List 20. Tečaj XXXII. t ospodarske, obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 fer. Ljubljani v sredo 20. maja 1874, Obseg: Kmetijsko orodje in stroji (mašine) Priseženi vinski mešetarj Nova postava emljiških knjigah za Kranj- sko Gospodarska skušnj Slovansko slovstvo Moj pès. (Dalje.) Naši dop Novičar Gospodarske stvari cev Kmetijsko orodje in stroji (mašine). Drag je * človeške moči in spi peljalo ljudi k raznovrstnim pomanjkanje delav jdbam Zato in različnega je pa bilo na Duuajski razstavi videti zares ogromno število vseh mogočih kmetijskih stroj orodja. Najbolj zanimiva v tem obziru je bila prelepa in zbirka domačih in tujih plugov, ki jih je bilo lb7 Videi sem tudi nekoliko prav dobrih plugov, ročnih mlatilnic, čistilnih in drobilnih strojev. Gorjanski plug (Wendepflug) z dvěma črta-loma in s plužjem veljá 33 gold, iz F. Grosserjeve fabrike za kmetijsko gospodarsko orodje v Riegersdorfu pri Warthi, Frankensteinskem okrožji, v Pruskej Šleziji. tem plugom se prav lahko orje, je prosto sestavljen in malo poprav potřebuje. Razrušnik (ekstirpator) z devetimi lemeži za gld. dobiva se pri R. Werner-ji v Kamenici v Pruski 30 Sleziji in je ves iz kovnega železa. S tem razrušnikom drag na številu in jih je razstavilo* c. "kr/ ministerstvo kme- se Prrav doh,ro deIa in tudi ne potřebuje mnogo vprege ti j stva Ako si tu ogledamo ono preprosto kmetijsko oralo - Jemežema od Wernerja za 50 gold. To oralo ne potre-(ptog) ízvrstni gorjanski plug (Wendepflug) z dvěma 9 s katerim naš cesar Jožef II oral 19 av da se ž gusta 1769. leta o priložnosti svojega potovanja Moravsko na knez Lichtensteinovi graščini Posof ga priraerimo z onim orjaškim parnim oralom skozi ter ki 9 ima buje velike vlečne moči in je prav primerno njim lahko na desno in levo orje, ter se tako polje na celo izorje, ali pa se naredé razori, kakor kedó hoče. Tako oralo je potrebno posebno za bregovite kraje, ker 12 lemežev in mašino za 25 konjskih sil mocno, katero se ž njim zemlja lahko na breg ali na nižo stran obrača, si je za poJjedelstvo mnogozasluženi nadvojvoda Albreht kakor se oraču poljubi in bolj primerno zdi. kupil letos iz John Fowlerjeve fabrike za več tisoč Nadalje Wernerjevi jako pripravniki razrušn iki goldinarjev, moramo pač pripoznati, da svet ne stojí, za plevel, ki imajo po 2, pa tudi po o plevelnih nego da vedno boli in boli napreduje v umetnostih in nožev, kakor tudi njegovi o si pal nik i s poljubno pre- ^ 4/ iJ 1 J * V » # 1 « t 1 f ^ t t 11 w • 1 • 1 f . ijdbah mičnimi deskami, olajšujejo delo, režejo zemljo na plitvo Dunajski svetovni razstavi bili so gotovo stroji in globoko, kakor kdo želí, in se dobivajo po 25 gld. za vsa mogoča kmetijska in gozdarsk clela stroj ? s katerim se molzejo krave, se ni pogrešal še celó Osipalniki bi bili posebno na Kranjskem za osipovanje turšice in koruna jako primerni po onih krajih, kjer so A poleg tega je tudi to gotovo, da se pri različnih delavske močí drage. enem letu se tak osipalnik strojih tudi mnogo sleparij ahaj ) zato e treba biti enemu posestniku izplaca. člověku previdnemu pri nakupovanji strojev. Ako morda kako oralo po pruskih peščenih ravninah izvrstno reže in delo pohitruje , ter se po velikanskih naznanilih, po agentih in kolporterjih po vsem svetu priporočuje , ni Ravno tako znamenit je tudi Werner-jev po vsem svetu znani Kameniški-društveni plug i ki ves iz železa in potřebuje prav malo vlečne moči. je Ta ageuun in Koiporxerjin po vsem svetu priporočuje, ni y IVA 6** "ucl r^ij«, &v treba misliti, da je zato tako oralo tudi dobro za našo Jaz naši kmetijski dražbi prav živo priporočujem ki ga zna vsak kovač popraviti, veljá 25 gold. těžko mlj Ravno to okoli Dobrove in po Dolenskem Wernerjeva verižasta Ottová lopaticasta brana 9 poreznicah, kajt tudi pri ročnih mlatilnicah in ško- ki seme in gnoj Pod zemljo spravlja, in njivo plevela •L « t • i t 1 • Stroj kajti ravno pri teh se nahaja največ sleparije. pirnice Cisti, je tako izvrstna, aa jo moram tuai za naj si bodo kakoršni koli, ki mnogo poprav naš<> Kranjsko deželo, koder je po njivah vse polno pirnice Čisti Je tako izvrstna da moram tudi ; potrebujejo, posebno tacih 9 ki jih 9 naši domači kovači Povela, prav živo priporočati. ne razumejo, se uže zaradi tega za ne morejo priporočati deželo nikakor Pri tej Ottovej brani zobje niso navadni žreblji ampak oštre železne lopatice. Brana veljá 25 gold. y Kako zeló se marsikedó goljufá z nakupovanjem Fabrika za kmetijske mašine kmetijskih strojev, to nam zadostno kažejo shrambe za Gomp. v Pragi in Brnu .«t A « « a _ i y i # Je pod firmo „Umrath poslala v razstavo iz staro ropotijo in vsakovrstno šaro vse drug polno iu v oc*i\\j t x oiuu ocii yj , j\jc jbolj priporočevanih stroj se često ki niso za rabo, nego da je črv razjeda * Iz ,,P o ročila o Dunajski.svetovni razstavi drobilo. vrstne ročne mlatilnice, narejene z okroglimi ali plošča-timi iglami. Igle (štifte) na valjcu in na mlatilnem pokrivalu so okrogle, ter ni mogoče, da bi se pri mlatvi zrnje 1873. leta", ki ga je za družbo kmetijsko Kranjsko spisal gosp. Fr. Schollmayr, odbornik družbin. ž Ker se te mašine pri mlatvi ne drgajo preveč 9 se njimi tuđi toliko hitreje in lože delà. Umrath ove 156 očne mlatiln majo še to posebno dobro lastnost > da Zdaj se v zemljiških knjigah praviloma navajajo tudi brez gonilnega kolesa in pri enakib delavnih močéh nepremicnine samo po svoji vrsti ravno toliko storé, kakor če bi imele gonilno kolo ) v.atvui vjo mi iutcic guuiiuu iv.uiu. „polovica" , „tretjina , ^vgu uua , ^o^ucuotvu nu« , ici za otresanje slame se tem mlatilni- se nič gotovo ne vé, koliko zemijišča je s tem zazna- „Četrtina", kakor „celi grunt", sebenstvo" itd., ter Tudi pripi cam lahko pridene, kar bi pa jaz pri ročnih miatilnicah movanega; prihodnjič pa bo vsaka nepremičnina svoj ne priporočal U mra t h lesa v Prag ročna mlatilnica brez gonilneg ko 120 gold (D prih.) f'riseženi mešetarji. pospeševanje in polajšanje kupcije z vinom je Mariboru, gosp. H. ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Goethe, ministerstvu poljedelstva v zboru vinorejcev in izvedencev na Dunaji leta 1873 nasvetoval postaviti različnih vinorejskih krajih prisežene vinske bi imeli biti posredovalci med vino- po m e š e t a r j e, • • • • rejci ki in i vinsKimi kupci. Mešetar bi imel vse zaloge vina svojega okraja v zapisniku na tanko zapisane y in imovinski list imela, v katerem bodo zapisani zemljiški deli (parcele) enako, kakor v zemljiško-davkarskem katastru in katasterski mapi (krajovidu). Kako važno je to, je vsakemu razumljivo, kdor vé, da zemljiško-dav-karski kataster in mapa sama zase nimata moći, dokazati lastnine. Iz tega pa, da nova postava ukaže, ta kataster pre-nesti v zemljiško knjigo, izhaja ta velika dobrota, da je prihodnjič vsakemu posestniku zagotovljen popolno veljavni postavni dokaz, katere dele (parcele) ima njegovo posestvo, koliko obsega in katere meje ima. Da se pa to vse vresniči, bodo okrajne sodnije po ukazu postave nemudoma začele svoje delovanje : toraj bi bilo želeti, da vsak novo zemljeknjižno postavo pre- ker bi vina ne le po kolikosti, ampak tudi po vred-nosti in ceni poznal, bi vinorejca in kupca pri proda bere in jo prav razume. vanju in nakupovanju kot prisežen mož s svojim svetom Postava vestno podpiral. Vinskemu kupcu bi se tako izdatno o napravi novih zemljiških klij i S v vojvodstvu zmanjšali visoki potroški, katere pogosto pri nakupo- v kraj, od vi- Kranjskem in o notranji uredbi teh knji rr » vanji vina ima, ker mora daleč iz kraja norejca do vinorejca dostikrat po težavnih in nevarnih potih hoditi. Mešetar bi moral pred vsem zaupanje vinorejcev svojega okraja imeti pa bi mu tudi moralo mogoce biti, odločene službene ure ali dneve svojemu poslu žrtvovati. Moral bi v vedni dotiki stati z vinorejci svojega okraja iri pa s kupci in trgovci vinskimi iz bližnjih in daljnih krajev, in jim kolikor mogoče pomagati ter jih s stanjem vinske trgovine v svojem okraju se-znaniti. Kot plaČilo za svoje mešetarstvo bi pa od proda-jalca in kupca odstotke spečanega vina dobivah — Stvar je po sklepu vinorejcev in krćmarjev v Mariboru dné 11. aprila zdaj tudi v državnem zboru sprožena bila vojvodstvu Kranjskem se imajo na novo napraviti zemljiške knjige, kolikor obstoječe ne zado-stujejo zahtevam te postave. Napravljajo se zemljiške knjige službeno. zemljiške knjige se imajo vpisovati vse nepremične reči in vse nepremičnim rečem enake pravice (§. 298. obe. drž. zak.). IzvzGte so pa tište nepremicnine, katere so : javna imovina (§. 287. obč. drž. zak.); v posesti kakega železniškega podvzetja ter se 2 rabijo za železniški obrat ? predmet rudarske knjige. Notranja uredba zem # • l9 ) ko Je Seidl s tovariši predlagal, da bi se izdala posebna A. Glavna knjiga. postava, po kateri bi se ustmeno napravijanje vina nad zorovalo. Kaj da se misli storiti, se ni znano. Tako piše „Slov. Gospodar". Tudi Kranjska kme- tijska družba je bila poprašana za svoje mnenje v tej zadevi; al, kakor slišimo, se nobena podružnica, po cen-tralncm odboru o tem poprašana, ni izrekla za potrebo priseženih meŠetarjev. ne- . 3. Zemljeknjižni vložki, kateri obaegajo deželno-knjižne (gosposke), v vojvodstvu Kranjskem ležece premične, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo. Kar se tiče nedeželno - knjižnih nepremičnin , zemljeknjižni vložki, kiteri obsegajo nepremicnine ene katasterske občine, sestavljajo skupaj eno glavno knjigo. naj Ako treba j sicer za vsako glavno knjigo eden. naj se naredé dopolnilní zvezki y in Obseg zemljeknjižnega vložka. Nova postava o zemljiških knjigah za Kranjsko. Danes pnnesemo po besedah postavo potrjeno po držeča se celotina , mora biti samostalno 1 j • * 19« \ * % « > 4 / Vsaka nepremičn Kranjskem zboru o novi napravi zemljiških kn jig v vojvodstvu Kranjskem in notranjo uredbo teh knjig. telo Več katera je fizično skupaj m 1 j e k n j Ta deželna postava se naslanja na državni postavi ljeknj tudi fizično skup premicnin enega in istega lastnika, ako se ne držé telo i m takrat t se more zložiti v eno zem od 25. julija 1871 drž. zak. št. 95, o vpeljavi splošne y a ko na teh in od 25. juiija 1871, drž. zak. zemljeknjižne postave, štev. 96, o napravi novih zemljiških knjig in na ukaz ministerstva prava oc! 12. januarija leta 1872, drž. zak. premičninah ni utesnitvi lastninskega prava različnih břemen in tudi ni o nobene razliČnosti, ali če se pri zložitvi ob enem odp štev. 5, s katerim se je bil razglasil poduk za izvrše- kni tej nasprotne ovire. Vsak zemljeknjižni vložek obsega samo eno zemlj telo vanje splošne zemljeknjižne postave. Ta deželna postava je jako važna zarad pomanjkljivosti, katere se na-hajajo deloma v naših sedanjih zemljiških knjigah. Listi zemljeknjižnega vložka. • • xj u u ISajprvo opomnimo na notranjo uredbo, katero bodo skega lista in bremenskega lista. Vsak zemljeknjižni vložek obstojí iz imovin- imele odsihmal zemljiške knjige in katera bo gotovo vsa kemu posestniku prava dobrota, ker Imovinski list ima navajati vse dele, iz ka- dobil realni kredit (zaup na nepremakljivo blago) bo po teh knjigah terih obstojí zemljeknjižno telo, in tište stvarne pravice y tovo, popolnoma razločno podiago. y go- katero so zvezane z lastnino celega zemljeknjižnega tela ali enega delà. t 15? Zaznamba delov kakega zemljeknjižnega tela se (Fuss) je spodnji del hriba. Najviši deli se imenujejo more vjemati z zaznambo v katastru in v batasterski teme (Scheitel), kok i, kope (Kuppen), vrh i ali vr- mapi napisu imovinBkega lista se ima navajati dose- (Ríicken). h un ci (Gipfel), šleme ali greben (Kamm) in hrbet danja zemljeknjižna zaznamba zemljeknjižnega tela, ako jo ima, oziroma njegovih delov, kakor tudi kateri obče znani priimek ; tukaj se ima tudi razvidno storiti, ako je zemljeknjižno telo v razmeri različni od popolne lastnine. . Vsaka prememba v zapopadku imovinskega lista, katera je nastala po vpisu v kakem drugem listu Strani (Seiten) gore se imenujejo boki ali po- rebro ali breg, brežina, plazovina (Ge-Abdachung, Boschung). b o č j e hànge, Plane višavine aii ravnine na gorah imenujemo visoke pianote, platô (plateaux). Isto tako kratko a jasno v lepi slovenščini vodé 1131ft. Kćiieii* JU IJHSiaift pu Vjpiou V n.