, pri čemur si je zlomil roko. Ker se ni poravnal z lastnikom psov mirnim potom za odškodnino, je prišla vsa zadeva pred sodišče. Okrožno sodišče v Plznu je tožbi za odškodnino ugodilo, češ da je lastnik psov dolžan, paziti na svoje pse. Nasprotno pa je bila druga inštan-ca, nadsodišče v Pragi, mnenja, da Klotz ni dolžan plačati odškodnine, ker se je Christof poškodoval v hiši in ker Klotz ni mogel vedeti, da moreta psa koga raniti, zlasti še ker nista grizla. Najvišji sodni dvor pa je razsodbo zavrnil, češ, da ima lastnik psov skrbeti tako za svoje pse, da sploh ne morejo komu škodovati. Obtoženec mora računati s slučaji, da morejo psi, ki prosto letajo po hiši ali dvorišču, koga napasti. To pa še zato, ker slede vso Živali nagonom, ki se jih ne more kontrolirati.
srbski četaš Jurij Ristič je umrl v Belgradu, vsled tega so 10. t. m. v znak žalosti zaključili sejo bclgrajsko skupščine, ko se jc izvedelo o smrti. Ristič je bil eden najdelavnejših četašev v Stari Srbiji in Macedoniji ter se je udeležil mnogo bojev proti Turkom in Bul-garom.
Pisalni stroj, ki zna računati, jc
spravila na trg neka velika tovarna pisalnih strojev. Novi stroj je obenem pisalni in računski stroj, ki sc pa ne razlikuje dosti od navadnega pisalnega stroja. Novi stroj ima poleg navadnih tipk še nadaljnih 10 tipk, nekoliko vzvodov in ročico, ki jo navadni pisalni stroji nimajo. Stroj se lahko uporablja najprej kot navadni pisalni stroj, s pritiskom na posebni vzvod pa se moro uporabljati tudi računski mehanizem ter vtiskavati na papir z udarci jia tipke s številkami števila, i so potrebna v računu. S strojem se more na papir natisniti dvo ali tri koloni daljših številk vsporedno. Ko so števila natisnjena, se ročico samo zavrti in račun jo izgotovljen. Pri tem je mogoče seštevanje v vodoravni in navpični meri, kakor tudi so mogoče še druge enostavnejše računske operacije. Pri pismenih napakah se med računanjem mehanizem stroja ustavi sam, seveda le tedaj, ako jc bila udarjena številka na napačnem dccimal-nom mestu. Pravi računski mehanizem leži v notranjosti stroja in je tako kompliciran, da je lo težko razumljiv, ako se ne vidi stroja samega ali pa njegovih podrobnih slik.
Moderna bedarija. V New-Yorku je milijonar Ryan svoje psu »Teddy« dal urediti okusno .stanovanje, kjor ima »parlor«, jedilnico, kuhinjo in kopališče ter spalnico.
Vlak povozil v Ameriki Slovenca. V Jolietu je povozil vlak Slovcnca Josipa Bambiča.
Kako se oblačijo kraljice. V londonskem kraljevem dvoru imajo ogromno sobano, v kateri ni drugega, kakor ob steni vse polno omar iz mahagonijevega lesa. V teh ogromnih omarah so spravljene obleke angleške kraljice. Nadzorstvo nad to dvorano ima posebna nadzornica z dvema pomočnicama. Vsak večer dobiva komomica pismeno obvestilo, katero obleko želi kraljica drugi dan obleči in kateri čas naj bo obleka pripravljena. Vsaka obleka je v omarah zaznamovana s posebno številko. Komornica vodi natančno knjige, kdaj je bila kaka obleka narejena in kateri dan jo je kraljica oblekla. Vsaka obleka leži v garderobi šest mesecev in ves ta čas jo obleče kraljica k večjemu osemnajstkrat. Po preteku tega časa se obleka prenese v druge prostore in potem podari ali pa proda. V Londonu samem jih ne more nihče kupiti, temveč se prodado v druga mesta, največ pa gledališčem. Ta odredba je bila izdana zaradi tega, ker so kraljici Aleksandri predstavili na plesu nekega dne damo, ki je imela na sebi obleko, ki jo je kraljica nosila ravno nekoliko dni prej. Kadar želi kraljica novo obleko, se to sporoči njenemu krojaču, kateremu se tudi natančno opiše, kakšna naj bo obleka. Krojač pusti nato napraviti več opisanih oblek in kadar pride kraljica h krojaču, pridejo pred njo gospodične, oblečene v> obleke, kakršne si je kraljica naročila. Ako želi na oblekah kake izpremembe, se njene besede stenografira, in izbrana obleka točno po njeni želji prenaredi. Vsaki dvorni dami, ko pride na dvor, se naroči, da se ne sme oblačiti po okusu kraljice ter da si ne sme nikdar dati sešiti obleko po njenem kroju.
