V Ljubljani, dne 10. januarja 1931 Cena posamezni številki Din 1*50 XIII. leto. „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. •3= Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredniitvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. ■ ■■n's»^BiiiMMrimiwTrrTrrTiw^rm»nwHMnrruniim«TiBmmwnrinT«MwnMffwnnnrnTiirfriifiiiiii iininr m\» iiiiii ~irMiiwiriirjnfiiniTirTTiiiiriiTTTiimiiTWMniTnnwMTmiTiTirnmmMrrnfTfiMi Ureditev prejemkov z znižanjem cen. Pod tem naslovom je objavil ugledni dunajski uradniški list »Reichs* verband der öffentlich Angestellten«, ki izhaja v nakladi 25.000 izvodov, v svojih prvi letošnji številki članek drja. W. Kronesa, ki je zaradi splošno ve* Ijavnih načel važen tudi za državno uradništvo v drugih državah, v katerih je položaj javnega uslužbenstva >— ka« kor na primer pri nas *— več ali manj sličen avstrijskim razmeram. Članek tu podajamo v izvlečku. »Za avstrijsko javno mameščen* stvo je izjava vlade k proračunskemu predlogu vsebovala samo eno svetlo točko, namreč v izjavi omenjeno aken jo za znižanje cen. S stališča tistega, ki prejema mezdo ali plačo, seveda znižanje cen najvažnejših življenskih potrebščin za nameravanih 20% seve* da nikakor ni enako 20% zvišanju pre* jemkov. Ker pa je pri sedanjih raz* merah izredno malo upanja na tako 20% ,ali tudi na znatno skromnejše zvišanje postavk zakona o prejemkih, bi bilo odgovarjajoče znižanje gotovo zelo dragoceno nadomestilo. Seveda nastane zdaj vprašanje, da*li bo akcija, katero obljublja vlada, imela trajno vrednost ali pa zgolj na* videzen uspeh. Na splošno bi seveda uradništvo imelo dovolj povoda, biti v tem oziru zelo skeptično, ker takih akcij niso poskušali le pri nas v Av* strici, temveč tudi drugod že ponovno in so redoma vse ostale brez pravega uspeha. Navzlic temu je pa uprav zdaj, kakor bom v naslednjem dokazal, nek optimizem umesten, seveda le v slu* čaju, če ne bodo javni nameščenci kot konzumentje samo potrpežljivo čakali na znižanje cen kot na dar iz nebes ali pa kot vladin poklon, temveč če bodo tudi sami pripomogli, da izsilijo zni* žanje cen. Vsako znižanje cen more nastati samo iz dveh virov, namreč iz zniža* nja proizvajalnih cen in iz znižanja vmesnega dobička trgovcev. Če torej najprej pogledamo proizvodu j o, more znižanje cen imeti spet dva vzroka, namreč dejansko pocenitev proizvod* nje s pomočjo racionalizacije obratov, ali pa prisilno znižanje cen zaradi nad* produkcije na svetovnem tržišču. V Avstriji sta danes podana obadva po* goja: industrija, kakor tudi poljedeb stvo sta že znatno poboljšala svoje obratovanje in želeti je samo, da se to izboljšavanje proizvajalnih načinov tako nadaljuje. Celo zmerno pospeše* vanje teh stremljenj z javnimi sred* stvi je s stališča konzumentov še prh poročljivo, vsekakor bolj nego politika subvencioniranja obratovalnih panog, katere se, kakor na primer pridelova* nje žita v vlišini 1500 metrov nad mor* jem, sploh ne morejo smatrati več sposobnim za življenje. Manj razveseljiv je silni padec cen na svetovnem tržišču, kjer je po* sebno na polju poljedelskega pridelo* vanja že dosegel tako nižino, da bi vsaj v Avstriji bilo za naprej smiselno gospodarstvo sploh nemogoče, če bi ta položaj trajal delj časa. Kakor je sicer cena 12 grošev za kilogram pše* niče razveseljiva za konzumente, bodo morali javni nameščenci, ki pravilno pojmujejo splošno dobrino, v tem ozn ru prej zagovarjati zvišanje cen, nego pa njih zniža vanj e. Vsekakor pa na splošno pogoji za vseobče znižanje cen nikakor niso ne= povoljni. Mnogo manj ugodne so raz= mere v vmesni trgovini. V poslednjem času je priobčil list že več člankov, ki so vsi opozarjali na prekomerne vmes* ne dobičke. Navedene slučaje je mo* goče s primeri iz vseh panog živi j en* skih potrebščin po volji pomnožiti in posplošiti. Tu zadostuje gola ugotovi* tev, da se večina predmetov, in .sicer prav tako prirodni pridelki, kakor tudi obrtniški in industrijski izdelki na po* tu od producenta do konzumenta, po* draže za mnogo nad 100% in da se posebno v nadrobni prodaji pribitek od 25 do 30% k ceni (napram 8 do. 10% v predvojni dobi) smatra še kot nor* malen »meščanski« dobiček. Ni pa dovolj, da ugotovimo ta dejstva, temveč treba je poiskati tudi njihove vzroke. Trgovci se v tem oziru radi izgovarjajo na povišana davčna bremena in povečane prispevke za so* cialno zavarovanje. Upravičenosti teh pritožb ni mogoče oporekati in je pre* osnova celotnega sistema davščin in socialnega zavarovanja, katero obljub* Ija vlada, brez dvoma objektivno ugo* tovljena nujnost. Kdor pa ima le ko* ličkaj upogleda v kupčijske razmere, mora priznati, da je povišanje trgov* čevih dobičkov že ndkolikokrat pre* seglo te zvišane dajatve, ki torej ni* kakor ne morejo biti edini razlog za abnormalno razmerje med nakupno in prodajno ceno. Tudi ni mogoče, če hočemo biti pravični, predbacivati malim trgov* cem*detaj listom prekomernega skup* nega dobičke, iker bi se le*ta moral itak pokazati v razkošnejšem načinu živ* ljenja ali pa v znatnejšem nalaganju prihrankov — če izvzamemo seveda izjemne slučaje. Seveda so li mali de* tajlni trgovci morali sorazmerno zni* žati svoj življenski standard za dosti manje, nego javni nameščenci, ni pa mogoče tudi zanikati, da je to nadalje* vanje predvojnega načina življenja šlo često na stroške obratne glavnice in torej na račun starostne preskrbe. Obči klic po socialnem starostnem za* varovanju samostojnih pridobitnikov, katerega omenja tudi vladna izjava, govori jasen »Mene Tekel...« Kje pa tiči tedaj .vzrok velikih raz* lik v cenah? Vodilni zastopnik neke zveze deta j listov je zadnjič v svojem govoru več ali manj neprostovoljno izda1! to tajnost, ki prav za prav niti ni tajnost. Kakor je namreč sam navedel, je bilo pred vojno na Dunaju približno 28.000 detajlnih trgovin, doeim jih je danes približno 80.000. Nadaljnja go* vornikova izvajanja, po katerih naj bi bila večina teh novih trgovcev izšla iz krogov beguncev z vzhoda, 'katerim so dunajske volilne tovarne preskrbele domovnice in državljanstvo, in pa iz odpuščenih bančnih uradnikov, so v ti zvezi skoro postranskega pomena. Važno je dejstvo samo, kar postane takoj jasno, če premislimo to*le raz* merje: pred vojno je Mio pri dveh mi* lijonih konzumentov 28.000 trgovcev* detajlistov, danes pri približno l.