Leto II. PoIMiui ptelm o gulDDli. Ljubljana, četrtek 1. julija 1920. Posamezna štew§Bka 6® vin. NEODVISEN DNEVNIK Štev. 146. Cene po poiti: za celo Mo . R 8!f— za pol Ista . H ‘JF— za četrt leta. H Z1— za 1 mesec. . H V— j*. Za Ljubljano mesečno 7 R Za imjzBmsfuo mesečno R IZ — Uredništvo in upravo: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. §0 Posamezna številka 60 vin. Nezadržno naprej! ob^ni zbor Jugoslovanske štrena Dr dveb kaj si povedal ca?7b 2 j n’1 dan veeraj ugaslega mese-kovne °r \eŽatov je vrhovna oblast stro-*boru 0r^an'zaci)e. K izrednemu občnemu tfikratS Tl se®e* ta z*30r med tem časom dan ' a ne izgubi veliki mariborski ainPakafI2akeVe ^e^avs^ih poverjenikov, *0V maniLr0 .teda’ ,m0^0Ča P°leŽ posve-tivnn ni esiaci)ai je bil torkov občni zbor § ?• Pzavem času. vanska 1S Pr.°^e^ai'iata tedaj, ko še ime 'Ploh ok°K,'..bl!? V,arn°- ta se čudi, da je Q «1 , . ’ Cii IIU( Id bc LUUl^ Lici V leh in'(r?vab višjemu varstvu! ačujt strol 2 njirni° **° b9? novih- Koliko je bilo dela let i aia višjemu varstvu\ ftoplaču- se je dvignilo število red- kih strnk članov na 7800, brez včlanje-vPrečnn "°vn*b društev; Vsak mesec po- roikalo' l2nn številka, da je samo na vlado hfojuo • sP°inenic. Kje pa je mnogo-Pri Priv^u1^110 *n osebno posredovanje slina.. . nikih in zasebnih podjetjh. Vseh J°dov dih a 280^% °r^.an^zac0a v Jetu 1919. prire-Nač' i i povprečno pet vsak teden, dnevne j zvesta, članom postrežnica, vendar •ne dogodke sicer ne brezbrižna, ni l® 1 ceste premenljivo vreme oko-Sk° varsF,yavil°' je razvijala svoje delav-p veno in podporno življenje. ®e je ohG n|ena skrb: potrebnim pomoč! Posamezni delavski kraji in Jj°tisoč S° nienem posredovanju ne za PrUga a®pak za milijone na boljšem. člani ,e-na skrb — jasne glave naj imajo ke zara,t^e .li?Pe^a- Jedro njeno je delalo y 1 nižjih, ampak radi višjih ciljev. 1*5 8r-)a njena skrb — načelom zvesto- P°kien 1Urnb'Ta. Z načelno zvestobo raste ke 0a .,Pc!Sanieznika in cele organizacije. Ms jjj^ ,n)eno, a stalno. So ljudje, tudi pri ?Mslabšie’*udi v naši organizaciji so, ne Se j;m srcu in volji, a vendar taki, ?0tii° kriča - ika vrti po glavi ali pa jih ^ ekem !,1Cavi uspehi nasprotnikov. Če ni ^ so v -nevu stolpa, ki bi se neba doti-^lo vzbnkt obuPani- Poglejte v naravo. Na-ktn p0 -1 e, samo tiste rastline, ki v tistem hdrevef^v %ko Pa raste>° najmočnej-1 0tk s ■ ko segnitih trav vidi hrast ta n Vv-e^a časa, sam pa stoji in raste. duhove aCln ie 2 načelno zvestobo. Osvaja P°rabi ^5lačaje. Za vsak svoj korak' Pomena fk°hko sekund, a nobenega brez ^en ju m ne brez uspeha, čeprav ta po-p l,sPeh ni podoben pavjemu repu, ^avs°LPOldne dan je izmenjavala misli - 1'avsk'h ^nketa zborovalcev - delegatov čcln° j* ?n Povabljencev, Nadaljnja na-PpslQv a .strokovn° prava pota, urejeno *** pre^ !e’ ^skovna sredstva so bili glav-^ahujg ,le;| razgovorov. Organizacija raz-Pravlja C1 ?■ Prav tako. Ptica, ki se na-2aikahncna - ^ez ozračje, strepne krila, >ravnala 2 kakor bi preiskusila in 2 dahn' SVol°-. moč in potem reže zrak 1*leravala dorna^Sa',dvoien usPeb- To velja za °stalih teŽa Pa še novosti elov države. Letos že ste imeli priliko videti dva, ne kot gosta, ampak J vatska delegata. Imejmo pa stalno pred uradno našo organizacijo zastopajoča hr- 1 očmi, zakaj rastemo! Revolucionarni boj! v Italiji. Republikansko gibanje, LDU Eelgratl, 30, j'unija. Iz Rima poročajo: O priliki vstaje v Anconi, ki zavzema vedno bolj revolucionaren značaj, so proglasili delavci splošno stavko. Po mestu hodijo tolpe, ki plenijo in se pretepajo. Krvavi spopadi s policijo so na dnevnem redu. Vstaši napadajo tudi vozove in streljajo s strojnicami. Večkrat so že 'napadli vozove, ki so došli iz Rima v Ancono. Ravno včeraj" so tudi napadli nek tak vož in pobili pet potnikov. Proti ustašem, ki so se ustavili v utrjenih postojankah okoli Ancone, je nastopila tudi že ar-tiljerija. Bataljon karabinijerjev je naskočil te postojanke in zavzel utrdbo Scrimo. — Tudi v okolici je velik nemir, med ustaši in orožniki pa se bije pravcata guerilla. Po vsej deželi je vprizorilo socialistično delavstvo ljuto kampanjo v protest proti pošiljanju čet v Albanijo. Kakor javljajo nekateri listi, je vznemirjenje vedno večje, Pobunil se je tudi dvajseti bersaglierski polk v Milanu v trenutku, ko je dobil na-_ log, da odide v AJbanijo. LDU Rim, 30. junija. V današnji seji zbornic so predložili socialistični poslanci dnevni red, ki se peča z zahtevo socialistov, da italijanska vlada odpokliče svoje vojake iz Valone. Pri tej priliki je izjavil ministrski predsednik Giolitti: »Najprej izjavljam, da vlada ne bo poslala nobenih čet več v Albanijo, in drugič, ko sem bil jaz ministrski predsednik, sem bil vedno mnenja, da ni treba, da bi v Albanijo pošiljali svoje čete Avstrija ali Italija in da bi bilo najbolje, da prepustimo vzdržava-nje politične svobode v Albaniji albanski vladi. Tako pa je danes Albanija torišče meščanske vojne in je ogrožen^ od vseh