Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Hm ml« l«to predplača« 16 rld., t« pol let« 8 fld., za četrt leta 4 grld., u jede« I
mesec 1 fld 40 kr.	jL
V administraciji prejeman velja:	§
Zrn selo leto U (ld., sa pol 6 (Id., m četrt let« 3 (ld., m jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velj« 1 (ld. 20 kr. reč n« leto. Potamns Morilke po 7 kr.
lec 1 (ld. f
o.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejem« upravništvo in ekspedicija v „Katoi. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t SemeniSklb ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja Tank dan, Izrsemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n • i t 74.
Štev. 190.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. avgusta 1899. Letnilt XXVII
Boječi glasovi.
Dnevi se stiskajo, jesen se bliža. Z jesenskimi dnevi pa se tudi pričenja parlamentarno delo. Ali pa je v Avstriji z ozirom na dogodke dobrih zadnjih dveh let sploh kaj nade, da se naš parlament otrese svojih anarhistov in loti resnega dela? Kakor so danes razmere, ni upati, da bi zmagalo boljše prepričanje, da bi se polegle re-volucijske moči in prodrlo na površje ono rodo-Ijubje, ki povsod v javnosti zasleduje in pospešuje le ljudski blagor, koristi širših slojev prebivalstva.
Vlada bo morala vsaj dobro voljo pokazati ter sklicati državni zbor. V tem smislu so pričeli vladni listi obdelavati javno mnenje. Boječe in plaho opozarjajo razne stranke na nevarnosti, ki prete državi vsled parlamentarne krize. Ustava je v nevarnosti, tako je nedavno »Fremdenblatt« opominjal obstrukcijo. Toda iz obstrukcijskega tabora gromovito odmeva, da obstrukcija ni še zaspala in zbira novih močij za delo pestij. Tako je te dni Wolf v svojem glasilu razodel svojo mogočno voljo: »Vlada je z naredbami rešila nagodbo in druge važne stvari, o katerih bi moral sklepati državni zbor. Opozicijske stranke pa uvi-devajo, da je volitev delegacije Se edino, česar vlada s § 14 ne more doseči. Zato hoče sklicati državni zbor, da voli delegacijo, katero potrebuje, in potem takoj državni zbor pošlje zopet domov. Ali pa je naloga opozicije, da vladi ne dela težav? Ali je dolžnost nemške opozicije, da reši iz zadrege vlado grofa Thuna? Tega od opozicije tudi vlada ne more pričakovati in posledice so jasne«.
Torej obstructio rediviva! Za ta slučaj pa oficijozi svetujejo vladi, da deželni zbori volijo delegacijo ali pa na podlagi § 14 dovoli potrebni kredit za skupne državne potrebe. Mi ne moremo vedeti, kake načrte ima vlada. Zanimivo pa je, da se vedno resneje razni listi bavijo z vprašanjem
gledč premembe avstrijske ustave. Sicer so vsi ti glasovi le boječi poskusi, svarilo na naslov nemške opozicije, a pričelo Be je gibanje, ki utegne preplaviti javnost.
Tako piše o tem »Linzer Volksblatt«: »Ljudstvo se bode moralo sprijazniti z mislijo, da je državni zbor sploh nesposoben za vsako delo, kajti nemški liberalci in radikalci so se zagrizli v misel, da parlament sploh ne sme delati, ako ne dela po njihovi volji. Ako se liberalci in radikalci še nadalje upirajo parlamentarnemu delu, potem je treba, da ljudstvo samo zahteva primerno premembo ustave.
Ne vemo, zakaj bi morala naša domovina za-bresti v največjo zmešnjavo, ako se stvari ne razvijajo po želji nekaterih trmoglavcev . . . Ako iz ljudstva samega pridejo take zahteve, potem bodo morali ž njimi računati odločujoči krogi. Ljudstvu pojemlje potrpežljivost vsled sleparske igre, ko liberalci in radikaloi onemogočujejo delovanje ustavnih naprav, ob jednem pa od vlade zahtevajo, naj se drži ustave. Upamo, da zdravi razum ljudstva najde pravo sredstvo in naredi konec sleparstvu«.
»Dziennik Polski« pozdravlja to misel, a obžaluje, da linški list ne pove, kako naj se izvrši ta prememba ustave. »Nowa Reforma« pa se izjavlja proti indirektnim volitvam po deželnih zborih, češ, da bi bile sedaj indirektne volitve — ana-hronizem. »Gazeta Narodovva« pa meni: »Ako-ravno je ta predlog simpatičen za vsako avtono-mistiško stranko, torej tudi za poljski klub, in bi le obnovil pravno stanje, ki še danes velja v deželnih redih, vendar bi zaradi ljubega miru, ki ga danes država tako nujno potrebuje, dali prednost parlamentarnemu delu brez vsake nasilne premembe. Po naši sodbi tudi vlada v tem smislu dela priprave za otvoritev državnega zbora. Ako pa bode obstrukcija še nadalje in brezobzirneje
LISTEK.
Učena basen.
(Angleški spisal Mark Twain.)
(Konec.)
Njegov govor je napravil globok vtis. A ravno v tem hipu se začuje surov in sramotljiv krohot — Govnobrbec se je prikazal.
»Spomenik ?« je vpil. »Spomenik, ki ga je napravil zidalec orjaških gomil ? D&, tako je ! Tako se zdi res pametnemu ostremu znanstvenemu očesu ; toda naučenemu, ubogemu siromaku, ki ni bil še nikoli na nobeni univerzi, se ne zdi to nikoli spomenik v ožjem pomenu besede, ali vse-kako je pa jako bogata in plemenita pridobitev; in z dovoljenjem Vaše milosti se bodem potrudil, da —«
Govnobrbca so zapodili z udarci, pisarjem pri ekspediciji se je zapovedalo, da posnamejo spomenik z več stranij, dočim je korakal profesor Gozdna Uš v svoji strastni znanstveni gorečnosti po njem križem sem ier tja, da bi našel kak na-
rušila ustavo, morala bode sama biti odgovorna pred zgodovino za posledice!«
Tem boječim glasovom samo dostavimo: Eppur si muove !
pis. Toda če je bil kedaj na spomeniku sploh kakšen napis, je že propadel ali ga je pa kak barbar odvedel kot relikvijo seboj.
