ljri><lnUtvo • oprava, Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telelon 13-61-JJ««. Mesečna naročnina ti Ur, u Ido-(1>mstvo M Ul. - Cek. rai. LJubljana 10.660 »a naročnino ln 10.HM „ tnaerata Ukljnčn« aaatopetva tt ogla«« la Italije ln Inozematvai
DPI B. A. Mlinno. r n k o p I • o » a« » t a 4 • m
Bas erbitterte Ringen im Westen
feindliche Briickenkopie iiber den Albert- und Maas-Schelde-Kanal be-seitigt oder eingeengt — USA-Grossangriif im Raum von Eupen — In Italien blieben ieindliche Vorstosse in deutschem Abvvehrfeuer liegen — Sowjetische Angriife in Siebenbiirgen, bei Sanok und Krosno abgevviesen 81 Terrorflugzcuge abgeschossen
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 14. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im W e s t e n brachten unsere Truppen siidlich Diinkirchen some nordlich B r u e g g e und G e n t britisehe An-priife zum Scheitern. Feindliche Briickenkopie iiber den Albert- und Maas-Schelde-Kanal wurden im Gegen-anfjriii beseitigt oder weiter eingeengt. Zwischen M a a s t r i c h t und der Reichsgrenze im Raum von Eupen leisten unsere Truppen dem nord-amerikanisehen Grossangriii erbitterten V/iderstand. Ein aus A a c h e n hinaus nach Siidwesten geliihrter Gegenangriii war! den Feind wieder zuriick. Bei diesen Kampien wurde eine grossere An-zahl feindlicher Panzer und Sturmge-schiitze abgeschossen.
Auch in Nordluxemburg und im Nordteil des Briickenkopies von M e t z verliefen eigene Gegenangriffe erfolg-rcich. Beiderseits N a n c y ist der Feind mit stžirkeren Kraften iiber die Mosel im Vordringen nach Osten. Siidostlich Nancy wurde er an der M e u r t h e und am Siidrand von Luneville abgeiangen.
Die von allcn Seiten angegriffene Be-satzung von Neuichateau hat sich den Weg nach Osten im Angriif wieder Ireigekampft. Die Stadt selbst wurde dem Feind iibcrlassen, der auch siidwestlich M i r c c o u r t vveiter vordringt. Unsere Sichcrungskrafte vvichcn im Raum siid-čstlich L a n g r e s bis zum obercn D o u b s langsam vor starkem feindlichen Druck nach Norden aus. Bei den harten Kampien am Vesoul waren die Vcrluste der 7. amerikanisehen Armee besonders schwer.
Der erbitterte Abwehrlcampf unserer Stiitzpunkte und befestigten Hafen an der Kanal- und Atlantikkiiuste geht wciter. Die Besatzungen von C a -I a i s und B o u 1 o g n e wiesen mehrere ieindliche Angriffe blutig r*>. Im Fe-stungsbereich von Brest kiimpfen die m&ssiertem Artilleriefeuer und rollenden l.uftangriifen ausgesetzten Verteidiger, vorbildlich auch durch Heeresartillerie unterstiitzt, weiter in unerschiitterter Pilichterfiillung. Sie wiesen im Westab-schnitt mehrere Angriffe in sofortlgem Gegenstoss ab. Die Besatzung unserer Stiitzpunkte an der Gironde-Miin-
d u n g wari angreifenden Feind unter erheblichen Verlusten fiir ihn winder zuriick.
In Italien srheiterten nordlich L u c c a tinti 1* i s t o i a feindliche Vorstosse ebenso wie starke, von Schlacht-fliegern uuterstiitzte Angriffe gegen unsere Truppen nordostlich F 1 o r e n z. Ini Ostteil der Front dehnte der Feind seine (Jrossangriffe auf weitere Abschnitte aus. Trotz starker Artillerie- und Schlaeht-fliegcrunterstiitzmig blieben sio fast iiberall in unserem Ahwehrleuer liegen. Kleino Iiinbriiche wurden ahgeriegelt.
Im Siidteil von Siebenbiirgen vviesen deutsche und ungarisehe Truppen Angriffe der Sowjets und rumiiniseher Binheiteii ab. Zur Verkiirzung der Front wurde der Siidteil des Szekler-Zip-fels plaumiissig uud vom Feind unge-himlert geraumt.
In den Einbruchsstellen bei Sanok und Krosno trat unsere Abwehr den fortgesetzt angreifenden Sowjots weiter erfolgreieh entgegen.
Ostlich Warschan stiess der Feind aus seiner Einbrurhsstelle nach Praga llinein, »o erbitterte Strassenkampfn ent-brannten. Nordostlich Praga wehrten Truppen der Waffen-SS und unKnrische Verbando siimtlirhe Angriffe der Bol-sebewisten erfolgreieh ab und vernichte-ten 45 Panzer. Nordaestlich Lnmseha sind liarto Kampfe um einen eigenen N a r e w - Briickenkopf im Gange.
In E s 11 a n d srheiterten siidlich des Wirz-Sees zahlreirhe feindliche An-gritfe unter hohen blutigen Verlusten fiir dic Sowjcts.
In Finnland versurhte der Feind auch gestern wieder unsere Absetzbewe-gungen zu hemmen. Er wurde durch Gegenangriffe zuriickgcworIen.
Feindliche Bomber- und Jagdflieger-verbiinde griffen gestern den Wcsten und Siiden des Reirhes bis nach M i t -t « I d e u t s c h 1 a n d hinein an. Terror-angriffe richteten sich vor allem gegen die Stiidte Stuttgart, Dar ni stadt, Osnabriivk und A u s e h w i t z. In der Nacht vvarfen ejnzelne feindliche Flngzeuge Bomben auf Berlin. Lult-vorteidigungskratte vemichteten 81 an-gln-amerikanisehe Flugzeuge, darunter 58 viermotorige Bomber.
Ogorčeni boji na zapadli
Sovražna predmostja preko Albertovega preliva in preliva Maas-Schelde odstranjena ali zožena — Ameriški velenapad na področju Eupena — V Italiji so obležali sovražni sunki v nemškem obrambnem ognju — Sovjetski napadi odbiti na Sedmograškem, pri Sanoku in Krosnu — 81 strahovalnih
letal sestreljenih
Fiihrerjev glavni stan, 14. sept. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na zahodu so izjalovile naše čete britanske napade južno od D u n k e r-'I u e a ter severno od B r u g e s a in G a n d a. S protinapadi smo odstranili ali nadalje zožili sovražna predmostja preko Albertovega preliva in preliva Maas-Schelde. Med Maas-strichtom in nemško mejo na področju Eupena se noše čete ogorčeno upirajo severnoameriškemu vele-napadu. Iz Aachena proti jugozahodu izvršen protinapad je vrgel so-^ažnjka zopet nazaj. V teh bojih smo uničili večje število sovražnih oklepnikov in napadalnih topov.
Tudi v severnem Lnxemburgu in v severnem delu predmostja pri Metzu so bili lastni protinapadi uspešni. Ob obeh straneh N a n c y ,j a prodira sovražnik z močnejšimi silami preko M o s e 1 e proti vzhodu. Jugovzhodno od Nancyja smo ga pre-stregli ob M e u r t h i in ob južnem robu L n n e v i 11 a.
Od vseh strani napadena posadka Neufchateauja si je z napadom zopet priborila pot proti vzhodu. Mesto samo smo prepustili sovražniku, ki prodira dalje tudi jugozahodno od Mirecourtn. Naše varovalne sile so se na področju jugovzhodno od L a n g r e s a pa do gornjega D o u b -s a pred močnim sovražnim pritiskom umalknile polagoma proti severu. Pri hudih bojih za Vesoul so bile izgube sedme ameriške armade posebno težke.
Ogorčeni obrambni boj naših oporišč in utrjenih Ink ob obali Rokav-skega preliva in Atlantika se nadaljuje. Posadki Calaisa in Bon-I o g n a sta krvavo zavrnili več sovražnih napadov. Na območju utrdbe Brest fce v osredotočenem topniškem ognju in med stalnimi letalskimi napadi branilci. ki jih vzgledno podpira vojaško topništvo, v neomajnem izpolnjevanju svojih dolžnosti še nadalje bore. Na zapadnem odseku so s takojšnjimi protisunki odbili več napadov. Posadka naših oporišč ob izlivu G i r o n d o je vrgla napada,jočega sovražnika s pomembnimi izgubami zopet nazaj.
V Italiji so so severno od L n e c e in P i s t o i j e sovražni sunki slifno izjalovili kot močni, z borbenimi letalci podprti napadi na našo četo severnovzhodno mi F I n r e n c c. Na vzhodnem 'lelii bojišča jc razširil sovražnik svoje
velenapade na nadaljnje odseke. Kljub močni topniški in letalski podpori so skoraj povsod obležali v našem obrambnem ognju. Manjše vdore smo zajezili.
V južnem delu Sedmograške so zavrnile nemške in madžarske čete napade Sovjetov in romunskih enot. V svrho skrajšanja bojne črte smo načrtno in ne da bi nas sovražnik oviral, izpraznili južni del Szeklerskega r o g 1 j i č a.
Na vdornih področjih pri S a n o k n in Krosnu se je naša obramba še nadalje uspešno upirala neprestano napadajoči m Sovjetom.
Vzhodno od Varšave je prodrl sovražnik iz svojega vdornega mesta proti Pragi, kjer so se razvneli ogorčeni poulični boji. Severovzhodno od Prage so čete Tojaške SS in madžarski oddelki uspešno zavrnili vse boljševiške napade in uničili 45 oklepnikov. Severnozapadno od L o m ž e so v teku hudi boji za neko lastno predmestje ob N a r c v u.
Na Estonskem so se izjalovili južno od jezera Vire številni sovražni napadi. Sovjeti so imeli visoke krvavo izgube.
Na Finskem jc poskušal sovražnik včeraj znova ovirati naše odmikalne premike. S protinapadi smo ga vrgli nazaj.
bombniški in lovski oddelki včeraj zapad in jug Nemilo srednje Nemčije, napadi so bili naperjeni na mesta Stuttgart, Dar ni stadt, O sna bruck in An-s c h w i t z. Ponoči so vrgla posamezna sovražna letala bombe na Berlin. Protiletalske obrambne sile so uničile SI angloameriških letal, med njimi 58 štirimotornih bombnikov.
Svareči glasovi Londona
Stockholm 13. 9. V nasprotju z neomejenimi pričakovanji v Angliji izražajo po londonskih poročilih dopisnika lista »Svenska Dagbladet« angleški vojaški krogi svarila in poudarjajo, da so ta upanja zgolj pobožno želje.
Mnogo verjetneje je, da bodo Nemci ozemlje Nemčije branili z največjim ogorčenjem in fanatizmom. V londonskih vojaških krogih so mnenja, da zavezniški napad na Nemčijo ne bo nikaka vojaška promenada. Nemci bodo z največjo trdoto branili 6vojo deželo.
Tudi optimizem glede Rokavskc obale in bojev na Nizozemskem je prezgoden.
Poročila z vseh boilii
■	■■ i	i »"vv
Invazijsko bojišče
Sovražni so napadli č i j o vse Straliovalni predvsem
Berlin, 14. septembra: DNU. Na zahodnem bojišču so nemške čete v težkih obrambnih bojih uničile ali zaplenile od nedelje okrog 250 sovražnih oklepnikov. Večina oklepnikov je bila uničena na luxemburškem področju. Tu pritiska sovražnik s tremi klini na široki bojni črti proti Moseli in mejnim rekam med Luxemburg»m in Nemčijo. Tudi v torek je nasprotnik na tem področju lo malo napredoval. Vedno znova je moral umikati svoje naprej potisnjene oklepniške kline, kolikor ie niso bili uničeni v boju z nemškimi zaporami. Nemški grenadir-ji in oklepniki so odbili ost glavnemu klinu in so na ozkem področju uničili ali zaplenili poleg številnih oklepnikov 40 ameriških protitankovskih topov. Tako pridobljen čas je za nemške protiukrepe zelo važen, kajti na zahodni nemški meji so na delu stotisoči, da ustvarijo težiko se borečini oddelkom vojske z izgradnjo globoko razčlenjenih naprav nove oporiščne točke.
Tako na luxemburškem področju kot vzhodno od Liega in pri Metzu so bili brezuspešni dosedanji probojni poskusi sovražuika, ki napada brez preetanka. V Belgiji je moral izvesti sovražnik omembe vredno premestitev svojih sil. V že več dneh trajajočih težkih bojih ob Albertovem prekopu so utrpeli Britanci tnko visoke izgube, da so sedaj prepustili Amerikanccin tudi odsek severno od Liega.
Meja med II. britansko in I. severno-ameriško armado poteka 6cdaj na področju Maastrichta. I. kanadska armada je prevzela obalni odsek do Anversa. Ta armada krvavi v napadih proti utrjenim lukam v Calaiškem prelivu ter na sever-nobelgij6kem bojišču, kjer so se na obeh straneh Brugesa izjalovili silni napadi. Glavnina II. britanske armade je osredotočena ob Albertovem prekopu ter napreduje v smeri proti severu na holand-sko področje. S tem so dobili uspešni nemški protinapadi v poslednjih dneh vzhodno od Anversa in pri Gheelu na pomenu. Nameravani sunek proli severu so pripravljali Britanci z nadaljevanjem svojih napadov severno od llasselta. Sovražnik je izrabil veliko vojaško vežibališčc in
strelišče pri Beverlooju, ki nudi sovražnim oklepnikom zelo ugodne bojne razmere ter pritiska z močnimi silami proti severovzhodu. Tam pa so prestregli žilavo 6e boreči nemški oddelki sovražni naval ob prekopu Schelde-Maas. Kavno tako 60 so izjalovili probojni poskusi I. scvero-ameriške armade 6 področja pri Vervier-6u v smeri proti Aachenu. V ogorčenih bojih so bili odbiti napadi na železniško progo Aachen-Liege in tudi sunki v gozdu pri Eupenu in v gorovju pri Maline-dyju so se zrušili v nemškem obrambnem ognju. Nasprotnik sam opravičuje svoje malenkostno napredovanje na tem področju z visokimi izgubami, ki jih je utrpel v boju z nemško pehoto in oklepniškimi lovci.
Drugo težišče na zahodnem bojišču je bilo ob kolenu Mosele na Lotrinškem. V nienjajočHi se bojih so odbile nemške čele močne sovražne napade zahodno in 6everno od Metza. Južno od Pont a Mou6-sona so skušali Amerikanci z osredotočenjem vseh razpoložljivih bombnikov in topniških oddelkov na dveh mestih prekoračiti reko. Tu in južno od Nancyja, kjer prodira nasprotnik z močnimi silami v smeri proli Lunovillu, so izvedli nemški oddelk' ogorčeno protinapade. Kakšen pomen daje sovražnik tem napadom, jo razvidno iz tega, da je pred južnim klinom bombardiral prometno napravo globoko v zaledje, da bi s tem onemogočil dovoz novih sil. Vendar se je z dovozom novih sil na Moselo ojačal nemški odpor.
