Poštnina plačana v gotovini Isiiaja v pondeljek in peiek popoldne. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pii poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. ^^^^^^H ^^^K .^^^tfj^^^^^. ^^^^HH3|^^fe. ^^^h^^ammma K^L jB^^^R ^^^^^^ft ^^^m^_ ^^^^^^E^^^^^. .^^^H^tfHBSr Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 47. Celje, petek 12. junija 1931. Leto XIII. Sokolska slavnost v Oplotnici Jedva je preteklo 11 let, o'dkar si je novo ustanovljeno Sokolsko društvo Oplotnica zvilo svoje gnezclo, in zo- pet je slavilo v nedeljo1 7. t. m. zna- menit praznik. Prvo v Dravinjskpm okrožju je razvilo svaj prapor. Vsi clani, pa tudi ostali občani so se z ijubeznijo pripravljali na to sveča- nost. Saj čuvajo oplotniškega Sokol a vsi kakor svojega najljubšega varo- vanca. Ves teden so pripravljali cla- ni in članice izletni prostor, okrasili ga z zelenjem in z zastavicami v na- rodnih barvah. Ali v vse to svečanostno razpolo- ženje je kanila tudi kapljica grenko- be. Društvo je zaprosilo cerkveno ob- last, naj prapor blagoslovi, saj so vendar vsi člani pristaöi rimsko-ka- toliške cerkve in verni kristjani. Nji- hova prošnja pa ni bila uslišana, feš da se ministrski predseclnik še ni iz- javil kako stališče zavzema Sokol napram cerkvi, in tako je blagoslo- vitev izostala brez krivde Sokola. Že predpoldne so se zgrinjale mno- žice ljudstva v ljubko poliorsko vas Oplotnico od vseh strani. Pokazalo se je, kako narocl čuti in se veseli s Sokolom. Popoldne pa so prihajali na okrašenih vo'zovih veselo prepe- vajcč kmečki fantje Sokoli iz Zreč, Loč, Poljčan in iz drugih okoliških druätev. Pred kapelo sredi vasi je toil postavljen oder, na katerem se je vr- šilo razvitje. ToCno ob 2. je korakala povorka z zletnega na slavnostni pro- stor ob sviranju trboveljske godbe. Br. starešina PetelinSek jo pozdravil goste in izrazil izredno veselje, da more prisostvovati tudi kot stareši- na temu činu. On je ustanovil dru- štvo, sodeloval pri nakupu in preure- ditvi doma in vodil društvo vse do- slej. Kumica sestra Jermanova je razvila prapor in mu poklonila kot tovariša trak v narodnih barvah in ga izro'cila br. praporščaku Poznetu, ki je obljubil, da bo čuval prapor ne- omadeževan kakor punčico svojega očesa in da je njegova vroča želja, da se celo Pohorje strne pod njim. Nato je br. dr. Mejak kot zastopnik župe Maribor imel primeren govor, nagiašujoč, da je sicer izostal cer- kveni blagoslov, vendar božji blago- slov ni izostal. V sokolski borbi za pravicd, lepoto in resnico nas tudi Stvarnik ne bo zapustil. Naši sovraž- niki, ki so že na umiku, igrajo še sa- mo z eno karto proti Sokolu, eeš da je veri sovražnik, nimajo pa za to nobenega dokaza in je že tudi narocl spregledal, da so to prazno besede, in sokolskega pokreta ne bo nihče uni- eil na njegovem zmagoslavnem po- hodu. Nato se je razvila po vasi impo- zantna povorka na zletni prostor. Radi slabega vremena se dobro pri- pravljena telovadba ni mogla izvesti v celeiTi obsegu, vršile so se sanio proste vaje. Prvi so nastopili člani, 32 po številu, ki so izvajali dobro in skladno prvi dve praški vaji. Nato' je slcdil nastop nove kmetske čete na Keblju; 8 korenjakov, burno po- zdravljenih od občinstva, je izvajalo prvi dve vaji za kmetske čete. Naši fantje so pokazali, da sokolska ideja prodira tudi na deželo' in da so praz- ne govorice, da Sokolu na deželi ni mesta. Clanic je bilo 24 in so nasto- pile z clvema vajama, ki sta jako tež- ki, vendar so ju dekleta, ki so po ve- čini kmeCka, dobro izvajala. Sledil je nastop 20 mo'äke dece, za tem 28 ženske dece z loki. Vsi oddelki so bili dobro pripravljeni. Prireditev je bila lepa barmonija tega sokolskega praz- nika. Ceprav je med nastopom malo rosilo, se vendar telovadci niso' ustrašili dežja in so kljub temu na- stopili. Najlepše zadoščenje imajo agilni sokolski delavci iz Oplotnice s to pro- si avo. Prapor pa bo ponosno zbiral pod seboj vso sokolstvo Dravinj. doli- nc. V nedeljo 21. t. m. bo zopet po- nosno zaplapolal v Ko'njicali na okrožnem zlctu Dravinjskega sokol- skega okrožja. DOMAČE VESTI d Enolni gradbeni zakon. Nj. Vel. kralj je podpisal novi, za vso državo eno'tni gradbeni zakon, ki ima ätiri dele: prvi del vsebuje predpise za mesta in trge, drugi za vasi, tretji za industrijsko in rudarske naselbine, kopališča, zdravilišča, klimatične in turistične kraje, četrti pa prehodne in končne določbe. Zakon stopi v ve- ljavo, ko se objavi v »Službenih No- vinah«, obvezno moč pa dobi 0 mese- ccv po objavi. d XI. mednarodni velesejem v Ljubljana, ki se je vršil od 30. maja do 3. junija, je posetilo' okrog 104.000 oseb. Razstavljalccv je bilo 81G (od ten 517 doinačih) napram 788 v letu 1930., 734 v 1. 