GLAS NARODA list slovenskih debrar t Ameriki. TELEFON: CHebea 5—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offios at Mew Tort, H. Y, Act of 1879. TELEFOH: CHelsea 3—3878 NO. 213. — STEV. 213. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1935. — ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XLHL — LETNIK XIJT1. MUSSOUNI PRIPRAVLJA LIGI SMRTNI UDAREC odbor petorice je mnenja, da z mussolinuem ni mogoče skleniti kompromisa Ne zdhteva nič manj kot celo Abesinijo. — Ne priznava odbora petih. — Anglija bo od Lige zahtevala kazen za Italijo. — Amerikancem svetuje poslanik, da zapusti/d Abesini jo. — Abesinska ženska legija pripravljena za fronto. .. ŽENEVA, Švica, I I. septembra. — Mussolini je preprečil zadnji poskus Liginega sveta, da odvrne italijanski vpad v Abesini jo. Po ženevi prevladuje bojazen, da je Liga narodov položena na smrtno posteljo kot žrtev pohlepnosti italijanskega diktatorja. Mussolini je obvestil posredovalni odbor petih, da ne zahteva nič manj kot celo Abesinijo. Ligin svet petih, katerega je Italija zavrgla, češ, da zanj ni glasovala, je pripravljen predložiti svoje poročilo, da ni mogoče najti skupnih tal med odborovimi kompromisnimi predlogi in Mus-solinijevimi zahtevami. Temno sliko položaja, — da je vojna v Afriki skoro neizogibna, da je mogoča celo evropska vojna in da se bo Liga narodov razbila, — je podal predsednik Liginega sveta španski delegat Salvador Madariaga po konferenci z baronom Pompeio Aloisijem in s Tekla Hawariat, zastopnikom Abe-sinije. Kako resen je položaj glede Evrope in Lige narodov, je razvidno iz poročila s konference med francoskim ministrskim predsednikom Lavalom, angleškim zunanjim ministrom sir Samuel Hoare in stotnikom Edenom, ki so razpravljalo o kazni, ki bi jo Liga naložila Italiji, ako prične vojno z Abesinijo. Sir Hoare je na konferenci rekel, da bi razpad Lige pomenil za Anglijo konec cele zgradbe kolektivne pomoči. S tem pa bi bila Francija postavljena zelo težaven položaj, ko bi Avsrija ostala osamljena, ako bi Nemčija ogrožala njeno odvisnost, česar se Francija najbolj boji. Obenem pa je Abesinija tudi obvestila Ligo narodov, da Italija ob njenih mejah zbira vojsko * *naj-brže" v vojne namene. Ravno tako je tudi Abesini ja dala Ligi besedo, da se ne bo poslužila oborožene sile, dokler skuša Liga poravnati spor, medtem ko Mussolini tega ni hotel obljubiti. ADDIS ABABA, Abesinija, 1 1. septembra. — Poslaništvo Združenih držav je obvesilo svoje podanike, da bi bilo proti želji poslaništva, ako ostanejo v Abesiniji. Cesar Haile Selassie je sprejel ponudbo ženske legije, ki je pripravljena iti na fronto v boj proti Italijanom. Zene, ki pripadajo organizaciji "Iz ljubezni do domovine*', nosijo khaki hlače, rdeče čepice in u-snjate gomaše. Oborožene so z Mauserjevimi avtomatičnimi puškami in s srednjeveškimi meči. Poveljnica ženske legije je bogata, 34 let stara Wayzaro Abebath Čarkoze, ki je zapustila svoj dom in bogastvo, da brani svojo domovino. Italijanske oblasti so začudene, da cesar ni dovolil, da pošlje Italija v Addis Ababo svoje vojake za stražo svojega poslaništva. RIM, Italija, 1 1. septembra. — Diplomati napovedujejo vojno med Italijo in Abesinijo med 20. in 25. septembrom na podlagi poročil, da bo ob istem času Mussolini mobiliziral 20,000 fašistov, vključno mladino. II duce je s posebnim poveljem odredil mobilizacijo vseh fašistov od najmlajših do najstarejših, kjerkoli vihra fašistčna zastava. Samo telefonski operatorji, najpotrebnejši uradniki in vozniki po- Farley napoveduje zmago za leto 1936 c. hull proti nacu0nal1zmu Mednarodni odnosa ji so dosegli najnižjo stopnjo. — Amerika se ne bo vmešala v evropski prepir. Washington, D. C., 11. sept. — Državni tajnik Cordell Hull, ki j«* govoril pred evropskimi dijaki, ki večinoma prihajajo iz Anglije, Francije in Belgije, je izjavil, da mednarodni odnosa ji niso nikdar dosegli tako nizke stopnje kot ravno sedaj. Hull je priporočal, naj l>i narodi opustili ekstremni nacijona-lizeni in ekstremni interaacijo-nalizem. — Preiskovali bomo, — je rekel Hull, — kaj so temelji svetovnega položaja in zdravila in skušali se bomo izogibati ekstremov, tako ultrakonser-vativnih kot ultraradikahiih. Konservativni moramo biti, kadar je primerno in radikalni, kadarkoli je primemo, toda ne sinemo biti kronično ekstremni v katerikoli smeri. Tako se moremo izogniti ekstremnemu na-cijonalizmu in ekstremnemu in-temacijonalizmu in tako pospeševati skupno blagostanje vseh narodov. Hyde Park, N. Y.f 11. sept.— Amerika se prav gotovo ne bo vmešala v evropski prepir glede abesinsko - italijanskega vprašanja. To zagotovilo je podal ameriški poslanik v Londonu, Robert W. Bingham, ko je pred odhodom na svoje mesto obiskal predsednika Roosevel-ta. Po dvakratnem posvetovanju z državnim tajnikom Hul-lom v Waslii ngtonu je Bingham prišel v Hvde Park. Na vprašanje časnikarskih poročevalcev, ako se bo Amerika vmešala v evropski pol >žaj, je Bingham naglo odgovoril: — Absolutno ne. Ne mislim, da ameriški narod to želi. Poslanik je prišel v spremstvu trgovskega tajnika Da-nicla Roj»er, ki je liotel s predsednikom razpravljati o proračunu svojega urada za prihodnje leto. Bingham je rekel, da je dr- premogovni baroni so _se pritožili 16 premogarskih družb toži Guffeyevo postavo. Trdijo, da je postava protiustavna. Louisville, Ky., 11. sept. — Premogarske družbe so se obrnile na zvezno sodišče s proš-n!jo, tla razveljavi davke, ki jih nalaga Guffeveva postava na premog, z utemeljevanjem, da je postava protiustavna. Poglavitni vzrok za to prošnjo tiči v tem, ker morajo po postavi naprej plačati pro« bij ni davek po 1;j odstotkov, ua dobe 90 odstotkov davkov vrnjenih, ako so zadostili določbam jw>-stave. Poleg tega pa jim postava tudi ne ugaja, ker določa plače in delovni čas. 1(> premogarskih družb, ki so vložile prošnjo, zastopa bivši zvezni sodnik Charles J. Dawson, ki je kot bivši sodnik razveljavil vse NRA postave, predno se je umaknil v privatno življenje. Obtožnica trdi, tla postava krši ustavne določbe glede privatne lastnine in da si je kongres prisvojil moč, ki mu ne pripada po ustavi. NEVARNOST PREMOGAR-SKE STAVKE Washington, D. C., 10. sept. — Lastniki Apalachian rudnikov mehkega premoga so zavrnili predlog United Mine Workers, da se spor glede plače prepusti v rešitev nevtralni komisiji. Sedanja pogodba j Hiteče v nedeljo