-8 mi* lijona konzumentov jih je pa 80.000. To se pravi, da je tedaj detajlist za* služil, kar je potreboval'za življenje in kar je moral prihraniti za starost, od približno 73 konzumentov, dočim da* nes odpade na posameznega trgovca komaj 23' konzumentov. Ker je pa po* vrhu tega kupna moč velikega, dela prebivalstva prav bistveno padla, je brez nadaljnjega jasno, da mora, če ostane še nadalje to silno število de* tajlistov, vsak od njih pri vsakem predmetu, katerega proda, najmanj tri« krat toliko zaslužiti, kakor prej, če naj njegov letni dohodek vsaj kolikor to* liko doseže enalko višino, kakor nek* daj. Če je torej, kakor smo prej ugo* tovili, povprečni pribitek k ceni od 8 do 10% zrasel na 25 do 30%, je s tem točnost prednjih zaključkov potrjena s praktičnim primerom. Zato je brez nadaljnjega razum* Ijivo vsakomur, da more nastopiti res* nično znižanje cen samo tedaj, če se prej ali pa vsaj sočasno zniža tudi šte* Zadnji čas, kolikor nam je znano, se je zgodilo v nekaj slučajih, da po* edina ministrstva državnim uslužben* cem ne priznavajo v njihovo celokupno službeno dobo časa, katerega so usluž* benci prebili v svojstvu aspirantov. Po starih avstrijskih predpisih se je urad* ništvu, čim je doseglo stalnost in pra* vico do pokojnine, aspirantska doba vštevala v celokupno službeno dobo, seveda z nekaterimi razlikami po vrsti stroke. Za poedme panoge državne službe so bile določene pa še širše ugodnosti, tako na primer znižanje mi* nimalne starostne dobe za sprejem v službo, oziroma za vštevanje službenih let. Ker je to vprašanje prav nejasno, in se v različnih ministrstvih na raz* lične načine rešuje, je velikega pome* na razsodba državnega sveta od 16. maja 1930., št. 35.920 ex ,1929., iz ka* tere po »Poštnem Glasniku« posnema* mo naslednje. Gradbeno ministrstvo je odpustilo nekega poštnega uradnika II. katego* rije, ki je imel že več kot deset služ* benih let, brez pravice do pokojnine. Odpuščeni je sicer — vštevši aspirant* sko dobo — služil nad deset let v dr* žavni službi, vendar ker mu ministr* stvo aspirantske dobe ni vračunalo, po odbitku le*te njegovo skupno službo* vanje ni presegalo deset let. Po tožbi odpuščenega je državni svet' razveljavil izpodbijano rešitev gradbenega ministrstva iz razloga, »ker se aspirantslka služba'po zakonih prejšnje avistro*ogrske države ni srna* trala za dnevnilčarsko službo, kakor to navaja minister v svojem odgovoru, ampak se je priznavala ta služba za napredovanje in za pokojnino ter bi se bila morala zato upoštevati ob odpu* stu tožitelja iz državne službe. Pa tudi če bi se mu ta služba ne priznala, bi se vendar ne bil smel odpustiti, ker je imel na dan 1. decembra 1925. po sa= Iz ljubljanskega »Zadrugarja« ob* javljamo sledeči velepomembni čla* nek: »Nekako pred osmimi leti je pri* nesel zagrebški dnevnik »Jutarnji list« zanimiv članek o industrializaciji kme* tijstva v Ameriki. Računal je, kako malenkostni bodo produkcijski stroški za žito, ker bo vse delo opravljal stroj. Omenjal je tudi, da se tudi Rusi zani* majo -za navedeni amerikanski sistem farmerstva. Prerokoval je slabo bo* dočnost našemu kmetijstvu, ki se ne more tako hitro modernizirati, deloma zaradi konservativnosti kmetovalcev, deloma zaradi pomanjkanja kapitala in smisla za investicije, dostikrat pa zaradi terena kot takega, kjer ni mo* goče izrazito valovitega terena obde* lavati s poljedelskimi stroji. Danes nastopa ona doba, kot jo je prerokoval pred osmimi leti »Jutarnji list«. Poceni obdelovanje s stroji, for* siranje produkcije ne 'glede na kon* zum, dobra letina in preobilica sadu je tako pocenila poljske pridelke, da se celo amerikanski farmer ji ne more* jo znajti, in oni sami trdijo, da ne pri* dejo na svoj račun in da jih stane tudi to ceneno mašinelno pridelovanje več kakor pa izkupijo za svoj pridelek. K temu -se je pridružila še Rusija s svojim dumpingom in prodaja žito pa tudi les ter industrijske izdelke po ne* vilo teh detajlnih trgovcev. Če je pa to, in s kakšnimi sredstvi sploh mo* goče doseči, bomo pojasnili v drugem delu članka.« mem ministrovem odgovoru na tožbo: deset let, deset mesecev in sedeni dni vračunljive službe, a s tem je izpolnil pogoj iz člena -336. finančnega zakona za leto 1928./29. itd « O ti razsodbi izvaja »Poštni Gias* nik« v nadaljnjem to*le: »Ta razsodba je prav zanimiva in. tudi važna za p. t t. uradnike*bivše aspirante. Največ je vredna v tem po* gledu, ker je -ž njo razveljavljena ne* vzdržna ministrska naredba, da je bila aspirantslka služba dnevničarska- služ* ba in koit taka nevštevna za napredo* vanje in za pokojnino. Zdaj je jasno, da se računa aspirantska služba tudi v minimalni rok prvih 10 let. Manj jasna pa je gornja sodba dr* žavnega sveta v tem, ko citnra čl. 336. finančnega zakona za leto 1928./1929, s katerim -se daje pravica do pokojni* ne onim uslužbencem, ki so na Jan 1. decembra 1925. imeli 10 let (pozneje 15 let) službe, vračun-ijive po prejšnjih predpisih. Če to drži, potem velja za* kon od 1. marca 1929. (pridobivanje pravice do pokojnine) samo za bodo* če, medtem ko imajo vsi, (ki so -si pri* dobili pravico do pokojnine do 'tega dneva, to pravico dalje, ne glede na nove predpise. Nekateri so ta zakon 'tudii na ta način tolmačili, a do gornje razsodbe ni bilo prave sankcije takega tolmače* nja. Največje važnosti je — kakor že rečeno — računanje aspirantske služ* be v minimalni rok prvih 10 let, česar naše (tedaj še: gradbeno) ministrstvo doslej ni priznavalo.