Ko so bile slike končane, so sklenili, da bi bilo najbolje, da natovorijo monument štirim največjim želvam na hrbet in pošljejo domov v kraljevski muzej, kar so pozneje tudi storili; in ko je došel v domovino, so ga vsprejeli z velikanskim slavjem in na tisoče navdušenih meščanov ga je spremilo do njegovega bodočega stanu. Kralj Žabji Muhovec XVI. sam je počastil sprevod s svojo navzočnostjo in je blagovolil spotoma sedeti na spomeniku.
Vedno slabejše vreme je opominjalo učenjake, da prenehajo za zdaj s svojimi deli, — in zato so jeli delati priprave za povratek. Toda celo zadnji dan pod votlinami je bil plodonosen, kajti jeden izmed gospodov je našel v skritem kotu muzeja ali »pokopališča« prav čudno in izvan-redno stvar. Bilo ni to nič neznatnejSega kakor dvojna človeška ptica; obe polovici sta bili na prsih zrasteni, in zraven je bil neprevedljiv napis »sijamska dvojčka«. Uradno poročilo o tej najdbi se je glasilo: »Iz tega se more razvideti, da sta
$ socijalnega kur/a.
XIII. Dijaštvo.
Ni veličastnejšega in lepšega stvora božjega na svetu, nego je mlad mož, ki se navdušen za svoje vzore poda v boj, ki tem vzorom ostane zvest in kot zrel mož reče: Nisem se zastonj boril. Zgodovina mojega naroda bo pričala, da sem svojo nalogo izpolnil, da sem ljudstvu koristil.
Naše dijaštvo mora imeti plemenite vzore. Oni nizkotni vzori, s katerimi polni domišljijo fra-zasti humanizem, nimajo moči v sebi, da bi dijake povzdignili do one herojične višine, na kateri se ustvarjajo velika požrtvovalna dela. Kdor hoče krepko, trdno delati, mora imeti krepke, trdne vzore, in te daje krščanstvo.
Kako vzvišene so v svetovni zgodovini osebe onih mož, ki so v zgodnji mladosti v svoje krepostno plamteče srce vsprejeli visoke vzore, katerim so posvetili celo življenje!
Med narodi mučeniki je največ trpel irski narod. Angleži so ga hoteli zatreti z vsemi silami. Rop imetja, krivice pri sodiščih, nasilstvo v šolah, terorizem krivoverstva, razdiranje družine — vse so poskušali Angleži nad Irci, da bi jim vzeli katoliško vero in irsko narodnost in posest. Bilo je kmalu po letu 1830. V nekem gradu sta sedela dva moža, ki sta govorila o bedi irskega ljudstva in o sredstvih, s katerimi bi se dalo pomagati. In ko sta še govorila, skočil je deček izza peči, kjer se je učil in poslušal pogovor, ter je zaklical: »Jaz hočem še velik ropot narediti na svetu!« In ta ropot je deček tudi naredil, svoj irski narod je osvobodil in rešil na-
bili v starih časih dve vrsti te majestetične pe-rotnine, od katerih je bila jedna dvojna, jedna pa jednostavna, nesestavljena. Narava ima vselej svoje vzroke. Znanstvenemu očesu je jasno, da je bival dvojni človek prvotno v pokrajinah, kjer so mu pretile velike nevarnosti; zato so bili ustvarjeni po dva in dva skupaj, iz tega namena namreč, da jeden del takrat bedi, ko drugi del spi. Vse spoštovanje pred očesom nebeške znanosti, ki prodre vsako skrivnost!«
In blizu dvojnate človeške ptice so našli nekaj, kar je bilo očividno neko staro poročilo o njej; pisano je bilo na neštevilnih vkup zvitih polah iz tanke, bele tvarine.
Skoraj na prvi pogled jo iznašel profesor Gozdna Uš sledeči stavek, katerega je takoj prevedel in predložil učenjakom s tresočo roko, in vsaka duša se jo vzradostila in ostrmela: »Resnično, mnogi so mnenja, da morejo nizke živali misliti in med seboj govoriti.«
Ko je prišlo veliko javno poročilo o ekspediciji na svetlo, je bilo pod omenjenim stavkom sledeče pojasnilo: »Torej žive še nižja bitja kakor so ljudje! Ta stavek vendar ne more druzega
logo, ki si jo je stavil kot deček. Ta mož je postal politični vzgojitelj svojega ljudstva Ta mož je govoril pred 300.000 kmeti, da jim je vžgal pogum, vzbudil zavest za njihove pravice in jih učil, kako se narod osvobojuje mirnim postavnim potom. Ta mož je pri jednem samem shodu zbral do 200.000 ljudij okoli sebe, in prišlo je 20.000 Ircev na konjih, da ščitijo s svojimi telesi svojega voditelja. In takih velikanskih shodov je imel včasih po deset v jednem mesecu. Angleški sodniki so ga obsodili v ječo, pa čistost njegovega življenja in delovanja ga je kmalu osvobodila, in ko je zapustil ječo, zazvonili so zvonovi irskih cerkvi in je navdušeno veselje prešinilo irski narod. Kot triumiatorja so ga spremili Irci v dve uri hoda dolgem sprevodu iz ječe, in drugi dan, na Marijin praznik dne 8. septembra 1844, je vsa Irska klečala pred oltarji, da zahvali Boga za osvobo-jenje svojega osvoboditelja. Ta mož je pravi vzor za katoliške dijake, ta mož, ki je rekel v svoji oporoki: »Moje telo na Irsko, moje srce v Rim, mojo dušo k Bogu!« in ki je pred smrtjo mogel vzklikniti: »Stara irska harfa vam kliče: Irska je svobodna!«
Ta mož je postal prvak svojega naroda zato, ker si je svoje vzore utisnil v srce v zgodnji mladosti in je iz svete vere zajemal tolažbo v bridkostih, previdnost v sreči in pogum v težavah. Ta mož je veliki Daniel 0'Connell.
Tak duh mora prešiniti naše dijake, če je slovenski narod \ marsičem podoben irskemu, naj bodo tudi naši mladeniči, katere hočemo temu narodu jedenkrat postaviti na čelo, podobni velikemu osvoboditelju Irske. Kako lepo je, če dijak proučuje socijalno stanje svojega naroda, in če reče: »Jaz vidim bedo in revščino svojega ljudstva, a jaz hočem tudi delati z bednim ljudstvom, jaz mu hočem biti voditelj in učitelj. Jaz hočem za osvobojenje in za pomoč temu ljudstvu delati in trpeti. Jaz hočem kaj ropota narediti na svetu! In za ta vzvišeni poklic se hočem v vseučiliških letih pridno pripravljati in učiti.« Ali si morete misliti kaj lepšega, nego dijaka, ki je vnet za najvišje socijalne ideje, katere vse stavi krščanstvo pred oči v svetlih, neminljivih vzgledih?
