Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzem&i nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cXmeriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. RLBFOV FISAKNE: 1279 EECTOR. S3 Entered m Becend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB NO. 145. — ŠTEV. 145. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 20. 1908. — SOBOTA. 20. ROŽNIKA. 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVX Roiakom v svarilo. Goljufi in kriza. PROP ALICE, KI SO DOSEDAJ VARALE NAŠ NAROD S POMOČJO POŠTE. NADALJUJEJO SVOJE POSLE. Ker direktna goljufija ni vlekla, poskušajo sedaj z zvijačo. p O Z O Rt pove t je, kamor že davno spadajo. Na ta način smo uverjeni, da bodemo naše rojake obvarovali škode, da potem med njimi ne bode toliko tarnanja, kakor ga je bilo v jeseni dan za dnevom opaževati med Italijani, koje so njihovi lastni rojaki po načinu zgoraj omenjene čifutsko-nemčurske gauge varali. Odkar se je pričela kriza, oziroma po paniki, ki se je pričela v oktobru tninolega leta, je vse polno naših rojakov zgubilo delo in zaslužek. Posledica temu je bila, da se je naš narod pričel seliti v druge kraje, kjer se mu obeta saj nekoliko dela in zaslužka. Mnogo rojakov se je pa napotilo domov, da počakajo tam, dokler v Zje-dinjenih državah ne nastanejo zopet boljši časi. Medtem, ko je večina naših rojakov marljiva in se preživlja z težkim delom svojih rok, imamo pa med nami, žalibog, tudi nekoliko tacih korifej in propalic, kterim pošteno delo tsurrdi in koji se skušajo preživljati z goljufijo, oziroma vara-njem svojih lastnih rojakov. Nekteri med temi lopovi so preje nekoliko Ča »a opravljali kako pošteno delo, toda ko je prišla kriza, so zgubili za slu iek in ker niso imeli denarja, da bi ČAkali na kako priliko poštenega za alužka, ali pa da bi odpotovali tje, od koder so prišli, pričeli so razmišlja ti, kako bi bilo mogoče na lahek na čin dobiti denar od naših rojakov, med kterimi je še vedno mnogo tacih, ki nepremišljeno izročajo svoj denar ljudem, kojih niti ne poznajo, in kte rih zgodovina je več nego temna. To je vzrok, da smo bili v novej iem času primorani v "Glasu Naroda" večkrat objavljati razna "Svarila" pred mnogoštevilnimi goljufi, kteri so varali naše ljudstvo sedaj potom ponujanja in prodajanja raznih "Kolomanovih žegnov", "Črnih bukev", vode mesto vina, potem raznih "prepotrebnih" predmetov in ur, o kterih so trdili, da so zlate, ki so pa bile v resnici iz navadnega "pleha" itd. Tem desperatnim lopovom, ki so po narodnosti deloma Slovenci, deloma Hrvati, Italijani in čifuti, smo njihov po*eI s p« »močjo pametnih rojakov. ki so se ozirali na naša svarila, ustavili, in {»»tem mi imeii naši naroe- HITRA VOŽNJA Prancoski parnik La Provence je vozil hitreje, nego Cunardova Mauritania. Včeraj je dospel v ncwyorsko luko francoski parnik La Provence, ki je dosegel na poti med Havre in New Yorkom rekord izredne hitrosti. La Provence je dospel namreč 40 minut pred Cunardovim parnikom Maure-tania, dasiravno sta oba minolo soboto istočasno odplula iz Evrope. La Provence je rabil za svojo pot preko oceana le 5 dni in 18 ur in je najhitrejši parnik na Atlantiku. Kedor rojakov želi potovati v Evropo s tem parnikom, naj se hitro obrne do jedine slovenske potniške tvrdke v New Yorku, Frank Sakser Co., 109 Greenwich St. Životopis našega predsedn. kandidata. POTOMEC STARE PRAVNIŠKE RODBINE; ON JE TRETJI TAPT. KI JE BIL TUKAJ SODNIK. Njegovi predniki so prišli v Ameriko iz Anglije. Njegova mati potomka prvih kolonistov. DOSEDANJA KARIJERA. mk Mf se na; iltem pa. k« iuftie. so * i>a pred lopovi mir. 0 živeli nekaj časa od polenili in radi tejra 1 čuditi, da skušajo , j k) kterih bi jiin bi-la lahek način do kr-ra denarja naših ro- n una pot lo mogoče priti vavo prislužen jakov. Tako (srno bili tekom tega tedna prisiljeni objaviti v našem listu zopet jedno "Svarilo", iz kterega je raz\;dno, da je jeden teh goljufov, ki živi naravno med svojimi ostalimi newyorskimi brati, pričel pošiljati rojakom prosjaška pisma, kar je naravno že najskrajnejša podlost. Nadalje nam poročajo rojaki iz zapada, oziroma iz bližnjih držav, da razpošilja neka čifutsko-nemška gansra cir- iularje našim rojakom, od kterih sku-!f na ta na>'-in izvabiti denar v svr-ho "pošiljanja v staro domovino", liode- li kedaj denar, kojega bi naši rojaki na tako lahkomišljen način izročili čifuUko-nemški gangi, ki se skriva pod slovansko krinko, prišel na zaželjeni cilj. je naravno veliko vprašanje, ako pomislimo koliko ino-zemcev je bilo v novejšem času na ta način ogoljufanih. Ista tolpa de-•peratnih korifej ohljubuje tudi da bode dobavljala rojakom (lalikomiš-ljenim) potrebne vozne listke za potovanje v staro domovino. Kako bi oni, ki bi jim prišel v roke, potoval, ve le sam Bog, toda poznamo ljudi, ki so prišli takim lopovom v roke in ki so potem morali za drag denar potovati tje, kamor so jih lopovi poslali, nikdar pa ne tje, kamor so oni sa~ mi želeli. Radi tega opozarjamo rojake ponovno, naj bodo previdni, in naj vse teke eirkularje, prosjaška pisma in ■lične tiskovine, pe naj bodo slednje v kakoršnjejkoli obliki, ali oelo v obliki "časopisa", takoj uničijo, ali pa pošljejo ra^em uredništvu, da se tako čim preje omogoči spraviti lo- RAZNI POŽARI. Tovarne upepeljene; škodo cenijo na mnogo tisoč dolarjev. Shelby, Ohio, 20. junija. V mino-lej noči so zgorela velika poslopja tovarne, ki je last Shelby Steel Tube Co. Tovarna je pokrivala več oral veliko zemljišče in družba ima za $750,000 škode. Nekteri trdijo celo, da sega škoda do milijona dolarjev Ko se je v tovarni delalo redno, je bilo v njej zaposlenih 800 delavcev, toda v sedanjem času so število de-laveev radi krize izdatno omejili. Imenovana družba je del trusta za jeklo. Bodo-li tovarno tukaj zopet zgradili, še ni določeno. Chicago, 111., 20. junija. Tovarna Commercial Cabinet Co., 177 West Division St., je včeraj zgorela. Požar je nastal vsled razstrelbe, ki je nastala v tovarni. Pri gašenju sta bila dva gasilca težko ranjena. Škoda znaša $75.000. Tamaqua. Pa.. 20. junija. Tovarna Tamaqua Manufacturing Co. je vce raj zgorela. Požar je napravil za $200,000 škode. Reading. Pa.. 20. junija. Velika prodajalnica tvrdke Stichter Hardware Co. je zgorela in škoda znaša $75,000. Petoskey, Mich., 20. junija. Tukaj je zgorel Imperial hotel. Kako je nastal požar, ni bilo mogoče dognati. Škode je za $120,000. Hotel je bil samo ob letnej sezoni odprt. V tigrovih šakah. Hartford, Conn., 17. junija. Ko so danes nakladali v tukajšnjem mestu menažerijo cirkusa Barnum & Bailey, je bil lTletni John Helander preveč radoveden. Tako se je preveč približal gajbi, v kterem so tigri in pri tem pa je udaril nek tiger z vso mo-čjč po glavi. Rano so mu morali zašiti, toda poleg tega je dobil tudi več drujrih poškodb, tako, da je dvomljivo ljode li ozdravel. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ... ....... 50 kron za 20.40 ..... ....... 100 kron za 40.80 ..... za 102.00 ..... za 203.90 ..... ...... v 1003 kron za 1018.00..... Poitarina je všteta pri teh vsotah. Doma ae nakazane vsote popolnoma izplačajo brca vinarja odbitka. Naše denarne potil jat. izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do IS. daeh. Denarje nam podati je majprlUft-aeje de $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem ptemu, večje vneake po Domestic Postal Money Ortzr »11 t>« "»few TorV **rV Draft FRANK SAKSER 00., 10t Greenwich St, Nov Terfc, 8104 St Clair Ave., N. K. Cleveland, V včerajšnjem izdan ju "Glas Naroda" smo poročali, da je konvencija republikanske stranke, ktera se vrši v Chicagu, 111., z ogromno večino glasov odbrala svojim predsedniškim kandidatom sedanjega vojnega tajnika William H. Tafta iz Cincinnati-ja. Ker že danes lahko trdimo, da bode Taft v jeseni tudi izvoljen predsednikom naše republike, smatramo uniest mm, nase čitatelje seznaniti tudi z njegovim životopisom. Sedanji predsedniški kandidat William H. Taft, je bil rojen v Mt. Auburnu. oziroma predmestju mesta Cincinnati, dne 15. decembra 1857. Ko je bil še deček, so mu njegovi prijatelji dali vse polno imen in sicer radi njegove debelosti. Ko je obiskoval višjo šolo v Woodward, je postal bolj resen in tedaj je ta imena zgubil. Kandidatovi predniki so prišli v Ameriko iz Anglije in on je tretji Taft, ki je v Ameriki sodnik. Njegov stari oče Peter Rawson Taft, je bil sodnik v Windham countyju, Vt. Ta f to v oče Alfonso se je preselil iz Vermonta v Cincinnti. Preje je študiral pravo na vseučilišču Yale in 1. 