« Ta razsodba državnega sveta je na* čelne važnosti tudi za druge stroke, n1, pr. za davčno uradništvo, ker v zad* njem času tudi finančno ministrstvo ne priznava več v celokupno službeno dobo tistega časa (največ 1 leto), ki ga je davčni aspirant odslužil, pred dovr* šenim 18. letom. verjetno nizki ceni; franco Italija sta* ne pšenica iz -Rusije 1T0 Din, kar zna* či franko nakladalna luka ,96 par. Ako pride pšenica tedaj iz notranjosti de* žele, dobi kmet zanjo -svojih 50 do 60 par za kilogram. Koliko si more kmet s tem kupiti? Ne poznamo raz* mer, toda nemški zadružni časopisi pisarijo vedno in vedno o krušnih kar* tah, o kartah za sladkor, za mast, za manufakturo. Časi in razmere, kot smo jih mi doživljali v letih 1916. do 1918. Morda na-eni strani pomanjkanje, da si morajo urejevati razmere s krušnimi kartami, na drugi strani pa preobilica žita, ki (ga prodajajo po smešno nizki ceni, in dobi za to žito kmet na vse* zadnje protivrednost, ki je malo več kot 2 kg riža, katerega rabi kitajski kuli kot svojo dnevno plačo. Posledico takih razmer in takih cen čutimo tudi v srednji Evropi, predvsem v naši državi. Naša (ljub* Ijanska železničarska, op. ured.) zadru* ga je plačala zadnji vagon umetno su* šene koruze 76 par za kilogram, ako odštejemo stroške za sušenje 16 par za kg, tedaj je stržil kmet za kilogram koruze 60 par, ali malo več kot za eno Vardar cigareto. Za pšenico iztrži kmet 1.'20 do P50 Din, pa tudi po en Din jo mora oddajati. V Sloveniji do* bi kmet za krompir, ki je ponekod glavni vir njegovih dohodkov 50 par Priznavanje aspirantske službe za pokojnino. S. Č.: Danes meni, jutri tebi. za kg, drugod, kjer stavijo svoje nade, da poravnajo davke, na prodajo pra= šičev, bodo razočarani, ko bodo videli, da bo cena prašičem padla morda na neverjetno nizko ceno. Železničarji sami najbolj čutimo in vidimo, kam dovede ta kriza na= šega kmeta. Poprej je šel vlak za vla= kom lesa ,in drv, ižita in 'živine, danes vozimo prazne vagone sem in tja. lin kolikor se robe prepelje, jo da kmet pod lastno produkcijsko ceno. Kako se bo vse to ,končalo? Ako gre po tej poti naprej, potem smo si lahko na jasnem, da bo prišla ,polovica kmetij na boben ali pa bodo hoteli ohraniti kmetijstvo pri življenju, mu znižali davke, in ceho bomo plačali mi, državni nameščenci. Gotovo je, da bodo razdelili vse breme sedanje go* spodarske krize med vse državljane in da bodo začeli nam zmanjševati plače, podobno .kot je fašistična Italija znižala za 12% plače vsem državnim nameščencem. Ne smemo se veseliti tega, da mo* ra danes kmet prodajati svoje pridelke pod/ceno. Če on danes krvavi, mu bo* mo morali pomagati v kratkem času spet mi sami. Sedanje stanje ni zdra* vo, nastale bodo komplikacije, in ne vemo, kdo bo pri tem vse trpel. Kot zadruga pa moramo gledati na sedanjo krizo v poljedelstvu ter v industriji z zadružnega stališča. Kmet, producent naših živil, nam je najbližji. Kot zadruga skušamo priti neposredno z njim v stik in je naravno, logično in pravično, da smatramo mi tega kmeta nekako kot našega uslužbenca, kot uslužbenca konzumentov. Kakor skuša biti vsaka zadruga pravična napram vsem svojim članom, tako skuša biti pravična tudi napram svojim uslužben* cem, katerim hoče organizirati in pre* skrbeti eksistenco, vredno človeka in njegovega dela. V naši zadrugi znaša povprečna plača naših uslužbencev 1580 Din mesečno in smo si šteli kot svojo dolžnost, da smo našim usluž* bencem preskrbeli bolniško in pokoj* ninsko zavarovanje. Kako gre danes kmetovalcem, onim našim uslužbencem, ki .delajo od ranega jutra do poznega večera, dru* žinski oče in vsa njegova družina, da pridelajo za nas konzumente kolikor rabimo? Ako izkupi ta naš uslužbenec, ki je delal vse leto za naše konzu* mente, komaj toliko,;da bo davke pla* čal, včasih pa niti toliko ne, tedaj je ta uslužbenec*producent daleko zapo* stavljen pod naše uslužbence, ki samo razdeljujejo ono blago, ki ga je kmeto* valeč s težko mujo pridelal. Smili se nam kmet, ki je dobil za koruzo samo 60 par za kg. Nam konzumentom, stalno plačanim nameščencem, je da* nes pri teh jsmešno nizkih ‘cenah skoro “vseeno, ali plačamo za njegovo koruzo 60 ali 70 ali 80 par. Njemu kot produ* centu pa /se to zelo pozna. Podobno razmerje kot v tovarnah. Nam je vse* eno, če plačamo za srajco 43 ali 144 di* narjev. Toda za ono šiviljo, ki šiva 14 do 16 ur dnevno, ni vseeno, ali dobi za izdelavo srajce 2 Din, kot jo danes plačujejo, ali bi lahko dobila 3 Din, kot smo mi pripravljeni,,plačati jo. Kot zadružniki moramo biti pra* vični do vseh onih stanov, ki delajo pozitivno za splošni dobrobit člove* štva. In tako danes obžalujemo kme* tovalca, ki dela brezplačno, ki mora daleko izpod lastne cene prodajati, kar je pridelal. V takem položaju ne mo* remo slediti trgovcem,, ki šc in še pri* tiskajo na producenta*kmeta, da bi še popustil od sedanjih cen. Ne moremo in nočemo pritiskati kmetovalca pri ceni 'zato, da bi mi potem lahko »kon* kurirali«. Kot zadruga ne moremo slediti takemu trgovanju. Ostati moramo lju* dje, drugovi producentov. Združitev pogrebnih skladov. Brez najmanjšega hrupa se je po* srečilo združiti pod pogojem recipro* citete dva močna pogrebna sklada, in sicer pogrebni sklad Udruženja davč* nih uradnikov, poverjeništva v Ljub* Ijani 'in pogrebni sklad društva držav* nih uslužbencev in upokojencev drav* ske banovine v Ljubljani. Skupno s pogrebnim skladom društva finančnih konceptnih uradnikov bo štel združeni sklad nad 800 članov, in, sicer takih članov, ki se zavedajo v (polni meri velikega pomena svoje socialne ins ti* tucije. Značilno je, da so včlanjeni v pogrebnem skladu društva državnih uslužbencev in upokojencev predvsem davčni izvrševalci, zvaničriiki in služi* telji finančne Stroke ter drugih strok državne službe. Po novem letu bodo dobili svojci vsakega umrlega člana enega izmed prej omenjenih pogrebnih skladov nad 8000 'Din. Bivši sklad društev finančne stroke je štel 655 članov. Po izstopu geometrov, računskih in pisarniških uradnikov je bil sklad reduciran na Anatole France: Mali puščavnik. Nisem še znal brati, nosil sem še preklane hlačice, jokal sem, kadar mc je varuhinja uselkovala in vendar me je razjedalo silno hrepenenje po slavi. Prav čista resnica je to: v najnežnejši starosti sem že gojil željo, brez odla* šanja proslaviti se in vtisniti svoje ime ljudem v spomin. Skušal sem doseči' to, ko sem postavljal svinčene vojake po mizi v obednici Čc bi bil mogel, bi bil šel na bojna polja, da si tam pribo* rim nesmrtnost in postal bi bil podo* ben kateremu izmed svinčenih genera* lov, ki sem jih vrtil v svojih rokah in katerim sem delil na povoščenem na* miznem platnu vojno srečo. Toda ker ni bilo ne konja, ne uni* forme, niti polka in ne sovražnikov, sem pogrešal vse za vojaško slavo bistvene stvari. Zato sem premišljeval, kako bi postal svetnik. Za to je treba manj priprav, donaša pa mnogo hvale. Mati je bila pobožna. Njena pobož* nost, ki