o polnoči in voditelji unije pravijo, da bo delo brez nove pogodbe v j»onedeljek počivalo. žavni tajnik Hull, ki je dosegel, da se je Standard Oil Company odpovedala svojim koncesijam v Abesiniji, s tem pokazhl svoje najboljše državniške zmožnosti. ulične železnice bodo izvzeti, kadar bodo bobni, trobente in zvonovi klicali pod orožje. Tedaj se bo Mussolini poslužil dramatične priložnosti in bo imel velik govor, katerega bo nesel radio okoli sveta. LONDON, Anglija, 1 I. septembra. — Poročevalec nekega londonskega lista poroča, da so v Addis Ababi spravili v obrat staro tovarno za municijo, ki že dolgo ni več delovala. Poslopje ima eno nadstropje. Poročevalcu je uspelo pregovoriti stražo, da ga je pustila v tovarno. V njej je videl ogromen, star parni stroj na kolesih, ki daje pogon za vso tovarno. Ostali stroji so vsi demontirani in mehaniki se sedaj trudijo, da jih spravijo v red. Vsako podrobnejšo informacijo so radovednemu časnikarju odrekli, zvedel pa je, da obratuje podobna naprava ; v Abuju, dan hoda od Addis Ababe proti jugu. Sole za žide __v nemčiji Cistonemške šole morajo biti proste vsakega tujega vpliva. — Moč nemške države sloni na narodni energiji. Berlin, Nemčija, 11. sept. — NazLji so očistili ljudske šole, ko so za povedal i židovskim učencem, da odidejo. Pruski naučili minister Bernard Kust je ob otvoritvi nazijskega zborovanja v Nuerembergu naznanil, da morajo židovski otroci od (J pa do 14 leta do Velike noči izostati iz ljudskih šol. Do tedaj pa bodo za židovske otroke odprt«* posebne šole. Rustova odredba pravi, tla morajo biti vse čistonemške šole proste židovskega in vsakega tujega vpliva. Nueremberg, Nemčija, 11. septembra. — Nuereinberg se sveti v uniformah, puškah in sabljah, ko se je pričelo nazij-sko zborovanje, ki ga je sklical Hitler v znamenju "oprostiti se versaillskih verig." Hitler je prišel v Nuereinberg, da prevzame vodilno vlogo na zborovanju, ki bo trajalo en teden. Na tisoče ljudstva ga je pozdravljajo h klici 4heil!' ko je prišel v mesto. Navzlic vojaški zunanjosti se je zborovanje pričelo z zagotovilom miroljubnosti. Ravnatelj časnikarskega urada Otto Dietrich je 7 časnikarskim i>oro-eevalcem razložil namen nazijskega zborovanja: — Naše pojmovanje o državi kaže svetu, da sloni moč te dežel«' manj na bajonetih kot pa na narodni energiji in v rezerv-iii sili. Misel o svetovnem miru na |M>dlagi kolektivnosti je lepa, pa jalova teorija, dokler vsi narodi, ki so zastopani v Ženevi, ne postanejo angeli miru. Dietrich je rekel, da je namen zborovanja služiti svetovnemu miru v nasprotju s komunističnim kongresom v Moskvi. roosevelt more poraziti \ vsakega nasprotnika WASHINGTON, D. C. I 1. septembra. — Generalni poštni mojster James A. Farley, predsednik narodnega odbora demokratske stranke, je napovedal za prihodnje leto 1 936 veliko zmago za predsednika Roosevelta. V političnem oziru je Farley dober prerok. Tudi pred zadnjimi volitvami je napovedal zmago za Roosevelta. RAZPECEVALEC P0NAREJE-NEGA DENARJA Včeraj je bil v Brooklynu obsojen na poldrugo leto ječe Michael Logoroff, ki je bil zasa-čen, ko je skušal spraviti v promet ponarejen dolarski bankovec. Pri njem so našli še 66 sli-čnih bankovcev. [Sodnik mu je zato prisodil tako milo kazen, ker je izdal imena svojih tovarišev. tsaldaris propagira _monarhijo Republikanski notra nji minister je odstopil. — Predsednik Zaimis ne nasprotuje monarhiji. Atene, Grška, 11. septembra. — Na pritisk roja lističu ih vojaških voditeljev, katerim na čelu je vojni minister Jurij Kondyllis, se je ministrski predsednik Panavoti Tsaldaris izjavil za "republiko s kraljem." Takoj nato pa je odstopil republikanski notranji minister J Peter Rhallis in stari predsed-i nik Alexander Zaimis je ostal edino upanje republikancev, da bo ostal nevtralen v oktobru v plebiscitu, ki bo odločil bodočo obliko grške vlade. Neko poročilo pravi, da je tudi predsednik Zaimis odstopil in je pozneje rekel, da bo takoj sklical sejo republikancev. Republikanski voditelj Alexander Papanastasiou j«> bil nemudoma poklican iz Združenih drža v. Predsednik Zaimis ne kaže odpora proti monarhiji in roja-listi ga bodo pustili, da ostane na svojem mestu. Bivši finančni minister, republikanec Jurij K. Afandaris, je rekel, da je sedanji kabinet opustil vso nevtralnost ter je pozval kralja Jurija, da ostane zvest svoji obljubi, da se vrne samo za slučaj poštenega plebiscita. PERSHING STAR 75 LET Pariz, Francija, 11. sept. — General John J. Pershing bo v petek star 75 let. Po celi Franciji se je pričela agitacija, da Pershingu na čast posadijo "Pershingov hrast" v vsakem mestu, ki so ga osvobodili ameriški vojaki v svetovni vojni. General Pershing je bil rojen 13. septembra 1860 v Missouri. OTROŠKA PARALIZA NAPREDUJE Newyorski zdravstveni department poroča, da se je včeraj pojavilo v New Yorku 49 novih slučajev otroške paralize. Generalni poštar in predsednik demokratičnega narodnega odbora, kakor tudi državnega odbora države New York, se je ravnokar vrnil iz Honolulu ter se je na svojem povratku posvetoval z voditelji demokratske stranke v Alleghanih, v dolini Mississippija, na osrednjem zapadu, v Rocky -Mountains in pacifiški obali. Farley je pojasnil politični j h »loža j sledeče: — Predsednik je še vedno močan in ga bodo delegati no-minirali in bo brez vsake težavo izvoljen. Nikakor ne verjamem, da bo kaj iz tretje stranke. V Californiji je mnogo voditeljev, toda so vsi na strani demokratske stranke Predsednik bo porazil vsakega kandidata, ki ga bodo postavili republikanci, tudi Boralia iz Idaho in T.andona iz Kansasa. Garner pa bo zopet podpredsednik. O smrti senatorja Longa Farley ni hotel ničesar reči, ravno tako tudi ne glede vesti, da namerava odstopiti kot. generalni poštar. Rekel je samo: — Nekdo iz Huchinson, Kansas, mi je pisal, da se bo potegoval za moje mesto. Buffalo, N. Y., 11. sept. — Xu republikanskem zborovanju je republikanski voditelj Irving M. [ves zatrjeval, da v državi New York ni svobodue in predstavniške vlade. Rekel je, da je v Albany v sedlu vlada, katera dobiva svoja povelja iz Wasli-ingtona. Po njegovem zatrdilu so demokratski poslanci samo igrača triumvirata Roosevelt-Farley-Lehman in pod demokratsko kontrolo je državna le-gislatura ravno tako nedejavna kot sedanji kongres v Wash-ingitonu. ROOSEVELTOVA ŽENA V DETROITU Detroit, Mich., 10. sept. — Danes so zaeeli tukaj