Boji na področju južno in jugozahodno od Nancyja spadajo že v one nastope, s katerimi si hoče ustvariti sovražnik napadalno oporišče proti Burgundskiin vratom. Nemške čete so prekrižale ta načrt s skrajšanjem svoje črte ter so preprečile s krajevnimi protinapadi poskuso sovražne obkolitve. Med Vesoulom in Doubsom so z energičnim napadom zadele napredujočega sovražnika v bok ter s tem zavarovale oporišče, na katerega so odmikajo nemški oddelki iz zgornjo Sao-ne in od prekopa Marme-Saono. Krvavo so se zrušili vsi sovražni napadi, da bi z napadi v Juri južno od Monbeliarda razbili nemška oporišča.
Vzhodno bojišče
Boljševiki so izgubili na južnem in srednjem vzhodnem bojišču v prvih desetih september&kih dneh 562 oklepnikov, 86 topov, 200 protitankovskih topov, 95 minometalcev in 591 strojnic. Ravno tako 60 bile zelo visoke sovražne krvave izgube na žariščih bojev. Ce pa so te sovražne izgube manjše kot povprečne izgube v mesecu avgustu, je to zaradi tega, ker je boljševiško napadalno delovanje močno popustilo pod vtisom prejšnjih visokih izgub.
Sovražnik sicer napada, toda v bistveno ožjih področjih in tudi tam le, če miruje na ostalih odsekih. To je bilo potrjeno z lastnimi sunki na mirnejših bojnih odsekih. Tam so prodrle nemške Čete mestoma zelo globoko v sovražne postojanke, ne da bi naletele na omembe vreden odpor. Te odlegnjene sile so nakopičili boljševiki nato na posameznih točkah bojišča, da bi tako dosegli prestižne uspehe ali pa celo prodore. Tako so sunili z močnim oklepniškim oddelkom z jugovzhoda proti Varšavi ter so najprej tudi dosegli vdor, proti kateremu pa so v teku protinapadi. Ravno tako niso opustili napada proti severovzhodu proti mestu, vendar ni bil ta napad tako silovit ter se je izjalovil ob žilavem odporu nemških in madžarskih čet, pri čemer je bilo uničenih 19 sovražnih oklepnikov. Tudi med Gstrolenko in Loinžo je nadaljeval sovražnik s 6vojimi probojnimi poskusi posebno v smeri prodi Novgorodu. Napad se je izjalovil ob žilavi nemški obrambi. Kasneje 60 zavzele nemške čete na tem odseku nove postojanke, da bi izravnale manjše sovražne vdore. Odločilen delež na obrambi boljševiških napadov med Bugom in Narevom je imela tudi brigada napadalnih topov št. 904 pod vodstvom majorja Turcheja. Do 3. septembra je uničila 357 sovražnih oklepnikov. Stotnik Adanovič iz te brigade je uničil v enem dnevu 7 oklepnikov in motoriziranih topov ter je s tem uničil skupno že 23 oklepnikov.
Na istem odseku je preprečila 7. bavarska pehotna divizija v trdih obrambnih bojih prodor, ki ga je hotel izvesti
sovražnik z močno podporo oklepnikov in borbenih letal. Poročnik Vogels, vodja kompanije v grenadirskem polku št. 11, ki je bil prejšnjega dne dvakrat ranjen, je pri Ostrolenki z nekaj možmi 6voje kompanije vrgel s protinapadom nazaj neko 200 mož močno sovjetsko skupino. Ob glavnem mostu preko Nareva je pri istih bojih odbil štabni narednik Goller z ostanki svojega pionirskega voda vse boljševiške napade ter jim preprečil prehod preko mostu in preko Nareva.
Na odseku med Sanokom in Krosnom je dovedel sovražnik nove močne sile ter je skušal ob prelazih v severnih Karpatih prodreti na slovaško mejo. Napadi in protinapadi so se menjali ves dan. Boljševiki so izgubili v poslednjih dneh na tem področju 80 oklepnikov.
Na ostalem srednjem in severnem vzhodnem bojišču je prišlo mestoma do krajevnih bojev. Tako so napadli Sovjeti zopet pri Rossijeniju in Sagarrenu. Odbiti so bili vsi izvidniški sunki, ki so bili izvedeni po močni topniški pripravi. Na obeh straneh Bauskeja so boljševiki zopet poskusili prekoračiti Kurlandsko reko Aax ter so izvedli z oklepniki podprte napade v moči polka, ki pa so se vsi izjalovili. Pri tem so izgubili več oklepnikov. Južno od ceste I\skov-l?iga so izvedle nemške čete več uspešnih napadov, uničile neko oporišče ter zadalo boljševikom visoke krvave izgube. Na visokem severu se nadaljujejo silni gozdni boji na odseku pri Kandalakši, med katerimi so izgubili boljševiki štiri, prejšnjega due pa sedem oklepnikov.
Na južnem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo nemški protiukrepi, ki so morali biti izvedeni zaradi položaja. Medtem je prišlo zopet vzdolž Karpatov, vzhodnih in južnih Karpatov do krajevnih bojev. V južni Sedniograški eo poskušale močnejše boljševiške in romunske sile prodreti preko Muresa. Ti napadi so se izjalovili ob žilavem odporu nemških in bolgarskih čet, pri čemer so izgubili Sovjeti 16 oklepnikov. Pri teh bojih so posegla nemška borbena letala z dobrim uspehom v boje na zemlji.
V Italiji 6e je omejeval sovražnik na jadranskem obalnem odseku tudi v torek na posamezne omejene napade. Njegove izgube prejšnje dni so bile tako občutne, da bo očividno potreboval še precej časa, preden bo lahko ponovno podvzel poskus prodreti na tem mestu nemške postojanke. Na levem krilu 6vojega napadalnega področja pri Pian do Castellu je z močnimi silami trikrat zaman napadel nemško črto. Tudi pri Tavolettu je bilo brezuspešnih več njegovih sunkov. Tudi na področju Gemmana je nasprotnik večkrat
Solun. Radio Ankara je sporočil v sredo zvečer, da je bil imenovan poslanec Hasan Saka za turškega zunanjega ministra. Po odstopu Saradžogla v juliju je vodil to ministrstvo ministrski predsednik Menemcndžoglu.
Italijansko bojišče
napadel nemške postojanke, vendar se mu ni posrečilo doseči njegovega cilja, uničiti nemške postojanke. Samo na nekem mestu se jo posrečilo Britancem po najtežjem topniškem obstreljevanju zasesti neko višino. Nemške čete pa so jih s protinapadom zopet vrgle nazaj. Nemške čete so vkljub .vsem sovražnim napadom obdržalo višine in ostale postojanke na obeh straneh Gaimmana.
Na srednjem odseku se je nadaljevalo obojestransko živahno izvidniško delovanje ob naraščajočem sovražnem topniškem motiLnem ognju, ne da bi se iz tega razvili pomembnejši pehotni boji. Severno od San Angelo in Vado so nemški vojaki napadli in uničili neko sovražno napadalno skupino.
Na območju 5. severnoameriško armade ie podvzom nasprotnik prav tako več ojačenih izvidniških sunkov nroti novim
nemškim postojankam, predvsem sever-nozahodno in severnovzhodno od Kloren-ce. Nemško prednje stražo in zaščitne sile so po silnih bojih odbile napad neke sovražne bojne skupine, ki je hotela pio-dreti do Scarperine in severnozaliodno od tod. Razen tega so odbilo nemške čele vse ostale izvidniško sunke na tem področju. Topništvo je podpiralo obrambo grenadirjev ter z neprestanim molilnim in uničevalnim ognjem obstreljevalo sovražna zbirališča in oskrbovalni promet.
M M A.
Kralj u mrežah židauske-Komunističnih pajkov
Te dni so komunisti z ostanki svojega policijsko že temeljito razbitega stroja s potrojeno silo vrgli na dan izjuvo mladega kralja Petra, ki je govoril po radiu London. Dal je povelje, da vstopijo vsi v »narodno osvobodilno vojsko : iu da so ne sme prav nihče okoriščali z njegovim imenom v borbi proti komunizmu. Ta isti mladi kralj, sin velikega očeta, pokojnega kralja Aleksandra jo danes žo drugič zajet v mreže židovskih pajkov. Prvič je bilo leta 1911.. ko jo naduti general Simovič pahnil Jugoslavijo v vojno za židovske in v tej zvezi komunistične koristi. Isti general jo potem, ko jo proglasil vojno v imenu kralja, svojega kralja izdal s leni, ko je začel koketirati s Sovjetijo in kasneje tudi popolnoma odprto sodelovali. Običajen poročnik jo takrat govoril po radiu v imenu kralja Petra II., medtem ko sani kralj s svojim stricem knezom Pavlom ni vedel, kaj se dogaja. Medlem je bil puč izvedeli. Naščuvana masa na ulicah je vase zuljubljeua vzklikala proti Nemčiji in govorila, kako bo Nemec dobil po glavi in da jo »bolje rat nego pakt!« Ljudje s treznimi glavami gledali na stvar črno, zakaj v resniii to je zgodilo lako, kot so si zamišljali: država jo propadla v nekaj dneh. Propadli smo z njo tudi Slovenci. Našo mladino, ki jo' takrat iz|>olnila svojo narodno in državno dolžnost s tem, da vstopala v dobrovoljske odrede, pa m> zajelo komunistične mreže, katerih rezultat je viden danes prav stvarno in kruto.
To leto so židje uspeli drugič izigrati mladega 1'elra. Obkrožili so ga s prostozidarji, z umazano masonerijo iu z raznimi kalini različnih rdečih odtenkov. Prav nič si ni težko predstavljati mladega človeka, nepokvarjenega in neizkušenega, obdanega s starimi poklicnimi politiki in intriganti. ko mu pihajo na dušo in mu polnijo ušesa z raznimi frazami in političnimi triki, ki so se jih naučili že zdavnaj, preden se jo ta mlu-denič sploh rodil. Nazadnje jim le uspe dopovedati, da komunizem ni tako hud in da se bo dezerter Tito tudi vnesel ter da Sovjetija ni več komunistična. In mladenič se je- moral ukloniti Sovjetski zvezi, to je Židom in komunizmu, ukloniti se tisti sili, za katero veliki kralj Aleksander ni hotel nikoli niti slišati, kaj da bi jo šele priznal, rajši jo uuirl. Prav nič si ni težko predstavljati, da klone tak mlad človek v OF-arski psihozi, kakršno so ustvarili pripadniki begunsko vlade v Londonu. Kako naj bi zamerili to mladeniču, če nekateri 110 zamerijo zaslepljenosti in klonljivosti niti raznim politično rutiniraniin Kuharjem iu drugim.
Danes so komunisti čez noč začeli »spoštovati« povelja kralja Petra iu so z vso silo tudi nanjo sklicujejo: »Lo glejte domobranci, kaj vas čaka, če so nam no pridružite. Danes je zadnji čas.«
Prav tako se zanimajo za generala Ncdiča, za steber protikomunističnega odpora nn Balkanu. »Kaj pa sedaj 011, ki je za kralja Petra. O11 I10 moral sedaj tudi v hribe in seveda v narodno osvobodilno vojsko!?« I11 vendar se to no bo zgodilo, z lastno glavo lahko slavimo, zato, ker jo Nedičeva formulacija razmerja do kralja Petra izražena s lomi besedami: »Mi 6ino dolžni svojemu kralju Petru II. vso zvestobo, odrekamo pa mu poslušnost, zalo, ker je ujetnik na tuji zemlji!«
Našega domobranstva prav 11 iS no mešajo razna povelja iz Londona in razno komunistične grožuje. Zakaj mi vemo samo eno, da delamo za svoj narod s tem, da se borimo proti komunizmu skupno s tislo silo, ki nas v tej borbi podpira. Ta sila jo danes Nemčija. Ni-lioli nismo rekli, da sovražimo Angleže, čeprav ni njihova politična zgodovina nič kaj higienična, vedno govorimo le, da Angleži ne vodijo svoje politike, temveč krojijo njihovo usodo umazani Judje, pri čemer iskreni angleški nacionalisti, ki brezdvomno so, ne morejo niti z mezincem ganiti. Mi Slovenci domobranske misli nikakor ne mislimo soliti pameti angleškemu narodu, eno pa je, da so danes igrajo Angleži z lastnim življenjem in da visijo na nitki. Mirno z zavezanimi rokami morajo stati, ko jim Sovjeti grabijo kos za kosom na Balkanu. Mirno morajo stati in jih v tej borbi proti sebi celo podpirati. Edina rešitev za njih bi bila, da bi stopili k Evropi skupno za Nemčijo, ki krvavi v borbi s komunizmom. V tistem trenutku bi Anglija v resnici krila svoje koristi in bi bila enakovreden član evropske skupnosti. V tistem trenutku tudi mi 110 bi imeli več vzroka, da bi kleli nično židovsko politiko.
Nadaljevanje na 2. strani.
»Boj za čas«
V svojih pripombah k položaju je. objavila »Deutsche Adria-Zeitung« članek z naslovom »Dobiti časi« Ker je ta članek važen za razumevanje sedanjega položaja, posnemamo tudi mi iz njega važnejše misli. Takole se glasi:
»Nekoč je bila zmaca že otipljivo pred nami. Zdelo se nam je, da nam je ni več mogoče iztrgali. Naše sovražnike smo leta 1940 napodili milje in milje daleč. Ob obali l)unkerqua je bil takratni angleški vojni potencija! navidezno dokončno uničen. V compiegnskem gozdu je bila uradno zapečatena francoska razorožitev. Amerikanci so bili še daleč, Nemčija je bila takrat brez dvoma pred največjo bliskovito zmago v svetovni zgodovini.
Usoda pa |e hotela drugače. Nastopili so novi sovražniki, ki so izrabili odmor. Čas je začel delovati zanje. Nemško vodstvo je moralo braniti, kar smo pridobili in po svojem preudarl<u regulirati vojno uro. Od takrat sta bila prostor in čas temelj važnih »traleških in operativnih sklepov. Z vidika borbe za čas sedaj razumemo, zakaj se nismo žo vnaprej potegnili na notranjo obrambno črto, marveč smo zapuščali pridobljeni proslor le korak za korakom v trdih obrambnih bojih.