strani. Mislim, da.ni potreba, da se Italija odreče vsem mandatom in pa protektoratu BOJI MED POLJAKI IN RUSI. LDU Varšava, 29. junija. (Brezžično.) Frontno poročilo poljskega generalnega štaba z dne 28. t, m.; Močni sovražni oddelki so napadli naše postojanke ob reki Černiči, pa so bili odbiti s strojnicami in topovi. Naša pehota je nenadoma napadla vas Jelan, premagala močne boljševiške čete, ujela več mož in zaplenila mnogo strojnic. Severno od železniške proge Ka-lukowicze-Reczyca so svražne čete pomnožene z novodošlimi ojačenji dvakrat napadle naše postojanke pri Boruski, Bile so odbite. V protinapadu smo ujeli štiri može in zaplenili strojnice. Ob reki Ubor-czi boji pred našimi postojankami. Ko je sovražnik več dni brezuspešno poizkušal, prekoračiti reko Zlucz, se mu je posrečilo zavzeti naše postojanke i» preiti na zahodni breg. Nasproti drugim vestem se mora ugotoviti, da je poljska vojska pred izpraznitvijo Kijeva porušila samo most čez Dje-per, in sicer iz strategičnih ozirov. DRAGINJSKI NEMIRI NA NEMŠKEM. LDU Bremerhaven, 26. junija, (Dun, KU) V ranih jutranjih urah so nastali na trgih spodnje-vezerskih mest, v Bremer-havnu, Geestmtinde in Lehe nemiri zaradi živil, Množica se je polastila prodajalnic in prodajala živila za 100 do 200 odstotkov pod vrednostjo. Žene iz delavskega in srednjega stanu so navalile na glavnih cestah v prodajalnice za živila. Razburjenost se je še povečala, ko so se pridružili manj vredni elementi; velike zaloge blaga so bile skrajno ogrožene. Nemiri so trajali še opoldne. LDU Duisburg, 26. junija. (Dun. KU) Na tukajšnjem trgu za zelenjavo in sadje je velika množica prisilila znižanje cen za zelenjavo in sadje. LDU Wiirzburg, 29. junija. (DKUAVolff) Včeraj so bili tukaj težki draginjski izgredi. Na Mestnem trgu je državna hramba streljala na množico, pri čemer je bila več mrtvih ali težko ranjenih. Množica je oplenila več trgovin. LDU Eerlin, 29. junija. (DKU-Wolfi) .Varnostna policija je davi takoj udušila nad Albanijo, kar bi utegnilo povzročiti veliko nezadovoljnost Albancev, Albanija je strategična točka, ki bi bila za nas zelo opasna, če bi se nahajala v rokah države, ki nam je neprijateljska. Italijanska vlada zagotavlja, da Albanije ne bo prevzela nobena druga država. Kadar bo Albanija solidno organizirana, tedaj bo Italija poizkusila doseči z njo sporazum glede vprašanja Valone, — V imenu socialistov je izjavil poslanec Modigliani, da je zadovoljen z zagotovitvijo, da vlada ne bo pošiljala čet v Albanijo. Ne ugaja mu pa to, da od dne do dne odlagajo izpraznitev Albanije. Predvčerajšnjim je vlada sklenila, da se posije baron Aliotti kot pooblaščeni minister v Albanijo v svojstvu poslanika italijanske vlade, da v Tirani z albansko "vlado uredi vsa vprašanja, ki se tičejo italijanskih interesov v Albaniji. Aliotti je poznan kot velik prijatelj Giolittijev, Na ta način meni italijanska vlada, da bo dosegla mir z Albanijo. — Z ozirom na vest, nanašajočo se na Aliottijevo odposlanstvo javlja Agenzia Stefani: Pooblaščeni minister Aliotti je sinoči odpotoval v AJbanijo. LDU Rim, 30. junija. Socialistična poslanca Roberto in Flora sta predložila v zbornici v današnji seji zbornice naslednji dnevni red: 1. zahteva se konstituiranje skupnega republikanskega režima zbornic; 2. g. Viktorju Emanuelu naj se dovoli rok osmih dni, da vrne italijanskemu narodu vse premičnine in nepremičnine svoje imo-vine, ki so nezakonitim potom došle v njegovo posest. — (Flora je advokat in sin senatorja Flora, ki je bil župan v Turinu.) Ta predlog čeprav nima povsem resnega značaja, najbolje ilustrira današnje razpoloženje v Italiji, poizkus nekaterih elementov, povzročiti draginjske izgrede. Kolovodja, ki je baje iz Hamburga, j-e bil aretiran. LDU Lueheek, 30. junija. (Dun. KU — Wblff) Danes je došlo tukaj do težkih dra-ginjskih izgredov. Množica je plenila, Vlasti trgovine s čevlji. Varnostna policija je streljala na množico, ki je tudi oddala več strelov. Dosedaj je ugotovljeno, da sta dva policijska uradnika precej ranjena. Tudi v množici je bilo več ranjenih. Nemiri se nadaljujejo. LDU Berlin, 30, junija. (Dun. KU) Kakor javljajo listi, se je položaj v krajih, kjer so bili draginjski izgredi, v splošnem izboljšal. Samo v Heidelbergu in Stuttgartu je ljudstvo zelo razburjeno. V Stuttgartu je množica plenila. Krvolitja ni bilo. MADŽARSKA. LDU Belgrad, 27. junija. Iz Budimpešte se'brzojavlja, da je dosedanja madžarska vlada ponudila ostavko in da je parlament odgoden na negotov čas. Med prebivalstvom je velika razburjenost. Največ upanja, da sestavi novi kabinet, ima Bet-thlen, ki ima nastopni program; Garancije pravnega reda, ureditev financ, posebno ureditev vprašanja židov, katerih položaj je bil vsled belega terorja dosedaj jako ogrožen. Zadnja točka programa je izboljšanje vojnega in političnega položaja. Dosedanji ministrski predsednik se pogaja s strankami. Smatrajo, da bo kriza trajala deset dni. Krožijo glasovi, da se bo ustanovila