Književnost. Odobrenaučnaknjiga. Vrhovca Ivaaa »Zgodoviaske povesti za meščanske šole, I. del, založili Blaznikdvi dediči v Ljubljani 1892, ceaa 50 kr.« je visoko ministerstvo odobrilo za rabo na slovenskih meščanskih šolah. (Min. razpis od 5. vinotoka 1892, št. 19086). Katoliška Bukvaraa v Ljubljani je založila knjižico: ..KrSianski nauk za prvence". (Prvo ia drugo šolsko leto.) Sestavil Simon Z u p a n, katehet. Peti natisek. Ker je la katekizein od škofljstva in ministerstva potrjen za ljudske šole na Kraajskem, ga morejo čč. gg. voroučitelji rabiti s pridom v prvem ia drugein razredu ljudskih šol. Vezaa ekseaiplar te knjižiče velja samo 10 kr. Jfova učila iz zaloge Karla Janskega v Taboru na Češkem. Zaana tvrdka je v zalagaaji ueil jako delavaa. Vsako leto spravi kaj novega aa svello. Za naše potrebe se posebno priporočajo različne stenske table in sicer: 1. Ker večiaoma predstavljajo po jedea sam predmet; 2. ker so dosti velike (64x90e»»); 3. ker so barvano tiskane in predstavljajo živali jako karakteristično; 4. ker so na takem popirji, da jih ni treba aa platno pripeajati; 5. ker se smejo z gobo in vodo čistiti; 6. ker je cena v primeri z drugimi sličniaii izdelki jako nizka. Pet tabel skupaj, katere se morejo povoljno izbrati, stoji 2 gld. 50 ki\, posaraezna tabla 60 kr. Ravnokar je izšel teb tabel 15. »sešit« in sicer: 71. Kit. 72. Morski volk. 73. Dainjak. 74. Beli medved. 75. Gorila. Sedemdeset že prej izdanih tabel smo omenili v vlanskem letniku »U. T.« str. 377. Jako lepe in priporočljive so tudi stenske table za nazorni nauk (68X94c»i), Od teh je ravnokar izšel 4. sešitek. Cena za 5 tabel I! gld., za posamezno tabln 70 kr. Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenskej mladini poklonil Janko Leban, nadučitelj. III. zvezek. V Gorici. Založil in tiskal Ant. M. Obizzi. 1892. Str. 76. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. - V ogovoru na »preljubo mladost« pravi pisateli, da je v tej knjižici oblika spisom povsem »predelana in opiIjena in v pesmi »Posvečenje« poje: »Ko pisal sem povesti te In pesmi pel srebrnoeiste, Tedaj so kapale solze Prevroče mi na »Iskric« liste!« Žal, da ne morem pritrditi samohvali pisateljevi, da so spisi »opiljeni« in pesmi »srebrnočiste«. Reči moram, da so oni spisi, ki so bili že natisnjeni, dokaj lioljši kakor novi. »MladosU ne znači istega kakor mladina. Zato mora stati v ogovoru preljuba mladina namesto »preljuba mladost«. Str. 9. »Trošan in Uroš«. Spis ima premalo živIjenja in pisava je presuhoparna. »Trošan pa svojib nalog še ni bil ovršil«. Pisatelj zaraenjuje tukaj glagol ovršiti z izvršiti. Ovršiti pomeni žito na kup zdrgniti, da ima vrh ali v obče vrh narediti; »izvršiti« pomeni izdelati. izgotoviti. Pravilen pridevnik od samostalnika laž je lažnjiv; torej je »ležnivih« napačno. Izraz »gorjansko neveden« je prerobat. »Par» knjig, »par« pol itd., »par« ni slovenska beseda in dasi jo rabi ljudstvo, rabiti je ne smemo v knjigah, zlasti ne mladenskih. »Kader« prav kadar. »Da bi na njej