Vzhod je vzgled zadržavajočega odpora. Kot zdaj ua zahodu, so posadke tudi na vzhodu držale marsikatero oporišče do zadnjega naboja. Ob ježjčastih nemških postojankah je marsikatera sovjetska divizija dobila krvavo glave. Prostor, ki so ga Napoleonove armade v nerednem begu prehodilo v nekaj tednih, so premerile Fiihrerjeve vzhodne armade v večmesečnih slavnih obrambnih bitkah. O njihovih zaslugah ni dvoma: nele da so morali boljševiki pretrpeli velike človeško in tvarne izguhe, marveč je bil za nas pridobljen dragoceni čas, ki smo ga potrebovali za reorganizacijo našega vojskovanja.
Na zahodu gre danes za isti cilj, samo da tu veljajo druga merila. Tu ni razsežnih vzhodnih prostorov, na drugi strani pa je tudi čas, potreben za reorganizacijo nemške oborožitve, mnogo manjši. Prvotno se je zdelo, da sovražne divizije skoraj brez prestanka prodirajo proti vzhodu, da bi z isto naglico ponovile tisto, kar se je 1. 1940. posrečilo nam
Nadaljevunje z 1. strani.
Mi domobranci po orožju in po misli se ne bomo vdali in tudi ne bomo prestopali nikoli h komunizmu iu tudi ne k njegovim zaveznikom, kateri so danes vprav Angleži in Amerikanci. Mi ne bomo iskali sprave s komunisti, čemu }K>tein vsa naša dosedanja borba. Pa to še ni glavno. Smisel jo vendar v tem, da smo bili mi vprav od komunistov izzvani k oboroženemu nastopu in je resnica taka, da nas ne bi bilo, ko ne bi bilo komunistov, to izraža že sama beseda domobranec.
Mladina, ki je domobranstvu polagala temelje, ne bo nikoli dopustila, da bi mešali glavo domobranstvu razni kriminalni tipi in dezerterji, kot je Tito, in različni politični konjunkturisti črnih duš, kakor so Marušič, Sernec, Puc, Vavpetič, niti ljudje kova šubašič, ki je /.e star framason, kar pomeni že zdavnaj židovski hlapec, to je hlapec komunizma. Domobranstvo je prejelo orožje iz rok Nemcev, da si reši življenje pred komunizmom. Kako podlo in nesmiselno obenem bi bilo, da bi mi v teh trenutkih obrnili hrbet tistim, ki so nas podprli
v borbi za življenje in smrt, ter iskali prijateljstva s tistimi, ki so prijatelji in podporniki naših sovražnikov, to je komunistov. Slovensko domobranstvo predstavlja danes oboroženo silo, 6 katero l>o moral tudi v bodočnosti vsakdo računati. Na nas samih pa je ležeče, da imamo vedno pred očmi lik 6vojega prezidenta generala Rupnika. ki je edini upravičen govoriti v imenu slovenskega naroda. On ve, kaj dela, naša dolžnost je, da poslušamo, l<er danes ni čas volitev in strankarskih shodov ter polemik.
H koncu bi se dalo samo še utrditi dejstvo, da je pač nesmisel misliti, da bi iskal spravo s komunizmom dolenjski fant, kateremu so komunisti zažgali dom, ubili mater in očeta, mučili do smrti brata in sestro, njemu pa je uspelo rešiti le golo življenje. Torej z raznimi proglasi in s ščuvanjem prav vse kaže, da ne bo niči
Mi gremo naprej za generalom Rup-nikom. Njemu naš borbeni mladinski pozdrav in zaupanje I
Ljenko Urbančii.
v obratni smeri. Njihova naglica je um-ljiva. Sovražnik ve, da je danes še gospodar časa, ve pa tudi točno, da lahko prinese vsak dan spremembo in postavi zopet Nemčijo na čelo borbe za čas.«
Članek govori nato o pomenu važnih atlantskih oporišč, ki so važna za anglo-ameriško preskrbo in jib nemške posadke še vedno branijo, nato pa zaključuje:
»Posledica tega je, da premikalna vojna nn zahodu očividno pojema in se začenjajo snovati trdne fronte. Kljub temu je položaj nevaren. Vsak dan utegne prinesti sovražni vdor v naš neposredni življenjski prostor. V program pridobitve časa spada tudi ta kočljiva doba, dokler ne bo popolnoma izvedena totalna mobilizacija. Ce bomo pogumno prestali prihodnje tedne, bomo na koncu zopet mi
določali zakon razvoja.«
•
Tako »Deutsche Adria-Zeitung«. Tisti, ki stalno nasedajo raznim govoricam, naj si dobro preberejo ta članek in se malo zamislijo ob njem.
w w
Trebljenje tolovajev
Berlin. Oddelki neke na Hrvaškem
boreče so kozaške divizije so napadli v preteklem letu številne komunistične tolovaje. Boljševiki so pri tem izgubili okrog 3000 mrtvih in tisoč ujetnikov. Po soglasnih izjavah ujetnikov je bilo število ranjencev zelo veliko. Kozaki so zaplenili več isto pušk, mnogo municije in razstreliva ter številne konje in tovorno živina Poleg tega so uničili 112 čolnov, 22 ladij in 7 splavov, zaplenili en parnik in 11 ladij ter zaplenili sovražna oskrbovalna in žilna skladišča. Mnogim vasem eo zagotovili dovoz žetve in odpodili od njih napadajoče tolovaje.
Po {roji premirja za Romunijo
Siockholm, 14. septembra. Moskovski radio objavlja uradno besedilo dogovora o premirju med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Združenimi državami na eni strani in Romunijo na drugi strani, ki obsega 20 točk pod katerimi je ponudeno Romuniji premirje.
V tem dogovoru prizma Romunija, da je bila premagana tor se obvezuje slavili na razpolago sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu 10 pehotnih divizij za boj proti -Nemčiji in njenim zaveznikom. Razen tega mora ltomunija razorožiti in internirati na romunskem ozemlju ostale nemške čete. Romunska vlada mora izvesti prevoz za>-vezniških čet na romunskem ozemlju ter nosi stroško za preskrbo in sanitetno pomoč. Romunska vlada izpusti vse vojne ujetniikc ter skrbi za njihov povratek v domovino. Ena točka zahteva, da morajo Romuni zapleniti vse nemško premoženje v deželi. Nadalje mora plačati Romunija Sovjetski zvezi vojno škodo in to v znesku 300 milijonov ameriških dolarjev, plačljivih v šestih letih.
Dezerter Lindemann prijet
Berlin, 13. septembra. V zvezi z dogodki dne 20. julija 1944. iskanega de-zerterja Lindemanna so prijeli v Berlinu, kjer se jo bil skrival v stanova^ nju nekega polžkla. Neik inženir je slučajno izvedel za Limdemunnovo bivališče ter ga je takoj' naznanil jx>li-ciji. Dobil bo za Lindemannovo aretacijo razpisano nagrado v znesku 500.000 mark.
Finsko odposlanstvo čaka
Stockholm. Finsko odposlanstvo za sprejem mirovnih pogojev se mudi že teden dni v Moskvi, ne da bi ga bili sprejeli zastopniki Kremlja. V Helsinkih so zaradi tega postopanja z mirovno delegacijo zelo poparjeni tor smatrajo to za žalitev finskega naroda. »Dagems Nyheter« pravi o sovjet-sko-finsikili jiogajanjili lo to, da so zavita v neprodirno temo. Značilno je, (fa so bila poročila listov iz Helsinkov doslej le kratka in da so se bavila z istiim vprašam jem. Da finski listi ne vedo ničesar poročati iz Moskve, temu pa so kriva zgoraj omenjena dejstva.
Stockholm, 13. sept. Prihodnjo nedeljo sc bodo vršile nove volitve v švedski senat, ker ho konec letošnjega leta potekel mandat sedanjim senatorjem. Novo izvoljenih senatorjev bo okrog 230. Njihova poslovna doba bo trajala štiri leta, od pričetka lein 1645. do konca leta 1948.
Sijajni uspehi dolenjskih bojnih skupin
S hitrim sunkom v Brezovo so domobranci razpršili tolovajski »dolenjski odred« — Padlo je 51 komunistov, zajet
je velik plen
Domobranci bojnih skupin Stamenko-viča, Križa in Meničanina so skoraj teden dni počivali. Med tem časom so se mogli tolovaji raznih »brigad« in »odredov« spet za silo zbrali. Vendar so prišle vesli, da se je VII. »korpus« selil iz bogve kakšnega strahu čez Krko v Belo Krajino. Koliko je to držalo, nt točno l>otrjeno, a nekaj resnice je gotovo. Poleg tega so prišla na izhodišča domobranskih postojank zadovoljiva poročila o gibanju dolenjskega tolovajskega odreda, ki po vsem videzu le ne more zapustiti vinorodnih hribčkov krog Velike Loke. Tako zelo so priljubljene te »dolenjske gorice« tej bandi, ki se je odlikovala kot »beži-drhal« v zadnjih bojih okrog Čateža. Tedaj je imel ta odred po podatkih najdenih aktov 27 mrtvih in 16 težko ranjenih. Razbite vrste so nekoliko popolnili z novimi prisilnimi mo-bRiziraraci iz Štajerske, ki so jih prignali čez mejo pri Trebelnem.
Po trdih batinah rajanje ...
Ko je bilo število spet polno in so si nekoliko oddahnili od trdih batin, so priredili v nedeljo, 3. t. m., nekaj hrupnih krokarij, na katerih so se posebno izkazale tolovajke. Rajali so, peli in počenjali druge neumnosti. Kdo je plačal ceho, je itak samo ob sebi umevno. Kdo drugi, ko ubogi kmet, kateremu so spili zadnje vino in mu pokradli nekaj tolslih volov. Ker so bile to veselice le pre-hrupne, so jih slišali celo v Št. Vid in Stično, kjer so spočili domobranci komaj čakali, da bo prišlo povelje za pohod.
... po rajanju zopet trde batine.
4. t. m. zvečer ob osmih so se spustile kolone domobrancev Meničaninove skupine in čete iz Stično v temo. Od ceste so napredovali proti severu na Primskovo, odtod pa na Moravče. Noč je bila mirna, domobranci se na dolgi poti niso nikjer srečali s kako tolovajsko patrolo. Po nekajurnem spancu so domobranci nadaljevali pot proti Sv. Križu, ki ga imajo tolovaji vedno kot nekako srečno in mirno zatočišče, posebno, ker se jim zdi, da jih varuje meja. Pa so se spet zmotili, kakor že tolikokrat.
Prvo srečanje.
Za vsak primer so pustili v samem Sv. Križu zaščitno patrolo, ki naj bi varovala dohod v glavno gnezdo. Na lo so domobranske predhodnice najprej naletele in jo po kratkem streljanju razpršile. Kolikor je bilo v njihovi moči, so tolovaji tekli po raznih ovinkih in bližnjicah proti vasi Brezovo, kjer so imeli banditi svoj štab. A domobranci niso hoteli zaostajati. Bliskovito so udarili proti
Brezovem, kjer so naleteli na tolovajsko taborišče. Komunisti niso imeli niti toliko časa, da bi odvlekli živila, kaj še da bi pogasili ogenj ali odnesli kotle. Vse so pustili nedotaknjeno, kakor je bilo. Ognji so še plapolali, nad njimi trije kotli, v katerih je vrela voda. Zraven pa jo ležal odrt vol in 18 vreč raznih živil, tako moke, ližola in drugih stvari. To bi bila v resnici prava pojedina. Pri taborišču 6ta takoj plačala dva tolovaja z življenjem.
Le kaj jim je, da hočejo z glavo skozi zid.
Ravno se je dobro zdanilo, ko so domobranci pregledali bogat plen, potem pa so jo ubrali za tolovaji, ki so takoj za vasjo postavili svojo »fronto« in se uprli korajžnim fantom. Bogve, kaj je tem banditom, da hočejo povsod z glavo skozi zid. Mar niso vedeli, s kom imajo opraviti?
Na mah je za regija lo, da se da težko ob kratkem popisali. Strahovito puškar-jenje se je vnelo, vmes so padale mine, za spremljavo pa so drle tolovajke svoj juriš. Včasih je malo ponehalo, a se je oglasilo srditeje. Fantje so se smejali in napadali ko za igračo. Pod močnim pritiskom domobranskega ognja so se morali začeli tolovaji polagoma odmjkati, proli osmi uri pa se je spremenil njihov načrtni umik v nepopisen beg. Vpitje tolovajk je na mah ponehalo, vsak je hitel reševat svojo kožo. Vendar so se mnogi med njimi vračunali. Okrog osme ure je borba ponehala, preživeli banditi so zbežali vzdolž nemške meje proti vzhodu. Na bojišča so pustili nekaj desetin mrtvih.
V teku same borbe so domobranske desetine in čete v sijajnih manevrih, ki samo znova potrjujejo neomajno iznajdljivost in jx)gum domobranskih borcev, ujeli 9 živih tolovajev. Ko so bile kon-
GOSPODARSTVO
Premije v Srbiji in Banatu. 2e večkrat smo poročali o uvedbi premijskega sistema v Banatu in Srbiji. Za posebno delovno storitev in oddajo kmetijskih proizvodov 6e izdajo točke, ku lahko služijo za nakup takih predmetov, ki jih je zelo težko dobiti, po uradnih cenah. V prvi polovici meseca julija je število izdanih točk prekoračilo 300.000. 90.000 točk je bilo izdanih n. pr. julija v Banatu za oddajo živine. Visoko število oddanih točk dokazuje, kako vabljiv je sistem oddaje proti zameni, odnosno nakupu raznih važnih predmetov.
Ohf fa psiha!
Prispevek k obnovi kmefefcega gosjx>darstva.