Naš sovražnik je nevednost. Vsak vse-učiliščnik naj bi popolnoma proučil vsaj jedno izmed novodobnih apologij, bodisi Hettinger, Weiss, Schvvarz ali kateri drugi. Iz teh del bi se navadil misliti krščansko, česar se gimnazijci in realci na svojih šolah sedaj nikakor ne uče. Če se hoče globokeje vtopiti v krščansko znanost, naj bi vzel v roke kak školastičen zistem filozofije, in sicer najprej kaj kratkega, morda Zigliara ali Stockelna. Ko bo spoznal, kako jasno in precizno je vse v katoliškem modroslovju, podrli se mu bodo polagoma stari predsodki sami, odprlo se mu bo novo obzorje, vstalo mu bo trdno in neomajno prepričanje, ki ga bo varno peljalo skozi razna pota življenja.
Drugi sovražnik je pesimizem. Stradati v velikem mestu, tresti se za košček kruha in pri tem živeti v raznih zapeljivih izkusnjavah, to marsikoga umori. Poglejte zaspane poglede dijakov po prečutih nočeh zjutraj v kavarni! Poglejte
pomeniti. Človek sam je izumrl, ona pa morda še žive. Kakšna so pač ? Kje prebivajo ? Naše navdušenje presega vse meje, če pomislimo na si jajno polje iznajdb in raziskavanj, ki se odpira znanosti. Svoja dela končujemo s skromno prošnjo, naj bi določilo Vaše Veličanstvo takoj komisijo in ji zapovedalo, da prej ne miruje in se ne straši nobenih stroškov, dokler ne iznajde te vrste božjih bitij, katerih doslej še slutili nismo.«
Potem je odpotovala komisija po dolgotrajni odsotnosti in vestnem prizadevanju zopet domov, kjer jo je z velikanskimi ovacijami vsprejela hvaležna dežela.
Seveda je bilo dovolj neolikanih, neumnih grajačev, kakor jih je vedno dosti bilo in bode, in samo po sebi umevno je bil jeden izmed teh tudi strupeni jezik, Govnobrbec. Rekel je, da se je na svojih potovanjih naučil le to, da potrebuje znanost samo žlice polne domnevanja, da sezida iz tega celo goro dokazanih dejstev, — in da se bode v bodoče zadovoljil s tem znanjem, ki ga daje životinjam narava in da ne bode več vtikal svojega nosu v vzvišene skrivnosti.
od menzur razsekano glavo novodobnega dijaka, ki je bolj podobna razpokani tepki, nego sedežu modrosti! V takih bolnih dušah se kaj rad naseli pesimizem. O socijalnem vprašanju take glave ne ved6 mnogo, nimajo poguma, da bi se lotile učenja in v zamolkli otrplosti gledajo v življenje. To so ljudje, kateri imajo pri nastopu službe že izračunano, kdaj bodo stopili v pokoj, in katerih jedini namen je, da bi do onega blaženega trenutka prilezli prav visoko, da bi bila pokojnina večja. Ti so pesimisti, ki pravijo: Saj ne morem jaz nič pomagati. Ne, ti so še več: Ti so pravi materijalisti. Mladenič brez uzorov je truplo brez duše, ki se giblje le mehanično po zunanjih sunkih. Ne, taki naj ne bodo naši dijaki ! Takega lima se je pri nas že do zdaj preveč skuhalo.
Nikar ne recite : Svet je tako slab, da se ne da popraviti. Če si padel, dvigni se in stoj v prihodnje ! To velja tudi za narode. Oni pesimizem, ki sledi nujno iz liberalnega načela: Laissez, faire, laissez passer, je najslabša bolezen naše družbe. R a n k e pravi nekje : »Optimiste vedno zasmehujejo, in vendar slednjič, ko stvari dozore, imajo vedno optimisti prav«. Naši dijaki naj verujejo in upajo v veliko, slavno bodočnost. Naši dijaki si naj že zgodaj izbero svoj prostor v jav nem življenju, za katerega se naj vneto pripravljajo, a ne prostor zadaj »krit za drugimi, ampak spredaj v prvih vrstah! Tam naj stoje, tam naj malo govori, pa veliko delajo. Tam v prvih vrstah naj se krepko borč zoper našega najhujšega sovražnika : zoper kapitalistični in nenravni liberalizem. Vaša je prihodnjost, slovenski dijaki, če bodete korakali na čelu krščanskega ljudstva kot krščanski voditelji.
Zato pa kličemo : Le veliko idealizma v naše dijaštvo! Lepšega ideala si pa dijak ne more izbrati , nego če zakliče: »Jaz hočem služiti krščanskemu ljudstvu!«
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. avgusta.
Vprašanje o spremembi ustave je te dni skoro jedina snov, s katero se pečajo razni desniški listi. V tem so jedini z malo izjemo skoro vsi večji liBti, da Avstriji tako dolgo ne bo vspešno pomagano, dokler se temeljito ne spremene posamne ustavne določbe, ki so jih v svoje namene skovali tedaj vladajoči nemški liberalci. Dokler se to ne zgodi, tako dolgo ni misliti na konečno, pravično rešitev narodnostnega vprašanja, in ravno tako dolgo je zaman pričakovati resnega parlamentarnega dela v zbornici. Vkljub temu se pa najdejo ne samo v opozicijonalnem, marveč tudi v desniškem taboru možje, ki se ni kakor ne morejo sprijazniti s to mislijo in ki svetujejo, naj se vsa zadeva poravna mirnim potom brez vsakega večjega preobrata. To mnenje zastopajo mej drugimi posebno nekateri člani poljskega kluba, ki v »Gazeti Narodowi« utemeljujejo te svoje nazore. Ta list namreč pravi, da se bo grofu Thunu tudi brez tega odločnega koraka posrečilo v toliko pomiriti duhove, da bo mogoče redno parlamentarno delo. Sicer se pa tudi že vrše pogajanja mej veleposestniki in Liechtensteinovo skupino. Ako se tu doseže kak povoljen vspeh, je parlamentarna kriza rešena. — Kakor se vidi, sodijo ti poljski politiki vse preoptimistiško. Trajnega zboljšanja brez spremembe ustave ni mogoče pričakovati. Dokler se pa seveda vsi resni politiki ne zavzamejo za to stvar, tako dolgo je zastonj misliti na kako vspešno rešitev.
