Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.


The only Slovenic daily
in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Poet Office at New York, N.'Y., u-ider the Act of Congres of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 SECTOR.
NO. 169. — ŠTEV. 169.,
fNEW YORK, MONDAY, JULY 20, 1908. — PONEDELJEK, 20. MAL. SRPANA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Zotti pobegnil ?
Je pod $25.000 varščine.
uzmovic v sodnikovi ulogi.
Železniške žrtve. Četrtletno poročilo.
LJUDJE SO GA VIDELI NA WEST j NEKI UZMOVIČ V NEW YORKU MEDDRŽAVNA TRGOVINSKA SHORE ŽELEZNICI.	SE JE IZDAL PRI NEKEM	KOMISIJA JE IZDALA SVO-
ZDRAVNIKU ZA SODNI-	JE
KA, DA JE LAŽJE KRADEL.
Lopoveki "gang" je ponaredil postni pečat c. kr. avstrijske pošte.
ČETRTLETNO R O Č I L O.
PO-
STOTINE HRVATOV PRED PRO-PALO "KUČO".
Zottiju se je v nedeljo posrečilo, da so pa rešili iz kriminalne ječe; varščino v znesku $25,000 je položil Martin Engel, Tammany politikar. Ljudje zatrjujejo, da so Zottija videli včeraj (v nedeljo) zvečer na West Shore železnici in jo
S seboj je odnesel iz zdravnikove sobe dva revolverja in dija-mantne gumbe.
SODNIŠKI "KOLEGA", o
Newyorska policija doživi vsak dan toliko interesantnih dogodkov z uzmoviei, kot Še nikdar prej ne. Kriza sili razne viteze svedra, da slepa-
Število letošnjih žrtev na železnicah je sicer veliko, vendar zaostaja za lanskim.
728 UBITIH.
Washington. 18. julija. Včeraj je izdala meddržavna trgovinska komisija svoje letno poročilo glede vsakoletnih žrtev na ameriških železnicah. Ker je bil letos po vseh železnicah slabši promet, kakor v istem času lan-
....	T.i	njo, kar se da. Zdravnik Dupont je	.	.
le najbrze kam odkuril za Ijbojci- J '	,.	x , skesra leta, se ie število ubitih in ra-
„ ,	,i-	prav nehal s svojo ordinacijo v cetr- .	. * .„ _ „ , .
čem. Na beg je bil pripravljen ze	r	v	„	__ njenih precej zmanjšalo. Vseh sku-
.	,.	.	. .	tek zvečer; bilo je ze precej tema v J ^ , .	, .
baje pred dvemi ah tremi meseci in • . 7	" . .„ .	pai ie bilo ubitih /28 osob in ranje-
• , ■ 1- -U ionnnn	njegovi sobi, ko zazvoni hišni zvonec. 1 J J .	.
imel pripravljenih $80,000, toda nje- °	v.	nih ve«. a!i manj nevarno pa 14./13
,	it -t ;m,	V„	Dr. Dupont se na tihem pridusi gle-
eov kurapan "'posfenovie istega ka-	1	f
f..	.	11-- i-„	de pozne«ra obiskovalca, ki ira moti \
ji bra ira ie pretvoril, da naj počaka, i - . , , . .
,	- i - • i.„i,„ -i;	večernem počitku, ko cuje v svoji
«-eš. se bomo ze z lazim kako zvil:	1
. ,	nredsobi poarovor njegove strežnice
in stvar zavlekli.	1	'■
., , ■ • , • ;	•	rtnn	- poznim lxdnikom. Novmlospeu l>oI-
Sedaj pridejo lepe stvari na aan i	,.,.„.
in errozne lopovščine. Ponaredili so	P"™ Mrežni«, da .,e so Inik višje
pečat c. kr. avstrijske pošte in stem	V™**- <lil	slabeS»
kolekovali "svoje" režite ter narod	in bi rad govoril z zdravnikom. Ko dr.
goljufali, češ, evo poštnega potrdila!	I>«pt»nt to čuje v svoji sobi, pove
Policija je zaplenila ta pečat. Na	strežniki, naj naznani visokemu go-	dlanšk<?£ra. ^predlanskega,
režite so tiskali z bančno podružnico	*tu. da počaka samo dve minuti, ker ^ ^ ^ ^ ^ ^	^ ^
tudi "Ellis Island"; tudi sleparija.	*e mora preobleči. V raglici si prive-
Potniki dohajajo s parniškimi list-	že za vrat novo ovratnico, popravi
ki, kupljenimi od Zottijevih agentov,	manšete, se pogleda v ogledalo, na-
a vsi ti listki nimajo nobene vred-	viha brke in obleče svoj najlepši
osob. T<> število precej zaostaja za številom žrtev lanskega leta.
Iz tira je skočilo v tem četrtletju vsega skupaj 2<iT2 vlakov, v 1190 slu-čiijih so pa razni vlaki zadeli skupaj. Škoda, ki si> .jo povzročile železniške nesreče, znaša $1.977.419.
Število mrtvih osob v tem četrtletju ,je manjše kot število lanskega le-
Iz delavskih krogov. Razne nesreče
Delavske pogodbe, v raznih državah.
REPUBLIC IRON & STEEL CO. V j PRI COLUMBIA CITY, IND., JE YOUNGSTOWNU, OHIO, JE	POVOZIL VLAK AVTOMOBIL;
PODPISALA PLAČIL-	ŠEST LJUDI NA MESTU
Iz Avstro-Ogrske. Vseslavjanski kongres.
Razne novosti
iz inozemstva.
PRI DOKONČANEM VSESLOVAN- POVELJNIK TURŠKE POSADKE
NO POGODBO Z
DELAVCL
—•—
Pri Lake Erie & Western železnici so v delavnici v Limi, O., zopet pričeli z delom.
ŠTRAJK PREMOGARJEV V ALA-BAML
UBITIH.
Nesreče v Ulinoisu, Pennsylvania i. Ohio in Connectieutu.
V WEST VIRGINIJL
Warsaw, Ind., 19. julija. Na vožnji iz Fort Wayne v Lake Wawarce je včeraj nek vlak zapadno od Columbia City povozil avtomobil, v kterem so Youngstown, Ohio, 19. julija. Re- bili Chas- Sherman King, njegova že-public Iron & Steel Co. je v petek na, dve hčerki in šofer ter gdč. Fay-sklenila z organizacijo svojih delav- ma Bradskaw. Vsi so bili na mestu cev jednoletno novo pogodbo glede ubiti. Z avtomobilom so hoteli voziti plače. Ta pogodba je veljavna za preko proge kljub temu, da se je bli-15.000 delavcev in določa, da se plača žal vlak. Avtomobil je popolnoma raz-nekoliko pomanjša.	dejan. Vsi udje lahkomišljenih izlet-
Lima. Ohio. 19. julija. Lake Erie nikov so zlomljeni in obleko jim je & Western železnica, v ktere delav- povsem raztrgalo raz trupel j. niča h so dosedaj delali le po tri dni Chicago. 111., 19. julija. Na progi ■ia teden, je določila, da se dela v Jackson Park tukajšnje nadulične nadalje po šest dni. Tako je odre-j železnice sta pri Stony island Ave. .lila 1 ii< i i
SKEM KONGRESU V PRAGI SO SE DOSEGLI NAJLEPŠI USPEHI.
Konec zasedanja avstrijskega državnega zbora.
STURDZA PRI AHRENTHALU.
V BITOLJU OSMAN PAŠA JE BIL ZA VRATNO UMORJEN
Posredovanje srbskega kralja Petra v zadevi preteče minister-ske krize.
KITAJSKO POSLANIŠTVO.
Praga, 19. julija. Vseslavjanski
Solun, Turčija, 19. julija. Nek častnik, ki je mlaaoturškega mišlje-
kongres, ki se je vršil te dni v Pra- i nJa> v tukajšnjej vojašnici umoril gi, in kterega so sklicali iz Petro- poveljnika posadke v Bitolju. genera-
grada se vrnivši zastopniki vseslav-janstva, se je ravnokar zaključil. V nepopisno jezo Nemcev, proti kojim je bil kongres v prvej vrsti sklican, vladala je med vsemi zastopniki slo
Ia Osman pašo. Slednji je še predvčerajšnjim naznanil, da bode pomilostil vse one častnike, ki so bili v zvezi s zadnjim vojaškim uporom v Macedo-niji. Nedavno so v Bitolju umorili"
vanskih narodnosti popolna solidar- mladoturki tudi generala Semzi paša nost in Poljaki so izjavili, da bodo j in radi tega je uir^r O-man paše tem
vedno in na vsej črti nastopali solidarno z ostalimi S'avjani proti barbarske j Nemčiji, oziroma Nemcem. Kongres, ki je bil mnogobrojno ob-
Davton železnica.
iskati, [»omenja zopet korak bližje d« Cincinnati. Hamilton and j zadela skupaj dva vlaka. Osem osob 1 uresničenja vseslavjanske ideje.
je ranjenih.
bolj senzacijonaler..
Be Igra d. Srbija. -'O. julija. Radi energičnega p«>- - iov;iiija srbskega kralja Petra je krii.a v -rbskem kabinetu za sedaj od:*:njena.
Milovanovič. k:' remu je kralj pro-
obleče
i,ost,	, office coat", da kolikor mogoče do
Na kamate imajo ubogi Hrvatje j stojno opravljen stopi pred sodnika, uloženih nad $86,000, a vse je zgub-
ljeno. Koliko je "profučkanih" sto-tisočev, še le pozneje izvemo.
"Pred "kučo" na 108 Greenwich Street v New Yorku je danes stalo nad petdeset Hrvatov, ki so kričali:
Tako pripravljen, odpre vrata svoje sobe in stopi v čakalnico.- Hon. «ro^|H>da >odnika pa ni bilo več videti. Zginil je kot kafra. In ko dr. Dupont ' odpre električno luč v svoji predsobi, opazi takoj, da sta zginila njegova
železnicah.
Vzrok, da je letos manj ubitih in Itonesrečenih je. ker železnice niso prevozile toliko potnikov kot v istem času lanskega leta. Krizo občutijo pri vseh železnicah, tako pri osobnem prometu kot tudi tovornem. Zadnje čase je že več železnic povišalo cene za rane tovore, ker so se izjavile, da sicer delajo v zgubo.
Dunaj, 19. julija. Zasedanje par-	šle dnij poveril —stavo novega mini-
Birmingiiam, Ala., 19. julija. V o-I V Wisconsin Steel Mills v So Chi- j lamenta je končano. Pri sedanjem	sterstva, je to čas*no zadevo s zahva-
tn-m okraju, kjer so pričeli unijski j eago je včeraj skipela stopljena ko- j zasedanju se sicer ni tako razgrajalo	lo odklonil z izrekom, da se z vodji
premogarji štrajkati. vlada sedaj po-, vina. Pet delavcev je bilo deloma ; kakor preje, vendar pa narodnostni	svoje stranke ni rnogH zjediniti glede
polni mir in red. Vojaštvo ostane j težko, deloma smrtno ranjenih. j boji niso končani.	programa, torej : <r more prevzeti me-
tam le še dva dni. V rovih delajo i Dubois, Pa.. 19. julija. V premogo-, Rumunski ministerski predsednik	sto ministerskeira predsednika. Kralj
seda j neunijski premoga rji.
jih Zotti et Co.!