>So se že zmenili,« je v ponedeljek zjutraj zašumolo v Srednji vasi in Pod-pečju, »da bo Šuštarjev France vzel Na-cetovo Nežko. Šepetali so nekaj po obeth vaseh žo vso nedeljo in med tednom, pa vendar se ni dalo ničesar določnega dognati, četudi se je Kajžarjeva Marjeta na vse pretege trudila, saj je bilo znano po vsej fari, da vprav Marjeta prinese v vas in hiše prve in najbolj zanesljive vesti. »Jaz sem jih čutila, ko so šli okrog nolnoči domov, korajžni in veseli, in oče Nace sam jili je še spremil do konca vasi,« je dopovedovala vsa srečna Marjeta takoj zjutraj po maši pri cerkvi zbranima prijateljicam. »Pa si kaj čutila, koliko bo imela Nežka dote,« so liščale vanjo Podpešče in Srenjšče. »Seveda so se zmenili, saj ee že odpravlja šivilja iz našega konca k nevesti, in jutri žo začno balo pripravljati,« pripoveduje Malenska Franca. »Morda si pa že ti kaj slišala, koliko bo imela dote, saj France bo potreboval denarja, partil bo vendar še mlajšo sestro,« se je zapičila Marjeta v Franoo, češ »bomo vsaj videli, koliko ima Nace pod palcem, saj zmerom pribija, koliko amerikanskih dolarjev ima še prihranjenih, zdaj ee bo pa pokazalo,
bala vse pove, veste ženske,« drobi Mica. »Se ho, se bo pokazalo, kaj naš Nace zmore,« se je za hrbti šumečega zbora žensk oglasila Pepa, nevestina teta. »Da veste, zmenili smo se, dote pa je naš Naco obljubil toliko, da je France kar zazijal, pa veste kaj še, bala bo pa taka, da je šo ni bilo Podp>ečjo take. Veste, naša nevesta bo imela tudi psi bo.« Ene osramočene, druge iznenadene, vse se obrnejo v Pepo, seveda, prva pa poprime Marjeta: »Kaj misliš ti, Pepa, da smo me prazne prišle, ali kaj? Kaj niso moje bale morali na dva voza naložiti? Kaj se ni na prvem vozu kolo strlo, ker je bilo toliko naloženo? Kaj se ni govorilo po treh farah, kakšno balo je imela Malenska Franca? Veš, Pepa, le počasi I« »Ali psihe pa le nobena od vas ni imela, noša jo pa bo,< odbije Pepa. »Nekaj žensk zagrabi Marjeto za krilo,< ti, Marjeta, slišiš, kaj pa je to — peiha? Jaz je res nisem imela.« »Saj je menda tudi jaz nisem imela, ampak Pepe pa le ne bomo vprašale, se bo že pokazalo, kar mene se držite.« Pepa pa zmagoslavno odhaja, češ, »Marjeta, Franca, Mica in, kolikor vas je, kar k nam pridite, pa boste videle, kaj je psiha; seveda ne danes, ampak čez tri tedne, ko bomo balo nalagali.« In ves zbor naroči Marjeti, naj ona pozve, kaj je to psiha, ker drugod se noče nobena pokazati, da tega ne ve, zato, kerr repa ve. marjela hiti hitro na drugi konec vasi, pa so bili
Kaj torej, 5«
m........ m ■■■■ii.......mm....... 9111
Pravilni program za izboljšanje in urejanje socialnih razmer se ne da izraziti e eno samo formulo. Socialnih nepravilnosti je mnogo, mnogo je tudi njihovih vzrokov; zato je treba tudi za socialno obnovo mnogo določb.
Gospodarsko življenje «« neprestano menjava, kakor se menjava življenje sploh. Zato se nikdar ne bo nikomur posrečilo, podati določbe, ki bi trajno in za vselej mogle odstranjevati socialne krivice in tvarne dobrine pravilno razdeljevati Treba je poudarjati splošna načela, ki so in morajo biti trajna podlaga za ves socialni program. In knjižica »Kaj torej, če ne kapitalizem in ne komunizem«, ki je te dni izšla, podaja jasno in pregledno ta splošna načela, zgoščena v knjižici na 38 straneh.
Najprej opozarja, da je treba pravilno gledati na človeka, ki -e posamifno in družno bitje, pa tudi na tvarne dobrine, ki smejo in morejo biti samo sredstvo in pripomoček, ne pa končni cilj in najvišje v človeškem življenju. Potem podaja načela za reševanje socialnega vprašanja. Predvsem zahteva, da se posameznik in vsa družba duhovno prenovita, ker le potem bodo zrastle in cvetele socialne kreposti, brez katerih je pravilno cocialno življenje nemogoče, zlasti pravičnost, ljubezen do bližnjega in pravilno vrednotenj« tvarnih dobrin. Potem zahteva priznavanje človekovega dostojanstva, ki je določen za večnostni, nadnaravni cilj. V tretjem poglavju govori o razmerju med delom in kapitalom in kaže na vzvišenost dela. Nato dokazuje, da je zasebna last
že zvedeli, da so ee šuštarjevi in Nace-tovi zmenili, kar jo je še bolj razkačilo, da ni ona prva prinesla te vesti. »Le jx>-čakaj, ti Pepa pepa sta, pa ravno jaz bo mpovedala, kaj je psiha,« je mrmrala Marjela drugi dan na vse zgodaj k šuštarjevi materi, češ, tam mi bodo pa vse razložili. Mati, stara ženica, je ravno burkle dvignila, da dregne v kupček, ki se ni hotel razgoreti, France je imel pa opravka z živino v hlevu, ko stopi Marjeta v vežo. --Morda bi dobila pri vas pest. rezin za podkurit, naša drva so popolnoma sveža, pa se kar nič ne prime,« tako je Marjeta začela razgovor. »Prav težko,« se oglasi France, »ker bomo potrebovali drobnarijo in debela drva«. »Pa toliko se bo že dobilo za danes,« se oglasi šuštarica, ker ni hotela tako na kratko odpraviti vplivne Marjete. »No, pa dajte,« je dejal France, »saj bom rezin še napravil, ker se moram pošteno lotiti oken in vrat,« pritrdi France. »O, kot nalašč,« si menca roki srečna Marjeta, češ kar sam je napeljal. >Se nekaj sliši, se, da boste ta mlado k hiši dobili? No, saj je prav, šuštarjeva mati. Saj ste kar za vse sami, odkar sla Janez in Roža šla od hiše. Pa bogata bo vaša nevesta, saj še prostora ne bo za vso balo, kot se siiši, da bo nekaj posebnega,« jo začela napeljevati presrečna Marjeta, da bi vse, prav vse zvedela. »Veš kaj, Marjeta, nwkaj je France pripovedoval, kaj vso bo pripeljala naša nerveeta, pa se ni-
ne kapitalizem* ne komunizem ■
upravičena in na splošno tudi potrebna. Ima pa lastninska pravica svoje meje in tudi naklada socialne dolžnosti, ker ima zasebna last dvojen značaj, oseben in socialen. Zoper državni kapitalizem opozarja knjižica na svobodo pri izbiri dela in pri uporabi tvarnih dobrin. Potem .govori o razmerju med delavcem in podjetnikom in zahteva za delavca vsaj minimalno, pa tudi družinsko plačo. V poglavju o socialni zaščiti kaže, kako si morajo delavci sami pomagati, pa tudi, kako jih mora ščititi država. Družba mora skrbeti tudi za male kmete in obrtnike. Premoč kapitala je treba polagoma streti z delno kolektivizacijo, ker ni potrebno, da bi bila vsa lastnina v zasebnih rokah, in pa s korporacijami. Delavce, ki se selijo, naj varujejo mednarodni gospodarski dogovori in mednarodna delavska zaščita. Na koncu govori knjižica o vzgoji k socialnemu mišljenju.
Krščanstvo je tudi glede socialnega vprašanja luč, ki sveti v temi. Knjižica pokaže na socialne pravce, ki jih je Stvarnik zapisal v človeško naravo in jih je še posebej pojasnil m dopolnil z razodetjem. S tem so izpodbite nekatere, komunistične lažne trditve, ki so bile za mnoge usodne. Krščanstvo nam pove, kateri poskusi reševanja socialnega vprašanja so napačni in torej nujno obsojeni na neuspeh. Kaže nam pa tudi pozitivne smernice za socialni program.
Zato bi se naj ta knjižica razširila med vse tiste, ki bi radi vedeli, kakšen je naš socialni program.
Knjižica stane samo 4 lire.
sva še bolj v živo pogovarjala, rekla pa sem mu, ko je odhajal na zmenek, rajši manj bale, pa v hlev kaj živega. Lani smo bili ob boljšo kravo, ki jo je napenjalo, da smo jo morali zaklali. Kako bi nam prišla prav kakšna krava ali vsaj telical Menda so se že za telico zmenili, saj smo ravno zaradi tega to hišo jkv-gruntali, ker ima Nace več krav, zaradi tega je šel v Podpeč po nevesto, veš Marjeta. Najlepša prilika, da prideš do živinčeta!« Marjeta bi bila najrajši odšla kar precej, kar zazijala je, zdaj je pa zvedela, kaj je mislila Pepa pod psiho — da je to lake vrste telical »E pošast,« si misli Marjeta, »telica in krava se je že dajala za balo; v tem pa ne bo Nace prvi, potem 6em tudi jaz imela psiho za balo, saj sem pripeljala celo kravo k hiši! Oh, le zakaj nisem lega prej vedela.« Še tisto dopoldne so zvedele Mica, Franca in sosede, kakšno živo psiho bo šuštarjeva nevesta pripeljala za dolo. O, kako so zmrdavale, češ za živino naj skrbi moški, za gospodinjstvo, za opravo, obleko, postelje in pohištvo j>a ženske-neveste! Marjeta jo pa kurila po vasi, češ, pa ravno zaradi te psihe je šel Šuštarjev France iskat v drugo vas nevesto, kakor da ni pri nas dosti dobrih in premožnih deklet! Tega naša vas ne bo pozabila šuštarjevi hiši! »Res je. grdo,< je zaključil ves zbor vaških žensk in deklet. V nedeljo je jj« s prižnice vsa fara zvedela, da bo Šuštarjev France je- '
čane zadnje praske, so zvedeli, da u skriva v neki hiši nekaj višjih živin. Ns. ka skupina je energično obkolila hišo ij ujela šest komunistov, od teh tri tolo. vajke. Dva komunista sta pri obkoljs. vau]u padla, ker sta hotela pobegnili.
Zopet velike tolovajske izguhe.
Izgube dolenjskega odreda 6o velike Padlo je naštetih 51 komunistov, ujetih pa je hilo 15. Med padlimi je tudi' in. tendant dol. odreda jk> imenu Narek Franc, doma nekje iz okolice Celja, na. zadnje stanujoč v Novem mestu. Padel je tudi bataljonski zdravnik, katerega identitete ni bilo mogoče ugotoviti. Od tolo-vajk so padle: Pa je Frančiška iz Sv, Križa in neka Abulnar Marija.
Domobranci so zaplenili tolovajem ležki minomet, dve lahki strojnici tipa Breda, mnogo pušk in bomb. Zanimivo je, da so si težki minomet, ki je bil zaplenjen v teku borbe, sposodili nekje v Beli Krajini, baje od komande niesta Črnomlja. Domobranci nimajo nikakik izgub. V teku l>orbe se je ponesrečil j lastno brzostrelko podnarednik Zupan, čič Karel, bral jx>gumnega Brkota, ki je padel junaške smrti v borbi proti to. lovajom že spomladi. Smrt vzornega bor. ca, ki se je boril z enako hrabrostjo že v tolikih bojih, je globoko odjeknila mod njegovimi tovariši-soborci.
Pri pregledovanju padlih tolovajev so našli tudi komisarja nekega bataljona Ujetniki so povedali, da so se padle lolovajke zlasti izkazale s svojimi >g0-vori« na mitingih v nedeljo, v katerih so poudarjale, da so si nadele sedaj žen-ske nalogo, razkrojiti domobranske vrste
Domobranci so se isti dan popoldne vrnili na svoja izhodišča.
Istočasno z akcijo pri Sv. Križu se je vršila uspešna akcija nekaterih čet Sta-menkoviceve skupino v Suhi Krajini. Te. ga pohoda se je udeležil tudi oddelek Križeve skupine. Domobranci so prodi-rali v več kolonah čez Sela-Šumberk proti Žužemberku. V bližini Zužember-ka so zadeli na tolovajsko zasedo, ki naj bi branila prehod (ei Krko pred domo-branci. Pri tej priliki je padlo več tolo-vajev, še več pa je bilo ranjenih. Domobranci so zaplenili več pušk. Lastnih iz-gub m.
Is Gorice
Boj črni borzi. Državni komisar za pobijanje črne borze v Primorju poroča o naslednjih treh primerih: Deželni prehranjevalni urad v Gorici je nakazal trgovcem Angelu Milanu, Janezu Bigotu in Antonu Maselliju po-sobno količino sladkorja, ki naj bi ga porabili za izdelavo malinovca. Imenovani pa se niso držali predpisov dežel-nega prehranjevalnega urada in so spravili sladkor po močno povišanih cenah na črno borzo. Njihovo početje jo bilo pravočasno razkrito in so bili moz|e poklicani na odgovor,jObsojeni sp bili na približno 140.000 lir kazni. Preostanek sladkorja je bil zaplenjen in oddan normalnemu prometu. črno. borzi janci si bodo zapomnili,-da -se i vojnim sospodarstvom ni šaliti.
Zaradi pravočasnega naznanila ie bila na Reki rešena velika zaloga čokolade. Policija jo zaplenila večje število zabojev čokolade, katero so hoteli verižniki po 11.000 lir zaboj prodati n* črni borzi, če jxvmisIimo, da stane zaboj pri deželnem prehranjevalnem uradu samo 5700 lir, potem laihiko zrsčn-namo, za kakšen znesek so ve.rižnikj hotpli origanifi polrošnike.
Zaradi prav majhnega povod« so t Vidmu odkrili veliiko črnoborzi janskn mesnico. Pri slučajnem pregledu prt-l joge nekega potnika na železnici je bilo zaplenjenih 30 kg mesa. Pri sledeči hišni preiskavi so našli nadaljnjih Ml kilogramov mesa in klobas. Preiskava je dognala, da prihaja to mpso iz nek' skrivne mesnice, kjpir je bilo zalklanih 25 telet in I prašič. V zadevo so bile zapletene 4 osebe, ki so pred sodiščem bile obsojene na 1—3 let zapora in na visoko denarno ka,zen od 25—30.000 lir.
ŠPORT
ŠD Iztok. Prosim vse igralce I. moštva, da se zanesljivo ud-eleže važnega klubo-vega sestanka, ki bo danes 15. t, m. v gostilni Lovšin v Gradišču, Prosim vsi in točno!— Načelnik.
Pri gašenju zažigalnih bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati glavo in obraz. Če nimate čelade in protiplinske maske, dajte na glavo klobuk. ki ste ga prej omočili, pred nos in usta pa zavežite moker robec.
m al Nacetovo Nežko iz PodpeSi. Pa kakor je navada, če je le mogel, je France skočil v mraku k svoji nevesti in bodočemu tastu. In tašča Liza mu je vsa srečna razkazovala, kaj vse mu bo nevesta prinesla in mu neprestano zatrjevala, kako prav je storil France, da je pri njih vprašal. Z zadovoljstvom je France gledal obleko, posteljnino, še rajši bi bil pa videl, da bi ga odvedli v hlev, toda za to se pa nihče ni zmenil. Seveda je Liza vselej pripravila prigrizek. da je lahko France počakal večerje.