je bila kot ona sama ljubez* niva in resna, me je močno ganila. Mati mi je često prebirala Življenje svetni* 422 članov. Marsikdo jc obetal skladu pogin, 'toda z resnim delom se je po* srečilo sklad utrdit1:/ in ga postaviti na mnogo bolj močno podlago, kakor je bil prej. Vsako društvo naj le še skrbi, da bo pritegnilo za člane vse svoje tova* riše. odnosno iše kako drugo številnej* šo skupino in možnost bo, da se zniža prispevek od 10 Din ina 5 Din. Tako urejeni skladi so najboljši in najsigurnejši. Denar sie ne zbira v blagajni, temveč se za smrtne primere nabrani prispevki takoj izroče svojcem umrlih članov. Tudi je vsak 'član sigu* ren da bodo njegovi svojci dobili po* smrtnino, če tudi umre več članov na* enkrat. Eventuelna sprememba valute na sklad me more vplivati, ker ni na* kopičenega kapitala. Pa saj ima na ta način urejene sklade 'učiteljstvo, ki je ena najmočnejših organizacij, uradni* štvo mestnega magistrata in mestne hranilnice ljubljanske, hišni posestniki, gostilničarji itd. itd. kov, katero sem s slastjo poslušal in ki mi je polnilo dušo s presenečenji in ljubeznijo. Vedel sem torej, kako so ravna'/i možje Gospodovi, da je bilo njihovo življenje dragoceno in polno zasluženja, Vedel sem, kakšen nebeški vonj razširjajo mučeniške rože. Toda mučeništvo je ena izmed skrajnosti, pri kateri se pa nisem ustavil. Prav ta* ko nisem mislil na oznanjanje vere in na prepovedovanje, ker to oboje ni bilo v mojih močeh. Ostal sem torej pri odpovedovanju, ker je lahko vršiti in je učinek zanesljiv. Da bi začel z odpovedovanjem kar precej, sem odklonil kosilo. Mati, ki ni razumela nič o mojem novem po* zvanju, je mislila, da sem bolan in me je gledala z nemirom, da mi je bilo kar hudo. Vendar se zaradi tega nisem nič manj postil. Nato sem se spomnil sve* tega Simeona Stylita, ki je živel stoječ na stebru, in splezal! sem na kotel v kuhinji. Toda tam nisem mogel ostati, ker me je služkinja Julija takoj pre* podila. Ko sem zlezel s kotla, sem se z vso gorečnostjo podal na pot popol* nosti in sklenil, da bom posnemal sve* tega Nikolaja Patraškega, ki je razde* lil svoje bogastvo med reveže. Okno Da dobi v tem skladu vsakdo ta* koj posmrtnino v iznosu tolikokrat po 10 Din, kolikor članov štejejo vsa združena društva, ni treba 'posebe na* glašati. Ni torej treba, da si včlanjen določeno dobo, da Sploh kaj dobiš. Če -umre član prvi dan, ko vstopi v sklad, dobe njegovi svojci posmrtnino, v tem' primeru nad 8000 Din. Tovariši, agitirajte za ta sklad. Po* drobna pojasnila dajeta Udruženje davčnih uradnikov, poverjeništvo Ljubljana (predsednik g. Ribnikar — davčna uprava za mešto'v Ljubljani) in pogrebni sklad društva državnih uslužbericev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani (predsednik g. Ilovar — davčna uprava za okolico v Ljubljani). Udruženje davčnih uradnikov. Tri slike. Znaki naših dni. Lani je moral naš list prestati tež* ko krizo. Precejšen del starih naročnf* kov se mu je izneveril. Pa ne morda zato, ker bi bil pisal listi kdaj zoper njih interese ali jih vsaj zanemarjal ali omalovaževal, Ne — baš nasprotno! Zakaj torej...? Zaradi osebne užalje* nosti nekaterih oseb, ki so nad skup* nim glasilom hoteli ohladiti svojo ma* lenkostno jezico. In rezultat vseh teh vešče in premišljeno izvedenih napa* do v na naš list? Ne 'le, da se skupno število naročnikov ni zmanjšalo, celo naraslo je za nekaj stdtin novih. Ker pošteno delo na koncu koncev le ob* velja. — Nekaj sličnega se je zgodilo tudi letos. Za Novo leto je prejela uprava od skupine članov nekega stro* kovnega uradniškega društva voščila v obliki kolektivne odpovedi lista. In razlog? Ne morda, da bi bil naš list ne* prijazno ali sovražno nastopal proti stroki ali društvu, kateri pripadajo na* ročniki, ki so lepo organizirano odpo* vedali list, nikakor ne. Saj je priobčil celo več njihovih prispevkov. Ampak vzrok leži v tem, da je list v nekem primeru poročal — objektivno, tako da je bilo čuti v njem oba zvona. In to je bilo dovolj povoda za odpoved! Za takimi naročniki nam res ni žal. Saj ne izdajamo lista zaradi profita. Kdor pa ni iz prepričanja in s srcem naš, 'kdor ne pojmuje stanovske solidarnosti1, kdor išče povsod za svojo dajatev pro* 'tiuslug, vsi tisti so mrtvi za idejo to* variške skupnosti za idejo vzajemne pomoči, za idejo višje celote, kateri /so koristi posameznikov in poedinih sku* pin podrejene. — Prepričani pa smo, da bodo še tudi vsi ti spregledali, da je le v skupnosti moč in trajni uspeh. Da le ne bi bilo prepozno! Reklamacije. Zgodi se, da se naš list zakasni in da izide recimo namesto 20. šele 22. v mesecu. Kje tiči vzrok? Časih za par ur zmanjka električne struje, drugič spet so prazniki vmes, ko tiskarna ne dela, tretjič nastopijo tehnične zapre* ke v uredništvu itd. Človek bi mislil, da se zaradi zakesnitve enega, dveh dni nihče ne bo zmenil —' pa ni (tako! Red* no prejme v takih slučajih uprava kar po več reklamacij zaradi »izgubljene«, neprispele Številke. Kako prijetna je vsem, ki imajo posla z listom, zavest, da jih je med naročniki nekaj, ne: pre* cej, ki težko pričakujejo vsako števil* ko, katerim ni list samo nadležno brc* me, neljub in nepotreben izdatek, ka* terega jim je vsilila nekakšna stanov* ska zavest in ozir na tovariše. Takih naročnikov je vesel upravnik, še bolj urednik, takih, ki spremljajo njuno de* lo, ki mu zvesto stoje ob strani v za* vesti, da je »Naš Glas« tudi njihov glas. Veterani. Na Silvestrovo je bilo, že proti večeru, malo pred šesto 'uro, ko sem odhajal iz Zvezine pisarne. Na mrač* nem hodniku stoji stara ženica in pre* bira napise po vratih >— pa noben ni bil pravi. Vprašam, koga išče. »Ej, ti* sto društvo, da bi dobila položnice za našega gospoda « Katero društvo? »No, za članarino — veste, naš gospod so prišli ponavadi kar sami semkaj, zdaj jih pa starost daj e, skoro čisto gluhi so in noge jih zapuščajo. Seveda, pet in sedemdeset jih že imajo, ni čuda — pa Iše zima je. Tako so mene poslali, da nc ostanejo morda kaj na dolgu pri društvu.« — Zgovorni postrežnici sem povedal, kdaj dobi odbornike društva upokojencev. Odšla je in še dodala: »Veste gospod, tako sitni so — kar precej sem morala iti, da bi mogli še danes poslati tiste tri dinarje za ta mesec. Pa pridem drugič. Srečno!