Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. > ■ ■ ■ Velja za vse Mo.; • $3.00 Ima 10.000 i&ročnikov:- jjj List slovenskih delavce? y Ameriki 1 The only Slovenian dai , H in the United States ; A ■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21» 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^ NO. 395. — ŠTEV. 195. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST ±9, 1915. — ČETRTEK, 19. AVGUSTA, 191P. VOLUME XXIII. — LETNIK ygTTi, NEMŠKE ČETE ZAVZELE TRDNJAVO KOVNO. BALKANSKE DRŽAVE SE ŠE NISO ODLOČILE, NEMCI PRAVIJO, DA BO ZAČELA SEDAJ NJIHOVA ARMADA PRODIRATI PROTI PETROGRADU. — RUSI ZAPUŠČAJO MESTA, KI LEŽE ZAPADNO OD KOVNA. — BOLGARSKA ZAHTEVA MACEDONIJO. — SRBIJA IN GRŠKA SE NAJBRŽE NE BOSTA UKLONILI. — VENIZELOS BO POSTAL MINISTRSKI PREDSEDNIK. — RUSKI CAR IN SRBSKI KRALJ PETER. — NAFETOST MED SRBIJO IN ITALIJO. — SRBI NOČEJO ZAPUSTITI ALBANIJE. i — -u-O-- - i Nemško poročilo. Berlin, NVmrija, 18. avgusta. — Vrhovno armadno vodstvo je izdalo tlunes sledečo izjavo: Armada generalu Hindenburga je zavzela trdnjavo Kovno z vsemi njenimi utrdbami. Vojaki so zaplenili preko 400 topov. Ko je sovražnik izprevidel, da se ne more ve«'- ustavljat;, je pobegnil. Generala Si-holtz in Galwitz protiirata proti železniški progi, ki veže Bje-lostok in Bjelsk. IM armade bavarskega princa si je priboril prehod preko Kuga. Maekensen se bliža Brest Li-tovsku. Od te važne trdnjave je odda I jen I«* nekaj.milj. Dunajsko porodilo. Dunaj, Avstrija, 1*v a v« Veliki ruski generalni štab izjavlja: Avstrijske čete, ki operirajo za-eno z armado neaiškega generala Maekenseua, so dospele že v neposredno bližino Brest Litovska. V okoliei Janova. dvajset milj severno zapadno od Brest Litovska so pregnali Avstrijci sovražnika z levega brega reke Bug. Boji pred Kovnom. Dunaj, Avstrija. 18. avgusta. — Neki tukajšnji časopis je priobčil /jinii iiv članek o trdnjavi Kovno. ( lankar pravi med drugim tudi sledeče: Kovno je glavno mesto ruske province Kovno, in leži ob desnem brepu reke Njemen. Mesto ima 75 tisoe prebivalcev. Kovno je oddaljeno .">50 milj od Petrograda. Londonski vojaški strokovnja ki pravijo, da bodo sedaj začeli Nemei prodirati proti Petrogradu, kar se bo najbrže tudi zgodilo. O-koii Kovna je enajst močnih utrdb. Mesto je .staro skoraj tisoč let in ima precej burno preteklost. Leta 3400 ga je dal veliki knez Vitoid uničiti. V šestnajstem stoletju je bilo Kovno važno trgovsko središče. leta 1795 je pa pripadlo Rusiji. Skozi Kovno je šla Napoleonova armada, ko je prodirala proti Moskvi. Na glavnem trgu stoji velika piramida, ki ima napis: Leta 1 >12 je presenetila Rusijo 700.000 močna armada. Od teh mož se je ;j<- v rnilo samo 70.000 preko meje. S tem, da je padlo mesto v nemške roke je za Ruse obrambna er-1a Kovno-Grodno-Rrest Litovsk izgubljena. Rusom zaenkrat ne preostaja drugega kakor umakniti s? za tretjo obrambno črto Vilna-Li-da-Karan iviči-Luninee-Rovno. Ta črta je dolga ;100 milj. Slavnosti v Berlinu. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Ko je dospela sem vest o padcu trdnjave Kovno, je zavladalo v mestu silno navdušenje. .Skoraj vse časopisje je izšlo v posebnih izdajah. Ker so ljudje praznovali 85-letnieo rojstva avstrijskega cesarja. so bile slavnosti še večje. Vilna. Petrograd, Rusija, 18. avgusta. Nad Vilno krožijo neprestano nemški zrakoplovci. To mesto leži 50 milj južno od Kovna. Če ne bo drugače, se bodo Rusi umaknili in prepustili tudi to mesto sovražniku. Veliko prebivalcev se je že podalo v notranjost dežele. Po noči ne sme goreti v nobeni hiši luč. Izkrcanje na Finskem. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Kodanjski časopis "Politiken" poroča. da se Rusi zelo boje. da bi Nemei ne izreali svojih čet na Finskem. Kje bo odločitev. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Nemško časopisje poroča: — Sir Edvard Grey je rekel članom kabineta, da se bo vnela pri Brest Litovsku velika bitka, ki bo najbrže odločilna. Če se Rusom posreči v tej bitki premagati Nemce, lahko stopijo na celi črti v ofenzivo in poženejo sovražnika proti zapadli. Dementirana vest. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Angleško časopisje je raztrosilo med svet vest. da se je vnela v Baltiškem morju velika pomorska bitka, v kateri so bile ruske bojne ladije zmagovalke. Nemški generalni štab to poročilo odločno dementiva. Palača kot bolnišnica. PetrogTad, Rusija. 18. avgusta. Carjeva zimska palača pri Petrogradu je izpremenjena v veliko bolnišnico. Razen v privatnih sobah so povsod sami ranjenci. Vse mestne bolnišnice so prenapolnjene. Ker so ruski zdravniki po večini sami strokovnjaki, je med ranjenci število smrtnih slučajev primeroma majhno. Stališče balkanskih držav. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Kakor kaže, se balkanske države ne bodo pridružile zaveznikom. Po vseh grških mestih, posebno pa v Solunu, se vrše velike protivojne demonstracije. Zavezniki namreč zahtevajo od Grške, da bi odstopila Bolgarski del Macedonije, česar pa ona pod nobenim pogojem noče storiti. — Prebivalstvo zahteva, da naj bodo vse stranke odločno proti vojni. Blokada grške obali. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Zavezniške bojne ladije so na več mestih zablokirale grško obal. To so storili zategadelj, da bi prisilili Grško, da bi se umešala v vojno. S tem seveda ne bodo zavezniki ničesar dosegli. Mržnja proti zaveznikom. ki je že sedaj precej velika. bo le še narasla. Grška vlada je odposlala Angliji in Franciji odločen protest, na katerega pa še ni dobila odgovora. Bolgarska. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Bolgarska vlada je prepričana, da ji tudi Srbija ne bo hotela odstopiti zahtevanega dela Macedonije. Bolgarski minister Tonsjev je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu: Kolgarska vlada je sedaj še večja prijateljica Avstrije in Nemčije kakor je bila prej. Vlada pričakuje zaenkrat samo še odgovora od Grške in Srbije. Če odgovor ne bo zadovoljiv, bo poslala Bolgarska zaveznikom novo noto. Italija in Srbija. Berlin, Nemčija. 18. avgusta. — Napetost med Srbijo in Italijo je zadnje dni precej narasla. Neka brzojavka iz Sofije naznanja, da je izročil v ponedeljek italijanski poslanik srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiču ostro noto in obenem ustmeno zahteval, da naj srbske čete takoj zapustijo Albanijo. Pasič se je najprej zelo začudil, potem je pa izjavil, da kaj takega ne more storiti, ker je srbsko ljudstvo odločno proti temu. Rusija in Rumunska. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Ril mlinski historik Rosetti je rekel, da so Rusi v Besarabiji zaplenili Rumunom vse premoženje. — Nekaj cerkev in šol so celo proda- li. Denar, ki so ga dobili za poslopja, so naložili v ruske banke. Venizelos bo ministrski predsednik. Atene, Grško. 18. avgusta. — Bivši grški ministrski predsednik se je včeraj dolgo posvetoval z grškim kraljem Konstantinom. Venizelos mu je obljubil, da bo sestavil nov kabinet ter da bo prevzel mesto ministrskega predsednika. Car in Peter. Bern, Švica, 18. avgusta. — Z Dunaja poročajo, da je poslal ruski car srbskemu kralju Petru lastnoročno pismo. V pismu mu je naročil, da mora takoj odstopiti Macedonijo Bolgarski, češ, da je izid vojne odvisen od balkanskih držav. Rusiji bi bilo veliko poma-gano, če bi se Bolgari pridružili zaveznikom, ker bi morala Avstrija poslati veliko svojega vojaštva na jug. O bi se umešala v vojno tudi Rumunska, bi Rumuni lahko prišli Nemcem in Avstrijcem na Rusko-Poljskem za hrbet. Londonsko poročilo. London, Anglija, 18. avgusta. — Tukajšnje časopisje pravi, da je situacija na Balkanu za Anglijo zelo ugodna. Rumunska je konfisei-rala vse žito. ki je bilo v skladiščih pripravljeno za Avstrijo in Nemčijo. Srbija bo ugodila vsem zahtevam. ki so jih ji stavili zavezniki. Ekspresni vlak Lille-Varšava. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Med L i lie in Varšavo vozi sedaj ekspresni vlak. To je najboljši dokaz. kako izborila je nemška vojaška uprava. Ekspresni vlak veže najskrajnejšo točko na zavzetem francoskem ozemlju z glavnim mestom Rusko-Poljske. To železniško zvezo se je napravilo štirinajst dni po padcu Varšave. Vlak zapusti Lille ob sedmih zjutraj, pride o polnoči v Berlin, prihodnji dan o-poldne je pa v Varšavi. S prvim vlakom se je peljalo med drugim tudi sedem ameriških vojnih poročevalcev, ki so hoteli prisostvovati obstreljevanju Novega Georgijevska. Venizelos proti Italiji. Rim, Italija, 18. avgusta. — Venizelos je izjavil, da ni ne proti Avstriji, ne proti Nemčiji. Njemu je edino za to. da se združi vse gr ško ozemlje. To se mora doseči, če ne mirnim potom pa z vojno. Italija je zasedla nekaj grških otokov, na katerih prebivajo skoraj izključno sami Grki, Dokler ne dajo Italijani teh otokov nazaj, je neumno govoriti o kakem kompromisu med Grško in zavezniki. Venizelos hoče storiti za Grško isto, kot je storil Cavour za Italijo. Zeppelini nad Anglijo širijo smrt in razdejanje.. Nad okolico Londona so se zopet pojavili nemški Zeppelini ter vrgli veliko bomb. 10 LJUDI UBITIH. Veliko drugih je bilo ranjenih, dočim so Zeppelini baje ušli nepoškodovani. Velikansko razdejanje v Galvestonu in Texasu. Glasom dosedanjih cenitev je izgubilo nekako dvesto ljudi življenje ob priliki viharja. MILIJONSKA SKODA. Letina bombaža je v Texasu sko-ro popolnoma uničena. — Vojno stanje v Texas City. Z zapadnih bojišč, Francozi se umikajo. Nemci pravijo, da so dosegli v Vog-ezih definitiven uspeh proti francoskim četam. BOJI ARTILERUE. Nemški naskoki z ročnimi granatami v Argonih so potekli brezuspešno, — pravi Pariz. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — V današnjem poročilu vrhovnega armadnega vodstva se poroča o naskokih Francozov na nemške postojanke ob Schratzmannele in pri Sondernach v Vogezih. Naskok je uvedlo obstreljevanje ar-tilerije, ob kateri priliki se je porabilo veliko municije, a brez posebnega učinka. Francoze, ki so sprva prodrli v nemške zakope, se je pozneje zopet pregnalo z vprizorjenimi protinaskoki. Južno od Sondernach je ostal del popolnoma demoliranih neških zakopov v rokah Francozov. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 18. avgusta. — V francoskem popoldanskem poročilu poroča o artilerijskih bojih severno od Arras ter med rekama Somme in Oise. London, Anglija. 18. avgusta.— Deset ljudi je bilo ubitih in 36 ranjenih vsled bomb, katere je vrglo brodovje Zeppelinov, ki se je pojavilo včeraj zvečer nad okolico Londona. Materijalna škoda je baje malenkostna. Ena nemških zračnih križark 'je bila baje lahko poškodovana. Oficijelno poročilo glede tega napada se glasi: "Zeppelini so obiskali včeraj iztočne okraje ter vrgli bombe. Angleški avijatiki, določeni za o-brambo, so bili v akciji ter se domneva, da je bil eden Zeppelinov zadet. Požarne patrule so bile aktivne, a vsled neugodnih vremenskih razmer se je Zeppelinom po srečilo uiti. Poškodovanih je bilo nekaj hiš in drugih poslopij, med njimi ena cerkev. Poroča se o sledečih nesrečah, ki se tičejo le civilistov: ubitih sedem m ozkih, dve ženski in en otrok; ranjenih petnajst možkih. osemnajst žensk in trije otroci." Berlinsko poročilo. Berlin, Nemčija, 18. avgusta.— Prekmorska agentura je objavila danes sledeče poročilo glede napada Zeppelinov na angleško obal. katerega se je vprizorilo pretekli teden: ''Potniki, ki so dospeli iz Anglije ija Holandsko, poročajo, da so povzročili zadnji napadi Zeppelinov na Harwich veliko mate-rijalno škodo, koje obseg se je prikrilo od strani oficijelnega angleškega tiskovnega urada. Eksplozija težkih bomb je povzročila povsod velikansko paniko. Obrežne straže so desertirale s svojih mest. Število ubitih ni znano, dočim je bilo ranjenih sedemnajst oseb. Neka bomba je zadela poštni urad in poštni paketi so bili uničeni. Včerajšni pohod Zeppelinov je bil tretji v novi seriji zračnih napadov na angleško obal od strani nemških Zeppelinov." Obstreljevanje Zeppelina. London, Anglija, 18. avgusta.— V neki brzojavki iz Amsterdama se glasi, da se je zapazilo nad Zuider-zalivom velikanski zrakoplov, Zeppelin, in da so liolandske obrežne straže streljale na ta Zeppelin. Domneva se, da je bila zračna križa rka lahko poškodovana. Dvignila se je visoko v zrak ter počasi izginila v severozapadni smeri. V Argonih so se vršili boji z ročnimi granatami pri gorenjem Chevauchee ter v gozdu Cheppy. V bližini Linge je razdejala francoska artilerija dve težki nemški bateriji ter povzročila eksplozijo več municijskih skladišč. Na višinah pri Sondernach se je odbilo nemške protinaskoke ter so ujeli Francozi 50 Nemcev. V večernem poročilu se poroča o ostrih artilerijskih bojih v Champagne in v gozdu Le Pretre ter o eksplozijah min na različnih točkah fronte. Južno od Aroye se je posrečilo Francozom eksplodirati nemške saperske naprave. V Argonih so skušali Nemci prodreti pri Marie Therese s pomočjo ročnih granat. Pri tem pa niso imeli nobenega uspeha. Nemci obstreljujejo Hooge. London, Anglija, 18. avgusta.— Angleški vrhovni poveljnik, je danes sporočil, da so otvorili Nemei obstreljevanje v okolici Hooge ter da se je prejšni večer odbilo nemške naskoke z ročnimi granatami. Galveston, Texas. 