Oklici so se zvršili, ženin in nevesti sfa bila pripravljena, na duši in v bali. Franceta je pa le malo zaskrbelo, ker mati so ga vedno izpraševali, ali bo dal Nace za balo kravo ali telico; treba je tudi jasli pripravili. Ker mizar ni dovršil vsega, kar se je bilo določilo za nevestino balo, sc je poroka nekoliko zavlekla. France hoče biti pa na čistem, dokler jc šo čas, zato povabi strica Tomaža, ki je bil pri zmenku in, ki je zatrjeval, da bo Nace dal za balo ali kravo ali telico, in sla šla v mraku k Na-cetu. Malo čudno je Liza gledala, ker sla oba prišla, pa nič zato, postregla je obema. Ko je Tomaž videl, da se France preseda sem in tja in si ne upa sprožiti, se jo on polotil: »Zeninova mali bi rada vedela, kaj bo nevesta prinesla k hiši, da se vse potrebno pripravi, kot tudi želiva midva, da se pomenimo še enkrat.<
(Dalje)

Trnovski zvon bi kmalu utihnil
Pogorelo je vse ostrešje trnovske župne cerkve, notranjost pa upajmo, ne bo trpela nobene večje škode
Nekako ob. četrt na 11 je nad glavno kupolo trnovske cerkve iz neznanih razlogov izbruhnil požar. Kmalu so opazili plamen, ki je busknil iznad malega stolpiča, dvigajočega se nad streho ladje. Takrat so se šele začela reševalna dela, prej ni plamenov nihče opazil. Vsa bližnja okolica cerkve je pritekla reševat iz cerkvene notranjosti kipe ter slike z oltarjev ter vse druge okraske ki jih je bilo mogoče odnesti. Tako se je kmalu napolnil s tem vrt za cerkvijo in veža župnišča. Marsikaj so odnesli sosedje tudi na domove, da bi rešili cerkvene predmete pred roso, ki je pršila s sivega neba. Tudi kak curek iz brizgalne, ki bi zgrešil plamene in udaril na drugi strani cerkve na tla, bi utegnil napraviti slikam in drugim okraskom škodo.
Z gašenjem so prvi začeli domobranci z moka na Opekarski cesti. Na vrtu za cerkvijo so zajemali s korci vodo i t bazena in jo nosili v podstrešje, kjer so polivali z njo ognjene zublje. Kmalu je bila na mestu tudi četa ljubljanskih poklicnih gasilcev. S svojo Magirus lestvijo, ki je edina od vseh lestev, kar jih premorejo gasilske čete Ljubljane in okolice, bila dovolj dolga, da so mogli z nje doseči prav leglo požara z močnim curkom, imajo pač levji delež, da se je požar omejil le na ostrešje cerkve. Dobro je sekal po plamenih tudi curek, ki ga je metala brizgalna s cerkvi najbližjega dimnika na trnovskem župnišču. K desnemu stolpu (gledano od Gradaščice), ki so ga tudi začeli lizati plameni, se je skušal dvigniti gasilec na dolgi lestvi, vendar je bila za gašenje visoke stavbe prenizka. Pač pa so se povzjieli po notranjosti stolpa gasilci prav na streho nad pročeljem in z vodo ter sekiricami naskako-vali ogenj.
Najprej je pogorelo ostrešje nad ladjo, kjer se je požar začel. Ko ni bilo več suhega tramovja jc bilo plamenov konec. Ob pol dvanajstih pa so bili glavni plameni, iz katerih se je dvigal proti nebu mogočen steber dima, nad prezbiterijem. Tudi skozi okna v strehi zakristije se je dvigal dim. Gasilci so skušali priti plamenom do živega s tem, da so brizgali na streho kar s tal cerkvenega vrta. Vendar curek že zdavnaj ni imel več nobene moči, ko je prišel do plamenov in jih je le škropil, ne pa uničeval. Vse drugačen uspeh pa je imel curek z M.v girus lestve. Pod njegovo silo se je kar zibalo goreče in napol zoglenelo ostrešje Namesto plamenov je bil kmalu le dim in še ta je okrog dvanajstih ponehal.
Vsa sreča je bila v tem, da stoji trnovska cerkev ob Gradaščici. Iz nje je črpalo naenkrat kar šest motornih črpalk vodo iti jo po ceveh pošiljalo nad uničevalne plamene. Bile so to črpalke ljubljanskih poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter gasilcev iz Tobačne tovarne, Šiške, Viča, Most in Barja. Pripeljali so s seboj vse avtomobile, vendar je moralo pet izmed njih ostati s svojimi kratkimi lestvami ob strani, kajti to pot ni gorela kakšna pritlična hiša, ampak mogočna, visoka stavba.
Če si šel proti cerkvi čez most sv. Janeza, si na levi opazil na bregu Gradaščice glavni cerkveni lestenec, ki se je spuščal z vrha kupole v ladjo. Ob kratkem stiku je žica, na kateri je lestenec visel, začela žareti in končno se je zaradi teže, ki je visela na njej pretrgala. Lestenec je s silo udaril ob tla. Kar je bilo steklenega na njem, se je seveda pobilo, tudi spodnji kovinasli deli so precej zviti. Kip Matere božje pa je nepoškodovan.
Da bi mogli gasilci nemoteno opravljati svoje delo, je skrbel oddelek stražnikov, ki so se ob pol dvanajstih pripeljali s kolfsi na kraj nesreče. Težkega dela niso imeli, saj so se ognjeni zublji še lepše videli iz daljave Tudi so bili Trnovčani tako prizadeti ob pogledu na svojo gorečo cerkev, da jim pač ni prišlo na misel s svojo radovednostjo ovirati gasilce. Zlasti prostovoljskim četam so delale cevi hudev težave, kajti usmerjati jih je treba tako, da niso nikjer močno upognjene, ker bi se tam voda zastavljala ali pa celo cev pretrgala. Marsikje je zob časa načel cevi in je skozi luknjice v drobnih curkih uhajala voda. Največja težava pa je bila v tem, da ni bilo na razpolago še dveh ali treh Magirus lestev, brez katerih se pri gašenju tako visokih stavb nič ne opravi.
Ob pogledu na gorečo cerkev bi človek mislil, da tudi v notranjosti ne bo prav nič ostalo, vendar, hvala Bogu, ni tako hudo. Ko je divjal v ostrešju najhujši ogenj, v notranjosti cerkve sploh tega ni bilo opaziti. Lc pri odprtini, skozi katero se je spuščal v cerkev glavni lestenec, je tekla voda. Tla so seveda vsa zamazana, saj so po njem tekali domobranci, gasilci in drugi reševalci, ki so odnašali iz cerkve vse, kar je bilo mogoče sneti s sten. Upajmo, da ne bo strop cerkve ob požaru utrpel nobene hujše škode in da. bo mogoče cerkev spraviti v prejšnje stanje z nekaj desetinami kubičnih metrov lesa za ostrešje in strešno opeko.
OSEBNE NOVICE
Poroka. Dne 6. t. m. sta se poročila v stolnici g. Stojan Skitek, referent aktivne propagande in gdč. Marija Rojko, zaščitna sestra. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo!
ZGODOVINSKI PABERKI
15. kimavca:
1812. leta so zažgali Rusi Moskvo, požar je divjal 5 dni in je uničil večji del mesla L. 18tl je. ruski car Aleksander L zaradi gospodarskih in političnih vzrokov spremenil svojo politiko napram Napoleonu. Izmiril se je s Turčijo in dovolil zopet uvoz angleškega blaga v Rusijo. S tem je v živo zadel Napoleonov sestav celinske zapore, ki je bila naperjeni proti Angliji. Da bi uničil in si jiodredil še zadnjo celinsko državo in s tem zagotovil uspešen konec svojega boja proti Angležem, je napovedal carju vojno. S svojo veliko armado je šel proti Rusiji. Ruska vojska se je izogibala odločilni bitki in se umikala proti vzhodu. Po bitkah pri Smolensku in Boro-dinu je bila pot prosta in Napoleon je vkorakal 14. IX. 1812 v Moskvo. Naslednji dan so Rusi zažgali mesto, hoteč onemogočiti prezimovanje francoske armade. To se jim je v celoti posrečilo in na umiku sta zima in lakota uničila »veliko armado«. Napoleon je šel svoji usodi nasprotL
1830. leta je stekla prva železnica od Liverpoola do Manchestra. Parna lokomotiva, ki jo je že do 1. 1823 sestavil Stephenson in je 1. 1829 z izpopolnjeno napravil prve poizkusne vožnje, je v naslednjih desetletjih osvojila ves svet. L. 1846 je prvič pripeljal vlak v Celje, 1849 v Ljubljano in 1. 1857 je bila dokončana t. zv. južna železnica, ko je hlapon prvič pozdravil Jadransko morje'.
? HUD2CEVA SHODNICA ?
1864. leta je bil sklenjen dogovor o t. zv. rimskem vprašanju. Ko je Napoleon III. pomagal zdruzenju Italije, se ni nadejal težkoč, ki so sledile oklicu Viktorja Emanuela II. za kralja Italije. Temu dogodku je sledila zahteva, naj bo Rim prestolica nove države. Pri tem so seveda Italijani zadeli na odpior pa>-peža, ki je bil tod tudi svetni vladar in enako pri Napoleonu, ki je Ščitil papeževe interese. Rešitev temu sporu je prinesel rimski dogovor. Napoleon je obljubil italijanski vladi, da bo tekom dveh let izpraenil Rim, Italijani pa so se obvezali, da bodo pustili v miru pa-peško državo v takem obsegu kot je, ter da jo ne bodo napadli ali dopustili napasti. S svojim ugledom je Napoleon ohranil papežu posest Rima do 6vojega padca.
Kri mučcnccv velja več kot črnilo učenjakov.
(Nagrobni napis.)
Koledar
Petek, 15. ktmovca: Marija 7 žalosti: Me.
litina, tuučenica; Albin, škof. Sobota, II. kimavca: Kornelij, papož in muč.enec; Clprijan, škof, cerkveni učenJk iu mučenee; Evfemlja, mučenlca.
Kino Matico
»Obtožujem« ob 16 in 19.
Kino Union »Naj ilvi ljubezen« ob 17 ln 19.15.
Kino Sloga
»Slučaj Deruga« ob 16 in 19.
Lekarniška služba Noe no slutho Imajo lekarne:
mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Mur-mayer, Sv. retra cesta "8.
Spominu župnika Antona Hrena
Župnija Bloke obhaja žalostno obletnico. 14. septembra 1943 so ji brezbožni slovenski zločinci umorili župnika Antona Hrena. Svoje roke &o si omadeževali z duhovniško krvjo, svojo dušo pa z grehom, ki vpije v nebo. Župnik Anton IJren je prvi duhovnik, ki je padel kot žrtev brezbožnega komunizma po padcu Turjaka. Potem so sledili umori drugih duhovnikov: župnika Turka, p. Placida Grcbenca, profesorja Keka, več belokranjskih duhovnikov. Zločinci niso nič izbirali. Morili so stare in mlade duhovnike. Njihovo število še ni zaključeno. Duhovniška kri, prelita na slovenski zemlji, kriči v nebo.
Ko so 13. septembra 1943 komunisti pridrli na Bloke, so se njihovi voditelji najbolj zanimali za župnika Hrena. »Kje je župnik?« ie bilo vprašanje, ki so ga vedno ponavljali. Žejni so bili njegove nedolžne krvi. Dobri ljudje so se ob tem strašnem vprašanju zamislili. Vedeli so, da gre za življenje njihovega župnika. Zato so se ponižali pred brezbožnimi zločinci in prosili zanj. Prosila je tudi sestra. Toda silne prošnje niso ganile brezčutnih brezbožnih src. »Umreti mora!« so divje kričali. Svinjo so imenovali njega, ki je vsak dan tudi zanje opravljal najsvetejšo daritev, delil sv. zakramente, posvečeval in blagoslavljal. Očitali so mu, da je Izdajalec. S kakšnim izdajstvom sc je pregrešil? Branil je pravice Cerkve in svojega ljudstva, obsojal je zločine, rope iu umore brezbožnih komunistov. Zato je moral umreti.
Kakor pri umorih drugih slovenskih duhovnikov je tudi pri umoru župnika Hrena sodeloval domačin, ki je iz njegovih rok prejemal večne, neminljive dobrote. Tudi pri tem umoru je igralo strašno in pogubno vlogo izdajstvo. Izdal ga je tisti, ki je veljal za župnikovega prijatelja. V najlepši dobi življenja, na višku svojega zdravja in moči je župnik Anton Hren legel v grob, njegova duša pa — tako veselo upamo — živi v Bogu. Iz nebes nam zdaj govori: »Dobri boj sem dobojeval, tek končal, vero ohranil« (2 Tim 4, 7). Njegova župnija pa je zdaj sirota, ker je izgubila duhovnega očeta. Zato vsa nesrečna žaluje po njem.
Čudovita knjiga za vse in za vsakogar jo Tomaža Kempčana:
Hoja za Kristusom
Novo popolno izdajo je priredil Aleš Uše-ničnik. 368 strani, žejma oblika, vez. L 40. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5
Nov doktor tsclogiio
Včeraj ob 9 je bil no rektoratu univerze prumoviran za doktorja teologije mons, Jože Jagodic, škol kancler v Ljubljani, Promocije svojega kanclerja se jc udeležil sam prevzvišeni g Skof dr. Gregorij Rožman, prav tako tudi g generalni vikar prelat Ignaci, Nadrah in še mnogo prijateljev in znance* novega doktorja. Dr. Jagodic je bil promoviran na podagi disertacije; »Skoia Jegliča seksualni pouk in vzgoja ljudstva. Tako nani je kot najboljši poznavalec ikoia Jegliča in njegovih del znanstveno približal toliko prahu vzbujajoče in pereče vprašanje Jegličevega apostolskega prizadevanja.
Novemu doktoriu, ki je kljub vestnemu vršenju svoje visoke službe z izredno vztrajnostjo in marljivostjo* prispel do te časti, iz vsega srca čestitamo in mu želimo, da bi umsko obogaten s sveto vedo mogel veliko koristiti božjemu kraljestvu med slovenskim narodom.
Hrabremu poveljniku in prijatelju Ivanu Habiču v spomin!
Te dni poteka leto, kar si sc zgrudil dne 15. septembra 1943 na Velikem Osolniku, zadet v borbi od komunističnih izdajalcev. Kot hraber poveljnik in borec, si tiste usodne dni s svojo junaško fiosndko na Velikem Osolniku stal na predstraži Vaških straž, ki so se skoncentrirale od Turjaka preko Osolnika, Osredka, Zapotoka in Kuresčka proti navalu komunističnih krdel, oboroženih z izdajalskim savoj-skim orožjem. Nisi se strašil smrti, zakaj sladko in častno je za domovino umreti. To so bile Tvoje besede, katere so se tudi uresničile.
Lunini žarki so obsvetljevali grebene Velikega Osolnika, ko se je skupina borcev utrujena od prestanih borb pomikala na nove položaje.
Potihnile so strojnice po dolinah, potihnilo grmenje topov in ininometov. Neprestano brnenje motorjev, tankov in oklepnikov, s katerimi so komunisti in Savojci vozili orožje in municijo no cesti proti Robu, je. kalilo nočni mir. Lep je bil pogled v svetli jesenski noči ra dolenjske vasi in griče, ki so te dni v strahu trepetali, zaradi bližajoče m nevarnosti. Se konj »Šareč« je stopal nemirno po skalnati poti, kot bi slutil, da zadnjikrat nosi svojega gospodarja in poveljnika.