1929., 70Ö v letu 1928. Najodličnejši strokovnjaki kozmetike so napravili z vestnim iskanjem in delom tekom let vrsto »Palmire«, ki ima vse pogoje, da odkloni ovire, ki zadržujeio, da ne pride lepota do bolj- §eg& i2raza in ki 5e bolj izražajo ob- stoječo lepoto. Stvorit'/e te vrste so: »Palmira« krema, mllo, koionjska voda in puder, ki se dobivdjo v vsaki strokovniäprodajalni. »Palmira« lepoto rodi in zdravju godt Pnira > Lepota zdravlje in 623 v letu 1927. Inozemski razstav- ljalci so bili iz Nemčije, Ceškoslo- vaške, Avstrije, Anglije, Francije, Belgije, Danske, Holandske, Poljske, Italije, Madžarske, Švice, Švedske, Združenih držav, Chila in Sirije. Naj- več zaključkov zaznamujejo po- hištvena industrija ter gospodarski in obrtni stroji. XII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se bo vršil prvi teden meseca junija 1932. Od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. se bo vršila jesenska prireditev Ljub- ljanskega velesejma v zvezi z veliko tujskoprometno razstavo. d Ustanovni občni zbor Gostilni- čarske pivovarne d. d. v Laškem se bo vršil v torek 10. t. m. ob K10. do- poldne v hotelu »Savinji« v Laškem z naslednjim dnevnim rcdom: 1. Po- ročilo pripravljalnega odbora in skle- panje o podelitvi absolutorija. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o vsebinski ugoto'vitvi ob- | lastveno odobrenih pravil. 3. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega svcta. 4. Sklepanje o zvišanju delniš- ke glavnice od deset na petnajst mi- lijonov dinarjev. 5. Predlo'gi v smislu § 17. pravil in slučajnosti. Podpisni- ki delnic naj prinesejo s seboj origi- nalna začasna potrdila kot legitima- cije. d Ivan Zotter f. V nedeljo 7. t. m. zvečcr je umrl na Gomilskem upoko- jeni so'lski upravitelj g. Ivan Zotter v 70. letu starosti. Rojen je bil 10. marca 1862. v St. Pavlu pri Prebol- du. Ko je absolviral pred 50 leti uči- teljišče v Mariboru, je služboval kot uCitclj najprej v Zabukovju pri Sev- nici, v Braslovcah in. St. Pavlu pri Preboldu, 1. 1892. pa je bil imenovan za nadučitelja na Gomilskem, kjer je služboval do svoje upokojitve leta 1920. Pokojnik je bil izvrsten peda- gog, izven sole pa neumoren narod- ni, kulturni in gospodarski delavec. Na njegovo pobudo je bilo 1. 1899. o'snovano Bralno društvo, par let kasneje pa Gasilno društvo in kme- tijska podružnica, Ponovno je vodil pevske zbore, sestavljene iz kmečkih fantov in deklet, ter dajal pobudo za glcdališke in drugc prireditve. Iz Šolske drevesnice jc zalagal vso oko- lico' z malimi drevesci in si pridobil s tem velike zasluge za sadjarstvo. Bil je tudi vzoren čebelar. Skoro ves čas je bil občinski tajnik in tajnik raznih društev. Ob 20-letnem službo- vanju na gomilski soli je bil imeno- van za častnega občana občin Gomil- MAR. MAROLT: Tratnikova petdesetletnica Pred nekaj dnevi sem dobil pismo prijatelja Kurnika, ki piše, da »so pripravlja majhen krokič«, na kate- rem hočeta praznovati s Francetom Tratnikom njegovo petdesetletnico. Cloveka voCkrat zadene kaj z jasnega in od tarn je prišlo tudi to pismo. Pa prav zares, piše »njegovo«, torej ne Kurnikovo ali kakšno drugo, ampak le in edino Tratnikovol In nckje, v neki knjigi, jc že registrirana letnica 1881 in dan 11. junija, ko je zagledal Tratnik Potok pri Mozirju, tako da ne smem vcC dvomiti v jubilej. Pa ni še clolgo, ko sem mu prešerno ponu- dil bratovšfiino, namesto1 da bi ga spoStljivo poprosil, pro'sim, gospod Tratnik, Vi ki imate že toliko in to- liko let in ste »skozi napravili1« že toliko in toliko stilov slovenske umetnosti, povejte mi kaj iz svojega življenja, da Vam napišem članek k petdesetletnici. No, jaz sem videl' pred seboj visokega, lepega surre- alista in niti sanjalo se mi ni, da mo- re biti to združeno s petimi križi. Naj mi surrealista Tratnik ne zame- i*i, beseda je izrečena v naglici. Toda sedaj razumem ta čudoviti razvoj — hudičev kunsthisterik! — tarn od Dominsvetovih naturalistič- nih ilustracij ali še od onega rodbin- skega portreta iz Ptuja, ki ga Trat- nik sam že več ne pomni, pa do po- slodnjih stvari. Dolga vrsta let je to, trideset in več in ves čas je risal pa slikal ml ad, ognjevit in kropak mož, se boril s tbc, življenjem in umetnost- jo, pa vse prebo'lel. Že leta 1899. je prišel v Prago na akademijo Vytvarnych Umöny k Vaclavu Brožiku, potem pa študiral neumorno, dokler ga ni spravila bo- Iczcn iz velikih mest po zdravje v solnčno Gorico. V letih 1901.—1902. je na Dunaju pri Delugu, potem več let v Münchenu pri Marru in Jancku, pa spet v Pragi pri Švajgru. Večen student v najboljšem pomenu bese- de, ne student radi sole, nego človek, ki se mu porajajo vedno nove mož- nosti ustvarjanja in išCe zaslombe v velikih centrih evropske umetnosti, Če je bil Tratnik kdaj na višku svoje slave, gotovd ni sedaj v teh pustih Casih, ko se žrtvuje beli Ljubljani in preživlja tarn vse žalostne in vesele momente, ki spremljajo slovenskcga umetnika v domovini, ampak takiit okoli 1910., ko se jc v neštetih revi- jah proslavil s svojimi ilustracijami po vsej srednji Evro'pi. Dunajski »Dei1 liebe Augustin« pod Mayrinckovim uredništvom, monakovska »Simpli- cissimus« in »Muskete« pa »Zlata Praha«, »Švanda Dudak«, »Humori- stickc listy«, »Karikatury« in »Ko- pfivyv so bili polni Tratnika. Nihče razen pokojnega Ažbeta ni bil tako izvoljcn, da poneso slovensko umet- nost v svet, kot ravno Tratnik in bi jo, če ga ne bi zdravje zvabilo na jug. Ko se preseli slovenski umetnik v domovino, ne more več nazaj