Leto LXVI
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Poštnina plačana v gotovini.
V LJubljani; v petek, dne 3. {unija 1938
štev. 1261 Cena 1.50 Dlff



Telefoni uredništva in uprave: 4891, 40-02, 40-03, 40>04, AMR —— izhaja vsak dan zjutraj raze*

po prazniku
Cek. račun: Ljub-, ljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev.b.
m
Po evharističnem kongresu
Morda je bilo providencielno, da je bil mednarodni evharistični kongres ravno v Budimpešti in prav ob takšni napetosti svetovnih političnih dogodkov. V trenutku, ko so nasprotja med evropskimi narodi zavzela nevarne oblike, je s tem večjim poudarkom stopila v ospredje vloga, ki jo mora igrati katolicizem v svetu.
Ob evharističnih dneh je bila Budimpešta simbol edino resničnega in edino mogočega in-ternacionalizma v nasprotju z ozkosrenim in nevarnim nacionalizmom, ki danes razdvaja narode in koplje med njimi prepade. Bila je simbol mednarodne edinosti in enotnosti, podoba prave in resnične zveze narodov ter mednarodnega sporazumevanja kljub vsem različnostim v mišljenju in v interesih. Od papeža in njegovega odposlanca ter od vseli cerkvenih knezov je kongresu vedno znova bil nakazan edinole ta simbol: Mogoče je, da se narodi sporazumevajo med seboj! Mogoče jc, da se narodna nasprotstva rešujejo v višji, mednarodni sintezi. Treba je le, da imajo skupno središče: Kristusa; da ima imajo skupni ideal: Kristusa; skupno miselnost: krščansko; skupno govorico: katoliško; skupno poroštvo: večno življenje in skupno moč: Evharisti jo. Brez tega pa ni interinacionalizma, ki bi bil dovolj močan, da 1)! mogel krotiti napetost med narodi.
Zato je Budimpešta bila tudi simbol iniru proti vojni, simbol pravice proti nasilju in podoba svobode proti zatiranju. O čem se je več govorilo kakor o miru? Pa ne le govorilo, ampak delo za mir je bilo naloženo vsem katoličanom kot nujna naloga, ki jo je treba vestno in popolnoma iskreno vršiti. Neštetokrat so bili v svečanoslnih dneh katoličani pozvani, da morajo pred vsem oni trdno skupaj držati. Katoličani ne bi smeli pozabiti, da so še višji interesi kakor interesi nacionalizmov. Posebno pa bi morali v sveči in nesreči imeti vedno pred očmi, da moč še ni pravica in da je dano besedo treba izpolniti. V najjasnejši luči pa je bilo prikazano, da je poroštvo miru v svetu »ir v srcih, v lastnih dušah. V svetu bo red, ie bo vsak človek v svojem območju izpolnjeval postavo naravnega in nadnaravnega reda, če se bo vztrajno boril proti zlim nagnjenjem, dajal duhovnemu prednost pred materialnim, zatiral v sebi nesocialne nagone, in če se bodo [tudi mogočniki tega sveta podvrgli postavi pravice in pravičnosti. Bndimpeštanski zbor narodov je znova razčistil staro resnico, da bo na zemlji mir, pravica in svoboda, če bodo narodi priznali enega skupnega Gospoda in če bodo krščansko mislili ter krščansko tudi ravnali.
.	-v.	r
f J____: 4 •• r/vharistični kongres pa je bil
simbol enakosti vseh ljudi in vseh plemen ter visokega vrednotenja človeka zaradi njegovega človeškega dostojanstva. Ni bilo razlike med skoraj petdesetimi narodi, ki so pri kongresu sodelovali. Nihče ni imel prednosti. Nobeden ni mogel reči, da pripada višjemu plemenu, da ima čistejšo in boljšo kri in da je poklican h gospodstvu nad drugimi. . ,	. . . . .."
f~v;	_ .*.' .• '	-	" ~
-	V~ *~v ■■» -—i« • 1- - v < ■« , f
fr ^ \	i C
-t>, _ O t-. n 11 * ftv / . » w ... fti ..	n
. - , - 1 rff___ f^.
t , , ^ ___j.Na kongresu tudi ni bilo o tem
razprave, ali i.aj bo sedanje ali bodoče stoletje fašistično, narodnosocialistično ali komunistično, ali naj se podredi rimski, germanski ali anglosaški nadvladi. Nihče ni spraševal, kateri človek je boljši: ali nemški, italijanski, francoski, ali arijski ali pa morda semitski. O vsem tem ni bilo govora na kongresu. Pač pa je vsakdo poklicanih izpovedal, da so vsi bratje in da se morajo vsi zavedati, da so pred vsem ljudje in potem šele Nemci, Francozi ali Arijci. Najprej moramo biti ali postati zopet ljudje in se zavedati, da vsi pripadamo eni veliki človeški družini, ki ima enega skupnega očeta. Bogu in onega skupnega brata: Kristusa ter eno skupno kri: odrešilno Kri ter eno skupno mizo: evha-ristično. Ta resnica nalaga medsebojno spoštovanje, ker nismo le Slovani, Germani. Romani, Aziati ali Afričani in niti ne samo ljud je, ampak po milosti udje istega telesa in soudeleženci božje narave. Naša največja človeška in narodna odlika je v tem, da smo dvignjeni v otroštvo božje ter torej v bistvenem absolutno vsi enako vredni. Apostol Pavel je nedvoumno poudarjal, da poslej ni več Judov, Grkov ali Rimljanov, ampak so le še takšni, ki so bili odrešeni s Kristusovo Krvjo in da je samo še eno, kar je odločilno za človeštvo: prenovitev v milosti božji.
Časovnosti budimpeštanskega kongresa torej ni mogoče dovolj odločno podčrtati. Izveden je bil v znamenju duha in kulture proti neduliov-nim silam, materializmu in znakom kulturnega propadanja. Vse je izzvenelo v enotnem spoznanju: Božji Duh je edina rešitev za človeškega duha, za njegovo svobodo in za njegovo
kulturo, t	, .' . -	-
, ..v- -j v ^ - • -
^ : .. ' * , Pri tem človeštvo pozablja, da ni strahotnejšega božanstva kakor je človek ali človeška masa. ki nujno tira človeški rod v nckulturo in suženjstvo. Evharistični kongres,
i-"
Groi Ciano ob pričetku kongresa za mednarodno politiko:
Italija je zvesta zvezt Rtm-
Berlin in Tokio v krepkem odporu proti boljševizmu
Milan, 2. jun. AA. (Štefani.) Italijanski zunanji minister grof Ciano je pri otvoritvi drugega kongresa za proučevanje mednarodne politike imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal:
»Vlada fašistične Italije je zvesta politiki »osi Rim — Berlin« in bo nadaljevala s politiko tesnega sodelovanja in popolnega sporazuma z narodno socialistično Nemčijo. To prijateljstvo je preizkušeno v težkih časih. Danes predstavlja poleg ideološke, skupnosti in poleg skupnih interesov tudi skupna meja nov vzrok za medsebojno vzajemnost in spoštovanje. Italijansko - germansko vzajemnost smo dokazali živo prvič tedaj, ko sta obe državi zavzeli skupno stališče proti napadom, s katerimi je boljševizem začel v Evropi ter poskušat ustvariti podlago za svojo široko delo za moralno in socialno propast zapada. Boj, ki se še danes vodi in v katerem je preteklo toliko italijanske krvi, bo nekoč priznal ves svet kot krepak odpor, s katerim se jc Evropa zoperstavila uničujoči sili. Ta boj bo predstavljal novo in plemenito zaslugo za našo državo. Nastopu proti boljševizmu se je poleg Italije in Nemčije pridružila tudi Japonska, in je ta zveza posvečena s trojnim sporazumom v Rimu. Sodelovanju x Japonsko pripisuje Italija ogromen pomen. Manifestacije, s katerimi so sprejeli v deželi vzhajajočega sonca fašistično odposlanstvo, dokazujejo naše tesno prijateljstvo z Japonci,
Balkan zanima Italijo,
ne samo zaradi bližine
Nato je grof Ciano naznanil delo kongresa. Dejal je: »Kongres bo podrobno proučil vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Ne bo prezgodaj, če že zdaj trdimo, da je spor v Vzhodni Aziji povzročil tudi b o 1 j š e v i z e m , do katerega je kitajska vlada pokazala svojo solidarnost, ni pa pri tem računala z dejstvom, da se država slabo bori za nacionalno stvar, če se popolnoma zaupa oni državi, ki samega sebe proglaša za pobornika rdeče internacionale.
Druga točka dnevnega reda je proučevanje italijanske politike na Balkanu. Glede Podonavja in Balkana je Italija zainteresirana ne samo zaradi svoje bližine, pač pa tudi zaradi zemljepisnega položaja in svoje zgodovine. Italija ne teži za kakšno nadoblastjo, pač pa za iskrenim sodelovanjem. Italija je obdržala svoje staro prijateljstvo do teh balkanskih
držav, in bo stremela za tem, da to prijateljstvo še okrepi. Ko so postale vezi med Madžarsko in Albanijo popolnoma čvrste, je tudi belgrajski sporazum med Italijo in Jugoslavijo prinesel popolno razumevanje, takšno razumevanje, kakršno mora biti med dvema narodoma, ki sta v neposrednem stiku._
Glede odnošajev med Italijo in Anglijo je minister Ciano dejal med drugim tole: Italijansko-angleški sporazumi imajo to zaslugo, da so razčistili ozračje in da so vzpostavili odnošaje med obema državama na podlagi lojalnosti. To je edina podlaga, na kateri morejo biti zveze med narodi trajne in krepke. Ničesar ni bolj nevarnega kakor sklepati dogovore in jih skrivati pod krinko kompromisov, nesporazumov in spletk. Fašistična Italija nima navade, da bi stopala v politične račune takšne
vrste. To ni v njenem interesu. Ni pa tudi v interesu miru, ki ne more biti trajen, če je zasnovan na majavem sistemu diplomatskih spletk. To so elementi, ki dajejo življenjsko moč italijansko-angleški m spora/.uinom, ki imajo svoj velik pomen tudi v tem, da so mnogo doprinesli k pomirjenjti v Evropi. Takšnega pomirjenja si Italija želi.
Virginio Gayda bo predava1 o Balkanu
Kot prvi predmet je na dnevnem redu predavanje o italijanski politiki na Balkanu, ki ga bo imel znani žurnalist Virginio G n v d a. V pred-napovedi tega predavanja je rečeno, da bo predavatelj pokazal novi p o I o ž a i n a B a 1 k a -nu, posebno z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji, in da bo v tej zvezi proučil, kaj so italijanske koristi v Podonavjii in v balkanskih deželah, in kakšne možnosti daje to ozemlje za gospodarsko in prosvetno delo Italije. Predavatelj bo poudarjal, da je danes Italija kot imperialna velesila usmerjena zlasti proti vzhodu ter mora gojiti najboljše zveze z deželami, ki tvorijo most med zapadom in vzhodom. Nato se bo Virginio Gavdft pečal z od noša.ji med Italijo in posameznimi balkanskimi državami.
Riccardi bo predaval o avtarkiji in mednarodni trgovini. Poslanik Marescotli bo govoril o interesih in direktivah velesil na Tihem oceanu. Tudi temu predavanju posvečajo mednarodni krogi veliko pozornost, ker bo izčrpno obravnavalo koristi in odnošaje velesil, Anglije, Amerike, Kanade, Francije, Nizozemske in Japonske v tem prevaž-nem sektorju svetovne politike. Govoril bo tudi o verskem problemu in misijonih na Daljnem vzhodu. Nazadnje je na programu predavanje e novih smernicah notranje politike držav, to je o demokraciji in avtoritarizmu ter drugih političnih in kulturnih strujah.
Nemčija hoče ČSR točiti od SSSR
Pariz, 2. junija. Tukaj posvečajo sedaj največjo pozornost programu sudetskih Nemcev, kakor je bil postavljen 23. aprila na kongresu te stranke v Karlovih Varili in ki je bil v celoti točka za točko objavljen šele sedaj. Ta program je nekoliko potlačil optimizem, ki je zavladal v Parizu z ozirom na lo vprašanje zaradi izjav direktorja angleškega zunanjega urada g. Stranga, ki se je vračal iz Češkoslovaške v Anglijo čez Pariz in tukaj naslikal položaj v zelo rožnatih barvah. Sicer je g. Strang pravilno poudaril, da je bila Nemčija primorana, da se odpove nasilni akciji zoper ČSR in da je ČSR pripravljena dati v mejah ustave Nemcem najširše narodne pravice, toda glavnega vprašanja se ni dotaknil. Po objavi nemških točk v Karlovih Varili se namreč jasno vidi, da hoče Nemčija s pomočjo svojih rojakov v ČSR v prvi vrsti doseči to, da bi se Češkoslovaška republika odpovedala svojemu paktu s sovjetsko Rusijo.
Ta stran vprašanja pa je za Francijo najbolj važna, ker so v Parizu več ali manj desinteresi-rani na tem, kakšno in kolikšno avtonomijo bodo dobili sudetski Nemci, kar naj Čehi in Nemci ure-
dijo sami med seboj, kakor vejo in znajo. Pač pa Francija ne more biti ravnodušna, če sudetski Nemci pravijo, da ne morejo služiti v armadi, ki je zaveznica rdeče armade in bi mogla z njo sodelovati zoper nemški rajh. Iz tega se jasno razvidi, da si sudetski Nemci prisvajajo na zunanjo politiko ČSR naravnost odločilen vpliv, tako da bi simpatije, ki jih gojijo narodne manjšine v ČSR napram zunanjim državam, s katerimi jih vežo njihova narodnost, postale oziroma morale postati merodajne za zunanjo politiko češkoslovaško republike. To pa je — tako pravijo v Parizu — nekaj nemogočega, in če bi Nemci na tem vztrajali, je sporazum s suvereno češko državnostjo nemogoč, e glede na to, kakšne posledice bi moralo to imeti v mednarodni politiki, v kateri bi Francija bila oropana vseh svojih zaveznikov.
Zaradi tega se v Parizu smatra, da prevelik optimizem glede češkoslovaškega vprašanja še nikakor ni na mestu, ^ .-a
•v V-



Kardinal Verdier - gost dr. Beneša
Praga, 2. junija. Pariški nadškof kardinal Verdier je snoči prispel v Prago. Častni špalir na železniški postaji so tvorili skavti ter člani katoliškega telovadnega društva Orel. Verdiera je pozdravil na postaji v imenu Cerkve praški nadškof kardinal Kaspar, zatem pa general Opaterny, ki je v svojem govoru dejal, da more tudi Verdier reči, »Veni, vidi, vici«, ker je v resnici osvojil srca vseh Čehov in Slovakov. Dobrodošlico so kardinalu Verdierju izrazili tudi opolnoinočeni minister Smutny, primator Prage dr. Zenkl, fran-
ki je zbral zastopnike skoraj vseh krščanskih narodov, pa je bil glasen protest proti maliko-van.ju materije tudi v njenih najmodernejših oblikah, protest proti neduhovnemu in nečloveškemu v človeku. Bila je to manifestacija za svobodo duha, za osvoboditev duhovnega človeka.
Zato sc je v tem žalostnejši podobi pokazala akcija tistih, evharistični miselnosti popolnoma tujih krogov, ki so veličastni praznik mednarodnega krščanskega bratstva hoteli izrabiti v svoje ozke, sebično plemenske namene, hoteč z ves svet objema,jočo krščansko idejo kriti svoje jalovo prizadevanje po nadvladju nad drugimi narodi. Ta akcija jc bila opažena, doživela pa je soglasno odklonitev tako od krogov, ki so za prireditev kongresa bili pred svetom odgovorni, kakor od strani ljudskih množic, ki so prav dobro razumela njeno neprimernost in neopravifenost. Kongres je vlival v duše vse drugačno spoznanje, jc napolnjeval srca s čisto drugačnimi občutki in jc odpiral prostrane razglede, ki jih daje samo krščanski univerzalizem.	Drin
coski minister v Pragi De Lacroix, v imenu ministrskega predsednika svetnik ministrstva Hold ter nekatere druge odlične osebnosti. Kardinal se je toplo zahvalil za lep sprejem, nato pa se je odpeljal v praš.ko nadškofijo. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. V Pragi bo kardinal stanoval na Ilradčanih kot gost predsednika republike.
Prvi dan svojega bivanja v Pragi je pariški nadškof kardinal Verdier danes dopoldne sprejel odposlanca češkoslovaškega prosvetnega ministra Menšika, ki je kardinala pozdravil v ministrovem imenu ter mu ob tej priliki izročil dragoceno ogrinjalo iz brokata, ki so ga našli v grobnici čeških kraljev. Zatem jc kardinal Verdier obiskal katedralo, v kateri je grobnica čeških kraljev. V katedrali jo »pravil molitve za mir, ter posebej še za Češkoslovaško in Francosko. Teh molitev so sc udeležili številni cerkveni dostojanstveniki ter velika množica ostalih vernikov. Ko je kardinal Verdier zapustil katedralo, se je med vzklika-njem množice odpeljal na obisk k predsedniku češkoslovaške vlade tir. Milanu Ilodži. Ob 11 je obiskal primatorja Prage dr. Petra Zenkla. Temu obisku so prisostvovali tudi podpredsedniki praške občine in mestni svetniki. Dr. Zenkl in kardinal Verdier sta izmenjala tople pozdrave, v katerih sta poudarjala češkoslovaško-francosko prijateljstvo. .
Pred spomenikom češkoslovaškega neznanega vojaka je zalem opravil neka.; molitev, n o I, a r se jc odpeljal v palačo Wallenstcin na razstavo praškega baroka. Odlod se je odpeljal v škofijski dvorec. Popoldne jc s pariškim brzovlakoni čez Nemčijo odpotoval v Pariz.
Praga, 2. junija Zastopnik čeških socialnih demokratov v vladi, žel. minister Rudolf Bechyn6 je izjavil, da bo Češkoslovaška v primeru jiotrebe uvedla triletno vojaško službo.
Poljski katoličani za neodvisnost ČSR
Varšava, 2. junija. TG. Na seji nedavno ustanovljenega Sveta katoliške centrale, ki se pod imenom delavske stranke udeležuje tudi političnega življenja, je bil sprejet sklep, v katerem pozdravljajo odnos stranke do Češkoslovaške. Sklep pravi dobesedno: »Uničenje Češkoslovaške bi pomenilo za Poljsko največjo nevarnost in bi rodilo kot najhujšo posledico, da bi bila Poljska obkoljena. To bi nadalje pomenilo nadvlado Nemčije nad vso Evropo, kar bi bilo predvsem nevarno za Poljsko. Vsa sporna vprašanja med Poljsko in Češkoslovaško morejo in morajo biti rešena s pomočjo medsebojnega sporazuma. Poljska na noben način ne more podpirati napadalnih namenov proti bratske-mb češkoslovaškemu narodu, ker bi s tem sodelovala pri povzročanju evropskega požara.« Resolucija nadalje poudarja, da poljski narod iskreno želi, da bi se izpolnili ne samo besedni pogoji, marveč tudi duh francosko-poljske zvezne pogodbe. Politika gotovih dejstev, ki sedaj slavi svoje zmagoslavje po Srednji Evropi, Poljsko najbolj ogroža. Iz tega razloga pozdravlja poljski narod vzajemnost Anglije in Francije, ki se je v zadnjih dneh pokazala tako močno.
Podobna resolucija je bila sprejeta na debat-nem večeru varšavskega demokratičnega kluba, kjer je bila z navdušenjem pozdravljena želja, »da naj bi si zaradi skupne nevarnosti Poljske in Češkoslovaške Poljska v svojo lastno korist prizadevala za čimprejšnjo zaključitev sporazuma in brat-J ske zveze s češkoslovaško republiko«.
Polishih Sokolov ne bo v Prago
Varšava, 2. junija. Glavni odbor poljskega Sokola je izjavil, da se zaradi političnih razlogov poljski Sokol ne bo udeležil sokolskih proslav v Pragi v mesecu juliju. Pač pa bodo Poljaki nastopili pri tekmah za evropsko prvenstvo, ki bodo tudi v letošnjem poletju v Pragi.
Slovaki pripravljajo svoje zahteve
Praga, 2. junja. b. Ob priliki obiska ameriških" Slovakov piše slovaško glasilo Slovak . da je češka javnost mnogo ugodneje razpoložena do pittsburškega sporazuma kakor v preteklosti, in izraža željo, da bi takšno razpoloženje ostalo tudi v bodoče. List pravi, da gre Slovakom za lo. da ameriški Slovaki pred odhodom v svojo novo domovino dobijo jamstvo, da bo vse ono izpolnjeno, kar je bilo v pittsburški pogodbi zabeleženo, to je zakonodajni slovaški zbor. slovaška sodišča, slovaška administracija, uradni slovaški jezik v vsej Slovaški. Vsa ta jamstva bodo zbrana v en zakon, ki ga bo ob ugodni priliki predložila slovaška stranka parlamentu.
Zagrebška vremenska napoved: Povečanje oblačnosti.
Dunajska vremenska napoved: Deloma oblačno in dež, hladneje.
Zemunska vremenska napoved: Oblačnost so bo povečala na zahodu, odkoder se bo počasi razširila nn vso državo. Pričakovali je dežja z nevihtami, kar bo imelo za posledico, da bo temperatura padla. Ohladilo sc bo posebno na zahodu.