Obstali smo na cilju, zasedli položaje. Ob 1 ponoči pa so naše straže napadle prve komunistične predhodnice, ki so se nam približale. Vnela se je borba, v kateri so komunisti napadali r desetkratno premočjo. Ko se je del čete na povelje odmaknil, si prevzel poveljstvo nad ostalo posadko Velikega Osolnika. Junaško si vztrajal na položajih med prvimi. Zdaj na tem odseku, zdaj na drugem, si poveljeval in vlival borcem nove moči za borbo.
Krvava zarja je vstajala na obzorju Prvi prameni sončnih žarkov so posijali izza gričev in obsipali padle junake s svojim sijem. Lahen jesenski vetrič jim je prinašal pozdrave njihovih dragih Ko je sonce pozlatilo gričevje, ko sc je jesenska rosa lesketala v vsem svojem sijaju, Te je poveljujočega zadela toča svinčenk ter smrtno ranila. Zgrudil si se utrujen, vroča kri je močila zemljo Velikega Osolnika. Prenesli smo Te v ccr kev sv. Lovrenca, kjer si še v zadnjih zdihljajih prosil božje pomoči za zmago svojih borcev.
Tvoje telo jc omahnilo. Počiva še vedno v neblagoslovljeni zemlji. Čaka, tla Te z drugimi bizoviškimi junaki, padli mi na slovenski zemlji za iste cilje, ka terih grobovi nam niso znani, pospre mimo na domače pokopališče v senco Kristusovega Križa. Tvoj borbeni in ne-uklonljivi duh pa se je dvignil k pravičnemu Bogu ter se pridružil onim bizo-viškim mučencem, ki so se prav tako žrtvovati za dom in narod. Tvoja kri in kri teh junakov, nam je neusahljiv vir moči in odločnosti v borbi proti satan-
siovice.
Slcmenvll Za obletnico M-ugičiie smrti gregorsklh funtov junakov, ki oo padli na Vel. Osolniku poil Kurcičkom pod roko brv. hotnega komunizmu, bodo v soboto, 16. t. m., ob 7 v ljubljanski stolnici pri vseh oltarjih »v. maše tn dušni pokoj pokojnih. Itojukl. prijatelji ln znanci, toplo vabljoui, du »kupno pomolimo za dušo irlev, katerih iiiučo-nlSku kri nuj izprosi stuuovltuost preizkušenim ter niiloat apreobrnjenja zaslepljenimi Mart lina kougregaei ja akademskih starešin pri no. frunčiškunih Ima rodno pohot-nost zopet v pouedeljok, 18. t. in., ob 18 v kapeli.
Stolna kongreKuclJu Marijinega varstva za gospe vabi svoje članice un prvi redni sostanek, ki bo v petek, 15 ,U m., ob 16 v kongregacijski kupoli.
tf Kaj torej? eo ne komunizem ln ne kn-pltalizcmt Cena broS. 4 liro.
Oh nhlctnlel smrti pok. g. Slavka Janei« so durovall Podpornemu društvu zn gluhonemo mladino v LJubljani njegovi prijatelji in znanci v počastitev njegovega spominu 500 Ur. Plemenitim darovalcem »o društvo najtoplejo zahvaljuje.
Mostni gospodarski urad zurndl snaže-nju uradnih prostorov v ponedeljek, 18., In torek, 19. t, m., lio lio posloval za stranke, pač pa bo ta dva dneva kmetijski odsek sprejemni naznanilu zu zamenjavo krompirju Med trtvuinl na (Jrčarlcah s častjo Imenujemo tudi Mirku Vlranta. monterja ljubljansko mestno elektrarno. Komunisti so ga nnmroč usmrtili kot ujetega lomobrano« 1. domobranskega bataljonu s strelom v glavo 10. septembru tulil ter jo ntlo tudi njegovo truplo z drugimi IflmoMijiml žrtvami letos 12. avgusta izkopane iz treh skupnih grobov v Grčnrlcnh tor z največjo slovesnostjo pokopano v Rib i'cl. O teh trtvnb. ki so n junaško ln mučouilko smrtjo posvetili svojo ljubezen do narodu, je »Jutro« 29. avgusta t. t. objavilo daljši članek » pomoto, du Mirko Virant zapušča ženo in tri nepreskrbljeno otroke. Resnici na ljubo morumo ugotoviti, da je mestno županstvo takoj, k« jo izvedelo zn smrt svojega usln* benca, tudi poskrbelo, da jo bi I is njegovi vdovi ln njegovim otrokom priznana vdovska In dočja renta, ker je bil Mirko Virant zavarovan pri Mestni delavski zavarovalnici. Seveda je bila tn rentn vdovi in otrokom pri-znnna to od dneva smrti Mirka Vlranta dalje.
Duhovne vaje za duhovnike bodo v tem mesecu Ho od 25.-29. septembra. Drugn pojasnila so objavljena ▼ Škofijskem listu 15. maja 1944 str. 44. Prosimo pruvočnsno priglasitve. — Vodstvo Doma duhovnih vaj.
Podrti kril. V gozdu blizu vnsleo Lu>e Je nad 200 let kraljevalo bolje znamenje, ki ga jo ljudstvo postavilo v zahvalo Bogu, ker ga jo reSil strašne kugo. Nad 200 lot je kraljeva! ta krit, »kutni kril«, kakor ga je ljudstvo samo Imenovale. l's so so našli Iz-rodkl, ki so lxSll lt tega sicer tako poSto-nogn ln bogaboječegn ljudstva, mlndt xlo-člncl, ki so to božjo tn narodno svetinjo podrli ln oskrunili. Kaj je bilo ozndjo tega podlega dejnnjn In kakšne so bile posledice, bosto linoll priliko videti v nedeljo, 17. t. m, ob 18 v frančiškanski dvorani, kjer bo uprizoril Delavski prosvotnl krotek Kosovo igro pod gornjim naslovom.
Plavalni tečaji za tekmovalni nnrsščs.l. Dijakinje in dijuke, ki so se udeleževali počitniških tečajev 7.a tekmovalni naraščaj v plavanju obveSčamo, da se vrši odslej pouk nji kopališču Ilirijo ob lepem vremenu dnevno od 10.30 dalje.
Stsr&ll Pripeljite svojo mnle v nedeljo. 17. t. m., ob 17 v Rokodelski dom. Nastopili bodo otroci v lepi mladinski igri s petjem »Desetnik in sirotica« 1'epelka. Ker lo za predstavo veliko zanimanje, prosimo, dn si proskrblto vstopnice to v predprodujl, ki bo na dan predstave od 10—12 v pisarni Potror kova 12, I. nadstropje.
! KAJ TOREJ ?
v___
fo no komunizem in no kapitalizem?
Cena broš. i lire	Cena broi. 4 lite
skemu komunizmu. Zato, hvala Ti dragi Ivan za Tvojo zadnjo in največjo žrtev.
Bizoviški borci.
KULTURNI OBZORNIK
Knjige Zimske pomoči
Ivan Pregelj: Na vakance
Ivanu Preglju, pesniku tolminstva, je Zimska pomoč za šestdesetletnico rojstva izdala kot svojo knjigo v bibliofilski izdaji njegovo novelo Na vakance v priredbi njegovih sinov: akademskega slikarja Marija Preglja in profesorja Bogomira.
Novelo Na vakance je napisal Ivan Pregelj leta 1930. in jo prvič objavil v Mladiki istega leta, drugič pa 1931 v šestem zvezku svojih Izbranih spisov. Pričujoča izdaja je tedaj tretja in najlepša, opremljena kot bibliolilska izdaja z numeracijo in podpisi vseh treh Pregljev.
Uvod je napisal profesor Bogomir. V njem nam je prikazal svojega očeta kot popotnika, vandrovca po slovenski zemlji zlasti po »storžičevi deželici« in po škofjeloških gričih iz časov, ko je pisatelj služboval na gimnaziji v Kranju, ker pač ni mogel popotovati po svoji Tolminski, Goriški in idrijskih hribih. Hoja je bila Preglju »eno izmed osnovnih doživetij, ki je dobilo svoj izraz tudi v njegovem umetniškem ustvarjanju.« To resnico nam potrjujeta največji umetniško oblikovani podobi Petra Pavla Glavarja, ki ga je pisatelj sam v Izbranih spisih prekrstil Kar v slovenskega Odiseja iz Komende, in Magistra Antona, pa še v marsikateri drugi podobi Pregljevih junakov naletimo na podobne postave, zlasti na duhovnike, ki popotujejo in na poti ali ob koncu romanja dožive svoje najpomembnejše dogodke ali ceio rvoj prciom. Kakor romajo njegovi junaki, tako je romal todi pesnik sam v življenju in v pesmi,
na primer od Kranja do Brezij. Prav zato tudi ni nič čudnega, če so Preglja zamikali naši slovstveniki, ki so popo-tovali in z dnevniki spremljali svoja romanja, kakor se je zgodilo sinu >storži-čeve deželice«, Kračnianovemu Matiji z Bele, pisatelju Matiji Valjavcu. V njem je Pregelj v resnici našel »sorodno pesniško dušo, ki motovili kakor on hoje pijan čez polja in jase, skozi dobrave in boršte pa še po bregovih in strminah na Storžič, od koder zajame pogled ves gorenjski kot do obzorja, ki se stakne nekje za megleno Ljubljano z dolenjskimi hribi in zajame vso njegovo domačijo kakor v prgišče in dlan.«
Na vakance, novela iz dijaškega življenja, diha toplo študentovsko romantiko, kakor so jo doživljali naši študentje, ko so popotovali po slovenski zemlji, revni, a vendarle veseli, posebno takrat, ko so se pokrepčali pri duhovnem gospodu v župniščih. Tudi v Pregljevi noveli zavije Matija iz Ljubljane k Potočniku, od tam pa po stranskih bližnjicah pod Karavanke, pa ne naravnost domov, marveč se povzpne še na Storžič, da bi prinesel očetu enciana. Toda sedaj se topla, prisrčno razigrana novela zaključi v grozoto balade, ko dobi Matija doina očeta — na mrtvaškem odru.
Sin Marij, akademski slikar, je v popolnem sklad ju s tem in takim občutjem v noveli narisal k vsakemu od osme-rih poglavij pp eno celostransko podobo, dodal pa še nekaj vinjet in na začetku knjige očetov portret, vse podobe so narisane v stilu Mariju priljubljene orisne in karikirane tehnike. Baročno polna no-veia sama, uvod in slike so pripomogle k lepi izdaji in dostojni proslavi Pregljevega jubileja.
888-3 anekdot
Zbral in pritesal N. Velikonja. Lj. 1944.
Velikonjeve anekdote so zanimive že zaradi pisateljeve karikature, ki jo je narisal prof. Francž Podrekar, dalje po pisateljevem avtogramu na dveh straneh in po posvetitvi knjige materi. Zadnja
anekdota nani obenem pojasni, da je pisateljevo delo za izdaje takele knjige anekdot pač delo posebne vrste. To delo
ni plod pisateljeve fantazije in njegove umetniške sile, marveč v prvi vrsti uspeh pisateljevega zbiranja med prijatelji in znanci. Pisatelj je moral anekdote najprej poslušati, si jih na kratko zapisati, potem šele doma primerno pesniško oblikovati pridobljeno enekdotno bogastvo. (Velikonja naziva to svoje delo z izrazom »pri tesati«!).
Prav na ti poti od »slišane' do zapisane zgodbice pa se anekdoti lahko zgodi, kar pisatelj sam odkrito priznava na 161. strani svoje knjige, namreč: »Kadar so mi prijatelji anekdoto povedali, so se smejali, torej je bila dobra. Celo to se mi je zgodilo, da sem se še deset minut smejal na cesti — samcat sani in so tne ljudje »primerno« gledali. Ko sem jo pa jaz ponovil, _ je nekdo zajokal...« Recimo, da je izraz zajokal nekoliko pretrd, marsikdo pa ob oranju te ali one anekdote v resnici resno pogleda in se vprašuje, kaj pomeni. Kajti resnica je, da je zapisana anekdota zgubila svoj čar, svojo poanto, ki je zanjo bila bistvena, ko je bila prvič povedana. In če se ta poanta zgubi pri večjem številu zapisanih anekdot, knjiga zgubi mnogo svoje književne vrednosti kakor tudi zanimivosti. Zapisana anekdota pogosto omrfvi in nevarnost je, da postane ceio nerazumljiva, ker braiec ne more vedeti za vse okoliščine, ki so spremljale živo, povedano anekdoto, niti ne more
vedeti za gesto in druge dramatske pripomočke, ki so jo živo napravile. Zato pa je za podobno knjigo nujno potrebno, da jo pred izidom prebere več ljudi in da se tako mnogokaj izloči, kar bi utegnilo biti nerazumljivo in kar bi lahko knjigo občutno poslabšalo. Zdi se mi, da je prav po tile poti pričujoča izdaja Velikonjevih anekdot dosegla mnogo večjo vrednost, kot jo je imeia prva. Mislim pa tudi, da bi bilo to ali ono anekdoto vendarle še črtali ali vsaj skrajšati, saj bi knjiga s tem samo pridobila. Ne glede na to ali ono slabšo anekdoto pa so izdaje Narte Velikonje pomembne ne samo literarno, marveč tudi folklorno, zato smo zbiralci lahko hvaležni za prispevek našemu sodobnemu blagu iz živili ust slovenskega človeka.
Dr. Stanko Bevk: Po živalskem svetu
Zbirka razprav in slik iz življenja živali.
Za uvod k tej knjigi je pisatelj napisal nekaj pesniško doživetih opazovanj v naravi ob vseh letnih časih: v pomladnem jutru, v topli poletni noči, v hladni jeseni in v mrzli zimi, pri čemer Se je seveda v prvi vrsti ozrl na življenje živali v vsakem od teh obdobij in nas tako kar pesniško uvedel v sicer poljudno znanstveno razpravo.
Prvi del te razprave je pisec nazval Posebni del. V njem nam v izbranih, nesistematično urejenih poglavjih govori o posameznih živalskih vrstah in njih raznovrstnih posebnostih. Pisatelj se pri tem ni ravnal po kakem strogem znanstvenem redu, niti mu ni šlo za popolni, znanstveni opis in oris vseh živalskih vrst in rodov, marveč je hotel, kot rečeno, v poljudni in prijetno kramljajoči obliki podati značilne lastnosti posameznih živalskih vrst, pri čemer seveda nikakor ni hotel zanemariti najnovejših dognanj iz nauka o živalstva sedanjih in
preteklih dob. Pri opisu vsake posamezne vrste pa jc posvetil največ pozornosti živalskim naravnim gonom po ploditvi in razmnoževanju ter sanioohrani in rasti.
