V Trstu, ¥
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVIII
'iftaja. Uvaemfi poodtljek. vsak dan «Jutn|. Uredništvo: nUca «v. Frančilka • sffkega It 20. L nadstropje DopfrTnaJ se-poHljaJo arednlihra. Httomkkam	^^
nnan k ne sprejemajo, ntopuA -; 'fUJo. ItdaJatdJ lr	ure*" -	^
Anton Oerbec. - I^nil^s^fe^^i TUk tisV.r ^ v	_ JugO*?**
mala sa mese: L 7.—. I me4^3Rbti|tleta L * "
Za Inozemstvo mesečno 4 Ure	urednlt v	^
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se ritanajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poSHJaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančlSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva In uprav« 11-57.
proučevanje vprašanja preuredbe usfeve, jc povzročilo v italijanskem časopisju in v vseh nefašistovskih političnih krogih precejšnje vznemirjenje, ki se ni še poleglo-tSastal je bil pravi alarm, za katerega je dala povod taevarncst — namišljena ali resničiKi — da bi fašizem znal odpraviti sedanjo italijansko ustavo, ki predstavlja eno najdragocenejših pridobitev preteklega stoletja in katere postanek je tesno zvezan z vsem onim veličastnim gibanjem, ki je znano ped imenom italijanskega «risorgi-mcnla ali vstajenja. Sedanja ustava kraljevine Italije je poleg tega ena najsijaj-nejših listin in formulacij liberalnih in demokratskih idej, v katerih imenu so se vodile vse dolgoletne borbe za osvobojenje italijanskih dežel izpod tujega jarma in za njih združitev v enotno Italijo pod sa vojsko vladarsko hišo.
Že sama misel, da bi se znalo zgoditi, da se ta narodna svetinja «oskruni«, je morala po tem takem globoko vznemiriti vse prave privržence liberalnih in demokratskih političnih naukov, ki so utelešeni v sedanji italijanski ustavi. In alarm, ki je nastal že v sled samega dejstva, da je bil imenovan poseben fašistovski odbor za preuredbo ustave, nam jasno priča, kako zelo občutljivo je italijansko javno mnenje ravno na tem mestu. Tudi Mussolini sam, ki stoii sicer na stališču, da je sedanja narodna vlada dolžna vladanim le malo pojasnil, je moral to občutljivost upoštevati ter je v namen pomirjenja razburjene javnosti izjavil na seji ministrskega sveta, da ni imel fašizem nikdar namena teptati pod nogami ustavo, temveč, naprotno, postavil si je cilj, da zopet vzpostavi staro ustavnost v njeni prvotni obliki, ki so jo bili demagoški običaji in. protiustavne razvade parlamentarnega življenja zadnjih desetletij popolnoma izpačili. Slične namene da ima fašizem tudi glede monarhije, ki jo hoče le ojačiti in dvigniti iz ponižanja, v katero jo je pahnila parlamentarna demagogija zadnjih let. Podobno izjavo je dal v isti namen tudi prej imenovani odbor strokovnjakov za preuredbo ustave, ki je poleg tega tudi naglasil, da je njegovo delo po^ polnoma ločeno od odgovornosti fašistov-
ske vlade.	#
Te izjave so javnost nekoliko pomirile, toda le deloma. Da bi biia popolnoma pomirjena, bi ji bil moral vodja fašistov dati izrecno zagotovilo, da fašizem sploh ne misli na nikako preuredbo ustave. Tega zagotovila pa javnost ni dobila, temveč je izvedela, da ima sedanja vlada trden namen dopolniti sedanjo ustavo z novimi temeljnimi zakoni, ki bodo v skladu z novimi razmerami. In to stališče fašistovske vlade je popolnoma logično in upravičeno. Kakor znano, zastopa fašizem trdovratno in odločno mnenje, da ni bil njegov prihod na vlado le navaden puč, temveč daje napravil pravo in pravilno revolucijo-Fašistovska revolucija sicer ni bila krvava kakor francoska koncem XVIII. stoletja in nedavna ruska revolucija, toda kljub temu je napravila konec vsemogočnosti parlamentarne demokracije in s tega stališča hoče fašizem, da mora njegov nastop na vsak način pomeniti začetek nove dobe v zgodovini Italije. Z drugimi besedami: fašizem hoče doseči, da se bodo na poti, po kateri je šel, točno poznale sledi njegovih stopenj. Tega pa seveda ne bo mogel doseči, akc ostane le pri osebni diktaturi g. Mussolinija, kajti osebe so sicer jaka, toda kljub temu
Bolazen za ustavo
Dejstvo da je fašistovska stranka ime-| zelo minljiva središča. Na dnigi strani paje novala poseben odbor strokovnjakov za že v definiciji revolucije kot taksne, da *	"	~ mora izpremeniti temelje državnega življe-
nja in usmeriti razvoj po novi poti. Vse to pa je nemogoče, ako ostane tudi po revoluciji vjfee pO starem, t j. ako ostanejo temeljni zakoni, ki so formulirani v ustavi, popolnoma neizpremenjeni.
Ako promatramo sedanji položaj v Italyjr s tega stališča, moramo priti do zaključka, da j-e ta položaj nenormalen in še vedno istotako revolucionaren, kakor je bil v začetku fašistovskega prevrata. Fašistcv-
haja sedaj v Londonu, je prišel kot zastopnik ruske vlade v Rim.— princ Gorčakov, nečak znanega ruskega kanclerja iz Bismarckovih časov. V pogovoru s časnikarji je Gorčakov izjavil med drugim to-le: e Smatram, da sem s sprejemom mesta ruskega zastopnika v Rimu izvršil svojo dolžnost, ki mi gre kot državljanu in patriotu. Tu ne gre za drugo nego za delo za svojo nesrečno zemljo in za njeno po-vzdigo iz toliko nesreč, ki so po večini posledica vojne in strašne blokade 1. 1919.-20. ter meščanske vojne. Če bi moji sonarodnjaki, namesto da pripravljajo zarote v inozemstvu in organizirajo propagando po časopisju hoteli lojalno služiti ne stranki, ki je sedaj na vladi, temveč lastni državi s svojo izkušnjo in znanjem, bi se lahko brez vsakih potežkoč vrnili v domovino, kakor so storili že mnogi med njimi. Življenje v Rusiji se počasi toda gotovo
radnikov. Ako Radič ne pride v parlament, kar je lahko smatrati za gotovo, tedaj ima
ska revolucija ni še dobila svoje stvarne	s£ostik7~s skoraj
vsebine v obliki kake dalekosežne izpre- *	^
membe na temeljih državnega stroja.
Fašistovska revolucija ni še dala Italiji svoje fašistovske ustave, ki naj bi bila nekak kažipot v njeno novo bodočnost in bi napravila konec revolucionarni zmešnjavi. Na drugi strani pa imamo še vedno pravzaprav dve vladi, državno vlado na eni strani, na drugi pa veliki fašistovski svet, kateri prvi odloča o najvažnejših političnih vprašanjih.