s primerno svečanostjo izvrševati velik načrt za izsušen jo močvirja. Dela bodo veljala šest milijonov dolarjev. Pri svečanosti je bila navzoča kot pokroviteljica Mrs. Roosevelt. Takoj nato je odpotovala v Hyde Park, ^ __ 'TULASMJEV DAN" Washington, D. C., 10. sept. — Na čast Kazimiru Pulaske-mu, poljskemu patriotu, ki se je boril v revolucijonami vojni, je predsednik Roosevelt prokla-miral dan 11. oktobra kot "Spominski dan generala Pulaškega." SNATOR BORAH PRAVI. DA JE VOJNA NEIZOGIBNA Boise, Idaho, 10. septembra. — Senator Borah pravi, da je vojna med Italijo in Abesinijo neizogibna, upa pa, da se Združene države ne bodo vmešale v vojno. Postava glede nevtralnosti, ki je bila uveljavljena v kongresu, pomeni precejšen napredek, v vseh oz i rib pa ne zadošča, ___________g __ " O LrA 8 WAR O DA" NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A, ii Glas Naroda" Frank Sataer. President Owned and Published by BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a Corporation). L. Benedik, Treat, Place of bqiai- afl the corporation and eddreeeee of a bore officers: . «U W. litfc Stre*. Berwick mt Manhattan. New York City. N, X. -O L A 8 naroda" (Velee al Mm I'eepie) Brery Day Except Bandar« and Holiday valja aa I mm lie in ••••••••MMMnnn ffl.00 la pol leta .................... $&00 •e Četrt lata 2a New York aa celo lato ____|7.00 Za pot leU .................. 98.60 Za lnoaenutro aa celo lato 97.00 Za pol leU................... 98JS0 Bubecriptlon Yearly $6.00 Advertisement on **Qlaa Naroda" labaja mM dan lereemšl nedelj la praznikov. Uoplal bree podplaa In oaebnoed ae ne priobCujeJo. l>enar naj ae blasoroll MUJitl po Honey Order. Pri »premembi kraja naročnlkoT. proalao, da aa nni tali prejšnje blTaltfče naananl. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New Yecfc. N. I. CHelam t-ITK ATENTATI Krogla, bomba, (bodalo ali drugo orožje v rokah atentatorja .je zahtevala že dosti žrtev ter povzročilo velike izprememhe v jMditičnih krogih. Trije predsedniki Združenih držav so postali žrtev a-tentata: Abraham Lincoln 15. aprila 1805; James A. Garfield 19. septembra 1881 in William MeKinley 14. septembra leta 1901. Atentatorjev strel je pred enoiiMvajsetimi leti zanetil evropski sod smodnika. Srbski študent Gavrilo Princip je dne 28. junija 1914 ustrelil v Sarajevu avstrijskega nadvojvoda Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentatu je sledila vojna med Srbijo in Avstrijo, ki se je kmalu razvila v svetovni požar. Na dva ameriška pre- Isednika z imenom lioosevelt sta bila vprizorjena a'tcntata. Theodore Roosevelt je bil v Buffalo lahko ranjen, dne 15. februarja je pa v Miami, Florida streljal proti Franklinu D. Koosevelt u Giuseppe Zagnani, pa ga ni zadel. l{oose veltu namenjena krogla je zadela čikaškega župana Antona J. Oeruiaka, ki je par vlili nato podlegel rani. Število kronanih glav, ki so postale žrtev atentata, jc neizmerno in ga ni mogoče natančno navesti. Omenimo naj le nekatere iz poslednjih let. Leta 187G. je bil usmrčen turški sultan Abdul Aziz. Sledili so mu: — ruski car Aleksander IT., perzijski šah Nasr-ed-Diu, avstrijska cesarica Elizabeta, italijanski kralj Umberto, srh-ski kralj Aleksander in njegova žena Draga, portugalski kralj Carlos in princesa Louisa, italijanski princ Ito, grški kralj Jurij, afganistanski šah NaVlir. Tudi v bližnji preteklosti so igrali atentati važno vlo. go. Na evropske razvoje je imel zelo velik atentat, ki je bil dne 9. oktobra lani vprizorjen na jugoslovanskega kralja Alekasndra in francoskega zunanjega ministra Barthoua- Meseca julija 1934 je bil pri ponesrečenemu nazi.j-skem puču usmrčen avstrijski kancler Engelbert Doll-fuss. Romunski ministrski predsednik Jan G. Duca je postal meseca decembra 1933 žrtev atentata- Leta 1922 je bil ustreljen Walter Rathenau, tetfanji nemški minister. sM^MiMimiiiin^^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ jugoslavijo Za f 2.75 8 5.25 9 7 Ji $11.75 923M 947.08 Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1800 Din. 2000 v itaijjo 9 9.35 .......... Lir 188 818.25 ________________ Lir 288 944.40________________Lir 500 988.29 .......... Lir 1980 9178.— .......... Ur 2888 lir 8898 TEB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ■s lspLačllo vetjih sneoko* kot sforaj navedeno, bodisi t dinarjih ali Uran dovolj ojemo le bolje pocojo. ■V £ čila w amkblfikjh dolaju1h • s<— »15.— peelntl ..«•*•.«•■ 9 8.79 915.99 m " .......... 92L—• 548^—) " " •(..r^nai 941J5 • 95LH Pr*J«malk doM t It«ram krti« l»p)«Wlo t loUrJlb. ■kisla Imlilm p* OlbMto u (rfateJMa. IL—. SLOVENIC PUBLISHING COMPSWY "Giai Narod*" rant ion, n. i S pota. Na Chisholm, Minn., je prišel nedavno v Ribnici izučeni krojač in sin tukajšnjega obče-spoštovanega rojaka Arka. — Svojo krojačnieo ima v prostorih Miners State Banke. V družbi Mrs. Kolar je pa dospela soproga 'krojača Arka.. Mrs. Kolar je preživela štiri mesece na obisku v Sloveniji ter zna jako inično pripovedovati o svojih doživljajih. Večkrat je bila v mojem rojstnem kraju v Planini na Notranjskem, ki je tik laške meje. Zvedel sem, da je v Postojni več uglednih rojakov pod takim nadzorstvom kot da bi bili v ječi. Vilharjev spomenik, ki je bil ponos Postojne, je sedaj pri neki cerkvi, pa ne vem, v kakšnem stanju. Tudi v Postojnski jami je mnogo izprememb. Odprli so več novih prostorov. Vsa jama je razsvetljena z elektriko, do-čnn so se esvoječasno posluževali le sveč. V Vivodini na Hrvatskem v bližini Metlike je umrl John TJamuščak, ki je dolgo let živel v Ironwood, Mich. Oženil se je bil s hčerjo Ožboltove družine, ki je svoječasno živela v Wakefield, Mich. Njegova soproga se nahaja v opasneiu položaju v bolnišnici. Dne 1. septembra se je vršila na Chisholm, Minn., druga konveneija ameriških Jugoslovanov. Na svečanem banketu jo bilo i»etsto rojakov in ilrugorodcev. V programu, ki j" obsegal osemnajst točk, so bili omenjeni tudi razni govorniki. Pevci, dasi tukaj rojeni, so dovršeno zapeli, več lepih slovenskih pesmi. Posebno sta mi ugajali "Kje je moj mili dom?" in 44l)aj, daj srček nazaj!" Štirje mladi Slovenci so nastopili z vojaškimi trompe-tami in izvajali slovenske melodije. Izredno dobro so se obnesli tudi hrvatski tamburaši iz St. Paul, Mirni. Govornik Rev. Francis Ja--bing, Minn., in sodnik Fesler z Dulutli, Minn. Slednji je žigosal one, ki žele vojno za svoje dobičke. Poudarjal je, naj