Jiazpor v nemški opoziciji postaja z vsakim dnem večji in toraj ni čuda, ako trezni politiki dvomijo nad resnim vspehom opozicijo-nalnih strank. Posebno v laseh so si razni radikalni voditelji. Povod temu je, kakor je posneti iz »Deutsche Zeitung", nezaupnica, ki so jo poslali praški pragermani poslancu Hochenburgerju, baje samo radi tega, ker se ne pokaže svojim volilcem in ne pove, kako bo svojedobno udrihal po vladi in večini. V zgoraj imenovanem liBtu sedaj nekdo, morda vitez Hochenburger sam, odgovarja na te napade in bere levite graškim prvakom. V tum listu se najpreje naglaša, da se volilci ne smejo preveč jeziti nad svojim poslancem, ker nima ničesar važnega povedati, prazne frazo in neslano govorice so pa po ceni. To naj si graški radikalci zapomnijo, vzklikuje ta list, potem pa nadaljuje: »Vaš Derschatta tudi ni nič
boljši, tudi njega zelo redko čujete, kedar ga pa, mlati vam samo prazno slamo. Hofmann-Wellen-hof je nekoliko boljši, a je pri vsi pridnosti malo pomemben in nemerodajen. In vaš veliki Wolf? No, temu gre lahko. Danes mlati tu, jutri tam, a vedno samo iste prazne fraze, s katerimi sicer slepi, a koristnega in stvarnega ne izveste nič od njega. Za splošni blagor nemškega naroda ne stori ničesar. Prorok sovraštva proti svojim lastnim bratom še ni nikoli dovršil velikih stvarij in koristil svojemu narodu. — V teh vrsticah imajo nemški radikalni velmožje pač dovolj »laskave* pohvale, lahko so ponosni na njo.
Kanalska predloga deflnitivno odklonjena. V sobotni seji pruske poslanske zbornice se je odločila dolgotrajna borba mej državnim zastopom in vlado oziroma cesarjem Viljemom. Sobotno glasovanje pri tretjem branju o tej vladni predlogi je pokazalo, da si večina nemških zastopnikov ne da zapovedovati od nikogar in tudi ne od cesarja, kedar se gre za koristi kmečkega prebivalstva in davkoplačevalcev sploh. Za gradnjo obeh kanalov, namreč kanala Dortmund-Rena, ki naj bi bil dolg 39"5 km, in za 325 km dolgi srednji kanal, ki naj bi zvezal Reno in Labo, zahtevala je vlada ogromno svoto nad 305 milijonov mark. Umevno je, da bi bilo nemško prebivalstvo s tem neprimerno hudo obremenjeno, a koristi od teh dveh vodnih zvez b' imeli le industrija ter obrt; kmetovalcem bi pa naprava izredno mnogo škodila. Posebno važnega pomena bi bil poslednji veliki kanal iz strategičnih ozirov, toda v dobi »svetovnega miru« se nemški zastopniki niso hoteli dati prepričati o nujni potrebi tega kanala. Tako je toraj prišlo, da so že v drugem branju z veliko večino zavrgli obadva načrta in vsprejeli le neznaten del vladne predloge, kar je omogočilo, da se je o zadevi razpravljalo tudi v tretjem branju. Parlamentarna slika pred pričetkom zadnje sobotne bitke je bila nekako takale: konservativci in jeden del cen-truma, t. j.- zastopniki kmečkega prebivalstva so bili sploh proti gradnji vsakega novega kanala, ostali del centruma in nekaj manjših frakcij so bili voljni dovoliti potrebni kredit za manjši Dort mund-Rena kanal, nacijonalni liberalci ter člani raznih svobodomiselnih zvez so pa bili za nespremenjeno vladno predlogo. V takem sorazmerju sta bila poslanska zbornica in vlada sicer že tudi pri drugem branju, razloček je bil tedaj le-ta, da se je opozicija v dveh dneh pomnožila za celih 63 glasov. V sobotni seji je vlada seveda po naročilu cesarjevem še jedenkrat napela vse Bvoje moči, da bi pridobila na svojo stran potrebno večino ; državni kancler knez Hohenlohe in finančni minister Miquel sta pokazala vso svojo zgovornost ter pretila posebno konservativcem z usodnimi posledicami, a vse ni nič pomagalo. S 235 proti 147 glasovom je bil odklonjen predlog nacijo-nalnih liberalcev, naj se načelno odobri cela vladna predloga, z 275 proti 134 glasovom pa predlog centruma, naj se dovoli kredit vsaj za zgradbo prvega manjšega kanala. Pri prvem glasovanju se je zdržalo glasovanja 32, pri drugem pa trije poslanci. S tem konečnim glasovanjem je deflnitivno odklonjena cela vladna predloga z vsemi resolucijami in postranskimi predlogi. Vladin poraz je sedaj popoln in gotovo je, da so posledice neizogibne. Kaj se zgodi sedaj, ni še znano javnosti. Mogoče je, da cesar odslovi vse dosedanje ministre, ker niso znali dovolj pritiskati na ljudske zastopnike, ali pa bo razpuščen parlament in bo vlada na kak poseben način poskrbela za take može, ki ne bodo tako trdosrčni, kakor sedanji. Vsekako je pričakovati odločnega koraka, ker je cesar izjavil, da predloga ne zgine z dnevnega reda. Poslanska zbornica ima danes zopet sejo in so na dnevnem redu samo manj važne stvari.
Na Filipinih so si Amerikani baje zopet priborili neko zmago nad filipinskimi vstaši. V poročilu, iz Newjorka dohajajočem, se glasi, da je polkovnik Smitl minuli četrtek z desetimi stot-nijami in dvema topovoma napadel 2500 Filipincev, ki bo bili vtaborjeni na dobro zavarovanem kraju. Po kratkem a vročem boju bo bili vstaši popolno premagani in so se Amerikani zlahka polastili mesta Angeles, ki so ga imeli dosedaj vstaši v svoji oblasti. Bitka je bila zelo vroča, kajti Amerikani imajo dva ubita in 12 ranjenih. Že iz tega je razvidno, da je to zopet jedna tistih zmag, kakor si jih Amerikani navadno pribore na fili-
pinskih, za nje zelo neugodnih tleh. Poročila o zmagah dohajajo samo zaradi tega v javnost, da «e sploh kaj čuje o Amerikanih in da se nekoliko zaduše nasprotni glasovi, ki pravijo, da bi Ame rikani potrebovali nad 100.000 mož, ako bi si hoteli podvreči vse Filipince. Tudi na to ne morejo Amerikani računati, da jim bo lakota pomagala pri dolgotrajnem delu, kajti filipinski otoki «o že toliko rodovitni, da se lahko preživi še toliko prebivalstva.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. avgusta.