>
Velika Nemčija in Trsi
Trst, 2, Junija. TG. V tržaških krogih niso prav zadovoljni s sporazumom, ki je bil pred petimi dnevi v Berlinu podpisan med zastopniki Italije in Nemčija glede položaja tržaške luke Po priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Priključitev Avstrije k NeftlOI)! |e 6ilno pteSU-nila tržaške gospodarje, kajti kar čez noč »e zgodilo, da je skoraj ves tržaški promet postal odvisen od Nemčije, skozi katero se je ali vozil v Trst ali lz Trsta v njegovo zaledja. Ena tretjina pomorske trgovine Češkoslovaške, polovica pomor* 6ke trgovine Madžarske in dve tretjini pomorskega prometa bivše Avstrije je šlo 6kozi tržaško luko, kjer so v letu 1937 beležili skupnega prometa 3 in četrt milijona ton. Pri pogajanjih med Italijo in Nemčijo po priključitvi je torej Italija morala zahtevati od Nemčije takšne pogoje, da bi Se življenje Trsta ne ogrožalo, to se pravi, da se ne bi promet, ki je do sedaj uporabljal trlalko pristanišče, usmeril v druge lukt. To se je tudi zgodilo. Nemčija je to obljubo, V kolikor «6 tiče lastna trgovine dala. Razume se pa samo po sebi, da bo večina nekdanjega avstrijskega izvoza preko Trsta itak odpadla, ker bo to blago sedaj ostalo v Nemčiji (les in železne rude!). Obljubo, da nekdanjega avstrijskega prometa skozi Trst ne bo usmerjala drugam, je torej Nemčija lahko storila ... Izrecno pa je Nemčija med pogajanji podčrtala, da
Italija na sme smatrati, da Nemčija »drugam usmer-
Ia tvojo trgovino«, ča bi Se in kadar Se ho zgradil ifltial med Donavo ln Renom, ki bi potegnil mnogo bivSa avstrijske aUflanje trgovine nase. To bi upadalo k »normalnemu faZvoju gospodarstva«, ki ga •porazum med Itlaljo in Nemčijo izrecno pripušča.
V Trstu so mnenja, da se bo še v letu 1939 pokazalo, kakšne so gospodarske posledice priključitve Avstrija k Nemčiji. Tudi gleda plačilnega prometa so bil iprajati novi skUpl, Kalifa ja blvil
Avstriji preostanek avstrijskega uvoza V Italijo odplačevala v zlatih devizah. Ker kaj podobnega v prometu z Nemčijo noče storiti, sta se Italija in Nemčija domenili, da bosta medsebojni uvoz in izve* enostavno uravnovesili.
Nemčija je tudi privolila, da se prtpoved izvažanja lesa iz Nemčije v toliko omili, da bo iz bivše Avstrije smel dosedanji količnik lesa le nadalje čez Trst v Inozemstvo,
Značilno pa je, da Italija nI privolila, da bi Nemčija v Trstu uživala pravice do proste luke, ki jih je prej imela Avstrija. Trst za Nemčijo ni več prosta luka. Nemčija pa »1 je od svoje strani pridržala pravico, da po v Nemčiji veljavnih
frredpislh omeji potovanj« v Inozemstvo, kar bo talijo občutno prizadelo. Vsebina pogodbe ne bo objavljena .
Sprejem« pri dr. Slo adinoviču
Belgrad, 2. junija. AA. Ministrski predsednik in zunanji tnliiisler dr, Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu angleškega poslanika na našem dvoru sira Ro-nalda Campbella, za tijllti pa češkosl. Odpravnika poslov g, Spačeka, ki mu Je ob tej pfliki predstavil novega 6si, vojaškega odposlanca podpolkovnika Karla Ktilska in francoskega poslanika v Belgradu Brugera, obenem s predsed. francoskega trgovinskega zastopstva.
Posvet pri notranjem
ministru
Belgrad, 2. junija, m. V ministrstvo za notranje zadeva eo bili pozvani načelniki upravnih oddelkov posameznih bonskih uprav, upravniki policije in nekateri poveljniki policijske straže, da se jim na posebni konferenci dajo potrebne smernice za delovanja teh oddelkov in policijske straže. Na tej konferenci, ki jo je začel notranji minister g. dr. Korošec, so razpravljali tudi o organizaciji policijske straže saine in o novih uniformah policijskega moštva,
*
Belgrad, 2, junija, rti, PrOmetn! minister dr. Spaho je dovolil polovično voznino na železnici za vse udeležence katehelskega kongresa v Djakovem.

Turška pretn'a zaradi Sandžakci omiljena
Pariz, 2. junija. AA. Havas: Obveščeni krogi
izjavljajo, da koraki turškega veleposlanika v Pa-riz.u in v zadevi Sandžaka niso niti najmanj imeli ultimatlvnega značaja, kakor to hoče dokazati neki del tisk. Turški veleposlanik je samo opozoril francosko vlado na nekatere krajevne spopade, do katerih je prišlo med popisovanjem prebivalstva v Sandžnku. Včeraj popoldne je turški veleposlanik zopet obiskal zunanjega ministra in ga opozoril n« spopad, v katerem eta bila ubita dva Turka. Vlada je poslala francoskemu visokemu komisarju navodila, naj prepreči 9liČne spopade, vendar pa izjavljajo, da v Sandžaku ni dovolj oblastvenih organov, ki bi preprečili take dogodke. Izjavljajo, da je francoska vlado storila vse, da bi volilna agitacija in volitve mirno potekle. Prijateljski od-noSaji med Francijo in Turčijo eo se v zadnjih lelili okrepili z. istovetno apfoeno politiko obeh držav in lo je bil tudi glnvni razlog, da se je to vprašanje rešilo na prijateljski način. V svojem zadnjem govoru v parlamentu je zunanji minister Ruždl Aras rekel, da jo njegov francoski tovariš Georges Bonnet velik in dragocen prijatelj Turčije in je zalo upravičeno upanje, (la bo Bonnet storil vse, da se bo to vprašanje rešilo častno in zadovoljivo.
Iniernaciie v Grčiji
Atene, 2. jun. TG. Notranjepolitični položaj v Grčiji se Je znatno utrdil. Večje število političnih irtternlrnrtCev, ki so bili poslani »ha otoke«, je bilo spuščenih na svobodo. Nekaj drugih pa je vlado na novo poslala na otoke. Med njimi je bivši ministrski predsednik K af and ar is, ki je bil od grškega notranjega ministrstva naprošen, naj se naseli na sicer prijaznem otoku Dante, blv@l ministrski podpredsednik lil zun. minister T h e o • t o k i s pa na prelepem otoku Naksosu, kjer je ludi bivši minister Milana s. Bivši državni podtajnik v predsedništvu vlade za časa Kondili-sovega režima In Kanolopulos, blvSi gospodarski minister eta tudi zunaj nekje na Egejskeni otočju. Nnsproltio pa je bil levičarski Soflan tipu los izpuščen na svobodo, prebivališče Polili r o n o p it I o s n, ki je znan iz časov atentata na Vptilzelosa, pn so spremenili ln mu določili olok Skopale« kol začasno bivališče.
Poziv mednarodne kom'sije
„Pro Deo" Društva narodov
Mednarodna komisija »Pro Deo« v Ženevi, h kateri pripadajo zastopniki raznih konfealj, je nedavno poslala predsedniku sveta Zveze narodov tale poziv:
Gospod predsednik,
urad mednarodne komisije »Pro Deo*, ki je sestavljena iz zastopnikov vseh treh velikih krščanskih verstev, si šteje v dolžnost, da »pet Opozori svet Zveze narodov na nevzdržna razmere kristjanov v sovjetski Rusiji ln v rdeči Španiji.
Dasi vlade v Valenciji in Barceloni to zaniku-jejo, pa je vendarle res, da še zmeraj preganjajo vernike v pokrajinah, ki so pod njih oblastjo, Skd-raj nemogoče je ondi obhajati kako službo božjo. Vse ječe so natrpane duhovnikov ln varnlkov, ki jim vsak dan gfozi, da jih pokoljejo.
V sovjetski Rusiji se ie preganjanja vernikov po navodilih sovjetske vlade spet in še z večjo silo obnovilo, Splošno ja znano, da je Trookij osebno zagrizen sovražnik vofe. Pa vendar ubijajo duhovnike kar na slepo, čeprav niso niti malo v Zvezi s trockizmom. Pravkar so zaprli dva škofa in več ko dve sto duhovnikov in nekaj teh So tudi že Usmrtili. Na tisoče duhovnikov pa že dolgo trpi V sovjetskih ječah in jim je pošlo že vsakršno upanje
na proitost, Oblasti p-reganjajo ljudi, ki se upalo oznanjati evangelij, ki tvegajo krstiti otroke po krščanskih družinah, kar poroča celč uradni dnevnik »Pravda«,
Zaeno so preuredili društvo brezbožnlkov in Za njih širjenja in delovanje je dala država znatno denarno pomoč fla razpolago. Tednik oBrezbožnik«, ki je bil prenehal izhajati, je začela državna založba iznova izdajati,
Zatorej je resnično, da so vlad« same tiste — tako v sovjetski Rusiji kakor v rdeči Španiji — ki nosijo vso odgovornost za preganjanje vernikov.
Če ZvCza narodov zahteva Od svojih članic-držftV, de so dolžne varovati V svojih deželah svobodo vesti in vere, je povsem jasno, da je tem večja dolžnost teh držav, članic Zveze narodov, da spoštujejo le svoboščine v svojih deželah.
Upamo, do se boste, gospod predsednik, zanimali Za to zahtevo in bosta z vsemi pripomočki preprečili tako stanje, Krščanstvo na more teh razmer Veo prenašati in Zveza narodov je vprav zaradi 6vojega nadaljnjega obstoja bolj kot kdaj prej dolžna pomagati kristjanom. Z odličnim spoštovanjem, Abe H, Charlier, dir, Raymond Vernet, dr. G, Lodygansky,
Angleška vlada hoče pomirjevalno
poseči v Evropo, najbolj glede Španije
London, 2, junija, e, Danes vsi angleški listi
obširno pišejo o obširni pomirjevalni politiki, ki jo misli sedaj angleška vlada raztegniti na vse evropske probleme, Baje se je o tam govorilo ne včeraj" štijl seji angleške vlade ln sloni na domnevi, da le sedaj mogoče v vse) Evropi zagotoviti mir. če «e je že ohranil mir v zvezi s težavami okoli češkoslovaškega vprašanja, Ta obširna angleška pomirjevalna politika pa noj sloni na dveh smereh:
1) angleška vlada hoče doseči pogajanja med sprtima strankama V Španiji, in 9lcer bi naj angle-
Po španskih bojiščih
Snlamanca, 2. junija, AA, (Havas,) Vrhovno na-oionalistlčnO poveljstvo poroča, da so naeionali-stične čete z lahkoto odbile napad na več krajih v Kataloniji, Pri Castelloftu so nacionalisti zlomih sovražni odpor in napredovali za 3 km v širini 16 kilometrov, Sovražnik je pustil na bojišču 200 mrtvih Nacionalisti sd ujeli 300 sovražnih vojakov. Na bojišču pri Estramadure so imeli republikanci hude izgube, ko so poskušali z napadom na postojanki Madrileho in Sena,
Saragosa, 1, junija,, AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Snoči so naeionalistične čete zavzele vas Linares. Republikanci so se hrabro upirali, ob 17.30 pa so nenadoma zapustili svoje postojanke. Po zavzetju te utrjene postojanke so nacionalisti napredovali za 20 km ob cesti, ki vodi od
S MtotV ifa bo'išč
Honkon«, 2. junija, b. Iz Ifonkonga poročajo, da so pričeli .laponci davi z izkrcevanjetn Čet. Najprej so izvršili močno topniško pripravo ter sO se prve japonske čete izkrcale pri Salfotigu, ki leži 10 milj zapadno od Kantona. V Salfohgu je bila majhna kitajska posadka, ki so jo Japonci nnglo obvladali. Japonsko Izkrcavanje ščitijo vojne ladje, Tudi na izlivu knnlotiske reke jo povečano število japonskih vojnih ladij in transportov. So danes popoldne se bo pričelo novo veliko Izkrcavanje japonske vojske.
Peking, 2. junija. AA. (DNB) Tukajšnji japonski krogi smatrajo, da je bitka pri Sučovu končana. Izjavljajo, tla so je le majhnemu oddelku kitajske vojske posrečilo rešili se. Na Japonskem so prepričani, da utegne priti še do druge bitke ob železniški progi Lungliaj, ker so se začele tam-knj zbirati v večji množini kitajske četo Iz druge bojne črto. Kitajske čete se pomikajo vzdolž železniške proge Lutighaj v smeri proti Hankovu.
Posrečena opermetia na očesu
Triihlnger. 2. junija. AA. (Havas) 11 letni deček Sansgraf, ki je bil slnp od svojega šestega leta dalje, je po uspeli operaciji, ki jo je opravil prof. Stock nenadoma spregledal. Kirurgom se je posrečilo nadomestiti v dečkovih očeh nekatere dele mrežnice, ki so jo vzeli I r. očesa nekega bivšega bojevnika, kateremu so Izrezali oko zaradi dobljene rane, ki jo je dobil še za časa svetovne vojne. 14 dni po operaciji je bil deček popolnoma zdrav. _
Belgrad, 2. junija, m. V Belgradu jc bila včeraj seja starešinstva Jugoslovanske gasilske zveze. Med drugim jc bilo na dnevnem redu poročilo o skupščini Gasilske zajednicc v Zagrebu. Sklenjeno ip bilo da bo starešinstvo Gasilske zveze delegate zagrebške Gasilske zajednice predložilo v potrditev ministru za telesno vzgojo.
Teruela proti Valenclll V okolici Valenclje ee |e pojavila huda epidemija nalezljivih bolezni, Do ždaj je ugotovljeno, da je zbolelo flad 300 ljudi.
Zastopnik generala Franca pri praški vladi
Praga, 2. junija.
V pariških diploma ličnih krogih pričakujejo, da bo bivši španski odpravnik poslov v Pragi, Snnz y Tovar, ki je v zadnjem času vodil pogajanja s češkoslovaškim zunanjim ministrstvom, imenovnn za generalnega agentn generala Franca v Pragi. Ta uradna zveza Prage z BugoSom ima namen zavarovati interese Češkoslovaške v Fran-covi Španiji. Za češkoslovaškega generalnega agenta v Burgosu pa bo imenovan dr. Hanak.
ška vlada posredovala pr! obeh taborih, Ta poteza
pa zopet slom na zgodovinski resnici, češ da so se vse dosedanje španske državljanske vojne zaključile z angleškim posredovanjem;
2j v zvezi z Nemčijo pa misli angleška vlada,
da je treba za vsako ceno pritegniti Nemčijo v evropsko sodelovanje posebno sedaj, ko se zdi, da je češkoslovaškemu vprašanju odprla prosta pot za sporazumno rešitev,
Posredovanje V Španski državljanski vojni pa si baje angleška vlada zamišlja tako, da bi naj italijanska vlada posredovala najprej pri vladi v Sala-mancl,dočim bi naj francoska vlada posredovala pri vladi v Barceloni. Angleška vlada misli, da bi italijanska vlada to posredovanje lahko prevzela, ker je to v njenem interesu, Nedavno sklenjeni sporazum med Italijo ln Veliko Britani|o se natnree zttdne praktično tzva)ati šele tedaj, ko bo končana državljanska vojna v Španiji, Francija bo pa tudi rada ugodila angleški vladi, ker je po nedavnih Mussollnijevih besedah v Genovi možen sporazum med Francijo in Italijo šele tedaj, ko bo zaključena španska državljanska vo)na, Španska državljanska vojna traja že dve leti In ni preveč občutno premaknila razmerja med z&padniflil velesilami ln se tudi hi lzp>r<mglft v oborožen spopad med temi velesilami. Še nevarnejši češkoslovaški problem ni nujno rešlfiv sahia z orožjem. Tako sta obe največji evropski težavi trdno obtičali v rokah diplomatov, ki po svoji stanovski prelzkušenosti in dolžnosti morejo vse svoje zadeve zaključiti i mirnimi sporazumi in primernimi dogovori.
Praznih Belgrada
Belgrad, 2. jufllla, m. Na današnji pravoslavni praznik Spasov dan (Vnebohod) js počivalo dalo v vseh državnih in aamoupravnih Uradih. Ker na danatnji dan slavi svojo slavo tudi belgrajsko mesto, je vladalo povsod praznično razpoloženje. Že v jutranjih urah so se dlani raznih kulturnih, na-roanoobrafflbnlh in humanih organizacij zbirali pred Voznesonsko cerkvijo, odkoder se je razvila velika slavska procesija proti Kalimegdanu, Procesijo je vodil sam patrijarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo. Po končani procesiji je patrijarh izvršil slavske obrede tudi v belgrajskt občini. Na daflainji dan Je bila tudi spominska slavnost na grobovih padlih branilcev Belgrada. Zupan Vlada Ilič je v imenu občine položil na njihov spomenik velik ve-
Gospodatslvo in politika
Pred kratkim je »Hrvatski dnevnik« napisal članek, v katerem v zvezi z belgrajskim velesajmom in sploSnim gospodarskim napredkom Belgrada govori o gospodarskem nazadovanju Hrvatske, zlasti Zagreba. Na te njegove ugotovitve se j« oglasil »Ju« gosi, Lloyd», ki hoče videti Vzroka tega nazadovanja, in je objavil članek »Kdo je kriv, da se v za« grebškem gospodarstvu opažajo mnogi znaki naza« davanja?« Najprej ugotavlja, da je industrija v Zagrebu in v savski banovini 5e pred nekaj leti znašala 26% vse Industrije v državi, danes pa s« je ta delež zman|Sal na 10% in hvali podjetnost in razumevanje zagrebških gospodarskih krogov, pravi pai »To priznanje mora biti tem več)a, če se upo« števa, da je bilo njihovo konstruktivno, tcrrej domo« ljubno delo trajno ovirano in celo onemogočeno a strani politika in tistih politikov, ki so v teh naših kfajih imeli prvo besedo, oziroma tistih, ki niso pravočasno spoznali, da bodo s politično pasivnostjo dosegli to, kar sedaj »Hrvatski dnevnik« elutl, ko ptavl! Zagreb bo kot gospodarsko sredlSSe ostal samo še legenda, ki jo bo realnost na vsakem koraku demontirala, Predaleč bi nas vodilo, ča bi navajali dejstva, številke in mnoge druge podatke, ki dokazujejo, da je gospodarstvu v Zagrebu in Savski banovini politika pasivnosti doprinesla več škode kot pa tista dejstva in pojavi, zoper katere na ljudskih shodih najbolj grme in divlajo.« »Lloyd« zaključuje svoja Izvajanja s trditvijo; »Gospodarstva ni mogoče deliti od politike In politike ne od gospodarstva.« Na te tihe očitke hrvatskemu politi« čnemu vodstvu odgovarja »Hrvatski dnevnik«, da tista politika, ki jo zagovarja »Jugosloven, Lloyd«, m v interesu hrvatskega gospodarstva in da je sedanje gospodarsko stanje v Zagrebu prav posledica tistih pojmov, za katere 6e zavzema »Jugoslovenski Lloyd«.
Novo 3ugo»1ovansko vprašanie
Krsta Cicvarič piše v »Balkanu« (ki pa na uživa posebno visokega slovesa): Ne osporavam gotove važnosti hrvaškega vprašanja ali osrednje vprašanje Jugoslavije nI hrvaško, ampak srbsko vprašanje. Splošno znano je zgodovinsko dejstvo, da so Jugoslavijo napravili Srbi in ni hiogoče osporavati, da se Jugoslavija se danes drži na Sr bih. Zato mora naša država imeti posebno skrb za Srbe, mora čim bolj okrepiti srbski eleinent. Ko siho leta 1912 osvobodili Kosovo, smo tam našli žalostne razmere, Srbov zelo malo, srbski žlvelj iztrebljen, Kosovo pa naseljeno z Arhavtl, Kako jo-' danes; ali smo v 25 letih kaj storili, da bi Kosovo spet dobilo srbski značaj? Zelo liialol Dobri junaki v vojni, v miru pa smo pokazali slabi organizatorji in slabi kolonizatorji. Ko smo lcla 1918 osvobodili Vojvodino, so bile tam žalostne razmere. Srbov malo, srbska Vojvodina pa naseljeha s tujci — Madžari, Nemci, Romuni. Ka» ko je sedaj? Ali smo po 20 letih osvobojettja kaj storili, da bi Vojvodina znova dobila srbski značaj in da bi Novi Sad postal spet srbske Atene? Malo, zelo malo! Ko smo isto leto osvobodili Bosno, je bilo tam strašno stanje: Srbi v manjšini, mnogi Srbi so sprejeli islam in se ne čutijo veo Srbe (pred osvobojen jem so se imenovali Ttirid, čeprav ne znajo turškega jezika), po mestih pa polilo priseljencev, ki »e imenujejo Hrvate. Ali smo v teli 20 letih kaj storili, da bi Bosna znova dobila srbski značaj, ali smo Srbe V Bosni na« pravili za večino? Tudi tu smo se pokazali kot slabi organizatorji, slabi nacionalizatorji. Če vso to povzamemo, moremo reči: Slanje Srbstva v Jugoslaviji se zdaleč ni ugodno ne v gospodarskem. ne v kulturnem, ne v nacionalnem oziru. Srbi drže Jugoslavijo, da bodo pa mogli izpolniti svoje poslatistvo, je treba za nje posebej skrbeti in jim pomagati, da se gospodarsko in kulturno čim bolj povzdignejo. Nje je treba v nacionalnem oziru favorizirati. — Kaj bodo k tej vsekakor zelo strpni in enakopravni modrosti rekla razna politična omizja, ne vemo, vemo le, da državni pravdtilk te številke »Balkana« ni zaplenil zaradi razvnema n j a plemenske mržnje.
Belgrad, 2. junija, m, V Belgrad Je dopotoval podpredsednik mariborske občine in predsednik cestnega odbora g, Franjo Žebot in v stvareh mariborske občina in okrajnega cestnega odbora posredoval na pristojnih mestih.
Alkohol in vzgo'a znača a
(Mltill ob prolinlkoholnum tednu.)