Goljufije pri ameriškem carinskem uradu, Iz New-Yorka se poroča: List »World« poroča, da je preiskava, katero sta vodila carinski kolektor Loeb in cenitelj Wannamaker razkrila zopet drugo pot, po kateri je vlada izgubila na stotisoče dolarjev. Glasom »Worl-da« so zvezini uradniki potrdili danes, da so trgovci z glasbili vsake vrste te pod veliko nižjo kot pravo ceno uvaže-vali in da je ena največjih uvoznih tvrdk plačaia pred kratkim 50.000 dolarjev in kazen kot posledico prenizke cenitve. »United States Tobacco Journal« pravi, da je zvezina vlada vsled prenizke cenitve importiranega kubanskega tobaka izgubila v zadnjih dvajsetih letih 75 do 100 milijonov dolarjev.
Nesreča pri plavžu. Pri Dortmundu je ponesrečilo pri plavžu 5 oseb; 3 delavci so bili ubiti, dva sta pa bila nevarno ranjena.
Nesreča v vojašnici. V vojašnici Guarda se je udri strop. Ranjenih jc nekaj manj kakor 150 oseb.
Teletom m brzojavna porotno.
PASIVNA RESISTENCA V THSTU.
Trst. Prebivalstvo je mirno. Če bi pa izbruhnili izgredi, nameravajo uradniki pozvati na pomoč policijo ali pa zaradi nevarnosti sploh prekiniti službo. Na pritožbe občinstva uradniki skomolcujejo. Državna skladišča so že popolnoma prenapolnjena, zato so že začeli blago shranjevati po zasebnih skladiščih. Več zasebnih skladišč več ne sprejema blaga in je zato več delavcev že brez kruha. Z državnega kolodvora so včeraj izpustili samo tri vlake. Sinoči zvečer že ni bilo rešenih veliko podnevi oddanih brzojavk. Lokalne parnike, ki vozijo med Koprom in drugimi istrskimi mesti in Trstom, so včeraj finančni pazniki naj-natančneje preiskali in ukazali odpreti vsak zavoj, kar je povzročilo veliko zamudo. Natančno preiščejo carinski uradniki velike parnike in puste odpreti vsak najmanjši zavoj.
Tržaška poštna filial ka 3 je dostavila centrali ves zaostali material s pripombo, da jc nemogoče z delovnimi silami, ki so na razpolago, vse delo rešiti in naj zato da centrala več moči na razpolago. Poštni uradniki in sluge so se tudi branili delati čez čas, da izdelajo zaostanke.
Kontraktni delavci v Franc Jože-fovem prostem pristanišču so včeraj ustavili delo, češ da premalo zaslužijo. Popoldne so zopet pričeli delati, a prevažajo zgolj tako blago, ki ni podvrženo carinskemu postopanju. Brzojav-ljenje gre tako počasi naprej, da se dostavljajo pisma hitreje kakor brzojavke. Brzojavke med Dunajem in Trstom so imele triurne zamude.