se Italja, če se hoče bojevati, bojuje na svoje lastne stroške, Američani in Jugoslovani pa hočejo mir. Pozdrav! Matija Pogorele. t Poljane nad Škofjoloko Cenjeni gospod urednik: — Upam, da mi boste zopet odstopili malo prostora v Glasu Naroda, da vsem vašim bralcem opašem nekaj mašili najvarnejših novic. "Hudo sušo imamo. Že 7 tednov ni bilo »ležja. Nakupičili so se isicer večkrat oblaki, grmelo in treskalo je, vse je bilo pripravljeno za dež, a vse so vetrovi prepodili drugam. — Otave in drugih jesenskih pridelkov ne bo. Po hribih že občutijo pomanjkanje vode, posebno gre trda za potrebno vo- Peter Zgaga C.S7-: S A ROBE NASTAVLJENO... P< V STEKLENICAH PRODAJALCIH dE RECITE PIVO-RECITE RUPPEBT'S do živini, katero tudi že morajo uro in dalj goniti napajar. Voda v kapnicali in drugih nabiralnikih je le malo zalegla in se je večjidel tudi posušila. Ponekod v hribih kjer že gr-j posebno trdo za vodo, odgo-njajo že odvišno živino v dolino k prijateljem in znancem, da jim je vsaj uapajati ni tr»--ba. Krmo dajo navadno z živino ali se drugače pobotajo za njo. Pa tudi v dolini gre trdo za vodo, katero že pridno iz Sort* oovažajo tako za ljudi kot živino. Studenci in vodnjaki so tudi v dolini povečini suhi. — Hvala Bogu, da imamo Soro, kater^ se tudi pri toku že precej pozna. Res da Sora posebno ob sedanjem času* ni na posebni višini, kar se tiče čednosti, a voda je le. Prirejajo s-> procesije, l»ero maše in molimo za dež, a do sedaj še ni bilo posebnega uspeha, če tudi slišimo, da drugod več ali manj dežuje, naše doline se dež izo criblje. Vendar upamo, da bo Bog dal, da bo š«* deževalo in iilo izpod neba; za letos pa že mora biti tako. Zadnjo soboto popoldne (10. avg.) je gorelo v Žirovskem vrhu pri M rakovih ali p. d. pri Preku, č.ijih sorodniki so v Ameriki v Roek Springu. Nakopičili so se oblaki in brez vsakega grmenja je udarila strela iz njih in užjrala hlev, ki je bil na mah ves v plamenih. DomaČi, ki so ravno mlatili, so bili samoumevno vse zbegani, da so komaj živino rešili razen treh krav, katere je strela omamila ali ubila. Zgorelo je vse žito in seno, spravljeno na hlevu, slamoreznica, mlatil-nica z gepeljnom vred kakor tudi vse gospodarsko orodje, ki je bilo v bljižini. Na pomoč so prihiteli sosedje, kakor tudi gasilci iz Gorenjevasi. Z veliko težavo se jim je posrečilo obvarovati hišo, ki je tudi hudo poškodovana, in »•ruga zraven stoječa gospo -dar ska poslopja. Pri •vsem je pa še pnnanjkovalo vode, katero so morali od bljižne«ja soseda v posodah nositi. Skoda se ceni nad 70 tisoč dinarjev zavarovalnina pa znaša le malenkostno svoto, 10 tisoč din. Težava bo prehraniti preostalo živino čez zimo pri današnjem pomanjkanju krme, a« vendar so dobri sosedje in c-količani vzeli po eno in tudi f ~ T A U STE ZAVAROVAN! za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? ako še niste, ' tedaj tam priporočamo JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDN0T0 V AMERIKI. kot najboljše jngeelevenaho bra tako anraratadeo, id plačuje najbolj liberalne podpore svojim članom -iwje po4rn*nieeskoro * mU iMiki naselbini ▼ Ameriki. Podnje t 17. driarah ameriike Unije. PremeianJa na* 9MNJNH. — Zavctanoriter nora-ca drnitra sadoetnje 8 odraslih web. Vpradajte sa pojasnila naiega lokalnega tajnika ali plute na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J, ELY, MINNESOTA tri goveda v svoje hleve vsaj začasno. Razume se, da je u-bogi pogorolec Jakob, ki je š.? vojni invalid, ves obupan pri toliki nesreči, ixisebno še, ker mu je preti leti že pogorela hiša, katero je tudi strela užga-la. Zanaša se na dobra srca ljudi, toda tudi ti pri današnjih razni rab veliko nimajo. V Žabji vasi je umrla Uo-vančarca, t. j. Marija Kalan, ki med drugimi zapušča tinti hčer Johano in moža Franceta, ki sta na A veli, Pa. Poslednji je že čez .'35 let v Ameriki. Uboga žena je ob niože\ i odsotnosti morala sama obdelovati domač jo pri svojih otrocih. Tako si je nebesa ž<- tu zaslužila. In še sedaj jo je smrt našla na njivi, ko je imela matiko v rokah. Zadela jo je kap. Na Vole i je umrl za kapjo posestnik Matevž Dolenc, ki i-ma sorodnike na Willock in v Broughton, Pa. Bog jma daj vse dobro! — Same žalostne novice. — Zadnji teden so i-meli fantje v Poljanah nabor. To ti je bilo veselja lued fanii in vriskanja, prmojdnšanja in seveda tudi tavglibanja je bilo slišati me»l hreščaiije!u harmonike dovolj. Tavglihanje in kletvine v tujih jezikih -o sicer prepovedane, ampak je to ž«' tako prirojeno, da j«' ti-ško dati duška samemu s»-i>i brez njih. Nekdaj so fantje nosili s v« »je fejjelee za klobukih /. rožmarinom in nagelčki. a »lanes vse to nadomešča umetno cvetje, md>rano V 44puše|ee'\ ki jih m»sijo na prsih, kamor j'h jim dekleta pripno. Nekateri nosijo po ver takih šopkov in še eelo spletene v velite vkroir vratu. Ne vem. ali i-majo taki po več deklet ali kii j? Krivci danes niso več v modi, ker fantje posebno mladina, ne nosijo več klobukov, toda tisti, ki še nosijo ta pokrivala, si pa nataknejo za nje krivce-dvojnike, kar je znak, da je dotieni potrjen. Nekdaj so fantje hodili na nabor v Skofjoloko, a zadnjih par let so bili že nabori v Gojenji vasi in v Poljanah za vse cbčjne v dolini. Potrdijo jih navadno le malo, ker jih tudi n«* rabijo veliko. Nekaj junakov pa >eveda morajo vsako leto vzeti, ker drugače bi fantje mislili, da so za nič. Konec tega dopisa, ki ga je napisal .1. H., objavimo v jutrišnji številki. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI-CE IZ NASELBINE. — V večji avtomobilski ne zgodi je bil močilo poškodovan v Clevelandu Stephen Rado-vicli. Vozil je v bližini 55. ce- ko Ne vem, če je z vsemi ljudmi tako kot je z menoj — vse mi gre narobe, posebno pa takrat, ko želim, da bi šlo prav. In je bilo že od nekdaj tako ter bo menda do konca mojih dni. Po čemer najbolj hrepenim, se mi izjalovi, če se pa bojiui kakšne > t vari, se mi koj približa takorekoč z muziko in v pa radi. Pri igri nimam sreče in v ljubezni ne ter se potemtakem povsem razlikujem od onih, ki pri pinochlu izgubljajo in i-majo deklet na pretek, ter od tistih, ki vedno dobe pri poker ju, ženske pa ne morejo dobiti. Ko sem namenjen v severno stran, vozijo vse kare v južno smer, ko je po proti jugu mahnem, vozijo vse proti severu. Vreme me dosledno slepa-ri. Ko bi rad v deževju premišljal svojo srečo, sije solil ce na vse pretege, vedno sem pa brez dežnika in s preluk-ujanimi podplati, kadar stresa nebo -vojo jezo na pregrešno človeštvo. Par k rat sem že v loterijo stavil, pa sem doslej še vedno pri piki zadel. Pri piki zadeti, se pravi zgrešiti stopetdeset tisočakov. Ko zalirepenim po žgočem madžarskem gnljažu, postavijo predme prežgano župo, ko l»i mi šla pa prežgana župa v >te in McBride Ave., Ko je v njegov avto zadel neki drugi voznik, ki je dirjal po ulici z ukradenim avtomobilom. Ha-1 sem škrlatnega guljaza dovich ji* dobil pri trni zelo res- deležen, ne poškodb«-. Polieija je prijela voznika ukradenega avtomobila, ki j»- bil ukraden preteklo soboto nekemu Matt Kalanu v Barbertonu. — Dne eta zadela ob stopnico in v tistem trenutku je z drugo nogo spodletela in padla tako nesrečno, da je z glavo zadela na rob spodnje stopnice, da si je prebila črepiujo. Vendar pa ni kazala posebno nevarnih jmškodb in trdila je. da bo kmalu bolje. !