v svet. Tako je bilo s Cankarjem, tako je s Tratnikom. Lcta 1902. je izšla v »Zlati Prahi« risba »Moja pot« (Prim. Dom in svet 1927,8). Nekaj mladostno sentimen- talnega je v tej risbi, pot čez trdi svet, razvalina, trnje in havelo'k, pa vendar nič romantike, le kruta res- ničnost in globina doživetja. Rekli so sicer, da je paralela med Cankarjem in Tratnikom ponesrečena, pa ne vem, Co ni bil pri nedavnem nateča- ju za Cankarjev spomenik oni osnu- tek najboljši, ki spominja na to pot. Da bi med Podobami iz sanj in Be- gunci ne bilo skupne slovenske bo- lcsti, tako kot enakoga razpoložonja v Cankarjevi izbi in Tratnikovem Ateljeju (1904)? Ostane še to, da je Tratnik predhodnik povojne umet- nosti, naj zveni ta ugoto'vitev še tako obrabljena, Od vsega početka je bil Tratnik mislec, toliko literat, kot Cankai* sli- kar. Najboljše ga označujejo lastne besede, da je bistvo umetnosti večno isto, da pa se njena oblika spremi- nja, kot se spreminja življenje. Kljub vsemu raznolikemu, kar je Tratnik doslej ustvaril, je vendar ostal oni globoki opazovalec živijenja, ki do- živi prercsnično, kar izoblikuje, da bi podvomili o njegovi stvaritelj- nosti. Tratnik se ni oblačil po najno- vejši modi, ker tako zahteva modni žurnal, ampak ker se je življenje iz- prcminjalo. Ce bi prav na kratko označil nje- govo pot, kolikor jo je vsled razmer sploh mogoče slediti, po'tem se naj- prej vnovič spomnim omenjenega rodbinskega portreta. Impresionist po soli, je razvrstil skupino otrok, pa že ne tako slučajno', kot postavim Jama svoje kravice na zadnji razsta- vi, ampak lepo v redu, da vsakemu posebcj pogledaš v oči- Postane ri- sar, se dolgo naturalist v äirokem pomenu besede, toda vsebina umet- nine postaja öimdaljo pomembnejäa kompo'nenta njegovega dcla in vzpo- redno z njo se oddaljuje od naturahz- ma Toko dobi s svojimi nsöami Stran 2. »Nova Doba« 12. VI. 1931. Stev. 47. sko in Grajska vas ter za častnega člana Bralnega in Gasilnega dru- štva. Ob svoji upokojitvi je bil odli- kovan z redom sv. Save. Plemenite- mu pokojniku bodi ohranjen časten spomin! Preostalim naše iskreno so- žalje! d Grozovila nesreča na železni&- kem mostu pri Laškem. V sredo 10. t. m. sta bila železniška delavca Ivan Ko'sir iz Dola pri Hrastniku in Al- bert Baliovec iz Št. Pavla pri Prebol- du zaposlena pri pleskanju železniš- kega mostu preko Savin je pri Laš- kem. Okrog 1G. se tarn križata oseb- ni vlak iz Ljubljane in brzovlak z Dunaja. Ko je privozil prvi vlak, sta pleskarja naglo skočila na drugi tir. V tern pa je od nasprotne strani pri- dirjal drugi vlak. Enega pleskarja je loko'motiva na mestu razmesarila, drugega pa je treščila z mosta v Sa- vinjo, kjer ga je istotako dohitela smrt. Trupli obeh ponesrečencev so prenesli v laško mrtvašnico. d Požari. V pondeljek 8. t. m. po- poldne je zgorelo prvo nadstropje gospodarskega poslopja poleg gostil- ne »Zlata vas*« pri Hrastniku. Last- nica ga. Cečeva ima okrog 40.000 di- narjev škode. Istega dne okrog pol 21. je med hudo nevihto treščilo v ko- zolec posestnika Cizeja v Braslovčah. Kozolec je pogorel do tal, srednja po- slopja pa so gasilci rešili. Istega ve- čera okrog 11. je strela udarila v go- spodarsko poslopje Frana Viherja v Ješenci pri Račaii. Ogenj se je raz- širil tudi na gospodarski poslo'pji posestnika Ivana Preloga in posest- nice Ane Vaubnikove ter uničil vsa tri poslopja. Škoda znaša nad 100.000 dinarjev. d Uradni dan Sreskega gremija tr- govcev v Gelju za člane trgovce v ro- gaškem so'dnem okraju bo v ponde- Ijek 15. t. m. in sicer v Rogatcu v posebni sobi kavarne gosp. Sporna od 9. do 12. dopoldne. — NaCelstvo. d Na rednein občnem zboru J. a. d. »Triglava« v Zagrebu dne 6. t. m. je bil izvoljen za počitniško clobo na- slcdnji odbor: Predsednik: Rebec Di- mitrij, abs. teb.n., odbornik: BaCnar Boris, stud. rer. com.-econ., poverje- nik za Maribor: Gulič Vladimir, abs. med., poverjenika za Ljubljano: Pod- boj Mile, stud. ing. in Vo'dopivec Sil- van, stud. med. vet., poverjenik za Kranj: Mavec Anton, abs. med., po- verjenik za Kočevje: Bogataj Mirko, cand. iur., poverjenik za Celje: Bri- nar Miran, cand. forest., poverjenik za Prekmurje: Lippai Viljem, cand. iur., poverjenik za Ptuj: Tonejc Sta- ne, cand. ing., poverjenik za Novo mesto: .Tare Andrcj, abs. iur. d Prekmurski med. Med najvaž- nejše pridelke Prekmurja štejemo med. Cebelarstvo je za Prekmurca, k.j redkokje razpolaga z več kakor 5 orali zemlje, zelo pomemben vir dohodkov in se s to panogo gospo- darstva bavi velika večina poljedel- skega prebivalstva. Ker je podnebje prav ugodno in tudi paše navadno ne primanjkuje, je tega sladkega pri- delka tudi v slabih letih toliko, da bi se ob primerni o'rganizaciji mogel v velikih. množinah izvažati tudi v inozemstvo. Kakor je videti, bo letoš- nji pridelek radi izvrstne akacijeve paše zelo bogat in prvovrsten. Med je lep, Cist in zrel in se ga dobi po prav ugo'dni ceni. Priporočamo po- sebno trgovcem, da se zanimajo za to blago. Naslovi se zvedo pri raz- delku za obrtno pospeševanje (sres- ko načelstvo za levi breg) v