Trst, 18. februarja. Mesto devet tovornih vlakov so odšli včeraj le trije. Vsi vlaki imajo večje ali manjše zamude. Pismonoše so izšli z vsemi poštami tri četrt ure prekasno, a pri vseh poštah so pustili na mizah še mnogo neobdelanega materiala. Morali pa so oditi s pošto, ki so jo že izdelali, ker je tako odredil predstojnik cddeika. Ambulance so pripeljale veliko blaga nazaj, ker niso4nogie vse razdeliti in izročiti na medpostajah. Na ekspedicijskem oddelku je že vse polno zastanih pošiljatev. Pošta, ki odide siccr s prvim jutranjim vlakom proti Dunaju, je odšla včeraj šele ob 955 predpolune. Tudi jutrajsnji časopisi so odšli še z onim vlakom. Tudi gospodične na telefonski centrali so uosLale zelo previdne. Treba vsako število povedati dvakrat, trikrat. Poročevalec neke dunajske korespondence je čakal tri ure na brezuspešno zvezo. Potem je zahteval nujni pogovor. Tudi na tega je moral čakati uro in pol! Na brzojavnem uradu gre delo čudno počasi. Večji del brzojavnih aparatov jo navadno v popravi. V brzojavnem uradu na glavni pošti je že cele kupe zastanih brzojavk. Niti tretjina tekom včerajšnjega dne uloženili brzojavk ni biio odposlanih. Brzojavke dohajajo z zamudo 12 do 24 ur, vsled česar največ trpe parobrodne družbe. Parnik »Marta Wasliington« Avstro-Amerikanc je dospel v pristanišče prej kakor brzojavka o prihodu. Uradniki so preiskali \sako vrečo sladkorja, namenjeno za ladjo »Columbia«. Tržaški špediterji so izjavili, da če bi se pasivna resi-stenca le še nekoliko nadaljevala, bi morali sploh ves promet ustaviti. Borza je imela izredno sejo in sklenila poslati k ces. namestniku deputacijo, naj vso stori, da trgovstvo nc bo trpelo škode. Strogo izvrševanje službenih predpisov se je začelo zdaj tudi pri okrajnem sodišču. Sodniki vsako ba-gatelno stvar z največjo natančnostjo diktirajo, nadolgo izrekajo sodbo in jih motivirajo tako kakor da bi delali ri-goroz na vseučilišču. Za eno samo reč se zdaj porabi toliko kolikor prej za 20 razprav.
PISMO CESARJA NA GENERALA KLOBUČARJA.
Dunaj, 18. februarja. Cesar je pisal generalu Klobučarju, poveljniku ogrskega honveda, da ga na njegovo lastno prošnjo oprosti od službe ar-madnega inšpektorja, da se bo mogel svojim poslom kot vrhovni poveljnik ogrskega honveda popolnoma posvetiti.
MORNARIŠKI KREDITI V ODSEKU SPREJETI.
Budimpešta, 18. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije je od mornariške uprave zahtevane kredite za
dreadnoughte sprejel z vsemi proti : glasovom. Proti sta glasovala od <">ho\ Zazvorka in Šramek, Masafyk in Sta nek sta se absentirala. Proti jo glasa val tudi še socialni demokrat dr. Ellen. bogen.
HRVAŠKA KOALICIJA SE MANJŠA
Zagreb, 18. februarja. Hrvaško-srbska koalicija je včeraj izključila poslance Franca Bencšiča, Leva Mazzura in Vladimirja Turkoviča zaradi »dvomljivega političnega obnašanja«. Koalicija šteje zdaj le še 30 poslancev. Napovedujejo se novi izstopi.
OGRSKE ZADEVE.
Budimpešta, 18. februarja. Danes bo zbornica generalno debato o bančni predlogi zaključila, v ponedeljek pa opravila tudi specialno debato, nakar bo sprejela zakon v neizpremenjeni obliki.
Budimpešta, 18. februarja. Ilonved« ski minister je izdal naredbo, da se nabori izvrše od 1. aprila do 29. maja. Ta naredba izvira iz tega. ker se bo razprava o rekrutnem kontingentu v zbor« niči gotovo precej zavlekla.
JEZIKOVNE REČI.
Norlmberk 18. februarja. Tukajšnji magistrat je sklenil, da na neki dopis praškega magistrata ne odgovori, ker je sestavljen v francoskem jeziku.
NEMŠKI CESAR.
London, 18. februarja. Tu se ofi-cielno potrjuje, cla pride nemški cesar Viljem II. s soprogo v London k od^ kritju spomenika kraljici Viktoriji.
VELIKI VIHARJI.
Dunaj, 18. februarja. Tu divja danes orkan; več oseb je poškodovanih.
Budimpešta, 18. februarja. Tudi tu razsaja močan vihar.
Berolin, 18. februarja. Tu divja močan orkan, ki je ubil dve osebi. V bli-čini Berolina, v kraju Nauen, je vihar podrl stolp rotovža. Telefonski promet z Berolinom je zelo moten.
FRANCOSKO-RUSKO PRIJATELJSTVO.
Pariz, 18. februarja. Bivši ruski minister za zunanje zadeve in sedanji poslanik v Parizu, Izvolskij, je nasproti uredniku »Libre Parole« izjavil, da je alijanca mod Francijo in Rusijo nedotaknjena in da pri nemško-ruskem razgovoru v Potsdamu ni prišla ta zveza sploh nič na vrsto.