Najhujšo bolezen našega maloštevilnega naroda moramo pogledati še globlje, že odkrlto-srčneje, če hočemo, da se narod res okrepi in ozdravi. Vse žalostne posledice pijanstva poznamo In naštevamo, la ena sama, ki nI najzndnja med hudimi posledicami alkoholizma, ostane pri tem navadno neomenjena In pozabljena. Toda pri tem gre za jedro osebnosti, za značaj. Kako žalostno vpliva alkohol na človekov ztiačnj, tega seveda Jasno prikazali statistika ne more, zato o tem kar molfil. Toda molk o tem bi bil tudi naš narodni greh.
Nobenemu resnobnemu človeku ne ostane prikrito, da je človeško življenje res boj. A značaj se pribori ln Utrdi le z bojem, le z zmago nad slepim nagonom in slehernim neprijetnim občutkom. Ni dosti, da ima človek visoke misli in cilje, če pn ne Čuti v sebi moči In sposobnosti, da jih tudi doseže. Nesposobnosti za dosego visokih ciljev je pa med nami toliko več, kolikor manj je trdnih, samostojnih značajev. Malo sramotenja, ponižanja, preziranja ne prenesemo, če to zahteva naše višje zvanje in raje se umaknemo žrtvi ln oviri, kakor pa da bi nadaljevali svojo pot do cilja. Ni v nas notranjega poguma, ni značaja. Strah nns je pred neprijetnimi, neugodnimi občutki samozalajevatijn, zato se po lažjih potih zatekamo k zabavam: k Športu, kinu, uživanju, k alkoholu. Pogum« Iščemo v vnanlem veselju, v užitku, v pijači. NhSp ravnanje in življenje ni umerjeno po zahtevi celega, torej ludi notranjega človeka, marveč le po mnenju naše družbe in po ugodju našega telpsnega razpoloženja. Močni in pogumni smo v borbah iti tekilifih faznih športov, a smo luko malodušni lh malosrčnl. ko je treba
premagati življenja zmede. Ne pomislimo, kako nevarne so vzgoji dobrega značaja igre, ki bude častihlepje Iti dobičkaželjnost. Vse grenite skušnje bi nns morale narediti zrelejše, uvidevnejše, previdnejše; spoznanje naše krivde bi nas moralo poboljšati. Toda nobeni užitki nos tako ne odtujujejo našim višjim ciljem, nam ne jemljejo toliko moči kakor alkohol. Alkohol nas no dl-aži samo, marveč nas obenem slepi in mami, da vidimo moč in pogum tam, kjer je prav za prav le slabost tn znamenje strahu pred nečim, kar bi morali premagati. Bojevniki iz svetovne vojne bi nam mogli mnogokaj povedati. In so nam tudi res povedali, v kakSne duševne potrtosti je v teh in onih kritičnih položajih puhnilo vojake uživanje alkohola, Svetovlm vojna jo pokazala, da nič tako ne pospešuje moralnega razkroja kakor alkohol, Seveda mislimo tu le na njegovo zlorabo.
Poglejmo torej, kako se je pri nas ukoreni-nila in razpasla ta značaju tako tipvarna in kvarna bolezen. Naša družabna šega ln navada je, da nobenega poln in opravko skoraj ne naredimo več brez alkohola. Pri dolu samem sicer šo ne pijemo, zato pa lolilto bolj po delu In včasih celo že pred delom. Naše sejmske poti, miži nedeljski sprehodi, naši planinski zleli, in včasih celo naša romanja, se navadno končajo z alkoholom. Mnogim ne zadošča več domaČo vesoto omizje, ampak morajo Imeli tudi Še v gostilni svoj »Stamnitiseh*. In naše gostilne že davno niso več lo. kar so bile v svojih prvotnih gostoljubnih Časih. Niso več tn. kar so bile včasih, namreč gostišča za popotnike. Tudi jim marsikje ni treba biti več lo. krr danes s0 kraji obljudeni, polog tega zvezani med seboj z raznovrstnimi prevoznimi sredstvi, tako da je pravega potovanja ln pravih potnikov le ie malo. Kljub temu pa je danes v naši deželi vedno več
in več gostiln ln krčiti in vlnotočev. Povejte nam: Komu je to v prid in komu je to v Škodo? — Imena, ki so si Jih za vabo Izbrale nekatere našo gostilne, nehote in nevede razodevajo, da hočejo biti le prostori pogostnih in veselih pivcev, Pa ko bi nam _ uživanje alkohola res zmanjšalo in olajšalo življenjske skrbi in težave, bi že ne obžalovali toliko Izgube časa in denarja in značaja. Vendar značaja je vedno škoda!
Morda je mnoge kar strah, da bi napovedali resen boj alkoholu Ukoreninjene navade se seveda ne morejo iztrebiti naglomn, ampak le postopoma, Ozdravljenje našega naroda od alkoholne bolezni pa zoihteva mnogo poguma, da bo našo družabno razveseljevanje postalo drugačno. Naša navada, da moramo redno piti pri vseh prilikah, Je za nas strašno prekletstvo. To besedo smo slišali Iz ust skušptiega In učenega slovenskega moža na visokem položaju, ki pa je več let bival izven svoje domovine. »Prekletstvo leži nad tem vinorodnim krajem ... Čez dve sto let, če no prej, bo ta rod zapadel tujcu, Poglejte, koliko beračev in postopaJev ima že sedaj!« to bi moral pripovedovati in prikazovati vsak vzgojitelj svojim otrokom. Ako otroci ne bodo skušali in skusili slabih posledic alkohola sami nad seboj, bodo rnstll ln zrasli! v nov zdrav In srečen rod! Vsako uživanje in občutje, ki v resnici ne pospešuje telesnih in duševnih moči, jih le zastruplja, ovira in razdira. Pijanca je treba otrokom označiti kot strahopetca in bojazljivca, ki se boji sprejeti in začeti boj tam, kjer bi pomenilo zanj resnično korajžo in zmago. Uživanje alkohola ni neka posebna sposobnost, marveč neka zpIo nevarna nesposobnost, ker ne naredi človeka za delo in poklic sposobnejšega, ampak nesposobnejšega. Slabi namreč čloVekov vzlpt in vzpon k višjemu stremljenju, k pravemu razvoju in napredku. Le znn-čnjen rod bo zdrav m odporen rod. Tu rej uspešen boj zlorabi alkohola 1
sodišče v Murski Soboti
Murska Sobota, 1. junija.
Danes sc je oblekla Sobota v slavnostno obleko. Iz vseh hiš so zaplapolale državne zastave. Otvorjeno je bilo novo okrožno sodišče. Ob 10 je bilo slovesno zborovanje vseh soboških uradov in ustanov v veliki dvorani novega okrožnega sodišča. Že pred deseto so se zbrali gasilci, šolski otroci, Sokoli, trgovci in obrtniki na glavnem trgu, da odkorakajo v sprevodu, z godbo na čelu, pred poslopje novega okrožnega sodišča. Točno ob 10 so se zbrali v dvorani vsi uradniki novega sodišča s predsednikom in državnim tožilcem in vsi predstavniki Sobote k slovesni otvoritvi.
Povabljence je pozdravil novi predsednik sodišča dr Fran Žiher. V svojem govoru je omenil, da začenja novo delo v naši Krajini, delo za resnico in pravico. Čestita Soboti, da je dosegla ta svoj dolgoletni cilj. Obljublja, da bo uredil poslovanje novega okrožnega sodišča čim prej in čim bolje, da bo v dobrobit našega naroda in države. Za njim se je predstavil novi državni tožilec dr. Albin Juliart, ki ravno tako čestita Soboti in izjavlja, da bo branil zakon v korist države in naroda. Za njim so govorili še narodni poslanec Benko, član banskega sveta Bajlec, mestni župan Hartner in zastopnik advokatov dr. Vadnal. Vsi so izrekli veliko veselje, da morejo pozdraviti v svoji sredi predstavnike in osebje novega okrožnega sodišča. Na tem mestu se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uresničitvi te velike ustanove za naš narod.
V imenu ljudstva so ponudili gostoljubnost in pomoč v vsem, kur bodo potrebovali novi sodniki in osebje. Novi predsednik in ostalo osebje je bilo vredno zaupanja na najvišjem mestu, da vzame v roke novo okrožno sodišče in ga uredi. S tem je bila priznana sposobnost in ne-pristranost na dosedanjih mestih.
Potem so domači predstavniki ponovili v glavnem govore zbranemu občinstvu pred poslopjem. Spomnili so sc vseh, ki so delali in izvršili to veliko delo za naše ljudi. Zahvala gre kraljevskemu domu, našemu mlademu kralju, predsedniku vlade, ki ljubi Slovenijo in Slovence, notranjemu ministru, ki v Belgradu nikdar ne pozabi svojega naroda, bivšemu in sedanjemu ministru pravde. Vsem tem so bile odposlane zahvalne brzojavke. Izmed občinstva sta se zahvalila za delo in ustanovitev novega okrožnega sodišča g. Vezir in g. Čeh. Ob igranju državne himne so se ljudje radostnih src razšli. Novo okrožno sodišče pa prične z današnjim dnem redno poslovati.
Sobota je lahko ponosna. Veliko in važno ustanovo je dobila. Sobota postaja mesto z vsemi ustanovami, ki so potrebne za napredek in v pomoč deželanov. Vsem hvala in prosimo še za naklonjenost v bodoče. Osebju novega okrožnega sodišča pa želimo veliko uspeha in zadovoljstva med našim revnim, pa odkritim in poštenim ljudstvom. Na meji velikega naroda smo, zato nam je potrebno velikih ljudi in ustanov, da bomo sami postali veliki, če ne po številu, pa po duhu in narodnosti.
Stavka v Mestinju
Mestinje, 1. junija.
Mestinjski delavci, zaposleni v tukajšnji tovarni kopit, so si v februarju t. 1. ustanovili ZZD, da bodo zaščitili z organizirano močjo svoje pravice. Po ustanovitvi organizacije so se takoj začeli odpusti. Bile so razprave v smislu zakonov, da bi se nastali spor zaradi organizacije mirno Uredil. Toda dve razpravi sta bili brezuspešni. Poročali smo že, da je delavstvo bilo prisiljeno stopiti v stavko, da s skrajnim sredstvom pribori najosnovnejšo pravico delavstva, pravico do organizacije. Stavka je trajala 14 dni, vmes sta pa bili dve razpravi za likvidacijo stavke, ki jih je sklicala banska uprava — inšpekcija dela. Pri prvi razpravi so bili lastniki »Kopitarne« še nepopustljivi, sklicujoč se na skrajno slabo rentabilnost podjetja. Pri drugi razpravi pa, ki je bila na mestnem poglavarstvu v Celju dne 27. maja, se je dosegel sporazum. Pri tej razpravi so sodelovali: kot predsednik inšpektor dela g. inž. Gorja n c, za delavstvo Preželj France, predsednik centrale ZZD, delavci Pantner Anton, Strašek Anton, Jurjec Martin, Križnik Valentin kot odborniki krajevne organizacije ZZD v Mestinju. Podjetje je bilo zastopamo po gg.: dr. Krašovcu Juriju, Smertniku Jožetu, K o n i g u Karlu in dveh uradnikih. Zvezo industrijcev je zastopal njen tajnik Gorjup Danilo. Na podlagi te razprave je bil podpisan sporazum med Zvezo združenih delavcev in podjetjem, ki vsebuje glavne zahteve delavstva, in sicer: da zaposli nekatere odbornike organizacije in nekatere najagilnejše člane, ki so bili neupravičeno odpuščeni, dalje, da se izvolita dva zaupnika, ki bosta imela vlogo posredovalca. Glavna točka sporazuma pa je, da podjetje prizna v svojem podjetju ZZD, in da se je obvezalo, da bo sprejelo in zaposlilo vse odpuščeno delavstvo nazaj po sestavljenem seznamu, in sicer tako, da bodo najprvo sprejeti oni delavci nazaj v delo, ki so bili najdalj pri podjetju. Sprejeti morajo biti na ona mesta, ki odgovarjajo njihovi sposobnosti. Podjetje skrajno slabo posluje, zato je lep in časten uspeh organizacije, ko je dosegla, da bo zaposlenih takoj več kot polovica prej zaposlenih delavcev, ostali pa, kakor hitro bo obrat reorganiziran. Obrat stolarna se je ukinil za stalno.
Vsa čast mestinjskemu delavstvu, da je tako disciplinirano in krepko vodilo svojo borbo. Organizacija je v podjetju usidrana in ni je sile, ki bi mogla delavstvu vzeti zaupanje v svojo organizirano moč ter v ZZD, ki je borbo vodila brez vsake tuje pomoči. Omenimo naj posebej, da pri tej akciji Delavska zbornica ni sodelovala prav v ničemer.
Delavstvo ima sedaj v podjetju ZZD, ki je delavstvu poleg organizacije, s katero je začel podjetnik lojalno sodelovati, priborila zvišanje plač, izplačilo nadur, bolniških tednov.
Samo »Slovenec« Vam lahko ustreže!
152 bogatih daril Vam nudi i
Želite lepo stanovanje
z opravo in opremo za spalnico, kuhinjo in predsobo?
Želite:
nevestine opreme,
šivalne stroje,
radijske aparate,
pisalne stroje,
lepe prvovrstne harmonik)
kuhinjsko opremo,
dvokolesa,
zaboj sladkorja,
prašiča (ca. 120 kg),
gnojilo za Vaše polje (fosfatno žlindro),
gnojnične črpalke,
pluge osipalnike, izruvače za krompir, brane, belo moko,
obleke: ženske, moške, ure,
fotoaparate, knjižne zbirke, reporeznice,
servise, nalivna peresa, čevlje, platno itd.
Želite lepo potovanje
z avtobusom z vso oskrbo 8 dni od 24. do 31. julija — ki ga organizira izletniška pisarna Okorn — iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch-Partenkirchen, Miinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano?
Vse to Vam poklanja »Slovenec«! Nad 100.000 dinarjev so vredne te nagrade!
Sreča Vas čaka pri žrebanju 15. julija t. I. — Zato postanite hitro naročnik »Slovenca« aH pa ga kupujte, da boste imeli pravico do žrebanja!
Usoda ne bo skopa, pokloni Vam lahko dragocena darila, kot jih ne morete dobiti nikjer!
Lastno domačijo zažgal
da bi dobil zavarovalnino — Zaradi požigalčeve brezvestnosii je bilo 8 ljudi v smrtni nevarnosti
ABBAZIA
(IT/1 L \JA)
EDEN HOTEL ZENTRAL Ob morju
Polni pension od Lit. 40'— Posebni prospekti na željo
ZDRAVILIŠČE IN FEN5ION 5R. HORVAT
Lastna plaža pred hišo -Najmodernejši komfort
P0RT0R0SE (ITALIJA)
HOTEL FORTOROSE HOTEL RIVIERA Direktno ob
morju - lastna ^jENITJ plaža - tek. voda - pension Lit. 27—40.
Maribor, 2. junija.
Iz Kaple na Kozjaku nam poročajo o zločin-stvu, ki je za te kraje zelo nenavadno. V noči od 28. na 29. maj je nastal na Kapli velik požar. Nad Habinovim posestvom je rdelo nebo in plameni so visoko švigali v zrak z gospodarskega poslopja, iz stanovanjske hiše in ostalih zgradb. Požar je uničil popolnoma vse, samo živino so rešili iz hleva. Zaradi požara bi bilo skoraj prišlo ob življenje osem ljudi, ki so 6pali deloma v hiši, deloma na senu v gospodarskem poslopju. Ti ljudje 60 se zbudili šele, ko so začeli padati nanje goreči ogorki. Prvi se je prebudil tesar Franc Duler, ko ga je goreče seno opeklo na roki. Naglo je poklical še svojo ženo Justino, nato svojega tovariša Miho Po, gorevca, njegovo ženo in otroka, potem pa je šel klicat še preužitkarja Henrika Helbla, ki je 6pal v hiši. S težavo so rešili Helbla, njegovo ženo in hčerko. Le gospodar posestva Anton Pungartnik je bil s svojo ženo na varnem ter je rešil tudi živino iz gorečega hleva. Škoda, ki jo je povzročil požar, je zelo velika. Ceni se na 80.000 din. Zgorela je hiša, 20 m dolga in 8 m široka, pol zidana in pol lesena, dalje 30 m dolgo in 7 m široko leseno gospodarsko poslopje, drvarnica, velik svinjak in velika šupa. Vse skupaj je bilo zavarovano za 65.000 dinarjev. Posestnik Pungartnik je šele meseca mar-' ca sklenil zavarovalnino ter je premijo tudi takoj plačal. Med ljudmi se je začelo takoj po požaru govoriti, da ogenj ni nastal po nesreči. Namigavali so ljudje pri tem, da ima Pungartnik velike dolgove, ki bi jih moral takoj plačati, denarja pa nima. Orožniki z Remšnika 60 zasledovali te govorice ter se jim je res posrečilo pojasniti skrivnost požara in požigalca izslediti v osebi samega lastnika Pun-gartnika. Izdala ga je njegova žena Antonija, ki je izjavila pri zaslišanju, da je mož že teden dni pred požarom govoril, da bo zažgal gospodarsko poslopje ter potegnil zavarovalnino. V noči na 20. maj je mož dolgo ostal zunaj, vrnil pa se je potem v sobo ves vznemirjen. Žena je takoj sumila, da je podtaknil ogenj ter je hotela iz hiše gasit. Mož pa jo je prijel za roko ter jo potegnil v posteljo, češ, saj je zavarovano, naj le gori. Šele ko je bila tudi hiša v plamenih, jo je izpustil ter je odhitel reševat živino, Ko mu je žena omenjala, da so ljudje, ki spijo na hlevu, v nevarnosti, je dejal, da se bodo že prebudili, ko jih bo peklo. Ženino izjavo so orožniki predočili tudi osumljenemu Pungartniku, ki je nekaj časa še tajil, potem pa se je vdal. Dejal je, da
je že zjutraj podtaknil v slamnato streho na gospodarskem poslopju prižgano gobo, ki je tlela do polnoči, dokler ni ogenj dosegel slame. Ponoči je odšel iz hiše samo gledat, če goba še tli, in ko je našel vse v redu, se je vrnil zopet nazaj k ženi. Dejal je, da si je hotel z zavarovalnino pomagati iz dolgov, ki jih je okrog 35.000 din. Nekaj bi mu bilo šc ostalo in ker je sam tesar ter ima doma les, bi si bil do zime postavil nove zgradbe, pa bi imel posestvo brez dolgov. Požigalca in njegovo ženo so orožniki aretirali ter ju odgnali v sodne zapore v Maren-bergu.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Velik požar
Vransko, 1. junija.
Pretekli ponedeljek popoldne okrog ene ji nastal visoko v hribih nad Vranskim velik požar, ki je vpepelil hišo in velik kozolec posestniku Francu Karo, p. d. Ručigaju. Ker stoji hiša in ostala poslopja na lepi razgledni točki, so |)ožar videli daleč j>o Savinjski dolini skoraj do Celja. Kako je ogenj nastal, točno nihče ne ve, domnevajo pa, da so se vnele saje v dimniku, odkoder je ogenj preskočil na slamnato streho, ki je bila v hipu vsa v plamenih. Ker je bila hiša lesena in vreme zelo vetrovno, je bilo gašenje silno težavno, zlasti še zato, ker na hribu ni v bližini dovolj vode in tako visoko sploh ni mogoče |>riti s kako brizgalno. Vendar pa se jo ljudem, ki so prihiteli na pomoč, posrečilo, da so vsaj živinski hlev obvarovali. Pri gašenju se je nesrečni posestnik Karo precej opekel po obrazu, škoda je zelo velika, ker je zgorelo precej živeža, obleke in drugih stvari. Zavarovalnina znaša komaj lO.(KK) din. Nesrečna žena se je ravno par ur prej vrnila domov z evharističnega kongresa v Budimpešti.
Zahteve zavarovalnega uradništva
Ljubljanska podružnica Zveze bančnih zavarovalnih industrijskih uradnikov Jugoslavije in Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev sta sklicala v sredo zvečer v salonu »Pri levu« javno protestno zborovanje, ki je sijajno uspelo, saj je bil salon do zadnjega kotička na-jx>lnjen. Zborovanje je vodil predsednik g. Vran-čič, ki je razložil zgodovino borbe z delodajalsko organizacijo za kolektivno pogodbo, za določitev minimalnih plač, za stalnost in za pokojninsko zavarovanje. Ker delodajalci na prvo resolucijo uradništva niso odgovorili, je po pritožbi v Belgradu prišel odgovor, da inozemske zavarovalnice pogajanja zavlačujejo. Za vodjo pogajanj je soci-jalno ministrstvo imenovalo upravo mesta Belgrada, bil pa je 1. marca sklican v Zagrebu neposredni sestanek, na katerem so delojemalci predložili delodajalski organizaciji svoj osnutek kolektivne pogodbe. Delodajalci so takrat pristali skoraj na vse točke, razen na dodatno pokojninsko zavarovanje in na stalnost v službi. Z ozirom na dobljena pojasnila v Zagrebu so delojemalci sestavili nov osnutek pogodbe. Pri sestanku 7. maja pa so delodajalci izigrali uradništvo na ta način, da niso hoteli pristati niti na tiste točke, na katere so 1. marca že pristali. Sledila so številna
protestna zborovanja zavarovalnega uradništva, ki pa žal niso omajala stališča delodajalske organizacije. Uradništvo je bilo sito nevzdržnega stanja in je postavilo rok 7. t. m. za nadaljevanje pogajanj, sicer preide uradništvo na ostrejša obrambna sredstva v okviru zakona, po potrebi tudi do stavke.
Nato je govoril predsednik akcijskega odbora g. Antosievvič, ki je poudarjal, naj si zavarovalnice delajo dobiček iz obresti svojega kapitala, ne pa s stiskanjem uradništva. G. Gombač je obljubil solidarnost Zveze društev privatnih nameščencev. Zborovanje je pozdravil ludi g. P e r n i -š e k za Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije in obljubil pri borbi vso pomoč. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri daje uradništvo odloga le do 7. t. m. in zahteva, da odredi uprava mesta Belgrada drugi pomirjevalni postopek do istega datuma. Tik jired zaključkom pa je prejel g. predsednik Vrančič sporočilo centrale, da je sklican drugi pomirjevalni sestanek za 6. t. m. v Belgrad. To sporočilo so vzeli zborovalci z velikim veseljem na znanje, saj se zavedajo, da je lo plod njihove stanovske zavesti in vztrajnosti.