vojaška častniška diktatura in da se bo njej izročila oblast, ker se je pokazala njihova sposobnost v obrambi državnih interesov v inozemstvu. UJETNIKI IZ ITALIJE. LDU Belgrad, 29. junija. Vsled posredovanja naše vlade se je v zadnjem času pospešilo odpošiljanje vojnih ujetnikov iz Italije. Poslednji transport s 310 ujetniki je došel v Dubrovnik pred nekoliko dnevi. Ujetniki izgledajo zelo slabo ter se vsi pritožujejo nad trpljenjem in mukami, ki so jih morali prestati Y Italiji« Občni zbor JSZ. REDNI OBČNI ZBOR JSZ dne 29, junija 1920 v Jugoslov, tiskarni. Zadnji redni občni zbor se je vršil dne 23. junija 1918. To je bilo še v dneh, ko je bilo jugoslovanstvo zločin. Potem smo molčali: ko je vrelo v ljudstvu in izbruhnilo, ko so padali okovi, 'ko je vstala naša država. A bil je to čas neumornega dela, da se zbere v JSZ. vse katoliško-socialno* misleče delavstvo. Nevarnost po vojni je bila vplika, da se ne odtuji solidni krščanski organizaciji izmozgani proletarijat, ki je — varan v svoji duši zasovražil vs« tradicijonelno in ni bilo težko, užgati v njem sovraštvo baš do krščanstva. Nasprotniki so trpka čuvstva delavske mase tudi izkoristili in naperjali njeno sovraštvo na krščansko organizacijo. Kljub temu in baš radi tega, ker je bila preganjana in je zmagala v vseh položajih, je naša organizacija rastla mesec za mesecem na stotine. Tako je bilo na tem občnem zboru zastopanih 5176 članov, ki pa tvorijo komaj dobro polovico vseh redno plačujočih z? 1. 1919. Občnemu zboru je predsedoval poslanec Joža Gostinčar. Na dnevnem redu so bila poročna, sprememba pravil, volitev odbora, slučajnosti. Predsednik da besedo glavnemu tajniku A. Komlancu, ki poroča o delovanju organizacije, Povdarja, da se je število članov od leta 1918, do konca 1919 p o č e-tvorilo. Naslednje številke kažejo notranje gibanje organizacije: sej načelstva je bilo L 1918 skupno 12; 1. 1919. pa jih jo bilo 53; shodov je bilo preteklo leto 280; raznih vlog je šlo na vlado (posredovanja pri posameznih tvrdkah niso všteta) 1217, Lansko leto je praznovalo kršč. soc delavstvo srebrni jubilej svojega gibanja: proslavilo ga je s taborom na Šmarni gori, ki se ga je udeležilo čez 7000 ljudi. Iz poročila blagajnikovega je bilo raz* vidno, da je Zveza žrtvovala velike svote v razne podporne namene, tako da je trpel že rezervni zaklad. Nato poročajo posamezne skupine c svojem delovanju. Sprememba pravil. Predsednik preide na 2. točko dnevnega reda: Sprememba pravil, ter poda besedo Komlancu, ki predlaga sledeče spremembe; . § 21. naj se glasi: »Za posamezne stroke, ki so v Zvezi zastopane, se osnujejo strokovni odseki z lastno samoupravo in s pravilnikom v okviru pravil JSZ. Zato je treba pooblastila načelstva, ki ga temu da v to svrho občni zbor,« § 24, naj se glasi: »Občni zbor: ... č) določa vpisnino in prispevke, v kolikor nf v to pooblastil odbora v smislu § 21.« § 8. naj ima dodatek; »Načelstvo sme izbrati izmed sebe izvršilni, odbor 7 članov za reševanje tekočih poslov. Seje izvršil' nega odbora so sklepčne ob navzočnosti 3 članov. Vse spremembe so bile soglasno sprejete. Cankar (Žiri) stavi predlog, da se naj § 22. prvi odstavek spremeni v toliko, da se vrši redni občni zbor vsako leto do konca meseca junija. Predlog je bil sprejet. Volitev odbora. Izvoli sc sledeči odbor: Jože Gostinčar, poslanec; Fran Kremžar, urednik; Alojzij Kocmur, načelnik kons. društva; Jože Rutar, delavec v kolport. oddelku; Ivanka Kosec, dčlavka tob. tovarne; Janez Šmid, uradnik; Ivan Vrhovec, uradnik; Anton K o m 1 a n ec , duhovnik; Fran Bratuš; Ivan Gostinča‘r, črkostavec; Srečko Žumer, črkostavec; Ivan B u r k e 1 j c > železničar; dr. Andrej Gosar, poverjenik za soc. skrbstvo; France Pavlin trg. sotrudnik; Marija K va s o v a , služkinja; Matija 'Sintič, delavec; Anton Marinček, revizor, S t e i e r železničar; Matija Škrbec, vikar; Urška K a. t a u e r , delavka tob. tov. Namestniki: Žitnik Anton, Sajovic Anton, Valand, Kralj Janko, Repovš; Krce, Sajevic, Novak Janko, Nadzorstvo: Moškerc Miha, dr, Kolovec Franc, Kralj Anton, Besor Anton, prof, Bog. Remec. SLučejnosti. Občni zbor sklene na predlog Fr. Kremžarja sledečo resolucijo: Vlada se pozivlje, naj ukrene vse potrebno, da se nemudoma izvrše volitve v bolniške blagajne, delavske zavarovalnice in bratovske skladnice. Volitve naj se vrše na podlagi proporcal Na predlog Al. Kocfnurja se sklene: Viničarji, poljski delavci itd., sploh vsi, ki stoje v mezdnem razmerju, naj se pritegnejo bolniškim blagajnam ter naj se jih zavaruje. Delegata iz Zagreba prosita, da bi »Večerni List« v svoji strokovni številki prinašal tudi hrvaške članke. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je vsled pozne ure občni zbor sklenil. Delegatje so mogli odhajati z zavestjo, da Jugoslov. Strok. Zveza ni več ozka slovenska organizacija, da je njen razmah ne samo proniknil ves slovenski proletarijat, da se je razpela že preko Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Hrvatske-ga Primorja — da steza svoje peruti preko meja, k tovarišem, sotrpinom, soborilcem: s tem raste njena sila, njena samozavest, Jugoslov. Strokovna Zveza stopa v svojem razmahu kot vredna soborilka v fronto krščanskega proletarijata — sveta, it * * ENKETA O DELAVSKI ORGANIZACIJI, V torek, na dan sv, Petra in Pavla popoldne po občnem zboru se je vršila enketa o aelavskj organizaciji, Enkete so so udeležili vsi zastopniki skupin, ki so bili dopoldne na občnem zboru. Enketa se je bavila o razmahu delavske organizacije Jugoslovanske Strokovne Zveze. Vnela se je pri vseh vprašanjih živahna debata. Vse se je sukalo okrog vprašanja, kako se naj prične s temeljito izobrazbo delavstva in delavskih voditeljev. Več misli da sklep. Tako se je tudi pri tem vprašanju po stvarni debati prišlo do sklepa, namreč; Naj se dela na to, da se čimpreje osnuje socialno . politična šola. To je bil prvi sklep enkete, Tu se vidi, kako nujna je tukaj ustanova, v kateri se bo delavec lahko., ako ga bo veselilo, izobraževal in se izpopolnjeval, da bo sčasoma dosegel tisto kulturno stopinjo, na kateri stoje že naši tovariši v Nemčiji. Drugi sklep, ki se je napravil, je ta, naj organizacija posveča vso pozornost delavskemu tisku. Kakor vsak človek potrebuje telesne hrane, istotako je potreben tudi dušne hrane. Iste mu je pa možno zajemati le iz dobrega delavskega tiska (časopisje, brošurice, letaki itd.). Napra-:vilo se je še več sklepov kakor tudi glede posameznih organiziranih strok in njih gmotne strani itd. Enketa se je zaključila ob 6. uri popoldne. Trajala je 3 in pol ure in bi še dalj časa, ako bi zastopnikom ne bilo treba na vlak, Vsa izvajanja so se zasledovala z velikim zanimanjem od strani zastopnikov skupin. Enketa je velike važnosti za krščansko socialni pokret v Jugoslaviji. Ni nam treba in nam tudi ne hasne, ako gledamo nazaj, temveč treba nam je, da gledamo naprej v bodočnost. In ravno končana enketa se je bavila s tem, kako povzdigniti organizacijo v bodoče, da bo zadostila razmeram in potrebam delavstva. Takšni dnevi, kot je bil 29. junij, so pomembni in želeli bi, da bi se v kratkem sklical zopet enak posvet. Pričnimo s temeljitim delavskim izobraževalnim delom, in naš trud ne bo zaman. Utrdili bomo naše vrste, da bomo tudi v ofenzivi tako uspešni kot smo bili v defenzivi! Bog daj srečo! 25 letnica delavske zadruge. Veliko kovinarsko podjetje, edino, ki je v rokah delavstva, je prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni-gorici. Ta delavska zadruga obhaja dne 4. julija svoj 25letni jubilej. Tudi ta zadruga, ustanovljena 1. 1895., je delo dr. Kreka. Spored jubilejne slavnosti je naslednji: Dopoldne: Ob 9, uri sprejem goltov, od 9. do %10. uro ogled trga in zadružne tovarne; ob 10. uri slovesna sv. maša pri »Kapelici«; ob 11, uri slavnostno zborovanje; po zborovanju promenadni koncert; ob Val. uri skupno kosilo. Popoldne : Ob 3. uri velika ljudska veselica pri poginjenih mizah pred in v zadružnih prostorih oziroma na »Ljudskem odru«. Spored veselice: Posamezni prizori iz narodnih iger: »Rokovnjači«, »Revček An-drejček« in »Deseti brat«. Burka enodejanka: »Damoklejev meč«. Govori, deklamacije, petje, godba, telovadba, — Srečo-lov. šaljiva pošta itd. Vstopnina k veselici: Zadružni člani in njih družine prosti; za druge po 5 kron, otroci v spremstvu starišev 1 K. Za okrepčila bo dobro preskrbljeno. Sodeluje orlovska godba iz Selc in Prosvetno društvo v Kropi, Delavski shodi* Shodi v nedeljo, dne 4, julija, se vrše: V Ljubljani za tobačne vpkojence ob 3. uri popoldne. V Št, Janžu v Rošu prigodom Orlovskega tabora. V Kropi slavnostno zborovanje o priliki 25 letnice zadruge, V Žireh ob ’4 .uri popoldne shod »Delavske zveze«. Na Prevaljah, v Guštauju ,v Mežici shodi »Delavske zveze«, V Št, Joštu nad Vrhniko shod čipkaric. TOBAČNA UPRAVA. LDU Beigrad, 29, junija, Ker se bo pridelovanje tobaka povečalo, hoče uprava državnih monopolov osnovati nova skladišča in organizirati prodajalnice v Vojvodini in v ostalih delih naše države ^oiitlina novice. -f- Kratka slava kancslparagrafa, Kakor poročajo iz Belgrada, so številni protesti in ostra kritika v časopisju demokratom pokvarili vse veselje nad kancelpara-grafom, Ta paragraf ne bi zadel samo duhovnikov, ampak tudi učitelje in uradnike, med katerimi imajo demokrati največ svojih pristašev, Kancelparagraf torej ne bi bil samo reakcionarno, nasilno sredstvo, ampak tudi dvorezen nož. Demokrati se zato pripravljajo, da ga vržejo raz krov, češ, da to sploh ni bil nikoli predlog celega kluba. V razpravi v parlamentu bo tudi demokratski govornik govoril proti kancelparagrafu. Demokratska doslednost. Razdejanje — zaveznik komunistov, Nedavno so imeli komunisti v Regensburgu zborovanje, na katerem je govoril socialist Eisenberger med drugim ta-ko-le: »Govore o obnovi in pozidavi, O tem seveda ne more biti nobenega govora. Ne obnova, ampak mi imamo interes na razdejanju. Trenotne slabe razmere so za našo stvar ugodne. Tega treno'' i ne smemo zamuditi. Ako ga zamudimo, se bo meščanska država zopet okrepila in leta in leta ne bomo mogli doseči idealnega cilja, ki ga je dosegla Rusija (!) ali pa morda sploh nikoli. Treba je ustanoviti napadalne skupine, ki bodo delale s terorjem, Buržuazija je strahopetna, treba jo je le dobro zgrabiti, pa bomo kmalu na cilju.