Vsaka gospodinja bode presenečena
od letošnjega Messmer-jevega čaja.
Močna, okusna angl. mešanica (K 5-— za i/2 kg) in priljubljena ruska mešanica (K 6-— za 1/2 kg) napravi resnično idejalno pijačo. Manjši zavojčki 50 do 110 vinarjev.
Opozarjamo na cgias dobro znane tvrdke Viljem Maager na Dunaju, ki
izdeluje izborno, čisto in pristno Maager-jevo ribje olje, katero zdravniki prav toplo priporočajo. Vsled prijetnega okusa in zanesljivega učinka že od leta 1869. zdravniki predpisujejo to Maagerjevo izborno ribje olje.
Sprejme se v službo moški, ki se razume
veselje do Wtll£!FSfVa
obenem bi se učil pri izdelovanju
soctavtce inpokalic
Prednost imajo samski, srednje dobe; ako ni drugače tudi oženjeni. Zglasijo naj se pismeno ali osebno pri 52« Jožetu Steh, trgovcu Podgorica, pošta Videm pri Dobrepoljali.

mmf' m h; s utt m wmmm ai
iS®!jMt	' exportnatvrdkaunzlatmnc "*-■'^	•.
figami p^i*.
Javna zahvala.
Ob priliki požara v naši hiši na Bregu št 8 štejemo si v častno dolžnost, izreči našo najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so v trenutkih skrajne nevarnosti z izrednim pogumom iu vse časti vredno požrtvovalnostjo zastavili svoje moči pri reševalnem delu.
V prvi vrsti imenujemo slavno tukaj-Sno prostovoljno gasilno in reševalno društvo ki je pod vodstvom svojega čislanega podnačelnika g. dež. posl. Josipa Turka z izredno naglico pravočasno prihitelo na lice mesta in po večurnem napornem delu nc strašeč se nevarnosti udušilo ogenj ter preprečilo šc večjo nevarnost in nesrečo.
Naša zahvala pa gre tudi vsem drugim, bodisi civilnim ali vojaškim gospodom, ki so nam prihiteli na pomoč ter po svojih močeh prispevali, da sc jc posrečilo ogenj omejiti.
Zahvaljujemo se šc posebno iskreno tudi vsem tistim someščanom iz sosestva in občinstva, ki so v najnevarnejših trenutkih iz golega človeškega sočutja in sledeč plemeniti inicijativi svojega srca, postavili sami sebe v nevarnost ter s svojo hladnokrvnostjo, previdnostjo in pogumom dosegli, da je pri vsej tej nesreči ostala naša rodbina polno-številna.	514
V Ljubljeni, dne 15. februarja 1911.
frania dr. Tavčar-Jeva, dr. Ivan Tavčar
z rodbino.
modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 350/o pod JNfc	navadno ceno,
Tfj	priporoča
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vost, da je naS iskreno ljubljeni, nepozabni, predobri sin, oziroma soprog, brat, stric, gospod
Frančišek Cerar
podjetnik, veleposestnik, občinski svetovalec Itd. v Blagovici
danes dne 17. svečana ob pol 10. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 38 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek dne 20 svečana ob 10. uri dopoldne.
Predragega rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Blagovici, dne 17. svečana 1911.	504
Marija Cerar, roj. Snšnik, soproga. — Jožefa Cerar, mati. _ Ernest Cerar, brat. — Alojzija Podmiljšak, roj. Cerar, sestra. — Jožef Cerar, stric. — Janez Podmiljšak, svak. — Matilda Cerar, roj. Medlč, svakinja.
mehanična pletilna industrija
v Ljubljani, Sodna ulica
(blizu just. palače).
THZKM CJtfilNI-
Cene vel|ajo za 50 kg. Budimpešta, 18. februarja, Pšenica za april 1911 . . . . Pšenica za oktober 1911 ... ,
Rž za april 1911.......
Oves za april 1911......
Koruza za maj 1911.....
Mesto vsakega posebnega obvestila. H
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2 m, sred. zračni tla1« 730*0 mm
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu v njegovem nedoumnem sklepu dopadlo poklicati v boljše življenje našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, brata, svaka in ujca, gospoda
barometra v mm
I Ca- opa-j zovanja
Vetrovi
jasno
7 zjutr. 735 9 -2-4 si. izah. pol. obl. 2 pop, 7351 5 3 sr j/ah. oblačno Srednja včirajžnia temp. 0 5;>. norm 0 0'.
ki je dne 18. t. m ob 3/45. uro zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 27. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika se v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 5. uri popoldne v hiši žalosti Mestni trg št. S slovesno blagoslove in nato na pokopališču pri Sv. Križu polože v lastni grob.