Na „Lovčenu"
okrog Balkanskega polotoka
XIII.
Smirna v Aziji.
22. maja.
Končno smo stopili na prava azijska tla in dosegli svojo najvzhodnejšo točko v Smirni, v I z -miru. Na brod so se tedaj spustili — ne galebi, temveč prave, resnične ljubke grlice in nam za-grulile prisrčen pozdrav. Prav gotovo sem bil tega pozdrava bolj vesel, kakor oficielnih napitnic, ki jih pa ob tej priliki ni bilo. Napovedane pa so bile za nekaj ur pozneje.
Stopli smo prvikrat na tla Azije v mestu, kjer se je dogodila največja tragedija povojne dobe, novo preseljevanje narodov. Smirna, moderno turško mesto v podnožju, toda v razmeroma širokih ulicah se vzpenjajoče v hrib z vitkimi cipresami in džamijami, gleda proti pristanu še vedno s svojim pogoriščem, z razvalinami stare moderne grške četrti, ki je vsa zgorela ob veliki revoluciji 1. 1922. Tedaj so grki stopili z vojsko na azijska tla, ubili prvi dan 300 ljudi in jih 20.000 aretirali,, pridrveli v notranjost, kjer pa jih je ustavil Kemal-paša in jih obrnil v strašen tek. Morija in ogenj sta sledila porazu in napredovanje Turkov je bilo tako naglo, da se Grki niso mogli vkrcati na ladje in so skakali živi e pristana v morje, z gorečim mestom za hrbtom in turško vojsko. Na tisoče je našlo smrt prav v tej vodi in na tem mestu, kjer smo stopili na azijska tla . . . In potem je sledila preselitev skoraj dveh milijonov Grkov iz te obale Male Azije, največje preseljevanje naroda v zadnjih stoletjih. Obala Male
Azija se je rešila evropske invazije... In prav tu smo mi stopili v Azijo.
In ni čudno: takoj, ko smo stopili na pošto na obali, da kupimo znamke za pozdrave, smo naleteli na dva Jugoslovana, ki sta tu v službi in sta se preselila iz Bosne. In odslej smo srečavali na vsakem koraku Jugoslovane: ko mo kupovali razglednice, nam jih je prodajal Bolgar; kovčege smo izbirali pri starem Skopljancu in v občinsko hišo nas je peljal Ilercegovec, še pred meseci ka-fedžija v Belgradu. Ne s francoščino ne z nemščino se nismo razumel, s srbščino — bogami! — se v Smirni jx>razgovoriš tudi s Turki. Namesto dva milijona Grkov, ki so zapustili ta kraj, se je preselilo samo v Smirno in okolico okoli 400 mo-hamedanskih družin iz Jugoslavije, največ iz Bosne in Makedonije; tu so našli novo domovino in pravijo, da se jim dobro godi. In pripravlja se zopet nova emigracija v Turčijo, ki rabi ljudi: saj je vsa obala od Skutari do Smirne, ki je zelena in plodna, neobdelana ... Nova Amerika
Sicer pa je Smirna velika trgovska bika, važna postojanka za pot iz Carigrada v Egipt in Sredozemsko morje, važna luka za Ankaro in velika trdnjava za obrambo turške Male Azije. In zato ni slučaj, da je prav ta dan prispel na svoji poti f>o Turčiji naš vojni minister general Marič v Smirno, ki je bila vsa v zastavah: v rdečih zastavah s turškim jioluniesecem-zvezdo. Vse mesto ga je pričakovalo na postaji in spremilo v hotel in to prav tisti čas, ko sem sedel v vrtni kavarni in pisal jiozdrave v senci cipres...
S tovarišem Slovencem sva prehodila vso Smirno: od pristana, kjer sem v prvi knjigarni videl Kapjiusovo knjigo »Hamlet von Laihach«, na sam vrh in po turških ulicah ob velikih pla-
katih kina »Kral Lir« v moderno četrt, mimo ila-janske šole k obali in spomeniku Svobode, Ke-mala Ataturka, ki z mečem kaže proti Grčiji.. . In ob njem je lep park, botaničen vrt, na koncu katerega stoji ličen paviljon z visokimi okni, sjto-minjajočimi na vrtno restavracijo. Radovedna kot sva, sva izpraševala v vseh jezikih, ki sva jih znala, kaj je ta stavba, v ldero 60 hodili ljudje, pa nismo videli, da bi kaj pili. Ko sva obupana potožila v slovenščini, so presenečeni odgovorili štrje v srbščini, da je to občinska dvorana, kjer se bo prav zdaj vršila 23-ta civilna poroka tega dne. In po zaslugi teli Srbov sva dobila dostop med svate in se ude!"žila jioročnega obreda v moderni Turčiji Ataturka. Vas zanima? V veliki dvorani se zbirajo svatje novoporočencev ob kavarniških mizicah, na katerih so samo pepelnjaki. Prihajajo oficirji, trgovci in lepe Turkinje, tako lepe, da je človek vesel Atatlirka, da je svetu odkril to zakrito lepoto... V to, nekako kavarniško razpoloženje, kjer moški neženirano kade, pride dostojanstveno laičen sodnik, in z njim njegov zapisnikar z debelo knjigo. Od množice tedaj stopita ženin in nevesta, ki se v telil slučaju nista v ničemer ločila v obleki od ostalih udeležencev, brez rož in drugih vidnih znakov, ter sedeta k pisalni mizi nasproti resnemu sodniku. Z njima prisedeta ob stranski stranici obe priči, ki sla bili v tem primeru v navadni obmorski boli promenadni obleki in belih polčevljili. In sodnik v|>raša popolnoma v slogu katoliškega jioročnega obreda ženina in nevesto za njuno prosto voljo sklenili zakon, kar obljubita in izjavo potrdita priči, nakar se vsi vpišejo v knjigo — in je akt končan. Prstana sta si izmenjala že pri zaroki. Sodnik novojioročencema čestita in sorodniki razdele vsem
prisotnim — fioročna darila: bonboniero najboljših slaščic. Ker sva dobila darila tudi midva, sva čutila dolžnost, da novoporočencema čestitava, kar sva tudi storila. Upajmo, tla bo zakon srečen, kajti v moderni Turčiji mora držati do smrti. Atattlrk ne jiozna razporoke in ne dovoljuje večženstva, dasi terja samo civilno jx>roko pred sodnikom in ne tudi cerkvene. Zato pa je tudi ves akt poročnega obreda v občinski dvorani izredno hladen, brez svečanosti in brez čustva: vpliva kot hladna razumska fiogodba in ne kot dejanje ljubezni, usodno za vse življenje. Te mistike Ataturk ni znal ohraniti. Nebrižno kajenje prisotnih svečanost samo še zmanjšuje. Toda izhod iz dvorane spominja zopet na evropsko ženitev: prisotni vsi čestitajo novoporočencema ter ju spremljajo do avtomobilov pred občino, ki čakajo, da v dolgi procesiji od|>eljejo svate na svatbo.
Iz občinske dvorane, kjer so nam delali družbo srbski mohamedanci, sva se napotila tudi midva na »svatbeno kosilo«, na slavnosten banket na ladjo, ki sta se gn udeležila naš vojni minister general Marič in turški vojni minister Kazim Ezap poleg guvernerja in župana in drugih takšnih od-ličnikov ter novinarjev. Sledile so napitnice obema državama in Zetski plovidbi posebej v resnično prijaznem razjKiloženju, kakor smo ga bili deležni v vsej Turčiji In reči moram, da smo na vsej jioti prav v Turčiji vzbujali največ |>ozornosti in tudi sicer bili v vseli slvareli najbolj zadovoljni. Moderna Turčija se je izmed balkanskih držav najbolj približala Evropi in ko smo se oddaljevali od Azije in nje in plovenio zdaj že v grških vodah, ji dajemo priznanje čudovitega |>rejx>rodn, verujoč v njen razmah in novo rast ler se pridružujemo njihovemu klicu: »Jarasi Atalilrk!« td.
Kaj pravite ?
Dijakinja nam je post alti sledeče pismo: Naša domala vas i M it 87 hiš In okrog '>00 prebivalcev. Vaščani m htunji tosedje ne sadijo vinske trte, razen ob hišah.
Danes v v taki hiši kuhajo žganje. Vlak sadež skušajo prekuhati D trt »trupi hriitke, jabolka, celo bezgove jagode, drehintje in razne tjozdiie sfl-deže; sadijo pn V ta namen t« tUdI Sladkamo peso itd. Žganje pijejo moški, ženske in otroci.
Poizvedovala sem pri ljudeh in dognala, da viasih ni bilo tako, da se je ta silna vnema sa žganjekuho in žganjepitje zatela lete eadnjtl letth Splošno so mi vsi ljudje zatrjevali, da niso kuhali niti v eni hiši žganja, dokler ni prUla tudi prosta žganjekuha.
»Prej srno,« tako so mi rekli ljudje, »rabili žganje samo za zdravila, da smo v njem narftblili arniko, encijan, šentjanževo rožo itd., doma pa ni žganja nihče imel in tudi pit ga ni. Nekateri možakarji so ga spili, ko §(? Sit itt Včltko noč k spovedi eno šilce ali dva za dobro sapo tn večjo korajžo, drugače pa ne
Danes nakuliajo in popijejo po posameznih družinah letno po 20, 30, 40 litrov in tudi več žganja.
Gospod urednik, kaj pravite? »Kam to pelje? Zadnjič ste pitali v rStoven-cu«, da Japonci na zašedenem kitajskem ozemlju zopet uvajajo uživanje opija, da bi narod degenerirali in demoralizirali. Ali ima kdo z nami iste namene? — Dokler so naši očetje In dedle pili vino. ne žganja, smo bili Slovenci ItorCnjaSki, de-lavni, odporni in značajni. — Srbi vedo, kaj pravi njtho« pregovor: Dobro jutro raktja — zbogom pamet.«
Birmanska darila
po nizkih CeMh pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
—	Za Vsakega nekaj J e Obrtna razstav« v Berlinu. Od 15. do 34. junija aVtolžlet Dunaj-Pra-ga - Berlin - Ntimberg - Mtltieltetl = Berchtesgaden - Grossglockner. Prijavite so v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 2C-45.
—	Izletnikom tlft Golico sporoča župni urad prt Bv. KrIŽU ttatl Jesenicami, da bo v binkoštnih praznikih ter vse nedelje in praznike v juniju v lup ti I eefkvl pfl SV. Križu sv. maša tudi ob 9 dopoldne.
»- Pričnimo z nabiranjem rezerv zdravja za dhi, ko ne bo sonca. Ven na sonce, toda nikdar brez C1MEAN kožne kreme,
—	Protialkoholna literatura bo gotovo dobro služila vsakemu pobofliiku protialkoholnega gibanja zlasti v tem Protidlkohdlfiem tednu. Jugoslovanska knjigama v LJubljani priporoča: Žvan Jakob, Nova pola, doheski k protialkoholnemu gibanju, 10 din; Mrkun: Alkoholno vprašanje, tO din; Mrkun: Zgodovina protialkoholnega gibanja po svetu, zlasti v Sloveniji od leta 1902 do leta 1927) 14 din; MrkUn: DiiiattjU in rtntidinamit, 10 din; Protiatkoliolne kateheze, 1 dih; Mali proti-alkoholni katekizem, 1.50 din; žganje, protialko-holni spis, 1 din; Poročilo o II. protialkoholnem kongresu leta 1909, 1 din.
Hmelj ln JJdVftnino, ki je zaostala v rasti, gnojite s sečnino! Naročite to izvrstno, hitro učinkujoče dušično gnojilo prl Tvornici dušika v Rušah,
Birmovanje v ljubljanski
stolnici o binkoštih
Nh binkoštno nedeljo je v stolnici zadnja ttiašii za Vernike sploh ob H zjutraj. Ob pol 9 je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazhl ln ostahe rezervirana le za blfhtfliifce Irt bdtre. Ob 0 je pMititlkalna Škofova maša. PO hiaši se ob 10 začne biHiioVanje. Botri naj počakajo z blrmancl na svojih mestih V klopeh iti ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci blrniatii, gfedO skozi za-kristijska vrata ven in še, ko pozvoni K žakristlj-skliii zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagOsldv, gredd lz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod V def-kev je torej med vseln birmOvanjeitt 16 škOžt glavna vrata, izhod le skozi stranska.
Ob 10 in pol 12 sta pri Stranskem Oltftrju dve tihi masi zn birinance ih botre, ki dotlej se niso bili prl ntaši.
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat! ob 11., ob 12 in ob sklepu birmovanid.
Popoldne so v stolnici ob^ pol 3 slovesne ve-čemice. Nato je ob 3 birmoVanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Po birmi so slovesne lilanije.
Na binkoštni ponedeljek je ob 10 pontifikalna maša. Po rtiaši je ob U. začetek birtnovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovaitja.
Opomba: Birrtianci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak, Pri delitvi birme položi boter deslio roko na desno ramo birmaiica. Ko je ta bi rman, mu boter preveže Želo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se inu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov se da b zakristijskiin zvOnom.
0MD0
prl TRSTU
Zlati otok. Plaža. Morske termalne kopeli
IlOtel ESPLANADE IlOtCl P1IUNO
L faz. Ob Obali ILraa.veskomf.,prosp.
Pension viha hcalc
Park ob obali-. Hotelski boni reda »C«
IlOtel MCfttOPOLC
Moderni komfort. Cent. lega. Zmerne Cehe.
Mdtletni komfort,
Pension hitoma
nfoft. Obrežna bližina. Z\
Prhsilbktit
zmerne cene.
Ljubljenec kinopU- |Ia|cA|| Cflfflu kt PM"^0 i* velfefllmOV Rose Marie in Beli jor-blike vsega sveta: NClJUH kUUy
govan, be pel v tretji ln najnovejši šlager - opereti
ROSAL1E
Eleanor Powell • Ilona Massey
Premiera danes 1
Pesmi • glasba » ples • revija • humor l KINO MATICA Telefon 21'24
Koledar
Petek, 3. junija: Klotilda, devica', Pavla, devica mučenica.
Sobota, 4. junija: Frančišek Ksav. spoznavalec; Kvirin, škof, niuoeneo.
Predsednik vlade in gradbeni minister se udeležita kongresa za ceste
Kakor nam sporoča predsednik Društva Za ceste, se kongresa za ceste, ki se prične s pred-konterencanit že v petek zvečer, udeležita tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in gradbeni minister Stošovič. Gradbeni minister bo ob tej priliki podal primerno izjavo o vladnem programu za javne, zlasti cestne zgradbo v državi in v Sloveniji. Cas prihoda še ni znan.

—	Nov vlak. Pričenši od nedelje, dne 5. jun. vozi na progi Dolnja LendaVa-^Čakovec nov vlak Stev. 8937a z odhodom iz Dolnje Lendave ob 15 in s prihodom v Čakovec ob 16,06, kjer ima zvezo za Maribor, kamor bo prihajal ob 18,9(5, in zn Ljubljano, Kamor bo prihajal ob 22,01; zato pa izostane od navedenega dneva na isti progi vlak štev, 8937 z odhodom iz Dolnje Lendave ob 15,45 in s prihodom v Čakovec ob 16.58.
—	URE. nakit za birmo čuden, Prešernova 1.
—	Poštna hranilnic«, podruSnlca v Ljubljani, na binkoštni ponedeljek, dne 0. junija, ne posluje za stranko.
ZA NEGO SE!
l'cC'
Ljubljana
V petek, dne 3. Junija 1938 Gledališče
Drama: Petek, 3. Junija: Zaprto. — Sobota, 4. junija: »Zehltev«. Red A. — Nedelja, 5. junija: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, — Ponedeljek, 0. jun.: »Izpit »a življenje«. Izveh. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 7. junija: Zaprto.
Opera! Petek, 3. junija t Zaprto. — Sobota, 4. junija: »Gloconda«. Premiera. Premier, abonma. Nedelj«, 5. junija: Ob 15! »V kraljestvu palčkov«. Mladinska predstava. Prireditev učiteljskega pevskega zbora. — Ob 20: *Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 6. junija: »Evgenll Onjegln«. izven. Znižane' cene od 30 din navzdol. — Torek, 7. junija: Zaprto.
Prireditve In zabave
»Veliki mlef sveta« na VlBtf. Na bihkoštno nedeljo, dne 5, Junija, uprizori Prosvetno društvo Ljubljana-Vič ob pol 9 zvečer na prostem pred župno cerkvijo na Viču veličastni misterij »Veliki Oder sveta« po don Pedru Calderonu. Ta predstava bo uvod v jubilejne svečanosti, ki bodo na Viču v času od 5. do 12. junija, Ker le Miiimanje fen predstavo zelo veliko, 'prosimo občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice. Igra se ponovi na binkoštni ponedeljek 6. junija. Vse Ljubljančane in okoličane vabimo, da obiščejo predstavi,
Nn I. sklepni produkciji šole Glasbene Matice V torek, dne 7. t. in., nastopi skoro 30 gojencev, večina od 1. do 4. razreda Matične šole. Spored se dobi v knjigarni Gl. Matice, stane 3 din in jo obenem vstopnica.
1 II. umetnostna razstava kluba »Neodvisnih«. Otvoritev II. umetnostne razstave kluba »Neodvisnih« likovnih umethikev bo v nedeljo, 3, junija 1938, ob 11.15 v Jakopičevem pavlljohu z otvoritvenim govorom N. Pirnata. Razstavljajoi Stane Kregar, Maksim Sede), Frančišek Smerdu. Prva dva sta že zhana iz prejšnjih razstav v Ljubljani, kjer sta s svdjlmi deli vzbudila pozan-nost, Lepe uspehe sta dosegla tudi na razstavah v Belgradu, RimU, Pragi in drugod, F, Stnerdu je učenec I. Mestroviea ter obeta biti prijetno presenečenje za ljubitelje kiparske umetnosti, Razstavljena bodo «amo še doslej nerazstavljerta delft. Ker bo raZGtaVa vsekaikot Zelo zanimiva, jo priporočamo v obisk vsem, ki se zanimajo za razvoj slovenske umetnosti.
1 Slomškova družba, podružnica za mesto. Danes ob 20 sestanek v šoli na Ledini. Predava g. direktor Dolenc. Člani, pridite gotovol
1 Češkoslovaški konzul g. Minovski je imel Binoči v prostorih »Danice« v Akademskem domu predavanje o sedanjem položaju Češkoslovaške. Predavanja se je udellžllo okrog 100 akademikov. Akademiki so predavatelja, ki je ostal med njimi skoraj do polnoSl, mnogo izpraševali o perečih vprašanjih Sedanje evropske politike.
Ribe sardelice Din 6'— skuše (skombrl) Din 10'»
za kg nudi dahes trgovina rib L Ogrinc — „Riba"
Ljubljana - Pogačarjev trg (škofija)
1 Šolska razstava risb in rosnih del na drž, It. real, gimnaziji (Poljane) bo na binkoštno hedeljdi ponedeljek irt tOrek odprta dnevno od 8-—18. Starši in Vsi, ki se zanimate za delo mladine, vljudno vabljerii, — Ravnateljstvo,
1 »Slovenska narodna pesem« je naslov veli* kega koncerta »Akademskega pevskega zbora«, ki bo v petek, dne 10. t, m, V veliki dvorani hotela »Unlona«, Preekrbite si vstopnice, kajti Zti udeležence Vsedržavnega trgovskega kongresa, ki bodo prišli v Ljubljano, je že doslej naročenih in rezerviranih ogromno Vstopnic. Dijaštvd še posebej dpozarjamo, naj čimprej pokupi svoje dijaške Vstop' nioe, ker jih je omejeno število zaradi zmanjšanega prostora stojišč v dvorani in bodo kmalu razprodane. Prodaja vsak dan od 8-~48 v vratarjev! loži na univerzi,
1 Vpisovanje v 12 dnevni tečaj o negi in prehrani dojenčka je dnevno med dopoldanskimi Uradnimi urami v državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dete v Ljubljani, LipiSeva ulioa
1 Fotoftmaterjl! Na izletih, potovanjih ali na morju fotografirajte z našimi iiovimi, pravkar prispelimi filmi z najnovejšo emulzijo in dosegli tjoste presenetljive uspehe, Specialna fototrgovii na Janko Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
1 Težka pot pitanega vola. Včeraj okoli 10.30 je lahko opazovalec videl, kako je z največjo težava premikal noge dobro pitah vol. Gonjač je imel velike SltfldSti. Tam od nekod t Gorenjskega je bil vol prignan v Ljubljano za mestno klavnico. V Dalmatinovi ulidi Sta Se dva gonjača močno trudila, da bi žival spravila naprej, Takrat sta gonila še drugega vola, ki še ni opešal. Opešani vol je napravil pot iz Dalmatinove ulioe do Zmajskega mosta V dobrih treh urah, Pri Zmajskem mostu pa sploh ni mogel več naprej, Gonjač je pri njem stal. Stražnik tudi ni Vedel, kaj bi napravil, Okoli vola so se zbrali radovedneži. Nekdo je pogledal volove parklje In podal svoje strokovno mnenje, da je vol opešal zaradi mehkih parkljev. Iz klavnice so pripeljali poseben voz, naložili vola in ga ekspedi' rali v klavnico,
KINO KODELJEVO
Danes in jutri ob pol 9. uri prokrasnl dvojni sporedi
Mladina prepeva ^stUn.be.1
Danci sam« 2 preditavi m sicer ob 16. III it.15 uri.
Danes nepreklicno zadnjikrat!