« — Ob takih vzgledih čiste stanovske za* vesti postane človeku nehote toplo pri srcu. Ni vse naše delo odveč, dokler imamo še kaj takih veteranov. Čast jim — nam pa: Na delo! Vestnik. Tajnikom naših organizacij. Ob koncu minulega leta je naša Zveza raz* poslala vsem včlanjenim organizacijam 'okrožnico, s katero jih je pozvala, naj Vsa društva po svojih tajnikih dostav* Ijajo redno in pravočasno uredništvu •»Našega Glasu« vse važnejše vesti, ki se tičejo njihove stroke, predvsem iz* črtpna poročila o občnih zborih in dru* štvenih sestankih ter sploh vsa poro* čila o strokovnem in organizacijsikem gibanju. Na isti način bi si pa Včtlanje* ne organizacije mogle tudi poenosta* viti obveščanje članstva, tajniki, pa bi se razbremenili in organizacijam pri* hranili trud ter poštni in ekspedicij siki stroški. Namesto z okrožnicami od moža do moža, naj se obveščajo člani z objavami v našem listu! Uredništvo je pripravljeno objavljati slična dru* štvena obvestila in otvoriti za posa* mezne stroke posebne stalne rubrike. očetove sobe je gledalo na nabrežje. Skozi to okno sem vrgel tucat grošev, katere so mi bili dali,, ker so bili novi in so se lepo svetili. Nato sem vrgel skozi okno frnikole, volka in vrtavke pa še bič iz jeguljine kože. »Ta otrok je bebast!« je zakričal oče in zaprl okno. Bi/l sem jezen in sram mc je po* stalo, ko se hi slišal, kako sodijo o me* ni. Toda pomislil sem, da oče, ki ni svetnik kakor jaz, ne bo z menoj delil slave blaženih, in ta misel mi je bila v veliko tolažbo. Ko je prišla ura za sprehod, se mc pokrili s klobučkom. Odtrgal sem z njega pero, po vzgledu blaženega Labra, ki je, čim je dobil v dar staro, že čisto prašno čepico, jo še skrbno povlekel po blatu, preden jo je del na glavo. Mati je skomignila z rameni in globoko vzdihnila, ko je izvedela zgod* bi o bogastvu in o klobuku. Zares, hudo sem jo žalostit. Med sprehodom sem imel oči po* vešene, da bi me posvetni predmeti ne raztresli. Tako sem hotel slediti nauku, ki sem ga večkrat slišal v Živ* ljenju svetnikov. Ko sem se vrnil s tega spodbud* nega sprehoda, sem si naredil, da do* sežem popolno svetost, spokorniško obleko. Natlačil sem si /namreč za hr= bet žime iz starega naslonjača. DožL vel sem zaradi tega nova preganjanja, kajti Julija me je presenetila prav tisti hip, ko sem hotel tako posnemati si* nove svetega Frančiška. Ker je obstala pri videzu in ni prodrla do duha je opazila le, da sem navrtal naslonjač in me je v svoji preprostosti nabila. Ko sem premišljal vse mučne do* godivščine tega dne; sem spoznal, da je zelo težko postati svetnik v družini. Razumel sem, zakaj sta šla sveti Anton in sveti Hijeronim v puščavo med le* ve in kozlonoge Pane. Zato .sem se od* ločil, da se precej drugi dan umak* nem v puščavndško celico. Izbral sem si v ta namen labirint v botaničnem vrtu, kjer sem se hotel skriti. Tod sem ho* tel živeti v premišljevanju, odet Ika* kor sveti Pavel Puščavnik, s haljo iz palmovih listov. Mislili sem si: gotovo so na tem vrtu koreninice, ki mi bodo za hrano. Na vrhu grička stoji koča. Tam bom živel sredi med vsemi žival* mi stvarstva. Lev, ki je s svojimi kremplji izkopal 'nekoč grob Mariji Egiptovski, gotovo pride pome, da bo* v katerih bi dotične organizacije mogle redno obveščati svoje članstvo. Dobro« došle so pa seveda tudi vse druge ve« sti osebnega značaja, ki se tičejo or« ganiziranih članov. Posnemajte! Na nabiralne pole so pridobili nove naročnike sledeči gg., in sicer: 1. Društvo državnih upokojen« cev in upokojenk v Ljubljani 6, 2. g. Novak Lovro, davčni kotrolor v Ljubljani 1, 3. g. Drame Ivan, višji sodni oficijal, Maribor 6, 4. g. B o j e c Anton, višji geometer, Ljubljana 7, 5. ig. Močni k Anton, preglednik mo« ške kaznilnice v Mariboru 5, 6. g. Ro« st oh ar Matija, preglednik finančne 'kontrole v Libeličah 2 in 7. g. P e = t r o v č i č Fran, vodja zemljiške knjige • v Ljubljani 7 naročnikov. „Vsem cenje« nim tovarišem«nabiralcem za njih trud in požrtvovalnost: hvala ! Vtesnitev »Poštnega glasnika«. Ka« kor posnemamo iz imenovanega lista, bo isti v letu 1931. izhajal' spet samo po dvakrat na mesec (kakor je pred le« tom 1928.), in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Razlog temu utesnenju je pomanjkanje zadostne glavnice, da bi se ipri nezvišani naročnini ob doseda« njem trikratnem izdajanju mogel kriti z njo primanjkljaj. Združitev organizacij učiteljic. Dne 14. decembra je zborovalo »Dru« štvo učiteljic v Mariboru«. Na dnev« nem redu je bila važna točka: priklju« čitev mariborskega društva k ljubljan« skemu. Zborovalke so soglasno sklenile, da se društvo v Mariboru pri« ključi k ljubljanskemu Društvu učite« Ijic, ker obe društvi zasledujeta iste ci« lje. Kot glavna poverjenica za ozemlje bivše mariborske oblasti je bila izvo« Ijena ga. Jela Levstik. Združitev obeh društev dokazuje, da polagoma, pa vztrajno prodira zavest da so samo močne skupne organizacije zmožne življenja Fn poroštvo za uspeh. — Dne 30. decembra pr. 1. se je pa vršil v Ljub« ljami redni občni zbor Društva učite« Ijic v Ljubljani. Udeležile so se ga za« stopnice iz vse dravske banovine in so bile prvič zastopane tudi učiteljice iz Maribora, Ptuja in drugih krajev biv« še mariborisike oblasti. Na tem občnem zboru je bila priključitev mariborskega društva k ljubljanskemu navdušeno pozdravljena. Poštni uslužbenci za avtonomijo stroke. Dne 14. in 15. decembra je za« sedal strokovni svet Saveza poštno« telegrafsko«teliefonslkih uslužbencev v Beogradu. Razpravljalo se je o preho« du p. :t. t. stroke v prometno ministr« stvo in o položaju navedene stroke v novem resortu. iStrokovni svet je za« stopal stališče, da je v interesu službe in uslužbencev potrebna avtonomija p. t. t. stroke. Zastopniki so nato po« setih prometnega ministra g. ing. La« zarja Radivojeviča. čigar odgovor jih je vzradostil. P. t. it. stroka dobi nam« reč v prometnem ministrstvu izjemen položaj, namreč posebno upravo. Za veliko Ljubljano. Skoro bo leto tega, kar je naša Zveza poslala banski upravi in ljubljanski mestni občini spo« menico, v kateri predlaga čim nujnej« va šla opravit pogrebne obrede b ka« kemu puščavniku v soseščini. Videl bom, kakor sveti Anton, človeka s ko« zlovskimi