Sv. zadušne maše se bodo brale v stolni cerkvi dne 20. t. m. ob 10. uri predpoldne.
Pi osi se tihega sožalja.	530
Ljubljana, dne 18. februarja 1911.
Esfeorna sHeMcna rantfzna pgača.
O dobroti BilinsKe votle nai sc vpraSa domači zdravnik. Dobi se prt Mihael Kastnerju v Ljubljani.	259C
Kurzi efektov in menjic
dne 17. februarja 1911.
moških udov pogrebnega društva „Marijine bratovščine" v Ljubljani
ima svoje redno zasedanje v nedeljo
Skupna 4°/,, konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic renta 3 V2°/o -Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°0 • . • Ogrska investicijska renta 3 >/2 °/o Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
Globoko žalujoči rodbini Nagg
I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet,
dopoldne ob 10: uri v mali dvorani tnega doma" na cesarja Jožefa trgu.
red:
1.	Poročilo predstojnika.
2.	Čitanje zapisnika lanskega rednega občnega zbora.
3.	Poročilo preglednil<ov računov.
4.	Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov.
5.	Posamezni nasveti družabnikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi svoje cenj. člane
iSrusfnsni ad&or pogrebnega tfrajSioa »ifflarifiine braioošEtae". 529
Blizu dveh kolodvorov in ne daleč od Stavnega mesla se pod ugodi*! <tl pogoji proiia
z dvema sobama se odda za majsld termin v Ilirski ulici štev. 22. - Več se izve pri Ad. Hauptmannu na Eesljevi cesti.	502
siihSM znano gvdlSIfftu
z vsenugospoda : k mi posfopji, travniki, nll vami .n sadnim vnom. Gostilna ses. dda s kon 44J cesijo. Kaslov pove upr.,,Slovenca".
m. u. DEl oto churain
minka churain-ova ROJENA turk
POROČENA
LJUBLJANA, SVEČANA 1911
Haiccneiša la naMsa niiila»ftmeriho le s parnih! t
..Sevenmsmš ega Lloyda" <§>
>e.-wo<i<iftWMKCNMiL -- rvjiivsui: ■•	OttmiKlfi Ht
I	mizarski monter v Ljubljani
II	Dunajska cesta 19 (ffledjatova hiša) :

priporoča svojo bogato ij .Jj pjgl§| igv zalogo hišne oprave :
za spalne ter ied ltie sobe in salone. 2>ivatie vsake vrste. JYCodroce, žimiice na peresh, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročita se toCno Izv Sujejo. ::	NajcenejSa zaloga. ::
Cenik s podobami zastonj in fraako.	48	Cene brez konkurence.
um novice.
t Vincencijeva družba tržiška je
izdala ravnokar svoje 221etno poročilo za leto 1910. Iz tega posnemamo, da se je izdalo tedenske podpore revežem 653 kron, za stanarino in drva 142 K, za božične in velikonočne praznike 210 K. — poleg denarja se je razdelilo za Božič med reveže kot dar predsednika gosp. Gassnerja blizu 50 metrov lepo konte-nine. Dobrotniki so darovali za konferenco v letu 1910. veliko vsoto 1277 K 20 v, pri mesečnih sejah se je nabralo 112 K.
t Tridesetletnico poroke sta obhajala tekoči teden tukajšnji župan tovarnar g. Karol Mally z gospo soprogo.
t Živinska kuga še ni popolnoma ponehala po naši župniji. Zadnji čas so izdale oblasti jako stroge odredbe v za-branjenje in razširjenje te nalezljive bolezni. Dovoljeno je voziti samo s konji, v soboto pa je izšla prepoved, ki za-branjuje prosto letanje psom mačkom in kokošim. Ker je v občini Sv. Katarine prepovedana vsaka vožnja z volmi, imajo že sedaj posestniki ogromno škodo, ker ne morejo voziti drva in oglja v trg. Bolezen ponehava, a strogi ukazi še vedno obstoje. Doklej šc?