Fašistovska revolucija torej še ni formulirana in vsled tega je, kakor rečeno, popolnoma logično, da smatra fašizem za eno svojih najvažnejših nalog, da ji preskrbi čim prej tako formulacijo v obliki preured-be ustave. Kakšna bo ta preuredba, je sedaj težko reči. Vendar ne smemo pozabiti, da smatra fašizem svojo revolucijo v prvi vrsti za protiparlamentarno in proti-demokratično. Na fašistovskem shodu v Neapolju je g. Mussolini sami proglasil parlament za igračo, ki jo fašizem noče jemati iz rok ljudstva. Isti Mussolini je povedal nedavno v svojem članku «Forza c consenso'*, ki je bil objavljen v fašistovski smotri «G2irarchia», da se bo fašizem oslanjal na svojo moč, ako ne dobi prostovoljnega pristanka s strani vladanih. Neki drugi fašistovski veljak (podminister Rocco, akc se ne motimo) je razvijal nedavno teorijo, da je namen fašizma ustvariti novo carsko družbo (societa imperiale), ki naj stopi na mesto dosedanje preživele nacionalistične družbe. Vsi veljavnejši fašistovski prvaki pa niti ne definirajo fašizma kot politično stranko, temveč kot novi vladajoči razred, ki naj stopi na mesto trhle demokracije, ki da je za vedno odigrala svojo vlogo. Rimski list «Impero», ki zastopa fašistovsko imperialistično smer, je te dni odkrito izjavil, da si predstavlja preuredbo ustave tako, da bo zavladala v Italiji nova fašistovska aristokracija, med katero bo cesar brez vsakega parlamenta po svoji volji izbiral svoje ministre.
Po vsem tem se vidi, da se bo izvršila preuredba ustave predvsem na račun parlamentarne institucije. Kakor je izjavil svoj čas Michele Bianchi, ki je desna roka g. Mussolinija, se bo področje parlamentarnega zastopstva skrčila na najsplošnejša vprašanja državne politike, medtem ko bodo vse druge zadeve poverjene raznim tehniškim svetom ali strokovnjaškim odborom. Kako se bo izvršila ta preuredba, ali ta način, da se sedanji fašistovski
na
odbori strokovnjakov povzdignejo na čast zakonodajnih teles ali kako drugače, o tem se. kakor rečeno, ne da ničesaT prerokovati. Pristaši liberalno-demokratskega parlamentarizma pa imajo vsekakor tehten razlog, da so vznemirjeni. Toda ravno to vznemirjenje v italijanskem javnem mnenju dokazuje, da bo vprašanje preuredbe ustave najkočljivejša točka na sporedu fašistovske revolucije.
Italija
Vussolini in rimska cerkev — Okrožnica prefektom
RIM, 4. Ods'ovitev ministrov ljudske stranke iz fašistovske vlade je brez dvoma zc!o neugodno vplivala na že itak napete odnošajc med fašisti in posvetnimi predstavniki katoliške cerkve, ki imajo za seboj ogromne množice vernega italijanskega ljudstva. Ministrski predsednik Mussolini je skušal to napetost ublažiti in si obenem pridobiti simpatije v ljudskih, po večini kmetskih množicah ljudske stranke s tem, da je sprejel v svojo vlado tudi zastopnike ljudske stranke in da je postavil svoj program na čisto versko podlago. ' Bog in domovina* je bilo geslo, s katerim je začel svoje delovanje kot ministrski predsednik.
Toda turinski kongres in poznejši dogodki, ki jim je dal ta kongres povod, so pokazali, da se ljudska stranka ne da izviti iz rok orožja, s katerim se je povzpela do svoje moči. Po izstopu popotarskih mini-strov iz vlade je izbruhnilo v fašistovskih množicah pritajevano sovraštvo proti ljudski stranki zopet na dan v obliki napadov 2ia popolarske ustanove. Boljše agitacije za svoj program si ljudska stranka, seveda, Xii mogla želeti, kajti napadanje in preganjanje eminentno katoliške stranke je pač očiten dokaz o neiskrenosti verske podlage fašizma. Dejstvo, da je fašistovska milica tupatam dobila ukaz sodelovati pri verskih manifestacijah, ni moglo tu mnogo izdati.
Stvar je postala zadnje čase tako resna, ia je ministrski predsednik Mussolini smatrat za potrebno, poslati vsem prefektom ,v kraljevini posebno okrožnico, s katero jih odločno poziva, «da ooskrbe. da se ni-
kakor ne motijo verske manifestacije in da zagotove največje spoštovanje do duhovnikov*.
Mussolini ima pač mnogo preglavic s svojimi številnimi pristaši, ki ne razumejo njegovega programa.
Kongtes italijanskih žena
RIM, 4- Včeraj se je tukaj svečano otvo-ril III. kongres italijanskih žena, katerega se udeležuje kakih 2000 žena. Kongresu predseduje grofica Spalletti. Značilno je, da na kongresu niso zastopane ženske iz nižjih družabnih slojev. Minister Gentile, ki se je udeležil kongresa v imenu vlade, je imel že na prvem zborovanju navdušen govor. Govoril je o temi kongresa «Dru-žinska vzgoja» in poudarjal, da mora vzgoja v družini pripraviti državljane za delo za domovino.
Obonovitev italijansko . jugcslovenskih stikov za izvršitev svetomargeritsklh dogovorov
RIM, 4. Jugoslovenski poslanik pri italijanski vladi Antonijevič se je povrnil iz Belgrada, kjer je imel več pogovorov s kraljem Aleksandrom in z voditelji jugo-slovenske zunanje politike, kjer se je največ razpravljalo o italijansko - jugosloven-skih pogajanjih za izvršitev svetomargerilskih dogovorov. Takoj po povratku se je Antonijevič podal v palačo Chigi, kjer je imel daljši pogovor z Mussolinijem in generalnim tajnikom na zunanjem ministr-5 stvu sen. Contarinijem.
Vorovski ostane v Rimu kot t uski zastopnik
RIM, 4. Že del; časa se je pojavljala v listih vest, da bo dosedanji zastopnik ruske vlade v Rimu zapusiil svoje mesto. Vest je bila svoj čas tudi zanikana, toda sedaj sc je izkazala
za rc»snično. Na mesto Vorovskcga, ki sc na-
vsemi državami sveta.
Jaz sem prišel v* Italijo s trdnim namenom, da naredim vse mogoče za zboljšanje odnoša-jev med obema državama. Italija in Rusija imata mnogo skupnih interesov. Ni treba, da vam še posebej pravim, da bi našla Italija na Črnem morju široko polje za svoje delovanje. Lahko bi osmerila tjakaj toliko energije, ki stoji sedaj neizrabljena doma. Sedanja sovjetska zakonodaja ne bo ovirala tega delovanja, kakor se napačno misli, pač pa ga bo le pospeševala. Prepričan sem — je zaključil princ Gorčakov — da bom našel ravno tako dobro voljo tudi pri vaši vladi, da se končno pride do praktične in definitivne podlage za vzpostavitev italijansko-ruskih odnošajev.
RIM, 4. Rusko poslaništvo v Rimu poroča, da se neresnične vesti o spremembah v sestavi ruskega zastopništva v Italiji. Gorčakov je bil poslan v Italijo le kot namestnik zastopnika trgovskega in zunanjega komisariata, medtem ko ostane i v nadalje Vorovski kot zastopnik ruske vlade v Italiji.