ČVtS.C XJJ UlUgCUi notu, ill kraje. - i-itOj vv>o\,ijv jks WIMKH v* & u à a \j cmíj.^íw Ut? se mora službeno razvidna napraviti v imovinskem listu, samo na stališču vojaškem , temuc podučno tudi sploh Ako se zemljiška služnost vpiše v vložku služné za mladino slovensko, kateri razlaga različnosti gorá, (podložne) imovine, se mora ta služnost, kakor tudi vodá in krajev. Pisatelju gre tudi hvala, da je na svitlo vsaka prememba v vpisu ob enem z vpisom službeno raz- dal to delce, ki podučuje slovenske vojake, iz poti spravlja vidna napraviti v imovinskem listu gospodujoče imovine, grde grmanizme učiteljem njihovim — oficirjem Res veselje je čitati drobno knjižico ne (Dalje prihodnjič.) * Gospodarska skusnja. Zoper hrosce ali kebre. Letošnje mrzlo in deževno »»» vvvv \sv v v — — ---- ~ v uiiuuu uojj*', aav uu^jw n vreme utegne tudi hroščem ogreniti spomladansko ve- da smo take čase doživeli! m tako čedni slovenski jezik vpeljuje v armado, s tem pa pomaga, da se blagi namen spolnuje, ki ga imajo vsaj nekateri viši. Kdo bi bil pred 20 leti mislil, da oficirji se bodo morali slovenščine učiti — kakor se zdaj prav pridno učijo, ako hočejo više službe doseći. Hvala Bogu 7 selje. Ce pa vendar pozneje prišli in se hoteli za zamudo odškodovati, razglašamo priprost pom o ček zoper nepovabljene goste, kakor smo ga v nekem listu našli. Vzame se namreč sod, kateremu se na enem konci * „Abecednica s podobami za čitanje i čtetje. (( dno sod drugo dno pa ponoći svetilnica postavi v i izbije, na da od mraka do jutra gori Od zgoraj se v sodu napravi kolobar iz smolenice (Theer). Luč privabi hrošče jim pa letavke osmoli, da ne morejo več Risal i pisal And. Fr. Znidarčic, vikar i c. kr. okrajni šolski nadzornik na Banjščicah (Canale-Gorz). Tako se imenuje nova knjižica, ki je ravnokar prišla v tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovcu na svitlo. „Abecednica" ima 22 čednih podob, s katerimi V • V sod, smola se lanko v petih, šestih dnevih čitati nauci. vzleteti. Nekaj jih obleží v sodu, še več pa zunaj, ki se potem lahko pokončajo. Ce se to nekatere nočí ponovi na več krajih, bode ves okraj mrčesa precej resen. Smolenico nadomestuje tudi vsak drugi klej ali lim. „Slov.< Gosp." „Abecednica" veljá v tiskarnici, bukvarnicah 30 krajc. dodá se Kdor kr. za poštnino. J° hoče Ako cednic" pri pisatelju naročil poštnine od njih. pri pisatelju in v po pošti přejeti, kdo 10 „Abe- pa nakaznico) j ne plača 77 Abecednica" je namenjena učiteljem i učite * Slovansko slovstvo. Kratek poduk o zemljiscu, c. kr. slovenskim voja- ljicam, pa tudi očetom i m a ter am, ki želé kom v poduk. II. priloga k nj ig i Bojna služba ( svoj e dete v čitanji i čtetji vaditi. Sčasoma mora do tega priti, četna učilnica. da bode vsaka mati učiteljica, pa vsaka hiša za- Celovcu 1874. Založil Â. Kornel. Za čast Avstrijskega vojaštva ravno tako, kakor za blagor svoje domovine Kornel je ravnokar knji- Tje méri „Abecednica". A. F. Ž. zavzeti c. kr. stotnik gosp žico, ki je pod gori navedenim naslovom, na svitlo dal v Celovcu in je namenjena poduku našim rojakom, ki v vojski cesarja našega služijo. Podučuje jih namreč poznati zemljišče, ki ima kaj mnogovrstni vpliv na boj, in sicer: zavira prostovoljno pomikanje vojske, na priliko Zabavno berilo » skozi grape in debra (Schluchten), čez globelj tiefung) in jame, prek rek in močvirja ; . zakriti zamore bojnike, da jih sovražnik ne (Ve tako idi 3 na pr. za grmovi em živim plotom y žitom itd ) m > pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec. ' - (Dalje.) V' Ko vstopim v kavarno, pridrvi kakih pet ali šest bivših mojih sošolcev k meni, mi stiskajo roko in spra-vijo med-se k okrogli mizi. Kazali so vsi veliko veselje 7 lami zavaruje domače vojake pred sovražnimi krog-, na pr. za gorami, zagrajami in zasipi; s tem, da so nekateri deli njegovi (zemljišča) ua mene „filistra in pol-kmeta" zopet vidijo. 7) Smo hoteli že vsi skupno", prične eden izmed družbe, „napasti te v gnjezdu tvojega „starega << ? viši od drugih (dominiren) zdaj, ko si gotovo prinesel veliko tu, bos pa tukaj to je Ako voditelj naštete lastnosti zemljišča prav porabi, dobro natlačil. dal za par bokalov, ti je „ mošnjo seboj, katero toda saj si stari" 7 se po jih ravná, pomnoži vspeh lastne peh sovražne pa jako skrati Knjižica razdeluje to poznanje zemljišč na >jsk dvajsetice O, tvoj „stari" ima gotovo še plesnjive ) i dele zepi ne držé. tolarje, cekine in enak drobiž, katerega naši holm popis gorá (orografija) popis krajev (topografija) Gor Manj Za zdaj te ne moremo drugače počastiti, kakor da plačaš to , kar smo tukaj popili in pokadili. popis vodá (hidrografija); Potem gremo malo po biljardu dregat, da se nam ko- na pr. popisuje tako silo vsede, potem pa haidimo k zali Marjetici, saj jo še visine mljiščinega površja so g ? so g Gore pravijo jim tudi brda (Hiigel) (Berg). ki so med seboj sklenj Veče ce ali višine poznaš 7 ne ? u In ko jaz odmajem z glavo, nadaljuje drug: „0, se imenujej IVA o\j ILlvU OCUUJ OJVlCiJJCJUC;, OC JUICUU je ali pa gorstvo (Gebirge, Gebirgskette) Ce sproti šoli prodajala je kletarica in se vé, da jo poznaš tisto punćko ki je na kostanj, kruh so vsem mestu. Pa pri moji veri î in enako robo! Zdaj ni je bolj zale po gore čez 6000 čevljev (1900 metrov), imenujejo se visoke gore (Hochgebirge). Venožje ali podgorje saJ jo boš sam videl. (i To se vé, da me nekdanji sošolci niso pustili od . • i • i » i • i . f w ê • #1 1 • HT sebe ; ostati sem moral pri njih in iti ž njimi k zali M a - # rijetiei, dasiravno me radovedno3t gotovo ni tje gnala. Vendar je bila to res lična, zala deklica rudečkaste „Vsaksebi, tovariši y vsak s voj o^ pot! Ce koga vja- mejo y V36 taji barve, milega očeša in jako gladke kože; obnašala se zopet vidimo!" in ne iadá nikogar. Cez štirinajst