Maribo- ru. d Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujžanju, bledici, obolelosti žlez, iz- puščajih na koži, tvorili uravnava naravna »Franc Jožefova« grenčica izborno toli važno delovanje čreve- ! sa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otrocj dobro preneso »Franc Jožefovo« vo- do. »Franc Jcžefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijab in špece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 13. junija: Toplo, precej jasno vrcmc, le ponekod nevihte. Celje in okolica c V drugem delu velikega vokalno- instrumciitalnega koncerta, ki ga priredi CPD v soboto 20. t. m. ob pol 21. in v nedeljo 21. t. m. ob 17., oba- krat v veliki dvorani Celjskega do- ma, se bo izvajala balada Antona Foersterja »Turki na Slevici« za so- li, mešani zbor in orkester. Pretres- ljivi tickst Josipa Stritarja, ki opeva trpljenje našega ljudstva ob turških vpadih, je uglasbil Anton Foerster tako plastično in dramatično, da je vsaka razlaga odveč. Na onega, ki ima uho in sree, napravi skladba globok vtis. Delo je sicer starejšega datuma, a je prava mojstrovina, bi- ser slo'venske glasbe. Na izvajalce stavi ogromne zahteve, zato je bilo izvajano doslej le dvakrat, v Ljub- ljani in v Trstu. Celje je lahko ponos- no na Celjsko pevsko društvo, ki se ni strašilo truda in žrtev in nam je z zgolj domačimi močmi pripravilo to veliko glasbeno delo. c Okoliški občinski svet bo imel redno sejo v nedeljo 14. t. m. o'b 8. zjutraj v občinski posvetovalnioi na Bregu. c Gasilska veselica. Prostovoljno gasilno in rešcvalno društvo v Celju je zaradi slabega vremena preteklo nedeljo preložilo ljudsko veselico na nedeljo 14. t. m. Spored je ta-le: Ob 10. dopoldne bo v mestu velika ga- silska vaja s celokupnim orodjem. Ob 11. dopoldne se bo pričel koncert v mestnem parku. Ob, 14. bo godba in začetek velike tombo'le pred vese- ličnim prostorom na Glaziji z boga- timi dobitki v vrednosti nad 20.000 dinarjev. Po tomboli bo ljudska ve- selica na Glaziji z vsakovrstnimi za- I bavami. Sodelovala bo celjska želez- ničarska go'dba pod vodstvom kapel- nika g. Petermana. Ob 21. bo umetni ogenj. Vstopnina na veselični pro- stor za osebo je znižana na 5 Din, za otroke na 3 Din. Gasilci v kroju z jubilcjnim znakom imajo prost vstop. Čisti dobiček je namenjen za kritje primanjkljaja rešilnega avto- j mobila in za vzdrževanje gasilskega | orodja. Darovalci rož so naprošeni, ! da oddajo rože do nedelje dopoldne pred vojno sij apostola ekspresioniz- j ma s popularnimi cifcli dela, bera- ätva slepcev, zlasti pa beguncev, morda njegovih najbolj doživetih del, saj ga je po letu 1912. Gorica sil- no privezala nase. Panes pa vidimo v tea risbah že mnogo več, kot kažipot v bodočnost. Ni glavno formal ni povdarek o eks- presivnih linijah, dosti bolj presene- ča današnje oko kompozicija ten ciklov in nenote se spomniš povojne- ga J.akopiča. Močan pa je Tratnik tu,di v olju, a — dobro premišJjeno — svojih soci- alnib motivov ni slikal v barvah. Snov Tratniko'vega slikarstva sta pretežno erotika in ženska. Tu ljubi pestre barve, gleda še vedno skozi impi^esionistično prizmo, toda tudi v olju komponira in misli. In slednjiČ zaide po vojni v krog najmlajših, postane celo predsednik njihovega društva. Vsa etična globi- na njegovega doživetja ga ni mogla voditi drugam. Tratnik stoji Se ved- no sredi njajaktualnejaega dela. Našemu mestu je Tratnik še poseb- no blizu. Doma v Savinjski dolini, ga je neštetokrat vodila pot tod raimo. V Celju ni malo njegovih del. Srečni lastniki so gospodje župan dr. Gori- čan, dr. Rakun, dr. Hočevar, dr. Pin- tar, dr. Sernec, Grašer, Ljudska ku- hinja in morda še drugi. Toda Trat- nik je delal 'za naše mesto nekaj več- jega. Dve veliki skupini, Splavai'je in I^meljarstvo za dvorano Mestne hranilnicc. Na pol je bil dogovorjen gledo tega dela in dolgo časa se je posvečal študijam za obe kompozici- }i. Do izvršitve ap ni prišlo, Ceprav je imel slik.ar vse pripravljeno. Mor- da so bile krive nestalne razmere v vodstvu. Snov, ki je v Tratniku — Sa,vi.njčanu tako živa, ne sme zamre- ti in Celje je dolžno svojemu umet- niku, da ti dve sliki pridobi. Saj ne- stalnos^i razmer danes ni veC. Petdesetletnica tako delovnega moža izziva, da nai*od njegove mo'ci boljše izkoristi in se mu tudi — od- dolži! Beli zobje ojepsajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratoo CiSčenje c prijetoo osvežuiočd Qilorodont-pasto, da se doscžc lep eijaj slonovine tudi na stranicah Bob, ako 80 vr>orabSk posebno lzdelano Jeotkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med lobmi t» povTxocaS radi gnilobc nepnjeten duh ust, odstranjujojo se najtemeljitejše i Chlorodont-Sčetko P»! Bkusito najprcj z malo tubo Chlorodout-paste, ki ßtane Din. 8'—. Chlorodont ßcetka a otroke, za dame (melike ščetine), za gospode (trde ščetine). Prißtno samo v oriirinalnäö modro-zolenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva Be povsod. — PoSljite nam ta osIm kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poaknano tubo sa vectEratni uporabo. Tvoriiice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. ^^^ v gasilskem