širila obleko«. »Širila« tolmači pisatelj sam »gladila«. Meni se tolmačenje ne zdi prav. Ako misli pisatelj, da je »širila« z likalnikom, naj bi bil tolinačil širila - likala; sicer se obleka r a v n a ali poravna. Izraz »lepenka« bi bilo treba pojasniti. Str. 14. Da sta ložje prenašala svoje nadloge na mestu »prenašala nadloge svoje«. Str. 24. Menih na rnestu s.tninih«. Str. 25. »Brivec«. Pisatelj samo junaku pove^ti privošči pridevek »brivec«, vsi drugi jednaki obrtniki so inu »brijači«. »Par mladičev«, kdor čita to, rnisli si vsak »par« mladib živalij in niti sanja sc mu ne, da mora »mladičc značiti tukaj, kar znači nemški »Lehrjunge«. Tako označevanje je izvestno napačno. »Premuhast«, »malce muhast«, »nevelike« dolžnosti, »kolovratil« od mesta do mesta, vlenobo pasel«, »en (ein) hip«, »nakazani možicelj« (zdravnik) so posebni izrazi pisateljevi. Dandanes pišemo ugajati, všeč biti ali prijati na tnestu »dopadati». Str. 46. Nori Matej. Ali bi ne bilo lepše blazni Matej, kar pomeni pač isto. Str. 48. »Drobne povesti«. Deček ne »veka«, vekajo otroci. »Jasmin« je veliki večini mladine neznana rastlina. »Ker mu je Desimir dal cebado«. Ali ni to ganljivo«. »Ti si brez vzroka cebnil psa«. Čudim se, da pisatelj ni zapisal: »Ti si brez vzroka cžbnu p.=a«. »Redarstvenik«, bolje je redar. »Zblekniti« ni posebno lepa beseda in zameni se prav lahko z drugo. Imena »Trošan«, »Uroš«, »Dušan«, »Žarko«, »Desimir«, »Lepotica« itd. so preveč poetična. Koliko slovenskih otrok pa ima taka imena? Ali je zavrgel pisatelj vsa koledarska in ljudska imena? Vrednosti povesti ne povečujejo taka iraena prav nič. «Forintov«, »bo- teljka«, »roba«, »parkrat«, »bajerček« se ne sinejo uddiaačiti v sldvenskib kajigah. V zadaji pesiai poje: »Srce prej veselo, Bdlno aii je zdaj.« Pisatelj in pesaik skoraj unirje, kajti srčae bolezni so smrtonosne. »0 bodi pozdravljen, Ti bajerč ek mnj!« Iz aašib očij »strele švigajo« je »malce« prebuda podoba. \'rh tega je še nekaj tiskovnih napak. Pisatelj ima še nekdliko iztisov »Iskiie« I. zvezek na prodaj po 10 kr. II. zvezek prodaja B. Milic po 15 kv. oziroaia 17 kr. Franeišek Jaklič. Sesitek 1. , 2. . 3. . 4. Poinlad 1. Travnik. Malin. Cvetoce drevo. 6. Vrt in polje. Vrtnar. Oranje. Sejanje. Vladenje. 11. Travnik. Kosnja. Storklje. Krt. 16. Vas. Ulice. Pokopali§ae. Do sedaj so izsle nastopne table Poletje 2. Polje. Zetev. Kopanje. Skrjanec. Hrcek. 7. Polje. Zetev. Nevihta. 12. Gozd. Borovnice. Bukev. Studenec. Belouska. 17. Vrt. (Iresnja. Jesen 3. Travnik. Ovcar. Krave. Veter. Malin na veter. Papirnat zmaj. Ladija. 8. Gozd. Lovec. Drvarji. Gozdarska hisa. Zolna. Veverica. 13. Vinograd. Zivljenje na reki. Bibici. 18. Polje in sadni vrt. Spravljanje krompirja. Ptice selilke odlete. Ziina 4. Travnik. Malin. Sani. Snezen inoz. 9. Kinetski d v o r. Mlalenje. Kuretina. 14. Bozicni trg. 16. Soba. Druzina. Promet, roko- delstvo j5. Promet. Popotniki. Gostilnica. Posta. Zeleznica.Parobrod. 10. Kovacnica. Rudokopi. 15. Zidarji. Tesarji. Opekarna. 20. Pekar. Mesar. l