parklji in konja s človeškim t'upom. In morda me angeli dvignejo nad zemljo in mi zapojo pobožne pesmi. Moj sklep se Bo zdel manj, čudo« vit, če povem, da je bil botanični vrt zame že izdavna svet kraj, čisto podo« ben zemeljskemu paradižu, kakor sem ga videl naslikanega na bakrorezih iz našega starega svetega pisma v podo« bah. Služkinja me je često vodila tja in občutil sem tam sveto radost. Nebo sämo se mi je zdelo tam bolj čisto in jasnejše in v oblakih, ki ,so plavali nad kletkami, v katerih so bile papige in ijger, nad medvedjimi jamami in nad slonovo hišo sem videl nejasno Boga Očeta z belo brado. Bil je oblečen v modro haljo in iz iztegnjeno desnico P16 je blagoslavljal obenem z antilopo m gazelo, s kuncem in z golobom. In sm sem sedel pod libanonsko cedro, sem videl kako mi skozi veje polže na § avo žarki, katere je Večni sipal s -ojih dlani. Živali, ki so mi jedle iz ' in me gledale tako milo, so me Pominjale na vse, kar mi je pripove« I šo proučitev vprašanja irikorporiranja okoliških občin Ljubljani. Kolikor nam je doslej znano, se to vprašanje še ni definitivno obravnavalo. Edino občin« ski svet na Viču je nedavno sklepal o inkorporaciji in z neznatno večino pri« ključitev viške občine k ljubljanski odklonil. Razlogi so tako nerazum« Ijivo stališče nam niso znani. Vsekakor je zelo čudno, da se to za Ljubljano, kakor tudi za okoliške občine pirevaž« no vprašanje, ki bi zaslužilo ‘takojšnje in čim širokogrudnejše razpravljanje, tako malenkostno in počasi obravna« va. K zadevi, ki je izredne važnosti tudi za vse državno uslužbenstvo, se v kratkem povrnemo. »OKO«, »Naš Glas« in »Zadru« garstvo«. Zaradi pomanjkanja prosto« ra smo morali žal odložiti za prihodnjo številko članek g. višjega računskega svetnika J. Skalarja, s katerim odgo« varja anonimnemu piscu, ki je v XI. številki ugledne beograjske revije »Za« drugarstvo« pod plaščem anonimnosti skušal napačno« prikazati poslovanje »OKO« in stališče našega lista napram ti kreditni organizaciji. Želje poštnih uslužbencev. Savez p. t. t. uslužbencev v Beogradu je po« slal predsedniku komisije za izdelavo uradniškega zakona pismo, v katerem dokazuje, da strokovno p. t. t. osiobje vrši izredno naporno in deloma za živ« ljenje opasno službo. Zato prosi, naj bi se, kakor v drugih državah, obrav« navalo stališče >p. t. t. uslužbencev za« radi izjemnega značaja njihove službe, na izjemen način. Zato stavlja ta spo« menica kot zahtevo, naj se zmanjša imenovanim uslužbencem, ki vrše stro« kovno službo, število let, potrebnih za dosego (pokojnine, na trideset. Na« dalje vsebuje spomenica prošnjo, naj bi se p. t. t. osebju omogočilo, da more doseči vse položaje in čine, kakor to dosežejo uslužbenci v drugih resorih. Omožene p. t. t. uslužbenke naj bi uži« vale vse zakonite pravice, enako kakor učiteljice, omožene z učitelji. Ista spo« menica je bila dostavljena tudi naše« mu Glavnemu Savezu v roke načelnika g. dr. M. Jovanoviča. Znižanje plač rumunskim uradni« kom. Rumunski državni zbor je sprejel zakon, s katerim so bile državnim uslužbencem znižane'plače, in sicer od 8 do 25% sedanjih prejemkov. Znižanje uradniških plaj: v Bolga« riji. Bolgarski ministrski svet je odo« bril načrt zakona, po katerem se vsem aktivnim državnim uslužbencem, ka« kor tudi vsem civilnim iln vojaškim upokojencem od 1. januarja 1931. zniža plača za 10%. Odposlanstvo hišnih lastnikov pri ministrskem predsedniku. Odposlan« stvo Glavne zveze društev. hišnih in zemljiških posestnikov je dne 22. de« cembra izročilo g. predsedniku vlade spomenico o 'davčnih olajšavah za hiš« ne lastnike. Nadalje je odposlanstvo izrazilo svoje želje glede znižanja do« polnilnega davka na zgradarino, glede nižjega obdavčenja stanovanj hišnih lastnikov in glede omejitve občinskih in banovinskih doklad k zgradarini. V dovala mati o Adamu in o dneh prvot« ne nedolžnosti. Stvarstvo, ki je bilo zbrano tod, kakor nekoč v plavajoči očakovi hiši, se je odsevalo v mojih očeh, ozaljšano z otroško dražestjo. In nihče mi ni mogel pokvariti tega pa« radiža. Nič me ni motilo, da sem videl tam služkinje, vojake in prodajalce ko« kosovih orehov. Prav nasprotno: sireč« nega^ sem se čutil, da sem blizu 'tem ponižnim in malim, ko sem bil sam najmanjši izmed njih. Vse se mi je zdelo jasno, prijazno in dobro, ker sem z vzvišeno preprostostjo vse pri« lagodil svojim otroškim vzorom. Zaspal sem s trdnim sklepom, da grem živet v ta vrt, da si pridobim za« služenje in postanem enak velikim svetcem, ki sem se dobro spominjal njihovih lepo ozaljšanih zgodb Prihodnje jutro je bil moj sklep še vedno trden. Sporočil sem ga ma« teri. Pričela se je smejati. »Kje si pa pobral to, da postaneš puščavnik v labirintu botaničnega vrta?«, me je vprašala, ko me je česala in Ikar ni mogla nehati smejati se. »Hočem biti slaven,« sem odgoVo« ril. »In hočem, da bo istalo na mojih posetnicah« ,Puščavnik in svetnik iz odposlanstvu so bili tudi zastopniki hišnih lastnikov iz Ljubljane. G- mini« s trs ki predsednik je obljubil, da bo vlada proučila želje, vsebovane v spo« menici. Hišni posestniki pri predsedniku vlade. Pod tem nazivom objavlja »Slo« venec« od 30. decembra naslednjo vest: »K željam hišnih posestnikov Se pridružujejo tudi najemniki v točki spomenice, ki zahteva nižjo ocenitev lastnih stanovanj posestnikov, a proš« njo, da se pri ti priliki pregledajo in precenijo vsa oddana in neoddana sta« novanja v starih predvojnih zgradbah ter določijo (maksimirajo) stanarine na ipodlagi zlate paritete najemnin me« seča julija 1914. Ker so postale v ti zadevi razmere v dravski banovini po« polnoma neznosne, kličejo težko priza« deti najemniki: Organizacije, zganite se! — Najemnik« — K temu pozivu treba ugotoviti, da je naša Zveza gle« de 'Stanovanjske zaščite ponovno pred« ložila enake prošnje in predloge' me« rodajnim činiteljem, tako tudi Samemu g. predsedniku vlade, ko je službeno posetil Ljubljano. Naša Zveza in vsa v nji organizirana društva so soglasno mnenja, da je zakonska zaščita najem« nikov nujno potrebna. Zveza stano« vanjskega vprašanja tudi v bodoče ne bo izpustila iz evidence in bo ukrenila v tem pogledu vse, da se upravičenim željam najemnikov po možnosti v čim večji meri ugodi. Stanovanjske odpovedi v Ljubija« ni. V minulem letu sta bili pri okraj« nem sodišču v Ljubljani vloženi 1202 stanovanjski odpovedi. »Slovenec« pri« stavlja k temu poročilu: »Večina teh odpovedi odpade na mala stanovanja, saj je odprava stanovanjske zaščite najbolj zadela ravno najemnike malih stanovanj.