Mussolini jeva poslanica pred prihodom angleSkega kralja
LONDON, 4. Mussolini je dal rimskemu dopisniku «Timesa» sledečo poslanico za njegov list: «Obisk angleškega kralja in kraljice v Rimu je dogodek, kateremu pripisujejo Italijani vseh strank posebno v sedanjem položaju veliko važnost. Posebno je zame v gotovem pomenu besede laskavo, da pride angleški kralj prvič v Italijo, ko je ta pod trdno fašistovsko vlado. Njegovi spremljevalci in angleški časnikarji 6odo lahkrt tu sodili notranje razmere /talije ter še prepričali, da se vse ljudstvo udeležuje mirno dela za obnovitev Italije. Vsi Italijani si želijo ohraniti prijateljstvo angleškega naroda in ga še bolj izpopolniti. Prepričan sem, da bode prebivalstvo Rima in drugih mest italijanskih prisrčno sprejelo angleško kraljevo dvojico in da bo ta obisk trajno upliva! na zgodovino obeh držav.»
Obletnica pohoda Garibaldincev
RIM, 4. Nocoj odpotuje državni podtajnik za prosveto on- Lupi v Quarto dei Mille na slavnosti obletnice pohoda Garibaldincev. _____
JUgoslaviia
Otvoritev narodne skupščine. — Hrupni nastopi demokratov proti radikalom.
BELGRAD, 3. V parlamentu je bilo včeraj zelo živahno. V vseh kljubih so razpravljali o formalnostih, ki jih ima narodna skupščina smislu poslovnika izvršiti, da se izvede nje konstituiranje. Klubi so pred vsem razprav ljali o volitvi članov verifikacijskega odbora. V smislu člena 4. poslovnika je treba voliti 21 članov. V radikalnem klubu se je že ob 10. dopoldne razvila živahna debata o vprašanju teh volitev in so se določili kandidati. Radikalna stranka kandidira v ta odbor 12 svojih članov, med temi Marka Gjuričiča kot predsednika. Radikalni klub je . tudi razmotrival o volitvi stalnega predsedništva narodne skupščine, Za predsednika narodne skupščine nameravajo radikali kandidirati g. Ljubo Jova-noviča, ki bi nato kot minister ver demisijo-nirat
V	verifikacijski odbor odpošljejo dalje demokrat je 4, Slov. ljudska stranka 2, muslimani 2 in zemljoradniki enega člana.
Včeraj je bila tudi prva seja ministerskega sveta. Rešene so bile nekatere tekoče zadeve in dovoljeni posamni krediti, na kar je ministrski svet pričel diskusijo o vladinem programu. Ljubi Jovanoviču je bila poverjena sestava deklaracije, .ki se ima prečitati v eni bodočih sej, takoj, kc skupščina reši gotove poslovne formalnosti v svrho svojega konstituiranja. Kolikor je posneti iz splošnega obrisa, bo delovni program vlade obsegal te-le točke: 1) rešitev zakona o državnih uradnikih in nameščencih; 2) zakon o invalidih; 3) zakon o vojski, nje reorganizaciji; 4) zakon o državnem proračunu za L 1$23.—24.; 5) zakon o izenačenju davkov; 6) zakon o zavarovanju proti vremenskim nezgodam itd.; 7) zakon o zboro-valni in tiskovni svobodi; 8) zakon o cestah.
V	tem okviru ima vlada delovati, da izvede popolno notranjo ureditev države. Poleg tega pa bo vlada v deklaraciji postavila temeljna načela, ki zadevajo končne ureditev vseh političnih problemov, kateri še vedno pretresajo državne temelje.
Po parlamentarnem običaju je bila včeraj tudi konferenca vseh klubovih načelnikov. Razpravljali so o možnosti skupne liste kandidatov za verifikacijski odbor. Demokratje, sto-pajoč v skrajno krilo opozicije, so odklonili skupno listo, zaradi česar se današnje volitve vrše na podlagi proporca. Za izid teh volitev vlada v parlamentarnih krogih napeto zanimanje, kajti te volitve bodo prinesle jasno sliko, kako oporo bo imela radikalna stranka v narodni skupičini.
V	glavnih črtah je grupacija v parlamentu tako raz predel jena: Obstojajo tri močne par-laraentane skupine: 1. vladna skupina, razpolagajoč s 132 glasovi, to je radikali, Nemci in džemijet. 2. Zmerna opozicija, obstoječa iz 48 poslancev muslimanov, Slovenska ljudska stranka, socialistov, dr. Drinfcovića in črnogorskega federalista. 3. Najstrožja opozicija, obstoječa iz 62 poalancev, demokratov in ženili o -
radikalna rlada znatno večino v kombinaciji z zmerno opozicijo.
Po^ končani seji radikalnega .kluba so se ministri sestali na konferenco v ministrskem svetu. Ob 12. so ministri prisegli zvestobo kralju in na ustavo.
Glavni organ radikalne stranke »Samoupra-va» piše o programu radikalne stranke ter med drugim veli: Nova vlada apelira na vse meščanstvo, da jo podpira v njenih nalogah. Potrebno je nežno čuvati plemensko in versko strpnost. Dalje naglasa list, da bo nova vlada z vso vnemo skušala izvršiti svojo politično misijo.
BELGRAD, 3. Današnjo drugo redno sejo narod n>s skupščine je o tvoril začasni predsednik dr. Peleš ob 10.15. Ko je tajnik dr. Janjič prečital zapisnik, se je pesi. Voja Lazić (zem.) pritožil, ker ni zabeleženo v zapisniku, da je on na otvoritveni seji skupščine zahteval besedo, a je ni dobil. Pol. Magovčević (dem); «Zato pa je Janjič skupno z Radićem pedpisal Markov protokolu Janjič je odklonil, da bi se Lazičeva zahteva protokolirala, nakar je dr. Peleš odredil glasovanje. Z radikali so glasovali za odobritev zapisnika SLS, spahovci, džemijet in Nemci, nakar je bil zapisnik odobren. Klici demokratov: «Evo jih, nove zaveznike! Še Radič manjka!»
Nato je bil podpisan ukaz o imenovanju nove vlade. Ko je čital Janjič imena ministrov so mu demokrati klicali: «Ubogi Janjič, Zopet je propadel2» (Splošen smeh.) Glas: «Zato pa je njegovo ime na protokolu!»
Skupščina je prešla za tem na dnevni red: Volitev verifikacijskega odbora. Na pismeno vprašanje posl. Pečica (dem.), zakaj na zadnji seji skupščine ni dobil besede, je dr. Peleš odgovoril, da mu je ni mogel dati, ker je hotel, da se najprej skupščina konstituira. Klici demokratov: c:G-predsednik! Vstanite vendar, kadar odgovarjale. Bodite dostojni!« Peleš je nato stoje ponovil odgovor. Posl. Pečic se je oglasil zopet k poslovniku, a ni debil besede. Sledil je velik hrušč. Dr. Lukinić in Magovčević sta skočila preti predsedniku. Pečić: «To je nasilje! Po poslovniku moram dobiti besedo!»
Dr. Peleš je odredil volitve za verifikacijski odbor. V tem trenotkuJ pa je pcsL Čećević odnesel žaro na demokratske klopi- Minister Uzunović je razburjen skočil proti posl. Pribičeviću, a ga je zavrnil dr. Krizman.
V splošnem trušču je moral dr. Peleš prekiniti seje, ki se je nadaljevala ob 10.45. Pričelo se je takoj glasovanje, ki je trajalo pol ure. Ob 11.10 je bil končan skrutinij. Glasovalo je skupno' 232 poslancev in so dobili; radikali 128 (11 članov), demokrati 52 (5), muslimani 21 (2), zemljoradniki 9 (1), SLS 22 (2).