"(idje su naši novci T!" Ali urad-	dva dragocena revolverja in dijaman-;
niki gange so še danes lagali: kdor	tni gumbi. Kar so ga nesle pete plane
ne gre na sodni jo, dobi vse nazaj,	jm» stopnjicah in pravkar še opazi, da
drugi pa vse izgube.	g. sodnik zavija okoli vogala 6. ave. j
Mrtvaško klenka zvonec, narod,	K sreči sta bila v bližini dva detek-
ubogi delavski narod pa joka in v	tiva. ki sta dozdevnega "rihtarja" i
srce negujoče zgihuje: "Kje so naši	kmalu ulovila in prepeljala v sodno i
krvavo zasluženi novci?" Požrli so	dvorano, pa ne na sodniški stol, da
sodi nad drugimi uzmoviei. Revolver-
. v	1
je in dijamante je še imel v svojih žepih.
Včeraj >o uzmoviča pripeljali pred jKilicijskega sodnika, ki se ni mogel ubraniti smeha, ko je stavil svojega " kolega" ,pod varščino 1000 dolarjev, da ga zasliši tekom današnjega dneva. Ko pride psevdo-sodnik danes v resnici pred pravega sodnika Forsterja, za kterega se je izdal, bo
USTRELIL
SVOJEGA LJA.
PRIJATE
•Honolulu, 20. julija. Danes se je j vršil >prejem raznih gostov tukajšnjega mesta na vojnem brodovju naše
vem rovu Acme Slope seje pripetila j St urdza je obiskal na Severniku av-	je pa nato povabit vodje vseh strank
noreča, pri kterej so bili trije delav- 1 strijskega ministra inostranih del.	v svojo palačo, kjer jih je pogostil io
j ei smrtno ranjeni.	Alirenthala. s kterim se je posveto-	jim priporočal n :n spravo. Po tri-
Cleveland, O., 19. julija. Na mor- val o položaju na Balkanu.	urnem posvetovavjn so so zjedinili,
Budimpešta, 20. julija. Ogrski mi-	da državni svetnik Velimirovič sesta-
nisterski predsednik se je namenil,	vi nov kabinet, ki-eremu hoee pozneje
da potuje na Hrvatsko, ker slednje	načelovati Milovanovič. čase je dobival vedno hujše pritožbe Peking, Kitaj^k:.. 19. julija. Kitaj-
proti hrvatskemu banu Paulu Rauchu.	<ka vlada je skiemia, da imenuje gu
Temu potovanju ogrskega mini-sterskega predsednika pripisujejo razni vodilni krogi veliko važnost, ker je objednem zadnji korak ogrske vlade, kako bi se mogla spraviti z ne-
ATLANTSKO BRODOVJE V HONOLULU.	I nari('ntJ šolski ladiji Howk se je vče-: raj razletela parna cev in jeden mor-~~° • nar je smrtno ranjen. Svečanostni dnevi za mornarje naše , Na progi Eastern Ohio Traction
mornarice na otočjn Hawaii. ' Lbe hVl™ 0ates	sta zadela dva
zadovoljnimi Hrvati. Hrvatski posili tajskej del dolga.
16 MILIJONOV ZA NEWYORŠKO POLICIJO.
Tri milijone več nego lani.
Policijski komisar general Bingham je priposlal mestnemu svetu svoj pro- | to pa£ ,epo svidenje, in poslušalci bo-račun za leto 1909 glede stroškov zUn do Jahko d0l0^H? kteri sodnik Forster newyorsko !>olicijo. Vkupna svota, ^ ^ prebrisan ki jo zahteva, znaša $1(5,393,539, torej	»
skoraj tri milijone dolarjev več v jed-	°
no vat i štiri nove kapitane in zidati dve novi policijski postaji. Newyor-ška polieija že sedaj šteje 8100 mož in sedaj jo hočejo za 1000 mož povečati.
Konečuo pa sevwla komisar I'.ing-
še s koncem svojega revolverja tolkel po svojem najboljšem prijatelju, dočim se je njegova žena onesvestila.
Vzrok: prepovedano sadje.
Asheville, N. C., 19. julija. Tragičen dogodek se je dogodil v Limestone; Paris Summer je bil ustreljen od svojega najboljšega prijatelja Jas. Fradvja. s kterim je skupaj občeval že od mladostnih let. Ko se je Fradv nepričakovano vrnil domov, je Sum-merja presenetil v prijetnem objemu svoje žene; ne da bi se dolgo pomiš-Ijal. je Fradv potegnil revolver izza pasa in večkrat zaporedoma ustrelil na svojega najboljšega prijatelja.
Osemletni sin Fradvjev in ustreljeni Summer sta bila vedno velika prijatelja. Mladi Frady je Summerja vedno klical za svojega partnerja, da-
, - v - , , - I , si ie bil 30 let starejši od njega. Ko nem letu koj presnje leto, oziroma _ .	, ... .	. ., . J...... j ;' . . , . ... .
,	A j	Kaznjenec ustrelil svojega sodnika. e mladič začul strele, je takoj hitel
letos. Bingbam zahteva, da se mu	.	i i -i	-i s *
dovoli nastaviti še 800 novih polica- Archibald Herron je na sredi ceste . v sobo in na kolenih prosil očeta,
jev in dvesto detektivov, da bo uspeš- mesta Metuchen, N. J., ustrelil dr. »aJ	«streh ^egovegs. partner-
nejše lovil uzmoviče, ki so se zadnje Pricketta, ki je bil svoje dni metodi-1 Ja- Yse detkov« ProsnJe so za" čase pojavili v neizmernem številu stovski duhoven, pozneje pa se je po- !®an; par treuotkov pozneje je bum-
po New Yorku. Nadalje hoče ime- svetil politiki in postal rekorder za mer ze zdlhnlL Ko Frad>T m. imJl
mesto Metuchen. Prickitt je bil tudi vež nobene kroglje v revolverju,^ je
urednik lista v istem mestu. Kot rekorder je Herrona dvakrat obsodil v ječo, ker je slednji mučil svojo ženo.
Ko je Herron bil zopet, pr^st, je gro-	_p__
zil. «la ustreli Priekitta takoj, ko ga
haiu ne pozabi tudi na sani sebe, tem-j prvič sreča. Herron je ravno šel po	Defravdant Walker izročen ameri-
več zahteva tudi povišanje svoje pla- Durham Ave., ko jo naletel na rekor-	škim oblastem. _
če; sedaj ima na leto $7500, a od derja; hladnokrvno je potegnil svoj	^ Di raL. 20. julija. Danes je
sedaj naprej pa hoče imeti, to je pri- revolver in Priekitta na mesta ustre-;	^ k ^ ^
segel pri devetih bogovih vojske, na id. Herrona. ki je anglezk, podanik,	^ ^^ blagajnika
leto $15,000, ker sicer ne more lo- so takoj aretoval,: v jeci je izjavil	Rank of New Britain>
viti uzmoviče. Nadalje zahteva, da da se ne c-uti krivega ker je izvršil,	porjeveril svoječasno oko-
se poviša tudi plača njegovih namest- lo to. kar mu je stonti velevala vest. !	^ han^ denarja.
.likov vsakemu za $2000 in da se po-	Sedem jetnikov pobegnilo.	William Walker, pobegli blagajnik,
^Ur^l^a^e^r^ Tonete, 19. julija. Včeraj okoli je bil v spremstvu načelnika policije daj ničesar ne dobivajo. In New j P^e je pobegnilo iz tukajšnjih me-V or k bo pa plačal to ogromno svoto, | stnih zaporov sedem jetnikov. Njih saj je bogat, in tatje ter italijanska kolovodja Harry Churchill, rodom sodrga neovirano gospodarijo v njem,; Newyorčan si je na sleparski načm kljub skoro 10,000 mož policije. ! pnsv<.jil ključe od sobe v drugem
nadstropju, kjer so bili zaprti na smrt obsojeni zločinei. Vsi so bili obsojeni na vešala radi večjih umorov. Los Angeles. Churchill je zvrtal v njih sobo dovolj veliko luknjo, nakar so poskakali iz visočine deset čevljev na dvorišče zaporov, ktero obdaja dvajset čevljev visok zid. Jetniki so se pa že preje preskrbeli z vrvmi, s pomočjo kterih so preplezali zid.
Churchill je v svoji celici pustil pismo, naslovljeno na Jim Lerdona v New Yorku, kjer ga prosi, naj mu nujno pošlje 100 dolarjer.
vozova. Tri osobe so ranjene.
Saybrook. Conn., 19. julija. V viharju. ki je divjal včeraj zvečer, se je Porterjeva vachta zaletela v obrežje in je popolnoma razdejana. Ljudje, | mornarice, ki je dospela na svojem j ki so bili na. ladiji. so se rešili s tem, ; potovanju v tukajšnjo luko. Okoli ti- J da so poskakali v vodo in plavali na j ban Paul Rauch je zanetil s svojim i soč Amerikaneev, domačinov, Špan- j kopno.	.poslovanjem veliko nezadovoljnost
Portugalcev, Kitajcev in Japon-I Kevser, W. Va., 19. julija. Zapadni ' med narodom; ogrski ministerski atlantsko ! ekspresni vlak Maryland železnice je ! predsednik se hoče posvetovati z raz-! skočil blizo tukajšnjega mesta raz tir i nimi vodji hrvatskih strank v dežel-in se razbil. -Tednajst potnikov je tež- i nem zboru, kako ustvariti na Hrvat-ko ranjenih.
vernerja provinc! - Mukden Tang-Shao-Vi za posebnega naflkomisarja^ ki bode potoval v Washington, da pri-nese naši vladi j »osebno zahvalno pismo, ker je naša vlada odpustila Ki-
eev,
okrašeno
t 'rev je obiskalo brodovje.
Na deželi so se zabavali mornarji ; z rokoborbami in izleti, dočim so pri-j redile častnikom inorodne deklice ve- j i ličasten ples. Pri vseh plesih so bile I ! deklice krasno okinčane z venci sve- j i žili cvetlie. Pozneje so se prepeljali j častniki v Pearl Harbor, kjer so pre- i živeli večer v Commercial klubu. Ponoči se je vršil zopet ples na morskem : i obrežju, ki je bilo bajno razsvetljeno, j ' Iz vseh oklopnic so metalci svetlobe j krasno razsvetljevali vso okolico, da ■ j je bilo svetlo kot po dnevu. ! Plesa se je udeležil tudi poveljnik brodovja admiral Sperry. Danes je plačilni dan pri mornarici in vsi mornarji so obilno preskrbljeni z denarjem. Admiral Sperry je naznanil, da odplove brodovje že 22. julija, mesto 23. proti Aucklandu, Nova Zelandija.
CLEVELANDSKA CESTNA ŽELEZNICA.
Znižana
voznina se je izjalovila.
popolnoma
skem boljši parlamentarni položaj. Dosedaj so se vsi poskusi izjalovili, ker Hrvatje ne odnehajo z zahtevami ;.a svojo narodno avtonomijo, ktero jim Ogri vedno kratijo.
o-
Predsednikovi čevlji.
Na sledu za morilcem.
Marydel, Del., 17. julija. Okrajni pravnik Keating je pozval v službo
7 najboljših detektivov države Mary-
Cleveland. O., 20. julija. V Cleve-landu je že nad tri mesece uvedena voznina po cestni železnici po tri cente. Ta voznina se je po poročilu železniške pocestne družbe popolnoma izjalovila, ker družba ima neprestane zgube. Stroški za pocestno železnico že sedaj presegajo dohodke okoli 40 do 50 tisoč dolarjev. Municipial Traction Co., ki ima v najemu cestno železnico, upelje v kratkem še prosta transferje na vseh svojih progah. Dosedaj so znašali dohodki transferjev okoli 30.000 dolarjev na mesec, ker so za vsak transfer zahtevali en cent. Prihodnji torek se vrši seja ravnateljev železnice, kjer se bodo posveto-
land, da se podajo za sledom morilca,
: ki je GOletnega Williamsa v gozdu vali ° dajanju prostih transferjev. i obesil, ker se je hotel poročiti s 13-
letno deklico.