dni se y je jako priljudno, z melodičnim glasom prašala vsacega, kaj želi, smejala se ko grlica jasno in pri tem kazala proti tištim, kjer smo vrsto slono-koščenih zobičev ; a nikakor ni bilo videti, hitro ustavim in grem Na to jo jaz in pes vsekava v stranske ulice, nazaj peli, sapo se in ko sva krog vogla sebi držé, svojo pot. Ko da bi jej bil kak.gost ljubši od druzega, vsakemu je ei malo oddahnem, jamem žvižgati, da bi na ta način kazala isto prijaznost kak sum še bolj od sebe odvalil, ^o, ua uiu uc vcm, Moji prijatelji so se vedno šalili z njo, jaz pa nisem Srečam sicer par policajev, ki me pa le opominjata, naj y češ da nie ne vem. mogel priti do prave veselosti y in se izpraznili par bokalov, se tudi jaz bolj otajam in sem ko smo ga bili ne žvižgam zdaj v trdi noci, a druzega se mi ni nié pripetilo, in ko pridem do ve da, vse spalo voz. drušini v vsem kos. Pili smo mnogo, napitnica se jame vrstiti z napitnico in polnoči je že davno proč, ko gremo iz gostilnice vsi bolj ali manj vinjeni in glasni, kakor sem naletel na šošolce da HHHHHIMí II BI BHHH MMBHHlÉÉHIHIil svoje gostilnice y kjer je y se grem v šupo in se vležem na svoj Zjutraj zgodaj se peljem domů, povem očetu, da ki so me v mestu pridržali. in Aiuiv/vj » O» "V/«| "ti 'U M U J Y1UJVU1. itJL ^IMOUl , ttaCLUl OCLU UUl^lUl UOi ÛUOU1UO , 1X1 O KJ LUC V LUCOIU UllUlúdll, ILI bil ves svet naš. Plačal sem bil jaz, to se raz- tako sem mislil, da je vse pri kraji in da včerajšnji dan ali marveč noč ne bo imela druzih naaledkov, kakor , da me je glava strašno bolela. Marijetica je sicer umi po samem sebi. Pri takih prilikah se marsikaj storí, kar bi se ne storilo, ako bi bile glave trezne. Ko smo namreč prišli na bližnji trg, predlaga eden izmed drušine: lična boli. kletarica, a po vinu, katero toči, vendar-le glava yy Veste kaj y fantje, danes moramo kaj narediti, dru-ne bo spanja! Saj vam je vsem še v spominu tišti vladni svetovaiec, čegar grđega pèsa, kateri ni nikogar gače Tako sem mislil, a motil sem se, kajti že tretji dan ostraši sodnijski brič mojega očeta —jaz sem bil ravno na miru pri in sicer in zlasti otroke strašil, smo plavati učili polji s povabilom sodniji. Oce, ki niso imeli y da je utonil!" nikdar radi opraviti s sodnijami, mi domu prišedšemu yy In kateri nas je šel zarad tega tožit vodstvu šole s strahom pokažejo osodepolni dopis ? a y da smo bili potem vsak po osem ur v šoli zaprti stavi drugi. s tem, da rečem, jaz jih umirim a y pri- tila. Vendar pa y> O, tega se tudi jaz spominjam/' pravim jaz, ,,sem bil tudi zraven. a Dobro," pričné zopet prvi, ,,mi smo přejeli svojo da se je slavna sodnija gotovo zrno- sam nisem bil tako miren, kakor sem Bog vedi, kaj je svetovaiec natvezil sodniji! Morda celó, da smo ga hoteli okrasti ali ubiti! Pa kako se je zvědělo, da sem bil jaz pri oni ponočni se délai, kajti Kdo plačo, on še ne. Jaz predlagam, da mu napravimo pod oknom ponočno godbo. godbi ? družbe naše me y potem izdal ? Na » y če je bil kdo izmed gorje mu; ,,Predlog je enoglasno sprejet," jih pravi več (Dalje prihodnjič.) ; m tako se podamo vsi proti stanovanji svetovalca, katero je bilo v predmestji v precej ozkih ulicah. Tam mu napravimo ponoćno petje, a kako ! Vsak poje svojo, in s voj glas, ampak tudi svojo pesem in pès sicer ne moj, ki še ni nikdar kaj enacega slišal Na ulici ni bilo sicer nikogar, # To ča Mnogovrstne novice, Bolo ni ji na Laškem je vmes. y molé različne glave s ponočnimi kapicami skoz okna in prašajo druga drugo, je tuli tudi svojo strahovita toča vsipala se na mesto in okolico a kmalu se po- 60 let kaj tacega ni bilo. Popold maja tako y da do in minut y tedaj od tri četrt ure ze in 30 minut sula sodni dan, ka-li? Nas pa obilni meri, da so bile ulice v tako vse to ne moti in še le, ko tudi gospod svetovaiec odpre okno in pogleda, kaj se godi in od kod prihaja ta zares s točo napolnj snegom voda za 73 milimetrov v silno kratkem času, kar se ni kakor zimski čas s Enako je tudi narastla strašna glasba, vtihnemo in zakricimo vsi z enim, ko-likor mogoče moćnim glasom: „Pereat, svetovaiec, vrag ga vzemi! Po vseh drugih oknih se sliši krohot in smeh, sve- zgcdilo že 30 let Ameriki so ženske na noge stopile zoper t« tam mogočno strast žganjepivstva. To strast namreč kušajo pregnati z tovalec pa zapre svojega s treskom in ko ga zopet nJanJ°> odpre, se vidi, da ima v roki bokal vode, s katero nas gospe misli plačati za godbo. Toda mi se brž razletimo in psaime bokal z vodo vred se razbije na tlaku, a moker ni nihče • ť molitvijo. Pridejo namreč v žga možki, v trurnah do stanov y v svili 1000, med • * njimi prodajalec y in začnó moliti in peti pod iz sobe y gredó na ulice in tam nadaljujejo pred pivnico molitve in petje drug kakor moj pès. Zopet krohot med nami in klici: dokler ne odide zadnji pivec in krčmar ne zapre žga y yy Dobro, svetovaiec, vrlo!" Po oknih pa smeh, kar nam nj ari] Pr nas bi, se ve da y je bilo znamenje y da svetovaiec pri sosedih ni mogel dopustila kaj tacega policij ne posebno priljubljen biti. Morda bi s tem serenada še ne bila končana zakriči nad nami iz druzega okna glas: kar y ,Zgubite se, pěvci, patrola gre!" Nasi dopisi. Slovcnjegradca 18. maja Po toči zvoniti je patrolo opraviti imeti ni prijetno, posebno ker je prepozno, a vendar naj spregovorim nekatere besedice zdaj se svetovaiec zaČel na vse grlo kričati : yy Lumpje! Ponočni rogovileži! Dalje Patrola, pa a ne more govoriti, ker mu přiletí ta hip pest pač pa peská v obraz in nekaj menda tudi v usta, ker je začel prhati in pljuvati. Ponoćne straže koraki se slišijo že blizo mi zavijemo in pokažemo jej pête. A ker smo vedrio toraj se še dobro vinjeni, ne moremo prav hitro teči in kazalo tudi drugače biti tam y _ # _ o volitvi našega okraja, ki je bila 9. dne t. m. — Da, toco smo imeli, pobila nam ni sicer poljskih pridelkov, naredila veliko škode na narodnem polji, katero je prišlo po nji v oblast nasprotnikov naših, nemšku-tarjev. Pri volitvi deželnega poslanca 9. t. m. namreč SchmidtzlO Pa kako