(Cesarjev rojstveni dan) je dno 18. t. m. praznovala družba hribolazcev v kapelici slov. plan. društva na Kredarici. Ob 4. uri zjutraj je daroval sv. mašo vojaški kurat č. g. I. Ambrož.
(Cesarjev rojstveni dan v Celovcu.) Iz Celovca: Cesarjev rojstveni dan so v Celovcu kakor običajno praznovali. Zvečer je bila bakljada, večerna veselica pri dež. predsedniku, h kateri je prišla vsa odlična družba celovška, na čelu ji nadvojvoda Josip Ferdinand, itd. V petek je bila slovesna sv. maša, katero je daroval mil. knezoškof Na c kr. uradih in nekaterih zasebnih poslopjih so bile raz-obešene cesarske zastave. Mesto ni razobesilo niti ene zastave. Zato pa so mestni policaji — ki so izza celjskih dogodkov posebno zasloveli — para-dirali v »piklhavbah« in na stolpu glavne cerkve sv. Ilja se je blestel napis: »lleil F. J.!« —
(Duhovne vaje) za duhovnike od 21 — 24 t. m. in zopet od 28—1 bode vodil P. Ferdinand Schttth S. J., profesor cerkvene zgodovine v Serajevem.
(Zlato sveto maSo je včeraj daroval velečastiti g. Ivan Zoreč, nadžupnik v Mengšu.
(Kje je doslednost?) Dne 16. t. m. je »Slov. Narod« pisal v uvodniku: » Če pridejo Nemci k nam koledovat za pomoč, Slovenci, pokažimo jim vrata! Naši sovražniki so vsi brez izjeme. Postavimo se na svoje noge; samo delajmo in preverjeni bodimo, da bomo delali z vspehom«. Ce je to načelo pravo, zakaj pa se na Kranjskem »Narodovi« pristaši vežejo z duševnim očetom postulatov za kranjske Nemce? Da je koroški »Narodov« dopisnik govoril gluhim ušesom, dokazal je »Narod« takoj drugi dan s člankom v katerem se ogreva za združitev slovanskih in nemških liberalcev v državnem zboru. Vprašati pač smemo, v čegavem imenu govori »Narod«?
(Nemška brezoziruost.) Tukajšnja tvrdka Joh. J a x razpošilja cenike, ki imajo na čelu : »Ali H e i 1! — blovenci, k slovenskim tvrdkam ! Za svoj denar se ne pustimo nahajlati!
(Slovenski krščanski socijalci na Hrvatskem) Od slovensko-hrvatske meje se nam piše: Česar nismo mogli verjeti, to se je ob izletu slovenskih krščanskih socijalcev na Hrvatsko pokazalo v precej jasni luči. Dr. Tavčar in dr. Frank igrata pod jedno odejo ! Za »lepe zveze« ima torej dr. Tavčar izvenreden talent. Neodvisne stranke na Hrvatskem torej sedaj vedo, kako daleč sta zabredla »Slov. Narod« in njegov voditelj. Povedano jim bodi, da z možem, ki na jedni strani meče Nemcem mesta v dež. šolskem svetu in jim streže pri vsaki priliki, na drugi strani pa podaje roko hrvatskemu dr. Franku, pošteno krščansko ljudstvo slovensko noče imeti dotike. Dr. Tavčar more torej predstavljati le narodu slovenskemu škodljivo kliko, nikdar pa slovenskega naroda. Z gnju-som smo brali »Narodova« zavijanja o izletu slovenskih krščanskih socijalcev na hrvatska tla. Bili smo na slovesnosti navzočni. Le propadli ljudje morejo n. pr. lagati, da na karlovški slavnosti ni bilo nobenega naših odličnih društev. Po »Narodu« bi bil menda hrvatski cvet le okolu dr. Franka! Na slavnost v Karlovec došla so z zastavami naslednja hrvatska društva: »Zanat. pomoč društvo", »Prvo zagr. društvo gradjevnog obrta", „Prvo hrvatsko rad. društvo", „Katoliško djet. društvo" iz Zagreba, dalje „Sloga" iz Siska, „Jadranska Vila" iz Sušaka, „Vatrogasno društvo" iz Karlovca, „Napredak" iz Samobora, „Lovor" iz Slunja, „Ba-novac" iz Petrinja, „Zora" iz Karlovca in depu-tacije akad. društva „Zvonimir" z Dunaja, »Kre-Simira" z Dunaja, MVienca" in „Vile" iz Varaž-dina, „Savez hrv. pjev. društva" iz Zagreba, vojno veteransko društvo iz Zagreba. Slavnost karlovška je bila sijajen izraz slovensko - hrvatske vzajemnosti, kar so povdarjali tudi vsi brzojavni po-
zdravi, došli iz širne Hrvatske. Bila pa je tudi slavnost krščanskega ljudstva in komur to smrdi, ta ni za nas!
(Shod krščanskih socijalcev) bode prihodnjo nedeljo popoludne pri D. M. v Polju.
(Deželna zavarovalnica zoper požare za Koroško) je dovoljena. Cesar je potrdil zakonski načrt, s katerim se dovoljuje potrebni kredit za napravo novega zavoda, in ministerstvo je odobrilo pravila. — Deželna zavarovalnica za starost, rente, življenje, že posluje. Kakor znano, ta zavarovalnica ni samostojna, marveč je samo podružnica nižjeavstrijskega zavoda. Koroški nacijonalci so se v tem slučaju zatekli po pomoč h krščanskim socijalistom, katerih ne morejo dosti črtiti in po Bvojih listih zasramovati.