« Tako poroča »Bayr. Kurier«. — Da buržuazija ni ravno korajžna, to vemo. Toda tudi komunisti naj bi o strahopetnosti raje ne govorili, ker ima svet že preveč zgledov za to, kako so komunistični voditelji hrabri samo dotlej, dokler se čutijo varne, kakor hitro pa preti nevarnost, zlezejo pod posteljo ali pod klavir. Ne, junakov komunizem ne rodi, pač pa rablje. V boju z njimi ni treba toliko hrabrosti kakor čuta za dostojn > družbo. -f- Tretja internacionala in evropsko deftvsrtvo. Na delavski konferenci v Šcar-boroughu je angleško delavstvo z 2 milijona 940.000 glasovi odklonilo pristop k III. internacionali; za pristop je glr-ovalo 225.000 delavcev. — Španski socialistični kongres v Madridu se je z 8000 glasovi E roti 5000 glasovom izrekel za pristop k I. internacionali. Velika večina tudi socialističnih delavcev torej ne mara za boljševizem. Ljeninovih deset zapovedi. Ljenin je poslal nemškim neodvisnim socialistom v ravnanje deset točk, izmed katerih posnemamo: 1 Diktaturo mora pridobiti revolucionarna predstraža. Z diktaturo se potem dobi večina, ne pa obratno, da bi se z večino dobila diktatura. 2. Diktatura po-menja uporabo sile. 3. Kdor danes obsoja meščansko vojno in se plaši pred njo, je reakcionaren. 4. Diktatura -proletariata in oblast svetov zahteva, da se razbije državni aparat tudi tedaj, če je repulikansko-demokratičen. 5. Vsaka revolucija je izredna, radikalna kriza, ki zahteva od nas največje žrtve. 6. Dopustiti svobodo tiska in zborovalno svobodo bi se reklo, dati buržoaziji pravico, da zastruplja javno mnenje. 7. Samo z razlastitvijo razlašče-valcev je mogoče pridobiti mase izkoriščanih. 9. Razlastitev se ne sme izvršiti potom reform, ampak potom zaplembe. — Kakor se vidi, zaupa Ljenin samo sili in nasilju. Kako bo takrat, ko se mu bo vračalo s to mero? Radovedni smo, kaj bodo komunistični antimilitaristi rekli k temu, da Ljenin tako proslavlja vojno, ki jo preklinja ves svet. -f- Razpust novo avstrijske vojske? i Dunajska »Parlamentskorrrespondenz« vč poročati, da bo reparacijska komisija za-! htevala. da Avstrija svojo novo armado j razpusti. To v prvi vrsti iz političnih razlogov (ker so jo socialni demokrati ustro- jili kot razredno vojsko), potem pa tudi 1 zlasti zaradi prevelikih stroškov, ki jih nalaga državi njeno vzdrževanje. Enten-ta je sedaj baje pripravljena dovoliti Avstriji, da si osnuje milico. -p Dunajski katoličani za svoje pr a* vice. Dne 27, t, m, se je vršil na Dunaju velik javen nastop katoliško mislečega prebivalstva. Pred rotovžem je zborovalo nad 10.000 ljudi, ki so enodušno zahtevali za katoličane polno svobodo veroizpove-danja in pravico do samoodločbe v vseh kulturnih vprašanjih, dalje varstvo katoliškega zakona in javne katoliške šole. ' + Socialnodemokratičiu pojmi o vzgoji. V nižjeavstrijskem deželnem zboru so te dni razpravljali o preskrbi mestnih otrok- na deželi začasa počitnic. Pri tej priliki je neki krščanski socialec zahteval, da morajo otroci, ki bodo na počitnicah, hoditi v cerkev Takoj se je oglasil proti socialist Maks Winter, ki je rekel, da smatrajo soc. demokrati za nenravno, sitili kakega otroka v cerkev, ako noče iti sam. Ravnotako se pa otroku ne sme braniti, ako hoče iti v cerkev. Na medklic, da otrok še ne zna samostojno soditi, je rekel Winter: »Ako se otrok ne zna samostojno odločiti za cerkev, je to znamenje, da zanj vera še nima nobene vsebine, zato naj se raje ne pušča v cerkev.« Po tej logiki bi otroka tudi nihče ne smel siliti, da se uči brati, pisati, računati in drugih šolskih predmetov, kajti ako se noče sam od sebe učiti, je to znamenje, da vse te stvari nimajo zanj še nobene »vsebine«. Ravnotako ne bi smeli otrok siliti k dobrim maniram, koristnemu delu in raznim potrebnim opravkom. Po tej logiki bi se morala vsaka vzgoja in vsak pouk nehati, kajti vsak, kdor le malo pozna otroke, ve, da bi brez pritiska v tej ali oni obliki ne hodili v šolo in ne storili veliko dobrega. Človeška narava je pač taka, da se brani vsakega napora in vseh vezi. Na vsak. način: ako se otroka ne sme siliti v cerkev, se ga ne sme niti v šolo; otrok naj ravna v vsem po svoji lastni sodbi in volji. Človeštvo se bo potem razvijalo z bliskovito brzino — nazaj in v 50 letih bodo postale šole in tiskarne redkejše nego so bile pred pol tisočletjem. Da, socialna demokracija ima res malo pojma o pravi vzgoji mladine! Dnevne s*@¥ic@. — Nagla smrt tovariša. Borovlje. Na-gloma je umrl v vlaku z Jesenic do Pod-roščice znani pevovodja boroveljskega pevskega zbora A. Prek. Pri zadnjem izletu kršč.