domu; isto velja za jest- vine in pijače. c Celjska obrtna nadaljevalna so- la je sklcnila svoj 7-mesečni pouk v nedeljo 31. maja ter zaključila šolsko leto1 1930/31 z razdelitvijo šolskih na- znanil in denarnih nagrad po 50 di- narjev (naloženih v knjižicah celjske Mestne hranilnice). Obdarovanih je bilo 37 in sicer 24 vajencev ter 13 va- jenk; darovano vsoto 1.850 Din so prispevale razne ccljske rokodelskc zadruge, ki jim gre vse priznanje za požrtvovalnost. Ob sklepu šolskega leta je bilo na soli 344 članov obrtne- ga naraščaja, med temi 73 vajenk; od vseh je izdelalo razrede 291, torej 84%. Uspehi bi bili še mnogo boljši, ako bi oblačilne in zlasti živilne stro- ke sprejemale v obrtni pouk naraščaj z boljšo šolsko po'dlago; vzorni so pa v izbiri vajencev posebno kovinarski obrti. — Razstava šolskih izdelkov se bo vršila v dvorani novega Obrt- nega doma ob priliki slo'vesne otvo- rilve poslopja. — Poučni izlcti so se vršili, ker trgovske in obrtno nada- ljevalne sole nimajo več pravice do čctrtinskc vožnje po železnici, z rae- stnimi avtobusi na velesejem in v Narodni muzej v Ljubljano. Ostali so se pa mo'rali s celimi kartami od- peljati v Rogaško Slatino. Tarn so si ogledali izvirke mineralne vode in druge kopališke zanimivosti ter slo- vito steklarno pri Sv. Križu. — Upra- va sole. Ksm oh »ede3jah ? K »Skalni kleti« ! Tam dobiš prešičUa ali pa jančka na ražnju peCenega. Burba proti tu- berknlozi je lep senCnat vrt ! Diiovno radio koncert! c Izlet na Brezje in Bled. Posebni vlak se bo odpeljal iz Celja v soboto 13. t. m. ob 14., povratck bo v nedeljo zvečer. Pevsko' društvo »Oljka« bo priredilo ob tej priliki v nedeljo 14. t. m. ob 16. v Zdraviliškem domu na Bledu koncert slovenskih umetni- kov in narodnih pesmi. c Poziv učiteljem-pevcem in učite- Ijicam-pevkam v Celju in okolicil V nedeljo 14. t. m. ob 1(>. se sestanemo v Celjskem domu z delegatoma UCi- tcljskega pevskega zbora tov. preci- sed nikorn Zupančičem in dirigentom prof. Kumarjtem, da se pogovorimo o sodelovanju v Uöiteljskem pevskem zboru. Pri elite vsi! — Pec. c Avtobusni promet v Logarsko dolino. Celjski mestni avtobus raz- glaša, da bo pričel z redno vožnjo v Logarsko dolino na željo izletnikov že v soboto 13. t. m. z odhodom iz Ce- lja ob 1G.15. c Pritožbe glede odpadnlb. voda iz Westnove tovarne so vendarle za- leglc. Na poziv banske uprave se bo vršil v pondeljek 15. t. m. ob 9. dopol- dne v tovarni Westen v Gaberju ko- misijski ogled glede dopolnitve či- stilne naprave s ponikovalnicami. c Prepoved vožnje in kolesarjenja na Masarykovem nabrežju. Predstoj- ništvo mostne policije opozarja, da je vožnja z vprežnimi ali večjimi roCnimi vozovi in kolesarjenje na Masarykovem nabrežju od Kapucin- skega mosta do brvi pri parku stro- go prepovedano. c Opozorilo voznikom. Prertstoj- ništvo mestne policije opozarja na naslednje doloCbe za voznike: Ker se opaža, da nekateri vozniki s konj- sko vprego privozujejo vajeti na konjsko opremo (komate) namesto na'roCico, se vsi vozniki opozarjajo na ta nedostatek in pozivajo, da mo- rajo držati fvajeti v rokah ali pa imo- ti privezane na roCico voza. Vozniki s konjsko opremo, ki ni opremljena z dvojnimi (križnimi) vajeti, morajo hocliti v območju celjske policije pri vožnji navkreber ali navzdol ob vozu in no smejo sedati na vozove. Pre- stopki se kazuujejo' z globo do 1.000 dinarjev oziroma zaporom do 14 dni. c Kulukarji iz mesta Celja — 45 po Stevilu — so bili v torek 9. t. m. pozvani na dvodnevno osebno delo na cestah mestne občine. Mnogo ku- lukarjev se je še pravočasno odku- pilo, nekateri pa so iz raznih vzro- kov izostali, ostali pa so morali raz- bijati bazaltoidni tlak, ki so ga od- važali iz Razlagove ulice na Masa- rykovo nabrežje, in ga metati v dro- bilec. c Huda nevihta je piidivjala v to- rek 9. t. m. pred polnočjo nad celjsko kotlino. Med močnim nalivom so' švi- gale strele, ki pa k sreči niso povzro- čile škode. Vodstvo falske elektrar- ne je ob 23.30 zaradi nevarnosti strel odklopilo to'k, vsled Cesar sta bila Celje in okolica dalje časa v popolni temi. c »Cesta na grad« se glasijo nove hišne tablice. Skrajni čas bi bil, da se posuje ta cesta z gramozom, ki ga je v bližini več kot dovolj. Ob naj- manjšem dežju bi se lahko glasila ta cesta »Graben na grad«, kar bi okoliški občini pač ne bilo v ponos. c Kolo jugoslovcnski.h sester v Ce- lju je prejelo od kr. banske uprave v Ljubljani 3000 Din podpore. vcliko Izsöiro, vedno nove moderne j vaorceinnIaGlce cene j nudi manufakturna in modna rgovina \MM Pšenlcnik, CeSje 15 5 e « c ja s pritnerno žolsko izobrazbo, ki bi imel vso preskrbo pri stariSih, sprej- me trgovina z galanterijo in igračami 3 Kramar & Mislej, Ct-lje. 3 Kina vino i železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Wlr. Ph. Iwo Tončič CELJE, Giavni — trg Aleksandrova ul. Danes ni ni^liina umetnost bil za moJ ünv sleganfno temueč tPübQ stopitl samo v TrgavsHi dom StBrmechl, CELJE hjer je ysliliQ \Mn finih in mo- depnih klobuSiov od GO Din in Rpasnlh spoiinili k-p od 20 Din nrprej Zaloga in izbira ogromna, cene nizke! Stev. 47. »Nova Doba« 