(Nepotrjeni zakoui.) Iz Celovca, dne 19. avgusta: Cesar ni potrebi cele vrste zakonskih načrtov, kakor jih je bil sklenil koroški deželni zbor v zadnjem zasedanju. Tako cesar ni potrdil zakona o prenaredbi volilne pravice za občine. To je torej zopet delo naših nacijonalcev, ki na Najvišjem mestu ni dobilo potrjenja! Kdor sliši one gospode na shodih, kdor bere njihove liste, bi moral misliti, da so nemško-nacijonalni gospodje v našem deželnem zboru samo modrijani, proti katerim so modrijani starih časov same — ničle, da so oni vzeli vso znanost itd. v zakup, a njihova dela in — nepotrjeni zakoni kažejo drugače 1 — Dalje cesar tudi ni potrdil zakona glede deželnega kulturnega sveta, ker vkljub prigovarjanju od vladne strani niso vsprejeli določila, da ima predsednika kul turnemu svetu imenovati cesar. Hoteli so predsednika voliti sami, da tako ložje preskrbe kakemu svojih privržencev mastno službo, a izpodletelo jim je! — Doklada na likerje, rum, konjak itd. v visočini 20 gld. od hektolitra, tudi ni dobila najvišjega potrjenja in smejo pobirati samo dosedanjo doklado po 10 gld. — Doklada na pivo (l gld. na hektoliter) istotako ni potrjena in sicer »iz principijelnih uzrokov!« — Potrjen je zakon o dokladi na žganje in vino, a ta doklada se sme pobirati šele od dneva, ko je dotični zakon razglašen. — Ker je toliko predlogov dež. zbora nepotrjenih, pokazal se bode v dež. gospodarstvu občutljiv primanjkljaj. Nacijonalna gospoda bo vsled svoje površnosti v veliki zadregi.
(Koroški novičar.) Pri srečkanju koroške hi-potečne banke dne 5. avgusta so bile izžrebane sledeče srečke: po 1000 gl. štev. 596, 603, 666; po 500 gld. štev. 28, 158; po 100 gld. štev. 26, 46, 95, 267, 286, 300, 368, 502, 589, 645, 731, 771 ; po 50 gld. štev. 4. Te srečke se izplačajo šest mesecev po žrebanju, t. j. 1. februvarija 1900. Od prejšnjih izžrebanih srečk se še niso vzdignile: po 1000 gld. štev. 56, 57, 190, 507; po 500 gld. štev. 192; po 100 gld. štev. 6, 44, 161, 272, 297, 315, 318; po 50 gld. št. 18. — Pri Bistrici na Dravi je vlak povozil žensko Stravs, kateri se je bilo zmešalo in ki se je vrgla pod vlak. Bila je na mestu mrtva. — Kneippovo zdravišče, katero je napravil g. župnik dr. A m š 1 na Jezercu pri Vetrinju, se je otvorilo dne 19. t. m. — V Krki je utonil kovač L. Schrottmiiller.
(Petelin na domačem dvorišču.) Minoli četrtek smo po hrvatskih listih posneli, da v Slavoniji primanjkuje delavcev, ter dostavili: »Gotovo bi tudi naši žilavi delavci dobili primernega zaslužka, da bi jim ne trebalo v d a 1 j n o A m e r i k o«. V sobotnem »Narodu« pa se je neki »kmet« z dežele, ki morda še graha od boba ne loči, raz-koračil, kakor petelin zakrožil oči ter hripavo zapel: Glejte, ljudje božji, kakšni so ti preklicani klerikalci! Povsod in ob vsaki priliki lažejo našemu kmetu, da so njegovi prijatelji, a posle mu pa gonijo v Slavonijo! Ali Vi, gosp. Kmet, ne veste, da si naši ljudje, osobito z Notranjskega in mnogih dolenjskih krajev po zimi služijo kruha po slavonskih, sedmograških in celo rumunskih šumah? Ali naj morda glada umirajo doma za pečjo? Mi sami obžalujemo, da je tako, a živi ljudje vendar ne morejo pod zemljo. Da pa je posebno v ljubljanski okolici živo pomanjkanje kmetiških delavcev, temu ni kriva Slavonija, tudi no Amerika, ampak razne tovarne. Capito?
(Tržaški Lloyd) dobiva znatne podporo od države in vendar imajo pri upravi odločilno besedo lalioni. Ko je ravnateljstvo svoj čas enemu svojih novih parnikov hotelo dati nemško ime
»Triest«, zagnali so Garibaldinoi velik krik in zahtevali, da se parnik imenuj »Trieste«. Sedaj gradd tri novo parnike, katerim hočejo dati imen« »Carinthia«, Cargniola« in »Styria«, kakor da bi bile te dežele že laške. Da bi jih kokljal
(V kamuiškem kopališču) je bilo do 15. t. m. 327 strank s 656 osebami.
(V komisijo za nadzorovanje dijaških stanovanj) je imenoval deželni šolski svet za Ljubljano dr. K o p f i v o, za Kranj dr. S a v n i k a, za No-vomesto dr. V a u p o t i č a in za Kočevje dr. Seemanna.
(Razdelitev ustanove vojaškim invalidom.) Minuli petek po slovesni sv. maši je razdelil litijski okrajni glavar štirim invalidom od patrijotiškega gospejnega pomožnega društva za Kranjsko podeljene jim ustanove. Invalida Mart. Stok z Brega in Jan. Jeretič iz Vintarjevca sta dobila po 39 gl. 90 kr., Fr. Gerden iz Gabrovke in Jos. Korelec iz Zavrstnika pa po 10 gl podpore.
(Služabniške plače.) Oficijelni »Fremdenblatt« poroča, da se dotična naredba objavi prihodnje dni in stopi v veljavo s 1. Beptembrom.
(Sadje) je lahko jako nevarno, kajti zgodi se, da ga ljudje zavživajo brez vsake previdnosti. Sadje je večkrat nesnažno, prašno, umazano, ker prehaja iz roke v roko. Zato je treba sadje vedno omiti in osnažiti. Seveda, sadja ni treba ravno cele ure namakati, ker potem zgubi ves pravi duh. Posebno previdnost svetujemo pri uživanju grozdja, ki je bilo žvepljano.
(Dva kozolca sta pogorela) minuli torek dopoldne nekemu posestniku v Ratečah. Napolnjena sta bila z ržjo. Posestnika nista zavarovana. Zažgali so otroci.
(Redka prikazen.) Iz Polh. Gradca se nam poroča : Že od spomladi se izprehaja ob vznožju goie sv. Lovrenca popolnoma bel kos, ki se ne boji posebno človeka in je le sam.