1839 se je nastanil v Ohio kot odvetnik. Kasneje je postal tam sodnik višjega sodišča in general Grant ga je potem imenoval vojnim tajnikom. Kasneje je postal njegov oče zve zini generalni pravnik in končno poslanik za Avstrijo in Rusijo. Taftova mati je bila potomka rodbine, ki je prišla v Ameriko že v koloni jalnej dobi. Umrla je v decembru minolega leta v Millbuiy, Mass. Ko je William Howard Taft absolviral šole v Cincinnatiju, je obiskoval vseučilišče Yale, kjer je tudi graduiral, nakar je vstopil v odvetniško tvrd-ko svojega očeta v Cincinnatiju. Pole- tega je delal kot sodni poročevalec za nek tamošnji list in je dobival $0.00 plače na teden. Vsled vpljiva njegovega očeta, je pa bil ka.alo imenovan pomožnim tajnikom za county in kasneje za davčnega kolektorja domačega davka. Zanimivo je, da se ima Taft za svoje prvo večje javno mesto zahvaliti Jos. B. Forakerju, ki je bil tedaj go-verner države Ohio in ki je sedaj oni senator, proti kteremu je moral Taft večkrat nastopiti. Foraker je imenoval Tafta sodnikom višjega sodišča in ko je njegova službena doba po-la, ga je ljudstvo ponovno za to mesto odbralo. To je bila jedina služba za ktero je bil odbran potom volitev, dočim je vse druge dobil potom imenovanja. Leta 1890 je predsednik Harrison pozval Tafta v Washington, kjer je dobil mesto davčnega sollicitorja in od tedaj nadalje je bil Taft vedno v službi zvezine vlade. Tedaj se je Taft seznanify predsednikom Roose-veltorn, ki je bil tedaj predsednik komisije za civilno službo in oba sta po-tala intimna prijatelja. Kasneje je postal Taft zvezini okrožni sodnik v Cincinnatiju, v kterej službi je ostal devet let, nakar mu je predsednik William McKinley poveril nalogo na Filipinskem otočju ustanoviti civilno vlado. . Ko je bilo to delo končano, imenoval ga je predsednik Roosevelt vojnim tajnikom in tako je prišel zopet v Washington, kjer je dobil vedno razne misije, tako, da je skoraj neprestano potoval in večkrat obiskal Panamo in Filipine. Lani je potoval s svojo rodbino okrog sveta in tem povodom je pregledrl filipinsko otočje, obiskal je tudi Japonsko, Kitajsko in Rusijo, kjer so ga povsodi pozdravili kot bodočega predsednika Zjedinjenih držav. Mr, Taft se je oženil, ko je bil star 24 let z Miss Helen Herron iz Cin-cinnatija in je oče treh otrok, kterih najstarejši, Bober Alfonzo študira na vseučilišču Yale. Njegov najmlajši sin Charles, je star 11 let. Zastopnik Sherman podpredsed. kandidat. PRI REPUBLIKANSKEJ NACIJO-NALNEJ KONVENCIJI JE BIL ODBRAN PODPREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM NEWYOR ŠKI ZASTOPNIK. Tudi ta nominacija je bila izrečena takoj pri prvem glasovanju. FAIRBANKS PROPADEL. Chicago, 111., 20. junija. Včeraj dopoludne so republikanski nacijonal-ni konvent sine die zaključili, kajti podpredsedniškim kandidatom so skoraj jednoglasno odbrali delegata Jas. S. Shermana iz Utice, N. Y. Sherman je bil takoj pri prvem glasovanju izvoljen in je dobil 816 glasov. Bivši guverner države New Jersey, Murphy, je dobil 77, governer Guild iz Massachusettsa 75, Sholdon iz Wis-consina 10 fn Fairbanks iz Indiane 1 glas. Ko so prišli včeraj' dopoludne de-legatje v dvorano, je bilo na njih o-paziti, da so zelo izmučeni. Ko je nekdo predlagal, naj vsak govor traja le deset minut, so vsi delegatje ta predlog z veseljem pozdravili in kma-lo nato je delegat Timoty L. Woodruff nominiral podpredsedniškim kandidatom newyorskega bossa James S. Shermana. To nominacijo je zbornični predsednik Cannon takoj podpiral in je tem povodom izjavil, da je Wm. H. Taft njegov kandidat. Potem je Shermana nad vse hvalil in končno dejal, da je najboljši kandidat za podpredsedniško mesto. Ko so po tem delegatje nominirali še druge kandidate, se je pričelo glasovanje, ki se je zaključilo z zgoraj označenim uspehom. Končno je trajalo kake pol ure kričanje hurrah in potem so to nominacijo in glasovanje progla sili jednoglasnim. Ob 11:47 so konvencijo sine die zaključili. Medtem, ko se je prva seja konvencije pričela z molitvijo in blagoslovom nekega katoliškega škofa, zaključili so zadnjo sejo z molitvijo in blagoslovom rabinca Sclioenfaerberja, kteri je medtem, ko je navzoče bla goslavl.ial, dejal: "Naj spoznata kapital in delo svoje medsebojne dolžnosti in obveznosti in naj niti prvi niti drugi ne provzroči prepira in razliko med sloji prebivalstva." Washington. 20. junija. William H. Taft je danes podal ostavko in v kratkem preneha biti vojni tajnik. Njegova resignacija postane dne 30. junija pravomočna. Njegovim naslednikom bode imenovan general Luke E. Wright iz Tennessee, ki je bil preje genex'alni governer na Filipinih in še preje naš poslanik na Japonskem. Po prepričanju je Wright demokrat. Razstrelba v rovu. Mrtvi iii ranjenci. RASTRELBA SE JE PRIPETILA V ROVU ELLSWORTH ŠT. 1 PRI JitiONON-GAHELI, PA. Trije p rem o gar j i ubiti, dva zelo ob-žgana in 15 živih pokopanih. REŠILNA DELA. Monongahela, Pa., 20. junija. V premogovem rovu Elsworth, št. 1, bli-zo tukajšnjega mesta, se je včeraj zvečer pripetila razstrelba plinov. Pri tem so bili trije premogarji na mestu ubiti, dva sta tako obžgana, da ne bodeta več okrevala, dočim je pet najst nadaljnih premogarjev pokopanih v rovu. Razstrelba se je pripetila, ko so vsi premogarji, ki delajo po dnevu, izimši tridesetih, ostavili rov. Petnajst premogarjev je bilo blizo vhoda, ko se je pripetila razstrelba. Oni premogarji, ki so še v rovu, so brezdvomno zadušili, kajti rov je poln strupenih plinov, da je rešilnemu možtvu kljub mnogim poskusom nemogoče priti v rov. Jednega nesrečnika so spoznali za John Beala. Ostala dva sta pa tako ožgana, da ju ni mogoče prepoznati. Ako bi se razstrelba pripetila malo preje, bi bilo najbrže 500 premogar-jevubitih, kajti toliko jih je bilo v rovu na delu. Obsojen urednik v Koreji Tokio, 19. junija. Angleško sodišče, ktero se je začasno preselilo iz Shanghaja v Seoul, Koreja,-je včeraj obsodilo urednika po japonskej vladi zatrtega angleškega lista Corean Daily News, Ernest T. Beth^lja, v tritedensko ječo in jednomesečno policijsko nadzorstvo. Obsojen je bil, ker je v svojem časopisu pisal razburljive članke proti Japoncem, oziroma, ker je v listu hujVkal proti Japoncem. Imenovani časopis je vedno ostro napadal japonsko upravo in je poživljal domačine, naj se upro proti Japoncem. Bethel je angleški državljan. Prijeti člani La Mano Nere. Wilkesbarre, Pa., 18. junija. Državni policaji so danes potom zvijače prijeli tri Italijane, o kterih se domneva, da so z grozilnimi pismi nadlegovali tukaj zaposlene Italijane, od kterih so izsilili velike svote denarja. Pisarili so z grozilnimi pismi in v teh so vsakomur pretili s smrtjo. Italijanski pogodbenik Domenico Gi-letti je nedavno dobil tako grozilno p;smo, v kterem so lopovi zahtevali, naj jim plača za se $30 in za vsakega svojih delavcev po $25 zavarovalnine, ker le na ta način bodo varni pred smrtjo. Pogodbenik je o tem takoj sporočil državni policiji, kterej se je posrečilo dobiti lopove. TRI ITALIJANE USTRELIL. Bogat vinski trgovec v New Orleansn je