12. VI. 1931. Stran 3. ShP^B&i ^S^pvBS^E^^Sb 9sBzBBBB^LS^^SB^^^F ^^S^ He imejfe Biikakega strahu, kadar imate veliko perila oprati. Tudi naj- večjo množino perila operete brez truda z ALBUS TERPENTINOVIM MILOM. Napravi perilo snežnobelo. in rnu daje svež prijeten von j c »Zanimiva tiskovna pravda«. V poročilu o tiskovni tožbi Kola jugo- slov. sester v Cclju proti odgovorne- mu uredniku »Slovcnca« zaradi kle- vetc in uvrede je v zadnji številki pri pasusu o sodbi pomotoma izostalo več besed. Pravilno se glasi sodba, da je bil g. Kremžar pol eg zaporne kazni obsojen na 3.000 Din globe, 5.000 Din ideelne odškodnine zaseb- nini obtožiteljicam, objavo sodbe v »Slovencu« in plačilo stroškov sod- nega postopanja. c Poslopje sreskega načelslva, ki je bilo že nujno potrcbno tcmcljitega popravila, so zaCeli te dni renovirati. Mestna občina celjska mora prispe- vati k strosko'm 120.000 Din. c Novi paviljon za trafiko v Ašker- čevi ulici pri vili g. Lcmaiča, ki ga je postavil krajevni odbor Udruže- nja vojnih invalidov, se odda. Z in- validskiin zakonom zaščitene osebe, ki stanujejo v Celju ali v bližini, naj PoŠljejo1 do 25. t. m. prošnje odboru. V prošnjah je treba tudi navosti, ako prosilec nima obratnega kapitala 10.000 Din, ali ima kavcijo ali poro- ke zasigurane. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v pondeljek 8. t. m. 70-letni posestnik Franc Krajnc z Lopate pri Celju, v torek 9. t. m. 66-letna poses t- nica ga. Marija Kračunova iz ZreČ pri Konjicah, v sredo 10. t. m. 77-let- na vdova po mizarju ga. Marjeta Ve- cova iz Celja in v četrtek 11. t. m. 53-letni brezposelni rudar Jože Pri- stovšek iz Sevnice. N. p. v m.! <* Nesreča na cesti v Liscah. V to- rek d. t. in. popoldnc je neki voznik peljal po cesti v Liscah voz gramo'za iz Savinje, 19-letni Josip Ropotar iz Gaberja pa je ob strani tiščal voz. Pri tern ga je ročica voza pritisnila na desno nogo in jo zlomila. Rešilni av- to je prepeljal Ropotar j a v bolnico. c Sirov napad. Kd se je vozila 23- leLna služkinja Marija Robičeva iz Celja v pondeljek okrog 17.45 s kole- som skozi Trbovlje, jo je neznan fant sunil. Robičeva je padla s kolesa in si poškodovala o'ko in ranila na gla- vi. Zdravi se v celjski bolnici. c Nesreča otroka. V Tremerju je padel 8. t. in. 5-letni rejenček Franc Povalej s kozolca in si zlomil desno roko. Otroka so o'ddali v celjsko bol- nico. c Nezgoda v Savinji. Gosp. Crtomir Vrščaj, gradbeni tehnik pri gradnji porodnišnice v Celju, se je v sredo 10. t. m. pri kopanju v Savinji na čre- pinah porezal po nogah in je moral iskati pomoCi v bolnici. c Nesreöen padec. V Kalobju je v četrtek 11. t. m. padel 6-letni Anton Vrečko, sin tovarniškega delavca v Štorah, pri igranju tako ncsrečno, da si je zlomil desno podkolenico. Otro- ka so prepeljali v celjsko bolnico. c Izkaz darov. V Kastvu so na bin- koštni pondeljek odkrili spomenik kralju Petru I. Velikemu OsvoboiU- telju. Tudi Ccljani so s prispevki pri- pomogli k postavitvi tega spomeni- ka in sicer so darovali: po 100 Din Celjska posojilnica, podružnica yubljanske kreditne banke, Prva hrvatska štcdionica in Ljudska po- sojilnica; po 50 Din gg. ravn. J. \ Smertnik, ravn. D. Kralj, dr. F. Stein- selser, trgovec R. Meštrov; po 30 Din gg. dr. M. Hrašovec, dr. M. Orožen; po 20 Din gg. dr. G. Sernec in nadz. R. Pestevšek ter Kmetska posojilni- i ca; 10 Din g. R. Grobelnik. Skupaj ; 730 Din. Vsem darovalcem najlepša zahvalal c Izguba in najdba. V torek 9. ,t. m. ob 23. je bila v mestu izgubljena čr- na usnjata ročna torbica s 120 Din, ključem in raznimi plačanimi raču- ni, 8. t. m. pa je bil na Kralja Petra cesti najden zlat uhan. c Opozarjam vse one cenjene gospe in gospodične, ki hočejo biti po ceni in mod no oblečene, da se mi je po- srečilo prinesti na trg svilo »S t e - rü«. Ta svila je taka, da ne zaostaja prav nič za drugimi vrstami. Ima pa j to prednost, da je trpežna, stanovit- na v barvi in stane samo Din 16.— meter. — Trgovski dom Stermecki. 141 c Ncčno lekarniško službo ima od sobote 13. t. in. do vštetega petka. 19. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od ncdeljc 14. t. m. do vžtetc sobote 20. t. m. IV. vocl pod poveljstvom g. B. Schlosserja. | Sokolstvo Celjska sokolska župa Slavnostna številka »Nove Dobe«. Za slavnostno številko »Nove Do- be« v Celju prosimo za prispevke so- kolske vsebine od vsake edinice. Dobrodošli so kratki članki in no- tice o delovanju v društvu, o razine- rah v domaeem kraju, o okolščinah, v katerih živi Sokolstvo z domačini itd. Vse Clanke in notice sokolske vsebine pošljite do 22. t. m. bratu dr. Milku Hrašovcu v Celju. Kažimo vidno pripadnost sokobiki | organLzacijil ! Pred dnevi velikega župnega zleta 28. in 29. junija pokažimo svojo' pri- padnost sokolski organizaciji s tern, da nosimo sokolski znak. Nam Sokolom ni treba šteti svojih vrst, to'da vidi naj oni del moščan- stva, ki se doslej za Sokolstvo Še ne zanima, da je to številčno močna in mogočna organizacija. Pokažimo, kdo smo in koliko' nas Uprava Sokolske župe Celje. x Sokolsko društvo Sv. Jurij ob juž. žel. se tern potom iskreno