Mlada ljubezen.
Iz jeze, ker jo je zapustil njen ljubček, se je zastrupila veeraj v Brooklynu, N. Y. petnajstletna Ade-lina Busano; spila je precejšnjo količino lavdana; dasi je dospela k njej takoj zdravniSka pomoS, jo vendar niso mogli več rešiti. Njen IjubSek je Šestnajstletni Harry Humble, ki se je naveličal Adeline in si zbral drugo ljubico, kar je Adelino pognalo v
mesta New Britain in jednega detek tiva. Bil je videti zelo izmučen in izstradan. Na vprašanja časniških poročevalcev je odgovarjal samo s kima-njem glave.
Begunca so takoj odpeljali na kolodvor Santa Fe železnice, ki vodi v
Obsojene konjske tatice.
Indianapolis, Ind., 17. julija. Sodnik Pritchard je obsodil dve konjski tatici, ki sta same priznale svojo krivdo, da sta ukradle skoro 40 konj na ječo od 1 do 14 let. Sodnik je hotel mlajši, ki je stara šele 18 let kazen odpusti'i, toda v zadnjem 5asn je zvedel, da je tudi po drugih krajih kradla konje.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za		50 kron
za		100 kron
za		200 kron
za		500 kron
za	204.00 ............	1000 kron
M	718 ^ ............	Sowv '—n
Počtarina j« všteta pri teh Doma m nakinm* vsote popolnoma i plačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v U. do 12. iaak.
Denarje naa podrti j« najprlHŽ-•!'ie	v fotovini ▼ pilpotu-
* «u rnlat ranem pfanm, vtij« nob po P«—tU Foetal Ktmoy Order sli pa How York Back Draft.
mm iAim oo.,
10» Qroeawiefc ft., ICow Tort, tl04 St Clair Avo., K. S.
Ako slednje upeljejo, bo imela družba še večjo zgubo vsak mesec. Najbrž bo Municipial Traction Co. predala vse svoje pravice in lastnino stari pocestni železniški družbi Cleveland Electric Co.. ki je vodila prej pocestno železnico v Clevelandu, dokler jo mayor Johnson ni prisilil, da je prenehala poslovati.
Cena vožnja.
Dne 22. JULUA odpluje paznik EUGENIA od Ausfcro-Americana proge iz New Torka ▼ Trst; vožnja za ta parnik stane do Trsta ali Reke
Veliki bankeroti.
Detroit, Mich.. iJO. julija. Bogata tvrdka Cameron Čurrie Co. jo danes prešla v receiverjove roke, ker sama ni mogla dalje več poslovati. Skupna zguba tvrdke znaša $700.000, dočim ima tvrdka za tirjati okoli milijon dolarjev, ktere pa ne more dobiti. Lastniki, oziroma upravniki bankerotne tvrdke sami mladi neizkušeni ljudje, ki so upravljali z denarjem prav po svoji lastni volji. Poleg tega so se Oyster Bay, Long Island, 18. jul. razni direktorji med seboj vedno pre-Ko se je predsednik Roosevelt vrnil i pirali za deleže.
včeraj s svojega sprehoda, je stopil Akron, O., 20. julija. Orlando k svojemu čevljarju Kalinu, da od- Wilcox je bil danes imenovan reeei-nese domov par čevljev, ktere je pred verjem za bankerotno Globe Siga <± kratkim pustil "zaflikati". Mojster Poster Co. Bankerot je tvrdka napo-drete Kahn se je zelo pritoževal nad vedala, ker se je predsednik umoril, predsednikom, da tako raznosi čev- Pasiv znaša okoli 40.000 dolarjev, lje in strga, da jih skoro ni mogoče Columbus, O., 20. julija. Najveeja popraviti. Nekteri ljudje strgajo prodajalnica v srednji Ohio D. C. čevlje samo na določenem delu, Roo- j Beggs Co. je morala danes napovedati sevelt pa pošvadra vse skozinskoz, { bankerot. Glavni dolžniki bankerotne da mu mora čevljar vedno posebno j tvrdke so vsi v New Yorku. Firma je ceno računati za popravljanje. Ven- j v rokah sodnjega oskrbnika, dar je Roosevelt dober kupec in nik- j dar ne priganja mojstra smole k na- | glici, k?r ve, da hitro delo ni trpežno. Mojster Kahn sedaj pričakuje, da bode naročil predsednik pri njeni
posebno vrsto lovskih čevljev, ktere 'oprezni! v morj*. Na ladiji je bilo-si bode nabavil za svoj prihodnji lov. •'> osob. «>d kterih jo utonilo 25, med na kterega se poda v Afriko, ko pre- njimi trije meri kanci. Ostale po tni-ide njegov predsedniški termin.	ke je rešil angleški parnik Suverie,
k i je takoj prihite] ponesrečencem na g I«,	^ • or I pomoč. Otok Conegidor leži trideset
Hitra VOZnja« J~ imilJ.od Manile. Natančnejša poročila
>v- niso dospela.
25 oseb utonilo.
Manila. 17. julij.;. Na. vožnji iz Ma-;.iie na otok « orregidor je jahto 'asaic zalotil velikanski orkan in jo
$25.00]
do Ljubljane
$25.60
Vožnji listki bo dobiti pri: CTLAHK BAKSB2 OO. 109 Greenwich St..	For Tor:
«104 it Clair Atj.,
One 23. JULIJA odpluje francosfi ekspresni parnik La PROVENCE b Now Vorka ▼ Havre. Vožnja stane
do LJUBLJANE .
$38.00
Hitra
vožnja.^]
$38.15
4o XAGttBBA
$38.35
Yoftaji IMd oo dobiti pri:
FRANK SAK8ES CO., lOf Orotnwich Street, Now York tm
il#4 81. Glair Af., N. L,
»>gh ■ titm

Dne 21. julija odpluje ekapreoei parnik Kaiser Wilhelm II. ia Now Torka v Bremen, vožnja etane do Bremena
$37.00
do Ljubljane	1
$46.45
i» Ml
$45.45
do Xagreba
$45.30
Vožnji listki so dobiti pri. **ANK SAJC8EB OOn lit Oroonwich Street, Now Totfc.

"GLAS NARODA"
(Sloveaic Daily.)
Own*! and published by the
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary.
LOtTIS Bt.S EDIK., Traanuzvr.	, . ,.
Place of BoaineaB of the corporation and ^ z opiranjem državljanov brez addresses of above officers: 109Greenwich sodnega povelja, tedaj je postavoda-cS""5^8^00811 Manhatta0» New York ja priklicala nad vse hujše zlo, kot
je vladalo prej, ko so bile stave do-
moenejši in več zaleže kot vse postave! In za te svoje nepremišljene besede je dobil samo ukor.
Newyorska postavodaja je pred kratkim sklenila, da je prepovedano stavljenje na dirkališčih. Če pa mislijo sedaj to starodavno navado zadušiti z brutalnim nastopom polici-
es leto velja list za Ameriko in
Ganado.........$3.00
„ pol leta.........1.50
„ leto sa mesto New York . . . 4.U0 „ pol leU za mesto New York . 2.00
i, Evropo za vse leto.....4.50
m ii h pol leta.....2.50
n i, ,, četrt leta .... 1.75 T Evropo pošiljamo sknpno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-_vaemei nedelj in praznikov.
«GLA8 NARODA"
("Voice of the People") lasted every dar, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3-00.
(.Advertisement onfagTcement.
voljene.
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne aatfanejo.
Ifenar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri aprsaembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvatiA6e naznani, da hitreje naj-oemo naslovnika.
Dopisom in pcwiljatvam naredite naslov:
Tristoletnica Quebeca.
Slikovito mesto Quebec v Canadi je obleklo praznično oblačilo, da dostojno sprejme svoje goste, ki prihajajo od vseh strani j sveta. Mesto Quebec namreč praznuje tristoletnico svojega .obstanka. Iz Anglije se je napotil angležki prestolonaslednik z velikim brodovjem in Zjedinjene države so odposlale podpredsednika republike, Mr. Fairbanksa, da pokažemo Canadčauom, da živimo z njimi v prijateljskih razmerah.
Prvi Evropejec, ki je stopil na ca-nadska tla, je bil Francoz Samuel Champlain, ki je tudi ustanovil na-
'OLAS NAKUDA" . ,, . _ , _ _ . ...
M» Greenwich Street, New York City, selbino Quebec. In da ni bilo v istem
Nekaj.
Piše Ivan Zoreč.
L
Onega, ki pazljivo čita slovenske časnike, premnogokrat osupnejo tožbe, da Nemci ali sploh tujci, ki so prišli k nam, na slovensko zemljo, s trebuhom za kruhom, zatirajo nas domačine in "nam stopajo za vrat, slovenski gospodar pa toži in se bojuje proti njim in vzdihuje ter kliče na pomoč — če se jim ravnodušno celo ne uklanja. In našega prirod-nega bogastva sitemu, krasote naše domovine pijanemu in zvitemu prite-pencu raste greben dosledno in natanko v tistem razmerju, v kterem pojema naša podjetnost in se manjšata odločnost in samozavest zakonitega gospodarja zemlje.
Ogorčen meče človek časnik iz rok in se čudi in jezi.
Pa res. Ustimo se o svoji nadarjenosti, v deveta nebesa povzdigujemo svojo žilovatost, ki se stoletja že upira tujim navalom itd., sicer pa največkrat prekrižanih rok mirno in brezbrižno zremo — če se slučajno ne ravsamo sami med seboj — kako se tujec utrjuje na naših tleh in se
Zavest, da smo tudi jsami krivi svojega pomilovanja vrednega stanja: to je najhujši črv, ki razjeda naše srce. Spomin na lepšo prošlost nas spremlja povsodi; ob vsakem novem udarcu nas ostro pogleda v oči in hodi težkih korakov z nami, ta hudi in neusmiljeni spremljevalec, ki nam greni sedanjost in bi nas raztužil glede bodočnosti, ako ne bi trdno verovali v vstajenje slovanskih plemen... In vendar; ozrimo se po žalosti in bridkosti polni svoji domovini — pa vidimo, da stari naši grehi, ki so toliko in vse zakrivili, da ti grehi veljajo danes pri nas za modrost in čednost! Pa pojdite v taborišče kterihkoli naših slovanskih bratov, opažali boste ravno to. Kavno po tem grehu, bolj nego z vso zgodovinarsko študijo in jezikovno sorodnostjo je dokazano, da smo Slovani s sterilnimi narečji vendarle res veje in odrastki enega samega slovanskega drevesa, otroci ene slovanske matere. Tako značilen je naš greh — nesloga I
Telefon: 1279 Rektor.
času slovitega William Pitta z an
t oblastno in mogočno oklicuje za na-
Državljanska svoboda.
Sodnik vrhovnega sodišča v New Yorku. Mr. Brewer, je imel preteče-ni četrtek sledeči govor: 44Vsak Človek ima več pravic do svojega občanka, posebno pa so še njegove pravite do življenja, svobode kot držav-
Jj-i. Zjedinjenih držav in pravica do ,jeca SQ prigeli vreti Angleži iz Ve_ *re«-e. oz.roma srečnega življenja, in Uke Britanije v Canado. mesto Que-lo ><> pravice, ki pristojajo vsakemu
šega gospodarja. Pomislite!
gležkimi naselniki, bi dandanes ne =,amo po celi Canadi, temveč tudi po Ponusllte! Nebo se ie Prepreglo Zjedinjenih državah govorili samo |3	pretečimi oblaki. Da-
francoski jezik; angležkega jezika bi j nekJe za -orami tolklo zagrmi niti ne upoštevali, kot danes ne upo- | m rezek bhak Potegne vijugasto go-števajo francoskem. Prav tedaj i re6° žrto P° nebesnem svodu, da se namreč so bili Francozje zapleteni j «»trašite in še bolj hitite spravljati v vojno z Nemci, oziroma Prusi, torej J Pod streho srečn0 dozorelo žito ali niso mogli svoje naselbine okrepiti' 5uho seno 155 travnika. Pot lije z lica in jo pomnožiti s francoskimi nase- vam m vašl	^ vendar hiti-
ljenci. Kmalo po ustanovitvi Que-! te' da dovršite svoje delo res še pred
|M»amezi'.erau državljanu naše obširne republike."