t Strokovno podporno društvo čevljarskih uslužbencev in uslužbenk se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so darovali dobitke za srečolov pri zadnji veselici, ki se je vršila v gostilni pri Lozarju, kakor tudi vsem obiskovalcem veselice, ki je clo-nesla naši blagajni lep prebitek.
t Predpustno veselico priredi jutri 19. t. m? ob pol osmi uri zvečer katol. izobraževalno društvo sv. Jožefa v društvenih prostorih. Na sporedu je petje »Živa bresa« in »Mihova ženitev«, poje moški zbor ter dvodejanjka za ženske vloge »Katera bo?« in znana smešna igra »Kmet Herod ali gorje, če pride dijakom v roke.« — Igralci bodo nastopili na novo prirejenem odru v spodnji dvorani. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
t Društvene vesti, Javna telovadba, katero so vprizorili naši Orli minolo nedeljo, je bila izborno obiskana. Nastopilo je v društveni dvorani 20 izvež-banih telovadcev pod vodstvom bratov Bregarja in Teyrovskija, ki so vrlo dobro rešili vse točke programa. Posam-ne nastope je. spremljala godba na lok. — Podporno društvo izučenih črevljar-skih pomočnikov, katerega odbor je bil v večini soc. demokratični je dobil pri zadnjem občnem zboru po žrebu krščansko socialen odbor. Le dva rdeč-karja sta še ostala v njem, katerima je žreb bil mil. Načelnik je črevljar Lede-rer, podnačelnik posestnik in črevljar Končar. — Prihodnji torek bo ob osmi uri zvečer zopet predavanje v društvenih prostorih. — Ženski odsek izobraževalnega društva je ustanovil bolniški sklad, kateremu je pristopilo že več članic. Ker je v slučaju bolezni bolj slabo preskrbljeno ravno za naše ženstvo po tovarnah, se je nadejati, da jih bo mnogo še pristopilo v ženski odsek in k bolniškemu skladu.
Proti katarom
gopilnih organ v, pri nahodu, hri-p&vosti iu vratnih oteklinah idrav oifko priporočana je	38 12 0.
S*
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in ae v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubi Sauerbrunn,
fol«z. pastiije, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti uastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Ipecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalnge pri Mihael Kastner-iu, Peter Laasniku in vadre| Šarabonu, Ljubljana.	lit52—49
Priiuairafilflo sredstvo h rime fobolne otroke kakorludi za bolnem želodcu.
Knjižica: Otroška hranile* zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21
Patentni^ VlOI^M! !8RS!l!IS!!ili
z brczventilnim preciznim upravljenjeni. Originalno strojedelstvo Wolf 10 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
____ 3329 26
Dosedaj izdela .ih na 720 OOO k. s.	...........
pivo IZ pivovarne
v Čeških Budejevicafo
Je izborno, na plzenjski način % 1592 varjeno.	i
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrraann.
ZALOGE: Postojna: Emil pl. Ga zaroli; Trnovo: Hucoi« Valenčič: Reka-Sušak: flnte Sablich; Trst: Scbmidt fiPelosi; - - Pu!j: Lacko Križ - -
' 8
fciubljaita, Dunajska cesta 19. II. stop.. II. mdslr. (Medijatova hli;a).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh lilurgičnih barvah pluviiale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera
in
C'
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno peri.o iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
6392
E
Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam je sklenilo podpisano vodstvo v dosedanjih prostorih Kršč. socialne zveze
odpreti
186
oddelek gostilne
Pričetek v nedeljo 19. febr. ob 4. uri popoldne z malo slovesnostjo.
Dobivala se bodo gorka in mrzla jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje. — Postrež-nina (napitnina) se nc bo sprejemala. — Onim, ki žele imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajutrek.
Za obilen obisk se priporoča
vodstvo tiofe a „Umoit".
(3)
241
Naročajte izborni šentjanški premog!
J{dor je kedaj kuril z tijim, ne opusti ga nikdar več!
ffo anaiizi, izvedeni po c. kr. geologičnem držav, zavodu na ^Dunaju, potem po dr. jR,. Glusen, profesorju kemične tehnologije na c kr. veliki šoli za poljedelstvo na ^Dunaju in konečno po aboretoriju „Ertruženi.i mostecko-duciicovskm radarskih revirjev ima šentjanški premog 40&9—W88 kalorij in ?'9S—1V07°|o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim nravim premogom.
Cena mu le 2 K 40 h za 100 kilogramov;
tedaj nižja, Bto cena osacega drusep premoga.