KINO UNION
Telefon 22-21
Izreduo napet ih zanimiv lilm
Toomai poglavar slonov
Po znamenitem Hipllngovem romanu »Elephantboy«
—	V članek ob šestdMctletnlci g. dr. Vladl-slava Pegaha se je vrinila netočnost. G. dr. Pe-gan Bvoj čas v Celju na orglnrski šoli ni poučeval latinščino, pač pa je uvajal učence orglarske šolo v razumevanje liturgičnega jezika, v kolikor imajo a njim Opraviti organistl, Njegov glavni predmet na orglRrski šoli pa je bil poučevanje prihodnjih organiFdov za občinsko tajništvo.
—	trg. bolh, in podp. društvo v LJubljAnl je za svoje člane In njih svojce doseglo pri Jadranski in Dubrovnlfiki plovbi ugodnost vožnje v boljšem razredu za plačilo slabšega. Člani, Ul so hočejo posluiiti tn ugodnosti, dobe vso potrebne informacijo pri društvu, Gajevn 5.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žoISnsga kamna ln zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo ln pospešuje ižpraznjcnje črev Kli-nišk« izkušnje potrjujejo, dn domače zdrav lj«nje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode
Ogl reg. S br 30474/35_
—	Tlvar obleke, vodeffl znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Bruntec, Ljub-Uana, Prešernova 54 nasproti glavne pošte.
Slavni nemški dirigent Johann Strauss izvira iz znane dunajske Straussove družine, Dirigent je nečak slavnega kralja valčkov, Jolmana Stratisša in je 20 let igral v' stričevem orkestru. V Ljubljano prihaja po sijajno uspeli koncertni turneji po Češki in Bolgarski, Pri nas pa je koncertlral do sedaj v Belgradu in Zagrebu, obakrat z orkestrom kr, garde. Tudi v Ljubljano pride celotni orkester kr. garde in bo koncert drevi ob 21 v veliki Unionsko dvorani. Vstopnice na blagajni Klua-Unlon.
Ne dva, tetnveč saino en bolgarski pevski zbor bo ob bllikoštinih praznikih v Sloveniji. Dobimo goste iz mesta Ruse ob Dotlavi, kjer deluje z največjo vtienio želeZnlčarski mešani zbor, Ul je znan pod imenom Slavojkov. Bratje bolgarslti pevci se pripeljejo v Ljubljano na binkoštno nedeljo zjutraj z belgrajsklm brzovlakom, ob polil nastopijo potom v veliki Filhartnoniflni dvorani.
Predavanja
Filosofsko društvo v Ljubljani bo priredilo jutri, dno 4. t, m. ob 18 v mineraloški predavalnici naše univerze predavanje o temi: Aleš Uše-nlčnik In moderna filozofska problematika. Predaval bo g. univ. prof. dr. Fronee Veber. Predavanje se bo vršilo v proslavo 70 letnice Aleša Ušeničnlka. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo,
V društvu zn pravno filozofijo ln sociologijo v Ljubljani ho v petek 3. t. m. točno ob 18 v seminarski dvorani Jurldlčne fakultete nadaljeval predavanje g. prof. dr. Veber o leittl »Pravo ln norme«. Voliljenl vsi, KI se zanimajo.
Sestanki
Trnovski Fantovski odsek Ima drevi ob R v Domu redni sestanek. Predaval bo g. ing Sodja. Člani pridite točno In vsi!
Občni zbor »Dobrote«, obsitirliiega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, bo danes 3. junija zvečer ob 10.30 v beli dvorani hotela iTulon v Ljubljani z oblčanjlni dnevnim redom. Odbor.
Lekarn*
Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič.
Dodatek:
Dell volk
Dtvjl lov ra il&tom na Aljaski.
(Dom kraljice Marije), telefon 44-71. Težaj bo dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih, vselej od 16.30—18 ter se prične 9. junija t. 1. Tečaj je brezplačen.
1 Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani.
Tudi letos niso trgovski nameščenci zadovoljni z odpiranjem in zapiranjem trgovin v Ljubljani, ker se to ne izvaja povsem enotno. Uredba banske uprave popolnoma jasno pravi, da se morajo v poletnem času trgovine odpirat! popoldne šele eo 3 — izvzete so seveda trgovine z živili — toda to uredbo spoštuje le del trgovcev. Drugi pa, kakor da bi se norčevali iz uredbe bahske uprave, odpirajo Svoje lokale že Ob pol 3, Če ne ža ob 2, Posebno odposlanstvo trgovskih nameščencev je bilo tudi prl g. banu ter ga je prosilo za dosledno izvajanje te uredbe v Ljubljani, Trgovina zaradi tega prav nič ne trpi, ker je delovni Čas tako in tako podaljšan do 7 Zvečer, V poletnem času in v vro-čjni pa jfc prav trgovski nameščenec v najbolj vročih opoldanskih urah res potreben nekoliko vec odpočitka irt ošvežila v naravi. Zato apeliramo na trgovce, baj vsem nameščencem dovolijo triurni opoldanski počitek!
Se do petka zvečer
oddane obleke v kemično čiščenje, pllsiranje, barvanje, pranje in svetlollkanje perila izgotovl sigurno dO binkoštnih praznikov tovarna Jos. Reicli
I Združenje brivc*v obvešča cenjeno občinstvo ter svoje člane, da bodo brivski ln frizerski saloni v Ljubljani na binkoštno nedeljo odprti od 7.30—12, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. — Komisar.
1 Bešigrajiane opozarjamo za birmo na foto-atelje Staut, Tyršcva 35a,
1 Juristi akademiki! D.S.J.F, priredi v soboto, 4. junija ekskurzijo v Maribor. Odhod iz Ljubljane ob 5.30, povratek ob 23. Zbirališče pred glavnim kolodvorom v soboto ob 5.15. Na zamudnike ee ne bo oziralo. Gg,, ki so «e prijavili eamo za Vožn|0, naj pridejo gotovo pravočasno na kolodvor, Kdo ima pravico, da se udeleži ekskurzije, se zve pri društvu.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 1.
Ljubljanska glavna posta bo povečana
Stara zahteva Ljubljančanov po povečanju po« slopja glavne pošte se bo Še letos Uresničila. Minister 7,a poŠto, telefon in telegraf g. Cvrkič je namreč že nakazal znesek 250.000 din, ki bo zadostovat za modernizacijo vse glavne dvorane v poslopju in za dvorano pismonoš. Glavna dvorana, kjer je blagajna, bo renovirana na način sodobne banke, tako da bodo stranke naglo in dostojno postrelene, ne pa kakor sedaj, ko se morajo v skromnih prostorih drenjati, čaknti na 6voj denar, oziroma svoj denar oddajati, Kakor čujemo, bo banska uprava v kratkem razpisala dela zn renovacijo pošte, to je blagajniške dvorane in pismonoške dvorane. Ko bo pisrtiOnoška dvorana povečana, bo možno povečati tudi Števiio poštnega osebja, zlasti pismonoš, ki jih v Ljubljani tako zelo primanjkuje. Poštna uprava je spoznala, da je končno le državno trgovsko podjetje, ne pa urad in da mora zato strankam postrežb
V načrtu pa so tudi druga dela, ki bodo deloma letos, deloma prihodnje leto uresničena. Sedanji upravnik pošte g. Salehar je zavzel stališče, da mora biti pošta prijazen lokal, privlačen za stranke, In zatd bo treba preurediti tudi avlo, Avla ne snie/bltl temačna, kakor doslej, temveč svetla. Potrebno je nekaj več okenc, da bodo stranke prej postrežene. Treba bo dvigniti pošto še Za tretje nadstropje in zgraditi novo podstrešje, tako da bo pošta dvignjena prav za prav za dve nadstropji. V podstrešju bo predflvalna dvorana, kjer bodO poštni strokovnjaki Vzgajali hovince s predavanji 0 poštnem prometu. Minister za pošte g. Cvrkič jO na te načrte že pristal ter je zagotovil, da bodo krediti na razpolago. Sedaj, ko nam raste okolt glavno pošte pravo velemestno središče z novO Veličastno palačo hotela »Slon«, ko grade v bližini palačo »Slavije« in lto se pripravlja zgradba palače tvrdke »Bata-«, Seveda nikakor ne more Zaostatt pošta, ki ima za sedanji ons morda najbolj važno ih prometno točko v Ljubljani, Zato je popolnoma pravilno, da je g. mlhtster poŠte odredil, naj se palača glavne poŠte dvigne za eno oziroma dve nadstropji S tem bodo odpadle razne kritike in pa zabavljanja občinstva. Končna rešitev jjubllanske-ga poštnega vprašanja pa to seveda še dolgo ni, ker moramo čimprej dobiti v Ljubljano osrednjo kolodvorsko pošto, tako kakor jo ima v Evropi skoraj že sleherno mesto, ki nekaj da flusel
Celje
c Mladinski tabor prl St. Jurju ob juž. že!.-Na binkoštni ponedeljek priredi celjsko okrožje fantovskih odsekov in dekliških krožkov v št. Jurju ob juž. žel. mladinski tabor, na katerega vabimo vse prijatelje naše mladine, da se ga udeleže v čim večjeni Številu. Dopoldne bo veliko zborovanje, popoldne pa veličastna akademija, na kateri nastopi celjska telovadna vrsta. Na ' tabor bo prišel ban g. dr. Marko Natlačen. Ker so zvezo z vlakom zelo ugodne, se tega tabora lahko VsalN do udeleži. Vabljeni!
c Moško In žensko kopališče ob Savinji bo odprto od sobote 4. junija dalje.
c Kino Union: Zgodovinska snov iz Rusije »Kneginja Tarakanova«.
o Smrtna nesrofa mladega graničnrja. Včeraj dopoldne je opazil strojevodja vlaka, ki je vozil 9,50 skozi Store, med postajama StOro in Celje blizu Teharja ob progi v Jarku granlčarja, ki jO ležal v Vodi. Komisija je ugotovila, dn jo granlčaf mrtev in da jo tO Milivoj Dlmitrljevič, ki jo bil v službi pri obmejnem pododseku v celjski gra-nlčni trupi. Dimitrijevifl je bil v sredo pozno zvo-čer v neki gostilni. Okoli 11 se je Vračal v mesto in šel ob progi. V oseki pri prehodu čez progo pn ga je pri kainnatl škarpi dohitel vlak ter gn jo stroj najbrž sunil, da je zaradi tega omahnil v jarek in obležal nirtov. Govore tudi, dn je bil Dimitrijevifl napaden od fantov, kar pa najbrž tie bo držalo.
c Kino Metropol: »V čaru valčka« (liana Jaray).

Zastopstva v Dravski banovini: A. GOREČ, družba z o. z., Ljubljana, ing. FRIEDAU FERD., Maribor. ST. HASELBACH, Celje
Naše kmetijsko delavstvo
Ljubljana, % junija,
Anketa o našem kmetijstvu nadaljuje svoje delo. Vsi trije Odseki Bo danes Zasedali ter so bili prečitahl najavljeni referati, o katerih se je delno razvila živahna debata.
V	kulturno-socialnem odseku ankete, ki zaseda pod predsedstvom načelnika oddelka za soc. politiko lit narodno zdravje g. Antona Kosi, je včerflj feferiral O kmetijskem delavstvu v Slove-iiiji gl. tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Urathik. Iz njegovega referata, ki je bil zelo obsežen in je vseboval tudi mnogo doslej
Se neobjavljenega statističnega gradiva, posnemamo tole:
V	referatu o poljedelskem delavstvu v Sloveniji je zbranih nekaj ugotovitev o pomožnem delfiVstvU v poljedelskih, vinogradniških in gozdnih obfatih. Pri razmejitvi med poljedelskim in obrtnim delavstvom je bila merodajna razmejitev delavskega zavarovanja.	v
Poljedelsko delavstvo se da Uvrstiti v dve ve' liki skupini, v skupiho gospodarskih poslov in dninarjev, pri čemer so zlasti dlilnarski odnosi zelo raznoliki in da spadajo med dninarje tUdI mali posestniki-koearji s tistim sorazmernim delom, v katerem zavisi njih gospodarska eksistenca od mezdnega zaslužka v poljedelstvu.
Na tej podlagi je prišel referent do sledečih zaključkov:
Pomožno delavstvo v poljedelstvu predstavlja tudi v Sloveniji pomembno družabno skujiltto, ki obsega 120 do 130 tisoč delovnih oseb. To je pri-bliino toliko, kolikor je vseh d nepoljedelskth poklicih eaposlenih delavnei) in pribliino tretjina vseh v poljedelstvu ettpošlenih delovnih oseb.
Za vse te delavce se postavljajo vsi oni problemi, ki so jtti rešili za nepoljedelsko delavstvo naši soclalnopolltlčni zakoni.
Postavlja 6e tu prvič vprašanje večje ali manjše intenzivnosti zaposlenosti, delne nli popolne nezaposlenosti in potreba po podpiranju nezaposlenih; drugič vprašanje primernosti ali neprimernosti mezd za čas zaposlitve; tretjič vprašanje zakonskih in pogodbenih norm o službenem razmerju B posebnim OZlfOrtt tia zaščito delovne sile; četrtič vprašanje zavarovanja poljedelskega delavstva za primer bolezni, nezgod in starosti.
Pri tem je bilo predhodno ugotovljeno, da izhajajo kmečki posli pretežno iz dninarskih in iflaloposestnlških rodbin ln da se zatekajo v primerih nezaposlenosti ali bolezni zelo pogosto v te rodbine, kar ima za posledico, da se socialna za§8lta ln Socialno skrbstvo kmečkih poslov ln kmečkih dninarjev med seboj izpopolnjujeta.
Zaposlenost skrbstvo.
in brezposelno
Posestne razmere v Sloveniji so zelo neenake.
V	alpskem severu in zapadu Slovenije ter po dolinah je odstotek večjih posesti mnogo višji, kakor v vinorodnih in kraških vzhodnih in dolenjskih predelih. To povzroča, da gre tok notranje selitve poljedelskega delavstva v isto smer.
Vihorodni kraji dajejo številnemu dninarske-irtU prebivalstvu teh krajev v razmeroma kratkotrajnih sezonskih razdobjih sicer možnost zaposlitve, Vmes pa obstojajo mrtve sezone, ko je treba najti neobhodno potrebnih dopolnilnih zaslužkov, ki Se Vedno težje najdejo. Na dolenjskem Krasu, v Prektnurju so predeli, kjer ostajalo mali posestniki trajno nedovoljno zaposleni.
V	zvezi s tem priporoča referent:
Da bi se ustvarilo ozko sodelovanje med Javno borzo dela in bansko upruvo in občinami v cilju:
a)	pospeševanja izravnave po iskanju in ponudbi poljedelskega zaslužka v mejnh Slovenije;
b)	odvajanje nezadostno zaposlene delovne sile na sezonska dela v Francijo In Nemčijo po vzoru tozadevne organizacije v Prekmurju, katere velik pomen ilustrira najbolje številka, da so zaslužili prekmurski sezonski delavci leto 1037 poleg prehrane med sezono še 25 milijonov din.
Pri tem pripada Javni borzi dela vodilna vloga, občine pa naj bi delo Javnih borz dela kot krajevni organi podprle. Banska uprava bi morala Javne borze dela z ozirom na ta razširjeni delokrog materialno podpreti.
Dalje naj bi se rezerviral za naše poljedelske občine primeren del državnih ln banovinsklh kreditov za Javna dela. Da bo to mogoče, je treba v javnosti pravilno orisati položaj, v katerem se nahajajo ponekod v Sloveniji dninnrske rodbine. Tej nalogi je posvetila mnogo pažnje Delavska zbornica.
Primernost meid poljedelskega
delavstva,
Tudi temu vprašanju je treba posvelltl vso pažnjo, da se ne bi dogajalo, da bi bilo navezano poljedelsko delavstvo zaradi neprimernih mezd. tudi če je bilo zaposleno, na javno pomoč.
Po mnenju referentn je treba misliti nn razširjenje uredbe o minimalnih mezdah, zlasti na vinogradniško delavstvo. Potrebno je proučiti to vprašanje v vseli podrobnostih. Dosedanja raziskovanja upravičujejo mišljenje, da so mezde pri vinogradniških delih nezadostne in bolj nizke, kakor diktirajo to produkcijske razmere.
Zakonske in pogodbene norme o
službenem razmerju,
V	pogledu Zakonskih norm o službenem razmerju poljedelskega delavstva je Ireba ugotoviti, ali in v koliko so spričo novega obrtnega zakona ilasi stari poselskl redi še v veljavi.
V	poselske knjige se mora vnesti pouk, ki bo pravno neoporečen.
Službeni odnos kmečkih hlapcev Je odnos svoje vrste ln potrebuje specialne ureditve. Tudi novejša zakonodaja drugih držav pozna posebne poselske rede za kmečke posle. Zaradi BllČnostl razmer bi bilo priporočiti, da bi sledili v naši drŽavi tozadevno primerom alpskih pokrajin Nemčije.
Napori za skrajšanje delovnega Časa bi mo« rali iti vzporedno z napori za racionalizacijo poljedelskega dela sploh, s kalero pa bi morali Iti vzporedno predpisi o obllgatorlčni zaposlitvi dosedaj potrebnih pomožnih sil v poljedelskih obra-tih določene velikosti ln kvalitete. To bi skrajševalo sedanji prekomerni delovni čns v poljedelstvu, ki velja v enaki mori za samostojne kakor najete delovne sile.
Po vzoru inšpekcij dela in viničnrsklli komisij bi bilo treba misliti na ustunovitev organov, ki bi bili poverjeni na okrajnih glavarstvih 1 ti pri občinah a kontrolo llad izvajanjem pogodbenih pravic in socialno zaščitenih predpisov poljedelskega delavstva.
Socialno zavarovanje.
NehiudoniH je treba zavarovali poljedelsko delavstvo pri posebnem oddelku obstoječega socialnega zavarovanja. V vsakem primeru je treba izvesti to vsaj za viničarje in kmečke posle. Ako bi se izkazalo, da Je zavarovanje v vseli treh panogah za enkrat težko Izvedljivo, bi bilo treba misliti predvsem na znvarovauje zu primer nezgod In onemoglosti ln starosti,
V teffi primeru bi bilo treba izboljšati predpise o brezplačnem zdravljenju In vzdrževanju bolnih hlapcev In vlnlčarjev po gospodarjih.
Ker so donosi poljedelskega dela majhni, je treba misliti, kako m se dala izvesti vsa ta zavarovanja, zlasti pa starostno, na ta način, da bi se ne ustvarjali povsem brezposelne rentnlke, temveč našla prava kombinacija med zmanjšano delovno sposobnostjo in delno nadaljnjo zaposlitvijo ter rentami, ki bi bile nezadostne, ako bi se delovne aile onemoglih prav Ul6 ne izkoristile.

Borza
Dne, 2. junija 1038.
Denar
V zasebnem kllrlngu Je ostal angleški funt skupnem znesku 0,150.244 din ter je nelzpremenlen: v Ljubljani na 238 —238.50, v Za-ii banka odobrila v tekočem računu grebu na 287.20—288.80.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.755-29.185.
Borzno razsodišče v Ljubljani, Pri razsodl&Ču Ljubljanske borze za blago ln vrednote od 1, julija do 15, avgusta ne bo ustnih razprav, pač pa se "bodo sprejemale tožbe,
Prevzemanje kmefklh dolgov. Po poročilu Privilegirane agrarne banke Je doslej deflnltlvno banka prevzela od 88 deti, zavodov 0409 kmetov-dolžnlkov V tem zavodom
9,014.755 din, v obveznicah pa 3.502,786 din. To je dellnillvni prevzem po Izvršeni pravni ln obračunski kontroli. Podatki so z dne 28, maja.
Povišanje glavnice Trepčo. Kakor smo Že poročali) bo Trepča zvišala delniško glavnico od 1,125.000 na 1,525.000 funtov šterlingov, To povišanje glavnice je v zvezi š prevzemom treh rudarskih podjetij, ki so bila že doslej last podjetja Selection Trust, ki ima tUdI Večino delnic Trepče, Gre za podjetja: Kopaortlk Mlnes, ZleloVo MineS in Novo Brdo Mineš. Dosedanji delničarji teh podjetij dobe delnice Trepče V zameno. Tudi pogajanja za topilnico svinca in cinka bodo v kratkem ugodno zaključena. Naprave bodo produclrale tudi srebro.
Jugoslovanska banka v Zagrebu Izkazuje za lansko lelo pri glavnici 50 milij, din po odpisih in dotacijah pokojninskega sklada s (>00.000 din s prenosom Iz leta 1936 čistega dobička 2,126.139 dinarjev (za 1930 2.03 milij. din). — Ratika je izplačevala obresti za 1937 ter oprostila vloge v tek. računih do 50.000 din, na knjižice pa do 12.500 din. Nadalje plačuje na stare vloge v tek, računih do 100.000 din 15%, na knjižice lid plačuje za vloge od 12.500 do 20.000 din 20%, za vloge od 20.000 do 100.000 din pa 10%. Skupno je lani banka starim upnikom plačala 30.4 milij. din (1930 2(5.9 milij. din).
Nabava kmetijskega orodja, Privilegirana agr. banka je odobrila do danes 623 posojil v skupnem znesku 677.396 dih za nakup orodja in ostalega materiala.
„$2oveniCeva' podružnica
ljudi gana, i ur seva cesta
(palača Postili dom)
Nemški čeki so ostali v Ljubljani in Zngrebu nelzpreinenjenl na 14.40—14,60. nadalje so beležili v Zagrebu za sredo junija 14.30—14.50, za konec Junija in sredo julija 14.3850—14.5850.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij. 456.578 din.
Ljubljana — tečaji s prltrtom:
Amsterdam 100 h. gold. -	,
Berlin 100 mark . . . »	,
Bruselj 100 belg . . , «	.
Cttrih 100 frankov , . ,	,
Ix>ndon 1 funt .....