Kar je govoril sodnik Mr. Brewer, je pri nas znano vsakemu dečku, ki prične pohajati v šolo, da praznuje«
bec si je osvojil Anglež Wolfe in tako je Canada dobila naenkrat angležki značaj in zgodovina drugo lice in bodočnost.
Canada je krasno napredovala v zadnjih dvajsetih letih. Najbolj so
ni< namreč v Ameriki praznik neod-	-i- 1 -i ■	._____1
1	se pomnožili naselniki v severozapad-
v is nos ti m osobne svobode. Vendar	Ht>m (le]u eana,lskeira dominijona. Od-
v oeitrled nasiljem zadnjih dnij, ko	,e so ge noV(J pr
postopajo državne in policijske ob-	, *■ .. i,0„ -
^ J	>ke jame. tvornice so rast le kar iz Ja^ti /h več ali manj okrutno proti
.	tal in farme so pomagale k napredo-
svojim sodržavljanom, nastane vpra-	vanju ljaČBlyJL in vefji vrednosti
sanje kje pravzaprav so te pravice,	,rmlii5-a. 0d leta 1S78 je vlada
ah j.h_ imamo, ah pa so slednje od	^^ ye- kot 15<000 milj žele2ni.
oblasti j odvisne, ki jih hočejo ugono-	-k<? ^^ Naselniki od vseh stra.
nevihto. Zdelani in utrujeni sedite potem z družino v svoji hiši pri skledi skromne večerje. Mahoma pa se odpro vrata in v sobo stopi ne-znanec. Oblastno sede za vašo mizo, z imlo nesramnostjo vas odrine od sklede in pogoltne vašo večerjo. O-supnjeni ne veste, kaj bi, in debelo :a ir leda te. Kri vam zavre morda, <la mu odločno pokažete vrata. Toda emogove in rudni-, tuJ' nesramnež vas udari v obraz, da opotekajoč se odletite; sam pa še »olj možko in široko sede za mizo. Vaši plakajoei otroci mu morajo s J reči. a žena vaša nositi na mizo, kar le premore dobrega revna vaša koča. Požeruh vam naposled pojasni
biti. ne da bi se ljudstvo zdramilo. nij	je ylada dobrovoljno spre-i z uesnansko drznostjo, da ta hiša, ki
\ spominu .je odigral pretečeni teden na ne\v-vorškem konjskem dirkališču. Tedanji nastop policije na dirkališču, njih brutalna nas;ln<»t je vzbudila ogorčenje vseh navzočih, oziroma udeleženih. Ljudi so zapirali brez sod njega povelja, policija je rabila
nam je dogodek, ki se j jemala tef jim pomagala 2 nasveti	v W gospodarili vaši dedje, kjer
uri naseljevanju. Mnogo se jih je iz-	ste blh ™Jeni V1 in kl ste naTue"
selilo tudi iz Zjedinjenih držav, ka-	1Jlli svo?im otrokom — da torej ta
kor iz Vermonta. Michigana, Minne-	blSa odsleJ ni vaša in vašlh otrok' -iote in Wisconsin a.
Canadski dominijon je večji kot -<> Zjedinjene države skupaj z Ala ko. Od Atlantika do zapadnega o-
ampak tu hoče gospodovati on, tujec : vi in vaša družina mu imate slu-/.iti in delati...
V jezi se vam skrčijo prsti, in lju->ilo. ne da bi bila upravičena. Da, b^ežja~je razdalja Zj^dinjenih držav 'a in £renka bo1 vam napolnjuje uža-
' ' kio- skoro 3000 milj, dočim meri Canada ■ !Jeno sree- Nesrečni in ponižam sklo-
so iskali
nekterim so vzeli celo obl buke. da, celo čevlje, kjer po dokazih, da so udeleženci na dirkališču stavili manjše ali večje svote na izborne konje. To je že višek nesramne brutalnosti nase policije,	letih"
ko se vmešava v zasebne zadeve po-samnih državljanov, do kterih nima niti najmanjše pravice.
V zakoniku postav Zjedinjenih drža v beremo v
po širini 3400 milj. Posebno je raz- aete tilnik in žal vam & da 111 o ribarstvo, ki je zadnje leto ime- ^te udarili vi, ko je to vendar za-
lo okoli 500 milijonov dolarjev prometa. torej toliko, kot pri nas v de-
Mi pa želimo Canadi, da se še na dalje razvija v trgovskem in polje-
lužil za svojo nesramnost; tako pa vam je njegova klofuta vzela pogum in vas je premagala, da ste zdaj na svojem domu — tujčev hlapec!
Glejte, to je po priliki slika na-
vedno	dremajočega življenja.
delskem položaju, da postaja ------(
bolj bogata. Mogoče je, da nekega Najlepše, kar vemo iz svoje pro-beremo v poglavju št. 337 sle- dne postane Canada del naše velike i šlosti, je zlata in neomejena svoboda deče: Brez sodnega povelja se more : repul)like> da zavihra v njenih me- in pa mirno življenje pod vlado slo-1 zapreti posamnega državljana le te- j ^ zvezina zastava z zvezdami in venskih knezov. Nikomur se nismo i daj. če državljan moti javni mir, ali j ^rtami da se bode naga republika i klanjali, velik in opravičen je bil naš i
skuša motiti, oziroma grozi motiti,
lahko imenovala United ponos in zavidanja vredno naš% bla-
ko je navzoč zastopnik javnega miru, gtateg od North	želimo,' gost an je. Bogastvo Slovenov in ro-
ali če je v obližju, da sam lahko pn- da pr-de skoro	ko bodo tudi | dovitnost njihove zemlje sta zadišala
ča o nameravanem, oziroma zvrfie- Canadci volili g^pnega predsednika drugorodnim našim sosedom, da so nem motenju miru, ali če se držav-1 repubUke> M bode	največja, prihrumeli med nas in so nam nasilno
Ijan direktno pregreši proti posta-1 uaimogo5nejša in najprostejša na i ugrabili, kar je bilo naše. Pustili so vam, ki so jih izdale svežine ali dr- < svetnI	nam ie golo življenje, da smo bili nji-
žavne oblasti. Sicer policija ne sme nikdar zapreti državljana brez sod- '■ nega povelja. V vsakem slučaju pa, tako nadaljuje postava v poglavju 338, mora oni organ, ki zapre državljana, to naznaniti svojemu višjemu predstojniku, ki mora izgotoviti pis-
meno pooblastilo glede zapora in ga posredovanja čeških strank je mini-
izročiti na pristojno mesto v teku ster izdal naredbo, da se imajo do-
24 ur.	' voliti javni izpiti na češki Komen-
Nato sledi pa še naslednja razlaga sk>-.jevi goli na Dunaju in izdajati
v zakonskem poglavju: Vsak član . v	, rp,
..	f . .. , ... javna ceska spričevala. To je .Nemce
policije mora pod kaznijo deset dnij : '
j	- i- s: silno o°"orčilo in v mestnem svetu du-
zapora ali z odpuscenjem iz policij- >uu &
ske službe, če policijski komisar za-1 najskem je bilo tozadevno vloženih hteva, pripeljati državljana, ki je bil več interpelacij, zatvorjen, pred najbližnjega mestne- | ga sodnika, ki določi glede aretiranega po obstoječih zakonih.
Češka šola na Dunaju.
Položaj avstrijskega naučnega ministra je dobil zopet udarec. Vsled
V več ozirih se je newyorska policija pregrešila proti gori imenovanim točkam našega zakonskega poglavja, torej je sedaj dolžnost višjih oblastij, da jo dostojno zavrnejo in pouče o pravicah posamnih državljanov Zjedinjenih držav. Širja svoboda je itak že skoro zginila, ostale bo nam samo Be drobtinice, ki neki odsevajo v skrčeni osobni svobodi. In če nam policija z nasilnim postopanjem in brutalnim obnašanjem hoče odvzeti Se te majhne osobne pravice, kam je prefila tedaj ustava proglašen j a svobode Zjedinjenih držav iz leta 17761 V javnem življenju se že opazuje, da je polieijski kol močneji kot postava sama. Dobro nam je še v spominu, kaj je izjavil policijski inšpektor dne 14. marca v New Yorku: Kol, ki ga nosim s seboj, je
Tajna okrožnica proti narodnostim.
V ministerstvu za notranje stvari v Budimpešti vlada velika razburjenost. Minister Andrassy je izdal namreč tajno okrožnico, v kteri daja oblastim navodila, kako imajo postopati proti narodnostnim agitatorjem, proti tisku, kako imajo paziti in kontrolirati delovanje pojedinih narodnostnih korporacij in društev. Kmalo potem je to tajno okrožnico objavil neki slovaški list v vsej celoti. To je izzvalo v ministerstvu veliko razburjenje. Uvedena je preiskava.
Imenovanje hrvatskih škofov.
Z Dunaja javljajo, da so prejeli iz Rima zaupne vesti, da je rimska ku-rija odbila enajstorico kandidatov, predloženih od bana barona Raucha, na izpraznjeni škofijski stolici v Djakovu in v Sen ju.
hovi hlapci in sužnji, ki smo jim de-: lali in za nje trpeli kakor živina. Živina! Ravno tako brezpravno je postalo naše življenje, ki se je zdelo, da mu nikdar več ne zasine jasnejša doba.
To je žalostno poglavje iz naše zgodovine; pa še bolj žalostno je to. da je slovenska plemena razdvajala kle-ta nesloga, ko bi jih vendar skupna nevarnost morala združevati, da bi bili v edinih in trdnih vrstah odbijali sovražne naskoke in navale, ki so tako resno grozili dragoceni svobodi vseh slovenskih rodov. Neslož-ue in prepirajoče se brate je sovrag zasužnjil in vklenil tesno in trdno, daše danes čutimo razbolele odtiske robskih verig, ki so se nam zažele v meso, da nas še zdaj boli in skeli.
Izgubili smo bili vsako zaupanje sami vase, pogum nam je bil upadel in naša volja se je bila zlomila; naš ponos se je bil umaknil ravnodušnosti in ponižnosti, da smo se končno nemo in topo ud ali ^voji nesrečni usodi. Močni okovi so nas vklepali in mi smo se navadili hoditi sklonjene glave in udanega ter ponižnega obraza. Ponižnost nam je zašla v kri in meso. tako da je postala ta sicer lepa dednost virom in vzrokom vse naše poznejše nesreče, pa tudi dandanašnje
brezpravnosti.
In od tedaj pa do danes se nismo mogli otresti težkih okov, ki nas ovirajo na svobodnem poletu za napredkom v smislu prosvete in gospodar-1 ske, kulturne osamosvojenosti.
Jure.