Nato je dr. Peleš izjavil, da se je na današnji seji zgodil neljub slučaj (medklic: «Rršitev poslovnika s strani predsednika!«). Posl Ćičević je pred glasovanjem vzel žaro in tako začasno1 onemogočil glasovanje. Zato bo na prihodnji seji predlagal, naj se Ćičević kaznuje.
Prihodnja seja skupščine bo sklicana, ko konča verifikacijski odb'oir svoje delo.
dneva sporočila besedilo svojega odgovora rimski in londonski vladi. Nemški vladi bo sporočen odgovor v petek ali 9oboto zjutraj.
Francija ne misli opustiti svoje politike
PARIZ, 4. Iz pooblaščenega vira se po. roča, da ne bo po besedilu Poincarejevega odgovora francoska vlada stopila v nikaka pogajanja z Nemčijo, dokler ne bo nemška vlada ukinila pasivno rezistenco v ruhrski kotlini. Enako stališče je zavzela tu-di belgijska vlada. Francija bo izpraznila ruhr-sko kotlino sorazmerno s plačili odškodninskih obvez Nemčije. Tudi ne more Francija privoliti v drugačno rešitev odškodninskega vprašanja, kakor je bilo dogovorjeno med zavezniki in Nemčijo dne 6. maja 1921.
Požncare protestira proti prepovedi alkohola na ladjah v ameriških lukah.
PARIZ, 4. Poincare jc protestiral pri vladi Washingtonu radi sklepa najvišjega sodišča, da ne smejo inozemske ladje voziti alkoholnih pijač po ameriških teritorialnih vodah.
Ameriški listi o nemški ponudbi.
PARIZ, 4. Listi objavljajo sodbe nekaterih ameriških časopisov o 'nemški ponudbi. Tako piše «New Yor,k Tiines», da je nemška ponudba nezadostna in dostavlja, da je ista nemškega značaja z vsemi svojimi pritožbami. cWashing-ton Star* razlaga težkeče za sklenitev pogodbe o nenapadanju, ko je Nemčija tako cinično razveljavlila dogovor za jamčenje neutralnosti Belgije. Splošno se povdarja, da ni Nemčija menjala s to ponudbo svoje hinavske politike.
Angleška vlada bo čakala na francoski odgovor.
PARIZ, 4. cEcho de Paris» poroča iz zanes* ljivega vira, da ne bo angleška vlada odgovorila na nemško noto, dokler ne bo poznala besedila tozadevnega odgovora Francije.
Poljska
Obletnica poljske ustave.
VARŠAVA, 4. V navzočnosti predsednika republike in celokupne vlade je bila proslavljena obletnica poljske ustave iz leta 1791. Svečanostim je prisostvoval tudi diplomatski zbor.
Francija
Francija odklonila nemške predloge
PARIZ, 4. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedništvom Millaranda. Po seji je bilo izdano to-ie poročilo: Ministrski predsednik je poročal o noti, ki mu jo je izročil nemški poslanik. Ministrski svet je bil soglasen v tem, da je nota nesprejemljiva, toliko zaradi pogojev, ki jih vsebuje, kolikor zaradi pomanjkanja jamstev in končno tudi zaradi nezadostnosti ponujene svote. Ministrski predsednik se bo sporazumel z belgijsko vlado za od poslanje odgovora nemški vladi in za sporočitev tega odgovora zaveznikom.
Poincare je takoj po seji ministrskega sveta sestavil besedilo odgovora na nemško noto« Besedilo je nesel poseben sel v Bruxelles belgijski vladi.
Agencija «Havas» pravi, da bo belgijski vladi ostalo prosto: ali sprejeti francosko besedilo ali pa sestaviti posebno besedilo, ki bo izražalo njeno stališče. Ve se pa, da se stališče belgijske vlade popolnoma strinja s stališčem francoske vlade. V odgovoru francoske vlade, ki je skoraj ravno tako dolg kakor nemška nota, se natanko pojasnjujejo vzroki, zaradi katerih se smatrajo nemški predlogi za nesprejemljive. Predvsem je nesprejemljivo nemško stališče, da je izpraznitev zasedenega ozemlja predpogoj za vsaka pogajanja. To stališče bo naredilo za nesprejemljive tudi nadaljnje eventuelne predloge; ker zavezniki nameravajo obdržati zalog, ki so si ga vzeli po treh letih potrpežljivega čakanja. Ponudbe kanclerja Cuna ne vsebujejo nika-kih pozitivnih jamstev in tudi ne vežejo dobre vere njegove države. Odstavki nemške note, v katerih se zahteva odprava carinske črte, sklenitev arbitiažne pogodbe med Nemčijo in Francijo, odpoved zalogom in sankcijam in sklenitev dogovora glede Porenja, so v navzkrižju z versaiilesko pogodbo.
Francoska vlada bo tekom današnjega
Nemžiia
Jugoslavija in odškodnine — Pogajanja za prepustitev dobav v naravi s strani Anglije in Francije
BERLIN, 4. Iz dobro poučene strani se poroča, da mislite Anglija in Francija prepustiti Jugoslaviji velik del dobav v naravi na račun vojne odškodnine, in sicer bi prepustila Anglija takih dobav v vrednosti 80 miljonov, Francija pa za 100 miljonov mark v zlatu. Jugoslovenska vlada se še pogaja za te dobave, ki bodo prišle zelo prav domačemu gospodarstvu, medtem ko delajo v Franciji in Angliji le škodljivo konkurenco tamošnjim industrijam-
Protest Porenjcev proti francoski politiki.
BERLIN, 4. Wolfova agencija ravlja: Vse politične stranke in vse važnejša porenjska društva in zveze so podpisale proglas v kterem trde, da vseporenjsko ljudstvo svečano protestira pred vsem svetem proti francoski politiki. V proglasu se poudarja, da se Gorenjci ne bodo vpegnili pred tu«jo voljo in da ne bodo nikoli dovolili, da bi tujci odločali o njihovih pravicah. V proglasu se končno ponovno poudarjata zvestoba in pokorščina nemški domovini in se odločno odklanja vsak predlc-g za ustanovitev porenjske republike.
Bolgarska
Vesti o skritih zalogah orožja neresnične.
SOFIJA, 4. Bolgarsko brzojavna agencija zanika vest inozemskih listov o odkritju tajnih zalog orožja na Bolgarskem ter dostavlja, da je Bolgarska točno izvršila vse vojaške določbe Neuillyske mirovne pogodbe. Končno izjavlja, da je Bolgarska trdno odločena nadaljevati svojo miroljubno politiko in da ne potrebuje radi tega nlkakcga tajnega oboroževanja. Tudi ni res, da se bo jugoslovensko-bolgar-ska komisija, ki se bo v kratkem sestala v Sofiji, razpravljasla o izročitvi vojnih zločincev.	_
Avstrija
Madžarski napad na Burško.