Newyork 100 dolarjev . »	,
Pariz 100 frankov . . .	,
Praga 100 kron t t . s	i
Trst 100 lir ......	.
2414.66—2429.26
1756.02—1769.90 739.95— 745.01. 996.45—1003.52 216.18— 218.24 4844,70—4881.07 1211.09—" 122.53 151.78— 152.83 2*20.34— 282.43
Curih. Belgrad 10.—. Pariz 12.10. London 21,7225, Newyork 430.25, Bruselj 74,225, Milan 23.09, Amsterdam 242.20, Berlin 176.25, Dunaj 41, StookhOlni 112,05, Oslo 109,20, Kopenhagen 07.05, Praga 15,23, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3,05, Carigrad 3,50, Bukarešta 3.25, Heleiiigfors 9.60, Bueno Aires 114.125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirjii: 7% Invest. pos. 99—101, agrarji 62—(53, vojna škoda promptna 483.50—484.50, begi. obv, 92.75—93.50, dalm. agr. 93—94, 8% Bler. pos. 90—101, 7% Bler. posojilo 94.50—4)5.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Nar. banka 7.300—7.350, Trboveljska 205—215,
Zagreb, Drl papirji: 7% invest. posojilo 90—100, agrarji 62 denar, vojna škoda promptna
483 -185 (483), begi. obv. 92.50- 93.50, dalm. agr. 02.25—92.50 (92.50), 4% sev. agr. 02 denar, H% Bler. pos. 98.50 denar, 1% Bler. pos. 04.50 denar, 7% pos. DrŽ. Iilp. banke 100 detuir, 7% slab. jto-sojllo 09.50 denar. — Delnice! Nar. banka 7,300 denar, Pri v. agr. banka 228 denar, Trboveljska 205—225, Gutmann 65 blago, Tsls 26 den., Tov. shulk. Bečkerek «00 blago, Osj. sladk. tov. 110 120, Dubrovačka 3(l0 denar, Jadranska plovba 360 denar, OCeatila 900 blago.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živino in življenjskih pridelkov v Slovenjem Gradcu dne 27. mitja: Voli L Vrste 4, II. vrste 3, Ul. vrste 2, lellce 1. vrste 4, II. vrste 8, Iti. vrste 2, krave I. vrsie 3, II. Vrste 2.50, III. vrste 2, teleta L vrsle 0, II. vrste 5 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso L vrste 12, II. vrsle 10, III, vrste 8, svinjina 16, leletlna 16, slanimi 11, svinjska mast 18, čisti med 20, neoprana volna 10, opriina volna 20, goveje surove kožo 12—14 dlti za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 250, ovOr 175, koruza 160, fižol 300, krompir 100, luCerim 1250, seno 75, slama 50, pšeničtia moka 400, koruzna lnoka 200 din za 100 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 31). maja: Voli 1. Vrsle 6, II. vrsto 5.50, lil. vrste 5, lellce I vrste 6, II. vrste 6, lit. vrsle 5, krave L vrste 4.50, II. vrsle 4, lit. vrste 4, lelela L vrelo 7.50, ti. vrsle 7, prašiči špeharji ■ 10,50, prašiči prsutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso L vrste, prednji del 10, zadnji del 12, goveje meso II. vrsto prednji 10, zadnji dol 10, goveje meso III. vrsta prednji del 0, zadnji del 9, svinjina 16, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 22, goveje surove kože 12, telečje surovo kože 12, svinjske surove kožo 8 din zn 1 kg, Pšenica 200, ječmen 2-10, rž 245, oves 220, koruza 160, fižol 200—400, krompir 120, lucerna 2(500, seno 100, slama 50, Jabolka I. vrste 900, II. vrste 700, III. vrsto 500, pšeničtia moka 4(10—450, koruzna moka 200, koruziii zdrob 250, ajdova moka 500 din za 1«) kg.
Poročilo o trgovskem prometu rta sejmu v Kranju dlie 30. maja. Na sejem je bilo prignanih 44 volov, 28 krav, 5 lelet, 7 iuillo in 1 bik. Nn sejem je bilo pripeljanih tudi 58 svinj in 89 prft-fiičov. Prodanih jn bilo 28 volov, 13 krav, & telet, 5 junic, 1 bik, 32 svinj in 18 prašičev.
Krani
Prosvetno društvo v Kranju je zbralo od sveri jih članov In prijateljev vsoto 823 din za odkup Prešernove hiše. Denar je društvo odposlalo Hranilnici dravske banovine, Vsem darovalcem iskreha hvala!
Sv. maša na Kofčah bo ob binkoštftih praznikih ob 8 zjutraj.
Orehovica pri Šl. Jerneju
Blagoslovitev gasilnega doma. Preteklo nedeljo je gasilska četa v Stari vasi pri Orehovlcl blagoslovila svoj nov gasilni dom. Dom je bil napravljen z velikimi žrtvami, vendar po svoji zunanjosti dela četi, zlasti pa njenemu vodstvu vso čast, Pri tej priliki |e kumoval g, Beno Gregorlč, trgovec iz Ljubljane, in njegova ga. soproga Anola. Govorili pa so član banskega svela adv. D, Weble, župan domače občine g. Hudoklin, starešina novomeške gasilske župe g. Marinč in drugi. Pri slovesnosti se je zbralo veliko domačega in sosednega občinstva, ki sc bo z veseljem spominjalo tega lepega do< godka.
Kulturni obzornik
Ljubljana - umetniško
središče Slovencev
Na občnem zboru U m e t. z g o d. d r u š t v a Je podal nn I v. prof. dr. Fr, Štele prerez umetnostnega življenja ln udejstvovanja Ljubljane od počelkov v 13, stol do danes. Med drugim je izvajal sledeče:
LJubljano, ki Je sredi 13. stol. postala upravno središče bivše vojvodlne Kranjske, so oblikovale tri dobe; srednji vek, barok In sedanjost. Srednji vek jI Je dal osnovo, jo zgradil z ozirom na zemljepisne pogoje lal ter estetsko Izoblikoval po vzorih srednjeevropskih In Jo nn zunaj poudaril z gradom. Barok, ki Je dosegel višek sredi 18. stol., jo Je nn znotraj preoblikoval po načelih baročnih mest, sedanjo«! je zabrisala srednji vek In dala meslu razmah v prosto naravo. V sodobnosti — po potresu 1. 1805., zlasti po vojni —- se kaže nova jmlreba, dali mestu tretjo ikkIoIjo, ki naj bo zrcaio njenega novega pomena.
Za razumevanje LJubljane kot umetnostnega središča le treba poznati njen notranji razvoj. Kot deželnemu glavnemu mestu poveča tioinen ustanovitev Škofije, V dobi protestanllzina ln sledeče ititt protlrelormaclje poslane kulturno središče. V novejši dobi sn pomakne na SlrSo podlago in |>ostane lako v 19. stoletju središče vseh Slovencev.
V sred. vektl Je Vloga Ljubljane kulturno kolonizacijska. Naselbina trgovcev in obrtnikov, nastala na podlagi nemškega prava, se pa zaradi
dotoka z dežele »taplja z njo, Mesto je žarišče, skozi kalero pronica kultura med nas Iz takratnih vodilnih mest. NI pa Ljubljana še edino sro-dlšče. Poleg nje še Kranj, ŠkofJa Loka. Vodilno vlogo prične zavzemati proti koncu sred. veka. Spomehikl: Marijin kip v cerkvi v Solčavi, Kristusova glava nii sklepnikti Iz slare stolnico Iz srede 14. stol. in dr. spominjajo nn ta razvoj.
Do nastopa Janeza Ljubljanskega stoji uinot-nostno ustvarjanje pri nas pod vplivom umetnostnega razpoloženja Srednje Evrope, kar nam pričajo redki spomeniki. Z njegovo pojavo pa zasledimo prvo določno umetnostno afirmacijo. Svoj slog, ki ga je prinesel Iz Beljaka, je podedoval (to svojem očetu. Skoraj istočasno, okrog srede 15. Stol., zasledimo drugo štrlijo, ki se Izraža v stremljenju jx> plemeniti lepoti, še bolj kot JahesiOvn.
Pomen Ljubljane kot kulturnega središča se ja povečal v dobi proteslantlzina In sledeče mu proti reformacije. Dočim so v prvi dobi opira na Nemčijo, se v drugi skuša osvobodili tujih vplivov. Duh domoljubja se kaže v delu škofa Hrena in V. Valvasorja.
fce od ttrena dalje se ie vršlln borba med nemško ter kvalitativno boifao Italijansko baročno estetiko. Ta boj je odločila uslanovltev Aca-detnlae operoeoruni In je Italijanski baročni način zmagal na celi Črti. Srednji vek je kmalu zabrisan in LJubljana dobi novo — baročno llcn Prva generacija tega načina «o opira na Ilall-iauske mojstre: druga, domača, pa *e Žn odmika od rtjlli in se prilagata domačemu miljeju. Isto kaže slikarstvo. Kiparstvo doseže višek |>rl nas B Fr. Robliom. Dela iz te dobe so: stolnica, ro-tovž, Madona pri Sv. Petru, keruba v stolnici, vodnjak pred mestno hišo in dr.
Že v predbaročnt dobi je segal vpliv Ljub* ljane čez slovenske mejo (razna klpnrska, stav* baraka dnin v Zagrebu). V baroku, ko jo LJubljana dosegla svoj višek, so jo ta vpliv So povečal.
Sledila je umetnostno nazadujoča doba: |ože-finlzem, Napoleonova Ilirija. Metiernlchova dol«, pripravljala pa se jo nova pot: slovensko narodno usmerjena Ljubljana.
Po potresu, zlasti pn po vojni, jo nastal problem novo Ljubljane, Zbrala Je raztresene ntofii in jih postavila v narodno zbirko.
V umetnostni neprijazni dobi (jožeflnlzem, Metternich) je Ljubljana kol umetnostno središče znostaln, dokler niso leta 1000 z razstavo slovenski Impresionisti prelomili a preteklostjo ter ji dali kot političnemu središču Slovencev tudi pečat kulturnega središča. Njim Jo sledil pskprnslonizem pod vodslvoni brntov Kraljev. Istočasno z Impresionizmom je zrasla prva ge-neraclja slovenskih kiparjev (Zaje, Gatigl In |K>-znejo Dolinar).
Z ustanovitvijo univerzo jn LJubljana dobila oporišče arhitekturne umetnosti, ki pod vodstvom dveh mož J Plečnika In I. Vurnlkn ter njiju učencev oblikuje našo prestolnico v tretjo doba
Slovensko llkovnn umetnost, oprla ha svojo lastno tradicijo, nastopa kol enakopraven neslavni del jugoslovansko umetnosti. Slik z občin-slvom se jp poglobil, k Čniiiur so pripomogle nove Institucije: Narodna galerija, Umetnostno zgodovinsko društvo, Akademija znaposll In umetnosti. Pravi 11 oti i umetnosti pa naj lil postala Modema galerija, ki naj bi nadomestila zaslnrell Jakopičev paviljon.
Cilj vseh kulturnih prizadevanj pa je, povzdignili Ljubljano v dostojen in viden siinliol kulturnega življenja Slovencev.
Pariz pričakuje kraljevskih goslov
Sijaj kakor v pravljici „Tisoč in ena noč". — Strogost določil anglešhega dvora
Ta mesec bo v Pariz prišla na uradni obisk angleška kraljeva dvojica, za kar se Francozi na vso moč pripravljajo. Vse priprave 60 v rokah enega samega moža. To je Lože, šef protokola francoske vlade. Njegova sedanja naloga je pa taka, da ga prav gotovo nihče zanjo nc more zavidati. Na njegovih ramah leži vsa velikanska odgovornost za vsako najmanjšo podrobnost. Kar je še doslej bilo sprejemov tujih vladarjev, je bilo vse igrača v primeri s tem, kar sc sedaj pripravlja. Sprejem angleške kraljeve dvojice naj ne bo ie varen, kar je že samo po sebi razumljivo, ne bo le izraz velikih in •ksnih prijateljskih vezi, ki vežejo oba naroda. Biti mora še nekaj več! Pariz bo tiste dni tako sijajen, kakor morda še ni bil, obenem s tem pa bodo vse slavnosti in vsi sprejemi morali biti tako pripravljeni, da se bodo do zadnje pičice skladali s predpisano etiketo angleškega dvora, ki je silno stroga. To pa niso mačkine solze.
Postelji cesarja Napoleona in hraliice Marije Antoinette
Navadnega Zemljana strese, ko bere, na kaj je ubogi gospod Lože vse moral misliti. Dohod vlaka je že danes na sekundo natačno določen, pa naj se svet podere. Ko bo vlak drdral na pariško železniško postaio in bodo začeli grmeti topovi ter igrati godba v pozdrav, bodo predsednik francoske republike s svojo ženo ter člani vlade morali stati do centimetra natančno tam, kjer sc bo vlak ustavil, da bo angleška kraljeva dvojica izstopila. To se bo tudi res tako natančno zgodilo, ker so g. Lože in drugi že imeli tam skušnje s tistim strojevodjem, ki bo vodil vlak. Takoj za predsednikom bodo stali: predsednika zbornice in senata, ministrski predsednik in člani vlade, vsak pa na strogo določenem prostoru. Daleč za njimi bodo stali drugi odličniki, •kakor jih je razporedil g. Lože. In potem se bo takole godilo:
Vla'k se bo ustavi! in iz odprtega vagona bo najprej stopil angleški kralj v uniformi angleškega admirala ali maršala. Čez prsi bo imel široki trak francoske častne legije Predsednik francoske republike g. Lebrun bo stisnil kralju roko, pred kraljico pa se bo globoko priklonil. Nato bo kraljevi dvojici predstavil svojo ženo. Kraljica in gospa Lebrun bosta spregovorili nekaj besedic o popotovanju, isto bosta storila kralj in predsednik. Nato bodo kraljevi dvojici predstavljeni vsi gospodje, ki bodo stali na postaji. Ko bo to opravljeno, bo kralj stopil ob častni četi, ki jo bo pregledal ter polkovnika pohvalil, kako vrli vojaki so to.
Na vse to se bo še dolga vrsta avtomobilov razvrstila do francoskega zunanjega ministrstva, kjer bosta kralj in kraljica bivala. Med sobanami kralja in kraljice bo velik salon, ki bo ves na novo opremljen. Narodni muzej je moral za to priliko dati na razpolago svoje največje zaklade. Jedilnica je opremljena s tistim pohištvom, ki je služilo takrat, ko je rajni Briand dajal svoje visokopolitične obede. Kraljica bo spala v tisti postelji, v kateri je nekdaj spala kraljica Marija Antoinetta. Kralj pa bo počival v postelji, ki je v njej spal tudi Napoleon. Tudi pisal bo kralj na tisti pisalni mizi, na kateri je. pisaril svoja pisma veliki cesar.
Naslanjači le za kralja in hraljtco
Tudi opravo je mora! natančno določiti g. Lože. In je pri vsem tem moral upoštevati še stroga določila angleškega dvora: vpričo kralja ali kraljice smejo na foteljih sedeti samo člani angleške kraljeve hiše, vsi drugi obiskovalci pa morajo sedeti na takih stolih, ki nimajo naslanjala. Da bi se torej kak obiskovalec, ki bo prišel obiskat kraljevo dvojico ,nc zmotil, je g. Lo?e v sprejemne 6obane kraljeve dvojice dal postaviti le po dva naslanjača, tako da noben ne bo imel izbire in se ne bo mogel zmotiti.
Čudovito, kakor še nikdar doslej, pa bo okrašen Hotel de Ville, to je pariški magistrat, kjer bo pariško mesto sprejemalo kraljevske goste. Tako ta palača ni bila okrašena niti takrat, ko je leta 1896 obiskal Pariz ruski car. Pred palačo bo stalo 78 stebrov, 6907 drogov za zastave in 14.324 zastav bo vihralo tam okoli.
Kakor v pravljici »Tisoč in ena noč« se bere poročilo, kako bo prirejena vrtna zabava na čast kraljevi dvojici v gradu Bagatelle. Ta grad je last grofov Artois. Na vrtu je malo jezerce s podzem-
sko jamo. Tukaj bodo tako rekoč nad vodo plesali najboljši francoski plesalci in plesalke. Kako bodo mogli izvesti to čudo, to je za sedaj še skrivnost prirediteljev. Ubogi g. Lože!
Tista noč na vrtu grofa Artois bo posvečena vrtnicam. Vrtnica je namreč znak Francije in tudi Anglije. Vse povabljene dame bodo tisti večer morale nositi obleko rožne barve, ki bodo vanio vtkani vzorci vrtnic. Plesale bodo deklice, ki bodo oblečene tako, da bodo podobne listom cvetoče vrtnice. Ples teh »vrtnic« se bo vrtel v svitu tako imenovane »črne svetlobe«.
Ples draguljev
Gledališče Marigny so docela preuredili, V njem bo ples draguljev. To bo slavnost, pri kateri se bo sešlo toliko draguljev, kolikor jih v Evropi še nikdar ni bilo skupaj. Na odru bo urejena ogromna šatula za dragulje, iz katere se bodo bleščali dragulji kraljice Antoinette in drugi bogatih dam fiancoske preteklosti. Od tukaj se bodo svetili tudi demanti in rubini iz angleške krone. Trgovska zbornica francoskih draguljarjev, ki prireja to slavnost, ne mara, da bi iz te razstave draguljev postal kak variete. Tukaj ne bodo razstavljene povečave ponarejenih zgodovinsikih draguljev, marveč bo tukaj orjaška zbirka pravih draguljev. Draguljarji so iz vse Francije nabrali vse znamenite dragulje. Kar pa je najkrasnejših, jih bo na odru nosila deklica in jih na sebi razkazovala. Niso pa še izbrali dekleta, ki bo tisti večer na sebi nosilo za 100 milj. frankov dragocenosti. Kajpada bo morala biti Pa-rižanka in pa plesati bo morala. Katera bo tista srečna? —
Sicer pa se dragulji ne bodo lesketali le na odru, marveč tudi v parketu, kjer bodo prireditev gledale najbogatejše dame dveh najbogatejših držav
sveta. Semkaj bo namreč povabljenih 1000 najbolj elegantnih dam Francije in Anglije, ki bodo seveda prišle z vsemi svojimi dragulji. Razume se, da bodo skušali priti blizu tudi draguljski tatovi vsega sveta. To sc jim bodo sline cedile po draguljih! Vendar pa bo vse strogo zastraženo. Elektična stikala bo stražilo več detektivov, francoskih in angleških. Ni čuda, ko pa bo v parketu kar na kupu zbranih draguljev in biserov za mnogo milijonov frankov.
Ženske obleke dela:o skrbi
Pariz je prav za prav glavno mesto ženske mode. Zato ni čuda, če se je vse zanimalo, kako bo oblečena angleška kraljica in njeno spremstvo. In pri tej priliki je angleška kraljica znova pokazala, da je v prvi vrsti Angležinja. Svojo obleko si je dala napraviti na Angleškem iz angleškega blaga in angleških čipk, da je tako nekako pozanimala evropski svet za angleške čipke, ki jih izdelujejo ženske in dekleta v tistih krajih Anglije, ki so najbolj revni. Spremstvo kraljice pa je svoje obleke naročilo v glavnem iz Pariza. Zlasti mnogo oblek bo v obliki krinoline iz črnega tila. Za pasom pa bodo dame nosile pripele šopke šmarnic. Večerne obleke bodo seveda še bolj elegantne. Zvečer bodo nosile čez hrbet še dolge plašče.
Tudi pri tem vprašanju oblek se svet že sedaj sprašuje, katera izmed dam bo najlepša. To prav za prav najbolj zanima tiste, ki bi same rade bile najlepše. In strokovnjaki trde, da se bodo tokrat najbolj postavile starejše dame. Vzrok je pa ta: Najnovejša moda pri takih prireditvah so zopet diademi na ženskih glavah. Jasno pa je, da znajo starejše dame z diademi bolje ravnati kakor pa prav mlade, ki 60 zrasle v času, ko diademi niso bili nič kaj v navadi.
Portugalska mladina slavi 12. obletnico vladanja sedanjega predsednika
Kitajski gusarji oplenili
300 popotnikov
Iz Šanghaja ppročajo: Dasi so Japonci zasedli bregove reke Jangce in mnogo drugih krajev, vendar še niso mogli iztrebiti roparjev, zlasti pa niso kos rečnim gusarjem, ki strahujejo slej ko prej plovbo po reki Jangce.
Nepopisno predrzno pa so nastopili rečni gusarji na reki Jangce v sredo zjutraj. Kaj takega se na tej reki ni zgodilo niti takrat, ko so še kitajske oblasti nadzorovale promet po tej reki. Zato je ta napad velika blamaža za japonsko javno varnost. Po reki je plul parnik ameriške družbe »Dollar-
Št. 143.
Veliki mojster
Ko je Jud stal pred vrati in ni vedel, kaj naj sedaj počne in kako naj se loti svoje zadeve, se je veliki mojster Luka jjeaumanoir ob strani uglednega redovnega tirata sprehajal po grajskem vrtu. Beaumanoir je bil strog, asketski človek, ki je živel natančno po redovnih pravilih. Ko je slišal, da njegovi redovni sobratje v angleških gradovih lahkomiselno žive, se je pripeljal čez morje na Anglešiio, da bi, kakor je rekel, očistil svoje svetišče.
Oproda je prekinil pogovor in sporočil, da pri vratih sloji neki Jud, jii želi govorili z vitezom Briandom. Veliki mojster je strogo spregovoril: »Radi bi vedeli, kaj se ima vitez Briand meniti s tem nevernikom. Pripelji Juda semkaj!«
Takoj nato se je Jud Izak že tresel ter globoko priklanjal pred velikim mojstrom.
»Kaj želiš od viteza Brianda?« je vprašal veliki mojster.
Prinašam mu pismo častitega priorja Aymer-ja,« je Jud odgovoril.