ustrelil tatove. New Orleans, La., 18. junija. Tukajšnji premožni vinski trgovec Pie-tro Giaconi je včeraj rano zjutraj ustrelil tri Italijane, ki so prišli v njegovo hišo in zahtevali denar. Gia-coni ni dolgo pomišljal in je pričel na lopove streljati. Lopovi so pretili njegovemu sinu s smrtjo, ako jim ne izroči denar in svojo uro. V tem trenotku je pa prišel oče na pomoč in pričel streljati. Ustreljeni Italijani so bili brezdvomno čiani organizacije I.a Mano Nera. Policijski kapitan nafarban. Policijski kapitan Ivory je sedel včeraj zveče* težke glave za svojo pisalno mizo na policijski postaji in najbrž premišljeval o novi paradi Jahkoživk na 'Boulevard de Lastre', ko pride v sobo llletni deček, ki za-kliče: "Na dvorišču na 18 cesti leži odrezana glava nekega možkega." Kot bi zagorelo pod nogami, skoči kapitan po koncu, vzame s seboj tri policiste in detektiva ter se napoti z njimi proti imenovanemu mestu. Na licu mesta so stali trije dečki in kazali na neke planke na dvorišče. In res, tam je ležalo nekaj možki glavi podobnega. Kapitan je že pred seboj imel grozen skrivnostni umor. Dečki so pripovedali, da so videli na East Riverju čoln, in v njem dva možka, ki sta skrivala truplo brez glave; kmalu za tem so pa opazili glavo na dvorišču. Detektiv Cahill, kljub svojim 250 funtom skoči bljižje in prične glavo natančneje raziskovati. Na pomoč mu pride tudi kapitan. Ko z veliko mujo konečno pri vlečejo na dan "odrezano glavo" pa doženejo v žalostno slavo, da glava ni prava, temveč le zmes žaganice, povite v cunje in obdane z lasmi. Kakor so dognali so glavo rabili leta 1905 pri mayorskih volitvah; glava je predstvljala nekega kandidata za župana, kterega so "in effigie" zažgali. Jezni kapitan naj-prvo opsuje dečke in se napoti pove-šene glave domov. Ko pa pride na postajo mu pridrvi ves upehan nasproti policist Shrjncer in mu z grozo na obrazu pripoveduje, da je množica nedaleč od postaje napadla policijskega poročnika in da ga je že najbrž ubila. Z vihteČimi koli se drvi kapitan s svojim moštvom do usodnega mesta, kjer se je pa zopet skazalo, da so si le ljudje nekoliko posegli v lase. Sicer je pa kapitan Ivoiy znan, da doživi večkrat enake smolnate dogodke. Položaj v Maroku. Poraz Mulaj Hafida. V TANGIERJU SO NAMERAVALI PRIVRŽENCI HAFIDA PROGLASITI SULTANOM. Ta načrt se jim je vsled pazljivosti Abd ul Azisa preprečil. RAZNI BOJI. Iz Avstro-Ogrske. Tangier, Maroko, 20. junija. Tukaj so v zadnjem trenotku preprečili spreten poskus proglasiti Mulaj Hafida sultanom. Ta formalnost je bila zelo jednostavna in je obstala le v tem, da bi pri včerajšnjej molitvi za sultana, ktera se vrši v glavnej mo-šeji vsaki petek, muedin imenoval ime Mulaj Hafida mesto ime Mulaj Abd ul Azisa. Ta načrt so izdelali najvplivnejši pristaši novega sultana Prejšnji minister inostranih del, Mohamed del Torres, je pa o tem zvedel in je dal glavne agitatorje zapreti, dočim je vojaštvo mošejo obkolilo. Paris, 20. junija. Francoski konzul poroča iz Casablaivce, da so 'beduini rodu Stragna pri mestu Maroko napadli pristaše novega sultana Mulaj Hafida, in da so jih v večjih bojih porazili. Boji so t.vajali več dni. GLASOVI IZ INOZEMSTVA TAFTOVEJ NOMINACIJI. V Londonu konštatujejo sijajno Rooseveltovo zmago; v Parizu vidijo v nominaciji napredek imperij alizma. London, 20. junija. Večina današnjega časopisja objavlja daljše članke o predsedniku Zjedinjenih držav Rooseveltu, kteri je z nominacijo vojnega tajnika Tafta predsedniškim kandidatom dosegel kar največji uspeh. Vse časopisje slavi Tafta radi njegovih velikih sposobnosti. Tudi platformo se bavijo in upajo, da bode prišlo med Zjedinjenimi državami in Anglijo do svobodne trgovine. Paris, 20. junija. Tukajšnje časopisje piše mnogo o nominaciji Tafta predsedniškim kandidatom Zjedinjenih držav in skoraj jednoglasno trdi. da pomeuja ta nominacija zmago im-perijalizma. Listi pa pristavljajo tudi jednoglasno, da bode Taft jak kandidat in izvrsten predsednik. Deportacija po 25 letih. Boston, Mass., 17. junija. S parnikom Ivernia, ki je danes odplul od tukaj v Evropo, je odpotoval pred 25 leti v Ameriko došli Patrick Shay, kterega je naselniška oblast poslala nazaj na Irsko, od kjer je prišel. Shay je star 60 let in nazaj so ga poslali, ker se zvezine oblasti boje, da ne bode v kratkem oblastim in javnej dobrodelnosti nadležen. Mož je pred letom dni obiskal svojo rojstno domovino in vsled tega imajo sedaj oblasti pravico nesrečnika poslati nazaj. Tedaj se je vrnil v Boston z $12 premoženja in ker v Z jed. državah nima ni jednega sorodnika, tudi od nikjer ne more pričakovati gmotne pomoči. Ko se je vršila proti njemu tozadevna obravnava., ni bilo nikogar, ki bi se zanj zavzel in tako ga je naselniška komisija obsodila v povratek. REKTORJI DUNAJSKIH VIŠJIH ŠOL SO PRIČELI PRETITI DIJAKOM. V ponedeljek se zopet prične na vseučilišču predavanje. ŠTRAJK V INOMOSTU. Dunaj. 20. junija. Rektorji tukajšnjih višjih šol, vseučilišča, tehnike, akademije umetnosti in drugih zavodov so včeraj naznanili dijaštvu, da se v ponedeljek predavanja zopet prično. S tem naznanilom so zajedno tudi dijake pozvali, naj mirujejo ia naj se vsakemu kaljenju miru izogibajo, V slučaju, da se dijaki na ta opomin ne bodo ozirali, se jim preti, da se bode proti njim kar najstrožja postopalo, ker le na ta način bode mogoče končati homatije, ki so nastale radi Wahrmundovc afere in vsled kterili je predavanje in učenje že dolgo časa onemogočeno. Nadalje so na merodajnem mestu tudi sklenili, da se sedanji semester ne konča pred določenim časom, kar se zgodi dne 31. julija. Predavanja bodo nadaljevali, naj že postane položaj kakoršenkoli. Da je prišlo do tega sklepa, se je zahvaliti naučnemu ministru. Dijaki se sedaj posvetujejo, naj se li udajo pozivu rektorjev in s štrajkom za defimtivno končajo. Mnogo dijakov je proti kompromisu in zahtevajo, da se štrajk energično nadaljuje. Vendar je p& nadaljevanje štrajka brezpomembno,, ker je profesor Wahrmund privolil v premestitev iz Inomosta v Prago: Napredni dijaki v Inomostu pa nočejo odnehati od štrajka. Včeraj so priredili zborovanje, pri kterem so sklenili, da se s štrajkom nadaljuje*, in sicer ne oziraje se na profesorja. Wahrmunda. Nasprotstva med naprednimi in nazadnjaškimi ali klerikalnimi dijaki v Inomostu postajajo vedno večja, in tako je pričakovati* da pride prej ali slej zopet do bojev„ Umor in samomor. Little Falls, X. Y.. 19. junija. Far-meriea Finnova je včeraj zjutraj s sekiro umorila svojega moža Martin Finna, ko je ^e spal. Nato je morilka odšla v stanovanje svoje matere, ki je oddaljeno miljo hoda od njene hiše. in je tu svojej materi povedala., kaj je storila, nakar je izpila čase kloroforma in še nekega druzega strupa. Dve uri kasneje je tudi ona umrla. Njen mož je pred dvema tadni vložil proti njej tožbo na ločitev zakona, kar jo je tako užalilo, da je izvršila krvavo tragedijo. Banka ostane zaprta. Pittsburg, Pa.. 19. junija. Allegheny National banka, ktera je nedavno z dolgovi v znesku $2,600,000 napovedala bankerot. ostane še v nadalje zaprta, dasiravno se je zatrjevalo, da prične v kratkem zopet poslovati-Aktiva bodo passiva pokrila, tako da; delničarji in vlagatelji ne bodo imeli izgube. Francoska parobrodna družba znižala cene. Gorej imenovana družba je znižala cene za parnik "La Provence", kteri odpluje dne 25. junija. Cena je sledeča: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko C8.15. Za novi parnik "Chicago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, 7 greb $35.35. Oba parnik a sta hitra. Listke prodaja Frank Sakser Co. 109 Greenwich St., TXww York ia 6104 8*. Olair Ave., Cleveland, 0. Rojaki, kteri želite potovati e temi parniki, oglasite se pravočasno pri FRANK 8AXSKB 00. Novo poslopje. Mr. Frank Sakser gradi lepo