18. avgusta. (Potoni brezžične brzojavke transportne ladije Združenih držav "Buford"). — V tem mestu vlada velika beda. Vodovodni sistem, razsvetljava, plinarna in cestna železnica so izven obrata. V mestu ni pitne vode. 300 črev-Ijev nasipa je razdejanih. Vsi častniki, klasificiram uslužbenci, vojaki in njih družine se nahajajo na varnem. Dallas, Texas. 18. avgusta. — 189 ljudi je izgubilo življenje in na milijone cenjeno imetje je bilo uničeno v orkanu, ki je divjal predvčerajšnem in včeraj ob obali Texasa. V tem smislu se glase poročila, ki so prišla iz prizadetih distriktov. ki so popolnoma ločeni od ostalega sveta. Do danes opoldne niso prišla še nobena definitivna poročila o izgubi človeških življenj v Galvestonu. katero mesto je bilo najhujše prizadeto. V Texas City je bilo ubitih 32 do 18 vojakov ter trideset do 40 civilistov. Tako se glasi v poročilih v Houston listih, ki so dospeli danes v Temple in San Antonio. Škodo na bombažu se ceni od 15 do 25 odstotkov cele letine v srednjem Texasu in sadilci bodo izgubili milijone. Velika škoda v Houston. V Houstonu znaša baje materijalna škoda od $1.000,000 do 5.000.000. Življenje pa st.a . izgu bila le dva človeka. Do opoldne ni dospelo še nobeno poročilo iz Beaumont. Neki poročevalec je sporočil, da ni ničesar opaziti o velikih e-levatorjih za žito v Galvestonu. Voda je stala najbrž več črevljev visoko nad pomolom ter se domneva. da je bilo v mestu poruše nih na tisoče hiš. Na tisoče zavojev bombaža je bilo videti ob preriji med Virginia Point in Jja-marque, daleč v notranjosti dežele. Ti zavoji so najbrž prišli iz dokov v Galvestonu. Z italijanskih front. Ostri boii ori Tolminu. Torpedirani parniki, Nemški državni zbor.' Italijani poročajo, da so bili u-spešni v planinski bitki za posest Tolmina. ZA SV. LUCIJO. Italijani so baje tudi napredovali pri Bovcu. — Obstreljevanje otoka Pelagoze. General Carranza še ni odgovoril na noto. Kolikor je dosedaj znano, se strinja s panameriško noto edinole general Villa. NAMERAVAN ATENTAT. Bojne ladije pred Vera Cruzom. — Bomba v glavnem stanu Villovega governerja Maytorene. Washington, D. C., 18. avgusta. Državni department ni že več dni podal nobenega poročila glede situacije v Mehiki. Dosedaj se je izvedelo samo to, da je z noto, katero so poslali člani panameriške konference mehiškim poveljnikom, zadovoljen samo general Villa. — Carranza na noto najbrže niti odgovoril ne bo. General Gonzales je izjavil: — Mene nima nikdo pravice vabiti na to ali ono konferenco, ki bi se tikala razmer v Mehiki. Za nobeno tozadevno vabilo se ne bom zmenil. Konference se bom udeležil le v tem slučaju, če mi bo Carranza zapovedal. On je moj šef in edino njega imam poslušati. Kaj bo Villa odgovoril, oziroma če je že odgovoril, ni nikomur znano. Carranza je sklenil uničiti Vil-lovo armado in stopiti na čelo republike. V tem slučaju bi ne vprašal nikogar za svet, najmanj pa Združene države. Nogales, Ariz., 18. avgusta. — V sobi poleg pisarne Villovega governerja Maytorene, ki brani mesto Nogafes pred Carranzovo armado, so našli danes zvečer prižgano bombo. Če bi prišel stražnik it Milan, Italija, 18. avgusta. — Središče italijanske aktivnosti se je naenkrat premestilo uspehom s kraške višine na točko, ki leži trideset milj severno. (Ker niso mogli Italijani tam ničesar opraviti!) Vprizorilo* se je naskoke na treh točkah, pri Plaveh. Tolminu in Bovcu, kjer se je presenetilo (!) Avstrijce, ki so zatem izgubili važne pozicijo. Italijanska armada se je sednj približala nevarno hlizu (:) slavni (!) trdnjavi Tolmin, ke.