»Daj mi pismo!« je kratko velel veliki mojster. S tresočimi se rokami je Jud izza roba svoje kučme privlekel pismo.
Steamship-Companie«. Na parniku je bilo 300 popotnikov. Med nje se je pomešalo kakih 12 kitajskih rečnih gusarjev, ki so bili oblečeni seveda kot navadni popotniki. Na dano znamenje pa je vsa dvanajstorica planila ter v enem zamahu poškodovala brezžične naprave, nakar je druga skupina pograbila kapitana, tretja pa je s svojim orožjem ustrahovala mornarje in popotnike, ki se česa takega niso nadejali. Če je kdo skušal kaj ugovarjati, so gusarji začeli streljati, ne da bi bili hoteli koga ubiti. Samo s streljanjem so ustrahovali najpo-gumnejše.
Nato so parnik naravnali proti otočku, ki je bil blizu obale. Tamkaj pa je bilo že skritih 15 kitajskih džunk. V džunkah je bilo 300 do peta oboroženih gusarjev. Z mavzercami, samokresi in ročnimi granatami so splezali na krov ter oplenili vseh 300 potnikov. Nato so s parnika na džunke preložili 1200 vreč riža ter odrinili neznanokam. Ker s suhega nihče ni zapazil, kaj se dogaja sredi te široke vode, so gusarji v svojih džunkah izginili brez sledu.
Zanimivo je, da je pri vsej tej roparski kolobo-ciji bil ranjen od 6trela iz pištole samo en indski stražar. Strel ga je zadel v roko. Drugi pa so na parniku ostali vsi nepoškodovani.
V Newyorku je zadeta od srčne kapi_ umrla žena prejšnjega ameriškega poslanika v Berlinu ga. Dodd
100.000 angleških zastav
Trgovina ima svoj veliki dan: Zastave, zastave, zastave! Samo angleških zastav potrebuje Pariz 100.000 za državna in mestna poslopja. Koliko pa še za zasebne hiše! Francija je blago z že vdelano angleško barvo naročila kar v tovarnah. Primanjkuje pa rok, ki bi te zastave prikrojile in obdelale. Veliki časopisni oglasi iščejo vsak dan delavke, ki bi doma delale zastave. Vsaka, ki se v ta namen ponudi, pa mora imeti dobro spričevalo od policije. Podjetja, ki so prevzela dobavo toliko za6tav, se boje, da ne bi med delom doma kak meter blaga zdrknil pod mizo in se tam izgubil. Ker je povpraševanje po tem blagu 6ilno veliko, bi taka šivilja tak kos lahko spravila v dober denar.
Težave, ki jih ima g. Lože z varstvom kraljeve dvojice, pa smo že popisali. Kdo ve, ali natančni g. Lože vendar le ni kaj važnega pozabil? Upajmo, da ni. Vendar je iz previdnosti dal na program iger francoske komedije, ki bodo igrane pred angleškima kraljevima gostoma, tudi de Mussetovo »Človek ne more na vse misliti...« Morda se je s tem že vnaprej hotel opravičiti, če je vendarle kaj pozabil. Čudno bi ne bilo.
Pravda mesto stavke
Strokovna zveza opekarskih in stavbinskih delavcev v Brnu na Češkoslovaškem je v imenu svojih 16.000 članov vložila tožbo zoper 320 podjetnikov in opekarjev v Šleziji in Moravi. V tožbi zahtevajo, naj se jim njihove gmotne razmere izboljšajo. Mogli bi bili sicer stopiti v stavko, česar pa niso hoteli, ker je treba v sedanjem težavnem položaju varovati mir in red, da 6e zunanjepolitične razmere države ne oteže.
Stenografija za policijske uradnike
Brnsko policijsko ravnateljstvo je menda pr/o, ki je uvedlo za svoje policijske uradnike tečaje za stenografijo. Namen teh tečajev je, da bi bilo tako policijskim uradnikom olajšano poročanje na zborovanjih. Uradnik, ki ne zna stenografije, ne more dobiti prave slike o govorih na zborovanjih, s ka« terih naj poroča oblastem, kaj se je tam govorilo.
Doslej je te tečaje za stenografijo dokončal® že 50 uradnikov, ki so nekateri izmed njih že pravi mojstri stenografije. Štirje med njimi so se udeležili že brezžične stenografske tekme ter so vsi štirje bili za svoje urno pisanje odlikovani in nagrajeni.
Kaj pravi kino
250.000 dolarjev za dovoljenje filmanja--—
Ameriška filmska družba »Columbia« je plačala za dovoljenje filmanja drame »Golden Boy« nič manj kot 250.000 dolarjev. To dramo že 8 mesecev z velikim uspehom igrajo v njujorškem gledališču. Poglavitni vlogi v filmani drami bosta imela Jean Arthur in Adolf Menjou.
Leto 1938-39 v Hollywoodu.
Okrog 500 novih filmov pripravljajo v Holly» woodu za sezono 1938-39. Sodeluje 615 igralcev in igralk, 293 avtorjev in 129 režiserjev.
Film z Nelsouom.
Na Angleškem pripravljajo velikanski film iz življenja admirala Nelsona. Ta film bo veljal 200 tisoč funtov ali približno 44 milijonov dinarjev.
Študijsko filmsko potovanje po Jugoslaviji.
Glavni urednik nemškega lista »Film« bo v juniju v filmeko-študijske namene prepotoval južni del Srbije in bo svoja opazovanja objavljal v imenovanem listu.
španska letala so vrgla kakih 15 bomb na francosko ozemlje pri železniški postaji Cerbere ter poleg železniškega tira poškodovale tudi tri bližnje hiše
40.000 din ukradel, da se je poročil
Maribor, 2. junija.
V	Novi Vas! pri Mariboru je bila te dni odkrita velika tatvina, ki je povzročila po vsem mestu veliko pozornost, Upokojenemu železničarju Franou Kocbeku je zmanjkalo !z zaklenjene omare V njegovem stanovanju 40.000 dih. Kocbek je znan kot izredno štedljiv človek, kt je Vse življenje varčevitl in si prihranil toliko vsoto, pa jd je zaklepal domt, ker ni prav zaupal hranilnicam, Ta njegova nezaupljivost mu je postala usodna,
V	začetku lanskega leta se je priselil k njemu 25 letni nečak Franc Marin, brezposeln tfgovaki pomočnik. Stanoval je pri stricu flekollko me^SeeV, kmalu pa se je vsem, ki so Marina poznali. »delo čudno, odkod mlademu možu toliko denar|a. Neprestano je popival, se vozil z avtomobili, vabil V gostilne tudi svoje prijatelje, katerim je obilo dajal za pijačo,
Kocbek je dne 31, maja t, 1, potreboval nekoliko denarja, Takoj je odkril tatvino in eum je padel na nečaka Marina, Ovadil ga je orožnikom v Studencih, ki so potem obvestili o talvittl mariborsko policijo, ker ee je Marin med tem oženil in
preselil v Maribor, Dast Marin ni bil nikjer zabeležen, da stanuje v Mariboru, ga je mariborska policija davi natla v neki gostilni, kje'r je Imel svoje stanovanje z ženo, in ga Aretirali. Skraja je tajil potem pa Je prUtial, da je on tisti, ki je okradel strica. Prvič je vzel 600 din, drugič 1000 din. Še Štirikrat Je poteul vzel po eelega juTja, pa tudi takrat fll etrle opazil ničesar. Končno se je mladi Marin speznal t dekletom od Sv, Eme pri Šmarju. Ker ni Imel denarja, d« bi )o poročil, je zopet segel v stričevo blagajno in vzel vas ostanek, ki je »naial še okrog 35.000 dlfl. Potem je napravil svatbo, ki . je bila telo vesela, Od Sv. Eme, kjer je bila poroka, so se peljali 6vatje na račun ženina z avtomobilom v Rogaško Slatillo i« Mflflbof, V Marlbont Je lenin kupoval pohUtvo, opremo za kuhinjo ter iskal stanovanja, da bi te tam udomačil s svojo mlado ženo. Njegove lepe načrte pa Je naenkrat prekrižala policija. Mlada ženica je bila vsa objokana, k<J «5 JI moža odpeljali, še bolj pa, ko je videla, da j« poročila sleparja in tatu. Od vseh 40.000 din so našli pri nJem samo ie 800 din, vse drugo Je med tem zapravil.
Maribor
■m Gojencem bogoslovnega u8l11S8n podeli knezoškof dr, Toninžlč na binkoštni ponedeljek ob 6.30 v stolnici toirzuro in nižje rodove,
m Uspela letna vaja gasilcev. V sredo zvečer je priredila gasilska četa svojo letno ve ko vajo. Za pozorišče »požara« ]e bil izbran najtežje dostopen in prometno najbolj kočljiv prostor — središče Gosposke ulice s stranskima deloma v Ulici 10 oktobra i« Jurčičevi ulici. »Gorele« so hise Prve hrvatske štedlonice, knjigarna Heinz in Tavčarjeva hiša, ogenj po se je »oprijemal« tudi ze kavarne Central. Vaja je bila tembolj otežkocena, ker ja sedaj Glavni trg zaradi velikih preureditev za promet napol zaprt. Poleg tega pa je bila to sploh prva vaja mariborskih gosilcev ha tako ozkem ln prometno nedostopnem prostoru, pa so kljub tem težkočam pokazali, da so pod svojim strumnim vodstvom vsem ovirani kos. 7 minut po alarmu je bruhnilo že 9 curkov voda na ogrožena poslopja, v teku 10 minut pa je delovalo ze vseh B motork z Magyrusovo lestvo.	,
m Akademska kongregacija lffla ttfevi od » običajno pobožnost pri frančiškanih.
m Razveseljiv obisk beleži vse te dfll vseslovenska razstava likovne umetnosti v Mariboru. Ves dan je v veliki unionski dvorani siltto zivah-iro, obiskovalci noprestano prihajajo, včasih pridejo cele Skupine. Opaža se tudi zammanje t* razstavo v drugih krajih in ljudje izkoristijo Ugodnost polovične Vožnje, ki velja za cas razstave za potovanje v Maribor.	____
BIRMANSKE URE, velika izbira
pri grajskem urarju Ignacu Janu
ni Gasilska četa Kamilica priredi na binkoSt-
bi ponedeljek v Rošpohu »Na griču« (Oset) veliko ljudsko veselico. Vsi vabljeni!
m Novi angažmaji pri mariborskem gledaii-Sču. Mariborski gledališki ansambel se bo v prihodnji sezoni lepo izpopolnil. V drami je zopet angažiran režiser in igralec Vladimir Skrbinsek. ki je s svojim odhodom pred nekaj leti zapustil «a seboj veliko vrael. V operi ln opereti je angažiran mesto tenorista Sancina, ki odhaja v Ljubljano, tenorist ljubljanske opere Manoieveki ki je V Mariboru že znan po svojih nastop h v gledališču in na koncertnih prireditvah ruskega krožka.
m Nesreča ali zločin. Mariborsko državno pravdništvo je dobilo iz Ormoža brzojavko, da so nažli tam nekega Jakoba Grašiča mrtvega. Ne ve se še ali gre za nesrečo ali za umor. Državno pravdništvo je odredilo^ da se truplo pokojnika sodno raztelesi in preišče.
m I dekliški krožek stolnega prosv. društva im« drevi ob pol 7 telovadbo na Livadi in sicer samo za članice tega krožka.
m Svetlosiva papiga se je zaletela dne dO. maja v stanovanje g. polkovnika Kilerja, poveljnika 35. art. polka. Lastnik jo dobi v vojašnici
Vojvode Putnika.
m Gasilci v Zrkovcih bodo proslavili na binkoštni ponedeljek 6. junija 251etnico obstoja svoje «ete ter bodo obenem blagoslovili nov gasilski
avto.	v. , . „ ,
m Dražba odvzetega orožja bo dne t. m. Ob 9 dopoldne v sobi št. 34 na okrajnem glavaf-slvu Mai'ibot levi breg.
m Smrtna žrtev nesreče. 25. maja So pripeljali iz Kurje vasi pri Sv. Lovrencu na Pohorju v mariborsko'bolnišnico 77-letnega Ivana Gožnika. Povozil ga je nek avtomobilist ter je imel zlomljeno levo nogo ter hude notranje poškodbe. Včeraj pa je Gožnlk v bolnišnici tem poškodbam podlegel Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo pogojnika ter preiskavo, kdo je kriv nesrečne
ni Najdeno ukradeno kolo. Tekstilni delavec Venceslav Copot je našel v Studencih na vrtu pred svoio hišo kolo znamke »Cvcles Fran^aise Šport«, Kolo je v vrtu skril očividno kak tat.
BledalIMfi
Petek, 8. junija: Zaprto.	,
Sobota, 4. junija, ob 20: »360 zena«. V korist pokojninskega 6klada igralcev. — Znižane cene. Zadnjič.
Bohinj vabi!
Izletniki se pripravljajo in ugibajo, kam naj gredo za binkoštne praznike, kjer se bodo mogli naužiti hož|e narave do mile volje. Bohinj vas vabi, izletniki, da preživite nekaj lepih sončnih dni ob temno modrem Bohinjskem jezeru In v senci košatih dreves, da obiščete mogočni slap Savico, do kamor vodi lepo popravljena in dobro zavarovana pot in da si oddahnete v ulici, ki ie na novo preurejena. Tudi v bufelu »Savici« bosle izvrstno postrežem. Mogli boste občudovati romantične stene Komarče in Pršlvca. Prenovljena je krasna pot čez zelene travnike skozi Ukanco proti hotelu »Zlatorog«, kjer sedaj cveto snežno bele šmarnice. Turiste pa vabi tudi Komna. Planinski dom je Izvrstno oskrbovnn, prav toko kočo pod Bogatinom. Ugodne so tudi avtobusne zveze. Pridite in oglejte si čudežne lopote Bohinja!
Si. fH v S'ovennhih goricah
Proslava 150 letnice ustanovitve slovenske Sole
in 20 letnice naše osvoboditve se bo vršila na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija Poseben pripravljalni odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh društev v Št. llju, Je pod predsedstvom g. župnika F. Vračka sestavil za proslavo naslednji sporedi Dopoldno ob pol 10 pred šolo sv. maša. po tnasl govor o zgodovini šole, nato pevski nastopi šolskih otrok in domačega pevskega zbora. Popoldne po večernicah velika narodna veselica na občinskem prostoru.
Avto pOPOtfl enajst ovac
Vransko, 1. Junija.
Pretekli ponedeljek zvečer okrog pol 9 se je na državni Cesti V vasi Kapla, nekaj kilometrov od Vranskega, pripetila nenavadna nesreča, katere žrtev so postale ovce. V tem času so ginatl po cesti v smeri proti Vranskemu Oražim Jnknb lz Doba, tlrankar Franc, živinski trgovec lz Smartnega v Tuhinju in žnldar Franc iz Buč pri Smartnem v Tuhinju, čredo 60 ovac. Ko so čredo prignali do Kaple, jim je privozil nasproti tovorni avto z deskami, ki je last Ivana Itandla iz Št. Pavla pri Preboldu, Tovorni avto je šofiral tovarniški delavec in Šofer Drago Li-chteneger, doflm Je lastnik sedel poleg njega. Zadaj na avtu pa se je vozil še delavec Ivan Kupec. Po izpovedi gonjačev ovc jc avto vozil po napačni strani in se z veliko brzino zaletel v čredo ovac ter jih osem takoj pri priči usmrtil, dočim SO bile tri take poškodovane, da so jih morali takoj zaklat). Lastnik avtomobila in delavec Kupec pa trdita rtnsprofno, da so gonjači gnali ovce po napačni strani, zaradi česar se je šofer hotel ifcofnlti na nasprotno stran, na katero SO V zadn jem trenutku poskakalo tudi ovce, ki jih je najlifž zmedla močna luč reflektorja, kar je zelo verjetno. Kdo je nesrečo zakrivil, bo dognala šele preiskava. Lastniki ovac cenijo Škodo na 1600 din.
Pustolovščina 6 letnega fantka
Ker se ni udeležil ijudskoSolske proslave 6 letni sin brivskega mojstra Frane I Sonc v Kranju, t a Je njegov oče ostro pokaral in mu zapreti], da bodo mogoče zar&di tega orožhiki prišli po njega, Fantek Je grožnjo vzel resrto in zato zbežal od doma. Odločil se je za odhod v Ljubljano, kjer ima nje-
/
7
SSa
V^MJ!,
I

■ U«
Refleksi in kontrasti
Odlično boste snemali tUdI najtežjo motive ž
Agfa drobnozrnatlm filmom i
Nove izkušnje in metode dela na področju tehnike emtilzioniranja so napravile Agfa drobnozrnatl film najtanjše plasti, ki ima še flneišo strukturo zrna, še večjo ostrino posnetkov, še večjo zaščito proti svetlobnemu robu. Zahtevajte zaradi tega pri Vašem foto-trgOvcu vedno Agfa-fllm in to izrecno
Agfa*lsohrom - Agfa-lsopan
Agfa-Isochrom film za vsak čas Agfa-lsopan film zn dobro reprodukcijo vseh barv.
gov oče veliko znancev in tudi srečno prispel peS v Ljubljano, Da ga pa ne bi ljudje poslali nazaj, |e pripovedoval vsakomur, da gre po očetovem naročilu obiskat strica. Po Ljubljani se je potikal do sobote in je bil tako previden, da fli priScl nič s Stražniki V zvezo. V soboto zvečer ob pol 12 pa ga je opazil v Št, Vidu šofer Goričanovega avtobusa in ga odpeljal v Kranj. V Kranju je bilo seveda V6e zaprto in fantek si je poiskal v gospodarskem poslopju holela »Jelen« prenočišče. Prihodnje jutro se Je spet iz strahu pred orožniki podal na negotovo pot in tako v nedeljo zvečer prispel v Zg. Duplje pri Krizah, kjer je bil v gostilni »Pri Franceljnu« deležen gostije in se pošteno nasitil raznih dobrih stvari. Se isti večer si je poiskal pri sosedu službo kravjega pastirja in ostal pri tem kmetu do sreda, 1, junija, ko je fantkov oče zvedel zanj in ga odpeljal domov, Fantek je bil seveda še najbolj vesel, morda še bolj kakor krofov in potice v Dupljah, posebno ko ;e videl, da ne bo imel z orožniki nl8 opravka.
Spoti
■ ■ -
BSK — Lub-ono
Odločilna borba SK Ljubljane (a obstanek v ligi
in BSK za vstop v srednjeevropski kup.
V nedeljo bo odlgraho zadnje kolo nogometnega prvenstva. KonSho bomo dobili prvaka drŽave, dva kluba za tekmovanja v S. E. kupu in klub, ki bo kandidat za Izpad iz lige. Usodno naključje je letos hotelo, da se bo prav v LJubljani reševalo vprašanje državnega prvaka ln kandidata za izpad. BSK ln LJubljana si bosta v tej borbi samostojno kovala usodo. BSK postane z zmago prVak države, V Slučaju poraza pa zdrkne na tretje mesto in si s teln onemogoči sodelovanje v 8. E, kupu, dočim mora Ljubljana zmagati, ker jo samo zmaga reši Izpada iz lige. Zaradi velike možnosti je zanimanje vseh Športnikov lz vse države osredotoSeno na to tekmo, ki bo ogorJena in dramatična borba za biti ln ne biti do poslednje sekunde. Moštvo Ljubljane le pripravljeno in se zaveda velike odgovornosti, ki mu je zaupana ter se bo srčno borilo vseh 00 minut do poslednjega sodnikovega piska. Nas predstavnik mora ostati v ligi, to je želja vse Slovenije, zato v nedeljo vsi na igrišče, da podpremo moralno naše fante! Vidijo naj in čutijo, da slrto z njimi ln da skupno želimo uspeha ter zmago, katera nam pribori mesto v tekmovanju najboljših klubov!
RAZPIS
jutiiorskega dvoboja med SK Maratonom, Zagreb in SK Planino, ki ga priredi SK Planina V LJubljani dne 10, VI, t, 1. na Stadionu s pričetkom ob 14.15, — Tekali-šče jo dolgo 40« m in ima dvit flodvigfljena zavoja tor je pokrito z ogaski. — Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAZ. Pravico nastop« Imej« otletUJunlorji G omenjenih dveh klulrov. Pri vsaki disciplini lahke Marta več atletov. Točkuje se pa 1b po dva za vsa,k klub. — Točkovanje S, 3. 1; Statuta in ih rt točk. — Program ln vrstmi red disciplina je sledeč: tok »oni, skok v višino, met kroglo (5 k«), skok v daljavo, met. kopja (600 gr), tek mod Ul, met diska 1.50 kg, štafeta 4 krat 100 metrov,
RAZPIS
propagandnega lahkoatiehkrga tekmovanja, v okviru kateroga se vrši Olimpijski petoboj, ki gA priredi Sli Planina v Ljubljani v soboto, 11. VI. t. 1., s pridelkom ob 18. — Priroditov tio na Stadionu (Tyrseva o™ta), ki
i&prod gostilno -.TeldMn- rrn Dolenjski cest.!, obrat v Stični. Cilj pred gostilno jelačin«. Pet prvoplasiranih so udeleži državnega prvenstva juniorjev, ki so ho vrSlio v nedeljo, dno 18. junija točno <> 1 > li dopoldne na progi Oeljo — Kmijice-Slov. lllstrien—Maribor (Bil km). Start bo v Celju, Mariborska Cesta (gostiitlia Svetel). Cilj v Mariboru, Tržaška cestil, pri stnilloiill BK ZHoz-tilčaf. Vsak vortrtfi vozi na lastno odgovornost. Vor,i sa po pravilniku Kolesarsko aveze kr. Jugoslavije. Ilirko so bddo vrfile ob vsaknmi vromenu.
tublrna tflertia Kolesarnice zveze kr. Jugoslavije 7,a etapno vožnjo Sotija—.Belgrad se Ito vršila v nedeljo, dne 5. junija oh (! zjutraj v Zagrebu. Kolesarska imd-Hvrt*a »Ljubljana* ollvesčn dirkače gg. Oskarja Zerjalft, .lanezft PeteMiola, Franca dart.ner.ia in Salvo KrnSIčn, da ne tekme sigurno udeleže. Odhod iz Ljubljano • gl. kolodvor v soboto, dne 1. junija ločno oli 1 pOOOKlhe. Prihod v Zagreb Sava kol. oh 17. k.ier jih Im pričakoval delegat Kolesarske zvezo. Za hrano in stanovanje bo preskrbljeno. Vso stroške nosi prireditolj, t. j. Kolesarska zveza kr. Jugoslavije.