DUNAJ, 3. TukajSnji listi poročajo, da pripravlja Hejijas akcijo proti Burškemu. Vpadi na čehoslovaško mejo so delo zbujajočih sc Madžarov, katerim je tudi Horthy nedavno tega v svojem govoru obljubil razveseljiv dogodek v BurŠekm. V poslednjem času je prišlo v Burško mnogo madžarskih mešetarjev, ki so tam trosili letake, s katerimi pozivajo verne Madžare, naj bodo pripravljeni. V Burško se ima vtihotapiti 5G00 kmetskih delavcev vrst •probujaječih se Madžarov, ki naj bi se v ugodnem trenutku polastili vlade. O tej madžarski nakani je Avstri'a zvedela šele zadnje dni. —
Pibtialkoholno gibanje v Ameriki — Pol miljo na zdravniških receptov ponarejenih
NEW YORK, 4- Uradi za izvrševanje zakona proti alkoholnimi pijačam so naznanili nad pol miljena ponarejenih zdravniških receptov, ki so bili predloženi raznim lekarnam za nakup žganja (whisky).
Dogovor za jujjoslovensko svobodno cono v Solunu podpisan.
ATENE, 4. Tukajšnji jugoslovenski poslanik' je obiskal ministrskega predsednika ter mu (sporočil, da je dobil od svoje vlade pooblastil lo za podpis dogovora in tozadevnih prilog za' ustanovitev jugoslovenske svobodne cone % solunskem pristanišču.
Španski kralj v gosieh na belgijskem dvoru
BRUSELJ, 4. Na čast španski kraljevi dvojici se je vršilo v kraljevi palači sveča« no kosilo. Med obema kraljema so bfle izmenjane iskrene napitmee.
Argentinija zopet v Zvezi narodov BUENOS AIRES, 4. Predsednik republL ke De Alvear je odredil, da se bo Argentinija zopet vpisala kot članica v Zvezo narodov.
«
*
Konferenca v Lausannl
Razprava o davčnih določbah in režami tujcev končana
LAUSANNE, 4- Včeraj se je sestal gospodarski odsek konference pod predsed-ništvom kom. Montagne. Odsek je najprej razpravljal o vprašanju odprave gospodarskih kapitulacij. Razpravljalo se je tudi o vprašanju asimilacije libijskega blaga z italijanskim. Turška delegacija se temu načelno ni upirala, poudarjala je pa, da spada to vprašanje v trgovsko pogodbo. Odsek je nato prešel na razprava o davčnih določbah dogovora glede postopanja s tujci v Turčiji. Sio je predvsem za davčno asimilacijo med civilnimi, trgovskimi in industrijskimi družbami. Turki trde, da njihov zakon ne priznava civilnim družbam pravne osebnosti. Povod živahni razpravi je dalo ludi vprašanje enakopravnosti med tujimi in turškimi družbami. Kom. Montagna je poudarjal, tfa bi morala Turčija obnoviti vse svoje gospodarsko življenje in da bi torej ne smela delati razlike med svojimi in tujimi družbami. Italijanska delegacija je živahno branila svojo zahtevo, naj izjemoma ostane še nadalje v veljavi davčna prostost, ki so jo bile doslej deležne na podlagi dogovora vi Metelinu tuje religiozne, dobrodelne in šolske naprave, v kolikor je šlo za uvaža- j nje predmetov, potrebnih za kult in porabo[
teh naprav, v Turčijo. Turška delegacija se je odločno uprla nadaljevanju teh privilegijev, ki jih< hoče odpraviti kot ostatek kapitulacij- Italijanska in francoska delegacija sta zastopali stališče, da je sicer določeno, da se odpravijo vsi privilegiji, ki temelje na kapitulacijah, da pa je treba upoštevati dejstvo, da so mnoge zavezniške naprave zelo trpele vsled vojne in da so bile nekatere celo tudi uničene. Treba jim je torej dati vsaj najmanjšo odškodnino za omejeno dobo. Turška delegacija je tudi po teh izvajanjih zastopala stališče, da se mora odpraviti vsaka oblika kapitulacij, ni pa absolutno odklonila sklenitve posebnih dogovorov glede predlagane de:včne prostosti .
Razprava o davčnih določbah in režimu tujcev v Turčiji je s tem izčrpana. Finančni in pravni izvedenci bodo sestavili popolno besedilo tozadevnega dogovora. Na koncu seje je amerikanska delegacija izjavila, da so pri vprašanjih, o katerih je razpravljal gospodarski odsek, prizadele tudi Zedinje-ne države in ^a si zato pridržuje svoje tozadevne izjave. Na vprašanje angleškega delegata, kakšno stališče namerava zavzeti ameriška delegacija, je predsednik te delegacije izjavil, da ameriška delegacija ne namerava ovirati dela izvedencev, da pa bo pedala svoje izjave na eni prihodnjih sej odseka.
VNE VESTI
POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V povesil italijanski napis na občinskem
TRSTU, bo imelo v ponedeljek 7. t- m. ob 15. uri svoj redyf sestanek v navadaih prostorih-	Predsednik.
Zlata peroka. Danc> ob 9. uri zjutraj se bo vršii v tukajšnji pravoslavni cerkvi redek obred: Občeznani stari narodnjak J. Jejčič bo praznoval zlato poroko. Čestitamo!
Krel; podpisal odick za asimilacijo poštnih uslužbencev v novih pokrajinah. Minister za pošto in brzojav je predložil kralju v podpis odlok za asimilacijo poštnih in brzojavnih uslužbencev novih pokrajin, ki so služili še pod prednjo vladavino.
- i
Dvojezični vzorci za davčne napovedi v Juž-r<em Tirolu. Tircler:> obvešča svoje čitatelje, da je izdal trentinski prefekt nalog, da se imajo dostaviti nemškim občinam vzorci za davčne napovedi sestavljeni v italijanskem in nemškem jeziku. Ce število dostavljenih vzorcev ne nično razveljavila dogovor za jamčenje neu-rac dajo tiskati nove, istotake vzorce.
domu tako1, da je ostal skrit. Naš dopisnik jc dodal, da resnični vzrok tiči v tem, da je briški diktator Armando d'Ottone večkrat pozival g. Gradnika, naj vstopi v fašij, da pa se g. Gradnik temu pozivu ni udal.
V dopolnilo, oziroma kakor pravi on, v popravo tega članka nam je g. J. Gradnik poslal sledečo izjavo:
<*Nikdar mi ni bil predlagan vstop v fašij ne od g. dr. D'Ottone in ne od drugih članov direktorija (odbora).
Nadalje izjavljam: V mesecu septembru prošlega leta sem zvedel, da hočejo zažgati nekateri fašisti iz Gradiške in Monfalcona, (Iržiča) županstvo in mojo hišo« Obrnil sem se takoj do g. dr. D'Ottone in prosil zaščite, in res je, da se je odpravil drugega j dne z menoj v Gorico, kjer je vsled pogovora z nekim članom deželne fašistovske I fc-deracije bila nevarnost odstranjena.
Nesreč« prt ftUfc vaja*. Nek vojak iz Milana (68 polk, 4. komp. strojnih pušk) nam piše: Dne 26. aprila se je pri vojaških vajah naenkrat razpoČil sprednji de! strojne puške ter lahko ranil 3 vojake in enega častnika. Med ranjeaći se nahaja tudi Slovenec Josip Mersnik iz Sv. Petra na Krasu, kateri bo v nekoliko dneh okreval.