>. septembra zjutraj pa se ji je stanje nenadoma poslabšalo in ob 5. uri je poškodbam ]>odle-gla. Pokoj niča je bila doma iz Trzina, odkoder je prišla v Ameriko pred 24 leti. — Na okrajni razstavi v Gi-rard, Kans., sta dobila prvo darilo rojaka Joe Per iz Girarda za razno sadje, grozdje in cvetlice ter M. Gorenc iz Arme za ]»crutnino. — V jami v Franklin, Kans., je smodnik zelo opalil rojaka Antona Leskaja, ko je zavrtal v neužgani naboj. Odpeljali so ira v bolnico. 4 . Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v tiari kras ali dobiti koga od tam, jo potrobno, da jo poučen v vseh stvareh. Vsled nato dolgoletno ikninjo Vam oamoremo dati najboljia pojisnila •« tudi vse potrobno preskrbeti, da jo potovanja udobna kitro. Zato eo zaupno obrnite na nas ta vsa pojasmi*. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jo gtavno. ea najmanjšo etroike. s - NedrSavljani naj ne odlaiajo do sad njega trenutka, ker prodno se dobi «• Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT,.trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in enaotavlja-mo Vam, da "boste poceni in pdobno potovat*. SLOVENIC PUBLISHING CO. ITRAyEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Prejšnja leta s»-m včasi skušal napraviti belo vino, pa se mi ni nikdar (»osrečilo. Belo vino kot so štajerska ali vipavska. pa se mi je iz belega ^ro-zdja cedila čudna črnkasta »i-kočtna. O bi zdaj delal vino. stavim, da bi mi iz črnega alecantija pritekla pri-tna briška rebula. Tekom dolgih šestnajst l«i prohibicije sem delal poskuse, kako bi se dalo doma napraviti dobro in užitno pivo. P> šestnajstih letih se mi j«* poskus j »osrečil. Toda kvart ta-keira piva me -tane. če dela ne računam, petindvajset centov; na nekem gotovem komarju v New Yorku je pa mogoče dobiti za Mi denar pol galone zii res dobre in uležane pijač?. Kaj menite, kaj je to, prijatelji: Nekateri pravijo temu Huola, so pa še dosti bolj dra-:-tična in bolj smrdljiva imena za to. Kadarkoli seiu še šel za žensko in jo odzadaj presodil, da mora imeti anireljski obraz-ček, se mi je, ko sem bil vštric nje. zarezala spaka v obra/, dočim ima, z redkimi izjemami sleherna ženska z neprijetnim obrazom skoro božansko oza-dje- Še kadar sem si pripravil dosti drv za zimo, je trajala mila jesen prav do božiča, o bvečnici se je .pa že pomlad pričela. Kadarkoli sem ^e pa zanesel na kratko zimo in na njene vremenske preroke, sem se že novembra meseca začel ozirati po stanovanju in presojati, kateri kos pohištva bi dal v peči največ gorkote. Vsa moja prerokovanja, vse moje domneve se dosledno izjalovijo. Baš narobe se zgodi, kar mislim in pravim. S kakšno željo naj torej "zaključim današnjo kolono T Na podlagi vsega, kar sem danes napisal in povedal, iskreno želim, da bi bili v vojni med Italijo in Abesiuija Abesinci pošteno tepeni. To pa zato želim, ker vem, da bi Mussolini zmagal, kako rli it ro bi se jaz le z besedo postavil na abesinsko stran. "GLAS NARODA 99 NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY 1$ V. S. X. SPOMIN NA BAZOVICO Pet dolgih, sivih, brezkončnih tliii. Paragrafi se zvijajo stegajo in objemajo s svojimi dolgimi rokami sodnike, jctui-ke, kralja na zidu, še Boga, ki j«? nekje za hrbtom sodnikov, du ne bi videl, kaj se dogaja pred njegovimi in-mi in v njegovem imenu. Danes je petek. Jutri je sobota šestega septembra in p rocs mora biti danes zaključil, kajti politična konjunktura nujno zahteva: jutri je pri državnem sosedu velik praznik in v lue tega praznika je na \>ak narin treba poslati par temnih strelov. Osma ura zvečer je in res-cično bi bil že čas, tla s«» danes proees kolu"a. .letniki že Štirinajset ur sedijo v kletki in roke mi jim od verige za t« -cene in razboljene. Izčrpani -o tio jio.slednjega živep, glave jim že nekoliko omahujejo, gledajo predse in luči se jim jasno odsevajo na bledih koščenih obrazih. "Zagovorniki" govorjo, ma-l ajo, z rokami na vse strani, potijo se, da jim pot kaplja na bele podbradke, trudijo se na vse moči in dokazujejo — večno italjaustvo Trsta i a manjvrednost slovanske ras?. Razpravljajo v zavitih stavkih in z zasuiehujoeim glasom o poševnih očeh in izbočenih ličnicah jetnikov, kar je vse jasen znak, da so ti ljudje potomci Tartarov, Mongolcev iu drugih divjih vzhodnih narodov. To pa je njim samo v prid, kajti omejene ljudi j<-treba tudi omejeno soditi. Italijanska justica je naslednica rimske in sicer njena vredna naslednica. Pravična je, strogo pravična, toda tudi usmiljenje pozna kadar je treba. In tako izzvenijo vsi zagovori brez človečanstva in pravice, temveč samo z apelom na u-Miiiljenje, na to bledo in šibko čednost, ki so jo poslali na svet, v zameno za umorjeno pravico. Sodniki brezbrižno pokušajo in pričakajo konca. Saj itak \ m* skupaj nič ne pomaga, pa če se izčeljustijo vsi od prvega do zadnjega. Potem poberejo svoje " iV.-c", medalje jim plehko zažvenkečejo na prsih, in izginejo v posvetovalnico, da se odločijo, kakor je napo-\edal Cri-tini. Odločitve pa sploh ni bilo potreba, ker so jo sodbo prinesli iz Rima že raz-sojeno, podpisano in podpeča-teno. To je vse skupuj samo igra, pri kateri gre samo za to, da bo o pravem času končana in tako dosegla nameravan u-"•peh. Jetnike so priklenili na ;Mnneli predse. Zdaj so bile poslednje ure skupnosti, potem se itak morila ne vidijo nikdnr več. Kaztepli se bodo - pet po ječah na vse vetrove in sam Bog ve ali pridejo njihove poti še kda j skupaj. Lucie gorela pod stropom bledo in >ibko. Orožniki in detektivi so -e sprehajali, postajali, v gručah, polglasno mrmrali in kazali z očmi na obsojence. Kd.ij pil kdaj se je kdo obrnil jetnikom in glasno poklical: ** lVhloVee!" "Kdo i >£t je Marusič "In Vabučič."' "Miloš!" Ogledovali so t«' ljudi, kakor posebno čudo. Obsojeni bodo na smrt. O tem ni nobenega (tvorna. <'e mi obsodili Gorta-i»a bodo ob>odili tudi te. Pot -mrtnim obsodbam je bila odprta. Tudi jetniki so bili o tem pr« prirani. Molčali so. Kadili so eigarete in dim se je dvigal k bhidi luči. Vsakokrat ka- strani. Cena ........................ .8® Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj. ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da 1m» služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 2.*14 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo: navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1J>© Bros. ceua 1.25 Navodila slovitega Župnjka. ki je zdravil naj-različnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 100 strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znaui. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2!K» strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam iu dekletom v vseli vprašanjih gos]>odinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi j<* v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8Ti strani. Cena---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 ve«. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi in drugi del obsega t n 321 strani. '* Cena: I. Del____ .80----II. I>el Zemljepisni prej-le«! ; natanr-ni innlatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. 50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za Izračuuanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja iu jezikoslo\ ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške l>olitične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1.— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGLJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1.23 Nauk o atomih, molekulih In elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih In neprillkah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje ln je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove Šege In navade. NAJVEČJI SPISOVNK. 150 strani. Cena____ .15 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubarnih in ženitnih pisem. NASA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 00 b t rani. Trda ves. Cena ....... ........... .75 To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno" aa otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. • .60 1.— .50 .90 .80 .30 .30 .75 .70 .70 .50 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 201 straui. Cena ........................1*5® To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. .59 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... J35 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo* slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 straui. Vez... 2.50 Knjiga je numenjena v prvi vrsti ?■& stavbno, umetno in strojuo ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 102. 141, 133 straui. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najitoljših virih. PO GORAH IN 1>0LINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!»7 strani. Cena .........................80 V knjiirl so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 str... .75 Priročna knjiži<-a. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji »otrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je tr»0)a obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. \Yl>er. :'.41 strani. Cena.....70 Knjigo toplo prijMiročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOI.SKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 1S3 strani. Cena .75 Strokovnjaška razprava o posledicah preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .......................... V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ........................ Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige itogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 2»»4i struni. Vezano. Cena ........ .75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od i»ol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi Ucxlatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 I »oživlja ji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.30 V tej knjgi obuja naš znani potopisec župnik Lavtižar sjH>niine na svoja brezštevilna .potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 iu 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. M .40 .50 .25 12S strani. S slikami. Cena ...............40 Navod. kako ga izdelujemo "in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena I»rujia i»o!oviea knjige vsebuje uemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24R strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažue)šil» kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal i»rof. dr. Zahor ter je namenjena dekliram v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Ceua ................ Na Šestnajstih straneh je dr. Franc I>erganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nlca in slovar. 295 straui. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 straui. Cena ........................I-5® VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena .......................... Zbirka pisem, listin in vleg za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke ln šaljivi poskusi ; vedežcvalna tabela; punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščllnlh listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam Je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1927. 128 str. Cena........M Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... M Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod ia suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. M Zanimivosti lz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporofikih kosakov. JS9 M j / jM JW mm -iirf -. * T. ■ "OLIS N~A RVD1" NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, 1935. THE LARGEST SLOVENE TTAILT IN V. 5. 2T. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^-- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. DRUŽINA PIKETIRA PRED TOVARNO 38 — Ali nI to bila moja poštena želja? Ali si nisem hotela izbrati poklica, ki bi me vzel o«l sklede mojega očeta in ki bi mi mogoče sčasom dovolil podpirati družino? Toda ne glede na to, da bi s tem tudi za sebe kaj pridobila. Šum in blesk tega poklica bi napolnil praznoto mojega lačnega srca. In niste ravno vi pregovorili mojega očeta, da mi je zastavil to pot? — Da, to sem storil in ne samo iz prijateljstva do vašega očeta. Moral sem vam odreči vsako nadarjenost za gledališki oder. In kako imam prav, me prepričujejo nagibi, iz katerih je izšel vaš .ožiralo tega otroka. In naj bi tedaj proti Marjeti igrala dobrosrčno sestro? Ko me je mučila ljubosumnost? Ko me je rezala zavist, da je ta kukavica v našem gnezdu dobila to, po čemur sem jaz z največjim hrepenenjem hlepela? Ihteč vzdih. Nato pa vse tiho v sobi. Ta molk mi je šele prinesel v zavest moj mučni položaj, da sem poslušal za vrat mi. Toda proti svoji volji sem zašel v ta položaj. In sedaj stopit i in v zadregi reči "oprostite, gospica!" — bilo bi smešno, nemogoče in kruto. In zopet zaslišim glas svojega prijatelja: — Take besede, gospica Joža, ne bil bil pričakoval iz vaših ust. — Take besede na ustnicah dekleta, vem, to je neznosno. To je shocking, kot pravi governanta. Toda rekla sem. In tudi ne preklicem. Kajti prišla sem, da povem to besedo! — Ali sem od dneva, ko sem prišel prvič v hišo vašega očeta, napravil tudi kaj najmanjšega, kar bi vam moglo dati pogum za tako prostost? — Nikdar! Ne! Toda na to nisem mislila, ko sem prcj-le slišala od sestre, da jutri odpotujete iz Berlina. Samo strah sem čutila v svoji krvi in svojem srcu. sem čutila, da vas nikdar ne bom več videla. In ko sem na očetovi pisalni mizi videla vaše knjige, sem jih pograbila in sem pritekla sem. Storila sem, kar sem morala. — Da bi tukaj prišli do razuma, da bi bilo vse drugo boljše, kot pa ta pot! Recite mi to, gospica Joža, in tukaj je morja roka v prijateljsko slovo. Trd, hripav smeh. — Kar sem storila, ne morem več predrugačiti. Hliniti se ne morem. Po slovesu v prijateljstvu in z lepo ginjenostjo nimam nikakega poželjenja. Storila sem, kar sem morala. Nekdo, ki ga vi tako zelo občudujete, je vendar le rekel: — Vprašanje po usodi je vsakemu prosto! — Zopet oni smeh. — Sedaj vem za odgovor. Toda morala sem vprašati. Nisem kot je moja sestra, ki se zapira v svojo čumnato, da se more do sence zjokati. Zakaj se strašite? Ali tudi tega niste vedeli? Kako ste modri! In tako slepi! Toda pri Nesti se vam ni treba ničesar bati. Ker ima ribjo kri in ima potrpljenje pri šivanju, bo že prenesla ter bo v svoje srce zaprla kot svet spomin. Src<"a za njo, da more to storiti. Jaz ne morem. Moje hrepenenje gre za izpolnitvijo, moje srce zahteva srečo. Ne vem, zakaj bi živela, ako ne bi bilo življenja v sreči. In naj bi se zato ne borila za ta cilj svojega hrepenenja? Ako moja moč za ta l»oj ne zadostuje, tedaj bom igrala za srečo, četudi v teu igri izgubim vse! In poleg še samo sebe! — Joža! Joža! To so nevarne besede! In kako so nevarne, vam ne more nikdo drugi boljše povedmi, kot jaz. Tudi za mene je bil nekdaj čas, ko sem tako mislil in govoril. Tudi jaz sem igral tako igro. In moj pa je bilo "preve-jano sleparstvo. Take zajedni-ce sploh ni. Sleparji so si ;jo izmislili, dali tiskati pobotnice in sami napravili lažni društveni pečat. Lažen je bil seveda tudi podpis dr. M. Simiča. V kakih 10 dneh so sleparji nabrali okoli 30.000 l)in. Na]w>sled je na nje le postala ]H»zorna policija in sedaj imajo jmmI ključem šest sleparjev, ki so svoje dejanje priznali. Dvojni samomor. V Osijeku sta si končala življenje inkasant okrožnega urada Franja < 'ičak in njegova žena Romanja. V blagajni je manjkalo 20.000 Din in Cičak bi moral ta denar vrniti v osmih dneli. Ker ga pa ni mogel dobiti, je obupal nad življenjem in se domenil z ženo, da sta šla skupaj v smrt. Zastrupila sta se s plinom. Ljubavna tragedija. V hotelu "Kolodvor" v Bosanskem Brodu se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. V hotelu je najel sobo mesarski pomočnik M;»rtič Kuz-man s* svojo izvoljenko Ružico Orbanovo. Popoldne so se naenkrat začuli iz sobe kriki, Or-banova je planila iz nje, fant pa za njo z velikim nožem, s katerim jo 'je večkrat zabodel v prsi. Dekle se mu je pa kljub temu iztrgalo in zbežalo, nakar je Martič potegnil revolver in streljal za njo, pa je ni zadel. Potem si je nastavil cev na sence in sprožil. Krogla mu je prodrla možgane in obležal je takoj mrtev. Smrtno ranjeno dekle je pa kmalu po prevozu v bolnico umrlo. V smrt iz ljubosumnosti. V Ninčičevu se je obesila bo-gata žena Katarina Knajder, ki ima moža že več let v Ameriki. Dobila j«' od prijateljice pismo, da živi njen mož v Ameriki z drugo. To jo je tako potrlo, da si je končala življenje. Kri je tekla zaradi ljubosumnosti. V vasi Totovcu, blizu f'akov-ca. je prišlo do strašnega krvo-prelitja iz ljubosumnosti. 2ti let MLEKO OZDRAVI MARSIKATERO BOLEZEN Piše Frances Kay Johnston Izvedenci za prehrano se ba-vijo z mislijo, kako 1»i bilo mogoče podaljšati srednjo starost človeka. K zdravnikom prihajajo največ ljudje, ki so dovršili štirideseto leto svoje starosti. Iščejo pomoči zoper napih-njenost, kisel želodec, pline, slab vid in slabo prebavo. Domnevajo namreč, da je mogoče te nerednosti odpraviti samo s pomočjo zdravil. V mnogih slučajih je pa mogoče vse to ozdraviti s pravo prehrano. Neki naš znanec j«' zdravnik po po-! klicu. Star je že 71 let, pa bi mu j jih človek ne prisodil več nego 45. Za svoje zdravje se ima za-: hvaliti primerni d i jet i in znier-' ileum vežbanju. Znan mi je slučaj, ko jejie-kdo prepotoval vso Kvropo in iskal leka zojier lieprebavo, slab vid iu živčno razdraženost, pa ga je slednjič dobil v domači1 kuhinji. Po nasvetu zdravnika* je izpil vsak dan dva kvartaj mleka, jedel je zelenjavo, soči-vje in sadje ter le malo mesa. Mleko mu je predpisal, ker mu je vid opešal vsled jxmianj-kanja vitamina A. Znanstveniki so dognali, da vid opeša, če ni dovolj mleka v dijeti. V to svrlio je potreben vitamin A, ki ga mleko v veliki meri preskrbuje. Korenje je boljše kot cela ga-lona pomladnih tonik. Bogato je na železu ter ustvarja v krvi rdeča krvna telesca. Zelenjava je dobro zdravilo. Prepreča rev-matizem, nervoznost, nevralgi-jo in golšo. Čebula razkroji kislino v urinu ter absorbira strupe. Zelo je dobra proti nespečnosti in kašlju. Naše stare matere so pripisovale veliko zdravilno moč čebulnemu sirupu. Zdrava so tudi jabolka, posebno za