-soc. delavstva v Vetrinj je še s svojim izvrstno izvežbanim pevskim zborom vneto sodeloval. Za našo organizacijo v Borovljah je prezgodnja smrt rajnika velika izguba. Star je bil 32 let in zapušča vdovo z dvema majhnima otročičema. Pokoj njegovi duši! — Razpisana mesta poštnih praktikantov. Štev. 29415-Ia20. Glasom odloka kr. ministrstva za pošto in brzojav z dne 15. junija 1920 štev. 20355 je v območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v .Ljubljani razpisanih 448 mest poštnih prometnih praktikantov. Predpogoji za sprejem v to službo so: 1. Dovršena srednja .ali tej enakovredna šola z zrelostnim izpitom, 2. jugoslovansko državljanstvo, 3-državljanska in moralna neomadeževa-nost, 4. doseženo 18 starostno leto, 5. dokaz telesne in duševne sposobnosti (spričevalo okrajnega zdravnika)' in 6. dokaz, da je prosilec zadostil vojaški službeni dolžnosti (18 mesecev aktivne službe). S prilogami opremljene ih kolkovane prošnje naj se vlože pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani. — Tržič, Tržiško delavstvo se udeleži sv. maše v Ovsišah pri Podnartu, ki bo ob pol 9. uri dopoldne ob priliki romanja k Sv. Lenartu, — Orlovsko tržiško okrožje je imelo minulo nedeljo veličastno slavje. Bila je telovadba na Slapu na lepo z mlaji in zelenjem ovenčanem prostoru. iJdeležnikov cbilo. Sosednji odseki, zlasti škofjeloški in jeseniški, sta poslala mnogoštevilno zastopstvo. Nastopile so Orlice in naraščaj. Krasen je bil sprevod s kolodvora po trgu; na čelu Orli na konjih, za temi jeseniška godba, ki je svirala tudi med sv. mašo na trgu. Tudi narodne noše smo opazili v sprevodu. Po javnem nastopu telovadcev se je razvila ljudska veselica, ki je bila istotako izborno obiskana. Pri tej je pozdravil predsednik Orla g. Žužek vse tiste, ki so pripomogli do te sijajne prireditve. Predsednik Orlovske zveze brat Pirc iz Ljubljane je v lepem govoru pojasni! pomen telovadnih organizacij. Orel se širi v Tržiču in kmalu bo v njgovem taboru zbrana vsa boljša mladina. Bog živi! — Tržič, Člani in članice naše skupine so se mnogoštevilno udeležile sprejema . regenta Aleksandra. Uvrščeni smo bili pri izobraževalnem društvu sv. Jožefa. Nekaj članic je nastopilo v narodnih nošah. Regent si je ogledal* tovarno Ko- | zina in na povratku predilnico. V obeh.to-' varnah je bilo dekvstvo pri strojih. — Orlovski tabor v Št, Janžu v R “ Bratje in sestre! V nedeljo dne -. lu 1920 vsi na veliki orlovski tabor, kise . v Št, Janžu v Rcžu. Govori več g-v0 •• kov. Po taboru se vrši slavnosten nas bratov Oilov, Orlic in naraščaja in vS odsekov iz Kranjske in veselica, Prl “a_ , koncertira godba Delavskega drustv -Jesenic. — Spored: Ob deveti uri zju sprejem bratov iz Kranjske na kolodv im uisurici v r.ozu, naiu se - .jj ka v Št. Janž na prostor, kjer se bo • tabor, kjer se bo brala maša na pr°* •1 Uidi JV li. — JI,n«. na Bistrici v Rožu, nato se skupno od , ~ 7 * . -c- U/\ tffSU Jffll po maši tabor. — Popoldan ob 2. uri m stop pred cerkvijo, odkoder se skup"0 .. koraka na telovadiš1-:! prostor, _ kjer -nastopili telovadci po telovadbi. g jje šaljiva pošta, srečolov in drugo. —-in sestre, pohitite ta dan vsi v St. Orel, sin Roža, Vas vabi in Vam klice živi! — Odsek. _ — Orlovski dan pri Dev, Ma** v Nad vse veličastno se je vršilo oroi ^ slavlje. Veliko telovadišče je bilo o ra^ no z mlaji in venci, ravno tako ^eseu(1je prostor na društvenem vrtu. Nasi so okrasili hiše z zastavami. Za doma110 orlovsko godbo je korakalo korp° ,rativno sam voivu guuuu je Auittiuuv vjt- a, ih domačih Orlov, Orlic, nar Ai. — ■ - gojenk okoli 130 k sv. maši, katero J ^ roval predsednik Orlov g. kaplan. ; s. maši obhod z godbo. To je bilo nekaj nega! Sprevod je otvoril oddelek Orlo hačev v krojih in v narodnih nošah. ^ vod je zaključil okusno okrašen voz . Demšarjem na čelu, kateri je ve ° fjsr* pomogel k lepemu vspehu. Nad vse ^ čen je bil sprejem ljubljanskih Or .j drugih gostov. Po popoldanski služb ^ se je začel polniti velikanski pr°6 0 e. telovadišču. Okrog 2000 gledalcev ]e* ' tilo telovadbo.. To pa brez velike re £(J Izvrstno je uspela telovadba, Uuu proizvajali vaje naši malčki. Vaje va ^ skega zbora zaslužijo na j večjo Nekaj krasnega je bila orodna telo' ^ Splošna sodba pa je: Kaj takega z« ^ res samo Orel. Hvala ljubljanski®^^ tom, ki so pripomogli k tako lepo y prireditvi. Do za.dnjega kotička se polnil veselični vrt pred domom* j,;, gostov je moralo oditi. Neprisiljena la zabava. Tako je minil dan dela, v j0t> in zabave. Pokazali smo, kaj zm°b6„ 0]ji ska ideja. Za tolovajstvo takih revčkov, ki so jim naše naprave 1. g0g se ne zmenimo. Mi gremo preko ul1 živi! .jitJ — Tolovajstvo pri orlovski P-F' v D. M. v Polju. V noči na nedeljo ja. t. m. so fantje Kožuh Franc, Gostih jj nez, Tome Janez v družbi drugih R°r)OZno — -c v poz*' v gostilni g. Avg. Kuharja v Vevcai »' te. •idejo u lovadišče, kjer so naši fantje straž*1; V g. J' UUUttlJU. . it čez polnoč do 2. ure. Pijani pridel° W tet le- teč takoj začeti svoje tolovajsko P Naši so jih mirili. Med