iuš na lepem, živahnem in kuptijskem-. Cortlandt St. v New Yorku. Nova-, hiša bode le izključno za kupčijo ir tiskarno. V basementu bodo velik? stroji za tiskanje, kamor bode postavil nov stroj za tiskanje "Glas Naroda", ki se tiska že blizo 6000 iz-tisov vsak dan. V pritličju bode obširen prostor za potnike in stranke 'r lep vestibul in mrameljnate stopnice-bodo v pritličju. Prvo nadstropje-bode uporabljeno za pisarno in bode imelo dovolj prostora za dvajset uradnikov. Drugo nadstropje bode uporabljeno za stavce in Mergenth*-lerjeve stroje. Poslopje bode lepo, znotraj zračn* in za kupčijo pripravno. Mr. Sakser je dal samo za prostor (lot) $45,000*. a zidanje bode veljalo $15,000 bre* notranje oprave. Meseca oktobra s* bodo najbrž vsi uradi tja preselilL Hiša se nahaja prav tik Cortlandt Street postaje od Pennsylvania železnice in bode za potnike zelo ugodn* najti novo poslopje. ■ fSflg > - • ■ . •;;•••'•» "GLAS NARODA" (Sbrenic Daily.) Owned and published by the 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR V AIJ A V EC, (Set retary. LOUIS BEKBDIK, Tnuurvr. Place of Basinet* of the corporation and add rem« of above officers: 109 Greenwich H tract, Borough of Manhattan, New York Orty, N- T._ Za leto velja list ca Ameriko in Canado.........$3.00 pol leta.........1.50 , leto sa meato New York . . . 4.00 pol leta sa meato New York . 2.00 , Evropo sa vse leto.....4.50 „ „ pol leta.....2.50 m „ celrt leta .... 1.75 T Evropo pošiljamo skupno tri ptevilke. -'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzamii nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") Imeti 1 every day, except Sand aye and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdvertiaemenl on|agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne aatunejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Mooej Order. Pri iprMMmbi kraja naročnikov Ciaimo, da ae nam tudi preJAn]« valliča naznani, da hitreje najdeno naslovnika. DoiMeom in pofiljatvam naredite aaalov: "QLA8 NARODA** 10t Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. Radi prepovedane ljubezni sta nek šestdesetletni in njegova tridesetletna ljubica izvršila samomor. Njegov samomor je umeven, — toda njen T!... • • • Naj novejši dokaz augležke miroljubnosti bode veljal dvanajst milijonov dolarjev in bode nosil 21,000 tou: naj večji mirovni argument ua vodi, kar jih na svetu... • * • ^ izgleda tako, kakor da bodmno Panamo ravno na isti naein osvojili, kakor svojeeaano C uho. Kaše koristi so »lične art i čoki, ktero se mora list za listom povžiti... • * • Nekdo se v " Amerikanskein Slovencu" z dolgim dopisom opravičuje. "Kedor se opravičuje" itd. itd. itd... • • • Takib opravičevanj bi še lahko navedli vse (Milno iz one dobe, ko je opravičevalec še živel v Evropi in ki so trajala vse do "izleta" v Ameriko. .. • » • Francoski praporščak Ullrno je bil, kakor srn« [»oročali, radi izdajstva obsojen dosmrtno prognanstvo na Isla del Diablo. Vendar pa ta kazen nikakor ni grozna, kajti ta "do-smrtnost'" nikakor in nikdar dolgo ne traja .. . * * * Mr. Tal t ne bode ]>otoval po vsej republiki in govoril politične govore, temveč ln»de ostal doma v Cineinnati-ju in tam sprejemal politične depu-tacije, kakor svoječasno pokojni \Vm. McKinley. Taft se ravna natančno po evangeliju: ''Pustite otročiče k meni'*... • * * Predsednikov zasebni tajnik postane pri Taftovem predsedovanju član njegovega kabineta: Kedor ima Roosevelta za prijatelja, lahko postane minister... ♦ ♦ • Radovedni smo, je-li bil nemški Viljem kaj ljubosumen na svojega dunajskega kolego po |>oklicu, ko je prebivalstvo slednjemu priredilo tako lepo parado... • e • Sedaj namerava tudi anglikanska carkev sprejeti zakon, vsled ktorega bode ločenim zakonskim parom nemogoče še enkrat se poročiti. Tudi anglikanci ne morejo razumeti dejstva, da si zamorejo taki Ijndje pomagati brez cerkvenega blagoslova... • 9 • Kadi novega zakona proti konjskim dirkam je pri nas sedaj prepovedano ■ta vi t i. Itadi ti-jra bi bilo umestno, ako bi i>olicija vsakega smrkavca, ki ob vsakej priliki izgovori besede: 411 bet ve", prijela in odvedla v zapor... • -e • "V Chicajru se razširja pasja steklina." (Časniško poročilo.) Tam se sedaj vrši konvencija republikanske stranke in radi te svete Barbare TX) za ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja I902 v državi Penn«ylvan»U -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. i Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. __T ■ NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P* KAROL ZA Tj AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral-dock, Pa. FRAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: \ PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box SfJ, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". VABILO — k — VELIKI PLESNI VESELICI, ktero priredi društvo sv. Barbare postaja štev. 22 v Imperialu, Pa., v dvorani društva sv. Jožefa štev. 29 ob priliki blagoslovljenja narodne zastave na dan 4. julija 1908. Zastavo bode blagoslovil Rev. Ivan Mertel iz Pittsburga, Pa. Društva odkorakajo korporativno iz imenovane dvorane ob 8V2 uri zjutraj na postajo Enlow in pričakujejo oddaljena društva in droge goste. Od tod odkorakajo v cerkev, ker bode ;tudi sv. maša. Po blagoslovi jen ju zastave odkorakajo društva nazaj v dvorano. Igrala bode domača godba. Za obilen poset so vljudno vabljena vsa slovenska, hrvatska in slovaška društva, kakor tudi rojaki in rojakinje. Vstopnina za možke 1 dolar, dame proste. Pivo in godba prosta. Za točno postrežbo in red bode skrbel ODBOR. (20, 24 & 30 — C) Elegantna ura za $3.75 Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico,na poskušnjojče vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki je sicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalec, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo ra 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite: 2VI- C. FARBER 218, 225 Dearborn St.. Chicago, HI. DOLENJSKI CVIČEK V Aim — BULL — Veselo naznanilo prijatelj priatM dolenjske kapljice. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko vino — —< in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in steklenicah. > Točzia A ostrežba- Zmerne cene. Cviček je s Trske gore Kršl^m. Naročila sprejema: FRANK PODGORŠEK, 217 East 22nl St., New York, 1T.T. ■ ■ ■ ,mnnnnnumjuu., IVAN Krattt!^ Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da raa-proda svoje VINO radi prezidav« svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljiei, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Navodilo, JOHN KRAKER EUCLID, O. g?* > . "'^Iglp čvf Priporoča rojakom svoja izvntnj vmA, ktera v kakovosti nadkriija jejo vsa druga ameriška vina. RodeČ« vino (Concord) prodajan po 50 eentov galono; belo vino (Ca tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 QALON. BRINJE V BO, sa kterega sem int portir&l brinje is Kranjske, velja 13 steklenie sedaj $13.00. TROPINO VBO $2.50 galona. DBOŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode sa Iga nje so 4% galona. Naročilom J« priložiti dsaar. Za obšla naročila se priporoča JOHN K hA K ttit, SUM, O kis. kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi ja samo 20 iztisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. Pozor Rojaki ! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleSaste in golobradce, od katerega v € tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, korje očesa, bradovice in ozebllao Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da ie to resnica se jamCi $600. Pri na-roebi blagovolite denar je po Post Money Order pošiljati. Jakob Wah£i£, P. O. Bo* 69 CUBVeUAND, onro. (T \ Nižje podpisana nriDoro-v £am potajetin S i-i ^ in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki aeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107.