Jtaročlla sprejemajo razen prodajalne pisarne ient;arške premogokopne družoe d HrižeuniSki uilci 8, II. nadst. v niši g. Urba ca sledeče tvrdke: Jr. JBabič, 5)o.enjska c.; S. JCaučič, Prešernova ul.: £eskode § JVIeden, Jurčičev trot; Z' JViencinger, Sv. Jetra c ; 2J. Sevar, Sv. jjakoba trg; liradn. gosp. dr., JConnresni trg. — J\[aročila in denar za premog sprejema £ud. JCotn.k, trg. v Sp. 1/M.ški. — Z sprejetr anje naroči., in za inkasiranje je o iravičen g. Jos. JBa, aga.

{ kq sivega skubijenega p rja K '.', polbe-ega K belega K i, finci|a K <i, najboljšega skublj ni1 in K K, sivega puh.t K H. De ega K in, prsnega pului K 11', od S kg nadu jc po&lnine pfoslo Dovršena pcstoljo botato napolnjene, iz zelo gostega iaKo trpežnega rdečega, modn ga, belega ali rumenega mle t-nanuiug-biana 1 pernica vel. IKUKilb uti z D azinama, ve ikost No 58, napolnjena z jaiio kpim tnchuiu nerj.m K lfr, s polpuhom K 2«, s pui.om k ..'t; posamezne pernice K li 11, 16, vz'|lavima K 3, 3-50,1. Pernice iWtJx 11» un velike K 15. IS, 21); vz lavnica 9.1 '7n ali »JX8U « m K <1-5 , 5, S-S". Spnd pernica iz gradla 18.) II >ctn K 13, 16, UazpoSilja pro i povzetju poštn. prosto pri naroČilu od o K dalje
ffl. Be.-ger v Dešenici St. 1009. Češki les.
neugaj.goCe denar nazaj al se blago zamenja — Ceni u 2immcah, odejah, pievlekah in vsem drugem po-teljnein blagu zustonj m poštnine proMu.	2293
h M A
\ te Y T
	
■____________________ _________ ________ M	
	K EMBOIII6i8BBlw& 3*
au Velika naloga juvclov, zlatnide, srebrair.e ter raznih ur.
Slago prwe wrste Toč«a pest^ežba N'?jfiižje csesie -
W 50 52—1
jHseSSr, trgsvec 2 iarami Ser za-prisežeii sodmšsM cenilec.
Liubllana, Wo!fova ulica štev. 3.
za 100 kompletnih sob uetlno v za-
Vpojled prost! Reelno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini ia razprodajalcem popust.
Glavna trgovina: Dunaj 1X4, W3hrin-gergurtel, Stadtbahnviadnkt 142—156 blizu jubilejnega glediSCa.
Podružnica: Dunaj XVIII, Wahringer-strasse 109 (vogal Martinstrasse).
Tovarna: Dunaj XVIII, Ldelhofergasse.
Dobavitelj dolenjaavstrijskih dežsln h železnic, mnogih društev In s.moslanov.
Mnoga prip rcčiia prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 i	Najnovejši ceniki.
□nanDanaDciDDooaa
bolj majhna, s šestimi sobami se proda v Rožni dolini št 217,
blizu župne cerkve sv. Antona pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.
oOlastveno potrjena pota-valm pisarna
Mumiana, Bur.aisha c.ib
v novi hiSi „Xin3i5ia posojii .ioe", nasproti „Flgovca"
Izdaja voznih listov za vse razrede francos. tre .morske družbi
lfožnia traja SEM® S dni
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnicc (RundreiscbilletsV
■HHHHMBKHHHBB
■
Pekarija, slaščičarna J in kavarna ■
Stari trg štev. 21 g
Filialke: i
91
Glavni trg št. 6. h Kolodvorska ul. št. 6. §
1810(52-1) M
musmmmum. smhbs
liripavost, katar in zasliženje, oslovski in
dušljivi kašelj nič drtizega, kakor fino dišeče:
ttfljm m Karamele s mmm
j. cnnn notar?l;'> poverjenih izpričeval od zdra\mkor k^s Mi Jjuv in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. ftfitS Zavoj 20 in AO vinarjev. Ovojček 60 vinariev.
Jobi?e: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Susuik, Piccoli, Leustek' Bohinc, Cižmai ; drogerije: Kane, Cvaniara(,.Adnja"). — Lekarne1 Pirk, Idrija:	Novo mesto; Andrijancič, Novo mesto!