« — Mala stanovanja pa imajo v pretežni večini v najemu baš državni nameščenci. Kaj pomaga zoper neznosno dra« ginjo? Na to vprašanje daje »Jugoslo« van« pravilen odgovor 'pod črto: »Če je lok prenapet, poči. Te, že stokrat dokazane resnice, se nekateri kar no« čejo zavedati. Tako so pred kratkim poročali listi, da se je v kraju ob Savi ustanovila zadružna mesarija, ker ni« so hoteli znižati cen mesarji. Sedaj se enako gibanje za ustanovitev zadružne mesarije pojavlja v Laškem. Tudi o zadružnih p e k a r n a h se že go vori. Je pač talko, da ljudje v sili vedno se« žejo po samopomoči in posledica tega je, da morajo drugi, ki niso hoteli biti v pravem času pametni, zvoniti po to« či. Zadružne pekarne, zadružne mes« niče, delniška pivovarna, vse to doka« zuje, da je znižanje cen postulat Ijud« stva in da bo vsak slabo računal, kdor se ne bo tej zahtevi prilagodil.« — Ta nauk velja še prav posebno nam, dr« žavnim uslužbencem. Edinole dobro organizirano, nesebično in Stro« k o v n j a š k i upravljano zadrugar« stvo nas mone rešiti iz gospodarske revščine, v katero se ves stan nevz.lrž« no pogreza. Ustanovitev zadružnih pekarn. Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev namerava — kakor poro« j koledarja,’ prav tako kakor ima očka zapisano na svojih: .Član medicinske akademije in tajnik Antropološke družbe’.« Pri ti priči je materi padel iz rok glavnik, .s katerim me je česala. »Peterček!« je vzkliknila, »Peter« ček! Kakšna budalost in kakšen greh! Kako sem nesrečna! Moj fantek je iz« gubi! pamet v letih, ko je drugi še ni« majo ne.« Nato se je obrnila k očetu: »Si slišal dragi moj: s sedmimi leti hoče 'že biti slaven!« »Draga moja « je odvrnil oče, »boš videla, da se mu bo pri dvajsetih slava že priskutila « »Bog daj!« je rekla mati; »nimam rada slavohlepnežev.« Bog je dal. In oče se'ni motil. Ka« kor kmečki kralj v pravljici, sem prav lepo živel brez slave im niti najmanj« šega poželenja nimam, da bi ime Pe« tra Nozierea vtisnil ljudem v spomin. Vsakokrat, kadar se zdaj spreha« jiam z vsem spremstvom davnih sipo« minov po botaničnem vrtu, ves otožen in zapuščen, se me poloti nerazumljiva želja, da bi neznanim prijateljem pri« povedoval o sanjah, ki sem jih sanjal čajo listi — ustanoviti v raznih večjih krajih naše države moderne zadružne pekarne, katere naj bi preskrbovale zadružne člane s cenenim in dobrim kruhom. Najprej naj se ustanovi za« družna pekarna v Beogradu. Moko bo imenovana zveza nabavljala iz svojih velikih mlinov v Adi in Molu. Samemu sebi koristi, kdor pod« pira svoje osrednje stanovsko glasilo. Zato naročajte, širite in priporočajte »Naš Glas«! Tisk je velesila! Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. R £ I C H . t Franc Prah. « * Gozdar sreza Slovenj gradeč Franc Prah je pO' dolgotrajni, mučni želodčni bolezni umrl dne 20. pr. m. na svojem domu na Jesenicah na Dolenjskem. Pokojnik je.bil rojen 24. oktobra 1886. na Jesenicah ter je dokončal četrti razred meščanske šole leta 1904. v Brežicah. Prakticiral je od 28. avgusta 1904. do 30. avgusta 1906. pri državni šumski upravi v Kostanjevici, absolvi« ral državno 'gozdarsko šolo v Idriji leta 1906./07. in nato prestal za go« zdarje predpisani državni izpit pri na« mestništvu K Trstu. Državno šumarsko (službo je na« stopil 25. iseptembra 1907. pri državni šumski upravi v Klani, kjer je služboi« val nad dve leti, bil prestavljen k dr« žavni šumski upravi Idrija II. in nato na otok Mljet. V svetovni vojni se je bojeval na raznih bojiščih. Po razpadu Avstrije je služboval najprej v Borov« Ijah, nato je bil 30. aprila 1919. imeno« van za gozdarja sreza Slovenj gradeč, kjer je služboval do septembra 1927. Od leta 1927. do 1930. je bil nameščen pri oblastnem šumamskem referatu v Mariboru. Po ukinitvi mariborske ob« lasti je bil zopet prideljen srezu Slo« venjgradec, kjer je bil nameščen do svoje prerane smrti dne 20. decembra 1930. v majlepši moški dobi. Pokojnik je bil navdušen Slovan in Sokol že v rani mladosti. Dasi je bilo v bivši Avstriji prepovedano dr« žavnim nameščencem v sokolskem kroju nastopati pri javinih prireditvah, se pokojnik ni ustrašil najhujšega te« rorja ter posvod in ob vsaki priliki poikazal svoje zavedno slovansko mišljenje in prepričanje. V letu 1911. in 1912. je bil agilen tajnik podružnice »Gorica«, gozdarskega udruženja biv« še Avstrije,, kjer je neustrašeno delo« val v prid svojega stanu. Bil je zelo marljiv, v svoji službi izredno delaven in prvovrsten gozdar« ski strokovnjak. Leta 1928. je bil (pokojni Franc Prah izvoljen za tajnika »Gozdarskega udruženja Jugoslavije«. To mesto im z njim zvezane dolžnosti je do svoje bo« Jezni požrtvovalno in nesebično izpol« nje val. Vse moči je uporabil, da pri« bori svojemu stanu pripadajoče pra« vice. Vrl narodnjak in tovariš bo vedno živel v hvaležnem spominu svojih to« varišev. Francu Prahu slava! nekoč, ko Ibi bil rad živel tod kot pu« scavnik, prav kakor bi mogel; ta otro« ški sen, če bi se zmešal z mislimi bliž« njika vzbuditi v njem sladkost smeh« Ijaja. Prav tako je zame vprašanje, na katero ne vem odgovora, če sem prav storil, ko sem se že s šestimi leti od« rekel vojaškemu življenju. Zakaj isti« na je, da kesneje nisem 'več mislil po« stati vojak. Malo obžalujem to. Življe* nje v orožju je polno dostojanstva. Tam so dolžnosti jasno določene in to tem bolj, ker jih ne določa razmišlja« nje. Človek, ki more razmišljati o svo* jih dejanjih, kmalu odkrije, da je med njimi kaj malo nedolžnih. Če nočeš spoznati tesnobe dvomov, postani du« hoven ali vojak. Kar se pa tiče sanj o puščavništvu, sem jih sanjal vedno iznova vsakokrat, kadar se mi je zdelo, da je življenje z dna zlo; to se pravi, da sem jih vsak dan iznova začel sanjati. Toda vsak dan me je narava nemilo potegnila za ušesa in me privedla spet k zabavam, v kakršnih potekajo ponižna življenja. K. D. Nove knjige. »Zdravje«. Prejeli smo 12. številko »Zdravja«, poljudnega zdravstveno* higijenskega mesečnika, ki ima