kričanjem se bralo veliko ljudi, ki so bili priča jr* nju- Pretila je velika nevarnost. ^ pežljivosti naših se je zahvaliti, septembra t. 1. v Wiirzburgu. g\y — Za olomuškega nadškofa ^ ® jjv* som »Čecha« po vsej priliki imenova^jjn, ši državnozborski poslanec ptoš — Šolska reforma v Avstriji*. jenjo* tajnik za pouk v Avstriji, socialni krat Glockel je izdelal nove ufnC;:i pre' za ljudske šole, V njih .si je PrlsV°!gdaS>°j cej načel prejšnjega dunajskega -P ral;S| gija, ki so se tekom deset:h_ *eF ' uye^ izvrstno obnesla, Razen teh jc ra.f^ pr«' Glockel mnogo novotarij, ki še ^" v i v izkušene in ki bi po izjavi P., L' o premenile šolo v igrišče, Prcfj, f o0fef tarijam se je na zadnjih okrajnih » uči-cah na Dunaju izrekla velika vC;. _0 tRj' teljstva, dasi je socialnodemc-rau uči' teljstvo z vso silo delalo na to, teljstvo nove učne načrte sprc* - 0f s2 ugovora. Kakor je uradno napove ^gei0 morajo novi učni načrti V,P°. T-tonu uveljaviti že z bodočim šolskim - — Zdravniki štrajkajo X., ^"hlag^110' se mogli pogoditi z bolnišlc0 ;1 breR vsled česar je s 1. julijem nastop* ^ pogojno stanje. Zdravniki zahteva nikov honorar. — Preveč zdravnikov, »Deu ^e- dizinische Wochenschrift« 0P,°zar';i so postali avstrijski železni izdelki za inozemstvo odločno predragi. Skoraj vsi Vnanje naročbe so se razveljavile. Na do-^ace kupce pa avstrijska železna indu-radi splošnega obubožanja ne more acunati. Podjetja so začela v masah odfrčati delavce, ki se bodo začeli izseljeni. To je, zaključuje list, konec avstrijske < ezne industrije in več — to je gospodki polom Avstrije. Rekruti 1. 1899. Uradno poroča do-;lsm iz Bel grada: Vojni minister bo i z.v~ .7 vojaško službo vse mlade rekru-bofl n 1899, ki so bili pri zadnjih na-rJv1 Proglašeni za sposobne. Začelo je-že os f vva,nIe v posamezne edinice. Od t,.:;ob°ienja in zedinjenja imamo torej že !° partijo rekrutov v vojaški izobrazbi, jn i~~. Cene v Belgradu, Razen sladkorju Kavi se cene v Belgradu doslej niso pri-]c^iI^ale, Blago ?a perilo na debelo je po finejše po 18—20 dinarjev meter. bla«0 ^ar manjših trgovcev, ki imajo novo s°< prodaja nekaj cenejše. ;Q Sveti starišev na duma;;Lih šolah sm0°CIa‘na demokracija. Že nekajkratov Jjr°.Por°čali, kako skušajo socialni demo-W'''na-Dunaiu sv®te starišev na šolah iz-uje«SCai’ v svoje strankarsko-politične načelni a’ sc j® pripetil nov slučaj. Nasi KM Sveta starišev na neki šo!i v 9. okr. sveta načelniku krajnega šolskega bjj . —' socialnemu demokratu; mož je ter S*Cer izredno delaven in požrtvovalen svžt’e, užival zaupanje vseli tovarišev v pre ef razlike plemena in političnega aiI1pr[ca1nia, toda bil ni socialni demokrat, krščanski socialec. Načelnik kraj-hi. ”°’skega sveta je začel rovariti in sev . 1 Proti njemu. Načelnik sveta atari-Ostavjf Za*° na sestanku starišev podal 2 ciim vred pa tudi 11 drugih 5tirje v/ tako da so ostali v svetu -aino soci/0cialni demokrati. Dunajčanom je demokracije očividno dovolj. Juiii8~t *vo v Avs1;s:Mi' Od 23. do 25. gosnL 1 se bo vrgil0 v Salzburgu ribiško-Zasto rSko zborovanje, na katerem bodo Hem Pane vse avstrijske dežele. Na dnev-Jlbaii,reiik esti v svojo hišo. Sedaj bodo sporne- fil Postavili. Ob odkritju bo govo- ^mslav Nušič. Š$au ®°ngres hrvatskega obrtnega nara- in tr» vatski radiša (društvo za obrtne sec vajence) priredi prihodnji me- se a8'rebu svoj kongres. Ob tej priliki Sodpj.1'6^6 razne razstave in predavanja. ^mor?10 130 tuc** društvo jugoslovanskih ^Uletsk akov (i’azstava in predavanja) in e gospodarske zadruge- gra^ ?uska gimnazija v Zemunu. Iz Bel-sploh’ ^usi, ki' stanujejo v Belgradu in ProsvgTp JJSoslayiji, so prosili ministrstvo Sitnna2-' se jim odobri otvoritev ruske 6- V ,^emunu, v kateri bi se razen tiidj na- lezika in drugih predmetov učil naša književnost in zgodo-i:osJ'l!a se je poslala prosvetnemu S £ bo najbrže odobrena. vodillc, etijsko društvo za Srbsko voj- * bo ~S?-,.STluie v Novem Sadu. Društvo 0 Politično. &e za,si^a|?°^a v jeci. Minuli ponedeljek so 113 ^Una-aa ^ zaPorov 'deželnega sodišča Poslopji stoteri klici: »Lačni smo!« Pred Posl ™fiiopia , so se začeli zbirati ljudje., iz RrS0 ”ePrestano doneli klici: »Lačni ?estih le trajal do polnoči, ko se je v lev' ki pripeljalo tristo redar- °Pet »recj0us v sodnijo/ Tedaj je nastal /®Š!$0< p^zojavne pristojbine aca Češkoslo-m-?nsi s ^ iulijera t. 1, je v btzo-, sina Za en nLetu s češkoslovaško pristoj-2 fLbe?edo 24 par ali 96 vin., mi- °Di; za i *"e Rjavke c x. pa.i ati vin,, mi* l”.\ 4.°: Par ali 9 K 60 vin. Za se plačuje za. 50/c ziižana pristojbina. Minimum 2 din. 40 p, ali 9 K 60 vin. — Valute dne 29. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 61 K; 100 avstrijskih kron 47 K; 100 carskih rubljev 120 K; 1 napole-ondor 280 K; 100 nemških mark 175 K; 100 rumunskih lejev 173 Kj 100 italjan-skih lir 430 K; 100 češkoslovaških kron 150 K. LmMlmsk® r.ov!m' ga pa prestali in seda; imamo mir, Veliko de'a nam da sedaj plebiscit, ko ko bo enkrat ta končan, poiejn bo pa delo pri skupini rastlc. Predilniško delavstvo. Dugaresa, Največa tvornica tkanine i pamučne robe u cijeloj Jugoslaviji — ona u Dugojresi kraj Karlovca, več je tri puna tjedne bezposlena — u štrajku. Prilike ov-dješnjeg radništva tako su žalosne, da je čudnovata strpljivost, kojom su dosada podnašali radnici svoje jadno stanje te su istom sada počeli tražiti poboljšanje. Pa doista je i posljednje vrijeme! Plače su rad-ništva tako miserne, da im je to premalo za življenje, a dosta za neprestano glado-vanje! Približno ču ih spomenuti, a ljudi dobra srca neka sami sude dalje. Jedan obični radnik u toj tvornici dobiva n a t jedan 80—116 K, a bolji radnici — tako zvani majstori dodu na tjedan čak na 140—150 K! Neznam dali i koji dode više od 16 K na tjedan! S time neka sirotinja živij neka hrani i odijeva sebe i obitelj! Ima radnika i sa 43 K na tjedan! Na početku se štrajka ravnateljstvo tvornice sabiaž-njavalo nad tabožnjim pretjeranim zahtje-vima radništva; jer da imade radništvo stan naravi, svijetlo i druge ugodnosti u konzumu, što ga sama tvornica uzdržaje. S toga je odbilo Svako pogadianje sa rad-ništvom, misleči, da če se radnici prestrašiti i vratiti na posao, AH radništvo je ustrajalo, tražeči da se mu povisi plača, tako da bi radnici po klasama dobivali 4 do 9 K na sat, ali do danas još nija nista is-poslovalo. Tvornica misli, da če glad i druge jadi vratiti radništvo na posao, pa ni najmanje ne žali, što i onako iscrpljeni radnici svaki dan prevale 16 km Jo Karlovca, da tamo nadu zarade i da se prežive kroz ovu vrijeme besposlenosti, Naravski — si gladnomu ne vjeruje — tako ni kapi-talizam siromašnom radniku, pa ga ne boli, da radnik stradava. Sva je sreča, da radnici dobivaju potporu u svojim organizacijama, pak ih ove pomažu u borbi za žifvot, koga im crpi nemilosrdni kapitalizam, Inače bi morali umirati, od glada. Nas vrlo čudi, da se jedno takov-o poduzeče, kao što je ova tvornica, može tako nekavalirski ponašati prema onima, od kojih živi, a još više nas čudi, da naša zemljana vlada u Zagrebu nema srca za razvitak pamučne industrije u našoj zemlji, a ni za onu siromašnu raju, koja tu najviše strada, a mora da visi o milosti i nemilosti pojedinaca, koji se na njezinim žuljevima obogačuju! — Na koncu spomenut ču još povišicu, što ju je obe-čala tvornica radništvu, Dosada je svaka radnička osoba dobivala na tjedan 12 d e k a masti, a tvornica je blagodamo obečala, da če dati 3 dkg više! Jednako je do sada snaka radna oseba dobivala na dan 35 dkg kruha, a sada če moči da dobije Vi kg — naravski — na račun svoje bijedne plače, koja bi ostala ista, kao i dosada. To znači, da radnik, ako hoče i ako ima — može i onaj 'poslednji novčič dati u tvomički konzum za dva samo ži-vežna artikla — a žena, djeca, i on — mo-gu lako biti bez drugih stvari, jer je to sto-reno samo za one, koji su sretni, da ne mo-raju po mračnim tvorničkim radionicama služiti žuhki svagdanji krušac, — To su samo kapitalisti! Usul ar. Že zadnjič smo poročalf o zadevi usnjarjev. Danes pa je pripomniti prefriganost podjetnikov. Celoten položaj se je spremenil v toliko, da so tovarnarji uveljavili tisto točko pogodbe, v kateri je za-popadeno, da se odtegne družinska doklada tistim, ki imajo posestva. Vsled tega dogodka je dala »Zveza usnjarjev« »Zvezi industrijalcev« odloga i dni, da se izjavi v imenu podjetnikov, kaj misli ukreniti. Sedaj je odvisno delo organizacije od odgovora. Kakoršen bo odgovor, t,ako se bo potem pa ukrenilo. Krajevne skupine »Zveze usnjarjev« dobe tozadevne informacije v okrožnicah. Železničar. Shad krščansko mislečih železničarjevi Število članov raste, x*astlo bi še bolj, da bi bilo smotrene orijentacije v »Prometni zvezi«. Nešteto je še železničarjev, ki so strogo krščanskega prepričanja, pa so organizirani v liberalni »Zvezi Jugosl. Železničarjev« ali pa v komunistični organizaciji. Tem in mnogim treba povdariti, da »Prometna zveza« na temelju krščanskih načel zasleduje v socialnem oziru pravtako korist delavstva kot druge organizacije, razlikuje jo pri tem le to, da hodi gotovo zasnovana pota in ne tava po zraku praznih obljub. Razmah je »Prometni zvezi« gotov; treba le, da njeni člani oživijo, da postanejo malo bolj bojeviti. Učiti bi se morali od nasprotnikov, ki ravno s svojim brezsramnim napadalnim duhom uplašijo tolike. Ako s? bo vsak naš član zavedal dolžnosti, da agitira, da pobija nasprotne, potem postanemo močna bojna organizacija krščanskih načel, kar je naš namen. Ni dovoijno, da čepimo — Če nas ko so se bili trgovci sešli š svojimi o J malci v hotelu, ki je znan kot shajali vseh verižnikov. Ves denar v znesku en n lijon stotisoč mark v carskih rublji ^ policija zaplenila, verižnike pa vtelcm a ječo. « 1 r Lahkokruhki. »Petit Pari*ien‘0<< Petek, 2. julija: »Jevgenij Abon. B. A' SoboU^3^^^^»n^^^^^^^^>y^ Širila ..Večerni list ’ govorni urednik Jože , telj konzorcij »Večernega Odgo izdajatelj k ij Tiska »jugoslovanska tiskam*« y ■ ’