V drugem, splošnem delu govori pisec o splošnih lastnostih vseh živali in vsake vrste posebej, o njihovih posebnih navadah, značilnostih posameznih organov, na koncu pa je pregled vsega živalstva, pregled vekov in tvorb v njih, ko so nastale usedline z izumrlimi živalmi. Bralcu je najiisal primerni vodnik po knjigi s tem, da je pridružil abecedni seznam živali in živalskih skupin, ki je o njih govor v knjigi. Toliko za celotno označitev knjige, podrobna in strokovna ocena sodi v znanstveno revijo.
Celotna knjiga jo zelo bogato ilustrirana in pisana zelo mikavno in razumljivo, kakor je za poljudno znanstveno knjigo potrebno, tako da smo je v resnici lahko vsi veseli, saj srno Slovcnci z njo dobili tako rekoč drugo, z najnovejšimi dognanji izpojiolnjeno Erjavčevo izdajo Domačih in tujih živali v podobah.
•
K vsem knjigam Zim. pomoči nal pripomnimo, da so ilustratorji pri vseh jubilejnih izdajah na začetku narisali ludi jubilantovo podobo, da se tako bralci še bolj zavedo njihovih jubilejev in njihove-
fa književnega dela ter pomena za našo ulturo. Tako je Zimska pomoč z ljudsko in bibliofilsko izdajo opravila ne samo socialno dobro delo za naše, pomoči potrebne rojake, marveč tudi izredno kulturno delo, ki bo ostalo za zmerom dokument, da tudi v teh težkih dneh slovenski tvorni duh ni počival, marveč da se je tudi v današnji zmedi in stiski Y slovenski kulturni delavcc zavedal svo-
Ijega kulturnega poslanstva. O drugih knjigah Zimske pomoči bomo pisali v posebnih .zvezah in člankih. F. L
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z Gorenjskega
Za vajence se jc treba priglasiti ilo 1. oktobra, piše »Iviirntner Zeitung«, če hoče kdo imeti vajenca ali učenca za prihodnjo pomlad, to je treba storiti s posebno listino na delavskem uradu. Kdor zamudi ta rok, ne bo mogel prihodnje leto dobiti nobenega vajenca. Urez dovoljenja delavskega urada pa sploh ni mogoče vzeti nobenega vajenca v službo.
Iz Kranja. Novi okrožni vodja v Kranju, član stranke dr. Hochsteiner je nedavno govoril v dvorani kranjskega kinematografa o raznih obnovitvenih delili v kranjskem okraju, ki so se izvršila po letu 1941. Vse navzočne je pozval, naj trdno zaupajo v končno zmago.
Zlat jubilej zdravuika. V špitalu je te dni obhajat dr. ICruest Kukuč 50 letnico, odkar je poslal zdravnik. Ob tej priliki mu je okrožni zdravstveni vodja dr. Albertini izročil vpričo zastopnikov zdravniških krogov zlato doktorsko diplomo dunajske univerze. Hkrati se mu je zahvalil za njegovo delovanje in mu želel še mnogo let uspešnega udejstvo-vanja za ljudsko zdravje.
Prijave gradbenega materijala. Dne 14. februarja 1944 je namestnik deželnega svetnika izdal naredbo o prijavah gradbenih snovi, ki jih je bilo treba iztočiti do 10. marca 1944. Kranjski žu-
Vsakdanja Ljubljana...
, lestna občina, krompir in trg.
Te dni kaže Vodnikov živilski trg posebno sliko. Pred leseno lopo ob Mah-rovi hiši deli mestna občina na odrezke krompir. V dolgi vrsti, ki sega skoraj do polovice trga, stoje ljudje in čakajo, da kupijo primerne količine krompirja. Mestna občina je kupila do 12 vagonov iz Italije uvoženega krompirja. V Ljubljano je vsega prispelo do 50 vagonov krompirja, ki je bil razdeljen in prodan na določene odrezke krompirjeve karte. Mnogi ljudje izražajo željo, da bi se naj krompir delil in prodajal na raznih drugih krajih, ker bi bila s tem manipulacija olajšana in bi ljudje hitreje prihajali na vrsto.
Živilski trg je drugače te dni kazal sedaj v jeseni običajno sliko. Bilo je dokaj živahno vrvenje. Trg je primerno založen z domačimi jabolki. Iz okolice Krškega so prišla na trg lepa dolenjska jabolka. V Ljubljano so pripeljali .tudi nekaj voz velikih zeljnatih glav.
Julija rojeni in umrli.
Po zapiskih 9 župnij je bilo v Ljubljani meseca julija letos rojenih 55 dečkov in 45 deklic, skupaj 100. Največ roj-Ktcvi izkazuje šempetrska župnija, ki je imela kar 52 rojstev, tako 30 dečkov in 22 deklic. Meseca julija je umrlo 88 lju-«t«fM3 moških in 45 žensk. V juliju je bilo 44 porok, največ, 9 po številu, v šempetrski fari.
Šolske vesli
•N« II. ženski meščanski šoti v Sp. Stiki — župnlšče — bodo popravni končni izpili 23, t. in. ob 8, popravni ruzredni 7.a III. razred isti dan ob 9, 7.a 1. Tazred 20. t. m. ob 8, za II. razred ob 11. — Vpisovanje bo 2., 3-in 4. oktobra od 8—11 in od 1^-17. K vpisovanju prinewe vsaka učenka: z-atlnje šolsko spričevalo, davčno potrdilo, če je v družini T otrok potrdilo župnega urada; one, ki so vpišejo v I. razred še krstni list in naj pridejo V spremstvu staršeV. Podrobnosti so objavljene na vratih šolske pisarne.
Semenski krompir
Ljubljansko mestno županstvo vabi kmetovalce in druge pridelovalce krompirja, ki imajo slabo seme, naj sc takoj prijavijo za zamenjavo krompirja, neprimernega za sajenje, za zdrav semenski krompir x Dolenjskega. Dobil so bo oneidovec, rožnik in bintje v zameno za jedilni krompir za Prevod. Oddati bo treba 11» kg jedilnega krompirja za 100 kg semenskega krompirja. Naznanila sprejema mestni gospodarski urad v Beethovnovi 7, soba 15, od današnjega petka, 1."). t. m., do prihodnjega torka. 15. t. m., mod uradnimi urami, čas in kraj delitve krompirja bomo objavili pozneje.
pan zdaj opozarja vse zamudnike, ki gradbenega materiala še niso prijavili, da to nemudoma store, ker jih bo sicer zadela slroga kazen in jim bo odvzet ves gradbeni material, ki ga imajo.
Kazen za neupravičeno izrabljanje živilskih nakaznic. Posebno celovško sodišče je te dni obrodilo 44 letnega rudarja Jurija Šlcfanifa iz beljaške okolice, ki je izrabljal živilske nakaznice svojega, že 3 leta odsotnega sina. Dobil je kazen 18 mesecev prisilnega dela.
Koliko zmore ženska. Neka tukajšnja gorenjska kmetica je 6 pomočjo nekega inozemskega delavca spravila skupaj 25 metrotf drv. Poleg oskrbe svojega b;>lnega moža, ki je že delj fasa nezmožen delu, in poleg oskrbovanja šestih mladoletnih otrok in še mirno vsega gospodinjskega in kmetijskega dela v hiši in na polju je mogla pripraviti še toliko drv!
V Kranjski gori je bila otroška ve-selica, ki jo je priredil tamkajšnji otroški vrtec in fo otroci proizvajali rajalne igre, prepevali pesmi in nastopili v igri »Janezek in Marjetica«.,
Smrtna Losa. Umrl je trgovec in član stranke Pran« Pisarič in 51 letna knjigovodkinja Ivana Orehovuik v Bre-žall na Koroškem.
Odlikovanje. Višji desetnik Karel Anderle je prejel zaslužni križec 2. stopnje.
Na vzhodnem bojišču jp padel 22 letni podčasl::ik Peter Zupane, sledeč svojemu braiu desetniku Juliju Zupuncu.
Premeščen je bil sodni asesor dr. K ti rt Weiser iz Beljaka začasno na Jesenice.
Nesreče. Štiriletni Kurt Iludelist iz Celovca je ^iko nesrečno padel, da si je zlomil roko. Prav tako se je ponesrečil 42 letni prevoznik Ivan Dclobst iz Ciutensteina in si je zlomil ključnico, a 27 letna pomožna delavka T. Plohu iz Celovca je padla s kolesa in si zlomila zgornjo laket.
S Spodnje Štajerskega
Vinski kamen — vinski mah — vinske glivice. V vinorodnih predelih Spodnje-štajerske pridelujejo večji vinogradniki v starih hrastovih sodih spccialiteto, ki so jo nekdaj drago prodajali v lekarne in špecerijske trgovir.e, to je vinski kamen. Ako leži £taro vino delj časa v zdravih, dobrih in večjih sodih,' nastane ne samo na dnu soda, ampak po celem obodju (na dogah) trda plast neke sive tvarine. To tvorbo imenujejo vinogradniki vinski kamen. Od leta do leta postaja pla6t te tvorbe debelejša in ko je ista debela že 2—5 milimetrov, pretočijo vino v drug sod. Sod z vinskim kamnom pa postavijo v tako lego, da zleze sodar ali kletar pri velikem sodu pri «vratcah« v sod. Postavi si gorečo svečo ali uravna električno luč in s posebnim kladivom nato obtolče cel sod od znotraj, da tako »kamen« odstopi od lesenih dog. Manjšim sodom pa morajo prej odvzeti dno, da sc lahko lotijo tolčenja vinskega kamna. Večji vinogradniki «o v starih, dobrih časih pridobili po 10 do 50 kilogramov tega blaga, ki so ga prav lahko prodajali. V kmečkih domovih so vinski kamen uporabljale gospodinje kot zdravilno juho-prežganko. — V starih kleteh so veliki vinski sodi mnogokje obdani s črnosivo plastjo vinsko-kletnega mahu. Stari vinogradniki niso dovolili, da bi 6e ta mah postrgal z vinskih sodov in zidovja. Še sedaj trdijo, da so v tem mahu posebne vinske glivice, ki baje dajejo staremu vinu poseben okus. — Strokovnjaki novejšega kova pa so mnenja, da mora vinski sod in kletno zidovje biti kolik or mogoče snažno. — Pripomnim še, da vinski kamen v sodu na vinsko kapljico ne vpliva kvarno.
Duhovniških 45 let so letos slavili naslednji Lavantinci. llraluiek Franc, dekan in župnik v Svetinjah pri Ormožu. Kociper Anton, župnik na Ponikvi ob južni železnici. Malajncr Karel, župnik od Sv. Florjana pod Bočeni. Musi Alojzij, župnik iz Vitanja in Pšunder Ferdinand, župnik iz Ruš pri Mariboru. Poslednji je obhajal 45. novo sv. mašo v svoji župniji pri Mariji Ruški. Dekan Bratušek jc bil rojen 18. oktobra 1874 pri Sv. Barbari v Halozah. Župnijo Svetinje je prevzel 1. februarja 1909. Tu je razvil živahno delavnost v cerkvi in izven nje. Na najlepši del vinorodne Prlekije —• k Svetinjam in Jeruzalemu — se je po njegovi zaslugi zgradila lepa nova ce6ta. — Kociper Anton 6e je rodil dne
G U N N A R GUNN ARSS0N:
NJI BREGU ŽIVLJENJA
Roman
Sero Sturlo je imelo, da se ne bi viikal v to stvar, aH da bi jo vsaj preložil, vendar je spoznal, da je bila to lo slabost, ki jo mora premagaiti. Zato je odšel z Laugo.
Koča jo bila navadna ribiška koča. Stene so bile iz kamnov in šote, streha je bila travnata, v mailem pročelju je l>i!o majhno okno. Sera Sturla je moral pripogniti kolena in skloniti glavo, da je prišel skozi nvjka vrata. Znotraj je bilo težko, /adušljivo ozračje — zmes smradu po petroleju, dimu, jedeh in postelji. Raztrgano, katu-n tis to pregrinjalo jo kočo razpolavlja-Jo. Zadašnja stran je bila obrnjena proti zunanjemu delu koče, kjer so na ilovnatih tleh stali zaboji in kuhinjsko jx>sod'je. vse /.metano sem in tja, in so na velikih žebljih visele mreže in ribiške priprave. Pruva strani je bila obrnjena proti »sobi«. Ondi so bile lesene podinice, a stene in strop so bile pokrite z deskami različne širine, dolžine in barve. Tu je bilo v prav za dve postelji z oz.kim preho-
dom dovolj prostora. Pod oknom je bila pribita namizna plošča.
Na eni od obeli postelj je na poti oblečena sedela Bjorg. Bila je mirna, a nekaj trmastega in trpinčenega je bilo v njenem obrazu, ki je bil'zabuhel od joka, oči pa so boječe in vprašujoče begale sem in tja.
Lauga je vstopila z župnikom in ga prisilila, da se je usedel na rob postelje. Bolelo ga je videti to mlado dekle. Neprijetno mu je bilo in sitno. Kako naj bi se vedel? Težko mu je bilo, da bi tu lo karul in obsojal, posebno še, dokler je tako malo vedel. Govorila jo skoraj le stara Lauga, in to je storila krepko in s poudarkom, in njene besede so polne psovk in opominov padalo na hčer. A ISjiirg jc le sedela in je postajala še bolj trmasta, ni rekla ne bev ne mev in ni niti vek dvignila /. oči. Sera Sturla je sprevidel, du tako nikamor ne pridejo. Tedaj je zaprosil Laugo, naj gre in naj ga pusti samega s hčerjo, kar je le nerada storila. Ko je odšla, je za čms še moice sedel in opaewvai deklico.
12.	aprila 1870 v Ormožu m jo župniko-vitl v rojstni župniji Antona Martina Slomška od 1. dccembra 1916. — Župnik Malajner Karel je doma iz f loč pri Mariboru, kjer je bil rojen 25. sept. 1875. Pri Sv. Florjanu je bil nastavljen od 1. februarja 1918. — M ust Alojzij ee je rodil 10. maja 1873 na Vranskem. Župnik v Vitanju je bil od 1. julija 1914. — Župnik Pšunder Ferdinand je bil rojen
13.	septembra 1875 v Studencih pri Mariboru. Župnijo Ruše pri Mariboru je prevzel 1. oktobra 1927. Mnogo skrbi je posvetil olepšanju starodavne Marijine romarsko cerkve.
Poljedelski nazorni pouk na njivah in kmetijah se je tudi na Spodnjem Štajerskem dobro obnesel in so se kmetje močno okoristili z njim. Letos so imeli tak nazorni pouk tudi v breiiškem okraju, ki je ljudem marsikaj pojasnil. Kadar je deževalo, je bil nazorni pouk po kmetijah doma, in tu so obravnavali vprašanja o živinoreji, o krmljenju, pa tudi o poljskem orodju, o gnojenju njiv in o poljedelskih 6trojih.