(Zvijača.) Neki Peter Podbinsky iz Galicije je prišel za nekaj dni v Trst in šel tu v neko krčmo na Barrieri. V tej krčmi se je seznanil z nekim človekom, ki se mu je posebno prijaznega izkazal. Govorila sta o tem in onem in tako tudi o krčmah, kjer se obeduje po ceni. Neznanec je Poljaku svetoval, naj gre ž njim v ljudsko kuhinjo, kjer bode dobro in ceno postrežen, torbo pa naj kar v krčmi pusti ta čas pri kuharici Giovan-nini Sinetti. Podbinskv je storil po nasvetu, oddal svoje reči kuharici ter šel obedovat v ljudsko kuhinjo. čez nekaj časa se je vrnil v krčmo neznanec Podbinskega in zahteval, naj mu kuharica izroči za poslednjega torbo, katero mu hoče izročiti. Kuharica je dala torbo in zlikovec je zginil ž njo. V torbi je imel Podbinsky novo obleko, vredno 20 gld., in 30 gld. denarja.
(Pistor pozebel.) V St. Ilju na Štajerskem je nemški »schulverein« ustanovil šolo. Znani Pistor in tovariši so se mnogo trudili, da bi vzdržavanje te šole prevzela občina, a so pozebli. Dne 17. t. m. so se namreč sošli člani kr. šol. sveta, župan in tudi stariši nemških in slovenskih otrok ter se v pričo okr. glavarja v veliki večini izrekli proti temu, da bi občina plačevala nemško šolo.
(Utonila je) minuli ponedeljek 2'/, letna hči kočarja Endlicherja v Kranjski gori. Zašla je brez nadzorstva v meter globoko lužo, iz katere so jo pozneje mrtvo potegnili.
(Obesil se je) Vel. Šmarna dan popoldne 491etni, pijančevanju udani Mat. Žnidaršič s Križne
gore pri Ložu. Njegova hči našla ga je mrtvega.
*
* *
(Le iz daleč !) Tašča: »Janez, Ti ne veš, kako sem se razveselila, ko sem Te že od daleč zagledala«. — Zet: »Tudi jaz sem vesel, kedar Vas vidim — od daleč«.
(Tuji delavci na Reki.) Hrvatski „Kurir» piše: Žalostno je, a resnično. Na Heki zidajo in grade, a vendar domači ljudje ne dobe dela. V tunelu delajo Italijani, pri električnem tramvaju Nemci, pri asfaltiranju Mažari, a za domače ljudi preosta-jejo — kamenolomi.
(Dva medveda — rešilen.) Čuden prizor se je nedavno vršil v obližju mesta Prage. Nekaj prijateljev iz Žiškova je napravilo izlet na kolesih v Jirno pri Češkem Brodu. Na čelu je vozil trgovec K. Ko pridejo že v Klanovec pri Jirni, skoči nenadoma iz neke kmetiške hiše Bošnjak z dvema medvedoma. K. se tako prestraši, da zavije v stran in trešči kakor je bil dolg in širok, v ribnik ob cesti. Toda medveda skočita takoj za njim
in ga prineseta iz mrzle kopelji. Medveda sta bila namreč dva kmetiška mladeniča, oblečena v medvedji koži, ki sta na tamošnji ljudski veselici uganjala burke.
(Ameriške novice.) V nedeljo dne 6. avgusta so v Tovru praznovali desetletnico obstanka društva sv. Cirila in Metoda. Pred desetimi leti so zasejali zrno, iz katerega je vzraslo lepo drevo.
—	V Norfolku razsaja v vojaškem domu rumena mrzlica. Ta glas je vznemiril vsa sosedna mesta.
—	V San Francisko so dne 29. julija iz Alaske pripeljali pol milijona dolarjev. — V Jennyju, Ar-kansas, štrajk še vedno ni končan. Mej delavci je tudi mnogo Slovencev, katerim gre vsled strajka jako trda. Razna slovenska društva po Ameriki jim pošiljajo podpore.
(Star časnik.) V Pekingu izhaja časnik »Kin-Pau«, ki bode te dni praznoval tisočletnico svojega obstanka. Do 1. 1631. jo izhajal po enkrat na mesec, pozneje vsak teden in od 1. 1800 vsak dan. Sedaj izhaja trikrat na dan, zjutraj na rumenem, opoludne na belem in zvečer na sivem papirju.
Društva.
(Katoliško - politično in gospodarsko društvo zaSlovence ni Koroškem! napravi v nedeljo dne 27. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne shod v gostilni pri Sitarju naBrodu ob Spod. Dravogradu s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav. — 2. Govor : »Kdo hoče in more pomagati kmetskemu stanu ? — 3. Naše šole. — 4. Raznoterosti. Slovenci, pridite v prav obilnem številu na važni shod!
Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 21. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski se je podal danes v Budimpešto.
Dunaj, 21. avgusta. Vsled sklepa stalnega odbora krščansko - socijalne delavske stranke se vrši v oktobru na Dunaju na dva dni proračunjen kongres krščansko socijalnih delavcev iz cele Avstrije.
Praga, 21. avgusta. V Graslici, v severozahodnem delu Češke, se je zbralo nocoj 4 do 500 razgrajačev, ki so napadli uradno poslopje glavarstva s kamenjem. Demonstrantje so napadli tudi orožnike ter ranili orožniškega načelnika. Pozneje so jeli streljati in prisilili orožnike, da so zgrabili za orožje. Dva. demonstranta sta bila na mestu ubita, šest oseb nevarno ranjenih; dva od teh sta kmalu nato umrla. Glavarstvo je brzojavno pozvalo bataljon vojakov, ki so naredili mir.
Praga, 21. avgusta. Tudi v Ašu so bile sinoči zelo burne demonstracije. Razgrajači so pobili okna v katoliškem domu, davčnem uradu in raznih drugih hišah. Policija ni mogla biti kos demonstrantom, morali so pozvati vojake.
Belgrad, 21. avgusta. Razprava proti napadovalcu Knezeviču pred naglim sodom se prične 24. t. m.
Berolin, 20. avgusta. Vladna predloga o zgradnji dveh večjih kanalov je bila včeraj tudi v tretjem branju odklonjena z 235 proti 147 glasovom.
Rim, 21. avgusta. Papež je vsprejel včeraj povodom svojega godu 1(5 kardinalov in do 300 drugih oseb v svoji zasebni knjižnici ter se dalje časa razgovarjal z njimi o verskih stvareh. Papež se počuti prav dobro.