Hodil je po kurje, da sta se palca na nogah korak za korakom otipavala, kakor da sta na večnem svatbenem potovanju, in čevlje je nosil tolike, da bi mogel kakor nekdaj Kristus po morju hoditi kakor po suhem. In tako je švedral po ulicah vzravnan in ves trd in neupogljiv, kakor jeklen značaj in ni upogibal kolen: pa še danes ne vem povedati, ali jih ni upogibal, ker jih je imel nazaj zapognjena kakor satan ali so izgubila svojo upogibljivost takrat, ko je v Celju v pozni noči hoteč iz sobe mesto skozi vrata stopil skozi okno in telebnil na trdi cestni tlak. Držal se je kakor jelka in če je zamah nil z roko. je po zraku zarisal oglato geometrično figuro in niti ena j črta njegovega gibanja ni bila zaokrožena in lepa. Nohti 11a rokah so bili izvečine kratko prigrizeni, toda, kolikor jih je še preostalo, so bili lepo črno obrobljeni, tako da so njegove roke neprestano bile v polžalova-nju. Prsti so mu bili dolgi in kaza-, leč mu je neprestano silil v nosnice; zdaj v to, zdaj v to. v »večnem izme-! ujavanju. kajti drezati je moral vanj. če je hotel iz svojih možgan iz-čegetati poetiško misel: bilo je, kakor da se mu vse misli pretakajo skozi nosnice. Med rameni mu je bil zasajen dolg, prekljast vrat, ki ga je odeval izvečine .-temnorjavo ali pa celo črno obrobljen neznansko visok ovratnik, krog kterega se je opletala majogasta pentlja, ki je bila videti, kakor da jo je bil že pred davnim časom nekje v Bizoviku snel z vrvi in jo odparal od predpasnika, ki se tam sušil na vetru in ki mu je služila za zavezo. In ta bore trakec ni legal ob ovratnik^ in na prsi, marveč je plapolal kakor imenitna zastava izza prastarih bojev, da je bila smešna v svojem ponosu kakor postaran konj, ki se, suhi rep stisnjen med zadnji nogi, glavo moleč v zrak, da bi se mu moral zlomiti vrat, z neznansko neumnimi očmi, pred svojim vozom veriši in spenja, ker mu je prišlo na misel, da je bil svoje dni imeniten. Na tem pre"kljastem vratu, ki je bil trd in neomajan, kakor zvestoba Slovencev, je ždela glava, ta pravcati klek pesniških misli, ma-rogasta, lisasta in pegasta, kakor slabo oprano otroško perilo. Nos je markirala tepka, molečat v zrak, kakor da je solnčnica, ki se neprestano ozira in suče za solncem in ga vabi, da naj vendar za milost božjo posije vanjo, hočem reči v tepkine prodore, v te rudokope, iz kterih je, kakor sem že omenil, naš Jure kopal svojo zlato pesniško rudo. Oči je imel zveste in plave, kakor je plavo nebo, kadar ne veš, ali bode lepo ali deževno: prav nič ni bilo v njih, niti sanjskih bukev ne in kdor bi se hotel zatopiti vanje, bi se udaril ob plitvino. Ves obraz pa mu je bil posejan s solnčni-mi pegami, kakor je slabo upravljana kraška njiva posejana z ljuliko. Edina estetična stvar na tej glavi so bila ušesa, pa še ta se niso mogla nikdar ponašati z deviško čistoto. Čelo je bilo visoko, strmo in oglato, vrh glave pa so kakor pšenično klasje, ki je vanje udarila vihra in toča. silili v zrak bujni plavi lasje, trdi in sprti med seboj, kakor so v večnem medsebojnem sovražtvu živele žem-ljaste, redke in trde brke pod nosom, ki smo ga pravično in pošteno označili kot lepo tepko.
Jure torej ni bil preveč lep mož, pa je bil vendarle pesnik po milosti božji. Dobro se spominjam, kako sem nekdaj, predno sem še prišel z njim v ožjo dotiko, menil, da ne more biti drugače, nego da so vsi pesniki in umetniki lepi ljudje, lepi, da bi se zaljubil vanje na prvi pogled in jim daroval vso svojo dušo. Pa sem bil tako razočaran, ko sem spoznal Jureta, ker mi je bilo prebridko moje razočaranje: prav nič ni bil lep in vendar so bile njegove pesmice tako lepe, da bi jih najraje pritisnil na
srce, jih seboj vzel v postelj, kakor jemlje otrok seboj svojega preljube ga konjiča, rezljanega iz lesa, lično pobarvanega rdeče in belo in odlikovanega s piščalko, ki tista leta zveni lepše,, nego vsaka še tako v srce segajoča serenada.
In ker je bil Jure slovenski literal, je bil neprestano suh kakor profesorski suplent. Odtod pa je izvirala njegova druga lastnost, da je nemi« doma, če si je kje prislužil nekaj grt>-šev, zabil in zapil vse, kajti prene-umno je bilo to večno stradanje in zakaj bi si človek dobrot ne privoščil v najobilnejši meri takrat, kadar je čas za to in je v desnem telovniškem žepu pritrkavanje, nežnejše in milejše kakor slovito zvonenje velikonočnih zvonov.
In Jure je bil znaČajen faut in od tega svojega prepričanja ni popustil nikoli. Kadar je bila suša, je hodil po prelepem ljubljanskem polju, trgal cvetice in jim govoril prisrčne, prelepe besede. Ali pa se je spustil v šišenski gozd in se podil za zajci, z roko loveč jih za rep. Če mu je tako velela duša, se je na vse jutro napotil na ljubljansko barje in se jokal, zakaj da ni slikar, da bi na platno zmetal vse te čudovite krajinske motive. — Kadar pa je bil denar, se je še bplj vzravnal in noge zavrtal še bolj na znotraj in stopil je v pno krčmo, ki je naletel na njo, in si kupil nadevane pečenke in troje kruhov in jo je belil in zalival, dokler ni plavala kakor rajna Noetova barka. In ker so mu bile noge, vajene hoditi po širnih poljanah, brez-
! pokojne, je stopil še pod kako drugo gostoljubno streho in zalival rožicam svojega srca, da je dehtelo daleč naokrog prijaznega vonja. In ker je bil vajen na svojih pohodih nagovarjati rožice, pisane in bele, tajno cvetoče in kričeče vsiljivke, je sedaj nagovarjal deklice in žarelo mu je lice ob lepi besedi, njegove plave oči pa so se odele z rosieo, ginljivo in žlal^-no. In tako je romal, kamor so ga zanesle noge. govoril je verze in se opajal ob lepih besedah, nič zato, če 11 i bilo v njih prav nikakega smisla in zaukal, kakor hitro si ie bil iz ■losa potegnil kako prelepo, blestečo misel.. Jure je bil pesnik po božji volji.
Naklj učilo se je, da je za Binko-5ti v svojem žepu imel zbrano dva-najstorico srebrnih krone. ''Kakor dvanajst apostolov so mi", se je vzradostil, "jaz pa sem učenik, pa jim rečem: pojdite po svetu med vse narode in v vse vetrove." Zasmejal se je v dno svoje duše. spustil se v orjaški korak, z desnieo pa potresal žep,
rakom, da je slišalo njegovo uho, kakor da hodi Jure za vojaškim mi-rozovom, kjer ne ropočejo bobni, am-
Slovensko katoliško
cw
podp. društvo
svete Barbare
kb. Zjedinjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa,
Onkorporirano dne 31. Januar]« I90*» v drtavl PenrayMuiQy,
-O—O-
ODBORNTKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. 374, Forert City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBEEŽAN, Box 51, Wert Mineral, Xtu. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, M
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 60 Mili 8t., Lnserne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREQAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan*. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 85, Wiliock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, P*.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
f
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
H RAIN K SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK CITY.
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
noge, kajti on jih ni prestavljal, ni videl nič, ni slišal nie, marveč je
da je žvenkljalo korak za ko-'mislil ,in ni še Priš.el do konca tiste
svoje imenitne misli.
Naenkrat pa se je ustavil, zapieil
VABILO NA NAROCBO.
pak zveni, samo srebro svoj prelepi!	" Dra^e moJ'e dušice> Prelepe
ritem	moje rožice, kako ste vendar lepe!
Pa ni dolgo bobnal. kajti v nos-i Jure Pa Je me^leu in vas ne bo Sanice mu je bil udaril preprijeten dal' ker mu lezei° oči vk»P ^ ker je
vonj po pečenki m predno je Jvre <lunes Prazmh v žePih' Amen" In
Edini slovenski dnevnik "GLAS
1 t	v ,	; NARODA", donaša prvi vse novosti
kazalec v nosnico in zaeel s premilim . • • . , - . .	. ,
,	t-.	• j v.	, bodisi iz Zjed. držav tako tudi iz sta-
»lasom: Drage mone dušice. Dreleoe' re (jomov|ne ve]ja-
za vse leto.......
še mogel rresnobo preudariti, kako in kaj, so se njegove noge že preložile čez prag in se udobno razpoložile pod mizo, na kteri je bil pisan prt, kakor je to Jure opazil ves začuden na tem, kdaj se je vse to pripetilo njemu, ki resnično ni imel namena, sesti za mizo, marveč se mu je čisto resnično zdelo, da to pot shrani svojih dvanajstero aposteljev v tistem lončenem prašičku na svoji pisalni mizi. "Ej, saj je jeden tako in tako malopridnež, ki bi me izdal, še predno bi petelini trikrat zapeli", je vzdih nil, in ker se je pred njim že kadila nadevana pečenka, ali si je mogel drugače, nego da jo je počasi jel spuščati v najglobljo globino svoje notranjosti, tako globoko, da se mogla tudi njegova duša oblizniti ob njo. — Tako je bil storjen začetek stare pesmi in ko se je izza Golovca dvignilo solnce in so petelini zapeli, se- je Jure sam samcat znašel pred pragom kavarne in je z gnevom v srcu opazil, da se kavarna zapira. Potegnil je krepek vzdih iz najglobljega kotiČa svojih pljuč in ga izpustil v megleni jutranji zrak, da je revež vztrepetal in zaječal. "Ali nisem rekel, da me bodo izdali, predno bodo zapeli petelini!" — Zasukalo
zleknil se je v travo in zaspal pod Krvavimi pečmi.
Ker je njegova tepka molela v zrak, se je sol učni žarek vanjo zapi-čil s toliko silo, da se je Juretu zdelo, da je to njegov lastni prst in da torej zopet treba misliti. Zato se je predramil, s palcem odmeril solnčno višino na nebu in prišel do sklepa, da mora biti že precej preko poldneva. Skoro da se je prestrašil, zato se je
vzravnal in zaklical na vse prsi: '' Mati, kosila mi dajte V1 In šele ko je odjeknilo, mu je prišlo na misel, da ni doma in da ne bo kosila in nič ni bil zlovoljen vsled tega. Odtrgal si je bilko in jo prežvekaval, oči pa so mu plale po rožicah in njegove misli so hodile med njimi semtertja čisto nalahno. Pa čimdalje bolj otožne so bile. "Lepa si cerkvica gori vrh hriba in tako prijazno migljaš sem doli, toda jaz sem lačen in bi te ugriznil, če bi bila potica. Tako pa mir s teboj in z mojim želodcem. Jaz sem žalosten in bodem umrl, rožica med rožicami, pa bodo jokali za menoj in mi postavili spomenik." In ob tej prelepi misli je vnovič zaspal in ni več slišal murnov, ki so pevali njemu v čast.
Bil je že pozen popoldan, ko je
... |3.00,
za pol leta.......... 1.50,
za četrt leta.........—.75.
Za Evropo:
za vse leto.......... $4.60,
za pol leta.......... 2.50,
za četrt leta......... 1.75.
Tim več naročnikov ko bode "Glas Naroda", tem bolj bode otii-ren in zanimiv.
Naročniki, kterim je potekla naročnina za prvo poletje, prosimo, da jo blagovole doposlati; one naročnike, ki so pa še' kaj na dolgu, pa prosimo, da blagovole to tim preje ko mogoče poravnati.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Pozor Rojaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo m plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da le to resnica se jamfii $500. Pri na-ročw blagovolite denarje po Post Money Order poliljati.