more roka je premagai nemškutarski kandidat glasovi narodnega kandidata dr. Suca. UU1\J Y ill S V>ui y UV> UJVlOUiVf píci V UltiU tWV^l JL U. £XC%£*C4 L VJ tUUl UI Uga^U Ui 11 ICtUi y kjCT Y UiUQ UUQl UUUC* X \J AC4 kakor da bi nas patrola morala doiti, posebno ker „mladoslovencev" ! Davno že je bil nastajljen za kan- seze vmes nesrecna •?e>. . , , -jej je svetovaiec iz okna pokazal pot za nami. Zato didata obče spoštovani narodnjak g. dr. Sue in kazalo • • zavpijem jaz: je, da bo zmagal z najmanj 10 glasovi, ker so bili vsi / 159 volilci Šoštanjskega in mnogo iz našega okraja za-nj, kar se nenadoma prikažejo „mladi" s svojim kandidatom, za poslanstvo po vsem nezmožnim g. Rapocem in jamejo begati in šuntati volilce zoper g. dr. Suca, češ, da je duhovnik. Nekatere bolj omahljive in boječe in take, do katerih imajo kaj vpliva, res tako zmešajo, da ne vedó, kaj bi storili ; nekaj, ki se niso hoteli ni-komur zameriti, jih je na dan volitve domá ostalo, nekateri pa so iz jeze volili namŠkutarja, kajti za gosp. Rapoca ni nihče maral ; zato je pa ta kandidat „mladih" tako malo glasov vjel, da je še „Naroda" sram, povedati število. Gledé na vse to mora člověka res zgrabiti jeza, če bere článek v „Narodu" od přetekle sobotě. Dasiravno je vsakemu jasno, kdo je kriv propada na-rodnjakov v našem volilnem okraju, zvrača „Narod" vendar le vso krivdo na duhovne, češ, da so, v volitev se vtikovaje, vse razdrli. Za Boga, kdo razdira? Ali tišti, ki bi bil zmagal brez ščuvanja in nagajanja, ali pa tišti, ki pride in mu toliko glasov odjé, da oni propade in sovražnik obojih zmaga? „Mladi" so dobro vedeli, da za-se nič ne opravijo, da niso v stanu pridobiti si še 8 glasov ne, a vendar gredo dregat in dregat tako dolgo, da vse razrijejo. Kako li, povejte, se imenuje tako početje? Ali morda drugače, kakor — izdajstvo domovine? V Gorici 15. maja. — „Nič novega pod solncem" — pravi stari pregovor. Ali prav zato, ker je star, ta pregovor veČ ne veljá. Vse mora biti dandanes novo. Mati narava, na pr. se človeškemu napredku tem zaničljivše róga, čim bolj se učenjaki domišljujejo, da so že vse kote njenih tvornic preiskali. Dokaz temu so nove oblike raznih bolezni, vpričo katerih so zdravniki prisiljeni priznati, da jih ne poznajo; dokaz nam je čudno vreme, ki staro pratiko potiskuje med staro šaro. Pa ne le narava — ta novodobni malik — se sè svojimi častiici norčuje in kaže nov obraz, tudi v oboru človeškega življenja in vseh njega razmer hoče imeti sedanji svet vse novo: „pravo novo", „moralo novo", in Bog si vedi, kaj še. Tedaj poreèemo odsihmal: „Vse novo pod solncem". Nova je naša vojaška postava in še no-vejše so ravnokar potrjene „konfesionalne" postave, ali najnovejše in „unicum", odkar Avstrija stoji, je nekaj, kar se je v sredo v Gorici zgodilo; in to bo gospoda dr. Raz lag a sosebno mikalo. Gosp. Razlag se je pote-zal v državnem zboru za to — če se prav spominjam — da bi smeli škofje tište bogoslovce, ki so pred vstopom v bogoslovnišče bili vzeti v vo jake, po dognanih studij ah v mašnike posvetiti s pogojem, da bodo služili, če bo treba, kot vojaški duhovni, kakor se delà s tistimi, katere vzamejo v vojake po vstopu v bogoslovne šole. (Takih „feldpatrov" in spe šteje gosp. minister Horst zdaj že nad 500.) Ali ni škofje, ni dr. Razlag niso dosedaj nic dosegli, čeravno prošnje cislajtanskih škofov. nič druzega ne nameravajo, nego to, kar je študentom vseh druzih viših učilišč dovoljeno , da smejo namreč, opravivši eno leto prostovoljne vojaške službe (ali pa 3 leta, če so bili posilno vzeti), posvetiti se izvo-Ijenemu stanu, kakor jim drago. Samo o času vojske in prav velike sile morajo prijeti zopet za puško ali za pero v kateri vojaški pisarnici. Tudi oženijo se lahko po prvih 3 letih, od kar jih veže vojaška dolžnost. Vseh teh dobrot ali polajšeb edini vojak-bogoslovec ne vživa; on mora čakati na mašništvo do 32. leta starosti!! Po tem vvodu poslušajte, kaj se je včeraj po našem mestu pripovedovalo ! Ňek duhovnik, Fr. Z., ki je bil 1. sept. 1872 v mašni ka (presbyter) posvećen, in je že l1/2 leto kot kaplan v pastirski službi (rojen je v Gorici), bil je 13. maja pred nabiralno komisijo povabljen, in optima forma za „tauglich" spoznan in je tudi koj pri se gel. Kaj ne, da je lepa ta? Postava govori samo o „kandidatih duhovskega stanů" („Priesteramt8-Candi dat e n"), in če take vzamejo, veljá, kar sem zgorej rekel. Kako je komisija v tem primerljeji po 21etnem mašniku, kaplanu segla, tega nekomisijska pamet ne ume. Gosp. kaplan Z. je bil v 7. razredu vojaštvu podvrženih. Ali je všemu temu kaka pomota vzrok, ali kaj druzega, bom skušal zvedeti. Stvar je pozornosti vredna. Ni li tedaj res-nično, da je tudi ša kaj novega pod solncem? Iz Gorice 17. maja. — V přetekli noci naredila je tudi pri nas slana veliko škodo. Trte po nekaterih kraj ih so popolnoma pokoncane, po višavah nekoliko manj. Tudi krompir in fižol sta veliko trpela. Siromaštvo že zdaj preveliko, nam žuga še veče. Bog pomagaj ! Iz Notranjsko-Bistriškega okraja 11. maja. (Par be- sedí o ,, Narodov ih" podlistikih. — Konec.) Da si je „Narod" s temi grdimi spisi zare3 škodoval, sem se sam prepričah Ko sem namreč pred nekaj dni v neki hiši, ki je bila do sedaj zmirom od prvega začetka na „Narod" naroČena, ta list v roke přijel, sem se začudil, ko sem zapazil, da je ves podlistek izrezan bil; prašam gospodarja, kako je to, dobil sem v odgovor: „Skrivati moram liste, da jih moje hčere v roke ne dobijo in zdaj jih izrezujem; kaj bi iz mojih hčerí postalo, da take gnjusobe prebirajo! Ko naročnina izteče, ga ne bom več naročil." Poglejte, da je re3, da se že privrženci „Narodovi" od njega obračajo. — Ceravno „Naroda" ne berem, kakor sem v začetku spisa trdil, mi vendar včasih prav po naključbi kaka številka v roke pride; tako sem přišel do dveh številk, v katerih menda naj-grie blato meče na posvećeni, častitljivi prestol sv. Petra. Ni tukaj prostora in ni me volja pisati apologetico (zago-varjanje) papežev, ker so to že sto- in