Pariz, 21. avgusta. Hiša, v kateri biva zasledovani »zarotnik" Guerin s svojimi somišljeniki, je popolno zastražena. Zaprli so mu tudi vodovod in danes stražijo tudi vse odvodne kanale.
Pariz, 21. avgusta. Minulo noč so se pojavili veliki nemiri, ki so jih provzročili anarhisti. Prišlo je do vročega boja mej njimi in policijo. Demonstrantje so streljali s samokresi, tudi policija je morala rabiti orožje. Ranjenih je skupno 380 oseb, mej njimi 59 stražnikov. Prijeli so 150 demonstrantov.
Pariz, 21. avgusta. Več tisoč anarhistov je pri sinočnjih demonstracijah udrlo v jedno jezuitsko ter v cerkev sv. Jožefa. V prvi so razdejali vse, kar jim je prišlo pod roke. Tabernakelj, svečniki, lestenci, svetniške sohe in vse okraske so potrli in razmetali po cerkvi, klopi pa zažgali. V cerkvi sv. Jožefa so zažgali samo klopi, ker jih je policija dohitela in pogasila ogenj. Klicev: Proč z jezuiti, živela anarhija in revolucija! ni hotelo biti konca. Policija in vojaštvo sta imeli dovolj posla. Zgradili so tudi barikade in izza njih streljali na stražnike.
Rennes, 2i. avgusta. Zdravniki trdijo, da se bo Labori jutri že lahko udeležil Drey-fusove razprave.
Cap Haitien, 21. avgusta. V pokrajini Macoris je izbuknila vstaja, ki deluje za izvolitev Jimenesa predsednikom republike San Domingo.
Umrli bo:
18.	avgusta. Ivana Kralj, delavca hči, IV, meseca, Vod-mat 44, catarrhus intestinalis. -- Ana Poljšak, posestnika žena, 45 let, Vodmat 35, jetika. — Valentin Žitnik, črev-ljarja sin, 2", leta, Cesta na loko 11 a) catarrhus intestinalis. — Ana Fl;gel, kleparja lena, 53 let, Rimska cesta 19, krvavenje možgan in kap.
Y hiralnici:
19.	avgusta. Franc Miculinič, gostilničar, 48 let. dementia paralit. prog. — Marija Prevodnik, posestnika hči, 45 let, amentia tubercul. pulm.
V vojaški bolnišnici:
17. avgusta. Franc RuhhUtl, nadomestni reservist, 26 let, Dysenteria.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
1 a	Ca« opazovanja	Stanje barometra r mm.	Temperatura po Celziju	Vetrori	Nebo	ih
19	9. zvečer	/362	16-4	brezv.	del. jasno	00
20	7. zjutraj 2 popol.	735 8 734 6	12 3 23 6	sl. svzh. sr. jjvzh.	megla jasno	
20	9 zvečer	7356	180	sl. szah.	pol oblač.	
21	7. zjutraj 2. popol.	7380 737 1	12-8 197	sl. svzh sr. svzh.	skorojasno del. oblač.	54
Srednja temperatura sobote V				.1», normale: 18 5"		
Neprekoaljlvega učinka J«
Tanno - chinin tinktura za lase,
Okrepčuje ln ohranjajo laaliče ln preprečuj* izpadanje las.
Cena 1 steklenlol z rabllnlm navodom 60 kr.
Jedlna zaloga	l 566 8
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Realjeva oeata it. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh prelzkuienih zdravil. Razpoiilja z obratno poito.
za »Ukarje, pleskarje, zidarje in za do-
^UJJttc mačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske
ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 16 11—5
za slovenski in nemiki jezik sprejme pod
ugodnimi pogoji v svojo pisarno
677 3-3
dr. Matej Pretiier,
advokat v Trstu.
Kandidatinja otroškega vrteča
s prav dobrimi spričevali, želi stopiti v službo kot odgojiteljica h kaki boljši rodbini. 686 3-1
Pojasnila daje J. J., poste restante Ribnica.
Srednja temperatura nedelje 18 0°, normale : 18'4°.
Iščem
primernega prostora i« «*£*■ za trgovino,
na deželi, a bliio Ljubljane.
Ponudbe, najbolj pismene, upravništvu
»Slovenca«.	681 3—2
Prodajalnica katol, tiskovnega društva
prej H. Nični an v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča svojo bogato zalogo molltvenlkov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoolonallj, zlasti:
Rožne venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajste-rica 25 kr. do 1 gld. 40 kr.; na žici dvanajsterica 45 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos.
Rožne venoe Naše ljube Goape, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne venoe Žalostne M. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; rožne venoe za duše v vloah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr.
SvetinJloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr.
Svetinje za ,.Marijine družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld.
Srebrne avetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.< in »presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje.
Pražkl Jezuščekl, v malih puSicah, po 10 kr., več skupa, ceneje.
Krlžol za rožne venoe, dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr.r iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr.
Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno' od 75 kr. jeden do 20 gld.
Fodobloe za I. av. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr., s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld. in 12 gld.
Spomin av. mlaijona, sto podob skupaj 85 kr.
Litanije presv. Sroa Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, slo skupaj 80 kr.
itd. itd.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	JBAIVK A lakso Veršec v I^JTJBI^J^IVl.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dnč po 4*/«%• Poitno - hranllnične položnloe na razpolago.
--^g Dunajska l>orza. -		
Dni 21. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.
Bknpni državni dolg v srebru.....100	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......118	>
avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......118	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	905	»
Kreditne delnice, 160 gld..............383	»
London vista...........120	»
HemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»
20 mark............11»
SO frankov (napoleondor)............9	>
Italijanski bankovci........44	»
C- kr. cekini................6	»
10 kr. 05 » 10 »
10 » 20 »
50 » 62V,. 90 » 76 » 65",' 37'/,» 68 »
Dni 19. avguata.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/„ .
>	> dolenjskih železnic 4°/0
171 gld. 60		
156	»	75
194	•	75
98	»	25
140	»	—
128	»	60
107	•	60
112	»	—
90	*	90
215	»	25
163	»	80
119	»	—
99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — ki.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 » — •
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke......T . .	23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	161
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3200
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . .	436
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	75
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106
Montanska družba avstr. plan.....277
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178
Papirnih rubljev 100........127
90 25
50
60
65 50 12
gfJT Nakup ln prodaja SJCt
vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H EBCI It"
I., Ulfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
36JT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.