zahva- ljuje vsem darovalcem dobitkov za njihovo darežljivost, ker so' tako pri- pomogli prireditvi do povoljnega uspeha, društvu pa, da je poravnalo še nepokrite izdatke za telovadno opremo. Kino Mestni kino Celje. Petek 12., sobota 13., nedelja 14. in pondeljek 15. juni- ja: »Ljubavna parada«. Zvočna ope- reta razkošja, lepqte in najslajših molodij. V glavnih ulogah sloviti kupletist, Ijubljenec Pariza Maurice Chevalier in priljubljena pevka Jea- nette Macdonald, ziiana iz zvočnoga filma »Kralj potepuhov«. »Ljubavna parada« je najboljSa opcreta, kar jih je doslej predvajal Mestni kino' Re- žija: Ernest Lubitscli. Prccligra: zvočni žurnal. Prodstave ob delavni- kih ob pol 9., v nedeljo ob pol 5., pol 7. in 9. zvečer. Pred.prod.aja vstopnic v trafikj go. Kovačeve v Aleksandro- vi ulici. Dopisi žalec. (Z 1 e t S a vin j skih so- kolskih druStev.) V nedeljo 14. t. m. bo v Žalcu velik zlet Sokolskih druätev Savinjske doline z začetkom ob 15. SkuSnjc prostih vaj bodo ob 10.30. Po došlih prijavnicah se da sklepati, da bo prireditev posetilo častno število telovadcev vseh oddel- kov. Pol eg ugodnih železniških zvez bodo še avtobusi in avtomobili vedno na ruzpolago: Pi'ireditev se bo vršila ob vsakem vremehu. Kii/.položenje vseh posetnikov bo povzdignila pri- znana, polnoätevilna rudarska godba iz Velenja. Veiika Pirešica. Prir^ditey Sokol- skega društva v Veliki Pirešici, ki je v nedeljo 7. t. m. popoldne uprizori- lo v prostorih gostilne »Pri cestneni Fervegu« igro s petjem v 2 dejanjih »Pogodbo«, je bila zaradi dežja bolj slabo obiskana. Vsi igralci so dobro podali svoje uloge. Igra se ponovi v nedeljo 21. t. m. ob treh popoldne. Bratje in sestre, prijatelji Sokolstva, v nedeljo 21. t. m. vsi na Veliko Pi- rešico! Zdravo! Sv. Juri] ob juž. žel. (Znižanje inesnih cen.) 2e pred meseci so cene goveji živini močno padle. Na zadnjom tukajSnjom sejmu so se do- bili voli po 4.50 Din živc teže. Vsled tega so tudi mesarji znižali cene me- su, ki so ga na Telovo prvič proda- jali po 10.— Din. Nameravajo pa Se znižati ceno na 9 Din. želeti bi le bi- lo, da bi ta lepi zgled nažel posne- malce tudi v drugih strokali. 10. zvezdna propagandna kolesarska dirka v Celje 14. junija I. Pododbor Zagreb; na progi Za- grob—Celje (km 101), start v Zagre- bu ob 5. zjutraj, cilj pri Grenadirju na Bregu pri Celju. . II. Pododbor Ljubljana in ln- glavski pododbor: na progi Ljublja- na-Celje (km 74), start v Ljubljam na Dunajski cesti pri km 1. ob 5.50, , cilj v Celju pred hotelom Skoberne. I III. Pododbor Maribor: na progi 1 Maribor-Celje (km 64), start v Ma- riboru pri vodovodu ob 5.50, cilj pred trgovino Gams v Gaberju pri Celju. IV. Pododbor Celje: Klub sloven- skih kolesarjev v Celju na progi: Ce- ljo-Frankolovo—Celje (km 26), start pred trgovino Gtois v Gaberju ob 6.30, cilj istotam! Kolesarski klub Vra'nsko na progi: Vransko—Celje (km 25), start na Vranskem ob 7.30, cilj pred hotelom Skoberne. S. K. Sa- va Sevnica na progi: Sevnica—Celje (km 48), start v Sevnici ob 7. zjutraj, cilj pred Grenadirjem na Bregu. V. S. K. Disk Domžale na progi: Domžale—Celje (km 61), start v Dom- žalah ob 6.20, cilj pred hotelom Sko- berne. VI. Kolesarski klub Zagorjc na progi: Zagorje—Celje (km 53), start v Zagorju ob 6.30, cilj pred hotelom Skoberne. VII. Kolesarski klub Novo mesto na progi: Novo mesto—Celje (km 92), start v Novcm mestu ob 5. zjutraj, cilj pred Grenadirjem. Po dirki se bo vršil ob 10. dopol- dne sprevod kolesarjev po mestu z železničarsko godbo. Sprevod bo kre- nil od hotela »Hubertus« v Gosposki ulici na Dečkov trg, nato pa bo šel po Prešernovi in Aleksandrovi ulici, Krekovem trgu, Cankarjevi in Kra- lja Petra cesti po Glavnem trgu na- zaj do hotela »Hubertus«. Vozi se po določilih pravilnika Ko- turaškega saveza kraljevine Jugo- slavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno-po-licijskih predpisov. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Pravico starta ima- jo vsi člani klubov, včlanjenih v Kot. savezu kraljevine Jugoslavije, ki imajo savezno izkaznico. Prijavnino določi vsak pododbor v svojem delo- krogu. Vsi prvaki prejmejo častne kolajne, druga mesta diplome in tret- ja priznanice. Po svetu s Originalna poroka na meji. Am- bassado'rski most v Detroitu (Michi- gan) v Severni Ameriki, kjer teče po sreclini mosta meja med Združenimi državami in Kanado, je bil nedav- no pozorišče redke poroke. Ameri- kanec Reginald Crudde se je zai'ocil z v Kanadi živečo Škotinjo. Ker je bil v Mehiki ločen o'd svoje prve žene in kanadsko zakonsko pravo ne prizna- va mehikanskega izreka ločitve za- kona, je stal par na kanadskih tleh pred nepremostljivim zakonskim za- držkom. Na drugi strani ni smela nevesta zaradi prepovedi o preselit- vi prekoračiti nieje ZdruŽenih držav. Bilo je videti, da ne bosta mo'gla za- ljubljenca skleniti zakonske zveze. Pa slednjič se je posrečilo iznajdlji- vemu Amerikancu, da je našel izhod iz zagatc. Ko si jc zasigural prisot- nost državnega uradnika (šlo je za sklep civilne poroke), je obvestil ne- vesto, naj pride na zgoraj o'menjeni obmcjni most, pa naj previdno