stokrát spretnejša peresa storila in ker sv. Petra prestol, kot naredba božja za „Narodovo" grdenje toliko porajta, kakor luna, ako objestni kužek na-njo laja. Vendar ne morem si kaj, da ne bi poprašal „Narodovega" blatarja (oprostite iz-rek, ali on je za takega pisca še prepohleven): Ali mu je znano mnenje poštenih zgodovinarjev tudi luteranskih, da noben prestol celega sveta nima toliko slavnih mo-žakov pokazati, kakor stol sv. Petra? — Ali je ta pisec kedaj bral izrek Herderjev: „Ohne die Pápste ware Europa ein Raub der Despoten oder eine mongolische Wúste geworden." Kako bi bilo to res, ako bi bili papeži taki, kakoršne naslikati se ne sramuje „Narodov"' „cismontanus"? Nam pride tukaj na misel nemški pregovor: „Wie der Schelm selb3t ist, so denkt er vou an-dern!" In pa če je bilo v srednjem veku par papežev, kateri niso na čast sv. prestolu — kedo je temu kriv bil? Ali ne tedanji liberaluhi in despoti, kateri so vsilili na Častitijiv sedež svoje kreature? Očitni dokaz, da cerkev mora biti prosta. Prosto hoče Gospod svojo nevesto, ne pa deklo liberalcev. Po teh ne-vrednih glavarjih — ki jih je le malo bilo v primeru z izvrstnimi — je papeštvo tako malo svoje svitlobo zgu-bilo, kot je ne izgubi solnce, če ga za kratek čas oblak zagrne. Najbolj nas je pa zbođlo, ko smo v „Narodu" brali oskrunjeno imé slavnega papeža Pija II., ki je bil pod imenom Enea Silvija naš nekdanji škof Tržaški, ki je bil gotovo večkrat po naših Notranjskih farah, ki se je za Trnovsko in Kneško duhovnijo še kot papež zastran patronata krepko poganjal. *) (Kandler in Memoria dei vescovi di Trieste.) Pija II., Pija IV. in celo vrsto druzih pobožnih in izvrstnih papežev je „neslovenski *) Papaž Pij IL je s pismom dae 6. novembra 1462 zavoljo patronatnega prepira med gospodo Walse-áko ia Tržaskim kapitalnom zapoveđal, da farua çerkev sv. Petra v Trnovém neha biti faraa cerkev in povzdigae podružnico sv. Marije v Knežaku za farno cerkev. S pismom dauim 21. julija 1464 ja Pij II. faro zopet v Trnovém potrdil. Maiaati Mernorie. Val. I, pag, 300. 160 list" misli ogrditi skušal. Pa vsak pošten člověk si lahko splavalo po vodi. Zdaj naj pridejo tišti možje y ki 80 xxiioij, koliko veliave imajo njegove besede. Besede Uma* uaoa ííCLUIJ loau »louau ^um, uo mioiv u« dí«,wv zanega pisuna, katere on papežem piše, veljajo v polni tino, ne na mraz, ne na rijo, gosenice in druge nevar- meri takim pisateljem , kateri s svojimi spisi slovensko nosti za polje! Zdaj naj pride Rus iz Št. Vida s svojo mladino pohujšujejo. Njim bi se zamoglo s polnim pra- kratko pametjo in Kamniški okrajni predstojnik gosp. naša zemljišča tako visoko cenili, ne mislé na slabo le- • • • • i vom reči Pozdravljajo vas prevzetnost, vaša mati y la- Ii lan čič, ki je potem še srenjam prigovarjal > naj komnost in nečistost, vaši sestri in vse druge pregrehe ne pritožijo zoper prenapeto cenitev ! Bog nam pomagaj se I* in hudobije, vaše sorodnice in prijateljice, katere se jako raduj ej o , da jih vi tako izdatno r a z š ir j uj e te." Le take spise naj „Narod" nosi, in kmalo ga ne bo več noben snažen člověk v roke vzeti srael. Zemona na Notranjskeni 17. maja xyz. Prav ža- Ljubljane. (0 nesretni letosnji spomladi) smo pisali že v 18. listu našem. Bodi Bogu potoženo, da zadnji dnevi unega tedna in prvi tega so dodali prejšnji škodi še veliko večo na vrtih, nogradih t polji in povsod y lostno vest Vam sporočam : Vrh tolike revščine nam je danes huda slana pokončala vse veselo upanje. Vse leži poparjeno, orehi in trte pozebljene. — 9. dne t. m. pa je bila sodra in toča; toliko je je bilo nasute, da se je še drugi dan videla. Celi mesec do danes je bil kjer je spomladi mladika poganjati začela. Nezmerno deževje, da so sèm ter tjè povodnje nastale, sneg, sodra, toča y led vse te uime so se združile , mahoma uni- y čiti nado na dobro letino. Leto 1874 ostane s čr-nimi črkami zapisano v pratiki poljedelski. moker in vedno mrzel. Bog se nas usmili! Drugekrati večidel take nesreće zadevajo le posamesne Vipave 14. maja Slaboznani dopisnik Vipavski kraje ali posamesne dežele y letos pa je šiba božja da ne „SI. Nar." ni mogel strpeti, raŠtva do g. Grabrijana in tukajšne nar. čitalnice si zagnzenega sov- ohladil v strastnem dopisu od 8. maja. G. dekan in dež. poslanec Grabrijan je namreč k svojemu 74. godu prejel od mnogih strani srčna vošila. Razveselil ga je posebno krasni „album" okinčan s slikami najodličniših slovenskih mož in sokolcev Ljubljanskih. To prelepo vošilo je prišlo čisto nenadoma in po tako nenavadni poti, da se je dalj časa ugibalo, od kod bi imelo přiti. A hudobni segla čez dežele, cele države. In zato ne bo nastala samo dragina, nastala bo lakota po več krajih. Kar sta mraz in slana vzela sadnemu drevju in nogradom, to se ne dá več nadomestiti, fižol in krompir dasta se še vnovič saditi, al kje bode manj premožni kmet novega semena vzel? In da bi to, kar je po nevihtah preteklih dni še kmetovalcem ostalo, le v nobeni nevar- nosti več ne bilo al vidimo in slišimo dopisnik yy Nar. (i ki se mu ska )e ne privoši g. Grabrijanu zaslužene časti hribi so nasuti še z ogromnim snegom zmirom mraza in slane. y da ; bati gore m se je se y té uje na pozno starost, in brž zatrobi y yy da žalostném tem premišljevanju pa vendar e n e Grabrijan prejel vošilna pisma po agitacijah". Javno pozovemo dopisovalca, naj pové, kdo je ža nje da so „Novice" ze vec- agitiral ; sicer je nesramen lažnik. Z debelo tiskano besedo se drzne dopisnik sumničiti poštenje ljublj. „Soin mu spodtikati zlorabo gostoljubnosti g. dekana kola ob taboru 1870. Prav bi bilo, ko bi „Sokol" Ljublj. zamolčati ne moremo, in ta je, krat opominjale gospodarje: ne sadite prezgodaj krompirja, fižola itd., al malo jih je, ki ubogajo to važno opravilo. Letošnji april je bil res zapeljiv, ko bi bili gospodarji vkljub temu čakali s saditvijo, ne bi bila škoda tako velika. Nai bi žalostna letošnja Da nasa sam odgovoril „Narodu" s pošteno besedo, čitalnica ne kaže posebno krepkega življenja, je