^09 Greenwich St., New York. _ i . ______M © JugOSlfl n J ivanska Katol. Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-flock. Pa. ALOJZU VERANT, LL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MTHAET, KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, 'Calumet, Mich. IVAN KERŽiSNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, UL porotnik, 719 High St., W. Hobo ken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, JToKet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote afi posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno elasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nesreča. Dne 4. junija dopoldne so n a Ilovici št. 4 v Ljubljani tesarji vzdigovali strešje. Ker je to na eni strani prišlo iz ravnotežja, se je podrlo in padlo na posestnico Marijo Mihevčevo, kteri je zlomilo desno nogo in jo tudi po ostalem životu nevarno pretrlo. Poškodovanko so takoj ( prepeljali v deželno bolnišnico, delo pa je oblast ustavila. Krivda zadene menda podjetnika. Hudi ženski. Ko sta se 4. junija zvečer pri Zupančičevi opekarni v Ljubljani delavki Ana Rutarjeva in Neža Bitecčeva za neko malenkost sprli, je Bitenčev svojo nasprotnico napadla z opeko, ta pa ji je revanži-ra^a z neko iato. Bitenčevo je to tako ujezilo, da je skočila v Rutarjevo, jo začela nabijati po glavi in vleči za la»e tako dolgo, da se je onsve-fetila. Prijateljstvo skleneta svoječas-lio pred sodiščem. Orožna suša gospodari letos zlasti po Zgornji Pivki in nje okolici. O tem se piše od tam: Dežja nismo imeli že čez 5 tednov, izvzemši 24. maja, ki je trajal pa le dobrih 5 minut in je bii brezuspešen; 10 vasi je danas t "iorekoč brez vode, vodnjaki, ki ni- . so po 10 let bili prazni, so danes šahi, studenci, lokve, vse je suho, celo vodovodi; n. pr. oni v Knežaku je vodo odpovedal; ljudje tarnajo in plakaj", kaj bo, vode ni in ako se hočeš oprati, moraš iti po 15 do 18 kilometrov daleč na vodo reko; živina, ki jo pripeljejo na njena navajena napajališča, kar ostrmi, ko zagleda prazno lokev ter prične tuliti; drevje, ki je letos močno cvetelo in obilo sada nastavilo, jelo je veneti in sad že odpada, setev in saditev nahaja a* v stanju, kakor pred 3 tedni, ali Še huje in žalostneje s travo, ki je tukaj eden glavnih pridelkov; te takore-koč nič ne bo, lani je bila le polovična, os je ne bo nič, in še to, kar bo, je že zdaj suho in rjavo. I^ahko t*e reče, da na prostoru, ki daje po 100 centov sena, ga ne bo 10 centov. Paie tudi nič več ni, ker je vse suho, trdo in rjavo. Zemlja vpije po 10 cm. širokih razpok I i na h : Pomagajte mi! To ljudje sieer vidijo, a pomagati pa ne morejo. Ako v kratkem ne bo dižja, bodo Oornjepivčani popolnoma uni/^eni. Na pol smo že zdaj. Kaj je torej storiti t Vse toži, vse plaka po vodi, eni pravijo: prodati bo treba blago, toda ko se blago proda ga ni več, in ako blaga ni in ako gnoja ni, kaj je potem kmetija f Tako pač ne ostaja dragega kot skrbeti za vodo, kajti koliko j* ta vredna, ve le tisti, ki je to poskusil. PRIMORSKE KOVICE. Poakoien samomor starka V Trstu si je 781etna posestniea Marija Su-gma prerezala s britvijo vrat. Naj-brž ne bo ozdravela. Detomor. Pred tržaškimi porotniki je stala 4. junija 29Ietna samska ku- harica Terezija Mulec iz Viševka pri Logatcu. V noči od 20. na 21. marca je porodila otroka in ga zadušila. Zločinu so prišli na sled, ko je prišla Mulec 31. marca v bolnišnico vsled premnoge izgube krvi. Umorjenca so našli v obtoženkini sobi zavitega v cunje. Mulec je sicer zelo dostojna in inteligentna ženska, kar so povedale priče. Njen ljubimec, 361etni na-kladalec blaga Ivan Pučko je izjavil pri obravnavi, da jo bo vzel v zakon. Obtoženka je bila oproščena. Ljubezniv ljubček. 20ietni kurjač Karel Vidjak v Trsta je svojo 18-letno ljubico privezal na posteljo in jo tako pretepal, da je moral priti rešilni voz ponjo. Divjak Vidjak je zbežal. Družbo oljnih tatov so zaprli v Trstu. Tvrdki Eisenstadter so kradli kar na debelo olje. Med art i ranči sta delavca Ivan Vovk in Peter Kanč. Odjemalci so bili čevljar Jožef Fabi-.jan, delavec Marko Cotič, gostilničar-ka Vidali itd. Tudi ti so pod ključem. Nevarnega konjskega tatu so prijeli v Trstu v osebi 381etnega Klavdi-ja Contarinija iz Italije. Po Furlanskem je pokradel zadnji Čas do 20 konj. Porotne razprave. 3. junija se je vršila porotna razprava proti 75-let-nemu Ant. Milocco, bivšemu župannu v Terzu radi zlorabe uradne oblasti. Obtožen je bil, da je 13. maja lani dal zapreti za dve ali tri ure Antona Salvadorja, ker je bil strgal z zidu volilni oklic liberalne stranke, ter da je 28. junija lani v občinski pisarni s palico pretepel Antona Fonzara ter ga dal zapreti 24 ur, ker se je bil izrazil nekaj žaljivo o Milocoovi nečakinji. Pred poroto je bil Milocco oproščen. ŠTAJERSKE KOVICE. Svojo ženo je Aklal v Cretu pri <"elju kočar Veternik. Morilec je bil zloglasni pijanec in pretepač, ki je zapil ženi celo premoženje. Ko je prišel v noči 3. junija pijan domov je ženo brez pravega povoda zabodel z nožem v trebuh, potem pa šel za jokajoč ženo na travnik ter jo z nožem toliko časa suval, da je rn&d groznimi mukami izdihnila. Ko je orožnik morilca vklepal ter ga vprašal, zakaj je to storil, se je mož sirovo smejal rekoč: "Ali je nisem festT" Morilec je bil oženjen 25 let ter ima odraslo hčer. Vlak je povozil pri postaji Buče-eovce pri Radgoni 40Ietno Korošak. Desno nogo ji je vso zdrobil, levo zlomil in na glavi poškodbval. Prepeljali so jo v radgonsko bolnišnico. Ženska si je nesreče sama kriva. KOROŠKE KOVICE. Vlak Je povosil v Podrošci ob vhoda v karavanski predor železniškega delavca Petra 8trempfla. Nezgoda. Pri popravljanju mlina v Žrelcu na Koroškem je padel tesar Janez Košic šest metrov globoko ter se ubil. , Smrt vsled "cuclja". V Starem dvoru pri Celovcu je dekla Marija Plješnik pustila svojega 3-mesečnega otroka samega doma in da bi bil tiho, mu dala "cueelj" v usta. Otrok je pa "cucelj" tako vlekel, da mu je ušel v sapnik in da se je revše zadušilo. Pod voz je prišel 7-letni Franc Ta-šek, ko se je peljal iz Celovca domov v Partorco s konjem. Zmečkani sta mu obe nogi in najbrž ne bo okre-vaL HRVATSKE KOVICE. Drzen napad na služkinjo. Dva napadalca zaprta. Služkinja Terezija Leider je šla 1. junija na južni kolodvor v Zagrebu. Na poti so jo napadli trije mladi možki, jo vrgli na tla ter jo poskušali posiliti. Služkinja se je branila ter upila na pomoč. Napadalci so ji iztrgali iz žepa denarnico z 10 kronami, rožni venec in ruto ter zbežali. Leider je imela pri sebi 160 kron, ki jih pa roparji niso našli. — Popoldne istega dne se pridruži težaku Boltažarju Majerju pri južnem kolodvoru v Zagrebu mlad mož, ki se mu ponudi, da mu proti nagradi priskrbi dobro službo. Majer mu da dve kroni in svojo potno izkaznico. Neznanec ga nato pelje na .Magazinsko cesto, kjer se spusti v beg. Zvečer ga je pa neki stražnik aretiral pri samo-borskem kolodvoru. Na policiji se je pokazalo, da je tieek istoveten z 19 let starim potepuhom Franom Kodr-njo z Brezakovega vrha. Po zunanjosti je policija sodila, da je ta mladič napadel tudi služkinjo Leider. Poklicali so jo, in ona je takoj v Kodrnji izpoznala enega napadalcev. Kodrnja je tudi priznal napad ter imenoval sokrivca, dimnikarskega vajenca Ferdinanda Bitenca, ki so ga kmalu nato zaprli. Tretjega napadalca še iščejo. Lov na strehah. Dne 2. junija zvečer je zapazil gasilec Zanolla na strehi neke hiše na Reki dve senci. Poklical je redarje, ki so šli na streho ter preiskali celo skupino dotičnih hiš. Senci sta se skrili za nekim dimnikom. Redarji so streljali proti neznancema, .ki sta jim pa ušla, gotovo s pomočjo kakega dobrega prijatelja. Mnogo ljudstva je s ceste opazovalo nevarni lov. BALKANSKE KOVICE. Albanski napad na Santo Quaran. to. O napadu dne 15. maja na Santo Quaranto dohajajo šele zdaj podrobna poročila iz Janine. Kraj je važen Jasi ima le petnajst hiš. Tu so namreč zastopstva štirih parobrodnih društev, več trgovin in skladišč. Roparji so oropali vse grške trgovine in srrško župnišče. Oropali so tudi blagajno zastopstva "Navigazione Generale Italiana". Roparji so postili popolnoma pri mira ostale kristija-ne. Albance in mohamedance. Četo je vodil A dem Enim iz Nivice. Napad na pristanišče je zelo vznemiril prebivalstvo. Malo upanja je, da primejo roparje. Potres v Sarajevu. Dne 1. junija okoli poldi setih dopoldne je bil v Sarajevu in okolici precej močan potres. Na železnici Sarajevo-Višegrad sta se podrla dva vijadukta; tudi vija-dukt sarajevske železnice je znatno poškodovan. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeno. razkotebostl Pravda proti roparskim ciganom. Po več tedenski obravnavi se je včeraj izrekla obsodba nad cigani, ki so izvršili znane roparske umore na pustu DanoŠ. Dva cigana in ena oigunVn so dobili po 15 let. Ostali so dobili od enega leta do osem let. Ko se je obsodba razlasila, so ciganke začele trgati obleko s sebe ter bile v hipu sko-raj popolnoma nage. Vseslovanakega kongresa, ki se bo vršil v Pragi od 24. do 30. junija, se udeležijo slovenski, hrvatski, srbski, češki, bolgarski, poljski n ruski dija-ki. Tozadevni odseki so se že konstituirali. Kongres hoče manifestirati vseslovansko solidarnost med slovanskimi dijaki v vseh kulturnih vprašanjih. 200 žen prodali Mohamedani na Kavkazu eestokrat prodajajo dekleta zaradi bede. Tako je bilo nedavno v Kuzneškem okraju prodano Turk-manom do 200 deklet, 13 do 17 let starih vsled lakote. Turkmani so "blago" naprej prodali v Taškend in Samarkand. Ta kupčija pa je pro-vzročila veliko hrupa, vsled česar so si mešetarji izmislili novo taktiko, proti kteri so zakoni brez moči. Trgovec se namreč poroči a kupljeno deklico ter jo potem proda kot svojo ženo. Nihče ne more kupcu zabraniti da bi se ne poročil z dekletom, za ka-tero je dal kupnino (kalum); seveda prodaja bi se kaznovala, a se da le težko dokazati. Trgovec namreč takoj po poroki odpotuje brez sledu. Uboga žrtev se navadno prepriča, da je vse zdibovanje in tarnanje zaman; tako mohamedansko dekle je popolnoma nevedno, a končno vladajo pri sred n jeevropejskih plemenih posebni pojmi o ženski častL Tam je dekleta, ki si je v grešni hiši "zaslužilo" 300 do 400 rubljev, prav lahko dobiti moža, dočim mlado nedolžno dekle bres denarja navadno sploh nima upanja, da bi prišlo v zakonski jarem. In ako dobi mož z ženo par sto rubljev ''umazanega denarja", da mu ni treba delati, temuč sedi in kadi, mu to na čast nič ne škoduje, temuč še povzdigne njegov ugled pri sosedah. Čuden atentator. V Feydeku na Češkem so zaprli 16-letnega ključavničarskega pomočnika, ki je škropil s smolnato tekočino dragocene dam-ske toalete na sprehodih. Glasom policijskih poizvedb je na ta način v zadnjem času uničil oblek za 9000 kron. Zločinec je svoje dejanje priznal ter izjavil, da ne more gledati na-lišpanih žensk. Cela vas se je potopila. V nemški koloniji v Afriki se je na malem otoku nahajajoča se vas Voropu pred štirimi meseci polagoma pogreznila v morje, tako da le vrhovi streh gledajo iz vode. Izmed prebivalcev so utonili le štirje otroci. V istem času so v nemški Gvineji čutili hud potres. Zemlja se je več dni neprestano majala. 4. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemskega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje dne 2. julija ob 10. uri dopoL LA TOURAINE odpluje dne 9. julija ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 23. julija ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 30. julija ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 6. avg. ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 30. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 7. julija. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne 14. julija. KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 21. julija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 28. julija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 4. avgusta. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne 11. avgusta. KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 18. avgusta. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne L septembra. V HAMBURG (hambursko-ameriaka proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 25. junija ob 9. zjutraj. DEUTSCHLAND odpluje dne 23. julija ob 1. uri pop. DEUTSCHLAND odpluje dne 27. avgusta ob LL predp. DEUTSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., Hew York. kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. --o- Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska dražba): LA BRETAGNE odpluje dne 16. julija ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje dne 13. avg. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 25. junija. BARBAROSSA odpluje v soboto 27. junija. LUETZOW odpluje v četrtek 9. julija. PRINCESS ALICE odpluje v četrtek 16. julija. BREMEN odpluje v četrtek 23. julija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek 30. juEja. BARBAROSSA odpluje t četrtek 0. avgusta. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje v Četrtek dne 13. avgusta. GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta. BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 3. septembra. V HAMBURG (hambursko-ameriška črta): HAMBURG odpluje 30. junija ob 10. uri dopol. AMERIKA odpluje dne 2. julija ob 11. uri dop. PRETORIA odpluje dne 4. julija ob 9. uri dop. MOLTKE odpluje dne 7. julija ob 11. uri dop. BLUECHER odpluje dne 9. julija ob 1. uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje LL julija ob 2. uri popoldan. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 16. julija ob LL uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 18. julija ob 10. uri dop. PRESIDENT GRANT odpluje dne 25. julija ob 9. uri dop. PENNSYLVANIA odpluje 1. avgusta ob 9. uri zjutraj. AMERIKA odpluje 6. avgusta ob 11. uri dopoL PATRICIA odpluje 8. avgusta ob 1. uri popoldan. BLUECHER odpluje 13. avgasta ob 11. uri dopoL PRETORIA odpluje 15. avgusta ob 12. opoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 20. avgusta ob 12. opoludne. GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri popoL PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. AMERIKA odpluje 3. septembra ob 11. uri dop. PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par- j nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz i postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York. Na koga se zanesti \ v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni (Mptd doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim ca Va5o naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Valih zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveea. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklassa 31*1 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. Ill Velecenfem ros pod doktOrf Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi Se zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomaeojo. še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Ltlcar Box 341 West Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTOiNJ ako pis-] |mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TIE31J3 COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE NEW Y0RK, NtY 140 WEST 34th STREET, € Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO - i i ktero je varjeno iz najboljšega import i ranega Češkega hmela. Kadi tega ] naj n! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA. — PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) Odideva v stanovanje žensk, kjer se je mudil Ali Bej. Vstop je b2 akoro vsakemu prost. Tudi Halefa dobimo tam. Dobri hadži je že zopet sedel pri skledi in — jedel. "Gospod," reče Selek Ali Be ju, "bil sem v gorah čez Bocan ter ti moram nekaj sporočiti." v "Govori!" "Smejo vsi poslušati f" "Vsi." "Menili smo, da je mosulski guverner poslal petsto Turkov v Amadi-jo, da se obrani Kurdov, kar pa ni res. Dvesto mož, ki so prišli iz Diarbe-kirja, je korakalo čez Urmeli in se skrilo v gozdovih Tura Gara." "Kdo ti je povedal 1'' "Neki drvar iz Mungejši, kterega sem srečal. Namenjen je bil v Kana Kujunli, kjer je ležal njegov splav. In 300 vojakov iz Kerkjuka tudi ne potuje v Amadijo. Šli so čez Altun Kiupri v Arbil in Girdašir ter stoje sedaj ob Gacir reki.'' "Kje si zvedel t" "Od nekega Cibar Kurda, ki je potoval po omenjenem kraju." "Cibar Kurdi so zanesljivi ijudje; nikdar ne lažejo in sovražijo Turke, torej jim verujem. Ali poznaš dolino Idic ob Gomelu?" "Le nekterim je znana, jaz pa sem bil že večkrat tam." "Ali zamoremo iz našega kraja spraviti tja konje in živino in jo »kriti t" "Kdor pozna gozd, prav lahko." "Koliko časa potrebujemo, da spravimo tja naše žene in otroke in tudi našo živino t" "Pol dneva. Pot pelje čez Šejk Adi za svetnikovim grobom v sotesko in nihče ne bo slutil, kaj nameravamo." "Torej dobro poznaš ves kraj. Govoril bom še pozneje s teboj, do tedaj pa molči. Prositi sem te hotel, da ostaneš in strežeš emirju, vendar te gotovo drugje potrebujejo." "Ali mu smem poslati svojega sina t" "Le daj!" ~ • "Ali govori dobro kurdsko t" ga vprašam. "Razume kurdsko in tudi zaza." "Torej ga pošlji sem, ker mi bo dobrodošel!" Selek odide, in nam so pričeli pripravljati pojedino. Ker je gostoljubnost pri Džesidih neomejena, se je pojedine udeležilo okoli dvajset oseb. Mohamed Eminu in meni na čast so priredili celo godbo, obstoječo iz treh igraleev, ki so igrali na flavto, gitaro in violino. Godba pri Džesidih je me-lodijozna in ganljiva. Med jedjo dospe Selekov sin, s kterim se napotim v svojo sobo, da z njegovo pomočjo čitam Pir Kamekovo knjigo. Duševno obzorje mladeniča je bilo "seveda precej omejeno, vendar mi je razložil vse, kar sem ga vprašal. Najina razprava pač ni bila dolgo mirna, ker skoro se je pričel ogla-sivati osel buluk emina, ki je rigal skoro vsake dve minuti, da je šlo skozi živoe in možgane. Za oslovsko riganje »e Še niso dosti zmenili, dokler je vladalo v vasi živahno življenje, in so prihajali vedno novi romarji; ko pa eo se ljudje podali k počitku, je bilo riganje sivca skoro neznosno, in kmalu so pričeli posamezni zabavljati, nakar je sledil očiten prepir. Osla je krik ljudij menda še bolj razdražil, ker postal je skoro obseden na svoje riganje; vedno pogosteje se je oglašal, dokler ni konečno že prav peklensko divjal. Pravkar planem po koncu, da naredim mir, ko začujem spodaj zbegan krik. Ljudje so od vseh stranij vreli k buluk eminu. Kaj so z njim obravnavali, ne vem, vendar so ga tako preplašili, da priteče k meni. "Ali spiš, emir?" To vprašanje je bilo pravzaprav preveč, ker je videl, da sem se pogovarjal s svojim tovarišem; toda v strahu ni imel boljšega, vzroka, ker prihaja v mojo sobo. 4 "Ali še vprašuješ? Kako zamorem spati ob riganju tvojega sivega osla!" "Ah, gospod, te je ravno. Jaz tudi ne morem spati. Vsi prihajajo k meni in zahtevajo, da odpeljem osla v gozd in ga tam privežem, sicer ga ustrelijo. Tega ne smem dovoliti; osla moram prignati nazaj v Mosul, sicer dobim bastonado in zgubim svojo službo." "Torej ga ženi v gozd." "Ah, emir, to ne gre!" "Zakaj ne?" "Ali naj pustim, da ga volk požre? V gozdu so volkovi.*' "Torej ostani pri njem in čuvaj ga!" "Kaj pa, efendi, če prideta dva volka hkrati?" "No?" "Potem požre eden osla, drugi pa mene!" " Prav tako, ker potem ne dobiš bastonade!" "Ti se šališ! Nekteri so svetovali naj grem k tebi." "K meni? Zakaj?" "Gospod, ali veruješ, da ima ta osel dušo?" "Seveda jo ima." "Morebiti ima drugo in ne svojo!" ?* "Kje je pa potem njegova? Morebiti sta vidva zamenjala; tvoja duša je v oslu, in oslovska v tebi. Sedaj si ti osel in se bojiš kot zajec, in osel je buluk emini, ki rjovi kot lev. Kako morem jaz pomagati?" "Emir, gotovo je, da ima moj osel drugo dušo; toda turška ni, ker ne razume govorice Osmanov. Ti pa govoriš vse jezike sveta, raditega te prosim, da prideš navzdol. Če ti govoriš z oslom, boš kmalu opazil, kdo tiči v njem, Perzijanec, Turkmen ali Armenec. Morebiti je celo Rus v njem?" "Ali res misliš, da---" V tem trenotku preklicana beštija zopet zariga in sicer s takim glasom, da so hkrati zakričali vsi navzoči. "Alah kerim, osla bodo umorili! Gospod, hiti na pomoč, sicer je zgubljen in objednem njegova duša!" Ifra hiti k svojemu oslu, jaz pa za njim. Ali naj si dovolim šalo? Menda ni bilo prav, toda ko je opisoval oslovsko dušo me je tako pogrelo, da sem sklenil oslovskega lastnika nekoliko potegniti Ko pridem navzdol, me je množica že čakala. / "Kdo ve za sredstvo, da žival umolkne?" vprašam. Nihče ne odgovori. Le Halef zine konečno: "Gospod, to je samo tebi znano." Stopim k oslu in zgrabim za njegovo uho. Ko ga v tujem jeziku glasno nekolikokrat vprašam, položim uho na njegov gobec in poslušam. Nato se naredim kot bi bil začuden in se obrnem k Ifri. "Buluk emini, kako se je imenoval tvoj oče?" "Nahir Mirja." "Ta ni pravi. Kako se je imenoval oče tvojega očeta?" "Mutalam Sobuf." "Aha, ta je! Kje je stanoval?" "V Hirmenli pri Drinopolju." "Prav. Nekoč je jahal iz Hirmenli v Taškej, in da bi svojega osla jezil, mu je privezal kamen za rep. Prerok pa je rekel: Ljubi svojega osla! Raditega mora. duh tvojega starega očeta, trpeti za svoje pregrehe. Ko je bil na mostu, ki pelje v pekel in v nebesa, se je moral obrniti in skočiti v tega osla. Svoji živali je privezal kamen za rep, in rešiti ga moreš samo, Če tudi ti privežeš svojemu sivcu veliki kamen za rep. Ali ga hočeš rešiti, Ifra?'* "Oh, emir, hočem!" zakliče buluk emini. Skoro se je razjokat, Ker dejstvo, da je duh njegovega starega očeta v njegovem oslu, ga je kot vernega moslema žalostilo. "Povej mi vse, kar moram storiti, da rešim svojega starega očeta!" "Prinesi kamen in vrv!" Osel je opazil, da se nekaj važnega godi, kar se tiče njega. Odpre gobec in grozno zariga. "Hitro, Ifra! Sedaj je zadnjič zastokal." Jaz primem za oslov rep, in Ifra pri veže na konee precejšen kamen. Ko je bila operacija gotova, obrne osel glavo, da kamen z gobcem odstrani, kar se mu pa ne posreči Nadalje poskuša kamen odstraniti z otepavanjem repa; kamen je pa bil pretežak, in komaj osel privzdigne rep, ko ga radi teže zopet spusti, da ga kamen udari po nogah. Sivec je postal čisto zmeden; z očmi je škilil nazaj; z dolgimi ušesi miga zelo pomenljivo; konečno odpre gobec, da zariga — toda glas mu odpove; zavest, da je njegov največji kras obtežen s kamnom, mu je popolnoma oropala zmožnost izraziti svoje plemenite občutke v riganju. j "Alah hu; res, ne kriči več!" zavpije buluk emini. "Emir, ti si najbolj pameten mož, kar sem jih kdaj videl!'' Jaz pa odidem in se vležem k počitku. Zdolaj pa so stali romarji še dolgo Časa in pričakovali, kdaj bo osel zopet zarigal. Zbudim se na vse zgodaj, ker v vasi se je pričelo že živahno življenje. Prihajali so od vseh strani romarji, kterih nekteri so ostali v Badri, drugi pa so se napotili naprej v Šejk Adi Prvi, ki stopi v mojo sobo, je Mohamed Emin. "Ali si že pogledal za hišo?" me vpraša. "Ne." "Poglej vendar!" Stopim na streho in pogledam navzdol. Stotine ljudij je stalo pri oslu in ga občudovalo. Pripovedovali so eden drugemu, kaj se je zgodilo, in ko me zagledajo na strehi, se spoštljivo umaknejo. Tega nisem nameraval! Hotel sem se samo pošaliti, toda da bi ljudje pričeli verovati v moje vraže, to