- se nahajajo višine Sv. L,i<*ne, ko jih zapadne obronke se zavzelo, le tri kilometre od To*-«iinf. Vrhunec Sv. Lucij? ki je močno utrjen, je bil razdejan od ognja italijanske artileri.] ? in avstrijske baterije so preaeJalc cd govarjati. Ta važni vrhunec hodo vsaki čas ( !) zavzele italijanske čete z naskokom. (Tort j sra šc niso!) Po zavzetju Sv. Lucijo bo trdnjava na levem breg i Soče izročena pogubi in padee Tolmina se bo morda. (!) preje objavio kot oni Gorice. Avstrijski za kopi. katere se je zavzelo, se nahajajo skoro prav ob vrhuncu. Obronke gore se je obsipalo z granatami in šrapne^i ter isto i a--ko vrhnnce, predno je stopi'a in fanterija v akcijo. Ye';k » število ujetnikov (!) je pripisovati paniki in demoralizaeiji ( ?), ki je nastala vsled ostrega obstreljevanja italijanske artileout. Veliko avstrijskih ujet.i'kov je kazalo znake blaznosti. .'Menla še več italijanskih!) Avstrijske bojne ladije in aero-plani obstreljevali otok Pelagozo. Rim, Italija. 18. avgusta. — Avstrijsko brodovje, obstoječe iz 21 ladij in več aeroplanov, je obstre ljevalo otok Pelagozo v Jadranskem morju. Pri italijanski po sadki. na otoku je bil ubit en čast nik in trije možje. Trije drugi pa so bili ranjeni. Avstrijsko brodovje se je nato umaknilo Avstrijsko oficijelno poročilo. Dunaj, Avstrija, 18. avgusta. Vojno ministrstvo poroča sledeče glede dogodkov na italijanskih frontah: — Na fronti ob obrežju so se vršili včeraj ostri boji. dočim je bilo na koroški fronti primeroma mirno. Na Tirolskem je nadalje val sovražnik z akcijami artile rije. — V distriktu pri Gorici se je odbilo štiri italijanske naskoke proti San Martino. Pred Gorico je primeroma mirno. J oči m se vrše krog Tolmina ostri hoji. — Tudi na tem mestu se jc odbilo štiri naskoke Italijanov in izjalovili so se vsi naskoki ti a naše pozicije na~višinah severno od Tolmina — Posebno zasedanje senata7 Washington, D. C., 18. avgusta. Različni demokratični senatorji bodo s'- ušti I i napotiti predsednika Wilsona, da skliče posebno zasedanje senata, če mogoče na dan 15. oktobra. Treba bo namreč o-dobriti različne pogodbe, predlo go za nakup ladij ter ono za ak cije in obveznice. Novi predsednik republike Peru. Lima, Peru, 18. avgusta. — Novi predsednik republike Peru. dr. Jose Pardo. je položil danes popoldne svojo službeno prisego. — Dan se je proglasilo za javni praznik. Armada je bilo postavljena na cestah in delavske organizacije in druga društva so paradira-la mimo palače novega predsednika. Nemški podmorski čolni so torpe-dirali en angleški, en španski in dva norveška parnika. malo pozneje, bi bomba že eksplodirala. Kdo jo je položil tja. se dosedaj še ni moglo dognati. Governerja ni bilo tedaj v poslopju. SKLICANJE PARLAMENTA. Danes se sestane nemški državni zbor. — Stališče nemških socijali-stov in Liebknecht. London, Anglija, IS. avgusta. Nemški podmorski čolni so tor-pedirali angleški parnik '•Bonny". 