Obupni čin brezposelnega mladeniča. Včeraj popoldne je stopi) v mlekarno, nahajajoč se v ulici Molin grande št, 2, mladenič Jurij Cre-scini, brezposeln, stanujoč v ulici Pondares št. 5, ter si naročil skodelico kave. Ko so mu postregli s to pijačo, je mladenič, ne da bi ga kdo videl, stresel v kavo nek prah, pomešal vse skupaj ter naglo izpil. Kmalu nato je omahnil na stolici, bolestno stokajoč. Navzoči ljudje so to opazili; priskočili so mladeniču na pomoč in ga zadržali, da ni padel na tla. Iz bližnje lekarne je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. rrišedši na lice mesta, je zdravnik ugotovil, da se je mladenič zastrupil s sublimatom; izpral mu je želodec ter ga dal prepeljati v mestno bolnišnico, kamor je zastrupljenec dospel v precej nevarnem stanju.
Domneva se, da si ie hotel mladenič vzeti življenje radi bede, ker je namreč že delj časa brezposeln.
Voznikova nesreča. Voznik Anton Pettaros, star 50 let, stanujoč pri Sv. Alojziju št. 507, je pred sinečnjim vozil z dvoprežnim vozom po kolonjski cesti. Mož je bil nekoliko vinjen, vsled tega ni zadostno pazil na konje. Naenkrat so se ti splašiti ter se spustili v divji dir. Voznik jih je skušal ustaviti; povlekel je za uzdo, toda konji sc še huje potegnili in mož je padel z voza. Ker je ime! roke zapletene v uzdo, so ga konji vlekli precejšen kos ceste po tleh. Mimoidočim ljudem se je posrečilo ustaviti konje in tako so rešili voznika iz nevarnega položaja'. Spremili so ga na njegov dom. Ker se je mož počutil zelo slabo, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je pri preiskavi ponesrečenca dognal, da si je ta zlomil desno ključnico in poleg tega dobil globoke rano na levi podlakti. Ker so te poškodbe prece; nevarne, so prepeljali Pettarosa v mestno bolnišnico; sprejeli »o ga v kirurgični oddelek.
Areiaci«. Na podlagi aretacijskega naloga so pred sinečnjim policijski agenti aretirali 23-letno Ameltjo Phisnich, stanujočo v ulici Giuliani št. 82. Ženske se mora zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem radi nakupovanja in skrivanja ukradenega blaga.
Pretep »ed paglavci. Včeraj popoldne sc je
IŠČEM 17 do 24 letnega mladeniča, {kateri se razume tudi nekoliko v mesarski obrti) za opravljanje domačih poslov. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Franc Urbančič, mesar in gostilničar v Kobaridu	632
n gostun .ADENfc
MLADENIČ 23 leten, bivši uslužbenec, vešč slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe, najprej kot praktikant za manjšo plačo. Ponudbe pod «Vešč» na upravništvo	631
BKIVNICA z cfcšavarnico, zelo dobro speljana, na meji, se proda. Naslov prf upravništru.
630
ŠIVALNI stroj ^Singlier* se proda zelo ugodno. Coroneo 1, mehanik.	634
■ ■
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vecfif dve stotinki dražje, nego đruji kupci. ViJ Pondares 51. 6, I.	• >	44
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugI Pertot. via S. Francesco 13. II.
Proda m
(219

POSTELJE L 90.— chiffoniers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, žimnicc, se prodajajo po nizkih cenah. Popolna soba L 900.— Fonderia 3.	611
£OST£LNA s koncesijo in inventarjem, v bli-^ žini kolodvora, s prikladnim prostorom za vsako trgovinsko skladišče, se radi selitve takoj proda. Po-asnila daje A. Pegan, Ma-tulje__617
GOSTILNA v sredini mesta 9e odda s koncesijo ali brez te. Iztoči do 100 litrov dnevno. ShajaBSče naših ljudi. S. Maurizio 3.
626
Trentinski prefekt je pameten mož in hoče: Akoravno je zamudil g. doktor pri tem
olajšati davkoplačevalcem izvrševanje dolžno sti, od katere bo imel zakladni minister !e dobiček. Upamo, da bodo naši prefekti tudi toliko lozsodni. Prosimo, da bi nas slovenske in hrvatske občine furlanske, tržašJke in istrske pokrajine tozadevno na kratko obvestile.
Začasna odprava carine na sladkor. Rimska -Gazzctta Ufficiale. objavlja kr. ukaz z dne 2. maja, s katerim se začasne odpravlja carina na sladkor. Ukaz sestoji iz treh členov. Prvi pravi: Do novih določb je dovoljeno uvažati v kraljevino sladkor 1. in 2. vrste prosto obmejne carine. Cl. 2.; Oproščene bodo carine samo poliljatve, ki so se odposlale potem ko je stopil pričujoči ukrep v veljavo. Čl. 3.: Pričujoči ukaj£ stopi v veljavo na dan objave v -Gazzelta Ufficiale .
Na poti raztegnitve italijanskega civilnega zakonika na nove pokrajine. Uradni list objavlja odlok o raztegnitvi preliminarnih do-
cel dan in žrtvoval s tem svoje lastne interese, je odklonil odločno vsako rikom-penzacijo, ter mi ponudil svojo pomoč tudi za v bodoče.
Medana, 2. maja 1923.
J, Gradnik, bivši župan občine Medana-»
Nerazumljivo nam je le, da g. Gradnik •na eni strani uživa tako protekcijo s strani (imenujmo dete s pravim imenom) odločilnih činiteljev ter ima ponujeno pomoč tudi za v bodoče, na drugi strani pa da ga od stavlja jo.
Druitvena v«stl
Ženska podružnica Šolskega društva ima
nocoj ob 18. uri sejo1. Pridite vse!
icčb k italijanskemu "civilnemu zakoniku na I . 'f™***? čWek>>. Šaloigra znanega htimo-nove pokrajine, kakor tudi predpisov in ž njimi i rist* Nusic.a' V	***	m' ?b 7 30
11-letni deček Rihard Turco, stanujoč v Roz-zcl in monte št. 982, spri z nekim sovrstnikom. Mlečnozobncža sta začela obdelovati drug drugega s pestmi ter se ruvala, kakor obsedena. Naenkrat je protivnik Turkov potegnil iz žepa žepni nož, sunil z njim prvega v levo ramo in zbežal urnih nog. Turco je bil spremljen na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik obvezal par centimetrov globeko nenevarno rano.
Zares dobro obetajoča mladina . ..
Vastl s Gorfikega
Društvo trafikantov Julijske Krajine s sedežen t Gorici naznanja vsem društvenikom, da je zborovanje, katero se je imelo vršiti dne 6. maja t. L, bilo je preloženo na dan 7. maja {ponedeljek). Začetek ob 9. uri v dvorani hotela pri *Treh kronah*, Via Carducci. Pretrese val se bo sledeči dnevni red: i) Čitanje zadružnih pravil s popravo povzročene vsled pristopa v sindakalne korporacije; 2) Volitev vodilnega svetovalsiva; 3) Predlog za ustanovitev zadruge razprodajalcev in zalagateljev te pokrajine; 4) Čitanje spomenice naslovljene finančnemu ministru; 5) Slučajnosti. Ker je to posvetovanje velike važnosti za vse, se prosijo vsi člani, da se ga gotovo udeležijo.
POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobov* je po najvišiih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I.	32
PREPARATE za olepšanje koze, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v I!. Bistrici.	29/4
ZLATt srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacmtc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisioj. Telefon 31-27. GovoTi se slovensko.
25
LEPA VILA
v Mariboru
5 minut od glavnega kolodvora, s 3 stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom, vse vi najlepšem stanju. — V hiši je vodovod tei električna razsvetljava.