istina, kakor žalibog večidel pri vseh Čitalnicah. Zadnja beseda se ni posebno dobro izvršila, pa ne zarad nezmož- Naj skušnja bila opomin za prihodnje! (Iz seje kmetijske družbe.) Na dopis si. c. kr. ministerstva kmetijstva y naj družba kmetijska do 31. dne t. m. poroča, za katere razdelke kmetijstva in y ampak zarad naglice, ki nosti delajočih oseb je pripravljala. Nadjamo se, da sijajna veselica, y čitalnica v kratkem napravi, bo pregnala dopisniku ve selje do pristranskega kritikovanja. Naj bi tišti, ki znajo s katero se koliko državne podpore želí za tekoče leto, je sub- vencijski odbor v seji 17. dne t. m. temu ukazu zadostil in sprejel predloge dotičnega odseka, kateremu je bil dr. Costa poročevalec. tako vrlo zabavljati, pristopili k čitalnici in ptmagali z nadzornik tej seji je tudi c. gozdni gosp Salzer poroČal o svojih nasvetih za novci uuïv-ij pametnim svétom in marljivim delovanjem, u»-rodno življenje naše bi gotovo lepše in veselejše oživělo. na- zboljšanje in povzdigo gozdarstva y posebno za gozdenje Krasa; odbor je odobril njegove predloge. po- naše Zapustil na3 je Silvester naj bolj deiavna moč - Dr. Poklukar je prevzel nalogo, podružnici Bohinjski y čitalnice pri vseh veselicah, izurjen gledišni igralec. Prav žal nam je po njem. Da bi bil pa on zapustil Radoliški in Kranjski gori na znanje dati, da družba ,,Nar." dopisnikov, s tem se ti gospodje silno motijo Iz njegovih ust vemo, da vzroki njegovega odhoda so kmetijska še enega bika Belanskega plemena za polo- Vipavo zarad oneg^čitalniškega škandala in hudobnih vic? cene (65 gld0 hoč® P° Poti dražbe (licitacije) prodati. — Po nasvetu dotičnega odseka, kateremu je bil dr. Bleiweis poročevalec, dobé zbirko vrtnarskega orodja sledeče ljudske šole na Kranjskem: šola v Trnovém naNotranjskem, v Nadanj em selu, v Planini, v Osilnici, na Ježici in na Jesenicab. Nekemu županstvu in nekemu vrtnarju, ki sta tudi take zbirke prosila, se vsled subvencijskih načel ni mogla vsi drugi, prav neljubeznjivi. G. Silvester je zložil mnogo lepih pesmic, ki dihajo iskreno ljubav do domovine in kažejo verno katoliško srce ; nekoliko je natisnjenih v „Danici". Zato so mu „Nar." dopisniki iz Vipave nadeli Ubožci ! Spoštujte Silvestra in ime „Daniški pe3nik". posnemajte ga Na druge „modrosti" Nar. j/vwuvujMijiv feC* * - JLIO» UlU^g ijUJUUiUOU „Llćfel. dopis* niku ne odgovarjamo. Le vprašali bi, kje so tišti prosti kmetje, ... ---„ kmet Vipavski in „visoke" prošnja vslišati. Ko je subvencijski odbor dovršil svoje opravilo, je ki dr. Razlagove „visoke" (?!?) govore kmetijski odbor nadaljeval sejo, v kateri je predsednik oero in razumejo? Prost baron Wurzbach s primernim nagovorom pozdravil novo ideje dr. Razlaga!! Pa se ve da Vipavske Atene v izvoljene odbornike, potem se je ustanovilo 5 odsekov, pomladnem cvetju mladodobnega učenjaštva, kje ste ki opravljajo v družbi različne naloge. Konečno je bil že? Pst! gosp. Andrej Brus za družbenega blagajnika iz- imeli burj Od sv. Jakopa pri Savi 17. maja stopinj mraza; kar nam je prej Danes smo silna voljen. tej seji so bili sledeči gospodje za nove mi wuij« pustila, tu UČILU jc vLcia uauco oiaua. JL U VUCVJU je perje kakor s kropom poparjeno, po polji, po vrtih ude sprejeti: vitez Jurij Gutmansthal, France Jančar to nam je vzela danes slana. Po drevju duhovnik v Metliki, Janez Tomazin Jože Zerovec, posestnik na Mlinu, a, kaplan » Maks pl. Wurzbach v Semiču je vse proč, upanje na dobro letino nam je popolnoma France Souvan in Ferd. Souvan v Ljubljani. y y y 161 seje deželnega odbora 16. in 19. maja.) De želni odbor zoper nalog ces. kr. davkarije za pristojbinski davek da c. kr. deželna vlada z dopisom 30. decembra 1873 skienil pritožiti se do državne sodnije zahtevala, da naj dežela hitro postavi posebno bolniš- meo za silo se od premakljivega deželnega premoženj vala desetletna pristojb Pro s nj plače m^u oiiv, následek temu je un, ua ac jo uctcmi odbor pogodil z mestnim županom, in da je magistrat bil da 3e je deželni Miheliča iz otvoril oddelek za kozave v Trnovém. Toda s tem se Puljtt ctck puuciibcv uciiciuc ow^wuuijo *j aaoaouu, oivi uuu je unu ucua ju V A. f LA U^ y util IUU1 UVUVUMi Vi U /J štev. 209 , prav odločno zahtevala, da naj-deželno za- odbora? Kdo je zakřivil koze v Ljubljani drugesrati stopstvo skrbi za posebni od druzih sob popol- ko deželnega odbora, ko dr. Bleiweisa ni bilo? Kdo noma ločeni oddelek za kužne in nalez lj ive po druzih krajih naše dežele, kamor ne sega oblast de- bolezni. To je bilo povod, da je deželni zbor v želnega odbora? seji 20. septembra 1871 ukaza! deželnemu odboru, v — (Po lanskíh nevih tah po Škodováním Dolencem) je bolnišnici poiskati dve sobi na takem mestu, ki ni v od ministerstva došla državna podpora s 30.000 gold, nobeni dotiki s sobami druzih bolnikov; ako pa ni mo- Danes je pri c. k. deželnemu predsedstvu posvetovanje goČe, takega prostora v bolnišnici najti, se je deželni kako naj bi se razdelila ta podpora. Deželni odbor bode odbor pooblastil, da na primernem mestu v bolnišnici pri tem zastopal deželni glavar, družbo kmetijsko pa dozida oddelek za kozave. Ko so se přetečeno zimo koze vedno bolj razšir- njen predsednik. ou ou fiukuuuuu ziiixiu auůo vuuuu u Uij la&oii' — • (Občni zbor banke „Slovenije j ju, aaaui ua. jale, in ko je bila podružnica na Poijanah prepolna^e znanja „Oglasnik", 28. dae t. m. Zbor ta bo važen za u Je kakor na- 162 voljo nove volitve upravnega sveta in poročila vodstve-nega. Nekatere osebe, ki so banko osnovale in so na (.Delavsko društvo) je imelo zadnje dni zbor, pri katerem pa je neki krojač iz u glasoviti K glasu bile, da so izvedenci (strokovnjaki) o bankinih tako radikalno govoril, da je moral vladni zastopnik opravilih, kakor se je to mislilo o pl. Treuensteinu, niso zbor razpustiti. Ta krojač ni hotel nič manjšega, kakor v jf1- Attucuoitiuu, iJiou zuur razpusuu. la Krojač ni se skazale take, da bi mogla banka srečno in vspešno odpraviti vso stalno vojaščino Res napredovati. Zato bila je živa