osta- ne na kanadski polovici. Sam se je postavil na ameriško plat mosta in je prijel nevestino roko, katero mu je ta po'molela preko meje na mostu. Zaročenca sta izmenjala v vsej na- glici poročna prstaua in med izme- njavo je govoril navzoči državni uradnik obredne besede. S to cudno poroko je prejcla kanadska Škotinja ameriško državljansko pravico in je — smela stopiti ob roki svojega mo- ža koj po poroki na tla Združemn držav Severne Amerike. Stran 4. »Nova Doba« 12. VI. 1931. Štev. 47. Sftanovanje obstoječe iz 3 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin se odda s 1. IX. 1931. Naslov v upravi lista. Člsta sob a se odda takoj solidni oseb', ki je čez dan zaposlena, za 250 Din. Naslov v upravi lista. Štefan Sfrašek, Celje izdelovanje in zaloga čevljev. V zalogi imam še veČ tucatov čevljev tvrdke Bally, ki jih prodam po lastni ceni. Cene drugih čevljev so znižane za 20 do 50% Prodaja na obroke brez zvišanja cen. Popravila hitra in točna. z zadostno šolsko izobrazbo, najraje z dežele, sprejme autodelavnica R. Per- dan, Celje, Mariborska c. II. delež na hiši ali vili na mestnem teritoriju. Prosim pismene ponudbe. Naslov v upravi lista. Želodčne bolezni slabo prebavo in neprariuiu varjenje urejuje F1GOL. F1GOL ustvarja tek, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim !n deci. F1GOL se dobi v vsaki lekarni, s pošto pa ga razpošilja lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 steklenice s poštnino 105'—, 8 steklenic 245—, 1 steklenica 40'— Din. ttje iiiije 4 do 5 sob s pritiklinami išče za takoj ali za 15. avgust boljša stranka. Cenj. ponudbe pod značko »Vgčjg stano- vanje« na upravo >Nove Dobe«. Nagrohni venci trakovi in vse ž-xlne potreb5čine ter velika zaloga mrtva&kih krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Celje, Kralja Petra c- 3. Qrago Gams Gelje-Baberješt. 91 Zastopstvo Ariel motorjev, Styria in Puch koles. Velika zaloga vseh delov za motorje in kolesa. Na veliko in malo po znižani ccni. Vsa poprauila se izursujcja siroliounjaško Oglašuti e! Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje In pro- daja device In valute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter midi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor^ Soštanj Stanovanje s 3 sobami in 2 kabinetoma v Prešer- novi ulici v Cdju oddam takoj. Dr. Dragotin VreCko, odvctnik, Celje. Več dobro ohranjenih preigranih klavirjev po nizki ceni i>x»odL» IMC. JRo- jpas, Celje. Males Zabukošek krojaški mojster, Celje Zaloga najnovejšega angleškpga bloga. Priporoča se cenj. občinstvu. 10 flloičfna Mm 350 ccm rairo Din 12.750 na 12 me- sečriih obrokov v AUTO DELÄVNICI Celje, Mariborska c. 11 Ako zakuhavate sadje in sočivje, boste dobro naredili, če kupite Original Weckove kozarce in aparate, ki jih dobite pri tvrdki «Jos. JajjociiČ Celje — Glavni *i?gr Najceuejša in najboljša brezalko- 4 holna pijača jc gotovo flu A« bolo iiini kakor tudi pristni s sladkorjem mnsbafiec in pokallce iz pristnega vrnalinovca, ki se dobijo v tovarni Ivan in Bogomir NARAKS Celje, Kralja Petra c. 41 i n Zgornja Ložnica pri Zalcu HHk ^^ _ lake, čopiče, firnež, karbolinej, ¦¦^B^ ^fe W MJF tfÜfo cement, Isol sa izola- IVAN RAVNIKAR, CELJE DflVA'Mwi^A'itA 0^ff Cenj. občinstvo vljudno opornrjam, da imam v *rr«Pjini#C«JJ.© S6S svoji hiSi v CELJU, KBÄLJÄ PETHÄ 3 c. 7 lasfno mesarljo, preRalevalntco tin gosffino prt fJelenu" z izborno kuhinjo. Ccne konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in dcbelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenjak. Za vesclice priporočamo Serpentine ^^M Fapirnate bpožnihe Lompiione ^H Fapirnote sspoijete ¦^^ Ustopmce i. t. d. RN1IRQRN0 in «Bletrgovino s papirjem GOPlCOr S UlWM, [bI]B WE [I Tvrdka FR. STRUPI v Celju nudl cenjenemu občinstvu kozarce za vlaganje in vkuhavaujc sadja v vseh oblikah in velikostih, apa- rate in toplomere svetovue znamke REX po to- varniSkih cenah. - Hkrati priporoča svojo bogato zalogo stekla in porcelana, prvovrstnih čeSkih šip, zrcal, svetiljk, podob n okvirjev. Ccnc nizke, postrežba točna in solidna. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril na Dečkovem ftcgu št G mizarsko deiavnico. Izdelujem vsa stavbna in pohištvena dela po najnižjih cenah. Najvljudneje se priporoča Franc LeSnik. Franjo Dolžanz™}° kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prewzema vsa v zgoraj na«edene stroke jpadajoJa dela in popravUa. — Cene zmerne. ___ Postrežb« t o č n o *n »olldnal tfinbp Kuhnuec. abl. konGBs.mestni tesapshl moisten na Laui nwa ToBin izvršuje vsakovrstna tesarska dela? modernß stavbe, ostrcšja za BPS USIjU hiše, vile, tovarnc in ccrkve, stropc in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Ceiiu. ^."1.™?" KMETSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga x neomejetM ataveco Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge oferesmje po 6—8Vo čiLiih9 brez reninega davka. Pri naložbi Din 50*- se dobi nabiralnik na dom. Urejiaje R«ido Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove J>obc« in Zvezno tfskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.