Hus. Vipava; Vacha, Metlika; Koblek, Radoljica; llrilti, Litija', Savnik, Kranj; liacc.irik, Postojna; Močnik, Kamnik; Burdieh; Slofja Loka; i'oblek. Tržič; Koželj, Je-etiicc; KanUttcer, Mengeš, V. Arko, trg. Senožeče.
2982
24
(i s^ini stroji jgricola'
so najboljši za vse vrste semen.
Enakomerna setev Model 1911
Že mnogo let najbolje preizkušen.
Močna, solidna sestava. Najbolj eno- I
stavno ustavljenje in izpraznevanje.
Tovarne poljedelskih strojev, železolivarnc 52	in fužine na paro	5
PH. MAVFARTH & Co. DUNAJ
Jstanov 1&72 K. 1 Taborstrcsse 71. 1500 dclavccv. Db.lrni pro-pelitl za toni in franko. — Zastopniki In razprodaja.ct se iš.ejo.
115 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce Itd.
AnSon Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk -štambiljcv
LJUBLJANA,
Sv Petra cesta št. 6.
Ceniki Sranko.
m 15 (;i5)
Svoj izclelek ostro žgane
strofne, zidne in zarezane strešne
priporoča
Snreiue tudi zastopnike za razprodajo
Na]&oliSa in najsigurnejSa prilika za štetienge!
rlh strešnikov.

jiiami promet do 31. dec. 1910 čez 85 milijonov kron Lastna glavnica K 503.575-98
Slame vlog „ne 31. deGemb. I0IU čez 21 milijonov kroi
i. Tušek lios"iana
5 Sto. Fs'ra nasip j
registrovano zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	x
M
£ F
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih ženili 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
vlo-
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskotnptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška. stolni kanonik, podpredsednik — Odborniki: Anton Bclec. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak. drž. in dež. poslanec. Anton Kohi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici, karol Kauschcgg. veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice m hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovic, hišni posestnik in blagainik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
7	Gregor SItbar, župnik na Rudniku.	1
Poročni prstani
močni v zlatu, na tr-pežnosti neprekosljivi, 1 par od 7 R naprej v modernih iasonah, graviranje brezplačno
fr. zmm
urar iu trgovec
Lisibijana
samo i reSernova ulica Siev. I.
Največja zaloga stenskih ur. - Ceniki zastonj tudi po pošti. 121
S
i.______^^vf-s^v^T
c^j r v,,) z^Ji i
Gostilna
s posestvom in pripravo za pekaiijo se odda v najem ali v nakup v Kanalski dolini, pri cerkvi in žel. postaji za Višarje. Naslov pri upravništvu. 403 t
13. onem, PolDov Gradec pri l>!«il:ani
izdeiovalnica harmonijev
po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdeluje vsakovrstne harmonije za cerkve, šole, dom in pevska društva. Dobijo se tudi posamezni kosi harmonija.	36 9
Cenik gratis in franko.
BERN H A RDT-OV i
bokcraoMli od 3 da 20 konjskih sli. Fiotori od i do 53 konjskih sil.
Obratni stroški 5-6 vin. za konjsko silo In uro.
j\[obenega dima, nobeni t saj, nobenega smradu, nobenega izprašanega strojnika, nobene nevarrost: za eksplozijo ali ogenj, nizki nabavni stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dimnika, pripravljeni za takojšnji obrat.
noko ii iiii n žito
vrst jo in izločijo najfinejšo moko. — ^rtpra.ni za vsako gonilno
moč (motor, uodo, gepej). — J£zka cena — ponudbe, kataloge ,„ . ,„. ,,,,„..,, . . ......
————— brezplačno. ————- m ao iqq ,{onisi sil, obralni stroski 11031.28 topli ii uro.
flalceneja akraSna rcioE za izvrševanje oforta, ipnlšedetetDa In industrije.
Ponudbe z usodnimi plačilnimi pogoji. Ceniki in naslovi na oled poslanih slro]eu na .-cahiteuo na razpolago.
C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje
G« Bernhardtovi sinovi Dunaj XII.(II,
Schonbrunnerstrasse št. 173, SI. 30a Zastopnik: J. Mikula, inžener, sodnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 7.
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J.-C. Maijer, Ljubljana, Stritarjeva ulica. —— Banka in menjalnica. =——
Manufakturoa trgovina na debelo in drobno.
HH
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.