43ti. štev.
Posamezna številka 6 vinaiiev.
0DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v poudeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1‘50; b pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K BO'—. — Naročnina ae pošilja upravništvu.
:::	Telefon	številka	118.
V Ljubljani, četrtek dne 13. marca 191 B.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	;•}
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisnu se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju m :::	pust. — Za odgovor je priložiti znnuiko.
:::	Telefon	številka	'1$
Pismo iz Belgrada.
Belgrad, 24. febr. (9. marca).
Včeraj popoldne ob 5. uri je — po tridnevnem bivanju v Belgradu —■ odpotoval češki državni poslanec in voditelj nar. soc. stranke J. Vaclav Klofač v spremstvu nekega srbskega politika z brzovlakom proti Sofiji.
Vsi — kar nas je bilo na kolodvoru in brezdvonmo vsi pošteni Slovani — želeli smo plemenitemu slovanskemu zastopniku najboljši vspeh v njegovi zelo važni politični misiji na Bolgarskem.
Svoječasno opozarjal sem že slovensko javnost v »Dnevu« naj se ne udaja preveč iluzijam in prenagljenem veselju nad — v resnici krasnimi vspehi združenih zaveznikov na balkanskem bojišču.
Ako danes primerjamo one slavospeve, katera je bolgarski tisk — od poluradnega »Mira« pa do šovinistične »Večerne Pošte« — pošiljal v svet v prilog Veliki Bolgarski ob priliki prvih bojnih vspehov, predstavljajoč bolgarskega carja Ferdinanda kot čara vseh balkanskih držav — kako bo kronan v Carigradu v cerkvi sv. Sofije itd. — moral je vsak trezen politik že takrat zmajati z glavo ob takem nesmiselnem pisanju, tembolj pa danes, ko imamo pred seboj odprto knjigo vseh poslednjih dogodkov.
Moj tedanji pesimizen je bil popolnoma upravičen — v tem me potrjujejo razna dejstva, katera moramo le obžalovati.
Poročal sem vam že, kako neprimerno se vede bolgarsko časopisje glede bolgarsko-srbskih meja in postavlja v nevarnost tako koristno in težavno delo balkanske zveze same in njenih vspehov.
Mlado — po svobodi hrepeneče, do včerajšnjega dne takorekoč pod okovi se nahajajoče zasužnjeno — južno Slovanstvo — vajeno služiti samo tujim interesom — ne more zadostno umevati današnje svetle sedanjosti, nc zna si razlagati niti vzrokov, še manj pa posledic, ki so neizogibne za bodočnost Balkana.
K temu moramo prištevati tudi peklenske intrige zakletih sovražnikov Slovanstva, ki hočejo na vsak način — ne izogibajoč se niti naj-podlejših sredstev v dosego njihovih zločinskih namenov — raztrgati pri-rodne vezi južnega Slovanstva na Balkanu.
To vse moramo razumeti In ako razumemo vse to, je dolžnost cele ogromne slovanske rodbine da
svari svoje brate, ki prebivajo na onih — poezije polnih, zgodovinsko
— in za bodočnost Slovanstva — važnih tleh Orienta, naj sc čuvajo
— razdora med njimi, ker to je prvi korak nizdolu njim v prvi vrsti in potem tudi slovanski ideji sploh.
Razdor y slovanski zvezi — kaj si morejo želeti lepšega naši sovražniki? To je vendar voda na njih mlin. Saj oni ničesar drn/ega nočejo; ostalo store sami, da se uniči, kar se še uničiti da nad vstajajočim Slovanom, kateremu sc je končno nasmehnila sreča, da srka s polnimi prsi blagodejne žarke svetle svobode.
Sovražniki so skušali zlepiti skupaj iz raznih odpadkov protiutež balkanski zvezi na Balkanu; iskali so protistrup, da omejijo bolečine Germaniji, ki je bila zadeta v srce svojih ekspanzivnih idej; samo zato, da zmanjšajo vpliv in moč balkanske zveze.
In danes ie balkanska zveza v nevarnosti, da razpade: odnosno, da izstopi Bolgarska.
Med bolgarskimi šovinisti se celo propagira ideja — odkod je vse to, si lahko mislimo —, da se stvori nova balkanska zveza med Bolgarsko, Rtimunsko, Turško in — risum te-neatis ainicl — Albanijo.
Kakor se vidi se je spor med Rumtmsko in Bolgarsko temeljito izkoristil od tistih faktorjev, ki so ga tudi mscenirali.
Srbski ministrski predsednik in zunanji minister Pasic je imel z nekim uglednim slovanskim politikom kratek razgovor o položaju med Srbijo in Bolgarsko.
—■ Kako stoji sporazum med Srbijo in Bolgarijo glede mej? — vpraša politik.
— Sporazum je dosežen, — odgovori Pasic nezanesljivo.
— Tedaj je Bolgarska popustila. —
— Ne! —
— Popustila je tedaj Srbija od svojih zahtev. —
— Ne! —
— Ostane tedaj tako. kakor je bilo dogovorjeno. —
— Nc ostane. Mi smo za nje žrtvovali več, kakor pa stoji v dogovoru. —	..... -
— V tem oziru mora Bolgarska priznati Vaše upravičene zahteve.
— Da, ali oni nočejo. —
— In pravite vendar, da je sporazum dosežen. Na kaki podlagi se je moglo to zgoditi? —
— Sporazum je dosežen, bolje dosegljiv, samo na podlagi svoje-Časnsga dogovora. —
Ta lakoničen odgovor srbskega premirjerja nam najbolje pojasni celo situacijo in — kakor je videti — ni na nobeni strani nikakega izhoda.
Srbija je storila več, kakor se jc zavezala v pogodbi, da stori. Srbija je računala upravičeno od Bolgarske, da bo ta poslednja prednjačila — zbog svoje številnosti in moči — celemu balkanskemu savezu na bojnem polju in v diplomaciji. Toda Bolgarija je bila slabo pripravljena na svojo vlogo in mala Srbija prevzela jc nehote — nehote pov-darjam — njeno vlogo, pod pritiskom
izven balkanske politike. Na bojnem polju je storila svojo dolžnost v polni meri, na diplomatičnem polju pa je bila Srbija ravno ona os, okrog katere so se sukali vsi nadaljni dogodki.
Bolgarska ni samo slabo rešila svojo nalogo, temveč je tudi pri za-ključitvi premirja, ravno ona največ vplivala na to, da se ie premirje zaključilo pod ugodnejšimi pogoji za Turčijo.
Skratka Bolgarska ni napravila to, kar bi morala storiti po medsebojni pogodbi, kljub temu pa vztraja na istem plačilu, kakor da bi izvršila vse. kar si je naložila, prezirajoč pri tem zvišane zahteve Srbije za zvišane žrtve.
In šovinistično bolgarsko časopisje — srbski tisk jc umerjen in dostojen, ker sledi brezpogojno v teh težkih časih previdnosti srbske vlade — vrglo se je z vso vehemenco na balkansko zvezo sploh in na Srbijo še posebej, ne prizanašajoč niti Grški, s katero je šc vedno spor radi Soluna. Bolgarska vlada pokazala sc je ravno v teli kritičnih časili slabo in nesposobno, da kljub cenzuri, katera tam vlada, ni zmožna ustaviti drzno izivanjc in škodljivo vmešavanje neodgovornih elementov v vladne posle.
In ravno to cenzurno postopanje v Bolgariji vzbuja upravičen sum, da je vlada že okužena od te gonje, ker pušča nedotaknjene hujskajoče članke v časopisju.
Vse to sem moral omeniti, da uvidite predzgodovino, vzrok in namen potovanja posl. Klofača v Bel-grad in v Sofijo.
Sedaj, ko mu je situacija v Srbiji lasna, more o isti poročati v Sofiji. predočiti merodajnim faktorjem koristi balkanske zveze ter jih rotiti v imenu vsega Slovanstva, v imenu slovanske ideje, naj odnehajo s svojini neopravičenim izzivanjem, ker v naspi otnem slučaju bo smatralo vesoljno Slovanstvo RoJtfarijo -za pro-vzročiteljico oslabljenja ali celo razpada balkanske zveze, ki leži vsakemu pravemu Slovanu globoko v srcu. Naj izbirajo. Ali vzamejo sovraštvo ali pa simpatije slovanskih narodov. Bolgarski politiki morajo računati s fakti, brez ozira na šovinistična razpoloženja v državi ali pa na intrigantstva izven nje.
Poslanec Klofač se najbrže vrne prihodnji teden zopet v Belgrad. Dal bože in sreča junaška, da bi njegovo potovanje imelo zaželjeni vspeh.	Mars.
daje lepe nauke. Kar se tiče teorije organizacij, sva oba ene in iste šole, kar se pa tiče prakse, pa lahko trdim svoje. Je nekaj stvari, katere ne sodijo v javnost zaradi nasprotnikov in ravno zato ne smem odgovarjati na vsa izvajanja javno. V tolažbo naj bo le to. da tudi jaz verujem v samozavestno delavno moč in da sovražim nedelavnost in polovičari-jo. Lahko trdim, da sem bil še vse bolj idealen, pa življenje med našim »dobrim« ljudstvom, oddaljeni kraji od železnice in »kranjski službeni oziri« so mi prekrižali marsikaj. In danes verujem na lepe besede, ki se mi takrat niso zdele lepe in so prišle iz ust sivolasega učitelja. Ta je dejal pred leti ob priliki abitur. sest. slov. učiteljev: »Ni vse tako lepo, kot si predstavljate zdaj na potu v novo življenje. Ko boste občutili kruto borbo za ljubi kruh, sc boste morali četudi žalostnega srca, vendar le posloviti od marsikaterega ideala.«
Kar se tiče psovk — hvala za svet. Samo, da še tako zagrizen duhovnik ne bo rekel: »Učitelj X. ie lump!« Naše ljudstvo tudi dobro ve, koga so imeli »gospod« na prižnici v mislih. Vprašajte juriste, kako je ravno s takimi »pnžiiičnimi« aferami!
In slednjič je hudič črn in sicer zelo črn. kar vem tudi šele iz prakse. Da boste pa videli, kako sc živi po raznih »rovtah«, Vas še enkrat prav vljudno povabim k sebi. Pridite, da boste videli, kaj^ je teorija in kaj praksa, — kaj članki o podrobnem delu v Omladini, kaj organizacija na — kmetih. Potem bodo Vaše besede drugačne in rama ob rami, tesno skupaj bova lahko hodila.
Tovariš Zmageboj, Ti. pa kvišku svoj prapor junakov! Čim manj nas je, tem huji moramo biti, če dremljejo in spe vodniki, zberimo si druge — lačr.e — brez korit. Naprej !	Ritnidan.
Gospoda, kam pa?
To in ono me jc zadržalo; da nisem takoj odgovoril g. Nadimirju na njegov članek: Učiteljska prižnica in šc to in ono. G. Nadimir se jc res spravil na prižnico, odkoder
Volna.
Albansko vprašanje se je v poslednjih dneh silno poostrilo. Diplomati niso namreč računali s tem, da pade Janina in Skader. Avstrija je povdarjala, da usode Janine in Ska-dra nc odloči orožje, temveč store to diplomati. Toda to stališče je vzdržljivo Ie toliko časa, dokler sc 'nahajata oz. nahaja Skader v turških rokah. Ko pade, pa ni niti misliti, da se Črna gora uda. Izjave kralja Nikole so preenergične. In padec se pričakuje v najkrajšem času. Srbska armada gre na pomoč in njeni oblegovalni topovi ne poznajo šale — to čutijo tudi Drinopoljske utrdbe. Ravno zato je pa pohod srbske armade proti Skadru napravil dunajske žur-naliste tako nervozne. Janina je v
Grških rokah, ki je nc izpuste kar tebi nič meni nič. No, in Skader in Janino so videli albanski bratje v Veliki Albaniji. Sedaj se je pa vse obrnilo, in pričakovati je, da s« želje Nemcev ne izpolnijo. K tej okolnosti se pridružuje še jasna izjava Srbije, da se Dibri in Djakovu ne odpove, in da v tem oziru nc koncidira niti za ped.
Srbska pomoč Črnogorcem, srbske zahteve glede Dibrc in Djakova
—	vse jc čisto naravno in umljivo. Le Dunaj ne razume, oz. ta neče razumeti in žc slika vslcd tega senzacionalno napetost položaja in ščuje, trdeč, da Srbija hoče omalovaževati sklepe poslanske konference v Londonu in preko njenih sklepov se vse-sti v Albanijo. Ne pomisli pa na to, da je pohod srbske vojske v Albanijo povzročila tista država, ki je na tihem oborožila Albance, da ti napadejo srbske posadke v Albanskih krajih. Morda si vladni žurnalist ne domišljuje, da bo Srbija na željo Dunaja žrtvovala svoje posadke arba-naški zahrbtnosti in jih pustila mirno poklati.
VPRAŠANJA SKADRA PRI TRETJEM ČIN1TELJU.
Kakor so močni politični činitelji, vendar tako mogočni niso več, da bi postal narod o katerega usodi se odločuje političnim faktorjem le roba. Diplomati, rešujoč usodo Skadra pa ne računajo ne s historičnim pravom, ne z mišljenjem prebivalstva, čigar usoda je z usodo Skadra zvezana. Da povemo na kratko: prebivalci Skadra so Srbi 'm Malisorl. Prvi kot poslednji pa žele in zahtevajo, da pripade Skader Črnigori, drugače, so izjavili se izsele vsi v Podgorico.
Znana stvar je, da je prešla cela Malesija pod prapor kralja Črne gore in da se pod njim od začetka že bori proti turškim četam. Po zavzetju Dediča, Sipčanika in Tuze, so se Maiisori udeležili skoro vseh bitk proti Turkom. V krvavi bilki za Bar-danjol se je borilo 3000 Malisorov pod Črnogorskim praporom in 300 jih je mrtvih in ranjenih ostalo na strminah Bardanola.
Maiisori, ki so ekonomsko in politično navezani na Črno goro, so to spoznali hitro po julijski revoluciji 1908 in zato so začeli preteklo leto z vstajo, da bi tako povspešili pri-pojenje k Črni gori.
Nagibanje Malisorov k Črni gori ni plod kakšne politične propagande, temveč rezultat zrelega umevanja narodnih interesov, Maiisori se ^morejo trgovinsko nasloniti le na Črno goro. Njihovi rojaki v Zabrijevču in Kočah, ki so ekonomsko na najvišji stopinji so za nje kot magnet, da ne omenjamo krvne sorodnosti med Maiisori in mejnimi črnogorskimi rodovi.
Skader oblega črnogorska vojska, v Skadru je pa turška regular-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci iezuita.
(Dalje.)
»Poslavljam se torej od vas, prečastiti oče..«
»Ne, ne še, sin moj. Preden odpotujem. hočem prisostvovati us-krw x Podleža, k' ste ga dobili ta-vx?.voi° oblast. S tem si
nZu nV^.!ti majhno zadoščenje. ... 1 ’ Počitka v svojem življenju lu ie polno neprestane borbe! Izkušal bom govoriti s tem človekom preden nastopi pot na morišče Mor da dobim od njega gradocenih po datkov o nekaterih njegovih tovariših.«
Lojola je vstal.
»Če je tako, do svidenja jutri zjutraj, častiti oče. Obsodba se izvrši točno ob osmih pri Trahoarskem križu.«
Lojola je mahnil z roko v slovo ter odšel, spremljan od velikega profosa tik iJo dvorčevih vrat.
Ko so s'J vrata zapirala za pobožnim gostom, pa je opazil Mon-klar. da stoji Ciganka še vedno na svojem mestu.
In prejšnje vprašanje se je obnovilo v njegovem duhu:
»Kaj dela ta ženska tu? Katera tajna misel jo vodi? Ah, zlodja! Kaj me briga na vse zadnje! Zdi se, da
hoče baba na vsak način prisostvovati smrti rokovnjačev-!... Zakaj? To ni moja skrb ... Nc mislimo več na to..«
Toda misel mu ni šla iz glave.
Kar nekako obsedla ga ie sčasoma.
Čim dalje se jc vlekel dan. tem bolj ga je težilo vedeti, da stoji ciganka spodaj in se ne gane, upirale ’ oči nepremično v vrata njegovega dvorca. Od časa do časa je stopil k oknu, da vidi. ali še ni odšla.
Videl jo je vedno na istem mestu.
Lahko bi jo bil ukazal prepoditi.
V pretvezo, zakaj se ne zateče k temu krutemu sredstvu, mu ie služila misel, da mu je boga starka nazadnje vendarle otela življenje. Sicer pa — zakaj bi ji branil, stati tam?
Toda njegova radovednost — mračna, bolna radovednost — je bila razdražena do skrajnosti. In če b'si bila ciganka mahoma umislila in odšla, bi bil gotovo občutil to kot
silno razočaranje.
1 oda ona ni odšla.
Prišla je noč.
V temi je Monklar ni več videl, a nekaj mu je govorilo razločno, da je še zmerom tu...
Lakaj je bil prinesel sveče.
Monklar si ie uredil vse, kakor da hoče delati do jutra.
To ni bilo nič redkega v njegovem življenju.
Zakaj tega moža, ki se ni bal nikogar in ničesar, jc bilo groza,
osati sam v svoji sobi in čakati zaman blagodejnega spanja.
Sedel je k mizi, da napiše veliko poročilo, v katerem jc hotel popisati kralju, vse kar se je bilo zgodilo pri Dcletovem usmrčenju. Prijel je za pero. naslonil glavo v dlan in začel mašinalno vrstiti besede na papirju.
Zdajci pa mu jc padlo pero iz roke.
In več ur nato se je zavedel, da ni delal ves čas drugega, kakor to, da ie mislil neprestano na ciganko.
V	tej globoki zasanjanosti se niti za hip ni spomnil Lantnčja.
Lantnčja ni vpošteval — Lantnčja zanj ni bilo.
Toda ciganka je zavzemala v njegovem duhu ogromno važnost.
Z natančnostjo je obnavljal v svojem duhu tiste redke prilike, ko je prišel v stike z njo. izkušaje se spomniti točno vseh njenih besed, nje obraza in pomena njenega pogleda.
Vse te stvari pa so se vezale in družile z dvemi dejstvi:
Prvo je bilo to, da ga jc ciganka prosila'milosti za svojega sina.
Drugo — da ga je prosila milosti za Lantnčja.
Tajinstvenega sorodstva med teda dvema dogodkoma ni mogel razvozljati.
Vstal je ves srdit in začel hoditi razburjeno po sobi.^
Dolgo nato se je našel pri mizi, misleč še vedno na Ciganko.
Udarila je četrta jutranja ura.
Zdrznil se je in vstal, rekoč:
»Iti moram dol, da govorim s tem človekom v njegovi celici.. •«
Bralec naj uvažuje, da je bil sklep, iti posetiti Lantnčja, logični zaključek dolge Monklarjeve sanjarije, da pa se jc vsa ta logika odmikala njegovi lastni zavesti!
XVI.
Sin velikega profosa.
Med tem se je godilo v Lant-nčjevem duhu nekaj silno važnega. Zato se obrnimo zdaj k njemu — drugače bi bilo nadaljevanje naše povesti nerazumljivo.
Videli smo, da ie v trenotku, ko §e je ozrl poleg Doletove grmade po Ciganki, eden izmed vojakov zadal Lantnčju strašen udarec na glavo, in da se ie zgrudil mladenič v nezavest.
Zvezanega na rokah in na nogah so ga vrgli na voziček, ki se je odpeljal nemudoma proti dvorcu velikega profosa.
Lantnč se je zavedel šele, ko so ga vlekli baš na dvorčevo dvorišče in so zapirali velika vrata za vozičkom.
Lantnč ni bil nikdar prej na tem dvorišču.
In vse, kar je videl dotlej od profosovega dvorca, so bili njegovi visoki, od starosti začrneli zidovi.
Ko pa je odprl oči na tem dvorišču, se mu je zazdelo točno, jasno in neodoljivo, da se nahaja na znanem kraju.
Prešinilo ga jc eno tistih silnih presenečenj, ki včasih v človeškem življenju mahoma zmedejo domišliijo in jo puste v nerazumljivi zbeganosti.
Vse to pa je trajalo le kratek
hip.
»Blazen sem!« ie dejal sam pri
sebi.
Vojaki, ki so stali okrog njega, so slišali te besede in sc jim zagro-hotali.
On pa se ni zmenil za to: naglo je zaprl oči.
»Torej«, je premišljal s tisto naglo vnikljivostjo, ki jo zadobi človeški razum v gotovih trenotkih paroksizma, »ako nisem blazen niti igrača moreče prikazni, morajo biti na moji levici vrata, do katerih se pride po treh stopnjicah, a nad temi vrati visi železna svetiljka ...«
Odprl jo je in pogledal.
Zagledal je vrata, tri stopnjice in železno svetiljko.
Lantnč je odrevenel od nagle groze, ki se ga je polastila.
Vse, kar se je godilo okrog njega, je izginilo izpred njegove pozornosti.
Spravili so ga v ječo, priklenili ga in zaprli vrata, ne da bi kaj opazil.
Nekaj ur je bil kakor poparjen; vzdramil se Je šele, ko je slišal, da se vrata celice odpirajo.
Ječar mu je prinesel jesti.
(Dalje.)
na vojska in prebivalstvo, dva popolnoma si nasprotna elementa. Vojska brani grad ali celo prebivalstvo želi, da pripade mesto Crni gori.
To ni čudno, ker prebivalci Skadra so kakor smo že omenili Srbi in Malisori (katoličani), Mohamedan-cev je sila malo. Begunci pripovedujejo o strašnem zverinskem ravnanju turške vojske nad Skaderskim prebivalstvom.
Bogve na kakšni podlagi hočejo Albanofili pripojiti Skader Albaniji? Cela okolica Skadra je pribežala pod črnogorsko zastavo in prebivalstvo mesta trepeče ob misli na upravo nove Albanije.
V	okolici Skadra je nekoliko čisto srbskih sel in niti enega ne ar-navtskega.
Kaj tedaj govori za priklopljenje k Albaniji? Ako diplomacija izroči Skader Albaniji, tedaj bodo Malisori pripravljeni preprečiti udejstvitev tega namena.
Slovenska zemlja.
Žalec.
Klerikalni »Straži« prede zelo huda. V zadnjem času dela zopet na vse kriplje reklamo, da bi si dobila novih naročnikov. Že zadnjič je čutila potrebo, vzeti na rešeto štajersko napredno Slovenstvo po mestih in trgih in trdila, da je ono krivo vsemu nazadovanju, pustila pa popolnoma v nemar vse, kar so zakrivili klerikalci. Pozabila je tudi na neštete obljube klerikalnih poslancev, ki so v teh viliki — v lumparijah pa še večji. Že takrat smo se vprašali, kaj je spet za vsem »Stražinim« pisarjenjem in pokazalo se je kmalu, da hočejo res samo to, kar smo rekli: začeti z novim razdiranjem. Povedali pa smo tudi, da jim ni toliko za odpor, kot za strankarski dobiček, najsi potem tudi pride kar za njimi vsa nemška poplava. To je bit prvoten vtis. V pondeljek pa je Straža« ubrala zopet nove strune, ki kone-čno izzvene v čisto navadno reklamo. Ker zgublja dan na dan naročnike, si je zmislila novo taktiko: nalagati širšo javnost, da je to, za kar se potega ona, na merodajnem mestu jedino veljavno. V oni sapi pa, ko trdi to, pa priznava — tako med vrstami
—	da je zgubila že zelo mnogo terena, da se prejšni somišljeniki obračajo od nje. Upamo pa, da ostane vse to javkanje »glas vpijajočega v puščavi« in. da izgubi »Straža« ko-nečno še ono pičlo število naročnikov, ki se jim konečno — po dolgih letih — tudi že začenja svitati. Da je temu tako, priča brezuspešnost »Stražinih« odjemalcev, ki kljub večkratni grožnji, da bode upravni-štvo vse one, ki naročnine še niso plačali, zaznamovalo na naslovnem omotu z rudečim križem. Naročnin ni bilo, pa tudi — »rudečega križa« ni bilo. Prav je tako. Komur mari slovenska narodna stvar, ta naj si zapomni: Na smetišče s »Stražo« s »Slov. Gospodarjem« pa na cesto. To bo prvi in najvidnejši korak, k novemu vstajenju štajerskih Slovencev. Takrat nam bode dobro od Mure pa do Save. Z vsakim vinarjem za klerikalne časopise, si damo en žebelj zabiti v našo narodno krsto.
Od Sotle.
Pred dnevi ste objavili v Vašem listu poziv, ki ga je prinesla krška »Sloga«, v katerem poživlja duhovnik iz Maribora svoje kolege, da se naj drže poziva, ki ga je v svojem
pastirskem listu objavil olomučki kardinal dr. Bauer, v katerem zahteva, da mora biti katoliško časopisje v prvi vrsti tako, da ne daje povodov k pohujšanju. Vaš dopisnik je dodal par primernih pripomb, ki seveda niso ugajale našim »duhovnikom«. Komaj je minul teden, že je mariborska »Straža« odprla svoje kloake in bruha celo gnojnico nad one, ki bi mogli biti po njenem nazi-ranju povzročitelji onega poziva. Interesantno je v Stražinem članku, da je iz njega vsebine videti, kako direktno uničijo klerikalni teroristi svoje duhovne sobrate. Med drugim pravi člankar, da je troje duhovnov v Mariboru, kojih ima končnico »d.« govori pa le o jednem, dr. Medvedu?). Poznamo onega gospoda in njegov značaj. Vemo, da je kljub svojemu talarju — on in še nekaj njegovih tovarišev — pošten Slovenec, kateremu je vsak narodni appel častna dolžnost. Vemo pa tudi, da imenovani gospod, če bi bil že kaj tacega napisal, se ne bi bil vstrašil, podpisati se s svojim polnim imenom. Je torej sumničenje njegove osebe čisto navadno, pavšalno, sumničenje. Obžalovati moramo, da ima tak mož kolege, ki v svoji zaslepljenosti ne vedo, kaj delajo, ko se spravljajo in izpozabljajo tako daleč. V nadaljnem fantazira člankar o nekem kolegu »onkraj hrvatske meje«. Ne trudite se! Saj ni ne tako daleč, kot si mislite! Da bi Vam pa povedali kje da ravno? Ste res kolozalne luči, če mislite, da se vam kedo vsede na limanice. Povemo vam, da vam bodemo tudi s pomočjo tega lista še parkrat prižgali take rakete, da vam bode zaostalo še ono majhno, kar imate v glavi soli. Neumnost je tudi, posamezne črke, sklepati na ime. Prepričani pa bodite, da se danes le še s težavo krotimo. Ne bo dolgo, ko vam vržemo vaša strankarska .glasila tja, kamor spadajo — na cesto. Nismo za to, da bi se morali pustiti terorizirati po Vaši volji in prej ali slej se odkrižamo tudi »Straže«, katero od nas tako nikdo ne bere. S Slov. Gospodarjem pa. obračunamo tudi še o priliki. Torej — molčite.
Jeden od Sotle.
Občinske volitve pri Sv. Primožu nad Muto.
Lansko leto novembra meseca so se tu vršile občinske volitve. Nasproti so si stali Slovenci in Nemci. Zmagala je slovenska stranka. Veliko nevarnost ie igralo nekal Slovencev, ki so se hoteli zvezati z Nemci. To nakano je k sreči zvedel župnik Ivan Ivanc od Sv. Jerneja. Podal se je na vse zgodaj na volišče k Sv. Primožu, da reši kar se še rešiti da, in res se mu je to posrečilo. Bolj natanko ne bodemo poročali o tej stvari ker smo prepričani da so dotični možje sami spoznali nevarnost. 7. februarja je bila volitev občinskega predstojnika. Izvoljen je bil posestnik Lavko. Moramo pa pripomniti, da ni lepo, če se najboljšo moč potisne popolnoma v ozadje. Gosp. Helbl ima gotovo veliko zaslug na narodnem polju in bi torej zaslužil vsaj mesto občinskega svetovalca; toda tukaj je novi odbor naredil velik narodni greh, ker ie na gori omenjeno mesto izvolil — Nemca! Taka popustljivost, obzirnost, da ne rečem malomarnost, se mora ostro grajati. Poglejmo v druge občine na Štajerskem! Kje najdemo, da bi nemška večina volila za svetovalca Slovenca? Nikjer! Učimo se doslednosti od Nemcev!
Dnevni pregled.
Klerikalna narodnost. Kapucini na Reki imajo tiskarno »Miriam«.
V	tej tiskarni izhajajo trije listi in sicer: »Riečke Novine«, ki se navdušujejo za Hrvate in za pravaše in dela hrvaško klerikalno politiko. — Drugi list je »11 Ouarnero«, torej italijanski. namenjen Hrvatom, ki se čutijo za Hrvate — pa znajo bolj italijansko. Tretji list pa je »II Risveg-lio«, ki je pisan v italijanskem duhu. Ta italijanski list pozdravlja odredbo škofa Mahniča, ki je začel po svoji stari navadi boj proti naprednim listom. Ta list pa prinaša temeljit članek, zakaj je dobra lurška voda. Pisatelj piše, da lurška voda ozdravi vse bolezni, od ran do tuberkuloze, od prelomljenih nog do vročinske bolezni ... Le da ozdravi samo one. ki se dotaknejo božjega srca. R. N. List pripominja k temu: Te dni so listi pisali, da je papež bolan. Zakaj se ni ozdravil z lurško vodo? Njemu bi gotovo pomagata!
Spomenik papežu Leonu XIII. postavijo baje na Velehradu za 40 tisoč kron. Zakaj? Ker je izdal encikliko Grande umnus. v katerem je razširil češčenje svetih bratov na cel katoliški svet. Ciril in Metod na Velehradu še nimata spomenika — ampak »slovanski« papež« ga dobi. Zato da bi se oni, ki so prejeli evangelij v jeziku Cirila in Metoda izpre-obrnili nazaja k Rimu. Kos rimske politike — za 40.000 K.
Slomškova zveza. Slomškova zveza je kupila za Božič sledeče člane in članice: Kozamernik Marija, Stari Trg; Mavrin Marija, Novi kot; Marinko Amalija, Škofja Loka; Bizjak Jerica, Boh. Sred Vas; Klein-stein Ana, Polhov Gradec; Schott Ema, Dobrniče; Jeglič Marija, Kor. Bela; France Ivan, Št. Jernej; Mejak Roza, Mokronog; Ivanc Franc, nadučit., Kranj; Smole Albin, Rovi;
3 Levstki iz ^t. Petra pri Ljubljani; Vizjak Marija. Vič; Papula Ida, Sostro; Kleč Karolina v Ljubljani; Iv-nik Ludvik, Sp. Šiška: Arnšek Ivan, Št. Peter pri Ljubljani; Borovsky Julija, Ljubljana; Lilija Vekoslav, Poljšnik; Habe Marija, Zg. Šiška; Schubert Štefanija, Mekinje. Kako so ti ljudje opravili s procenti pred in po »kupčiji« — bomo poročali. Biografije nekaterih izmed naštetih so interesantne!! Oh ti procenti!
O	gospodu katehetu na deški Ciril in Metodovi šoli na Acquedottu v Trstu čuiemo — piše »Edinost« —
vedno več pritožb. Zadnjič so sc nam pritoževali starši otrok, da gospod katehet razdeljuje svete podobice z italijanskimi napisi, sedaj pa smo zopet čuli pritožbe, da gospod katehet marsikaterikrat še bolj pozabi, da poučuje na — slovenski šoli, kajti poleg tega, da niti prav gladko ne govori slovenščine, ima še lepo (?) navado, da prav rad v svojo slabo slovenščino meša italijanščino in obklada celo učence s — »stu-pido« in »makako«. Opozarjamo šolsko vodstvo in pa škofijski ordinari-jat na to dejstvo in izrekamo prav odločno željo, da poučuje slovenske otroke katehet, ki pošteno ume slovenski jezik in ne uporablja napram šolski deci izrazov, ki morda spadajo na tržaško ulico, nikakor pa ne v slovenski učni zavod. Saj je v Trstu odličnih slovenskih duhovnikov, ki bi lahko poučevali veronauk na šoli Družbe sv. Cirila in Metoda v pošteni slovenščini! Cernu torej katehet, ki ne zna dobro učnega jezika!
Iz učiteljske službe. Dopust se je dovolil do konca letošnjega šolskega leta Leopoldini Podobnik na Gori;
namešča jo Frančiška Kavčič, dozdaj v Zgornjem Logatcu; začasna učiteljica Helena Kraigher je premeščena z Rakeka v Spodnji Logatec.
Uradnev esti. Zoper odsotnega Josipa Adamič iz II. Bistrice se je podala po Klementini Lenaz iz Fa-meta štev. 302 tožba zaradi 300 K s pp. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 20. marca 1913 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 5.
Umrla ie mati gospoda A. Kud-ra, sodnika v Novem mestu. To je v kratkem času že tretji udarec, ki je zadel gosp. Kudra. Koncem januarja mu je umrla tašča, tri tedne pozneje soproga in zdaj še mati. Gosp. sodniku Kudru naše iskreno sožalje.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 16. svečana popoldan se ponavlja znamenita zgodovinska slika »Ben Hur«, ki je prvič privabila toliko občinstva, da je moralo nad 100 oseb oditi, ker ni bilo prostora. S tem, da se vrši igra popoldan, bo gotovo ustreženo zlasti zunanjemu občinstvu, ki se za to krasno igro zanima. Ker se igra letos ne bo več ponavljala, tiaj nikdo ne zamudi prilike si jo ogledati. Začetek točno ob pol 4. ut i popoldne. Letaki z vsebino se dobivajo na dan predstave pri vratarjih zastonj.
Obrtne zadruge in njih zveze v kraljevinah in deželah, zastopane v državnem zboru. Sestavljeno in izdano od trgovsko-statističnega odseka c. kr. trgovskega ministerstva.
— Ravnokar izdani IV. zvezek te publikacije obsega kataster obrtnih zadrug in njih zvez na Kranjskem Primorskem in v Dalmaciji; sestavljen je po najnovejšem stanju, upoštevajoč pri tem vse izpremembe zadružne organizacije in zadružnih pravil, ki so nastale do 22. oktobra 1912. Zvezek cbsega 204 strani, opisuje pa 147 zadrug in 3 zveze, katere spadajo na: kranjski kataster 78 zadrug in 2 zveze (1 teritorijalna,
1	strokovna), primorski kataster: 60 zadrug in 1 zveza (teritorialna). Dalmatinski kataster: 9 zadrug. Primer-jaje sedanjo statistiko z ono, izdano leta 1895, v kojem času je bilo na Kranjskem samo 36 in na Primorskem 7 zadrug, v Dalmaciji pa še nobene, pomenijo številke ne le kvantitativen priraščaj, marveč tudi kvalitativno napredovanje na polju združene organizacije v teli deželah.
— Kataster obsega v sistematičnem vzporedu vsa važnejša določila zadružnih pravil, podatke o vajenskih in pomagalskih preizkušnjah, preiz-kovalnih komisjah, kakor tudi o zadružnih zavodih, o obstanku bolniških blagajn, podpornih skladih, ustanovah in uredbah za pospeševanje gospodarskih in izobraževalnih koristi. Dalje je razvidno, jeli zadruga član kake zveze in katere; statistični podatki pa obsegajo število zadružnih članov in pripadnikov. Dodatek katastru je abecedno kazalo zadrug in kartografičen pregled zadružne organizacije na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. — Omenjene publikacije se dobi pri c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, I. Sei-lerstatte 24 po ceni 3 kron.
Velika tatvina dragocenosti. V trgovino juvelirja Viljema Hage v Curihu je bilo v noči na 7. t. m. oko-lu 1. ure zjutraj po neznanih storilcih vlomljeno in odneseno dragocenosti v vrednosti 50.000 frankov. — Med drugimi je bilo ukradenih 33 zlatih žepnih ur za dame in gospode. 675 zlatih prstanov z dragimi kamni, kakor diamanti, rubini, safiri, smaragdi itd. Nekatere priče trde, da so vitlile dva ali tri moške v starosti 20 do 30 let muditi se v bližini te trgovine. Bili so srednje velikosti.
oblečeni v temne obleke, po zunanjem podobni natakarjem. Eden od teh je imel čevlje na gumbe. Druge priče zopet pravijo, da so vidili na licu mesta dva moška, jeduega v starosti 27 do 28 let, 175 do 178 cm visok. tanke postave, temnih po angleško obstriženih brk, s temno obleko, drugega v starosti 20 do 22 let, majhne postave brez brk, temnili las ter je bil pokrit s temnim nekoliko potlačenim klobukom. O tej tatvini so bile po raznih krajih obveščene vse velike trgovine z jednakim blagom kakor tudi zastavljalnice. Omenjena tvrdka je razpisala 1000 fr. nagrade tistemu, kateremu bi se posrečilo tatove izslediti. Podrobni popis ukradenih reči se nahaja v pogled pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču v sobi št. 94, I. nadstropje.
Nesreči. Dne 6. t. m. je obseka-val 321etni kajžar Jože Capuder iz Škocjana pri Brdu neki hlod s svojim tovarišem. Ta pa ga je med delom po neprevidnosti vsekal v desno roko in ga težko poškodoval. — llletnr kajžarjev sin Franc Brečko iz Golobjeka pri Brežicah se je te dni igral z dinamitno patrono. Iz radovednosti jo je prižgal, vsled česar je patrona eksplodirala in Brečkota težko poškodovala na desnem očesu.
V	znamenju noža. V nedeljo 9. t. m. zvečer je nastal v neki gostilni v Kranju prepir med rokodelskimi pomočniki in med nekim 16letnim fantom. Med prepirom je neznani fant potegnil iz žepa nož in je z njim težko poškodoval enega izmed rokodelskih pomočnikov na levi roki. Mladega junaka z nožem pridno zasledujejo.
Aretacija italijanskega goljufa. Preteklo jesen se je pojavil v Solno-gradu neki 241etni italijanski delavec. Peter Tramontin, ki je od trgovca Ivana Kralja izvabil 100 K iti kožu-hasto suknjo v vrednosti 30 K, na kar je pobegnil. V Bischofhofmi je izvabil od trgovca Franca Deverte-ka 100 K. Nato se je napotil slepar na Dolenjsko, kjer je pri gradnji železnice našel bogato polje za svoje sleparsko delovanje. Tam je ociganil tamošnje gostilničarje in trgovce za znatne vsote. Kot bi bil kak bogat podjetnik, sc Se pripeljal na priliko z izvoščkom v Metliko. Ko pa so mu tam postala tla prevroča, je pobegnil v Ljubljano. Novembra meseca je prišel k pekovskemu mojstru Antonu Cizlu na Zalokarjevi cesti, kjer se je izdal za Petra Cevolinija, delavca pri alpski stavbinski družbi, naročit za BO K kruha za delavce in izvabil od peka 40 K. Na isti način je izvabil 40 K od Terezije Bizjakove v Ljubljani, ki ima svojo pekarijo na Poljanski cesti. Neki pekovski mojster, pri katerem je Italijan naročil večjo množino peciva, pa ni sedel sleparju na limanice. Policija je ukrenila vse potrebno in je Tramontinija predvčerajšnjem aretirala, ko je ravno hotel dvigniti neko rckomandi-rano pismo na glavni ljubljanski pošti. Tramontinija. ki je pristojen v Clauzetto pri Vidmu, je policija izročila deželnemu sodišču v Ljubljani.
Florjan, odprt predal in 330 K-Florjan Mužan je hlapec, rojen na Lancovem leta 1883. in je po poklicu hlapec. Florjan stoji pod kuratelo, ker mu je že oče umrl in ker je znan kot zapravljivec. Florjan namreč ne more držati denarja in ga ne more. Kakor hitro dobi kak groš pod palec, takoj ga nese v gostilno za ljubo žganje, katerega ima Florjan silno rad. Drugače pa je Florjan čisto pošten človek, samo malo neumen je, kar mu pa bomo že oprostili. Rekli smo že, da je pošten — nak, dne 4. januarja t. 1. pa že ni bil pošten.
„Slovenska Šolska Matica".
Imamo tri Matice:	Slovensko
Matico, — Šolsko Matico in Socialno Matico. —
Slovenska Matica je ravnokar praznovala svojo petdesetletnico. — Socialna Matica zbira prve sile za bodoče delo — Šolska Matica pa nam je predložila te dni knjige svojega XII. leta. —■ Imamo tudi druge Matice: Glasbena Matica itd. ki vrše važno delo v našem kulturnem življenju — toda kot književna društva moramo imeti pred očmi gorenje tri Matice. Vse tri so važne, vsaka iz njih ima svoj delokrog in toliko dela, da bi potrebovale desetkrat toliko sredstev, stokrat toliko sotrud-nikov in tisočkrat toliko članov, ako bi hotele izvršiti vse. kar je nam kot kulturnemu narodu potrebno. Kulturne potrebe malega naroda so iste kakor pri velikih narodih — sredstev pa je mnogo manj. Pod temi razmerami trpi delo vseh treh Matic. Priznajmo pa, da skušajo vse tri izvršiti. kolikor je pri danih razmerah mogoče.
Delo treh Matic je razdeljeno. Slovenska Matica goji književnost in vedo — Socialna Matica hoče izdajati moderne popularne, znanstvene spise — Šolski Matici pa pri-
pada naloga skrbeti za knjige, ki jih potrebuje naša šola in naši vzgojitelji. Zapisal sem vzgojitelji, da ne bo pomote, ko bi rekel učitelji. To polje je obširno in važno. Dokler ni bilo »Matice« se je čutilo, da je vrzel v naši kulturi. V 12. letih je Matica podala toli lepih del, da more danes s ponošom kazati na svojo preteklost.
Naša širša tudi napredna in inteligentna javnost gre rada brez bri-žno mimo takih stvarij, ki jih po drugih narodih smatrajo za svoj ponos. Tako tudi v naši Šolski Matici dela le nekaj agilnih mož, nekaj profesorjev in učiteljev. Povejmo takoj, da je zadnjih razmeroma mnogo več — in da naši profesorji tudi tu kažejo nekako svoje vzvišeno stališče in mislijo menda, da jih slovenska šola ne briga. Ako bo kulturni zgodovinar čez pol stoletja pregledoval naše delo sedanje dobe — bi pač moral marljivemu učiteljskemu stanu priznati veliko važnost v delu za napredek — ne le v šoli, tudi v javnosti in v publicistiki — dočim bo slovenski profesorski stan z malimi izjemami lahko zamolčal. To je britka resnica, ki bi jo bilo treba povedati enkrat na vsa usta.
Učiteljtsvo si je torej z nekaterimi profesorji osnovalo Šolsko Matico in učiteljstvo jo tudi vzdržuje. S tem skrbi za kulturen zavod — ki ga drugod podpirajo vlade z bo-
gatimi denarji. (Cehi imajo podobno društvo v »Dedictvi Komenske-ho« — tam so združeni učitelji in profesorji, dasi imajo vsak zase zopet svojo stanovsko m kulturno organizacijo) kakor večina naših kulturnih zavodov, nlor? *u. xfolsk.a Matica kriti svoje stroške iz članarine. Podpor ni deležna.
Reklo se bo: naravno, to so šolske knjige, kdo bi sejiai to naročil.. In vendar je izšlo v Matici nekaj del, ki so splošne važnosti šola in vzgoja ni samo stvar države in učiteljstva — ampak tudi starisev in rodbine — zato je treba, da se skupni vzgojitelji poznajo. I ako^zasluži Šolska Matica pozornost nase širše javnosti. ki bi morala blagohotno podpirati nje delo.
Letošnje knjige srno ze omenili.
Pedagoški Letopis (XII. zvezek)
prinaša:	Pedagoško slovstvo. —
Razprave in Poročila.— Med prvim najdemo spis Ant. Krziča o verouku, ki daje dober pregled o učnih pomočkih za ta predmet. Zelo zanimiv je spis Jos. Brinarja: Spisi za mladino. Spis podaja pregled naših najboljših mladinskih spisov s primerno oceno, iz njega se vidi, kaj imamo iti česa nimamo. Manjka nam še lepih ilustriranih pravljic, dobrih prevodov iz svetovne mladinske literature — domača žetev je za sedaj za srednje vrste. Kar je dobrega
bo ohranilo stalno vrednost. Pregled je informativen in bo vsem dobro služil. —
V	»Zemljepisu« podaja prof. M. Pirc pregled glavnih del od 1, 1903. Ro je prof. Orožen podal pregled iz prejšnjih let. — J. Schmorauzer nam razlaga nova pota v Prostoročnem risanju. Med razpravami so imela biti letos natisnjena predavanja, ki so jih imeli predavatelji na počitniškem tečaju v Ljubljani. Ta predavanja so žela občo pohvalo, žal. da so morala za sedaj izostati pridejo drugič na vrsto. Zato prinaša Letopis le eno razpravo prof. Osvalda: Pedagoško in psihološko izobraževanje bodočih učiteljev. Lepa razprava, ki smo jo slišali na skupščini. Ima polno lepih misli, citatov in umestnih predlogov.
Poročilo nam kaže marljivo delo »Slov. Šolske Matice«, ki kaže koliko je med delavci dobre volje in koliko lepih načrtov se razbije — vsled naših slabih gmotnih razmer.
Domoznanski pouk v ljudski šoli (po načrtih moderne pedagogike, sestavila Eliza Kukovec) nam kaze zelo važen pouk v današnji ljudski šoli. Da, smelo rečemo, da bi bil tak pouk celo za odrastle. Saj se danes povsod govori o »politični vzgoji«. Država oziroma družba se čim dalje bolj modernizira — torej morajo državljani poznati ustroj države, po-
sebno pa domače občine in domače dežele. Šele potem razumejo — zakaj volijo in kako volijo. Tu najdemo popis n. pr. občinske seje. župana pri njegovem uradnem opravilu. Pouk o domovinski pravici, popis okrajev, okrožij itd. Do danes je bil ta pouk dovolj zanemarjen —: naloga šole je vzgajati ljudi za družbo, vzgajati državljane	tu	knjiga
nam podaja navodila za ljudsko šolo in bo vsem dober pripomoček.
»Didaktika« (prof. Fr. Hauptmann) prinaša posebno ukoslovje prirodnega pouka. _
Zelo porabna bo priročna knjižica »Flora slovenskih dežel«. (Po-ljudno-znanstvena knjižnica, sestavil Julij Glavacki, uredil dr. L. Poljanec). Knjižica nosi podnaslov: »Ključ za določevanje cvetnic in praprotnic po slov. deželah?«) Ta knjiga bo izborno služila za botani-ziranje. Mala oblika je zelo primerna in bo pomagala profesorjem in učencem pri določevanju rastlin. Knjiga, ki smo jo že dolgo pogrešali.
To so torej knjige »Slovenske Šolske Matice«. LeD dar za mal denar i« _ Dokaz marljivegia dela! Knjige same govore bolj nego naše besede. Oglejte si jih in bodete nam priznali, da nismo hvalili brez vzroka. Preglejte račune v »Letopisu« in boste videli, da so bile tudi naše uvodne besede na mestu. Dr. I. L.
Novo došla
v
r
; v kavarni ,»Central”
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
, .	.	, r .	,	.	i	Kavarna	jje	celo	noe	odprta.	'Sm
koncertuje od dsncs nsprcj vsski dsn Za mn0g0br0jni obisk vijUdno pros.	ssci««	«111»»«.
'Florjan je namreč prišel k krojaču Janezu Zbontarju, s katerim sta dobra znanca. Ta Janez Žbontar stanuje v Spodnji Lipnici na Gorenjskem. kjer ima tudi svojo delavnico. No, in tako je prišel Florjan k Žbon-tarju. Bilo je ravno pred jutranjo mašo. »Malo pa se že moram okrepčati.« si je mislil Florijan in je zahteval kozarček žganja. Žbontar ima namreč pravico točiti žganje čez ulico. Tu pa je bil seveda križ. Florjan je bil že v sobi in bi moral iti po postavi ven in izpiti prinešeno žganje. Pa je rajši ostal kar v sobi. Ko je Florjan ril svojo priljubljeno pijačo. se je Žbontar odstranil iz sobe in pustil Florjana tam samega. Florjan je pokusil žganje, zalirkal v znamenju, da ga je dobro pogrelo in se ie razgledal po sobi. Naenkrat mu je pogled obstal na predalu mize. »Da te!« si je mislil, »pa poglejmo, kaj je vendar v tem predalu, saj me tako nihče ne vidi!« In Florjan je odprl predal, ki ni bil zaklenjen. O. kaj se je vse našemu Florjanu pri tem pokazalo! V predalu je bilo polno bankovcev po dvajset, po petdeset in po sto kron, katere je Žbontar sam spravljal. Florjanu je postalo nenadoma tesno pri srcu. Ozrl se je na vrata, potem pa zopet na bankovce, ki so se tako bahato šopirili v predalu. Naenkrat je prišlo Florjanu na misel, kako lepo bi bilo, ko bi bil on lastnik teh bankovcev!« »Kaj bi si vse lahko kupil za ta denar! Koliko žganja in vina bi lahko posrkal za ves ta papir!« je pretehtaval in razmišljal. Ena, dve, tri: Florjan je vzel iz žepa robec, ozrl se še enkrat proti vratom, nato pa je pobasal bankovce lepo v ruto, zavezal jo in vtaknil v žep. Kakor se ne bi ničesar zgodilo, je lepo zažvižgal in je imel prijetne misli. Nato se Jc poslovil, šel domov in spravil robec z bankovci v pod-nice. No, pa tatvina je prišla kmalu na dan. Žbontar je imel takoj na sumu Florjana, da mu je ta ukradel šop bankovcev, v skupni vrednosti okrog štiri sto kron. Prijel je Florjana iti ga pestil toliko časa, da je ta tatvino res priznal. Nato ie Žbontar natočil Florjanu kozarček žganja in mu zašepetal na uho, da je najbolje ako prinese ukradeni denar takoi nazaj. I loijan bi potem dobil za plačilo se en kozarček žganja. Florjan je snopcek izpil, šel domov in prinesel Zbontarju nazaj v robec zavite bankovce. I it pa se je Zbontarju nenadoma zazdelo, da mu je Florjan ukradel iz predala več denarja nego ga je prinesel nazaj. Ker pa Florjan ni hotel o tem ničesar slišati, je Florjana aretiraj orožnik, ki je takrat slučajno prišel v Zbontarjevo hišo. Na orožnikovo povelje se je moral Florjan sleči in glejte čudo — iz spodnjih hlač mu je padel tolar za dve kroni. »No, potem bo pa Florjan kje drugod moj denar!« si je mislil Žbontar in je začel zopet pestiti Florjana. Ta pa da ne in da ne. Kazume se, da jc prišla cela stvar' pred sodišče, kjer se je moral včeraj Florjan zagovarjati. Sodišče pa je tako izjavilo, da mora Florjan Zbontarju odrajtati še deset kron poleg onih 330 K, katere je takrat Zbontarju že prinesel. Ker pa je Florjan fest fant. ga hoče sodišče ogledovati šest tednov.
Drobiž iz Štajerske. V Mariboru je šel v pokoj poštni nadofi-cijal Ivan Pece. — V Gradcu je zažgal neki 191etni delavec v bližini Kalvarskega mostu neko dračje, ter vPravi1 V nevarnost ves most. Zlo-streHnf0 p,r.iieJ'- ~ V G r a d c 11 je sestro tpr ^letni Ouitt na svojo prijel?- f ««1,v kleti. Ko so ga ter S' smrtanf*1 krOŽ,I° v »rebuli
iei s- smrtnonevarno ranil   V
G O 11111 c a h pri Ptuju je zgorela vi ničarija posestnika Ceka. škode ! 3000 K, zavarovalnine Da le 600 K
—	Pri Ljubnem so našli utopljenega 75 let starega delavca Nie-derlechnerja. Zašel je v pijanosti v bližino potoka. — Nagraškiun i-verzi so vpisovanja od 20. marca ao 3. aprila. — V H a r t b e r g u ro-
n? fPuhu« v Gradcu zaposleni Karl Pichler je od 4. p. m. izginil
b' CtZ	da je postal žrtev
zločina. Star je 20 let — y koz
j a n s k i okolici 'je nenadoma umrl enoletni, nezakonski sinrVk-dninarice Fink. Zdravnik dr. Kunej je konstatiral več hudih poškodb ter ovadil zverinsko mater sodniji. Fin-kovo so zaprli. — V občini Cest e v Rogatcu je izbruhnil na enkrat na treh krajih v tamošnjem gozdu Požar, ki je hipoma vžgal in pokončal 16 oralov smrečja. Da ni prišlo
več požarnih bramb takoj na lice požara, bi bil ta izzval nedogledno raz-teznost. Sumijo, da je bil požar zaneten od zločinskih rok. — Iz Trbovelj. Rudarju Slapšeku je padla silna železna teža na rame ter ga potisnila na neko železje, da mu je le to predrlo desna prsa. Poškodba je smrtno nevarna. — Pri obsekava-nju nekega kola, je spodneslo roko nekemu Baliču tako nesrečno, da mu je sekira zadela palec leve roke in mu odsekala prst pri korenini. — Fran Artnaku je pri obtesavanju nekega bruna ugasnila svetilka, česar se je Artnak tako ustrašil, da je izpustil sekiro, ki ga je težko ranila na desni nogi. Prenesli so ga v bolnico.
-	Zunaj Maribora se je igralo več fantov ob obrežju Drave, proti Sv. Petru. Jednemu je zdrsnilo in zavali! se je proti vodi. V zadnjem hipu sta ga rešila dva tovariša. — Delavcu V e r g 1 e z u je padlat med spanjem na glavo velika podoba, ter ga nevarno zadela. Vrv, s katero je bila pritrjena, je kazala sledove noža. — V B r u c k u so pokradli neznani tatovi iz stanovanja sluge v tamošnji okr. sodniji — celo prase. — V M a r i b o r u je povozil nek izvošček neko damo, ki je bila na poti v gledališče. — V S t u d e n-c i h pri Mariboru so razveljavljene občinske volitve. To pa radi tega, ker so Nemci Juritsch in tovariši pozabili na 200 volilcev. O tej najnovejši nemški blamaži v kratkem več.
—	V Mariboru je bil od porote obsojen pomožni delavec Reiter. ki je dne 15. januarja ubil svojo ženo, na šest let težke ječe. (O tem zločinu smo že svoječasno poročali. Op. poročevalca.) — V Žalcu si je izposodil kolo nek neznanec pri delavcu Nidorferju. Dejal je, da Je kaplanov brat. Kolesa do danes ni še vrnik Čez obraz je imel rudečo liso ter bil oblečen v kratke hlače z nogavicami.
Prijet defravdant. V petek dopoldne je bil aretiran v Saborni cerkvi v Belgradu za časa bogoslužbe za ruskega carja Alojzij Križnič iz Podmelca na Goriškem. Aretacija se je izvršila na podlagi tiralnice avstrijske policije. Ker je bil tu precej znan, se je aretacija lahko izvršila. Govori se, da je defravdiral 20.000 kron in pobegnil v Srbijo.
Železniški ravnatelj poneveril 30 milijonov frankov. Prejšnji ravnatelj več francoskih železniških družb Vilmart je poneveril 30 milijonov frankov in je pobegnil. Vilmar-ta pa so te dni prijeli v severni Franciji in ga aretirali.
400.000	kron v dobrodelne namene. Dediči umrlega Bernarda Pollaka na Dunaju so darovali v dobrodelne namene 400.000 K.
Ljubljana.
—	Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v
petek, dne 14. marca t. 1. ob 5. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno Javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva, III. Naznanila tajništva IV. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in 3 računskih preglednikov. V. Volitev 2 zborničnih zastopnikov pri komisijo-nalnih obravnavali radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VI. Predlog za imenovanje enega člana in njegovega namestnika v carinskem svetu. VII. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtno - nada ljevalne šole v Kropi. VIII. Imeno vanje članov sveta za obdačitev to varniških poslopij. IX. Ureditev tr govinsko - političnih odnošajev do drugih, zlasti balkanskih držav. X. Načela za podeljevauie ustanov za eksportne akademike. XI. Projekt ustanovitve deželne komisije za tujski promet in turistiko. XII. Prošnje za podporo: a) deželne zveze za tuj ski promet za podporo za leto 1913 o; stalne razstavne komisije na Du naju Za privesek v pokritje njenih stroškov. XIII. Tajna seja.
ustanova za 100.000 kron. Ka kor smo poročali, je obhajala ob enem s »Slovensko Matico« svojo SOletnico tudi ^Jmelecka Re^pdn ^ Pragi. Pri tem je Beseda naložUa kapital 11.000 kion, da bo čez dvajset let iz tega ustanova 100.000 kron. Naša Matica tega kapitala ni mogla naložiti — ker ga nima. Kaj ko bi ga kdo drugi?
. — Pozdravni večer dr. Bazali,
ki se mudi te dni v Ljubljani, da uredi izbrane Aškerčeve pesmi za »Hr-
vatsko Matico«, je priredila »Slov. Matica« v torek zvečer pri »Zlatorogu.« Na večer se je sešlo več odbornikov »Sl. Matice« in ožjih znancev prof. Bazale. Prof. Ilešič je pozdravil pobratima prof. Bazalo in ie z radostjo pozdravljal misel, da »Matica Hrv.« izda knjigo Aškerčevih pesmi. Večer se je razvil v lep prijateljski sestanek, na katerem se je sukal pogovor o raznih sedanjih vprašanjih.
— Kupujte srečke za umetniško loterijo!
— Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek se uprizori zadnjič v sezoni kot kronska predstava Rossinijeva komična opera »Brivec Seviljski«, ki s svojo svežo melodiko že sto let z nezmanjšano silo učinkuje. Vlogo Rozine jioje ga. Otahalova. ki jo je premnogokrat z najlepšim uspehom pela na narodnem gledališču v Pragi in na stuttgartski dvorni operi. Ta vloga je specijalno koloraturna in ie ga. Otahalova v njej popolnoma v svojem elementu; poleg tega poje ga. keloraturno vložko iz Donizettijeve opere »Lucija lammermorska«.
V	soboto burka »Pred poroko«. V nedeljo opereta »Jesenski manever«.
Predavanje urednika g. R. Pu-stoslemška o njegovem potovanju od Soluna do Carigrada je krasno vspe-lo. Lepo število poslušalcev je ohranilo popoten mir ob zanimivih izvajanjih g. predavatelja, ki je bil za svoje krasno predavanje burno aplavdiran. Predavanje je spremljala cela vrsta jasnih lepih skioptičtiih slik.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wol-fova ul. 10. I. je, da se kolikor mogoče razširi tudi med priprostimi in manj situiranim prebivalstvom smisel za čitanjc dobrih knjig, znižala vpisnino. Sedaj stane izkaznica, na katero se izposodi 42 knjig, s pravili vred samo 20 vinarjev. Pristojbina od knjig je 5 vinarjev. Tiskan seznam vseh knjig stane sedaj 30 vinarjev. Pričakovati je, da se pri tako ugodnih pogojih in malenkostnih prispevkih vpiše mnogo novih čitateljev, ker marsikaterega, ki pač hodi v tujo knjižnico in podpira tuje podjetje, pogrešamo med obiskovalci. S. Gregorčičeva ljudska knjižnica je največja slovenska ljudska knjižnica. Da pa se bo še razvila na višek zahteve, mora jo slavno občinstvo podpirati in to najsibo ali z darili ali pa s tem, da si izposoja samo pri njej knjige. S. Gregorčičeva knjižnica je kulturen zavod in naša narodna zahteva je, da podpiramo to prosvetno ustanovo. Knjig šteje knjižnica skoro 6000. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4.-8. zvečer in ob nedeljah ter praznikih od 9.—12. ure.
— Tatinski natakar. Pred 2. letoma je bilo v kavarno Avstrijo vlomljeno in ukradenih več svalčič ter izpraznjen nabiralnik Ciril Metodove družbe. Nekaj dni potem pa je bila v gostilni pri Auru natakarju Petru Roškarju med tem ko je zadremal. ukradena denarnica s 70 kronami. Sumljiv teh tatvin je bil 251etni brezposelni natakar Stefan Veršec, rodom iz Zagreba, kateri je bil pa takrat neznano kam izginil. Te dni se’ je povrnil in bil aretiran.
— Tatvina. Dne 8. t. m. zvečer se je vtihotapil v pisarno kamnoseškega mojstra Feliksa Tomana na Reslejevi cesti neznan tat in ukradel iz mize dve glavni knjigi, potem troje starodavnih knjig in sicer gotski abecednik, nemško srednjeveško in laško srednjeveško stavbenstvo ter izpolnjeno poštno nakaznico z dvema bankovcema po 50 K. Tat je knjige odnesel v rdečem namiznem prtu. Kdor bi zainogel dati kake podatke za izsleditev tatu in knjig, dobi od oškodovanca 100 K nagrade.
— Umrli so v Ljubljani. Marija Dolinšek, bivša delavka, 81 let. — Janez Ravnihar, krojaški pomočnik 18 let. — Vida Teran, hči užitnin-skega paznika, 2 leti. — Barbara Kodrca. zasebnica, 52 let. — Jernej Mele, hlapec, 49 let. — Jožefa Novak, hči tovarniškega delavca, 11 mesecev. — Franc Oman. ključavničar, 69 let. — Gabrijela Jerala, hči stolarskega mojstra, 3 tedne.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasne drame »Prvi sledovi starosti.« Ta drama je vzeta tako globoko iz življenja, da napravi na obiskovalca res globok vtis. Znak da je drama res lepa. so razprodane predstave. Tudi ostale slike so prve vrste, posebno je omeniti veseloigro »Dvojna igra.« V petek »Sirota«, amerikanska drama K dveh delih.
Sl. občinstvo se opozarja, da bodo trajale tudi popoldanske predstave od 22. t. m. naprej 1 in pol ure.
—	Loterijske številke. Trst: 81, 77, 73, 8. 42.
Dogodek.
Vsak narod ima svoje kulturne dogodke in svoje zgodovinske dni. Tudi mi smo imeli predvčerajšnjem svoj zgodovinski dan ali svoj kulturni dogodek, kakor hočete. Lahko rečete tudi kulturni škandal — ampak na vsak način zgodovinski dogodek. Pri naših »kulturnih razmerah« človek nekako otopi, da se ne razburja za vsako malenkost — toda dogodek v slovenskem gledališču dne 11. t. m. je sumljiv pojav.
Bog obvari, da bi iamentirali nad t. zv. »brezbrižnostjo«. Pripravljeni smo »uvaževati« razmere. Gledališke krize so danes povsod. —
V	Gradcu je gledališče napovedalo konkurz, manjša nemška mesta nimajo stalnega osobja — v Zagrebu obstaja gledališče le s podporo
180.000	kron — in celo na Češkem je prišla kriza v slavno »Nar. divadlo«, ki si ga je postavil češki narod s ponosnim geslom »narod sebi« za dva milijona kron. O krizi v dunajskih, berlinskih in drugih velikih mestih niti ne govorimo. Krize so torej povsod. T. zv. narodne kulture 19. stoletja so dosegle svoj vrhunec in začenja se propad. Mladi probtijeni narodi so zahrepeneli po kulturi, po umetnosti — sedaj so se nasitili in žele si zabave, šale, dovtipa. Casi, ko so se ljudje solzili ob pretresljivih prizorih, ko so se poglabljali v resne probleme, ki so se reševali na odru
—	so minili; občinstvo je utrujeno od resnosti in žalosti in si želi smeha, radosti, razposajenosti. Mika ga le še Specialiteta — zvabi ga ekstrem ali bahanalsko razkošje. Ako ni tega v gledališču — gre drugam.
Čehi so pred 30 leti Zbrali dvakrat po milijon goldinarjev za svoj »Hram ob Vltavi« — bogve, kako bi bilo danes. Deset let pozneje smo Slovenci otvorili dolgo zaželjeno »svetišče slovenske Tahje«. Ako bi ga ne bili takrat sezidali — danes bi zanj ne našli denarja. Primerjajte s tem stare čase: stari Grk je cele dneve sedel in se je naslajal ob So-foklejevi tragediji — njegov potomec sej e hodil smejat le še k Ari-stofanovim ali Menandrovim komedijam. — Stari Rimljan je s spoštovanjem gledal Actiove tragedije — mlajši Rimljan se je smejal Macu — njegov potomec pa se je veselil samo še nad igrami v cirkusu. Tako gre razvoj svojo pot. Pri večjih narodih z večjo silo in dalje časa navzgor in navzdol — pri manjših narodih hitro navzgor in navzdol.
Klasična doba gledališča je minula. Tega ne trdimo samo mi. En sam pogled nam pokaže ves položaj. Te dni izhaja tudi v graški »Tages-post« podlistek »Gewesen«. Napisal ga je A. Kienzl. Spominja se velikih igralcev, ki so nastopali v Gradcu. Bili so. Danes je gledališče v kon-kurzu, dasi je delalo kompromise z opereto in burko.
Gledališče — variete — kinematograf. Obstojati bi morali drug ob drugem — danes druga dva zmagujeta. To da misliti. Taki pojavi — so sumljiva znamenja.
-	Zgodilo se je torej. — Po 20 letih smo doživeli, da je bila predstava odpovedana. V gledališču je bilo okoli 15 ljudij. Listi bodo pograbili to novico in jo bodo raznesli po svetu. Ako Ljubjana drugače ne postane slavna — postane po takih dogodkih. Pomislite, kaj bi mi rekli, da bi naši listi o kakem drugem mestu prinesli tako vest. Slabo bi sodili o meščanstvu tistega mesta.
Žal, da se je to zgodilo ravno pri »ljubezni treh kraljev«. Kar se dela tiče, se popolnoma strinjamo s tem, kar je o njem pisal Oton Zupančič. Delo je lepo. in velika ideja in nudi krasen užitek. — Ako bi se to zgodilo pri »Grehu iz mladosti«, rekli bi. prav je. Kdo bo poslušal moralne pridige. Doživeli smo polom pri pravi umetnosti.
Na Ljubljano gleda slovenski svet kot na svoje kulturno središče. Slovenski svet zatisni oči in skušaj biti sam kulturnejši od Ljubljane. Prazno slov. gledališče dne 11. t. m. je bil kakor nekak težak vzdih nečesa umirajočega...
Toda ne, ne. Mi nečemo umreti. Živeti hočemo, hočemo biti kulturen narod. Nečemo zaostajati za drugimi.
Hočemo napredovati. Isti večer, kc je slovenska drama tako smrtno globoko vzdihnila — sta dva zastopnika gledališča kupovala v Trstu kinematograf. Prav res. Kako si kulturni dogodki segajo drug v drugega. Kupčija je menda uspela in za slovenski kulturni napredek je preskrbljeno. Te dni ga bodo menda pripeljali v Ljubljano in vredno bi bilo, da ga vsprejmemo z deputacijo. Z njim se začne v našem gledališču — novo življenje. Bog ve, če bodo čez 100 let obhajali jubilej tega kulturnega dogodka?
Trst.
Štrajk v »Trž. tehn. zavodu«. Zanikernost vlade. Deputacije, ki so v zadevi štrajka v »Trž. tehn. zavodu« intervenirale na namestništvu itd., so opozarjale vlado, naj poseže vmes in napravi red, ker drugače nastane boj, kateremu se bo pridružilo tudi delavstvo v drugih tovarnah, pri dtugih obratih. Joda vlada je tako strašno zanikerna in zlobna, da se požvižga na vse intervencije in zahteve ubogega delavstva. Dolžnost vlade bi bila. da bi ostro nastopila proti ravnateljstvu trž. tehn. zavoda in to tembolj, ker so se dogajale v tej tovarni velike nezakonitosti. katere bi morala obrtna oblast preprečiti. Tako na primer je bila zasluga podravnatelja Pichlerja, da so prišli ob kruh vsi oni delavci v tovarni, ki so bili nad tri tedne bolni. Pichler jih je enostavno odslavljal brez odpovedi. Delavci, ki so delali v tovarni nad štirideset let, so bili vrženi enostavno na cesto. Pichler jc delal proti delavnemu redu, oziroma pogodbi. Delavci, ki so vstopali v tovarno za časa Pichlerja. so morali potrditi s podpisom, da se jih lahko postavi na cesto brez odpovednega roka. Pichler je delavce neprestano silno priganjal, stal je vsak hip za hrbtom delavčevim in ga je šikaniral. Delavci so morali poleg dela čistiti stroje. Stroji se morajo pravzaprav čistiti takrat, kadar delo konča, kadar stroj ni v polnem teku. Potemtakem se res ni čuditi, da se je vsak lilo pripetila delavcem kaka nesreča. Ta je izgubil roko. oni nogo, tretji pa je ostal na mestu mrtev itd. Kaj ni to nekaj nezaslišanega? Kaj ni mari naloga obrtnega nadzorstva, torej vlade, da stvar malo nadzoruje? Velikokrat so se delavci pritoževali zaradi teh razmer na pristojnem mestu, a vse zaman. Poleg tega da so ti ubogi delavci tako trpinčeni, pa imajo povrhu še majhno plačico. Kaj se more preživljati težak pri današnji draginji s plačo, ki znaša na dan K 3.20? Vsled tega so se delavci potom deputacije večkrat obrnili na ravnateljstvo glede zvišanja mezde, toda zmerom zaman. Pa so še druge krivice, prostor nam ne dopušča, da bi vse natančno orisali. Z ozirom na krivice, ki so se dogajale tem ubogim delavcem, se pač ni čuditi, da so napravili protest. Toda tovarna jih je enostavno potisnila iz službe. izročila je delavske knjižice magistratu. Kaj mari to ni nekaj vnebo-vpijočega? In vlada vsega tega ne vidi. Vlada ne mara slišati o krivicah, ki so se dogajale delavstvu v tem zavodu, v zavodu, ki je od nje, od vlade, subvencioniran. Je pač sama dosti pripomogla do onih krivic. Zanikernost c. kr. obrtnega nadzorstva! In sedaj stoji — kakor se opaža — na strani onih akcionarjev, in glasu ubogega delavstva ne upošteva. Vlada naj si zapomni, da bo minula delavstvo potrpežljivost in da bo na drug način nastopilo. Do danes je protestiralo mirno. Ce pa vse nič ne bo pomagalo, pa bo končno prisiljeno apelirati na pomoč od strani vsega delavstva. Nekaj časa bo delavstvo še čakalo na milost in nemilost vlade. Toda vsak se enkrat naveliča. Ako vlada ne stori svoje dolžnosti, bo ona odgovorna za vse, kar s3 utegne zaradi njene malomarnosti pripetiti, kajti brezposelnega' izstradanega delavstva je v Trstu na tisoče in tisoče. In če pomaga vlada s svojo malomarnostjo še množiti to bedo, je to vendar ščuvanje zatiranega ljudstva, ščuvanje k boju, krvavemu boju.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov, V nedeljo popoldne se je vršil v Trstu IV. redni občni zbor »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«. Udeležba je bila velika, kakor nikdar doslej. Navzočih članov je bilo 64, s pooblastili zastopanih pa je bilo 119 članov. Zboro-
vanje je otvoril društveni predsednik nika: Knafelc Alojzij, Repič Fran; g. Črnigoj. »Zvezi Jugoslovanskih namestnika:	Bandel Ivan, Rome
železničarjev«, predlaga predsednik, Martin. Končno j,e bil sprejet pred-da se sporoči pismen pozdrav obč- lov:, da se predsednikovo poročilo nega zbora. Občni zbor je pismeno dopošlje vsem jugoslovanskim po-pozdravil drž. poslanec dr. Ravni- slancem, in se je določilo besedilo har. Predsednik se je v svojem na- brzojavki, ki sc je odposlala general-govoru spominjal boja Jugoslovan- nemu ravnateljstvu južne železnice stva za obstanek. Prišel je nato na v zadevi krivic, ki se gode sloven-društveno delovanje. Društvo se na- skenm uradništvu, nakar je predsed-Jhaja v vsestranskem razvoju in ho- nik zaključil občni zbor. Zborovalci če v resnici napredovati. Vkljub sil- so nato stoje zapeli himno »Lepa na-nim težavam in mnogoštevilnim na- ša domovina«, sprotnikom se je društvo v zadnjem letu lepo razvilo. Veliko število slovenskega železniškega uradništva išče zavetja v drugih, nasprotnih društvih. Zlasti pri južni železnici je mnogo takih, zlasti uradnikov statusa 111., ki so po prestopu iz podurad-niškega v uradniški stan ostali v svojih prejšnjih nemških društvih.
Poudarjal je nadalje, da je zelo obžalovati, da društvo nima parlamentarnega zastopstva, ki bi podpiralo njegovo delovanje. Z drugimi slovanskimi železničarskimi organizacijami, ki so zvezane v Ligi, je društvo v prijateljskih stikih. Društveni tajnik g. Korošec je poročal, da jc bilo preteklo leto mučnega, notranjega, organizatoričnega delovanja. Državni zbor je za enkrat odklonil ^milijonsko zahtevo; kedaj dobi železni-Čarstvo te poboljške, ni mogoče reci.
Poročilo graja zlasti one jugoslovanske železniške uradnike, ki so člani nemškega »Eiscnbahnbeamtcn -.Vcr-cina«, ki pristopajo tja, kjer jih nočejo. Od uradnikov statusa 111. pri južni železnici ni niti eden član društva. Krivo temu je neumevanje stanovske organizacije, kajti vse narodne organizacije so vendar v stanovskih zadevah združene v »Koalicijo«, kjer ima vsako društvo le en glas, pa naj ima Članov, kolikor hoče. V narodnem oziru pa more braniti slovenskega železničarja le slovansko jugoslovansko društvo. Nato' je bil sprejet predlog, da se društveno glasilo, »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« izdaja dvakrat na mesec. Mesečna članarina sc je določila zopet na K 1.40 za tekoče leto.
O	točki »Naše društveno delovanje in politične razmere na Slovenskem«,
Je poročal g. Černigoj. Očrtal jc preganjanje slovenskega uradnika, nameščenega na narodnem obmeju, g.
Rogljič, katerega končni nasvet je bil:	Slovenski	uradnik	v	nemškem
kraju naj javno pošilja prispevke Družbi sv. Cirila in Metoda, pa bo gotovo premeščen uu — Kranjsko!
Nesramno je bilo postopanje nemških tovarišev proti pristavil g. Pa-bitu v Celju. Pisali so pismo ravnateljstvu, da zaradi njegovega narodnostnega delovanja ne morejo več delati službe ž njim. In kot Nemci so figurirali: Vladimir Prelog, Kučera,
Sobotka in Pour (rojen Gorenjce).
Prave Škandale jc še nadalje omenjal g. Vargazon, ki je pokazal, kako nemški »Volksrat« uporablja tiaj-gnusnejša sredstva, da bi spravil slovenske uradnike iz Spodnje Štajerske. G. Kotnik je ostro grajal nemško dopisovanje občinstva z železniškimi uradi. Na predlog pregledovalcev računov gg. Repiča in Knafelca se je podal odboru absolutorij, blagajniku pa se je izrekla posebna zahvala. Pri nadaljni točki, volitvi odbora, je bil izvoljen per acclamati-onem sledeči odbor:	Predsednik:
Černigoj Venceslav, podpredsednika: Dolinar Josip, Podbregar Josip, odborniki: Braz Ivo, Irgolič Anton,
Korošec Josip, Kotnik Fran, Leitgeb Anton, Lisec Rudolf, Novak Ivan,
Valentič Anton, Vidic Rudolf, Zupančič Dragotin; namestniki:	pl.
Hillmayer Karel, Košuta Martin, La-	.	„	.	..
vrenčič Hilarij, Premrou Vladimir, Od^vnrm urednik Radiviv Kot ene Železnikar Josip; računska pregled- Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
Mali oglasi.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramojone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljiib-ljana-Glince 92.
Dobro ohranjen pianino se ceno proda. Radeckega c. št. 2. 1.	180-1
dobile edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek“
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene	priznano	nizke.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5,
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
Čevlji eeneji
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Petrograd, 12. marca. Petro-gradska brzojavna agentura jc pooblaščena izjaviti, da nima Avstro-Ogrska namena napasti svojega južnega soseda.
Dunaj, 12. marca. Dočim peter-burški brzojavni urad izjavlja, da jc pooblaščen izjaviti, da se je na podlagi rezultata diskusij med avstrijsko in rusko vlado ugotovilo, da Avstrija nima agresivnih namenov proti Srbiji in Crnigori, sc na merodajnem mestu na Dunaju konstatuje, da izjava ne sloni na dogovoru obeli vlad.
Dunaj, 12. marca. Brzojavni korespondenčni urad priobčuje z ozirom na izjavlo petrograjske brzojavne agenture oficielni komunike, v katerem se pravi, da jc bila pripojitev omenjene proglasitve k enako s« glasečima uradnima komunikejema, ki sta izšla v Avstriji in v Rusiji in se tikata demobilizacije iz razlogov', ker je grof Berchtold že v jeseni odločno izjavil, da stremi monarhija po dobrih odnošajih, ki naj bi zavladali med njo in Srbijo( Nam se pa takšne pripojitve z ozirom na najnovejše pisanje vlado-židovskih nemških listov, ki zopet ščuvajo na Srbijo, ne zdi tako odveč in nepotreben.)
SRB! V DRAČU.
Rini, 12. marca. Agenzia St. poroča iz Drača, da je tja prispel del srbske ekspedicije z 17 poljskimi topovi. Drugi del jc na poti.
ZMAGONOSNO PRODIRANJE GRKOV.
Atene, 12. marca. Grška vojska jc prispela v Konico ob velikem navdušenju prebivalstva.
ZANIKAVANJE NEKATERIH VESTI.
Sofija, 12. marca. Vesti o mogočnem obstreljevanju Drinopolja in o pripravljanju za generalni naskok, so brez vsake podlage. Tudi vesti, da dr. Danev konferira z dvema turškima odposlancema glede miru, ne odgovarjajo dejstvom. Dr. Danev je šel v Kirkilis obiskat svojo rodbino in sc poda v Petrograd, da prisostvuje konferenci, na kateri sc bo obravnaval bolgarsko - runuinski spor.
ODGOVOR BALKANSKIH DRŽAV.
Sofija', 12. marca. Ker je neka država v svojem odgovoru na imedi-jatni predlog velesil nekaj spremenila, se bo odgovor balkanskih zaveznikov velesilam izročil šele v petek.
Belgrad. 12. marca. Velesile bodo po odgovoru balkanskih držav opravljale le funkcijo nekakega posla med obema strankama.
kakor kjerkoli, elegantni in moderni se dobijo le v ::::::::::::::::::::::::
tovarniški zalogi 2j|iTii :: :: čevljev :: ::
I	jjubtjuna
jjffliilPlBSiP Stritarjeva ulica štev. 9.
se prodajajo pri IE2_ ^OlllCCLStlHLlCL Sodna ulica št. 4, 111. nadstr.
pletenica, siikno, tepihj, zagrinjala, obleke za gospode m dečke, peiilo in damski plašči Dizko pod nakupno ceno.
Damski nizki Čevlji iz ševro tisiija
Na izbiro poSilja tudi na deželo: Krasne n ■	I I ""V fr*’	krila, kostume,
tl I	11/1	nočnc ha,ie,
#€ I	ti t v’ fr®	Peril°in vsako
H	IJ 1	modno blago.
" J -	Solidna tvrdka:
Ljubljana, Stari trg 9. Kastna hiša Neprekosljlva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi.	::
Izvtžbani in solidni
za umetni kamen in betonska dela
jf
se sprejmejo takoj v večjo betonsko tovarno v Ljubljani
Ponudbe pod „Kamnosek“ na „Prvo anončno" pisarno v Ljubljani.	182
Zadnje novosti S
Priporoča se največja izbira spomlad-nih kostumov, modernih jop in plaščev, ======= vrhnih kril za ===============
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez
MIRI Jimtnn
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljublfana
Pred škofijo štev. 19.	•—
Lnro Šebenik,
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti, dajemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem na znanje tužno vest, da je naš iskrenoljub jeni soprog oz. oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, blagorodni gospod
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izbiri in ===== dobrega okusa priporoča =
Mn trgovina I*. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
generalni reprezentant zav. družbe „Providentla“, posestnik in ravnatelj zav. družbe »Avstrijski Fer.iks" v p.
sinoči, dne 11. sušca ob 9. uri zvečer, previden s sv. zakramenti, v 62. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, dne 13. t. m. ob Vs4 uri popoludne iz hiše žalosti, Sodnijska ulica štev. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanenja.
V	Ljubljani, dne 12. marca 1913.
Žalujoči ostali.
1	*	i,	slovenski	pogrebni	zavod	Jos.	Turk.