Stanovanje je kupcu takoj na razpolago !
Cena Din. 215.000.—. Natančnejši naslov in slika se dobi v upravništvu lista.
Uvozna in izvoznn tvrdka na debelo
Debiflslo & Domeniš
v Trstu, skladišča: via Coroneo štev. 13t*
prosta luka 4, pritličje (transito) ima v svojih skladiščih vedno bogato izbero najrazličnejše steklenine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba.
POZOR SLOVENCI!
Za izrabo najboljše vodie moči v Sloveniji na Gorenjskem, 10 km od postaje Kranj, kjer Je 1400 konjskih sil, se iščejo družabniki za napravo električne centrale in dnlnjo-voda, s skupnim kapitalom 2V, milijona lir- Razvoj industrije takoj mogoč. Vodna moč se eventuetno tudi proda po ugodni ceni. Interesente naj se zglasijo pri Anončnem zavodu Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	16/5
V našift oddelkih
združenih določb civilnega in trgovskega za kenika.
Učiteljišča t novih pokrajinah. V smislu odloka za reformo srednje sole bodo obstojala še nadalje v novih pokrajinah- sledeča učiteljišča: V Gorici, Poreču, Tolminu, Tridentu, Tr-stu, Zadru in Bornu.
Izseljevanje v Ameriko. K včerajšnjemu poročilu dodajamo, da je poleg označenih listin izseljencu še potrebno posebno dovoljenje župana. da se lahko izseli, pri mladoletnih pa še poleg lega privolitev očeta ali varuha v izselitev. —
Selitev. Kdor jc primoran se preseliti v Jugoslavijo, naj se zglasi v ul. Torre bianca 39 I pri A. Pođberščeku, Ako se priglasi več družin, da skupno najmejo železniški voz (vagon), si s len* prihranijo na stroških za prevoz.
Društvo državnih upokojencev javlja, da je razpisan natečaj za mesto društvenega tajnika.
zvečer uprizori Šentjakobska čitalnica to smeha polno šaloigre. Humorističen prizor sledi humorističnomu prizoru, smeha ni konca ne kraja. Kdor se torej želi enkrat od srca nasmejali, naj pride v nedeljo v dvorano DKD pri Sv. Jakobu.
Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 16. uri redna odborova seja. Ob 17.30 sestanek s predavanjem. — Odbor.
«Kolo» — Današnja vaja odpade. — Jutri kol po navadi vaja za moški zbor. — Odbor.
Planinsko društvo v Trstu. Planinsko društvo naznanja udeležencem nedeljskega izleta v Rožans,ko dolino, da je skupna slika lepo uspela. Kdor jo želi dobiti naj se oglasi pri društvenem slikarju g. Pertotu — uredništvo <Edinosti> oz. pri društvenem tajniku. Cena poedine slike je 60 stot.
Planinsko društvo vabi tem polom svoje goriške člane in prijatelje da se v čim večjem šte-
Bor in a poročila.
Valita mm tržaškem trgu. •Crtice kron« • •
Natečaja sc smejo udeleževati samo člani, vilu udeleže društvenega izleta »a Trstel. Svi
Prošnje je treba predložit; vodstvu (Via Ceci-lia Riltmever št. 7 II) do 25. t. m. V vodstvu so na ogled tudi pogoji.
K razpustu občinskega sveta v Medani. V <-Edinosti > z dne 25. aprila smo poročali, da je bil z odlokom p j dprefekture v Gradiški odstavljan župan Josip Gradnik in razp-Jščen občinske svet v Medani. Kot vzroke je navedel ta dekret protiitalijan-sko delrn anje župana Gradnika, ker je oskrbi.
denje na vrhu.
Odbor.
Iz triaškeea iivllenia
S kolesa je padel pred sinočnjim 19-letni železniški podajač Fran Visintin, stanujoč v ulici Barbariga št. 2; pri tem se je pobil na raznih delih telesa, posebno po obrazu. Na zdravniški postaji, kamor se je zatekel, mu je zdravnik obvezal rane ter ga prepustil domači
avstrijske krsn*. • - . • ČeikosTovašks trron« • • dinarji le j i
marke *•*••••*•
dolarji •*••••••
francoskifnnkt • . • • švicarski franki • • • . angleški funti papirnati •
0.40 0.0280 60.60,— 21.60.—
9.115.- -0.0525 20.3250 136 40.-360.—.— 64.65.—
2l.75J
20.4 137-371.— 94.95
Hali oglasi
ORKESTRON, velik, skorai nov, 24 plesnih plošč, se proda tudi na obroke «po nizki ceni. Via Molino a vapore 3/II.	6
V NAJEM se da skladišče z dvoriščem in Lopo, pripravno za vsako lesno obrt. Ulica Tesa št. 33.	. 633
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da se bo točilo od sobote naprej domače vino pri Francetu Ščuka v Barkovljah (na gornji cesti	628
BABICA, autorizirana, spre^eana noseče. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23/1
629
V VOLOSKEM se proda hiša s trgovino, na naiprometnejšem kraju. Pojasnila daje Pave Vuketić, Opatija.	593
ponujamo predmete zadaje novosti in najboljše vrste :
Srajce barvane
z 2 ovratnikoma, risba In barva zadnje novosti, velika izbera L 29.80 In 37.—
Spodnje hlače
bele in barvane L 13.50
Nogavice
bar-
dobre vrste, v vseh
vab L 1.90 fantazija, velika izbera pisane in barvane L 4.30 svil., raznobarvne L 5.50 fantazija, končene, moderne risbe L 8.50
Ovratnice
svilene, vedno novi dohodi
L 7.50 (papillon) ozke, za pentlje, novost sezone L 3.50 svilene pletene 3 In 5
Ovratniki
mehki Hpique" od L 1.50 naprej
Žepni robci
angleški, zajamčene barve 46/46
risbe „fantazija44, zadnja
novost L 3.— svileni moderni za prsni žep L 9.—
Naramnice
svilene s koščenimi zaponki L 12.50
Podveze
bombažaste L 3.50 svilene
L 6.— svilene s koščenimi zaponki L 7.50
Klobuki
slamniki, zadnji vzorci L 11.—, 13.50, 15.—
s klobučevine, moderne oblike L 29.—
Rokavice
ponarejeno usnje, pralne, rumene aH temne L 12.50
Piyamas
domača obleka, barvana, moderen kroj L 65.—
Obleke
gabardine, moderen kroj L 198.—
Površniki (Rfl$ian)
cover-coat, iz same volne prvovrstna izdelava L 320 Iz angleškega gabardlna L 360 —
Dežniki
iz svile ,.gIorla" s koščenim držajem L 29.80
Novi prihodi palic z veliko izbero.
Razun gori navedenih predmetov imamo v skladišču vse modne pred-mete in perilo, prikladno letnemu času, po obsolutno konkurenčnih cenah
Cono 9. L M. 16
Tel. 10-08
lm l L lil. 16
Tel. 24-24
PODLISTEK
WILK1£ COLLINS:
Gospa v belem
IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE
Zadnje Foscovo vprašanje se je nanašalo na zunanjost Ane Catherick.
, Kako izgleda? je odvrnil Persival. Opišem ti jo v dveh besedah. Ona jc bolna predpodoba moje žene.
Stol je zaškripa! in steber se je spet stresel, .Takrat je groi poskočil od začudenja.	„
Kaj!!! je vzkliknil.