jetra in za prebavo. Solata pomiri živce. Regrat in zelje vsebujeta fosfor in železo, kar pomaga slabokrvnim. stari Mijo Bednjač je imel že dalj časa ljubavno razmerje z ženo Antona Topličanca. To je bilo znano vsej vasi in seveda tudi možu, ki je večkrat zagrozil ženi in njenemu ljul»čku, da ju l»o zaklal, če ne prekineta Ijubavnega razmerja. Vsak sta imela seveda svoje prijatelje in sovražna tabora sta se spoprijela. Topličanac je potegnil iz žepa star revolver, da bi svojega nasprotnika ustrelil, drugi so pa planili nanj, da hi mu orožje iztrgali. Med ruvanjem se je revolver sprožil in ranil gostilničarjevo hčerko, nakar je sledil splošen pretep. Topličanac je s kolom tako udaril ljubčku svoje žene, tla se je zgrudil. Pošteno je skupil tudi njegov brat Dragutin. Mijo Bednjač j«' kmalu po prevozu v bolnico umrl, njegov brat se pa bori s smrtjo. Na bojišču je obležalo ]>ol?g tega še deset težko in 60 lažje ranjenih kmetov. S svinčnikom se je ustrelil, ker je mislil, da ga dekle vara. V Zagrebu se je ustrelil 25-letni kočija/ Ivan Pudina, doma iz Jelše blizu Karlovca. Zadnje čase je bil zaljubljen v Fanjko Trupejevo iz Slovenije. Ko je prišla v Zagreb je takoj posetila Pudino, ki ji je pa očital, da mil dolgo ni pisala in da mu je nezvesta. Sprla sta se in se sprta razšla. Pred odhodom ji je izročil pismo, v katerem pravi, da gre v smrt, ker ga vara. Pozneje so Pudino res našli v zadnjih zdihljajih. Poleg njega je ležal revolver in svinčnik. V revolverju pa ni bilo nobenega naboja in orožje sploh ni bilo porabilo. Vsi so mislili, da gre za umor, ko so pa pogledali svinčnik, so opazili, da ima na enem koncu napravo za streljanje. Pudina se je ustrelil s tem svinčnikom, ki ga je nosil že dolgo pri sebi in se večkrat po-bahal v pričo tovarišev, da bi lahko z njim ubil človeka na 30 metrov. slovenic publishing co. TRAVEL BUREAU II« WSBT IStll STREET NEW XOBK, M. X. FINITE NAM ZA CENE VOZNIH LDIOV, MM-ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA 2A POTOVANJE am: SHIPPING iri NEV/S ^ £4. septembra: Lafayette v Ilavre Coute Craude v Trat l7. septembra: ltrvnifii v Bremen 11). septembra: Berengaria v Cberl)ourg 21. septembra : lie de France v Ilavre 24. septembra : Rex v Genoa 25. septembra: Washington v Ilavre 2(5. septembra - Chain] »lain »• Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra : Europa v Bremen 3. oktobra: Majestic v Cherbourg 4. oktobra: Bremen v Bremen oktobra: Lafayette v Ilavre Conte di Savoia v Genoa 9. oktohra: Manhattan v Havre Normalnih* v Havre 11. oktobru: Berengaria v Cherbourg 1.1. oktohra : Kuropa v Bremen 17 oktobra: Ai|uitania v Cherbourg 1!». oktobra: Rex v Genoa He ile France v Havre 2:!. okothra : Washington v Havre Normawlie v Havre 25. oktohra: Majestic v Cherbourg Il< una v Trst .11 oktobra : Bremen v Bremen HITRA V JUGOSLAVIJO SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite t«, privko-no ki je izr.-ilno mirn;i iu prijvtmi vse leto. |»a |ueeni. Vin.išajtf svoj. pa i".tnišk. ca as»iita in s.- sami i>r*'i»ri<"-ajte. 1/J.oina k m Ilirija 7. ol.ilUo vina pri j,-«li. 11 it u j te na. teh modernih linijah. ki so ni." I najhitrejšimi in najbolj modernimi na svetu. Hitre železniške zv«*ze naravnost iz vc in Trstii z vašo domovino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO ROMA 7. decembra YVLCAXIA 11. januarja PREKO TRSTA — SEDEM UR DO JUGOSLAVIJE CONTE (»KANI)E 14. septembra 15 UR DO JUGOSLAVIJE I - V^VVOI V • Kdina K> ro-staJiili-na Južni I*ropi> v ' (l1 * 1 z i rana iailja svet-it 24. SEP.; 19. OKT.; 16. NOV. 10. SEP.; 5. OKT.; 2. NOV, V|»rašajt«- kateregakoli pooblaščenega agenta sli na Fifth Ave., i litoekefelH r Center). N. V i'. PREKO GENOVE JT -I Xajhltr«xJ.«a Unija ITALIAN LINE vaZno za najdragocenejši robec na svetu Neki pariški nabiralec umetnin je preiskoval, kilo ima najdragocenejši robec 11a svetu. Zvedel je, da ima najdragocenejši robec sveta italijanska kraljica Jelena. Robček, ki so izvrševali trije umetniki kar 20 let, je tenak ko pajeevina in če jra zviješ, tako majhen, da jsra moreš spraviti v zlato posodico, ki je majhna ko naprst-nik. Robček je vreden 70 tisoč lir in je najlepši kos zbirke laške kraljice. Vendar ima najdragocenejšo zbirko robcev pa-peška zbirka; enako lepi sta zbirki bivše angleške kraljice Viktorije in angleškega prestolonaslednika, valeškega prin- naročnike Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo. slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen« so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na? šxh rojakov naseljenih. MARYLAND: Kltzmlller. Ft. Vodopivec Stejer. J. Cente (za Poena. W. V a. ln Md.) Advertise in 'Glas Naroda' CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg, A. Safti* Walsenburg, M. J. Ba^uk INDIANA: Indianapolis, Louis Bankh ILLINOIS: Chicago. J. BevčiC. J. LokanicU Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcera ln lilinolB t Joliet. Mary Bamblch. Joseph Hrt ▼at La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Angnstfa North Chicago, Joie Zelen« KANSAS: v Irani, Agnes Močnik Canaaa City. Frank Žagar ALFONZ NI PROSIL ZA LOČITEV Vatikan, 10. septembra. — Sveta Rata je otlloeno zanikala, tla bi bil bivši španski kralj Alfonz vložil prošnjo ^a razve-ljavljenje zakona. Tudi kraljica ni vložila take prošnje. MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cbiabolm, Vrank Gouia Ely, Joa. j. Peabel-Eveletb, Louis tiouie Gllltert, Louis Vessel Hibblnf,. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Pantan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: G«>wanerton, Frank Trohr Cleveland. Anton Hobeb, Chas. Kar linger, Jacob Resuik. John Slapnik Girard, Anton NaCixle Lorain, Louis Balant, John Kum-4e Warren, Mrs. I. Rarbai Toungstown. Anton fClkeli OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broagbton, Anton Ipaveo Claridge, Anton Jerina Conemaugb. J. Breioree Export. Louis Supantlt Farret, Jerry Okorn Forest City, Math Kandn Greensbnrg, Frank Novak JoKnatown, John Polanta Kiayn, Ant. TanlelJ Lorerne, Frank Balloch Manor, Frank Ivmsbar Midway. John 2aat Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaeob J oran WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank tUisk Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Diamond vlile, Joe Ro'Jcb Vsak issTspnlk is4a potrdilo ta iv» to, katero Je prejel. TiitipAi roJ» UPBAVA "QLAS &AMOQA"