potreba, odstraniti take osebe, da banka pride na pravo pot, na korist slovenskim deželam, katerim je najbolj namenjena, in pa del-ničarjem bankinim. Veseli smo tedaj pozdravili novico, da se je vodstvu posrečilo, banki „Sloveniji" za glav-nega upravnika pridobiti gosp. Blaške-ta iz Prage ki bode popravil, kar je prejšnji glavnik zavozil. cjem se piše „Slov." iz Prage sledeče: „Poštenejšega, ) v vseh zavarovalnih strukah izvedenejšega in za urad-ništvo tako nepristranskega moža ni bolje volitve, kot je g. J. A. B 1 a š k e , bivši vodja prve pozavarovalne češke banke. Asekuračni krogi češki čestitajo slovenskému ustavu, kojega v resnici pod omenjenim ravnateljem pričakuje boljšabodočnost !"' ( V podporo ubozim dijakom Ljubljanske gimna- zije in realke) v ponedeljek v gledišču napravljeni koncert se je izvršil na čast učiteljem, pa tudi učencem; posebna hvala gré gosp. A. F o r s te r-j u, da je tako izvrstno izuril tudi celó mlade pevee dvojnega zbora. Cisti dohodek tega milodarnega koncerta je znesel 240 goldinarjev, dasiravno se je več lož odlikovalo s praz- noto. Ce lastniki lož pri takih prilikah že 3ami ne gredó v gledališče, naj bi vsaj svoje lože prepustili drugim v porabo. (Imenovanja.) Gosp. okraj ni komisar Franc pl. Premerstein je imenovan za okrajnega glavarja na Stajarskem ; pl. Ves te neck in g. K. Doll h of za Filipovič, adjunkt v vladina tajnika v Ljubljani; Koprski kaznovalnici, za kontrolorja v kaznovalnici na Ljubljanske mgradu; g. Wies thaler, suplent na Mari- borski gimnaziji ) pa za gimn učitelja v Ljubljani. (,Strahovanje uradnikov.) Šestero poštnih in dvoje telegrafskih uradnikov so nenadoma iz Ljubljane přestavili na skrajne meje Avstrijskega cesarstva. Zakaj? To je zastavica, katero ugiba vsak, a ne vgane nihče. Znano Je \ . Da bi razkropijenje teh uradnikov bila le notranja za-deva dotičnih uradov, bi morda nihče ne bil nevoljen zarad tega; a ti uradniki so za občinstvo in sicer da so ti tako strahovani niži uradniki domaćini. priljubljeni, ker so zmožni slovenskega jezika, «^a, v Ljubljani zeló potrebni. Uradnikov, ki bi slovenski znali in znati hoteli, pa ni preobilno število , toraj bi moralo poštno in telegrafsko vodstvo v svoj lastni prid obdržati jih v Ljubljani. Zdaj pa, ko so nenadoma pre-stavljeni in razkropljeni po svetu , ne moremo druzega toraj misliti, kakor da so strahovani zarad tega, ker so S1 o- e bi ta naša misel ne bila prava, povejte ve nci. nam , s čem so se pregrešili v uradovanji, kdaj je bila preiskava in kaj je krivega na dan spravila in radi bomo pripoznali, da smo se motili. Kar pa je nam znano so ti uradniki v službi bili natančni in pri ob-činstvu priljubljeni, ker so spoštovali enakopravnost narodov. Pošta je posebno urad za občinstvo, brez vsakega političnega načela; kako toraj da nam vzamejo uradnike, ki so tako izvrstni? To je strašanska ginalne misli prihajajo mamo uma za-nje ) vse velikanske in nam iz 77 te 7 a mi m Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Prvi dve verski postavi ste potrjeni; 13. dne t. m. Kdaj bo raz- , se še ne vé; potr- „W. Ztg." je razglasila ji glašena potrditev tretje teh postav jena je pa neki že. Kakor je znano, je bilo več rusinskih državnih duhovnov odstavljenih ; ko so se pritožili, je odgovoril Stremayer, da ostanejo sicer odstavljeni od konsistorij-skih in dekanskih služeb, ker ima škof pravico prepo-vedati svojim duhovnom ta ali ona duhovna opravila ; pač pa jim ministerstvo ne vstavi plač, marveč bo skr-belo, da jih tudi dalje dobivaj o. Toraj plača brez službe ! Pa saj imamo, lahko plačujemo. — Přetekle dni so pokopali v Lineu žensko, v katere zapuščini se je našlo 16.000 samih krajcarjev! Gotovo kaj nenavadnega. Hrvakso. (Profesorji na vseučilišču v Zagrebu.) Imenovani so za juridično fakultêto: dr. Spevec, dr. Brestjensky, dr. Lorkovič; zateologično: dr. Jve-kovič, dr. Gj. Posiiovic in dr. Kržan; za filozofično fakultêto: prof. Mesić in dr. Markovic; tretje mesto ni še oddáno. . ; . { Česko. Iz Prage 17. maja. — Tukajšnje „akade-mično društvo" obhaja od 23. do 25. dne t. m. slavnost 251etnice svojega obstanka; kakor programi in priprave kažejo , bode slavnost sijajna, ter osenČi popolnoma lansko podobno slavnost društva „Lesehalle" nemškib 77 iz buršov", dasiravno so jim bili prišli na pomoč buršaki r viniUn íí A « T ínUl i ninrv ři/\ Ani n ntitmrrnn T?n ki 1 f» 7) raj ha Tudi v Ljubljano so došla prijazna vabila narodnim društvom in posamesnim narodnjakom. Ogersko. Iz Pešta. seji avstrijske delegacije 12. t. m. se je pečal finančni odsek z izvanrednim vojnim budgetom in kazal posebno veselje, od zahtevanih svot kaj zbrisati. Se celó znesek 90.000 gold, za prek-murske topove v Pulji, o katerem je vojni minister trdil, u takem je vlada propala in bi morala odstopiti, ali pa se 7 da je zeló zeló potreben, se ni přivolil. Po tem delegacije razpustiti. Pa ni slišati ne o tem ne o onem. Rusko. — Ruski car je 11. dnet. m. odpotoval Čez Holandsko na Angleško. V < Žitna cena v Ljubljani 16. maja 1874. Vagán v novem denarji : pšenice domače 7 fl. "20 7 fl. 80, turšice 5 fl. 10. sorsice 4 fl. 20 ječmen a 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 5 fl. - banaška rži 4 fl. 90. ovsa 2 fl. 90. Krompir 3 fl. 10. Kursi na Dunaji 18. maja 5 °/0 metaliki 69 fl sila birokracije! In s kakimi uradniki bodo nadome-ščeni? Morda s takimi, ki ne umejo slovenskega jezika ali ga zaničujejo? Če se kaj tacega zgodi, potem paČ opominjamo svoje rojake, da ne odnehajo pičice od svojih postavnih pravic in zahtevajo od poštnih uradnikov slovenska pisma brez ozira na to, ali je dotični v Gradcu uradnik zmožen slovenŠčine ali ne. Po poštnih uradih na Dunaj 15 kr Ažijo srebra 106 fl. kr Narodno posojilo 74 fl. 40 kr Napoleondori 8 fl. 95 kr. Loterijne srećke: 16. maja 1874: 90. 45. 41. Ï2. 30. 28. 46. 15. 48. 4. se nikakor ne dajmo strahovati. Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 30. maja Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaziíikovi dědici v Ljubljani.