Predstavljaj si mojo ženo po prestani težki bolezni ler dodaj k temu šc lahke znake blaznosti, pa imaš Ano Catherik, je odgovoril goepod Persival.
Ali sta si v sorodu? Nili najmanje.	t J
In vendar sta si podobni. Da. Cemu se smeješ? je vzkliknil Persival. Morda svojim lastnim mislim, dragi prijatelj. Pomiri se, Persival. Spi, moj sin, spi spanje pravičnega, videl boš, kaj bom zate napravil, ko napoči dan, in obema bo pomagano. Tu notri, v svoii veliki glavi, imam načrte in projekte. Obljubljam ti, da boš plačal te menice in da boš našel Ano Calheric.k, dam ti svojo najčastnejšo besedoj Ali nisem prijate!*. kj ic vreden, da hraniš v najlepšem
količku svojega srca? Ali si ne zaslužim onih denarnih predujmov, na katere si me tako obzirno opozoril?
Karkoli počneš, ne žali več mojih čustev. Priznaj moje zasluge, Persival in posnemaj me, če moreš! Še enkrat ti odpuščam! Daj mi še enkrat roko. Lahko noč!
Slišala sem, kako so se duri odprle in zaprle.
Ko sem se hotela dvigniti, me je tako zabolelo v životu, da sem morala počakati. Ko sem drugič poskusila, se mi je posrečilo, da sem se na mokri strehi dvignila na kolena.
Ko sem prilezla do stene ter se ob njej dvignila na noge, sem se ozrla nazaj in sem videla, kako se je zasvetilo okno grofove obla-čilnice. Moj upadajoči pogum je zopet zrastel. Z očmi vprtimi v njegovo v njegovo okno 9cm se plazila kora,k za korakom ob zidu dalje.
Ura v stolpu je udarila četrt črez eno, ko sem položila roke na okno svoje sobe. Nič takega nisem ne videla ne slišala, iz česar bi se dalo sklepati, da me je kdo videl pri mojem povratku.
Dne 6. julija. — Osma ura. Solnce stoji že visoko na jasnem nebu. Niti trenotek nisem bila v postelji, niti enkrat nisem zaprla svojih trudnih meglenih oči. Skozi isto okno, skozi katero sem včeraj gledala v temo, zrem danes v jasno jutranjo tišino.
Cc bi se mogla domisliti, kdaj sem prestala trepetati od mraza in jc nastopil sedanji občutek žareče vročine?
To je moglo biti pred sol učnim vzhodom, — da, čula sem. da je bila tretja popolnocna ura. Spominjam se tega časa« ker tedaj mi je hkratu postalo tako čisto in fasco v glavi in so v meni se vzbudile vse moči. Spominjam se impulza, ki me je pognal, da sem iU in začela pisati, dokler imam še čas v oblasti, dokler mi je spomin le svež, da napiSem njune besede, kakor so bile govorjene.
Čemu pa sedim še vedno tu? Cemu utrujam ^ svoje pekoče oči in svojo gorečo glavo s
znam napisati in tudi brati. Osma ali deveta, koliko ie bilo?
Tako mraz je, tako mraz — oh, ta sinočnji dež! In udarci ure; udarci, ki jih ne morem iteti, neprestano mi udarjajo v glavi — — —
Opomba.
(Na tem mestu postaja dnevnik nečitljiv, Dve ali tri naslednje vrste vsebujejo le besedne odlomke.
^___________________	_ Naslednja stran dhevnika je pisana z drugo
san jem? Cemu ae" rajši* ne' uleiem »odpočijem*) pisavo. Je to pisava moškega: velika, odlo-da b i spanje ugasnilo v meni ta ogenj, ki me ^ čna in pravilna; datum je «Dne 7. julija.* uničuje?	i Glasi se tako-fe:)
Ne upam si tega storiti. Popadel m« je tak i Bolezen naše izvrstne gospice Halcombe mi strah, kakršnega naem še nikoli obihitila. i je dala priložnost, da sem pridel do nepriča-Bojim se te vročine, ki mi suši kolo in udar-»kovanega duševnega užitka, cev ter šumenja, ki ga čutim v glavi. Ce se j V mislih imam branje tega zanimivega vležem, ali bom imela pozneje še toKko za-{ tednika, ki sem ga ravnokar dokončal, vesti in moči, da vatanem?	i. Obsega v«eč sto strani. Mirne duše moram
Oh, ta dež, ta dež — brezsrčni dež, Iti jej .priznati, da me je sleherna slranica zanimala, kriv, da sem otrpnila od mraza to noč! spoftivljala in navduševala.
— — — — — — — — — — —* Za moža mojih čustev je zelo razveseljivo,
Deveta ura. Ali je deveta ali še-Le osma? da morem to reči. Deveta, kajpak? Že zopet trepetam — tre-J Ti listi »o nekaj izvanrednega. Obzirnost, ki petam po vsem telesu in v poletnem zraku. < sem jo tu našel, ps#vtdnos4, nenavadni postim, Ali sem tu sedela in zaspala? Ne vem, kaj, čudoviti spomin, očarujoči izlivi ženskega sem delala.	I čustva so neizmerno povečali moje občudo-
Oh, moj Bog! ali bom zbolela?	. vanje za to božansko bitje, za to ponosno
Bolna, in v takem času!	£Manjaao. Oris mojega lastnega enačaja <e črez
Moja glava — tako se bojim svoje gJave.Tvoe osere mojstrski. Potrjufem z vsem srcem Še morem pisati, boda vrste se mi sla_ptyak>f vernost portreta. In zopet se moram prito-pred očmi. Besede razločujem. Lavra — Lavrdf Žiti proti trdosrčsi neizogibnosti, da so naju
različni interesi spravili v sovražno razmerje. Ako bi se bile razmere drugače zasukale, tedaj bi t>ila pač g.ca Halcombe vredna mene.
Čustva, ki prevzamejo moje srce, mi zatrjujejo, da izražajo te vrste, ki sem jih ravnokar zapisal, najčistejšo resnico.
Zapiram knjigo. Moj strogi čut poštcnosli mi veleva, da položim knjigo (po rokah moje žene) zopet na njeno mesto, t. j. na pisatelji-čino mizo. Dogodki me ženejo proč. razmere me silijo v resna podjetja. Velik uspeh se cd'-pira mojim očem. Izpolnjujem svoje poslanstvo s takim mirom, ki se meni samemu strašen zdi. Le doprinos mojega občudovanja je moja lasi In to občudovanje polagam s spoštljivo nežnostjo k nogam gospice Halcombe, Molim za nj«no ozdravljenje. Izrekam ji svoje najiskrenejše sožclje zar radi neizogibnega ponesrečenja vsakega načrta, ki ga je napravila v dobro s\ojc sestre. Istočasno pa jo prosim, naj mi veruje, da ni poznanje vsebine tega dnevnika niti najmanje doprineslo k tem neuspehom. To spoznanje mo samo utrja v mojem načrtu, ki sem si ga žc poprej napravil. Tem listom se imam zahvaliti, da so se vzbudili v meni najdražji občutki moje duše, drugega nič.
Bitju", ki je sposobno istih občutkov, bo tal priprosta izjava vse pojasnila, vse opravičila* Gospića Halcombe je bitje, ki je spesobnal istih občutkov.
S 4em prepričanjem se beležim -- Fosco^ (Pripis odkritosrčnega prijatelia.)