Kolesarska porizvcen ^Ljubljana* prosi vso odbornike, da so sigurno udeleže soje, katera se ho vršila v petek, dne 3. JuiiiJa ob 7 zvočar v prostorih kuvarue ■Vdfipfefnik«.
12.45
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 3. junija: 10 Iz naših planin in dolin (pl.) Poročila — 13 Kopovcdi — 13.J0 Kmečki trio
in
gdč. 1>. Zupanova — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Izlet Slovensko ženske aveze iz Amerike v Jugoslavijo (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20 Naše pesmi iz Amerike (pl.)
—	18.40 Smotrnost gospodarstva In delavstvo (g. Mllnn Valant) — 19 Napovedi, poročila - 111.30 Nae. ura — 19.50 10 minut za planince — 20 ltndijski Orkester, vmes kitara šolo (Prek Stanko) — 22 Napovedi, poročila —i 22.30 Angleške plošče.
Sobota, i. julija: 10 Protios otvoritve ljublj. vele-sOjmn — 12 Kazni vzorci z godbo pravo preskrbijo za zabavo — 12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 ltazni vaorol t godilo pravo preskrbijo ko nabavo — 14 Napovedi — ls Prenos promenadneg« konesrta «Bloge« — 18.10 O mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani
—	1!) Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura — lll.Sti Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. Urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 VI. večer intl?,( komedijantov (pisan glasbeni večor) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesol konec tedna (igra Radijski orkester).
Dragi programii
Petek, S, junija: Dctorad: 20 Zab. kofle., 21 Zagreb, 22.20 Ples. gl. — ZagrebI 2(1 airollne klavirsko skladbe, 20.30 Madrigalisti, 22.20 Ork. kono. — Praga: 19.25 Zab. progr., 20.55 Lahka gl., 21.30 Nar. gl., 22.30 Klavir —i Varšava: 19.30 Zab. gl. — Safljtt/ 30 Nar. gl., 20.45 Vok. konc., 21.15 Lahka gl. — liudimpeSla: 19.55 Wagnerjeva opera .Valkira«, 22.45 Ples. gl., 23.10 1'loSčo — Trst-Milim: 17.15 Vok kono., 21 Igra, 22 Violina — Rim-Bafit 17.15 Ples. al., 21 Pihala, 22.10 Vok. kono - Du nitji 2(1 Dunajske fantazije, 22.30 Zab. in ples. gl. 24 Ork. kmie.
—	llurlin. 19.10 Mozartovo skladbe, 20 ItOrlosove skladi im — K/iMgsberai lt>.2o Lahka gl., 20 Pihala, 21 H uho-vinska oddaja — Hamburg• 20.10 Valčki — Kiiln-Monn-kot)o: 19.10 Instrumentalni kofieer'. — Stuttgart: 19.15 Radijski potliuri, 19.45 Lovska oddaja 20.45 Hrucknor-.lova Vlit. simf. — llrromilnstrr: 19.5.1 Morartove Skl., 21.40 Vok. kvartet, 22 Komorna gl., 22 '.I Ork koncert.
Sobota, I. JmilJii: tlel urad: 20 Pester večer, Ples. gl. — Zagreb: 19 Opero — Praga: 19.20 Vojaika godba, 20.15 Zab. gl., 22.30 Salonski Ork. — VaftavOl 20 Oddaja Za Poljake v tujini, 31.10 Ples. gl. — Ho/ljai 20 Vok. kone,, 20,15 Pestra gl., 22 Zlili, progr. — lluiilni-peKlai 19 Jmm, JO Igro, 21.30 Ork. kone., 23.10 Olg. ork.
—	Trst-Milan: 21 Itespighijeva oporo «Lueree!ia« in Ho-spightjnv mlstorij >Marla Kglziaea' — Itlm-tlarh 31 Igra, 21.35 fli tre — Dunaj: 19.10 Ork. konc., 20 Kmečka zab. gl., 22.30 Ples. in zab. gl., 24 Orkester in vojaška godba — Berlin: 19.10 Oporna g!.. 20 VojoSkn godba in zbor — PraiikfUtt: 20 Zellerjeva opereta -Ptčart — Mn-nnltovo: 19.10 Dunajska gl., 20 Orkester, firntnll ln solisti — Strasboktu: 20.30 Simfonični koncert.
VSA KO
MLAIŠA!
itna tekflliSče dol (To 100 Ul, pokrito t ilgliskl In litin dva nodvlgnjena znvojfi. Tekmuje se |io pravilih in nrovll. nikih JLAZ-e. Pravico nastop« imajo vsi vorlflnlranl
in nevorifleirnni po tiuli pod »obrano stoječi atleti, juniorji in sefllorji klubov, članov JLAZ-a. Nagrad ni. Prijnve, prijavnine proste, jo poslati najkasneje dn .1. VI. t. t. do 13 opoldne fla MSmIov SK Pthnltia, Jeglič Fr., Ljubljana, Kongresni trg 2. --• Program in vrstni red disciplin jo naslednji i 1. tek 100 m seniorji in juniorji O; 2. daljavo seniorji (petolloj) in jllniorji C| ,1. kopm (IDO g iuniorji 0 in HKl g seniorji (petolin.n: 4. troskok smilorjl In jilolor.il <!; 5. tek 200 tli seniorji (potoboj) Ih juniorji f: (i. skok v viiUno soniorjnv Iu juniorjev C; 7. met diska 2 kg seniorjev (potolioj) In 1.50 kg juniorjev C: 8. tek 1500 m seniorji (potobO.ll 1n untorJJ 0. Štafeta 4x100 m juniorji irl sehiorji (trOseboj).
Vesti Športnih zve«, klubov ln druStev
SK Mars. Zaradi gostovanja ho danes zvečer obvezno članski sestanek I. In jtinforskogn moštva na običajnem mestu. Načelnik.
Zn planinski tile! v Tatrn sprejnma pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova oestii 4.1. prijnve najknsnejo do vključno 10. junija 1938. Vsakemu Interesentu je na ro.7iT>olago točen program ture Irt prOrAelni st iiifikov. Preskrbljene bo zn vodnike In nosnčn ter za udobna prenočišča v planinskih kočnh češkeslovnlikegn plnllln-skega droitva v Tntrnh. OHkoslovliliki planinski tovariši bodo sprejeli Oaso planince z nojvečjo gostoljubnostjo ter jim razkazal! vse zmimenltosii na turi. Izlet traja od 1. do 11. lulilo I. I. Vsak udeleženec moril hiti činu SPI) Clnni SPIl, prijavite se v čir večjem številu za izlet v Totro.
Juntorskn prvenstvo kolesarske poitzveze Ljubljana (obrnem Izbirnn tekmn tn držnvuo prvenstvo Juniorjev) se bo vršilo v nedeljo, dno 5. junija nn progi Ljubljano—Stična in obratno (70 km), štart on li »jutrsj
llffVI • Uporabite rožnato kremo To-■FI	. kaion hranilo za kožo. ki vse-
buje Blocel, senzacionalno odkritje dr 3tej-skala. profesorja dunajskega vseučilišča Ta vitalna hrana *a kolino tkivo se pridobiva iz •krbno Izbranih mladih ».Ivall Znanost )e ugotovila. Ha bo* zarodi Izgube tega naravnega elementa iz KoKe nastajajo gube Krema Tokalon hranilo za ko?o. z Blocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kn*o spet gladko, čvrsto In mlado
Jutri zjufraj:
Poglejte v koliki meri Je kof.s bolj sveža tn gladki f.a po prvi uporabi 7 nekaj dneh r,ačno gube Izginjati. V tednu dni ste videti sa leta mlajša Uporabljajte »iutraj belo kremo Tokalon ('• 1 nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko In belo Zene BO le' Inhko 1o-bijo očarljivo polt. I katero bi «e Inhko ponašala vsaka mladenko tJspeSnl rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne
Nabava bakrene pločevine in bakrenih cevi
Dne 4. julija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske (soba št. 14) prva javna ofer-talna licitacija za nabavo bakrene pločevine in bakrenih cevi, različnih dimenzij.
Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 50 din.
Kavcijo 5% je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materialnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT. št. 7743 od 27. maja 1938,
Nabava ricinovega olja
21. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske (soba št. 14) druga javna ustmena licitacija za nabavo 175.000 kg ricinovega olja v vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8—13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 30 din.
Kavcijo v znesku 5% za naše državljane in 10% za tuje, je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materijalnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8868 od 23. maja 1938.
MAE I OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Hužbodobe
Več šoferjev
sprojmem za čas velesejma. Oglasiti se pri Brača Michel na velesejmu (b)
Ekonoma
Denar
80 ameriških dolarjev
prodam. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Ugodno« št. 8799	(d)
ter restavracijsko ln kavarniško natakarico — sprejme večje hotelsko podjetje. Izčrpne ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hotel« 8779 (b)
Natakarica
tudi začetnica, se sprejme. Prednost prodajalke. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 8810 (b)
Razno
Osemletno deklico
siroto brez matere, dam za svojo dobrim ljudem blizu Maribora. Naslov v upravi »Slov,« v Mariboru
Tak voz morate imeti tudi Vi!
Celični točkovi
pumpane A uto . gume Aočn/ca
Ručica za kočenje
Gvozdena konstrukcija
Osovine sa rol-lagerima
Hfl_ cnrinhnncti vse vrs'e dela. Za vsako tudi najslabšo pot, ■ OZ SOOOUllOSIl« ob vsakem vremenu. Polovica moči za vožnjo pa lahko dvojna teža — zato velik prihranek pri delu. Ni potrebno nikako delo. Voz za onega, ki zna računali I — Vse prednosti tega voza pokažemo na našem prostoru na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Zahtevajte prospekte!
Za osi, kolesa in gumo garantiramo: R. Lorant, Beograd, Henegovalka 2
Mlajši uradnik
s trgovsko prakso, z znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika, stroie-pisja in stenografi e - se takoj spreime. Ponudbe na Aloma Company v Ljubljani, pod značko »Ambiciia 100« štev. 8817.
I
Automofor
Avto DKW
I
4-sedežni, kabriolet malo rabljen^ prodam po ugodni ceni. Poraba bencina —7 1. Mavko, industrija pletenih Izdelkov Jarše
DKW
motorna kolesa
in razna dvokolesa poceni pri O z v a t i č u, Maribor zraven kina »Union«
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom - oddam. šmartinska cesta 10
Lepo sobo
opremljeno, za eno ali dve osebi - oddam v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov: Telefon 23-67
Lepo opremljeno sobo
souporabo kopalnice in posebnim vhodom, poceni oddam. Videmšek Zvonar-ska 11 pritličje' (s)
Stanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Cerkvena ul 21
Stanovanje
eno- ali dvosobno, oddam z julijem. Celovška 105
\3SEEESSS1
Za birmo
so aktovke, ročne torbice( denarnice nahrbtniki Itd. najprimernejša darila, IVAN KRAVOS Maribor Aleksandrova 13
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohorttevi f Telafon 20-5S

15. julija bo na- j gradno žrebanje SLOVENCA"
Svilene sra|ce mošhe Din 36-damshe bluze
Din 16-moCne svilene nogavice . . . Din 10-moShe nogavice
močne, moderni vzorci
Din 6 -damshe lelne nogavice .... Din 3 —
in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah
„ZORA"
Ljubljana, Mikloiiieva t, 30
Trgovci imajo znaten po pust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
Nabava zavijakov in odvijakov
(Holzschrauben)
20. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske druga javna ofertalna licitacija za nabavo raznih zavijakov in odvijakov v
vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8—13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 100 din.
Kavcija za naše državljane v znesku 5%, za tuje 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek, banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materijalnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 7863 od 23. maja 1938.
Botricam in botrom
se
priporoča
Ljubljana
Tyrševa c. 6 Nasproti Nebotičnika
Objave
Izjava
Podpisani Repovž Ferdi-nad uradnik na Jesenicah preklieujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel o gdč. Anici Bernard, odv. uradnici na Jesenicah. Izjavljanj da so vse obdolžitve neutemeljene in neresnične ter jih s tem umikam. Zahvaljujem se ji, da jc odstopila od kazenskega pregona. — Jesenice 3. VI. 1938. - Ferdinand Repovž

Kipe in slike
Srca Jezusovega
za mesec junij v vseh velikostih, od priproste do najfinejše izpeljave, kupite najceneje v trgovini
H. Ničman — Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Nabava raznih olj
30. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14) prva javna ustmena licitacija za nabavo 800 kg lane-nega olja, 4000 kg lirneževega olja, 1000 kg olja sekativ, 1500 kg terpentinovega olja II a, 100 kg kostnega olja in 100 kg brunolin olja.
Pogoje si je možno ogledati vsak delavnik od 8—13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 70 din.
Kavcijo v znesku 5% za naše državljane je treba položiti pri blagajni agencije Drž. hipotekarne banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materijalnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8057 od 23. maja 1938.
Zapustila nas Je naša nad vse ljubljena soproga ln šteta
mama, gospa
Ana Oriič roj. Eiser
Pogreb blagopokojne bo v soboto, dne 4. junija 1938 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 13 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. junija 1938. Globoko žalujoči:
Jerko Oršič, šef mestne kontrole v pokoju, soprog; Marija in dr. med. Jerko, otroka.
Hugo Wasts	62
Zlato večnega Juda
Čez nekaj dni ni bilo ne velikega ne majhnega lista, ki ne bi pisal o iznajdbah v zadnjih vekih. Občinstvo je prijela taka vročica, da so vse druge vesti, celo tiste, ki so se nanašale na vojno, stopile na drugo mesto.
Svet, ki ga je preplašilo oboroževanje in izjave vročičnih državnikov, je čutil olajšanje in rodilo se mu je lahno panje.
Toda finančniki v Kahalu so se smehljali. Zlato je ostalo trdno. V Londonu je unča veljala 140 šilingov.
London potemtakem ni verjel v Ramovo iznajdbo, in London je vendar imel prvo besedo na svetu.
Kmalu nato je prvič počilo.
Bratje Pascual, menjalci v Buenos Airesu, so od nekega neznanca kupili 800 kilogramov zlata v palicah. Palice so nosile žig »Bravi«, kar je dokazovalo, da so zakonitega izvora in da ima zlato štiri in dvajset karatov. Plačali so zanj tri in pol milijona pesosov.
Dnevniki eo pograbili to vest in jo razlagali po svoje. Odkod je prišlo to zlo to?
London naj pove, kaj misli o tej zadevi. Ali meni, da je zlalo iz resničnih rudnikov ali pa iz eanjarskih peči Julija Rama.
V prvem primeru bi zlato obdržalo svoje cene. V drugem pa bi morale cene pasti, kar bi povzročilo polom med tistimi, ki so zlato skrivali.
Občinstvo je čutilo, kakega silnega i>omena bo odgovor iz Londona. Tisoči in tisoči ljudi so po telefonu izpraševa.li liste, poizvedovali o zadnjih cenah zlata v Londonu.
Vso noč ni bilo moči ničesar izvedeti.
Ob zori so lastniki bank poslali na ceste mno-
žice nameščencev, da so pokupili vse prve izvode jutranjih listov in jih hitro raznesli njim.
Toda Rlieingoldi določajo. ceno za zlato vsak dan ob desetih, to je ob šestih po buenosaireškem času. — Jutranjiki torej niso imeli novih podatkov. Treba se je bilo vdati in upati.
Tri ali štiri ure pozneje je po kablju prišla težko pričakovana vest, ki je z mirom napolnila Ma judovska srca: cena zlatu se je dvignila za dva šilinga pri unči, od 140 na 142 šilingov.
Kahnl se je smehljal. London ni verjel Juliu Ramu. Menjalci eo la dan kupovali in prodajali kakor po navadi v majhnih količinah: kilogram, dva kilograma, pet kilogramov, nekdo je prišel celo na deset kilogramov.
Tretji dan se je pred pisarnami Bratov Pa-scual ustavil na tihem drug neznanec s tovornim avtomobilom: pripeljal je dva tisoč, kilogramov zlata, ki so ga bankirji pri priči plačali. Za unčo so dali pol šilinga manj kakor v Londonu.
Poročevalci in fotografi, ki so bili željni teh novic, so dogodek izkoristili v kričavih popol-dnevnikili in večernikih. Neki list je vrgel na cesto posebno izdajo z naslovom: »Zlato Julia Rama prodajajo po 4.30 pesosa gram!«
Blumen je bil zadovoljeni
Tistih 2800 kilogramov je naskrivaj prodal iz svojih zalog. Ni hotel javno prelomiti prisege, ki so jo dali mogočniki v Kahalu. Prav tako malo pa je želel, da bi obsedel s svojimi 80 tonami zlata tako dolgo, da bi ne bile vredne več kakor svinec. Sklenil je, da se bo počasi rešil tega zlata. — Najprej ga bo prodajal kaki krščanski tvrdki, potem pa, ko bo mogoče, tla bo skušal vrniti varnim Rheingoldoui, ki so bili tako trdno prepričani o njegovi veljavi.
Drugi dan je ves Buenos Aires v tesnobi pričakoval posebnih izdaj, ki so jih listi začeli tiskati že ob devetih samo zato, da so lahko prinesli poročila o cenah zlata.
Odgovor iz Londona se je glasil: cena zlata je poskočila spet z« dva šilinga.
Blumen je sprejel brzojavko:
»Kupite vse, kar pride na trg. Pozivam vas, da svoje zlato držite.« Podpisan je bil Rheingold.
Blumen je odšel na cesto, da bi opazoval, kaj se dogaja.
Po vseh buenosaireških menjalnicah so se oglašali neznanci z zlatimi palicami: nekateri jih je prinesel deset kilogramov, drugi sto, nekateri tisoč ali dva tisoč.
Razburjenje v bankah je bilo silno. Policija je varovala in straži la zaboje, ki so bili najbolj nad vse čudnega in neznanega izvora. Zlato iz San Luise; zlato iz Neuquena; zlalo iz La Rioje.
Ob enajstih so se mogočniki iz Kahala zbrali v Blumenovi banki ter ponovili prisego, da bodo [»kupili zlata, kar ga bodo mogli, in da ne bodo prodali niti miligrama.
Ob dveh popoldne je Blumen spet šel na ulico.
Ko je videl gibanje v menjalnicah, je zamr-mral sam pri sebi:
»Moji tovariši so prav taki cigani kakor jaz. Prodajajo zlato... Prav delajo... Zato pa sinagoga meseca tirsija praznuje Dan odpuščanja, na praznik Joni Kipur, ko se odpuste vse krive prisege ...«
Slal>o je bilo le lo, ker je bilo za zdaj nemogoče izvedeli, koliko zlata, ki so ga prodajali, je bilo od Rama, in koliko je bilo judovskega.
Pod večer se jc začela vsepovsod kazati strašna zmeda, zakaj eden največjih menjalcev je izobesil napis: »Ne kupujem zlata.«
Njegov tekmec je zato kupil ta dan trideset kilogramov in plačal pri unči šiling manj, kakor pa je bila cena v Londonu.
Vest iz Londona je jioročala, da zlato vzdržuje svojo ceno.
Prišla je sobota, ki je za trgovino mrtev dan, zn njo pa nedelja. Ves svet je mislil: ponedeljek bo odločil
Ves svet je z drhtečim srcem zasledoval boj, ki mu ni bilo v zgodovini primera: l>oj, v katerem
si je buenosaireški Calle San Martin drznil udarjati proti vsemogočni londonski uličici Swan Lane, neosvojljivemu okopu Rheingoldov.
Vse do petka je bil London zmagovit. Njegovo vedenje naj bi govorilo: »Ne bojte se, zlato je nepremakljivo. Pokupite vse, kar vam ponujajo. Prodajanja bo konec, ko bodo izčrpani vsi viri svobodnega zlata. Potem pa bomo ceno dvignili še bolj.«
Toda v soboto se je položaj zazdel omahljiv. In ljudje so se izpraševali: »Kaj se bo zgodilo v ponedeljek?«
Zgodilo se je nekaj lako izrednega, kakor b! nihče ne pričakoval.
Trije tovorni avtomobili so se ustavili pred Državno banko. Trije avtomobili, zaprašeni, kakor da bi bili vso noč vozili po slabih podeželskih cestah. Na njili je v velikih črkah stalo ime Julia Rama! . ..
Pol ure nato je vse mesto govorilo, da so fi tovorni avtomobili pripeljali deset tisoč kilogra« mov žigosanega zlata.
Učinek te nepričakovane novice je bil ne* popisen.
Upravni svet Državne banke je stal pred svojevrstnim vprašanjem.
Po zakonu je bil dolžan kupiti sleherno množino zlata i>o 1550 pesosov za kilogram. — Toda zakon ni mogel domnevati, da bo kdaj na sveta umetno izdelano zlalo.
Tistih 10.000 kilogramov pa je kljub žigom, ki so jamčili, do je zlato štiri in dvajset karatnoi, bilo očitno umetnega izvora.
Njegov lastnik je bil nedvomno nor.
Kajti samo nor človek bi mogel ponuditi deset ton zlaia po 1.55 pesosa gram, ko pa ga je na isti cesli nekdo plačeval po 4.30 pesosa. Človek, ki je hotel pri enem samem poslu izgubiti 27 milijonov, ni mogel imeti zdravih možganov.
Za Juposlovanskn tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
Izdajatelj: ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenoie