Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 31. julija 1956
Štev. 173. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
MmdaMtvo in uprava: Maribor, Goapoeka ul.« / Talaion urednUtva 2440, uprava 3465 lakaja razen nadalje la prašnikov vaak dan ob 14. uri < Velja mesečno prejeman v upravi ati po poiti 10 Dt«, doatavijen na dom 12 Din / Ogiaal po ceniku / Oglaee »prejeta tudi ogteani oddelek Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekov«) račun it. 11.409
99
JUTRA
99
Stoelest noše miadtite
Ne moremo zanikati, da nudi šport ugodne prilike, ki naj obudijo in učvrstijo v mladini vse one vrline, katere so tako potrebne za njen harmonični razvoj: smelost, požrtvovanje, vztrajnost, odpoved itd. Saj so to čeri, kjer se krešejo značaji in jači življenjska energija; saj je šport gibanje in prav zato mikaven ventil za mladinsko izživljanje. Športno udejstvovanje, pa bilo kakršnokoli, ima v našem smislu besede res značaj socialnega oddiha in neproduktivnosti, a proži mladini prvo priliko uveljavljanja, ki je neločljiv del njenega zavestnega življenja.
A v velikih vrednotah športa tiči prav tako tudi negativna stran, ki ima svoje poeetne izrastke tam, kjer preide šport v strast in ž njo v pretiranost. Njima
sledi strast tekmovanja. Saj je znano, da ie skoro v vsaki najbolj plemeniti tekmi nekaj neplemenitega, kar potlačijo le redki junaki z močnim samoobvladanjem. Težnja po uveljavljenju preskoči kaj hitro konico noža in v hipu poruši vse nagomilene vrline. Tako je zlasti pri ekstremni, bojeviti in sanjavi mladini. Tod grozi opasnost, da ji poslane šport življenjski cilj, ki se mu docela podredi in -zapade nekemu napetemu stanju, katero Priča, da je od smelosti do drznosti le majhen korak. To je toliko bolj mogoče danes, ko se po razvalinah socialnega občestva pomikamo proti zgodovinskemu razpotju in išče hiladina samostojno odgovor na pojave, ki jih sovraži in odklanja.
Športni razmah si je podredil tudi planinstvo, ta najlepši izraz človekove povezanosti z mogočno prirodo. Menda se ne more mladina nikjer drugje tako razgibati, najti samo sebe in si skladno utr-j^ti svojo rast. Razna taborenja v planinah morejo biti najlepša in najboljša življenjska izkustvena šola in zdravo žarišče zdravih predstav in pojmov o svetu in življenju. Moglo in moralo bi biti.
Planin se hoče nam vsem, hoče se nam vseh njihovih divjin in tajinstvenega čara v soncu in noči. Prenasičeni nizkotnega trenja in odvratnega boja za obstanek si želimo njihovega miru. V sinjini višav, nad ukletimi skalami iti prepadi zaslutimo protiutež vsakdanji bolestni razgibanosti, ki nas tlači in mori; mori mladino z jako zavestjo in vzori, ki mrzi moderno civilizacijsko navlako, bolj kot nas.
Y	mladini je pesem življenja, resničnega m lepega, je hrepenenje; Ona hoče to življenje doumeti in ga razgrniti v vseh njegovih potankostih. Njena intuitivna sila ji šepeče, da se skriva najlefpše in najbogatejše v samoti višin, kjer je naj-Popolnejše poosebljenje veličastne simfonije kozmosa. Bilo vmes karkoli, kar bi motilo idealnost — tekma, samoljubje i. dr. —, a ta tenka navlaka ne zakrije resnične bistvenosti: hrepenenja v življenje. V odmaknjenem svetu se duša mladine razgiba in utone v nepojmljivost, srečna, da more preskusiti svoje mlade moči in — drznost.
Ali moremo to magnetno silo, ki jo tako vleče na najbolj opasne točke, in to njeno neugnano željo doumeti z razumom in njegovo logiko? Tukaj je skrivnost mladega intuitivnega bitja, ki prodira v življenje na njemu lasten način. Zato prezira svarila in odgovornost do najbližjih, ki bi jih morebitna nesreča v trenotku skrušila in pahnila v najtežjo bol; prezira celo smrt. Ali res pozablja ta mladina svojo mater, svojega očeta in si ne pred-
Španija postaja nevaren
sod smodnika
PARIZ, 31. julija. Vesti o najnovejših porazih vladnih čet v Španiji, so pov zročile v tukajšnjih vladnih krogih veliko vznemirjenje. Kakor poročajo levičarski listi, je preletelo včeraj francoski Maroko pet trimotornih letal, ki so letela v smeri španskega Maroka. Eno od teh letal je moralo pristati na francoskih tleh. V letalu so bili trije civilisti, o katerih se zatrjuje, da so nemški letalski častniki. Tudi se je opazila druga eskadrila, od katere je tudi neko letalo moralo pristati tik ob meji. V letAilu so bili, kakor se poroča, italijanski letalski častniki. V francoskih vladnih krogih izjavljajo, da so ta najnovejša odkritja takšna, da bi mogla povzročiti težke posledice, ker ne more francoska levičarska vlada prepovedati francoskim levičarskim formacijam, da hitijo Španskim levičarjem na pomoč.
UeMka odurna l^aaskik ustašev
PARIZ, 31. julija. V Španiji je nastal preokret v položaju. Vstaši so skoraj povsod prešli v oSenzivo in so uničili pri Samosieri oddelek vladnih čet, ki so jih pognali v beg, potem ko so vladne čete pustile na bojišču 50 mrtvih in 95 ranjenih. Iz Cordole so vstaši prodrli proti Malagi In so bile predstraže vladnih čet od vstašev, ki so bili v premoči, poražene. Pričakuje se vsak tre-notek spopad z glavnim jedrom vladnih čet. Vstaši prodirajo Iz Tetuana proti Cordoli in Enteoreru in so prispeli že v Rio Tinto, kjer sc nahajajo veliki bakreni rudniki, ki so last angleškega kapitala. Pri Saragossi so vstaši izvoje-vali vojaško zmago. Kolona vladnih čet, ki je prodirala iz Barcelone proti Saragossi, je prišla v gorovju v nevarno past. Ko je prispela v neki klanec, so |o vstaši obkolili in so zaregljale strojnice svojo smrtonosno petem, tako da je v smislu vstaških poročil obležalo na bojišču 1000 mož. Ostali so se umaknili. Druga velika kolona vladnih čet iz Barcelone se je ob doznanju te vesti umaknila proti Barceloni.
Svetoum etmftifada t9$8 v Jupesiaviji
13ERL1N, 31. julija. Mednarodni olimpijski odbor je pod predsedstvom belgijskega grofa Baillet-Latourja sklenil, da se bo vršila olimpijada leta 1944 v Londonu, leta 1948 pa v Jugoslaviji. Glede tega, kje se bo vršila prihodnja olimpijada, to je leta 1940, se zadevna pogajanja še niso zaključila, vendar ima največ izgledov Tokio.
ftovi talka aksmstti spopadi
RIM, 31. julija. Po vesteh iz Addis Abebe so nastali v Abeslniji novi boji. Po italijanskem službenem poročilu so bili napadalci z velikimi izgubami razpršeni. Posamezni abesinski oddelki so napadli italijanske posadke, ki so razvrščene v gozdnatem ozemlju južno od Addis Abebe. V tej zoni je operirala kolona generala Tesitora, ki se je po uspešnem boju vrnila v Addis Abebo. Abesinski podkralj Graziani je izdal ponovni, navodila generalu Tesitorlju za nadaljevanje preganjanja abesinskih oddelkov, ki se skrivajo po gozdovih. Po mnenju tukajšnjih listov bo gverilska akcija po sedanjih poročilih sodeč kmalu popolnoma zadušena. »Tribuna« pravi, da deževna doba ne bo večno trajala in da bo po preteku nekaj tednov, ko bo deževje ponehalo, sledilo nadaljevanje akcije proti abesinskim banditom z vso neusmiljenostjo, tako da Abesineem ne bo preostajalo drugega nego, da se pokorijo ali udajo ali pa zapuste Abe-sinijo in zbeže v inozemstvo. Akcija za okupacijo še nezasedenih i>okrajin Abesinije se nadaljuje, kakor pristavlja omenjeni list, in to sistematski, tako da se z gotovostjo računa na skorajšnjo popolno okupacijo vsega abesinskega ozemlja. Poročila z drugih virov niso znana.
ttešumii kGŽ&tei-$&
PRAGA, 31. julija. Kakor poroča tukajšnji »Prager Tagblatt« iz Berlina, je sklenila portugalska vlada, da ponudi v prodajo Nemčiji svoji koloniji Goa In Angola. V službenih berlinskih krogih, tako zatrjuje ta list, še ne vedo za to navodno namero Portugalske, istočasno pa se priznava v nemških kolonialnih krogih, da takšna možnost ni izključena.
JUt&cdu
oči njihove morebitne bolesti? Ne! A poskušajmo jo razumeti: v njej je neugnano hrepenenje, v njej in pred njo pa življenja, ki za trenotek prevpijeta skrito ljubezen do najbližjih in pričarata naj-večje junaštvo.
A vendar...
Te nesreče morajo potlačiti vsakogar, ki ceni mlado življenje. Najjačji sokovi, utrjeni v odpovedi in jeklenih mišic, padajo drt£ za drugim. Človeka se polašča
otožnost. Težko je docela preprečiti take nesreče, a omejiti bi jih, menimo, bilo vendarle mogoče. Kako, to je zadeva poklicanih športnih udruženj in oblasti. Nekaj bi se le moralo ukreniti, zlasti še, ker sc bo planinstvo v vseh mogočih od-cepkih še razmahnilo. Staršem pa moremo svetovati kot edino sredstvo: razumevanje mladine in njenih nagnenj. Na ta način jim morejo prožiti kako primerno nadomestilo za izživljanje.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA JNS.
V Beogradu bo danžs seja izvršnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. V politični javnosti vlada za to sejo, ki bo prva pod vodstvom novega predsednika JNS g. Petra Živkoviča, veliko zanimanje. Včeraj so se vršili daljši pripravljalni razgovori med strankinim predsednikom Banjaninom ter glavnim tajnikom dr. Kramerjem. Vsi trije vodilni funkcionarji stranke so imeli tudi številne razgovore z drugimi člani strankinega vodstva, ki so prispeli v Beograd radi seje izvršnega odbora.
SIMONOVIČ, JANJIČ TER HRVATSKO VPRAŠANJE.
V Kraljevu je bila konferenca JRZ, na kateri sta govorila senator Simonovič in bivši minister dr. Voja Janjič. Kakor povzemamo iz zagrebškega »Iirvatskega dnevnika« je Simonovič izrekel o lirvat-skem vprašanju na imenovani konferenci sledeSe misli: »Hrvatsko vprašanje je treba rešiti tako, da bo njegova rešitev <zadovolila najpreje Srbe, zatem pa Hrvate. Jasne so neštevilne žrtve, ki so jih doprinesli Srbi za ustvaritev te velike države, Majka Šumadija, ki je stvo-rila današnjo državo in ki je vedno ne-sebjčno dajala in ki še vedno daja, ni do 'danes ničesar dobila, marveč je v stalnem nazadovanju. Vidite, bratje, karkoli zahtevajo bratje Hrvati in Slovenci, oni to dobijo. Kaj je bilo dano Šmnadiji? Nekaj vojnih objektov, kar je povsem jasno, ker se država pripravlja za obrambo v središču zemlje in ne na njeni periferiji. In Šumadija še vedno molči. Bratje Šumadinci! Osvestite se, zahtevajte tudi vi svoje pravice, naj se čttje tudi vaš glas. Zberite se v eni stranki, ker boste mnogo močnejši. Motrite dobro, kaj dela dr. Maček. Čudno je, če so Hrvati nezadovoljni. Oni se takoj dvignejo proti državi in zahtevajo drugačno državno ureditev. Tega Srbi ne bi nikdar napravili. Nedavno sem bil tudi pri dr. Mačku, toda še vedno ne vem, kaj hočejo Hrvati.« Za Simonovičem je govoril dr. Voja Janjič o politiki »šepetanja« ter je izjavil, da je velika laž, češ da so Srbi »korupcionisti«. S to pokvarjeno in znano »avstrijsko metodo« se hoče omajati vsakršna avtoriteta.
FRANCIJA PREPOVEDALA UVOZ SVEŽEGA SADJA IZ JUGOSLAVIJE.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo sporočilo, da je Francija prepovedala uvoz svežih jabolk iz Jugoslavije, Sovjetske Rusije in Uruguaja z utemeljitvijo, da je sadje okuženo i ušjo San Jože. Uvog svežega sadja iz teh dežel je dovoljen samo čez Strassbourg.
OREL JE UGRABIL DETE.
V bližini planinske naselbine Lusema v Švici se je igralo dete, leto dni staro, na parobku gozda, V trenotku je ogromni orel pred očmi staršev, ki si niso vedeli pomagati, z bliskovito naglico priletel do otroka, ga dvignil s svojimi kremplji in odletel z njim v planinske vrhove.
Stran 2.
■E^ersKaeBHi
Mariborski »Ve Ser n ik« Jutra
Scudm
Težave delavskega zavarovanja
Te dni se je vršilo petdnevno zasedanje predsedništva upravnega odbora in ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svir-ho pretresa poročila o lanskoletnem poslovanju zavoda. Ugotovilo se je, da iz kazuje bolniško zavarovanje 3,025.098 izgube, nezgodno zavarovanje pa 9 mi lijonov 219.247 Din. Izguba v bolniškem zavarovanju se bo krila iz lastnih rezervnih sredstev posameznih Okrožnih uradov ter iz zaklada četrtine dobička Osrednjega urada. Deficit v nezgodnem zavarovanju se je prenesel skupno z deficiti iz prejšnjih let na nov račun.
Značilno je pri tem, da javnost nikdar nj poučena, kateri Okrožni uradi so ak tivni in kateri pasivni. In vendar bi to bilo velike važnosti, zlasti še z ozirom m govorice, da je ljubljanski Okrožni urad molzna krava za mnoge druge. Natočite javnosti čistega vina!
V 1. 1935 je bilo v slučajih bolezni izplačanih podpor 77,344.059 Din v gotovini, 13,416.169 Din pa v naravi, skupno 77.68 odstotkov vseh dohodkov v tej panogi, povprečno Din 369.95 na osebo. 1686 zdravnikov je bilo v službi bolniškega zavarovanja. V slučajih nezgod je bilo izplačanih podpor skupno 50,159.015 dinarjev, to je 61.70 odstotkov vseh dohodkov. Koncem 1. 1935 je 20.049 oseb uživalo mesečne rente na račun nezgodnega zavarovanja.
Seja je v tem pogledu ugotovila, da bi bilo veliko manj nesreč in nezgod, ako bi se povsod strogo držali vseh predpisanih zakonskih mer in predpisov. Na žalost temu ni tako. Vsiljuje se nam vprašanje: ali nimajo inšpekcije dela tudi naloge, posvečati tem vprašanjem svojo pozornost? In če jo imajo po zakonu, zakaj je z vso potrebno strogostjo ne vrše v interesu delavstva in delavskega zavarovanja?! 1
V. 1. 1935 je bilo zavarovanih 406.269 moških in 158.018 žensk. Ugotovilo se je, da je prirastek ženske delovne sile leto za letom večji na škodo moške. Naravno, ona je cenejša in manj odporna glede upravičenih delavskih zahtev.
Ugotovljeno je dalje na osnovi statističnih podatkov, da je v I. 1935 bilo 20.728 več zaposlenih delavcev nego v I. 1934, pa tudi to, da je povprečna zaverovana dnevna mezda znašala 21.65 dinarjev, za 0.59 Din manj nego v letu 1934. Tudi letos se je stanje mezde zopet poslabšalo. Dočim je lani v prvih treh mesecih znašala še 21.75 Din povprečno na dan, je padla letos na 21.34 dinarjev, torej skoro za pol dinarja. Ta pedec mezd pomeni občutno oškodovanje socialnega zavarovanja, ki je izgubilo na ta način lani 4,600.000 Din. To je tudi razlog, da se je tekom 1. 1936 stanje mnogih Okrožnih uradov zopet poslabšalo. Zakaj znižanje mezd povzroča nezadostno prehrano in predolg delavnik, to pa zopet številna in trajna obolenja, zlasti v prebavilih vsled uživanja slabe hrane. Tudi tuberkuloza, rak in druge bolezni se rapidno širijo.
Še ena težava je, ki zavira napredek in razvoj delavskega zavarovanja: dejstvo, da mnogi delodajalci ne odrajtu-jejo zavodu zneskov, ki so jih svojim nameščencem v smislu zdlfona že skozi celo vrsto mesecev, mnogi cela leta, odtegovali na račun zavarovanja. Nešteti milijoni takšnih neplačanih zavarovalnih premij, od delavstva že plačanih, leže pri teh delodajalcih. Najbolj žalostno pa je, da državna oblastva in občine dolgujejo zavodu na premijah in dokladah okrog 5(1 milijonov dinarjev, poleg tega pa še na bolniških stroških in podporah, ki jih je zavod plačal do konca 1. 1934 mesto države, nad 2 milijona Din. Mesto da bi država, banovine in občine podpirale pre važno ustanovo delavskega zavarovanja, jo še na ta način ovirajo v poslovanju. Poleg tega pa mora zavod še iz svojega plačati stroške državnega nadzorstva.
V takšnem položaju je razumljivo, da je moral Osrednji urad vsem Okrožnim uradom zabičati skrajno štednjo pri dajatvah. Ne spuščamo se v razpravo o tem, ali je poslovanje v Osrednjem uradu in v Okrožnih uradih povsem v skla-
OkttG m svet
Italija in Nemčija se udeležita konference locarnskih podpisnic
PARIZ, 30. julija. Groi Ciano, italijanski zunanji minister, je sporočil včeraj francoskemu poslaniku, da sprejema Italija poziv na sestanek petih držav podpisnic Locarnskega sporazuma. Sedaj se pričakuje samo še odgovor Nemčije, ki še ni. prispel, za katerega pa se smatra, da bo pozitiven ter se v tukajšnjih krogih uveljavlja mnenje, da bo nemška vlada sprejela poziv na konferenco petih locarnskih podpisnic.
Gdansk in haaško razsodišče
LONDON, 30. julija. Dne 5. avgusta se sestane tukaj poseben odbor Društva narodov, ki se bo pečal z vprašanjem Gdanska. Na tem sestanku bo poročal gdanski komisar Društva narodov Lester o situaciji v Gdansku in o postopanju ter ukrepih Gdanske narodno socialistične vlade proti opoziciji. Kakor se doznava bo ob tej priliki predlagal Lester, da se skuša pri ha-škem razsodišču izposlovati mnenje glede zakonitosti teh ukrepov. Temu sestanku bo predsedoval britanski zunanji minister Eden.
Kralj Eduard VIBI. pride v Dubrovnik
LONDON, 31. julija. DNB poroča: Mesto, da se poda Nj. Vel. kralj Edvard VIII. na odmor v južno Francijo, bo v teku 10 dni, kakor se službeno poroča, odplul na večtedensko potovanje z jahto ob dalmatinski obali in vzhodnem delu Sredozemskega morja. Predvideva se, da bo Nj. Vel. kralj Edvard VIII. odplul tudi v Dubrovnik. V spremstvu jahte, s katero bo potoval britanski vladar, se bosta nahajala tudi dva britanska rušilca. Angleški kralj Edvard VIII. se je podal v Southampton, kjer se bo podal v Sredozemsko morje. Ta jahta, ki je last dedičev pokojnega indijskega bogataša sira Davida Vula, je zelo luksuzno urejena. Stala je 268 funtov šterlingov. Na jahti je 12 razkošnih spalnic s prav tolikim številom razkošnih kopalnic. Tudi ima jahta izredno razkošno plesno dvorano in moderno dvorano za gimnastiko.
Dunajski režim ne bo poznal pardona ...
DUNAJ,	31.	julija.	Havas poroča: Vlada ne	bo radi narodno socialističnih izgredov	ob	priliki	prenosa olimpijske bakle	pokazala nikakšne milosti
napram izgrednikom. Vsi udeleženci pri navedenih demonstracijah, kj so bili ob priliki nedavne amnestije pogojno odpuščeni, se bodo odpremili na nadaljnje izdržavanje kazni. Razen tega je sklenila vlada, odgoditi nameravano amnestijo, ki naj bi se nanašala na osebe, napotene administrativnim potom v koncentracijska taborišča. Doznava se nadalje, da je bilo ob priliki predvčerajšnjih demonstracij ranjenih tudi več policijskih agentov. Med aretiranimi je tudj vodja in organizator demonstracij, ki pa je nemški državljan. Policija je v stalni pripravljenosti.
Avstrijski škofje proti pisanju klerikalne „Reichsposte“
DUNAJ,	31.	julija.	V avstrijskih klerikalnih	krogih se opaža veliko nezadovoljstvo	radi pisanja vladnega in vodilnega	avstr, klerikalnega glasila
»Reichspost«. List je namreč pred par dnevi objavil članek o »pogledu na datum 12. julija iz katoliškega vidika«, ki se ocenjuje kot dokaz pozitivne opredelitve avstrijskih cerkvenih krogov v odnosih do narodno socialistične Nemčije V tem članku se iznaša, da so vsega proticerkvenega boja v Nemčiji krivi tisti, ki so prešli od komunizma k narodnemu socializmu. Kot pisec članka je bil označen neki »visoki avstrijski cerkveni knez«. Članek je zbudil ne samo v klerikalno političnih, ampak tudi v cerkvenih krogih veliko ogorčenje. Sedaj se ie solnograški nadškof dr. Waitz o priliki neke akademije javno izrekel proti dotičnemu članku izjavljajoč, da odklanjajo avstrijski škofje ta članek in da ni tega članka napisal nobeden avstrijski škof. Ta demanti je z gotovimi omejitvami pravilen, ker izvira, kakor se doznava, ta članek od škofa Huda-la, ki je sicer Avstrijec, ki pa deluje v Rimu kot rektor Anime.
KEDAJ BODO OBČINSKE VOLITVE PO BANOVINAH.
Kakor znano traja po sedanjem volilnem zakonu mandat občinskih odborov tri leta. Ker so bile zadnje volitve za vaške občine leta 1933, morajo letos biti v teli banovinah nove volitve. Leta 1933 so bile občinske volitve in sicer dne 6. avgusta v vrbaski in moravski bano-■rnaaa
du z interesi delavskega zavarovanja in ali se ne bi morda z bolj smotreno ureditvijo potom decentralizacije dalo marsikaj prištediti v interesu zavarovancev, j Vemo, da se je že marsikak nedostatek odstranil in nadejamo se, da bosta ravnateljstvo in upravni odbor tudi ie vnaprej storila potrebno v smeri pocenitve
vini, dne 8. oktobra v savski, primorski, drinski in dunavski banovini, dne 15. oktobra pa v zetski, dravski in vardarski banovini. Potemtakem bi se do teh datumov morale letos vršiti v dotičnih banovinah občinske volitve za vaške občine. Ni pa izključeno, da se bodo volitve v teh občinah vršile nekoliko dni kasneje. Po izjavah iz vladnih krogov je treba pričakovati, da se bodo vršile volitve v vaške občine vsekakor do konca tekočega leta.
poslovanja in izboljšanja dajatev. Ravno tako pa je gotovo, da gori opisane težave v zvezi z dejstvom, da število bolnikov stalno narašča (lani je bilo na vsakih 100 članov 49.9 slučajev obolelosti!), tvorijo največjo oviro v razvoju delavskega zavarovanja. In tu bo treba predvsem skusiti lečiti zlo.	V.	S.
V	Mariboru, dne 31. VII. 1936.
"»».-■»«-11 ■IIIIH 11II I
Dr. 3. Urbaczek — nestor mariborskih gasilcev
Od svojih 96 let dal je 64 najboljših mariborskemu gasilstvu. Rojen 1840 v Brnu v bratski Čehoslovaški, se je kot mlad zdravnik naselil v Mariboru in dne 1. avgusta 1872 vstopil v gasilsko organi-nizacijo. Včeraj me je nadvse prijazno sprejel, pripovedoval pa tako s svežim spominom, kot bi se vsa ta dolga doba razvijala šele včeraj in tako krepko, da bi še kar enkrat vstopil h gasilstvu:
»Pri vstopu v gasilstvo sem našel lep krog navdušenih meščanov, med njimi precej inteligentov, ki so brez oklevanja prijemali za težka dela. Gasilsko smo se hitro izpopolnjevali, za prvo pomoč ljudem pa je ‘bila pripravljena samo torbica >z zdravili in okrepčili. Mesto samo je imelo nekako pokrito nosilko, katero so prenašali 4 postreščki, kadar so jih priklicali. Potreba po reševalnem oddelku je bila nujna. V ta namen smo 1. 1907 priredili veliko veselico v kadetnici, pozneje je prispevala občina 4000 K, plemeniti Rosmanith 500 K in 1. 1908 je bil ustanovljen pri gasilski četi reševalni oddelek, h kateremu se je priglasilo 32 članov. Vsa javnost je s simpatijami in gmotno podpirala moja stremljenja. Med vojno pa se je izkazala moja ideja: okrog 100.000 trpečih smo prevozili, ure in ure v mrazu in noči čakali na kolodvoru na transporte, samo da smo lajšali gorje trpečemu bratu. Bili so to časi dela in žrtvovanja. In danes si Maribora brez reševalcev sploh ne moremo misliti, saj neprenehoma drdrajo reševalni avtomobili in v njih prostovoljni gasilci na pomoč. Z vso dušo sem bil pri gasilstvu, nešteto trenj ublažil in poravnal in s tihim zadoščenjem gledam na sadove dolgoletnega dela. Mnogo gasilskih idealistov že krije ruša, bili so pridni možje. Izmed živečih pa mi jo po krepkem delu v lepem spominu dr. Schmiderer. Z vsakim srčnim utripom in z vso dušo bom spremljal 1. in 2. avgusta mariborsko gasilsko slavje.« Tako je končal naš odlični gasilski nestor.
Meni pa je naročila gasilska četa, da Vam g. sanitetni svetnik izrekam ob našem slavju globoko zahvalo, visoko spoštovanje in iskreno željo, da so Vam jesenski dnevi tu med nami prijazni in topli, saj Vas ima nad vse rad ves Maribor. Pomoz Bog! — Poveljnik Ramšak.
Murske .trnke
Odlikovanje. Za izredne zasluge v prid Rdečega križa sta bila odlikovana s srebrnimi kolajnami šolski nadzornik Jožef Gorup in vpokoieni orožniški narednik-vodnik Andrej Kovač v Ptuju.
Smrtna kosa. Nagle smrti je umrl Oton Koser, star 48 let, posestnik v Ptuju. Naj v miru počiva!
Vlomna tatvina. Neznan storilec je vlomil v stanovanje železničarja Janeza Špraha na Ormožki cesti v Ptuju ter odnesel 340 Din gotovine, zlato žensko uro in zlat poročni prstan. Skupna škoda znaša okrog 1000 Din. Policija je vlomilcu že na sledu.
Kino. V soboto 1. avgusta t. 1. ob 20.30 in v nedeljo 2. avgusta t. 1. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Na končni postaji«. Kot predigra Foksov tednik in kulturni film o naši državi.
Hudo se je ponesrečil 131etni Ciril Hr-žič, siu posestnika v Oslušovcih. Splezal je na visoko drevo in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo.
Htvm
Na mojo veliko radost so se koraki končno izgubili v notranjosti parnika. Tedaj sem si oddahnil, se dvignil iz svojega zatočišča in odšel proti sredini ladje. Hotel sem se skriti v skladišče za premog.
Hodil sem nekaj časa po palubi in tipni okoli sebe, da bi se bolje znašel. Vsak del parnika mi jo bil že od prej poznan iz mojih dolgih potovanj, pa sem po tipanju takoj vedel, za kaj gre. Tako'sem končno dospel do skladišča za premog. Dvignil sem »bocaporte«, se privlekel do stopnic in se spustil po njih v globino.
Odložil sem obleko, jo zložil in nato sem se povlekel dalje na velik kup premoga in si naredil prostor za spanje in
do smrti utrujen legel. Bil som v resnici r.a brodu, toda še vedno se nisem počutil varnega. Vsak trenotek bi me lahko našli mornarji in me predali oblastem. To noč nisem zatisnil očesa. Ob vsakem najmanjšem šuma sem se zdrznil in pošla mi je sapa.
Okrog poldneva naslednjega dne sem zaslišal, kako neki ljudje prihajajo po ozkih stopnicah. Bil je to ladijski strojnik, ki je ob žaru električne luči prčgle-doval ta oddelek. Ko se je prepričal, da ni nikogar, je zaklical karabinerom, da je vse prazno. Šele sedaj sem razumel, da je bilo to pravzaprav zasledovanje za menoj. Od zgoraj sem zaslišal surove
g' ve lb’41 hi so me iskali.
»Gracias, senor para su vervidad.«
. v a a g c od, za uslugo!)
Globoko sem vzdihnil iu težek kamen
se mi je odvalil od srca. Zdaj sem bil varnejši, ker sem vedel, da me ljudje z ladjo ne bodo več iskali.
Edino ena misel me je morila dalje. Nisem vedel, kako dolgo bo paznik stal, niti kdaj bo odrinil in še manj, v katerem pravcu. Pomorski zakon mi je bil dobro znan in vedel sem, da mora slehernega »črnega« potnika predati poveljnik ladje oblastem v prvem pristanišču, kjer vrže sidro. Kaj bo z menoj, če me odženejo v kakem španskem pristanišču? Tovariša nisem imel, vode in hrane tudi ne. Nisem vedel, kako dolgo bi mogel lačen in žejen ostati, pa vendar sem se odločil vztrajati do konca.
(Dalje sledi.)
Spomnite se CMD!
V	Mariboru, dne 31. VII. 1936.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
kž in fik&iiškf Mivk#
Škof dr. Tomažič! 60 letnik
Jutri v soboto obhaja 601etnico rojstva mariborski Škof dr. Ivan Tomažič. Naš mariborski škof je znan po svoji Ijudo-milosti, ljubeznjivosti in prijaznosti, s katero sprejema vsakogar, ki ga pot privede k njemu. Bil je svojčas desna roka škofa dr. Napotnika in pozneje škofa dr. Karlina ter mu je bilo na ta način omogočeno, da si je v teku let prisvojil veliko znanja, ki se nanaša na mariborsko škofijo in ki se tiče celo najmanjših detailov v upravljanju škofije. Škof dr. Tomažič je bil v izvajanju svoje duhovniške službe in škofovske oblasti vedno nacionalen in si je po zasedbi mariborske škofovske stolice slavil kct eno svojih prvih nalog, doseči beatifikacijo prvega mariborskega škofa dr. A. Slom-šeka.
Knezoškof dr. Tomažič se je rodil dne 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Gimnazijske študije je dovršil z odliko. Novo mašo je bral dne 5. decembra 1898, kaplanoval pa je .pri Sv. Juriju ob Ščavnici od 1. avgusta 1899 do
20. maja 1901, kasneje pa v Celju od
21. maja 1901 do 15. septembra 1903. Za
doktorja bogoslovja je bil promoviran i») izvršenih višjih bogoslovnih študijih v Inomostu dne 4. aprila 1906, kamor ga je bil poslal na študije škof dr. Napotnik, ki je bil spoznal njegovo nadarjenost in vnemo. Službo dvornega kaplana in kon-zistorialnega tajnika je vršil od 1. septembra 1905 do 31. decembra 1918, za stolnega kanonika je bil imenovan 15. oktobra 1915, za stolnega dekana pa dne 22. februarja 1921. Pomožni škof je postal 8. junija 1928, posvečen pa je bil za škofa 1. avgusta 1928: Še v istem letu dne 1. oktobra je postal generalni vikar, do dr. Matekovi smrti pa stolni prošt. Za lavantinskega škofa je bil imenovan dne 27. junija 1933 in je dne 1. avgusta istega leta prevzel škofovske posle. Ustoličen je bil za lavant. škofa dne 15. avgusta 1933.
Visokemu jubilantu in cerkvenemu knezu ter dostojanstveniku želimo ob 601etnici, da bi še dolgo vrsto let mogel svo-je moči in svojo vnemo posvečati dušeskrbnemu vodstvu lavantinskih škof-ljanov.
MEŠČANI!
Jutri 1. avgusta se otvori jubilejna prireditev V. Mariborskega tedna, ki bo privabila v Maribor mnogo odličnih gostov, ^aša gasilska četa praznuje svoj 65letni jubilej. Na čast vsem prireditvam Mariborskega tedna ter v proslavo 65letnice naše gasilske čete bo mestna občina danes popoldne okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da store isto tudi na svojih hišah. Predsednik dr. Juvan, s. r.
Nočmi tolovaiski napad na samotne gostilno
Ko je gostilničarka Terezija Drozg v Ješencih pri Št. liju v sredo zvečer že zaprla gostilniške prostore in sta nameravali mati in hčerka iti k počitku, je okoli 23. ure potrkalo na gostilniška vrata 6 do 7 mlajših moških, ki so zahtevali vino. Hčerka Marija Drozg je zaklicala neznanim moškim, da je že gostil-no pospravila in da ne toči ničesar več. Toda fantje s tem pojasnilom niso bili zadovoljni in v naslednjem trenutku so odjeknili zunaj hiše streli. Hčerke se je polastil strah, vzela je litrsko steklenico ter nameravala v klet po vino. Toda, ko je odprla kletna vrata, so na hišnih vratih, ki so bila zaklenjena, pričeli fantje razbijali ter so končno razbili vrata ter vdrli v gostilniške prostore. Hčerka, ki se je bila skrila za kletnimi vrati, je uporabila priliko, da je zbežala v bližnji
gozd. Fantje pa so medtem vdrli v sobo, kjer je ležala 84 letna gostilničarka Terezija Drozg, ter zahtevali od nje denarja. Starka je dejala, da nima nobenega denarja. Nato so fantiči prebtskali vse omare ter vse kotičke v hiši, toda našli niso ničesar. Naposled so razbili omaro v gostilniški sobi ter iz nje odnesli za okoli 60C dinarjev cigaret in tobaka ter nekaj drobiža. S tem pienom so nato izginili zopet v temno noč. Orož niki, ki so bili še isto noč o drznem roparskem napadu obveščeni, so takoj pričeli z zasledovanjem nočnih rokovnjačev, vendar jih doslej še niso mogli izslediti. Ker so govorili hrvaški jezik domnevajo, da gre morda za kako cigansko tolpo, ki se klati ob naši severni meji.
m i m 11 iiinii i n i m miiiiw Mariborski dver. Danes pojedina rib iz sladkih vod. Sprejema abonente na domačo hrano!
Jadranska straža - železničarji Maribor priredi v nedeljo, dne 2. avgustj. t. 1. propagandni izlet v Marcnberg. Sodeluje godba Drava in njen pevski odsek. Odhod z vlakom 9012 ob 5.44. uri, povratek ob 20.30. uri. Vabi i eni vsi člani in prijatelji Jadranske straže. — Odbor.
Odojčki, race, piščanci na ražnju na veseličnem prostoru Velike kavarne. Dnevno koncert in dvojni spored.
lSletnico obstoja bo proslavilo pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju z veliko veselico na vrtu gostilne Veber. Pridite prijatelji in znanci v nedeljo 2. avgusta k proslavi!
0 ten* ife enm
Himen! V ponedeljek se poročita v Solčavi odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Fr. Lipoldu dr. Jože Goričar in gdč. Fanči Štefančičeva. Mladima in v planinsko športnih krogih priljubljenima novoporočencema želimo obilo sreč2?
200o dinarjev jc daroval mariborski ga-silski četi ob njeni 651etnici njen ustanovni član g. Josip T s c h e I i e i.
Ugodnost za kopalce na Mariborsskcm otoku. Avtobusni promet Mestnih podjetij uvaja na progi št. 17 (Mariborski otok) vozne listku vključno vstopnino na kopališče do 12.45 ure za Din 3.—. Na temelju navedenih voznih listkov, potrjenih od kopališča, imajo potniki na povratku z Otoka znižano prevoznino za Din 1.— (izven sobot, nedeli in cerkvenih praznikov). Ostala Din 1.— tariia se s tein razveljavlja.
Stanovanjski urad Mariborskega tedna posluje v Putnikovi menjalnici na kolodvoru od 8. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. Sprejema prijave.
Skozi Maribor je potoval včeraj s popoldanskim brzovlakom nazaj na Čclio slovaško čehoslovaškj minister za javna dela dr. Tuma.
Ponočna nevihta nad Mariborom. V noči od četrtka na petek so se zgrnili nad Mariborom temni oblaki, iz katerih se ie ob bliska' nju in grmenju, ki je zbudilo iz sna mnoge Mariborčan, vlila prava ploha.
Zaključek šolskega leta 1935/36 na dr žavni nižji gozdarski šoli v Mariboru, Državna nižja gozdarska šola v Mariboru je zaključila dne 30. julija 1936 svoje šesto šolsko leto po ustanovitvi. Kakor lani je šola tudi letos obstojala iz dveh tečajev. Prvega, t. j. enoletnega, je obiskalo 14 učencev, izmed katerih so bili vsi razen enega internisti. K sklepnemu izpitu, ki so se vršili v dneh 25., 27., 28. in 29. julija t. 1., je bilo pripuščenih učencev, 4 učencem so bili dovoljeni popravni izpiti, 1 pa bo moral ponavljati tečaj. Ustnim izpitom je predsedoval kot odposlanec kraljevske banske uprave višji gozdarski svetnik g. inž. Urbas Janko. Vseh 9 k sklepnim izpitom pripušče nih učencev je izdelalo, med njimi 1 : odličnim, 4 s prav dobrim, 2 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. V I. razrec dvoletnega tečaja je pohajalo 14 učen cev. Vsi so bili internisti. Razen enega, ki bo moral konec septembra t. 1. polagati popravni izpit, so vsi učenci izdelali Učni uspeh v tem razredu je bil povprečno dober.
Rdeči križ v Studencih dobi ambulan co. Agilni član studenške gas. čete An ton Ulrich, ki je tudi član Rdečega kri ža, je dal svojo sobo Rdečemu križu na razpolago, ki bo služila za ambulanco. Rešilna postaja se bo v nedeljo 2. aV' gusta dopoldne ob 10.30 slovesno otvO' rila. Nato priredijo Samarijani vajo za prvo pomoč.
Darujte za azilni sklad PTLI
Posetite
A
Stran 3.
Jubilejni
Razpečevalec ponarejenega denarja
Ob priliki cerkvenega proščenja pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 25. in 26. t. m.
razpečaval 241etni delavec Cafnik Anton iz Sp. Korene ponarejene 20-dinarske novce. Kupoval je pri raznih stojnicah ladkarije ter jih plačeval z 20-dinarskimi kovanci. Ugotovilo se je, da je spravil na ta' način v promet 6 falzifikatov. Orožniki so storilca izsledili in ga spravili v zapore okrožnega sodišča. Vrše se še nadaljnje poizvedbe, kje je dobil Cafnik lažen denar. Zdi se, da obstoja »tovarna« za izdelovanje lažnih kovancev, ker so vsi zaplenjeni komadi popolnoma enaki.
Velikopotezna tujsko-prometna razstava na MT. Tudi letos bo agilna Tujsko-prometna zveza (PUTNIK) v Mariboru priredila na jubilejnem V. Mariborskem tednu od 1. do 9. avgusta propagandno tujs-ko-prometno razstavo, ki bo zelo zanimiva in posebnost letošnje prireditve. Ta razstava namreč ne bo samo lokalno propagandnega značaja, marveč bo po-, svetila vso pažnjo letoviškim in zdravi-iškim krajem cele Jugoslavije. Tudi ne bo na tujsko-prometni razstavi vsakoletnih diapozitivov in diagramov, marveč bodo letovišča prikazana v velikih in krasnih fotografskih posnetkih, ki bodo prave umetnije. Velike povečave bodo prikazale vse karakteristične zanimivosti letovišč in zdravilišč cele naše prelepe domovine. Pripomnimo, da so bile vse dosedanje tujsko-prometne razstave največja privlačnost Mariborskih tednov, pri čemer gre nemala zasluga aranžerju teh razstav gospodu Alfredu .Kralju, ki se je v tem svojstvu pokazal pravega tujsko-prometnega strokovnjaka. Tudi letošnjo razstavo bo aranžiral g. Kralj in ne dvomimo, da bo tujsko-prometna razstava odlično uspela.
Usoden skok z dravske brvi. Včeraj popoldne je skakal z dravske brvi, ki veže koroško predmestje s Studenci, 21-letni Franc Žugman iz Marmontove ulice 11. Pri skoku pa je radi plitvosti Drave priletel na dno in je zadobil občutne notranje poškodbe. Prepeljal; so ga v bolnišnico.
Za spomenik kralju Ujedinitelju v Mariboru so prispevali: »Unio« d. z o. z, Maribor Din 2000, Tvornike Zlatorog, Maribor 1000, dr. Jančič Ivan, Maribor 1000, Zdravilišče Dobrna 525, Suppanz Thea, Maribor 250, dr. Bergoč Josip, Maribor 200, občina Sv. Peter v Savinjski dolini 105, občina Pertoča 81, občina Marenberg 50, Ljudska posojilnica, Celje 100, Hranilnica in posojilnica, Braslovče 100, Trgovska obrtna in kreditna zadruga, Celje 50, Zadružne elektrarne, Beltinci 100, Pfeifer Jože ml., Hoče 100, Glančnik Pavel, Fala 100, Loschnigg Au-gust, Sv. Lovrenc na Pohorju 50, dr. Dernovšek Janko, Maribor 100, Uradni-Š-ka menza, Maribor 100, Kmetijska poskusna in kontrolna postaja, Maribor 100, orožniška postaja, Slatina Radenci 100, orožniška postaja, Velenje 47. Narodne šole Puconci Din 150, Prosenjakovci 220, Tvrtkova 42.50, Krog 180, Tišina 136, Buče 70, Dobje 490.50, Donačka gora 150, Sv. Ema 42, Sv. Florjan 100, Kozje 228, Sv. Križ 500, Lemberg 180, Olimje 53, Sv. Peter na Medvedjem selu 196, Sv. Peter pod Sv. gorami 256, Pilštanj 112.50, Planina 30, Podčetrtek 155, Polje 74, Ponikva 350, Prevorje 106, Pristava 152,
Kakšno vreme se nam obeta. Menjajoče, toda manj oblačno, nekoliko topleje, večinoma pa pod 24 stopinj.
Nočno lekarniško službo imata danes Minarikova in Konigova lekarna. Od jutri naprej je uvedena zopet tedenska lekarniška nočna služba, in sicer bosta imela od 1. do 7. avgusta službo Albane-ževa in Maverjeva.
Kolesarske zadevščine. V Slovenski ulici je neki kolesar podrl na tla delavko
„V. Mariborski teden11
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. — Šahovska mednarodna tekma. Mariborski otok — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
Večer petja in komorne glasbe v Ptuju in Celju. V sredo 5. avgusta se vrši v Ptuju v Mestnem gledališču in 9. avgusta v Celju v mali dvorani hotela Union velik komorni večer, kjer nastopijo priznani umetniki:	tenorist Slavko Luk-
man, član ljubljanske opere, Boris Pilato, član baleta graške opere, nadalje violinist Herman Groger in pianist Hubert Ankerst. Sodeč po vsebini programa bo prireditev jako pestra, za kar nam jamči že ime priljubljenega tenorista Slavka Lukmana, kateri je bil še ob vsakem nastopu deležen laskavih ocen. — Kritik Dr. E. B. piše o njegovem koncertu dobesedno sledeče: ... »Njegov glasovni material je nenavadno lep. Tekoč, mehak tenor, katerega timber spominja na glas Richarda T a u b e r j a in katerega močno zgrajena srednja lega je zelo* zvočna ter omogoča umetniku tehnično na znatni višini stoječo reprodukcijo zapetih pesmi in arij. Ko govori o izvajanju Schubertove pesmi »Roža na poljani«, pravi isti kritik, da je ta pesem našla v Lukmanu pravega mojstra. Tudi ostali trije umetniki so zc.L.i naši javnosti. Zlasti pridno se uveljavlja naš mladi, nadebudni umetnik Boris Pilato, ki’ je že pravi mojster v baletnem plesu. Posebno uspešni so bili njegovi nastopi na turneji po Bolgariji.
Frido Friaulovo, stanujočo v Miklošičevi ulici. Friualova je zadobila lažje poškodbe na glavi in roki. Na vogalu Vetrinjske in Tattenbacliove ulice sta trčila skupaj zdravnik dr. Furlan in privatna uradnica Mijana Mirovečeva, ki sta se peljala na svojih kolesih. Pri trčenju je zadobil dok tor Furlan občutne poškodbe na glavi, Mirovičeva pa lažje poškodbe na levi nogi. Pred gostilno Mautner v Zgornjem Radvanju pa je neki motociklist zavozil v delavca Alojzija Zemljiča, ki se je peljal s svojim kolesom domov v Pekre. Pri trčenju je Zemljič obležal s precej veliko rano na glavi, razen tega pa mu je raztrgal vso obleko.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
V	Mariboru, dne 31. VII. 1936.
Prvi slovenski gasilski red
V	času, ko so Francozi zasedli naše kraje in ko je kmalu potem postal zopet stari red v mestu Mariboru in njegovi okolici, so pristojna oblastva izdala 18. maja 1820 splošni požarni red, ki je prvič bil objavljen tudi v slovenščini pod naslovom »Ogenj gasitnl zavod ali naredbanje ognj gasiti«.
S tem novim požarnim redom so se poostrilo Jožefinske in Terezijanske gradbene naredbe. Leseni dimniki so n. pr. morali izginiti v dveh letih, drugače so bili izmenjani na stroške posestnika uradno. Podobno je bilo s pečmi ob lesenih ali pa s pečmi z vladnimi odvodi.
V	mestih kakor v Mariboru so morali trgovci z drvmi, slamo ali senom imeti za shrambe posebne zidane lokale, trgovci s smodnikom so ga mogli imeti na zalogi samo 4 funti, ter je rnoral biti shranjen v posebnih pločevinastih dozah, katere so bile na varnih mestih. Ponočni potniki so morali baklje ugasniti pred lesenimi mostovi. V gostilnah so bile trVedene laterne; kresovi in izkuha-vanje kuhinj pa je bilo sploh prepovedano. Dimniki se morajo omesti poleti enkrat, pozimi dvakrat. Za kontrolo se
je uvedlo požarno nadzorstvo z županom in enim dimnikarskim mojstrom, ki sta trikrat t*a leto pregledala vsa poslopja ter o stanju poročala politični oblasti. Vsaka hiša je morala imeti tratijo pripravljeno kad vode; gosposke hiše, župnišča, tovarne ter cerkve pa vodo v mlakah; zadnja poslopja so morala v svojih zgradbah vzdrževati tudi gasilsko orodje kakor brizgalne s cevmi, lestve, sekire itd. Gasilsko orodje so si morale nabaviti tudi občine. Na ogenj pa pazijo nočni čuvaji, ki so od Mihaelovega do Jurjevega na nogah od 21. do 4. ure, sicer pa od 22. do 3. ure, in ki alarmirajo o požaru prebivalce z rogom, ropotanjem po durih ter s platom zvona. Gašenje požara vodi politična oblast, okrajni komisar in podobni, pri gašenju pa sodelujejo načelno, vsi prebivalci kraja. Po likvidaciji požara uvede kresija preiskavo, da ugotovi vzroke požara ter način vzdrževanja požarnega dela. Požarni- rod iz leta 1825 se je moral dvakrat na leto preklicati in to na nedeljo po Jurjevem ter na nedeljo po Mihaelovem, Naš Ognj gasitni zavod ali naredbanje ognj gasiti je bilo namenjeno sicer vsej štajerski deželi ter ni upoštevalo
mest posebej. Načelno pa je za zgodovino požarnih bramb važno, ker vsebuje navodila, da se gasilci razdelijo v gasilske skupine, od katerih oznanja ena ogenj po bližnji ir* daljni okolici, druga dovaja vodo, tretja dovaža gasilsko opremo in orodje, četrta gasi poslopje, peta pa rešuje predmete pogorelcev ter jih čuva na določenem kraju. Vidimo, da sloni delitev gasilskega dela na terezijanskih navodilih in preko njih na davnih tradicijah.
Praksa pa je pri izvrševanju ognj gasitnega navoda pokazala zopet, da je bilo v slučaju požara najtežje dobiti zanesljive reševalce in vestne čuvaje, ki bi res reševali in čuvali imovino Pogorelcem. To dejstvo je med drugimi imel pred očmi mariborski okrajni glavar Nord, ki je izdaf na osnovi požarnega reda iz 1. 1825 okrožnico, s katero je 1. 1852 uredil požarno in gasilsko delo za mesto Maribor ter za okolico s Kamnico, Orešjem, Št. Petrom, Pobrežjem, Radvanjem, Pekrami, Limbušem in Studenci in kateri je med drugim izdal tudi natančneje določilo za reševanje in čuvanje imovine pogorelcev. Tako je ugotovil znani zgodovinar profesor Baš v
knjigi, ki jo izda prostovoljna gasilska četa v Mariboru za proslavo 65. letnice svojega obstoja. V soboto, L in v nedeljo, 2. avgusta bodo mariborski gasilci imeli svojo slavo. Preko 1000 gasilcev iž vseh krajev države se bo proslave udeležilo. 'Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti gospod ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki bo sam prišel v Maribor. V nedeljo, 2. avgusta predpoldne bo na Glavnem trgu posebna slovesnost, ob 11.30 uri pa velika gasilska vaja na poslopjih mariborskega gradu. Pripravlja se posebna gasilska veselica v prostorih Mariborskega tedna.
SfumUta fi&mtje
Sodniška sekcija, poverjeništvo Maribor, službeno. K nogometni tekmi SK DravatSK Slavija, ki bo v nedeljo 2. avgusta ob 18. v Ptuju, se delegira ss. g. Klanšček. SK Drava prejme na dopis od 30. t. m. pismeni odgovor. Opozarjajo se vsi mariborski sodniki, da bo dne 9. avgusta v Mariboru nogometna tekma z ljubljanskimi tovariši, radi tega bo dne 3 avgusta ob 19. uri pri »Zamorcu« kratek informacijski sestanek glede določitev postave in treningov. Poverjenik.
Mali o
Razno	Prodam
PODPISANI FRANC KOSI iz Studencev pri Mariboru, preklicujem besede, ki sem jih izrekel proti gospe Spesc-vi. ker so neresnične. F-anc Kosi. ,3701	NOVO KISLO ZELJE pri Lovrecu, Glavni ttg. vrsta olja. 3705
	STARO POHIŠTVO nihalna ura, naprodai. Naslov v upravi lista. 3699
BRZOJAVKA! Zvečer pojedina svežih morskih rib. cevoli, skombri, tunina (polenta), barboni, kalamari, sardele, sardine i. ribice, gostilna Vicel, Rotovški trg št. 8. 3697	
	Prodam dobro in čisto ohranjeno SPALNICO iz orehova lesa. Vinarska u. 33, pritličje, vratn 2. Vprašati od 12.—1. ure. 3689 Sobo išie
MOŠKE MAJICE po Din 14.— dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261	
NOVOST V GRAJSKI KLETI! Od 1. avgusta dalie dnevno ob 20. uri elegantno kostimi-rana damska godba s prvovrstnim petjem in igranjem. Izborna kuhinja in pijače. Cene zmerne. Sprejema abmien te. mesečno Din 400,— po karti. 3685 Posest	PRAZNO SOBO. separirano. v centru, iščem za takoj. Naslov v upravi' lista. 3706 Sobo odda
	Oddam prazno, sončno, veliko SEPARIRANO SOBO boljši gospodični. Maistiova ul, 17, II., vrata 12. 3704
POSESTVA sadonosna, - vinogradna od •lO.oOO; družinske hiše, vrt, od lO.cOO; obrestouosne hiše od 50.000 Din dalje. Gostilne, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica št. 26. 3702	
	LEPO SONČNO SOBO s souporabo kopalnice, oddam samo gospodu. VViidenrainer-ieva 16, I., vrata 5. 3703 Službo
TRGOVSKA HIŠA
dobra lega. ugodno naprodaj, i Prevzem hipoteke jn hranilne knjige, nekaj gotovine. Pisar- , na Rapid, Gosposka 28. 3698 1
SPOSOBNO KUHARICO
za gostiin sprejmem s 1. ali 15. avgustom. Naslov v unra-vl »Večernika«.	3684
■	pri	naših	inseren-
[11K1 kUpUite ter 0«,aiuilei
.▼▼▼▼vi
Zahvala.
Ni nam moči, da se vsakemu posameznemu zahvalimo za iskreno sočustvovanje ob priliki tragične smrti našega nezpozabnega
EGONA
ter izrekamo s tem vsem za častno spremstvo in za mnoge vence ter cvetje najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo visoko častiti duhovščini stolne in frančiškanske župnije,v športnim klubom „Rapid“, „Maribor“, „Maraton“, „Slavija“ in »Železničar", Mariborskim gozdovnikom, predstavnikom Marib. zimsko športnega podsaveza, Slovenskemu planinskemu društvu ter Zveze nemških visokošolcev v Mariboru.
Iskrena hvala gospodom magistratnemu ravnatelju dr. Rodošku, dr. Brandstetterju, župniku P. Landergottu ter Klojčniku za globoko občutene, v srce segajoče poslovilne besede, pevcem pevske sekcije pekovskih pomočnikov za ganljive žalostinke ter ljubeznjivemu uradništvu in delavstvu tvrdk Zlatorog in Scherbaum, kakor tudi vsem ostalim, ki so s svojo prisotnostjo izkazali našemu nepozabnemu ranjkemu zadnjo čast.
RODBINA LETTNER.
A. K.;
Žrtev zveste ljubezni
Zgadovlnaki roman
Ko je zapuščal Napoleon Španijo, da se spusti v boj z vso Evropo, je hotel vzeti s seboj tudi junaka naše povesti, ki je bil sedaj že brigadir. Mladenič pa sc je rešit častnemu pozivu in navedel svoje vzroke za to.
»No,« reče Napoleon, »zelo se veselim vaše sreče, verujte mi, gospod Ledinski. Ko se bo moj dobri Jožef utrdil na prestolu obeh španij in Indije, ga bom zaprosil, da vas imenuje za graii-da prvega reda. Ha, ha! Rad bi vas videl takrat v kratkem aksamitnem plašču z redom zlatega runa na prsih, in z okroglim klobukom na glavi, ki ga niti pred menoj ne boste sneli. Upam pa, da boste, kakor ste bili doslej dober Francoz, ostali tak tudi hod Don Mirabella.«
27
»Poljak sem, svitli vladar!«
»Balt!« vzklikne cesar. »Kako to? Komaj na pol poti do časti, pa se ž*e mislite upirati moji vladi?« Pri tem vščipne ljubljenca v lice, kar je bil zanesljiv znak, da je dobre volje in da ne polaga na svoje besede nobene važnosti; vsede se za pisalno mizo ter prične hitro čitati depeše svojih ministrov in snovati načrte za bodočo vojno, v kateri ga je spremljala srečna zvezda.
General se vrne v svoj stan, da napiše in odpošlje pisemce lepi Španki, kakor je delal vsak teden. Ta pisemca so bila Donni Frančiški edina uteha v času zaročenčeve odsotnosti.
Tako poteka čas, dokler ne pride grofičin rojstni dan, veliki dan, ki bi naj
njeno ljubezen posveti! z duhovniškim blagoslovom.
Prvi solnčni žarek, ki se je preril skozi zelenje jasmina in trsja, ki se je ovijalo okoli okna grofičine spalnice, jo najde seveda že budno, Bog ve, če je to noč le za hip zatisnila oči, ker je nenavadno bleda v lice in ima tako trudne oči. Kako bi pa naj tudi spala? Ali ni vsak trenutek pričakovala, da bo prišel dragi? Ali je ni vsak šum na poti, konjski topot na cesti, ki vodi v grad, vzdignil iz postelje, da je odhitela k oknu?
»Teresitta, Teresitta!« zakliče devoj-ka.
Teseritta, sedaj sobarica, nekoč pa dojilja, plane v sobo.
»Ali še ni prišel?«
»Ne še.«
»Ah!«
Nesrečnici prebledi lice in groza ji strese telo.
»Senorra, preveč ga ljubite!«
»Preveč? Oh, ne, ne! Če bj ga pozna-
la tako, kakor ga poznam jaz, ne bi tako govorila!«
»A zakaj toliko mudi?«
»Kdo ve? Moj Bog! Vojna . . .«
Grozna slutnja še bolj pretrese dekletovo telo . . .
Sobarica reče naglo:
»Ne bojte se, gospica, on ne bo poginil, on živi.«
»Kako to? Odkod veš to?«
»Molila sem k svetemu Jakobu, tri maše sem plačala v Aduijlaru; tam je bila tudi ciganka, ki je prerokovala iz kart: sreča ga čaka, časti...«
»A mene, Teresitta, mene?«
Sobarica prebledi v lice.
»Vas gospica? Postali boste njegova žena.«
»Joj! Torej bo prišel, ni me še pozabil, ne bo se mi izneveril, ljubi me. Teresitta. obleci me, hitro me obleci!«
»Kako to, tako zgodaj?«
(Se bo nadaljevalo.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubliani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, ,vsl v Mariboru.