Jakob Wahčiž,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
se mu je v glavi in zasukal se je na nanj naletel samcat popotnik, z Ra-
peti. "Nič ni res, da je megla na polju, le v moji glavi je megleno. Praznik je in zato se spodobi. Seveda se spodobi, da poj dem na livade in s ptički zapojem slavo preljubemu Bogu, ki mi je vzel, kar mi je dal. Jure, kar pojdiva", si je namignil in jo je ubral proti Igu.
Dolga je ižanska cesta ali dolga je bila tudi Juretova misel, dolga in lepa, pa samo ena: spodobi se, da poj-dem na livade in pojem s ptičkamL Vso dolgo pot ni videl ne na levo ne na desno, kajti gledal je samo vase, v svojo dušo in na tisto dolgo misel, ki se je po dnu njegove duše vijugala kakor prelepa kača in blestela zdaj v tej zdaj v oni barvi.
Hodil je po cesti, ob senoždtih in potokih in naenkrat se je znašel v čisto neznani krajini. Dolga tesen se je vlekla pred njim, vodopadi in slapovi so bobneli na desni in na levi in lepo je bilo hoditi po njej. Jure je koraČil dalje, same so ga nosile
šice vračajoč se v Ljubljano. Dvignil je Jureta in ga od vedel s seboj. Jure \ pa je bil molčeč kakor gruda in vso < pot se je po njegovi duši premetavala \ samo ena misel, da ni bilo prav od j dvanajsterih aposteljev, da so ga bili tako brezsrčno zapustili zarina, še predno so zapeli petelini. In to misel je obglodaval vso pot in se nasičal z njo in bila mu je jedina hrana tudi Se drugi dan.
Potlej pa je energično dregnil v nos in pričaral iz nje'^a zaklad, da je zopet zadišala prcu njim nadevana pečenka in se je ob njo oblizovala mehka njegova duša. In tako se je j vnovič začela stara pesem, ki ne bode izzvenela preje, dokler Jure resnično j ne bode počival pod rožicami, ki jih ; je tako ljubiL
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA," NAJVEČJI HT UAJOENTJf J DNETOT!	1
Ako haceš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo, Tudi naznanjam, da im^m v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
t f fp
			C*}	-
Jugosli	Dvan	iska		Katol. Jednota.
				
Inkorpcrirana dne 24. janu&ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni ns dopustu v Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box lft5, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-4oek. Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globs Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, ILL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, HI. porotirk, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni sdrmvnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pofiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih družttv naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki ?sake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Dvoje nesreč. Iz Toplic na Dolenjskem se poroča: Dne 4. julija smo dobili precej izdatnega dežja, ki je ohladil in poživil razsušeno zemljo. Toda žal, da je po nekod padala vmes tudi toča. ki je pri žitu in po vinogradih napravila nemalo škode. Švignila je od Podturna črez Rigelj proti Luban-cu. Vzela je pri žitu petino, pri trtju pa tretjino pridelka. — Dne 3. julija se je v pozni uri vlila plJflia med bliskom in treskom, strela je vrezala v kozolec župana Jan. Sitarja in hipoma se je zasvetil plamen v zraku. Zgorelo je vse: poslopje, ogromna zaloga krme in kmetijsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče nič, ker je ogenj hitro izvršil kruto delo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila strela tako nizko v dolini užgala. Potreba strelovodov je oeividna.
Ruski car je umrl, namreč na Jezici Ignacij Cunder, gostilničar pri "Ruskem carju", star 78 let. Mož je bil nekdaj na Ježici zelo veljaven; vse oblasti in časti so bile združene v njegovi osebi.
Navihana žepna tata. Dne 30. junija je prišel posestnik Mihael Sap-čie iz Pri bane v Črnomelj na semenj kupit par volov. Dva strokovnjaka sta izvohala, da ima Sapčič v žepu 400 K in ga je eden pregovoril, da ve za boljše in cenejše vole, kakor so na sejmu v neki vasi pri Črnomlju ter ga s to pretvezo spravil seboj. Ko prideta iz mesta, začne "mešetar" proti Sapčiču tarnati, da je izgubil listnico s 400 K ter ga preiskovati po žepih. Potegnil mu je z žepa listnico in denar, 400 K skrivaj vzel z nje, potem mu jo vtaknil pa nazaj, češ, da denar ni njegov, marveč Sapčičev. V tem ternotku pa zavpije za njima drugi lopov. "Tukaj je pravi najditelj!" V tem ko se je Sapčič obrnil nazaj, je "mešetar" zbežal v bližnji pozd, za njim pa tudi "najditelj". Ko Sapčič pogleda nato v denarncio, je epazil, da je šel potepuhom v past, kajti ž njima je izginilo tudi njegovih 400 kron.
Novice iz Zagorja ob Savi Nagle smrti sta ..mrla kar po vrsti dva delavca. V sredo, 1. julija, je v Bev-škem zadela srčna kap oženjenega Franceta Dolar iz Slivnice pri Mariboru. Drugi dan je vsled mrtvouda obležal v Motezovem hlevu 451etni dninar France Roglič iz Kanderš. — Odtrgalo je prste na roki nekemu mizarskemu pomočniku v Potoški vasi. - Ogenj je napravil mnogo škode v gozdu med Bukovjem in Sv. Planino. Neki pastir je zakuril, pa mu je ogenj ušel po hosti n gorel celi dan. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Trbovelj.	•
V Savi sta utonila pri Zidanem mostu čevljarski pomočnik Jožef Pack in delavec Janez PapeL
Umrl je v Savljah posestnik in go--rilnič-ar Franc Hrastja.
Ogenj v Št. Petru. Iz Št. Petra na
krasu se poroča: V soboto dne 4. julija smo imeli tu žalosten kres. Zve-| čer ob 7. uri trešči v hlev Ludovika Špilarja, posestnika v Št. Petru. Hlev je bil takoj ves v ognju. Rešili so živino, zgorela je pa vsa mrva. Ker je lo mirno deževalo, se ogenj ni raz-' širil. Pogorelec je bil zavarovan.
Umrl je v Trebnjem dne 4. julija, trgovee Jakob Petroveič.
Utonil je trgovee in sejrnar Jakob • Sirnik iz Spodnjega Kašla v Radov-! ljem v Savi. Lovil je ribe, izpodrsnilo j LL.u je med skalami in je padel v vo-i do. Molil je še roko iz vode, a njegovi j tovariši ga niso mogli rešiti, ker je tam voda zelo globoka. Iz vode sra je potegnil že mrtvega iz vode brodar iz Dola.
PRIMORSKE NOVICE.
V morje je skočil v Pulju Iv. Dolli-nani, trgovec iz Žminja. Mrtvo truplo so našli v morju blizu kavarne "Mi-rajf.ar". Nesrečneža, ki je bil na obisku pri svojih sorodnikih, so gnali neugodne gmotne razmere v smrt.
Star Satir. 751etni učitelj plesa, Avgust Dorfler iz Gorice, je bil v Trstu aretiran, ker ie je nravno pregrešil proti dvema mladima deklicama.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Duhovit nemški župan. Pri sv. Antonu pri Ivnici je prijel neki posestnik bradatega moža, ki je vlomil skozi okno v njegovo hišo. Vlomilca je izročil županu Fiirpassu, da ga odda orožnikom. Župan je vlomilca pogostil z moštom, potem pa mu dovolil, naj gre obirat češnje, dokler ne pride orožnik po njega. Vlomilec se je nazobal češenj, a orožnika seveda ni čaka1.
Toča je pobila 4. julija na več krajih na Spodnjem Štajerskem. Tako se piše iz Cirkovc na Dravskem polju: V soboto 4. julija ob 1. uri po popoldne vsula se je pri nas gosta, kakor oreh debela toča, ki je uničila nad polovico poljskih pridelkov. Posebno prizadete so Cirkovce, Jablanje, Pon-gerce in Drgonja vas. Ubogi ljudje so res obžalovanja vredni. Hodili so prosit dežja — a dobili so — točo.
Toča je pobila zadnje dni, kakor sc poroča iz Spodnjega Štajerskega, že drugič v Svetini nad Celjem, hudo na Bizeljskem, kjer je učinila zlasti v vinogradih veliko škodo, in v nedeljo 4. julija okrog 4. popoldne je neusmiljeno klestila v Konjicah in okolici ter tu povzročila tudi silno škodo. Mesto blagodejnega dežja pa pada uničujoča — toča! Kaj bode, ako id? to Še dalje tako T
KOROŠKE NOVICE.
Sirovost. V Celovcu je bil neki italijanski delavec toliko vinjen, da je grede po cesti govoril med seboj in tirintam postajal. Neki Nemec je bil tako surov, da mu je iz prvega nad-
stropja vlil cel škaf vode na glavo, ko je stal Italijan pred njegovo hišo in modroval med seboj. Tako postopanje je gotovo jako uspešna reklama za pridobitev tujcev v Celovec. Kakemu Nemcu naj bi se v kakem slovenskem mestu to pripetilo, to bi bilo vpitja po nemških listih!
HRVATSKE NOVICE.
Poizkušen samomor. Na Reki je skočila v morje 19 let stara Santina V i dal. Neki stražnik, ki je slišal pljusk, je priskočil ter deklino rešil. Vzrok: nesrečno srce.
Demonstracija proti Rauchu v Kar lovcu. Ker je občinski načelnik Ba-njavčič v Karlovcu izjavil, da bo sprejel barona Raucha kot gosta v svojo hišo, je odstopil ves občinski zastop v Karlovcu, občinstvo pa je priiedilo Banjavčiču veliko demonstracijo. Ko se je Raueh peljal z avtomobilom skozi Karlovec, je občinstvo tako demonstriralo, da se Rauch niti za trenotek ni ustavil v Karlov-cu. Rauch se je peljal v Liko, da izvrši ono oproščenje od mitniških prispevkov, kar je izposlovala že prejšnja narodna vlada.
Sirenje nemštva v Lovrani. Nemci, nastanjeni v Lovrani, hočejo s pomočjo opatijskih Nemcev ustanoviti v Lovrani nemško ljudsko šolo, ktero prevzame seveda vlada v svojo oskrbo ! Nemških otrok v Lovrani utegne biti zelo malo in svrha tej šoli ne bo druga, nego da bo odnarodovala hrvatske otroke in pomagala graditi nemški most do Adrije.
Za ilustracijo lovranskih razmer treba pripomniti, da so se lovranski italijanaši povodom občinskih volitev združili z Nemci in to proti Hrvatom.
Uradni jezik v Dalmaciji. Zader.
Italijanski politični krogi so skrajno razburjeni, ker so socialistični poslanci izjavili, da se ne marajo pridružiti zasnovani akciji proti vladni nameri, ki hoče urediri uradni jezik v smislu pravičnosti za Hrvate.
Hrvaškc-madžarski konflikt. Ru-
limpešta. V "Pesti Naplu'' piše neki o lličen madžarski politik, da je sprava s Hrvati mogoča ie pod sledečimi pogoji: 1. Da se hrvaškega jezika v ogrskem parlamentu ne sme trpeti. tudi ako bi vsled tega moral pasti predsednik Justh. 2. Vse madžarske šole na Hrvaškem se morajo ohraniti brez hrvaških napadov. 3. Tudi s hrvaških prog ogrskih državnih železnic se ne sme pregnati madžarščina.
Dragocen rokopis "ode Bogu" slavnega pesnika Petra Preradoviča je poklonil družbi "Brace hrv. zmaja" sin pesnikov, fregatni kapetan
Dušan Preradovie. Rokopis bo shranjen v mestnem muzeju zagrebškem.