slede* čo vsebino: Prehlajenje in bolezen. Dr. I. Pirc. O raku. (Nadaljevanje in ko* nec). Doc. dr. A. Košir. Nehigijeniske brezobzirnosti. Dr. V. Kocjančič. Utr* jevanje otrok jeseni in pozimi. O pre* hrani otrok. Dr. Marija Montessori*A. Šavli Deset zapovedi« za higijeno zob. Iz zapiskov gospoda Potrebe. Pripove* duje Milan Vrtačnik. Glasnik higijen* skih ustanov v dravski banovini. Do* bro čtivo. Drobiž. V prilogi naslovna slika 1931. s kazalom vsebine letnika 1931. »Zdravje« ureja dr. !Ivo Pirc. Letna naročnina znaša samo 30 Din in se list naroča «pri upravništvu v Ljubljani, Zaloška cesta 2. Vzgledno urejevani poučni mesečnik vsemu dr* žavnemu uslužbenstvu najtopleje pri* poročamo. i Iz železničarske stroke. Vračunavanje službe ponesreče* nim železničarjem. Po zakonu o držav* nem prometnem osebju se uslužbencu, ki se v službi tako ponesreči, da po* stane nesposoben za službo, pr ište j e k pokojninski osnovi še 10 let. Družini umrlega ponesrečenega uslužbenca, se prizna kot osnova za pokojnino tista pokojnina, katero bi bil uslužbenec prejel, če bi bil ob času smrti imel 10 let več službe. Ker ljubljanska želez* niška -direkcija priznava družinam no* nesrečenih uslužbencev kot pokojnin* sko osnovo le za 25% povečano pokoj* mino, izračunano po« stopnji osnovne plače, na 'kateri se je uslužbenec ob smrti že nahajal, so v nekem slučaju prizadeti preostali vložili tožbo na dr* žavni svet. V «tožbi zahtevajo, naj se za osno'vo pokojnine «vzame tista po* kojnina, katero bi «bil uslužbenec do* segel, če bi« bil odslužil še teh 10 let več. To se pravi, naj se v takih prime* rih všteje umrlemu uslužbencu še 10 let več tudi za določitev «stopnje osnov* ne «plače ter se kot pokojninska osnova smatra ta, vsaj za tri stopnje zvišana osnovna «plača. O razsodbi bomo svoj čas poročali. Brezplačni prevoz stavbnega ma* terijala. Ker imajo po pravilniku o voznih ugodnostih železniški uslužben* ci pravico do brezplačnega prevoza staVbnega materijala za zidanje svojih stanovanjskih hiš, je prometno mini* strstvo izdalo navodila o izstavljanju brezplačnih «prevoznih nakaznic za ta namen. Po tem navodilu se more dovoljevati brezplačni prevoz gradbenega materijala za «zidanje stanovanjskih po«slop«ij urad'nikom, zvaničnikom, slu* žiteljem in «pomožnemu osebju, če je temu osebju že priznana stalnost, po* tem ko je dovršilo tri leta službe pri državnih prometnih ustanovah. Stano* vanja uradnikov smejo imeti največ 5 so«b, «stanovanja zvaničnikov, če zi* dajo dvostanovanjske hiše, največ po 3 sobe, hiše služiteljev in pomožnega osebja pa morejo imeti največ po 2 sobi pri čemer povsod «pritikline «niso vštete. — 'Prošnjam 'za dovolitev brez* plačnega «prevoza mora biti priložen proračun, načrt in potrebne listine ter izjava prosilca, da bo v enem stanova* nju sam prebival. To izjavo« mora po* trditi njegov predstojnik. Če se te db* veze ne bi držal, se prosilec disciplin* ski kaznuje. Prošnje rešuje «prometno ministrstvo. Vozne ugodnosti železniških upo* kojencev. Po novem pravilniku o voz* nih ugodnostih imajo upokojenci, mi* loščinarji in vdove, oziroma sirote na* vedenih železniških uslužbencev pra* vico do posebnih legitimacij, ki jih opravičujejo za nakup dvanajst režij* skih kart in treh prostih voznih kart na leto. Take rumene oplatničene legi* timacije «dobe upokojeni uradniki, zva* ničniki in služitelji, če so služili naj* manj pet let pri železnici ali pa če so bili zaradi «nezgode ali «bolezni upoko* jeni pred tem časom, ter vsi, ki so si pridobili pravico do legitimacij še pred novim pravilnikom. Legitimacijo dobe tudi nenastavljenci (pomožno osebje), če prejemajo pokojnino, po 10 let služ* be ter vdove in sirote navedenih usluž* bencev, če prejemajo pokojnino od železniških ustanov ali skladov. Nada* lje «dobe legitimacije družinski člani vseh navedenih uslužbencev, če žive z njimi v skupnem gospodinjstvu. So to žena, otroci do 18. leta ter sinovi, ki po«sečajo šolske zavo«de ali so pri vo* jakih do 25. leta, hčerke «pa do orno* žitve, če na mesec zaslužijo manj nego 500 Din. Otroke pod 10. leti je mogoče vpisati kar v legitimacije staršev. Vsi navedeni pa prejemajo legitimacije le, če prejemajo draginjsko osebno, ozi* roma družinsko doklado ali pa če so služili pri železnici vsaj 20 let. Legiti* macije bodo veljale o«d 1. januarja 1931. Zdravstveni drobiž. O paradižnikih. Uporaba paradiž* nikov ali tomat za juhe, polivke, sa* late, sočivja in konserve je «precej splošna. V Higijenskem zavodu v LIamburgu so «preiskali «tomato glede njene sestave. Prav posebno «so upo* števald sok, ker prav sok povzroča pri* jetni in osvežujoči okus tomate. Ugo* tovili so, da obstoji paradižnik iz 95 odstotkov vode, dalje iz kisline, ki jo moramo «smatrati za citronsko kislino, ter da je v paradižniku tudi nekaj mi* neralnih snovi, in sicer 0'628 grama na 100 gramov. Dr. Stuber, ki je «tomato «raziskal! je ugotovil sledeče mineralne snovi, ki« jih navaja v vrstnem redu njih količine: Kalij, natron, apno, ma* gnezijo«, železni oksid, glino v «obliki raznih kislin in slednjič ogljikovo kis* lino. Iz tega« sledi, da uživa «tomata po pravici «sloves kot zelenjava. — Prav posebno vlogo ima tomata «v prehrani na ledvicah bolnih, kjer je skoraj edi* na v poštev prihajajoča dovoljena za* čimba ali »dišava«. Poskusi zdravljenja tuberkuloze z zlatimi preparati so pokazali viden uspeh pri tuberkulozi kože, a so jih morali pri pljučni tuberkulozi zaradi nevarnosti zastrupljanja z zlatom opu* stiti. (Iz »Zdravja«). j /CE NIMAM DOBRE KAVE\ /DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO Pfi/ rva. H. 'Cžf imiuM. vM-iKov ma s. OKASIJSKA PRODAJA! „Schaffhausen“ preciznih žepnih ur, briljantnih prstanov, modernih zapestnic, obeskov, uhanov, doz za cigarete, jedilnega orodja, srebrnih nastavkov, modernih budilk, stenskih ur MPlHiUManMiliDliliili Priporočamo tvrdko M. Tičar,. Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Ivan Perdan nasl, Ljubljana Veletrgovina bolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761. Postrežba točna in solidna. Kr. dvorni dobaviteli ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! UČITELJSKA imKčRm LJUELJAMA, FRANČIŠKANSKA ULICA J“ NAJMOD' RNEJE UREJENA |N IZVRŠUJE VS \ T S