mi ni bilo po volji. Kmalu pride tudi Ali Bej. Ko me pozdravi, se zasmeje. "Emir, zahvaliti se ti moram za mirno noč. Velik čarovnik si. Ali bo osel zopet kričal, če se mu vzame kamen z repa?" "Da. Žival se boji teme in se osrčuje s svojim lastnim glasom." "Ali hočeš zajutrkovati?" Odidemo v stanovanje žensk. Tam dobim Halefa, Selekovega sina, ki je bil moj tolmač in Ifro s Žalostnim obrazom. Bejova žena mi pride nasproti s prijaznim obrazom in mi ponudi roko. "Dobro jutro!" me pozdravi. "Dobro jutro!" odvrnem. "Kako se počutiš?" "Izvrstno. Kako je s teboj?" "Hvala Bogu, dobro!" Tu se oglasi Ali Bej, ki nas povabi, da se vsedemo za mizo. >~ajprvo nam prinesejo kavo z medom in nato jagnjetino, zrezano v drobne kose, ktero vživajo kot pri nas kruh. Zajedno nam postavijo na mizo arpa, neke vrste pivo. Jedli smo vsi; samo buluk emini je klaverno sedel pri vratih. "Ifra, zakaj ne prisedeš k nam?" ga vprašam. "Ker ne morem jesti, emir!" odvrne. "Česa ti manka?" "Tolažbe, gospod! Dosedaj sem svojega osla jahal, bičal, psoval, le redkokdaj osnažil s krtačo, mnogokrat pustil stradati, in sedaj sem čul, da je on oče mojega očeta. Zunaj stoji sivec, in še vedno mu visi kamen na koncu repa." Res obžaloval sem buluk.emina, in vest se mi je vzbudila; toda ves položaj je bil tako smešen, da sem se moral na ves glas zakrohotati. "Ti se smeješ!" odvrne očitajoče. "Da imaš ti osla, ki bi bil oče tvojega očeta, bi jokal. Nalog imam, da te spremim v Amadijo; toda nemogoče mi je, ker se nikdar več ne vsedem na osla, v kterem prebiva duh mojega starega očeta!" __(Dalje prik.) Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob.1 za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Errtpejiki kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojaovlč, Johnstovn, Pa. a m. Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRAN1 TOBAK za cigarete in pipo aii cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Naw York. NABfANILO. fcojacom t Calumeto, MicJu, la okolici "Mnnijma da je g. PAUL 8HALTZ, 11 7th Street, Calumet, Miek, pooblaščen pobirati naročniao sa "CHas Naroda" ta ga toplo pripor* Uvravnifev* "aiaaa Naroda* NAZNANILO IN PRIPOROČILO." Za Braddock, Pa., in okolico je naš pooblaščeni zastopnik Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock, Pa., ki pobira naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". js: Slovencem" in Hrvatom pri-poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke. Rojakom pošiljam denar* je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 2 velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Sock Spring*, Wyo., In okolici naznanjamo, da Ja sa tamosnje mesto in okraj nai pooblaščeni zastopnik Mr. A. JUSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wye* ▼sled česar ga sa vse posle prav toplo priporočamo. Prank Sakser Company. "Zahvaljujem se Vam za zdravila, ki so tako veliko meni koristila". Frank Krefel, Alix, Ark. t* Zabasanost, slab okus, nered v želodcu, riganje, težko prebavi jen je, nepre-bavEost, glavobol in utrujenost so znaki neredov prebavnih organov, ki naznanjajo, da se mora nekaj storiti, da se preprečijo uadaljne nadloge, katere so nasledki prej omenjenih bolesni. Ne trebate trpeti. Samo poskusite steklenico, v kterej je a * i. »a w »>• v 1Z1VLJENSKI BALZAM. $ B j} li IS 11 a .11. • a •< i. ii si i f Vaš lekarnar prodaja 8EYER0VA zdravila Ta preparat je absolutno čist in ie priporočan po tisoče drugih ki so ga rabili. Ako se hočete veseliti življenja, vzemite eno steklenico tega zdravila in ga rabite po nasvetu. Spravilo bode v red prebavne organe, dale vam bode dober okus in okrepčalo ves sestav, l i Yri33UHtib~ijiilb. Cena 75c. Dva ozdravljena. . "Ko sem začela rabiti Severov ŽIvljenski balzam sem bilabudo bolnim in v postelji. Po rabljenju samo ene steklenice tega zdravila sem se tako pozdravila, da mi je mogoče opravljati -tedaj vsaj nujna dela. Dala sem nekaj tega zdravila tudi svoji bt liii sosedi, ki ga ne more prehvaliti z menoj vred. Anna Štnbler, Rending, Pa. Volile«, haloga vina In žganj«, Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon rt . črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone sa............$11.00 Brinjevec 12 steklenic sa........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za eblloo naročilo se priporoča Marija Grill, 5308 St ClairAye., N. E.,______OereUnd, Ohio. Compagiie Generale Tiaosatiantipe (Francoska parobrodna družba.) Važno. Važno. Važno. Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (Held) z zlatom prevlečena (t»| ^ z 15 kameni.....................CplO.UU z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltliam .. iplO.LHJ Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti ?gornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno < D N* 3 0 < 0 N< 3 0 \ V V- ^^vi * „ r / -H- r- — ■ -- — ■ __ ■ ^ ROJAKI, NAROČA TE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! O 11 m m £ i •i « I* Bolezni v želodcu. Neprebavnost, teiko prebavljanje, kruljenjc v črevesih in vse druge ielodčne bolezni se hitro ozdravijo, ako se rabi ii Severov Želodčni Grenčec. To izvrstno zdravilo lastuje take snovi, ki naredijo popolno prebavljanje. Uredi prebavne organe, odstrani bolečine želodca in prinese zdravje. Cena 50c. in $1.00. Zahtevajte samo "SEVER0YA". Bolezni na obistih. Ako obisti in jetra niso zavarovane proti boleznim, potem se je bati, da se ne vstavi kisla tekočina. Severovs zdravilo za obtstl in jitra očisti te organe, ki so takorekoč odtekočni sestav telesa. V tem zdravilu boste naili popolno ozdravljenje in dobro olcrepčilo. Poskusite je! Cena 75c. in $1.25. JIREKTDA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJORUAK' Postni p&rniki so:] 'la Provence" na dva vijaka..................U,200 ton, 30,000 konjskih moč •I^Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ La Lorraine- „ „ „ ..................12,000 „ 25 000 , " LaTouraine" „ „ ..................10,000 , 12 000 " 'LaBretagne" ...............................8 ooo 9,000 " * La Gasgogne ................................ 8 000 9 000 Glavna Agencija: 19 STOTEJSTREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Cheaebrough Building. Parsiki •dplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. iopolndne iz pristanišča fit. 43 North Bifer, ob Morton St., K. I, 26. jnn. im*LA TOURAINE 30. julija 1908. 2. julija 1M8.*LA SAVOIE 6. avg. 1908. 9. julija 1908-La Bretagne 13. avg. 1908. 16. juL 10O8.*LA LORRAINE 20. avg. 1908. 23. julija 1908.*LA TOURAINE 27. avg. <.108. IflfoflfchrtAhfitiftii iJrfgi rilh jt Telefon 246. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj) ^ SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; T zvezi je z Mr. l^rank Sakser jem v New Torku. LA ^MO VENCE •LA LORRAINE ►LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE ZDRAVI LINI NASVET ZASTONJ. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA - F08EBKA PLOVITBi. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t. L opolndne is piera št 84 North River, bliso 44. eeata. Parnik " Californie" odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. 8AM0 ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena dragega razreda do Havre: $66.00 in viija. • Farnfka s zvezdo zaznamovani Imajo pm *v» f^t. AAm ^V« Kozminskl, generalni agent sa ^apac. 71 Doaborn Chicago, 2žJC _4_._• ČC.; MARKO KOFALT, 249|So. Front St, STEELTON, PA. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polno m oči (Voli. macht) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v start kraj za vse b< ljSe parnike in parobrodne proge ter pošiljam deaarje v staro domovino, po najniiji ceni. Al«*- Marico Kofa.lt: je naš zastopnik za vse posle »r ga _-*» lakom toplo priporočamo FRANK SAKSBR CO •____ ___•___/_____