Razširjen vrelec kisle vode pod Bočeni. Marijin vrelec pri Kostrivnici (svoj čas last ljudske posojilnice) je nov lastnik dal po strokovnjakih temeljito preiskati. Na podlagi strokovnjaškega izvida so začeli v bližini starega vrelca kopati nov studenec blizu podbočkega potoka. Naleteli so prav kmalu na močan izvir kisle vode. Pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. Waserreiterja so se zbrali strokovnjaki, ki bodo ugotovili, ali kaže kopati pri izvirni točki še globlje ali ne. Slučaj Rogaške Slatine nalaga previdnost, da se kisla voda 110 zveže s kakim izvirkom navadne studenčnice. Vsekakor pa slučaji pri Sv. Florjanu pod Bočem in pri Marijinemu vrelcu kažejo, da jo pod Bočem kralj Matjaž (tako pravi ljudska pripovedka) skril mnoge naravne zaklade.
Is Hrvaške
Opozorilo staršem. »Glas Primorja«, ki izhaja na Sušaku, objavlja v svoji zadnji številki naslednje tudi za naše mesto umestno opozorilo staršem: »Sta rši! Ne puščajte svojih otrok samih na ulico. Ne pufičajte svojega otroka samega niti za trenutek. V težkih časih živimo. Vsak dan se dogajajo nesrečni slučaji. Zato skrbno pazite na svoje otroke! Samo tako se jim no bo nič /.godilo.«
Opozorilo teroristom. ?Glas Primorja« (loroča. da so teroristi na Sušaku in okoliških kraijih v zadnjem času izvršili več terorističnih dejanj s postavljanjem peklenstkih strojev. Zaradi teh atentatov so oblasti prijele devet teroristov ter jih ustrelile.
Is Srbije
Srbska vlada podpira svoje zadružništvo. Srbska vlada je imela nedavno sejo, na kateri jo razpravljala o stanju v Glavni zvezi snbskih kmetskih zadrug. Sedanje vojne razmere niso prizanesle tudi zadružnim organizacijam ter so nekatere zaradi divjanja komunističnih tolp zašle v težak položaj ter med ljudstvom niso mogle več vršiti svojih nalog. Zato je 6rbska vlada izdala posebno uredbo o Glavni zvezi srbskih kmetskih zadrug. Uredba določa, da lahko minister za kmetijstvo in prehrano najame piri Privilegirani agrarni banki posojilo 100 milijonov dinarjev ter ga uporabi za sanacijo Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug, da bodo prizadeto zadruge lahko pričele zopet delovati ter odgovarjati svojim obvezam. Pri privilegirani agrarni banki najeto posojilo bodo amortizirali v 25 letih.
KUHINJSKE OPRAVE
kompletne, kakor tndi posamezne stole in šlokerle, kupite najngodneje pri
mizarstvu KR2E — VRHNIKA.
Ogled« se v skladišču Ljubljana — Ciril
Metodova 47 h — poleg kavarne Majccn.
Naznanila ljubljanskih prireditev
L PAUUBLOAHA
< *	£pis»1tma.< skladišče-	>
^ x-;'■■■■:;■■ vjbuovdanska cestast.is..";.
DramsKo gtedanšče
Sobota, 1«, aeptembra, ob 18: »Matiček ae ženi«. Izven,
Nedelja, 17. septembra, ob 18: »Dona Diana«.
Izven.
Jutri ho ohjavljen razpis abonmaja za novo gledališko sezono.
A. T. Linhart »Matiček so ženi«, kome dija v 5 dejanjih. Osebo: baron Naletel — Korošec, Rezala, njegova gospa — Pugljeva, Matiček, graščinski vrtnar — Sever, Nežkn, hišna — Svetelova, Tonček, Študent na va-kancah — Jamnik, Zmešnjava, advokat na dežoli — Lipah, žužek, graSčiuski tajnik — Raztresen, Budalo, njegov pisar — Brezigar, Jorea, županova hči — Golieva, Jaka, laka.i
—	Dolinar, Gašper, delaveo — Blaž i. dr. — Igra so godi na gradu na Gorenjskem blizu vasi. Režiser dr. Milan 1'avlovčič, scena arh. V. GajSek, kostumi D. Ivačarjeva, glasba, ki jo izvaja Prevorškov kvintet, Jože Osana. — Predstava jo izven abonmaja.
Moreto »Dona Dlana«, veseloigra v 3 dejanjih. Po C. A. Westovl predelavi in prevodu J<>8, Cimpermana. Poslovenil Fr. A. Osebe: don Diego, vladajoči knez v Barceloni — VI. Skrbinšek, dona Diana, dodna princesa, njegova hči — ltazbergerjeva, dona Lavra in dona Penisa, njegovi nečakinji
—	V Juvanova in Ukmar-Bottarjeva, don Cezar, prino i* Urgela — Grcgorin, don
MALI OGLA!
I	Službe |
j dobe g
Gospod. POMOČNICO katera bi polej? kuhe opravljala tudi vsa hiS-
II	h dela sprejmemo takoj. Plača 500 lir. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8157.	(b
DEKLE nad 18 let sprejmemo za lažja hiSna dela. -Plača 300 lir. Hrana dobra. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 8136. (b
Vajenci J
"Vajenca (koj
iprejme trgovina it.
Knnovar trg 1.
Vodnikov (v
VAJENCA
za sobosliknrsko in pleskarsko obrt sprejmem. — Marn Josip, Wolfova ulica 12. (v
j~Hoizvedbej
•OP^ KLJUČEV sem nn*Ia dne 12. i.
v upravi
m. Dobe se »Slovenca«.
Kupimo j
OBLAČILA za 3 letnejra fantka ter 7 letno deklico kupim alj zamenjam za otroške stvari (manjše), kakor tudi za žensko srednjo postavo, štra-paeno. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro« 8138.	(k
f fllatba ■
P1ANINO
knpini ali vzamem t
naiom. Naslov v upr. »Slov.c pod »Pianino« 8156.	(g
| Prodamo |
li METROV SVILE
za podlogo, sive in črne prodam. Naslov v upravi >Slov.c pod št. SI 54.	(I
JEDILNI KIS •i lahko sami pripravite. Z navodilom t drogeriji KANC. ti-dovska t.	(1
NEKAJ OBLEK
novih, za deklice od 10 — 15 let, volnene, predvojno blago in temnomodro krito prodam. Stritarjeva 7/111.
MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje io bramorje zanesljivo
tokončate • strupom, i ga dobite v droge-riji KANC, Židovska I.
DAMSKI PLAŠČ
lep, skoraj popolnoma nov je naprodaj. Naslov v upravi »Slov., pod št. 8135.	(I
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo od-strani »ALBA« krema DROGER1JA KANC. Židovska ulica I. (i
PREPROGO novo, ohranjeno, 2Vi— 5Vt, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8152. (b
I Razno 8
STENICE vam nničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod Diskretno« št. 8084. r
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Franc Svetek
delovodja mestnih delavcev
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. sept. ob 'AS pop. z Žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. septembra 1944.
Žalujoči: Frančiška, soproga; Milan, sin; Jakob, oče; Jakob in Lojze, brata; Mic.a in Joža, sestri — in ostalo sorodstvo.
Louis, prtno iz Bearne — Bitenc, don Gastoj prino iz Foxa — Vordonik, Perin, princMij tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, priucesin, hišna — Pugljova. Režiser prof. O. Godbo zložil St. Prek in izvajajo glasben« točko gojenci prof. Preka. Predstava je jz. ven abonmaja.
Rokodelski oder
»Oder malih« Nedelja, 17. septembra, ob 17: »Desetnik i„ slrotlca« (Pepelka).
Frančiškanski oder
Nedelja, 17. aeptembra, ob 18: »Podrti kjlž«.
»OMaloItlia shnplna 3«draaslio primorje«
RADIO UUBLDANA
Dnevni spored za 1J. september
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30—7.40 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.40 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Operetne zvoka izvaja rad. ork., vodi D. M. Šijnnec, poje D. Sok, sopran — 17 Poročila v nem. in slovenščini — 17.15 Perpetuum mobile — 18-15 KmeOki trio — 18.45 »Iz našega leposlovja«
—	Lovrenčič Jože Sita iz svoje knjige >Tri legende« — 19 Kom. zbor — 19.30 Por. v slov.
—	19.45 Prenos branja članka min. dr. Gob-belso iz tedn. »Das Reielit — 20 Por. v nem. Sčini — 20.15 Eno uro razvedrila ob flavti, klavirju in petju izvajajo: Ladko Koro-Seo — petje, Slavko KoroSeo — flavta, Ma. rijan Lipovšek — klavir 21.15 Lahno doni napev — 22 Poročila v nemščini napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda.
TEL KINO »MATICA« nM
Velika kriminalna drama U zdravniškega življenja
»Obtožujem«
Prvovrstna zasedba: PAUL HARTMANN, HLIDtMARIE HATHEVER in MATHIAS VVIEMANN
Zaradi Izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob lt In 1».
"u KINO »UNION« "21
Dane* zadnjikrat! Prekrasna glasbena revija iarobnega iarma. plesa ln ritma, mladostne ljubezni, flirta ln orojnega petja
»Naj živi ljubezen«
Lizzl Waldmflltor, Johannoa Heesters, Wili Dohm, Hilde Seip. Uilde v. Stolz.
Viktor Afritsch 1. t d. m. 3l.J0
PREDSTAVE ob delavnikih ob 17 In 11.15.
,. - * • 1 t
TEL KINO »SLOGA« 1,50 »Slučaj Deruga«
V glavni vlogi: Willy Birgel, Geraldine Katt.
Predstave ob II ln 1».
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat, gosped
Svetek France
delovodja mestnih delavcev
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 16. sept. 1944, ob 'A 3 popoldne z Žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 14. septembra 1944.
Žalujoči oče, bratje in sestre.
Njena nesreča ga je močno prevzela, saj je bilo nekaj na njej, nekakšen izraz, ki je bil več ko navaden kes. Našel jo na njenem obrazu poteze, ki 6o bile pretrde in prezrele za njena leta. V pogledu, ki ga je zdaj pa zdaj ujel, je bila pa takšna bojazen in takšno nezaupanje, da je nenadoma občutil, ko da je tudi on kriv tega, kar se je zgodijo.
Le kaij bi mogel storiti za tega izgubljenega otroka, za to mlado gre-šnico, Nenadoma sc jo zavedel svoje nemoči. Ko bi imel to moč — ko oi bil... Bog! Kar prestrašil se je te nenadne želje. Pa je sedel tako na tesnem tu, da se niti premakniti ni mogel. Toda — tako ne bo šlo — nekaj že mora najti, kar ji bo rekel. Če bi ji lo mogel pojasniti, kalko niti malo ne misli nastopati kot sodnik! Poznalo se ji je, da mena, da jo zaničuje in obsoja.
Tedajci pa, kar nagonsko, jo je prijel za roko, in je kair moral to storiti. Hkrati se je začudil, da> se je je lahko brez premagovanja dotaknil. Vzel je njeno roko in jo božal. Zdaj jc našel besede:
»Nisem prišel kot sodnik.« je dejal, »in niseim tu, da bi ti oznanil kazen. Vidim, da se zavedaš, da si grešila in imaš kazen v svojem lastnem 6rcu. Prišel sem, da ti povem, da me je tvoja nesreča taiko zabolela, ko da bi bila moja hči, in da t.i povem, da ti bo tvoja
zabloda tudi odpuščena, če ne boš imela zakrknjenega srca. Ne smeš misliti, da ni nobene rešitve več. Največja nesreča prvega padca je ta, da človek tako brž misli, da je postal slab človek, da nič ne zaleže, da bi se mu še uprl. Nato pa sledijo še drugi grehi.«
Bjorg je sedela molče in ihtela predse.
»Ali mi ne bi povedala,« je začel Sera Sturla iznova. >kdo je...«
»Ne, ne, ne!« ga je silno in strahom-a prekinila, preden je utegnil še kaj reči, in mu je odtegnila roko.
Ali se je motil v njej? Je bila nemara že bolj izprijena, kot bi si hotel misliti?
»Ali ga iimaš žela rada?« je vprašal bolj zato, da bi kaj rekel, ko iz kakšnega določnega namena,
»Ne!« je odvrnila; in stud, ki se ji je prikazal na obrazu, se ni lagal.
»Ali se je mogoče zgodilo brez tvoje volje?« je vprašal še bolj prisrčno ko prej.
»Da,« je zaihtela. »Spočetka... in večinoma ...«
»Kaj pa hočeš s tem reči, otrok?« je ves iz sebe vprašal. Njena stiska bi mu bila kmalu izvabila solze. Ni vedel zakaj — ali zaradi majhne razdlje med posteljama,, ki mu je nenadoma stopila voči, ali pa Fridibjornov obraz, ki je bil mahoma tako včs živ pred njim, tisti sladostrastni živalski obraz, lokave poteze krog usten — in tisti, ne
povsem podzavestni — malce neumni izra.z, da je bila strahotna sumnja nenadoma pred njim.
»Ubogi, ubogi otrok,«,je mehko dejal in oči so se mu zasolizile.
Tedaj je razumela, da je zdaj vso vedel. In začela je obupno jokati.
»Koliko časa pa je odtlej?« je vprašal župnik z drhtečim glasom.
»Več let,« je zaihtela.
»Več let,« je lo ponovil — in jezik mu je postal tako čudno suh v ustih. In je dolgo sedel in ni mogel nič več reči.
Njen jok je umolknil v silnem gol-tanju.
Nenadoma je odprla oči in ga pogledala.
»Pa ne smete — nikomur povedati,< je rekla med goltanjem. >Sicer bom umirla.«
Molče, ves v grozi je sedel tu. Občutek sokrivde, ki se mu je bil prej vzbudil, je naraščal, da ga je strašno peklo v duši. Saj ni bil pri tem sokriv, saj tudi ni mogel biti, ga je pamet pomirjevala. A srce je nadaljevalo: Tvoja krivda! Tvoja krivda! Tvoja krivda! je udarjalo. — Ah, kako bi takale pn-šast, kot je bil Fridbjorn, zaslužila, da bi ga mučili! — Toda... zdaj je obsojal ... in vendar ima le eden pravico, da je sodnik.
Nobenega odgovora ni dobila. Te-dairi sp ie rda«nn jhteč vrrrln na no-
..	„ . „.. u	,, - -- —= ,
steljo.
'Ffit »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarnoj Jože KramariC _ Heratugeben Izdajatelji Ini. Jože Sodja — gchriftleiter, uredniki Janko Hafner.