Izredno zasedanje bolgarskega sobranja. V nedeljo dne o. julija je knez Ferdinand otvoril izredno zasedanje bolgarskega sobranja z govorom. v kterem je predvsem naglašal, da se je najnovejih volitev, ki so se vršile povsem svobodno in v redu, udeležilo veliko število volilcev, kar kaže politično zrelost naroda. Knez je opozoril poslance na korake, ki jih bo treba storiti, da se utrdi finančni položaj dežele in da se pospešijo interesi različnih slojev prebivalstva. Rekel je, da predloži vlada več novih zakonov, med temi zakon o svobodi tiska, o autonomiji vseučilišča in druge šolske reforme. Izrazil je svojo zadovolj-nost o simpatijah, ki jih je pokazal narod povodom njegove poroke.
Glede na zunanjo politiko je omenil. da posvečuje bolgarija vse sile za mirni kulturni napredek. Bolgarija pokazuje tudi vedno namen, da hoče z vsemi državami živeti v dobrih od-nošajih. Bolgarija bo skušala tudi v bodoče živeti v dobrih razmerah, izlasti sosednimi deželami, ter bo po možnosti iste še bolj utrdila, seveda ako se ne bo kršilo narodnih pravic in gospodarskih interesov Bolgarije.
Srbija. Ko pritrde kompromisu poslanci obeh radikalnih klubov, predloži Velimirovic kralju novo mini-stersko listo. — Srbski častniki dobe novo uniformo po francoskem vzorcu. Stala bo 10.000.000 frankov.	'
raznoterosti.
Blamaža sp iritis tov. Nedavno je
razpisal Gustav de Bon s podporo princa Rolanda Bonaparte in dr. Darieča nagrado 2000 frankov za medij. ki pri dnevni svetlobi more vzdigniti na mizi ležeč mal predmet, ne da bi se ga dotaknil. Samo pet oseb se je oglasilo, da poizkusijo srečo, a prišli ste samo dve osebi, ki sta si stvar ogledali, potem pa odšli, ne da bi se vrnili. Fijasko za spiritiste je torej popoln, posebno, če se upošteva, da odlični spiritist sedanjosti, dr. Maxvell, zagotavlja, da svetloba dneva ne ovira dela spiritistov. Spi-ritisti zdaj pravijo, da so pred 40 leti duhovi vzdignili celo mizo, na kteri je bilo za 75 kg težkega kamenja. Nam se pa zdi čudno, da bi mediji, ki so pred 40 leti vzdignili 75 kg, sedaj ne mogli vzdigniti niti par gramov. 2000 frankov zaslužiti v dveh minutah in
I rešiti ' važno znanstveno vprašanje j bi se pač izplačalo.
Nove uniforme za kavalerijo se
uvedejo v Avstriji v najkrajšem času. j Uniforme bodo za vse tri kategorije skoraj popolnoma slične z neznatnimi razlikami.
• Kruta policija. V Lodzu je policijska patrulja opazila na glavnem trgu
elegantno oblečenega moža, ki si je nekaj zapisoval. Policijski uradnik mu je zaklical: "Roke kviškul" Ker tujec ukaza ni razumel ter ni takoj ubogal, so ga policaji na mestu ustrelili. Ustreljeni je fotograf Mali iz Berolina.
Italija se pripravlja. Pariz. "Figaro", ki po revalskem sestanku pri dno hujska proti trozvezi, komentira obširno sklep italijanskega parlamenta, ki je skoro soglasno sklenil dovoliti velikanski kredit za utrdbo meje proti Avstriji. Piše, da Italiji preti j zgolj od za vezne Avstrije, ki se pridno ob meji utrja, nevarnost, ker bi avstrijska armada z lahkoto zasedla Benečijo in Lombardijo. Zda i pa je ta nevarnost odstra^-*" . frozveza da ničesar tv-	storila in je
celo Italijo izpostavljala nevarnosti sovražne invazije ( !).
Perugia, Italija. Italijanski generalni štab potuje ob jadranski obali, da študira, kako v slučaju napada od sovražne -strani braniti jadransko obal Prihodnje velike vaje kopne armade in mornarice v Markah in Um-briji bodo imele namen, pakazati, kako bi se vršila obramba jadranskih pokrajin.
V pomoč pogorelcem na
Bledo.
Kakor smo sporočili v "Glasu Naroda", jte vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskih poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev.
Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledu. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. Vsak najmanjši dar bodemo priobčili v našem listu in odposlali pristojni oblasti na Bled, da se primerno razdeli med siromake, \ki so pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake, da vsi po svoji moči prispevajo za tako grozno prizadeti Bled — biser kranjske dežele.
Uredništvo "Glasa Naroda".
— — - -- -- -- -- -i-ii-irij-in.rLinjTjT_T_a_ruiji_ioijt
Kje je neki gotovi MAHNE? Omenjeni odpotoval je istodobno ka kor Luka Simenič iz Oregon City, Ore., Prvi potoval je v Chicago, III., in drugi pa naprej v New York. Na postaji vrinil^ se je njima pa pomota pri čakanju ko-frov, tako da je Luka Simenič do-šel z Mahnetovim kofrom v New York in se nahaja sedaj na 109 Greenwich St. Prosimo torej Mahneta, kteri je dobil v Chicago, HL, Simeničev kofer, da nam istega do-pošlje in mu vrnemo njegovega. — Frank Sakser Co., 109 Greenwich Street, New York, N. Y.
(20-24—7)
Iščem brata ANTONA KOSELJ, doma je iz Žirovnice na Gorenjskem. Pred enim letom nahajal se je nekje v Clevelandu, O. V Zjed. državah biva že 5 let. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. Joseph Ko-selj, Box 225, Ricbwood, W. Va.
(16-20—7)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62od Street. N. E., Cleveland, Oblo
izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpelno In dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $40 do $80. x	'
POZOR, ROJAKI!
Kje sta LUKA DERNOVŠEK in moja žena MARIJA PETERNEL, rojena PODBELŠEK? Prvi je doma iz fare Češenik, star je 25 let; moja žena je doma iz Česnice, okraj Kamnik, ter je stara 35 let. Živela sva skupaj 11 let. . Pobegnila sta od mene ter vzela 15 mesecev starega otroka. Slišal sem, da se nahajata nekje v državi Illinois. Rojaki, varujte se teh dveh tičkov! Kdor zna za njih naslov, prosim, da mi ga naznani.
Anthony Peternel
P. O. Box 15, Jenny Lind, Ark.
(17-23—7)
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Za vsebino tujih Oglasov ni odgovorno ne upravnistvo ne uredništvo.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljn jejo vsa druga ameriška vina.
Rndeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vino (Ca tawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON.
BRINJU V EO, aa kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.77 galona. — Najmanje posode za iga nje so 4Vi galone. *
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Okie.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoA-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104
Oregon City, vsled česar ga rojakom prav tople priporočamo.
FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich 8t.. New York. N ?
POZOR SLOVENCI IN HRVATI Pod pisan i priporočam vsem potuj' čim rojakom v Chicagi, HI., in okoli«« svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na raapolago imam tudi lepo k*« ljišče. Točim vedno sveže in doVn Seip pivo, jako dobro domač« vise razne likerje ter prodajam fine amot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem 9* robrodne listke za vse prekomomk. črte po izvirnih cenah. PoiOjam 4« uarje v staro domovteo sanealjivr* potom, po dnevnem kursu. V ivut sem s banko Frank Sakser ▼ Ne* Yorku. Svoji k svojimi Z veiespo&tovanjem
JOSEP KOMPASE, 8908 Oreenbay Ara, So. Chicago. IE

koga se zanesti
v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cen|enl kos pod doktort
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mfskazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle. Ill
Velecenlem kos pod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom agojo.
Viis še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-
Itanu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-| I site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov
THB
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,
NEW YqRK. Nc Y
IT ANGLEŽČINA
t 3. do 0. meseci]!. ;
Lepopisje, slovenščina, računstvo Pouk se vrši potom dopisovanj*. Po jaanila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O
Zdravju
hajprimenoejet o/jača je
^LEISV P1VQ^4»
ktero je varjeno iz najboljšega import;ranega češkega hmela Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svoio lastno korist, kakor v korU'i j svoje družine, svojih prijateljev in <i;ugife.,
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vsea ooljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie nvi Oeo- Travnikar-ju 6102 S... dal- Af«. kteri Vam dragevolje vse pojasnu
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVEl , A.rSD, o.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
-vos Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Črta za Siaienee m Hnan s**.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Wellington
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO;
Čina voznih listkov Iz NEW Y0RKA za III, raznd s§ dt;
v k spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
AXJCB, liAURA, MARTHA WASHINGTON, ] | ABGENTUTA.
tbsta..............................................
LJUBLJANE........................................$38.66
K EKE....................................................................,|28.
zagbeba..........................
KABLOVCA................................
IL HAgTRum do TBSTA ali BEKJfi..........................to
Parobrod "EUGENIA" odplnje dne 32. jnlija 1908 v Triest in Finme ter velja $25 samo za to pot.
Phelps Bros. & Co- Gar, Agents, i wi^oi street mwwm
\ mesecih m»jn in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodoijn pridružila Se dva druga nova potniška parnika.|
v
Spinal Karo! May; sa "Glas Naroda" priredil L. P. o
DRUGA KNJIGA.
PO DIVJEM KURDISTANU.
(Nadaljevanje.)
TRETJE POGLAVJE. % t
V trdnjavi
Jahamo naprej. Pot je vodila navzdol po gori v dolino Amadija. V to dolino je vihar izza davnih časov nanosil obilo peska; v njej je več sotesk, po kterih šumi vee gorskih potokov. Svoje vode dovajajo reki Zab. Po soteskah in manjših višinah je obilo hrastja, ki daje obilo šišk, ktere prebivalci z dobrim dobitkom prodajajo. V nižini je vee kaldejskih vasij, ki so pa puste in zapuščene, ali pa imajo le malo prebivalcev, ker so se Kaldejci pred izsiljevanjem Turkov umaknili v gore.
Torej po tej pokrajini smo jahali proti trdnjavi Amadija.
"Smem govoriti?" vpraša Lindsay. ^ <4Da, ker nas nihče ne posluša."
"Toda Kurd za nami?"
"Ne pride v poštev."
"Well! Vas se je imenovala SpandareT'1
"D*."
"Kako dopasti vam?" "Zelo. In vam, Sir?"
"Krasno! Dober gospodar, dobra gospodinja, izvrstna hrana, lep ples, krasen pes!"
Pri zadnjih besedah pogleda na Dojana, ki je tekel ob strani mojega konja; radi previdnosti sem ga privezal z vrvjo ob sedlo. Sicer je pa žival že sklenila prijateljstvo z mojim konjem in dobro znala, kdo je njen gospodar. S svojimi, velikimi in pametnimi očmi me ves čas pazljivo ogleduje.
"Da," odvrnem. "Vse je bilo lepo, posebno pa večerja."
"Excellent! Celo golob in beefsteak!"
"Hm! Res mislite, da ste jedli goloba?"
"Well! Zakaj ne?"
1 '' Ker ni bil golob.''	/
"Ne? Ne golob! Kaj pa?"
"Golob ni bil."
"Koga pa vendar?"
"Bila je žival, ki jo imenujejo naravoslovci z latinskim imenom Vespertilio murinus ali myotis."
"Ni>em naravoslovec. Tudi ne Latinec."
"Ta vaš golob se imenuje v navadnem življenju netopir."
"Neto----"
Nakrat umolkne. Njegovi preskusevalni in prebavljalili organi so pri gla>-u te be m? de zatrepetali, vsled česar so se njegova usta spremenila v trapezoid.10 odprtino, kjer bi geograf takoj lahko pričel s preiskavami. Celo njegovemu nosu najbrž ni ugajal trenutni položaj, ker konec nosu se je nekoliko pobelil, <Iu -em se nehote spomnil na pesnikove besede:
"Ne vem, kaj naj to pomeni, Da je taka žalost v meni!"
i
"Da, netopir je bil. Sir. Netopirja ste jedli."
Anglež zadrži konja ter sleda kot ne bi znal šteti do pet.
KoneČno zaslišim jrlax n cmok: usta se zopet zapro, in slutil sem, da je zopet dobil dar izražati svoja čutstva v besedah.
"----pir!!!"
S tem kratkim zlogom je končal že prej začeto besedo "neto--";
nato pa stegne z roko po meni in me prime za ramo.
"Sir!" "Kaj?"
"Ne pozabite spoštovanja, kterega ste dolžni vsakemu gentleman n!" "Kaj sem ga vnm nasproti pozabil?" Uln še zelo, povem vam!" "Kako?"
"Kako morete trditi, da Sir David Lindsay je netopirje 1" "Netopirje? Jaz sem govoril samo o enem netopirju." "Vseeno? Eden ali več, je vseeno! Dali mi boste zadoščenje! Sati&-taction! Well!"
"Saj ga že imate!" "Imam? Ah! Kako?"
"Dobili ste zadoščenje, ki vas bo popolnoma umirilo." "Kakšno? Meni ni znano."
"Jaz sem jedel netopirja in Mohamed Emin z menoj." "Tudi? Vi in on? Ah!"
"Da. Toda menil sem, da je golob, dokler mi ni gospodinja razložila, da je netopir."
"Netopir ima vendar kožico po telesu!"
"Kožice so odrezali pred jedjo."
"Torej je resnično?"
*' Resnično.''
"Brez šale, brez burk?"
"Res."
"Grozno! Oh! Prijela se me bo božjast, kolera, tifus, oh!"
Res je delal obraze kot bi ga davila kolera; moral sem se ga usmiliti.
"Se čutite slabega, Sir?"
"Zelo, yes!"
"Ali naj pomagamf"
"Hitro! Kako?"
"Z bruhalnim sredstvom."
"Ali ga imate? Meni je res slabo I Grozno! Kakšno sredstvo?"
"Similia similibus!"
"Zopet naravoslovje? Latinsko?"
"Da, latinske besedo so: jednako z jednakim. In naravoslovne so tudi, namreč kobilice."	•
"Kaj! Kobilice?" "Da, kobilice."
"Če je človeku slabo? Ali naj jih jem?"
"Ne, ker ste jih že jedli." . "Že? Jaz?" "Da."
*'Dulness, neumnost! Nemogoče! Kdaj ?"
"Včeraj zvečer." "Ah! Razložite!"
"Prej ste rekli, da je bil beefsteak zelo dober." "Zelo t Neznansko dober! Well!" "Toda 1^1 ni beefsteakl"
*'Xi bil? Xe beefsteak? Sem Englishman! Kaj pa je bilo?" "Ne. ni bil ne, ker sem vprašal." "Kaj pa?"
"Bile so v olju pražene kobilice. Včasih imenujemo te živalice ki skačejo po polju tudi kobiljnake." "Kobil----"
Zopet mu obtiči beseda na jeziku, toda to pot ni dovolil svojim ustam, da se preširoko odpro, temveč ustnice stisne s tako močjo, da se mu usta tako razširijo, da bi si skoro sam sebi odgriznil ušesa. In njegov nos je bil vsled te čudežne podobe ust tako radoveden, da se je sklonil daleč navzdol kot bi hotel pogledati, kako more pomagati nesrečnim ustam.
Konetuo potegne usta nazaj in ustnice se postavijo v normalni položaj.
"----njaki!"
To je bilo nadaljevanje pričete besede "kobil----" jn konec
nosu zadovoljno poskoči v svojo naravno lego. "I)a, kobilice ali kobiljnjake ste jedli." "Ah! Grozno! Pa saj ni tako dišalo kot bi bile kobilice!"
"Ali se še spominjate kakšen je bil okus?"
"Not at no time, ne, nikdar!"
"Zagotovim vas, da eo bile kobilice, ktere posušijo in zdrobijo, nakar jih zakopljejo v zemljo, dokler ne pričnejo smrdeti; potem jih pa pražijo v olju. Gospodarjeva žena mi je vse natančno razložila."
"Neznansko! Želodec se mi bo obrnil!''
"Ali ste zadovoljni z zadoščenjem?"
"Ste vi tudi jedli kobilice?"
"Ne.'*
"Ne? Zakaj ne?"
"Ker mi jih niso prinesli na mizo."
"Samo meni?"
'' Samo vam; hoteli so vas posebno odlikovati.''
"Ali ste vi vedeli, da jem kobilice in netopirje?"
"Sprva ne. Toda, dočim ste vi jedli, sem vse zvedel."
"Zakaj mi niste takoj povedali?"
"Ker bi nekaj storili, da bi bil naš gospodar razžaljen."
"Master, tako ne govorite! Yes! Kovarstvo, prevara, škodoželjnost! Se bom z vami tepel, boksal ali---"
Zdajci preneha z govorom, ker nekdo je ustrelil, in krogija^e zadere v moj turban.
"Doli, in postavite se za konje!" zapovem.
Zajedno skočim tudi jaz s konja, niti za trenutek prehitro, ker oglasi se drug strel, in kroglja brenči mimo moje glave. Hitro odvežem psa od sedla.
"Dojan, sert — Dojan, drži ga!"
Žival kratko zalaja, kot bi mi hotela povedati, da me je razumela, nato pa zgine v grmovju.
Jahali smo stoprav po soteski, po zelo ozkem potu; ob straneh je poganjalo gosto grmovje in za njim košata drevesa. V grmovje nismo mogli, ker bi nas nevidni sovražnik lahko vse spihal s svojo puško. Postavili smo se torej za naše konje in poslušali.
"Mašalah, kdo je?" vpraša Mohamed Emin.
"Arnavt," odvrnem.
Tu zacujemo krik, in kmalu za tem se oglasi pasje lajanje.
"Dojan drži lopova," rečem mirno. "Buluk emini, pojdi tja in privedi ga sem!"
"Alah il Alah! Emir, jaz ostanem tukaj; morebiti jih je deset, morda sto, ki bi me razstrgali."
"In tvoj osel bi postal sirota, strahopetec! Pazi na konja!"
Buluk emini ostane pri konjih, ostali pa se podamo med grmovje. Nisem se motil; bil je Arnavt. Pes ni stal, temveč ležal na njem in sicer tako, da sem se jjudil previdnosti te živali. Arnavt je namreč potegnil bodalo, da se znebi napadalca; pes je imel torej dvojno nalogo. Podrl ga je na tla in se tako vlegel na desno roko Arnavta, da jo slednji ni mogel premakniti. Z zobmi ga je držal za vrat, in Arnavt, če bi se le premaknil, bi bil takoj zgubljen.
Najprvo vzamem morilcu bodalo in pištole izza pasa.
"Geri — nazaj!"
Na to povelje Dojan spusti Arnavta. Slednji vstane in se pograbi za vrat. Jaz mu pa rečem:
"Človek, ti vedno moriš! Ali naj te ubijem?"
"Sidi, zapovej, in takoj ga obesim!" reče Halef.
"Kaj še! Zadel ni nikogar. Spustimo ga!"
"Emir,"-reče Mohamed, "divja žival je, ktero moramo umoriti!"
"Streljal je na mene, za kar ne bo dobil več prilike. Poberi se lopov!"
- V trenutku zgine med grmovjem. Pes mu hoče slediti, toda zadržim ga.
Sidi, za njim moramo: Arnavt je, ki nam ostane ve.lno nevaren'"
za k lite Halef.
"Kje bo nevaren? Morda v Antadiji? Tam se ne sme pokazati, sicer je po njem."
Tudi Mohamed Emin in Anglež sta ugovarjala, vendar jih ne poslušam in se vrnem h konjem. Pes mi sledi; spoznal sem. da ga ni treba privezovati. torej sem ga pustil, da je prosto tekal poleg mojega konja.
Okoli poldne pridemo v malo vas, po imenu Bebadi; pogled na njo je bil kaj siromašk; kakor sem opazil, so bivali v njej nestorijanci. V vasi nekoliko počijemo; s trudom smo dobili nekoliko sveže pijače.
Dalje prihodnjič.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim«rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom i "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., edea ! največjih hotelov v m«wrtn.
napravljenega vi________________
j Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! I Za obilen poset se priporočam ndani
Božo Oojsovič, JobnsteTD, Pa,
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naj-oča, ker manje količine ne morem razpošiljati.
__i Money____
Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
'na prouaj
NARAVNA CALIIUMJM/ UA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov
galona.
i Reesling 55 centov galona. ! Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galon*. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., Osi
QjJ
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E,	CLEVELAND, O.
cXNTON BOBEK, vodja.
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj*
SALOON, ^
▼ kterem vedno toči .veže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fin« »modke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku.
Važno. Važno,
Važno. Važno.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—ij
dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zanpnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
e_________
Potnike iz Cleveland*, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dob| se v podružnici "Glas Naroda* po 1 cent številka.
/7* ^
Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena <t%+ z 15 kameni....................CplO.UU
z 17 kameni...... ...............$15.00
Ravno take vrste are za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham -. CpIO.UvJ
Za blago jamčim.
Priporočam se za naročbo, kajti /gornje cene so samo za nekaj časa.
/VI. Pogorele,
1114 Heyworth Building,	Chicago, III.
Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
Važno. Važno. Važno. Važno,
ROJAKI, NAROČ/ -E 8S NA "GLAS NAHODA," NAJVEČJI DC UCENSJfil DNEVNIKI	*
^ Velika zaloga vina in žganja. ^
Marija Orifi
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ črno vino po........50e. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........«12.00
ali 4 gaL (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročilo te priporoča
Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.
Gompagnle Generale Tiaosatiantipe
(Francoska parobrodna družba.)
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-roacht) in drugih ▼ notar« Id posel spadajočib stvari, ktere točno in,po ceni izvršujem.
Dalje proda |em parobrodac listke za v stari kraj za vse b< lj§e parnike in parobrodne proge ter pošiljam deaarje v staro domovine po najnižji ceni.
Mr. Marico Kofalt )e na9 zastopnik za vse posle m altom toplo priporočamo
FRANK SAKSER CO
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA« ŠVICE, INOMOSTA iN UUBUAfc
Postni parniki ao:
fLa Pro,ence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moč'
♦LaSavoie" t, » „ .................12,000	„	25,000
«La Lorraine^ „ „ „ .................12,000	„ 25,000 „
I^Tourame" „ „ ..................10,000	„	12,u00 „	*
•LaBretagne"................................ 8,000	„	9,000
rtLa Gasgogne"................................ 8,000	„	9,000 „
Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
t?araiki edplojejo od sedaj naprej vedno eb čotrtkih ob 10. nr; lopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA 8AV0IE La Bretagne •LA LORRAINE
23. julija 1908. *LA TOUBAINE	27. avg. »^08.
30. julija 1908. *LA SAVOIE	3. sept. 1908.
«. avg. 1908. *LA PROVENCE	10. sept. 1908.
13. avg. 1908 *LA LORRAINE	17. sept. 1908.
20. avg. 1908.*LA SAVOIE	24. sept. 1908.
POSEBNA PLOVTTBA Parnik "Floride" odpluje dne 18. julij« 1908 v Havre.
SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA MAEKSDA i
Cena drugega razreda do Havre: 966.M in vitje.
Ittntt« i svezdo zaznamovani imajo 190 4va M« W, KTo^minsk«
fiwwniim asr<'iif t a eapstfL
*. .« IV -if., CttlcAliO.