2702 surovih ton. nadalje španski parnik "Iisidoro"; 2044 ton. Od posadke prvega parnikd se je rešilo 21 mož, od drugega pa osem mož. ki so plavali v vodi. — Nadalje se je razdejalo norveška parnika "Mineral" in "Bo-mul us". Ista usoda je doletela ribiški parnik "George". Posadke se je rešilo. Berlin, Nemčija. 18. avgusta. Pričakuje se, da bo večina članov socijalistične stranke v nemškimi državnem zboru, ki se sestane jutri, glasovala za nova vojna dovolila. Mogoče pa je tudi. da se jih bo par pridružilo opoziciji Liebkneelita stem, da bodo natihem zapustili dvorano. Na ta način bo najbrž Liebknecht edini, ki bo glasoval proti vojnemu kreditu kot je to že enkrat storil. Liebknecht je že objavil, da bo interpeliral vlado glede njene aneksijske politiko in če je pripravljena stopiti v mirovna pogajanja za slučaj, da bi bili zavezniki pripravljeni storiti isto. — Med liberalno stranko je bilo v zadnjem času opaziti precejšen nesporazum. Del stranke je odločno proti vsaki aneksiji osvojenega ozemlja, dočim gre drugi del stranke z vlado brez vsakega pomisleka. Odsek narodno-liberalne stranke je sprejel resolucijo, da bo ' stranka podpirala le mir. ki bo zavaroval Nemčijo z vojaškega in ekonomskega stališča proti bodočim napadom. Zbližanje med Švedsko in Švico. Bern, Švica. IS. avgusta. — Švedska in Švica sta sklenili, da uveljavita med seboj tesnejše di-plomatične vezi. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni b Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in daZ loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajof lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo rojaku, ako vedo n njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri m ima izplačati. 6 e n e : K $ K I 5____ .50 120.... 19.20 10.... 1.60 1 130..,,. •20.80 15____ 2.40 140____ 22.40 20..., 3.20 150.... 24.0C 25____ 4.00 160.... 2K.60 30.... 4i80 170.... 27.20 35____ EČ60 180____ 28.80 40.... (T 40 190.... 30.40 7.20 200.... 32.00 50____ 8.00 250... 40.00 55.... 8.80 300,... 48.00 60____ 9.60 350.... 56.C0 65.... 10.40 400.... 64.00 TO____ 11.20 450.... 72.00 75 ... 12.00 500.... 80. CO 8U.... 12.80 600.... 90.00 85 ... 13.60 700____ 112.00 90 .. 14.40 800____ 128.0C 16.00 900.... 144.0C 110.... 17.00 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj Jako spremi- njajo, naj rojaki vedno gledajo aa naš oglas. TVRDKA FRANK BASSES, 83 Oortlandt 81, Hew York. H, % GLAS NAHODA. 19. AVGUSTA, 1915. 'QUS NARODA" 5io«uk Daily.) ,*f» -c by tim 9f49*»*«>u Publishing Co. t* corporation.) ' '- K SaKSEH, Pnaidect o ' i \i 5 BfclNEBlR, Treasurer. & arpor )ffice addreb&ea of above ofncers ^»tlandt Street, Borough of Mar-t'a'tau, New York City. N. Y. I« velite list za Ameriko in axiiwl^ ..... ............«....$3.00 h ......................1.60 «u m«-»u>New \ork........4.00 -»I l»»ta ta nr.eato New York ... 2.00 i "<-,,lj0 u> /»« leto...........4.50 " XrA i eta.............2.66 " *etrtleta...................1.70 .i-AS \AR0DA" izhaja vsak dan irvzemai nedelj in praznikov. *«;LAS NARODA" x' Voice cf the People") : every except. Sundays and Holdaya. St. beociption yearly $3.00 M rojaki, čuvaj-I Arrow. Pa. <17-]<>—S) to se to=a tlC'k:i 111 Pri katerem se — sedaj nahaja, naj se ga obdrži za SVARILO. An dr Zupan, podomače Kovačev iz Zgornjega Otok a pri Radovljici na Gorenjskem je bi! pri meni na hrani ter mi odnesel 124 dolarjev. On je star 22 let in rabi tudi ime SUM ID. Pred enim in pol me- POZOR, ROJAKI! nngraa o. nje ni imel lepe besede in se mu neja pojasnila obrnite se na lastni zdelo vredno priučiti se sloven- nika: ščine. Tam pa. so se shajali tudi razni "prijatelji"' Slovencev. V vseh obrtih so bili zastopani in še' tisti sejmarski kriČac, ki se je drl' na Travniku sredi kmečkih ljudi 111 prodajal "dobra plaga*?, je bil> "regnicolo". Tisočake je prihra-i Podpisani sem pričel obdelava-Za natanč- ti farmo in potrebujem moža, bo-} J. Kunčič, 4:59 E. ir>6th St.., M. A. Pavele. 708 N. "Warman Avenue, 19-21—8) Indianapolis, fnd. disi Slovenec ali Ilrvat. Farma se CVdinv,- « nahaja v Little River. Arkansas.! Delo je: paziti na svinje in sekati malo drevje. Plača je $30 na me-' sec. Delo je stalno za več let. hra- d Sta., Cleveland, O. 18-20—8 i NAZNANILO. Cenjenim naročnikom ▼ Peia- POZOR ROJAKA Jchn Žabkar in Jchn Murgel! Ker sem izvedel, da govorita nil in šel z njimi v blaženo Itali-'pri rojakih o meni neresnico, in jo. — Po vojni bo v tem oziru pač sicer, da sem jaz na Primrose pre-malee drugače. j inogokopu kradel kare, zato vaju " * * !pozovem, da se pri meni oglasita; Slovenka izdala italijansko skri-1 a ko ne. sem primoran na drug na-vališče. J čin postopati, da dokažem, kaj je Florijan Vrbnjak. doma iz žup- na stvari, nije Žalec na Sp. Štajerskem, ki1 Anton škafar, j služi sedaj pri gorskih topničar- P. O. Box 73"), Primrose, Pa. jih, piše lo. julija z italijanskega na na farmi. Kdor /.<• li tako delo. , aylvaniji sporočamo, da jih bo y I Math (17-20— 8) i^erkle. Bisbee, kratkem obiskal naš potovalni »a-stopnik Ariz. bojišča: Po devetmesečnem bojevanju na severnem bojišču je bil moj oddelek pred štirimi tedni poslan! na južno bojišče proti hinavske-1 mu Italijanu. Nastavljeni pa smo tu v severozapadnem delu goriške' dežele blizu trdnjavice B. Kakor pri Goriei, tako tudi tukaj so vraž-! nik ne more nikamor naprej, da-j siravno ]»orabi silno mnogo streliva. Dne 13. julija okrog 9. predpol-dne prid«* k nam brhko dekle in nas lepo slovensko pozdravi: Do- Išeem svoja dva brata AXTOXA in JOSIPA STl'KM. podomače Sezgančeva iz Gradišča 11a Primorskem. Anton se je nahajal lansko leto v Aliddlebranch, <).. Josip pa nekje v Washingtonu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi javi, ali na j se pa sama oglasita. — Andrew Sturm, Unionville, Mich. , l!f-21—S) HIWnilHItl^i Kadilci TURKISH TROPHIES cigarel pred petnajstimi leti so kadilci TURKISH TROPHIES tudi danes. jlidv-loTilti --ijboljiih terikUi >a egipianslLiH cifiret ŽENITNA. PONUDBA. . NAZNANILO. Želim se seznaniti s Slovenko, Rojakom v Loram, Ohio, in o-ali pa Hrvatico v starosti od 35 naznanjamo, da jih bo ob- bro jutro, f art t je! Vprašala je po do 40 let. Na denar se ne oziram.'15^1 nas zastoPnil: stotniku. "Samo s stotnikom lio-iKatero veseli, naj mi piše. ali naj čem govoriti; imam mu nekaj po-j se oglasi pri: vedati!" Peljali smo jo k našemu j Anton Zurman, Mr. XV ONE.O JAKX1D&, ki je pooblaščen pobirati »aro6-nino in izdajati tozaderma poti- In vsak seveda ve, kaj to pomeni, Italijani že obupani. Ko dobijo zato pa skuša tudi takoj svojo ko- povelje za prodiranje, pa odgo-žo spraviti na varno, kakor hitro se kje v bližini zaslišijo prvi znani poki. Zgodilo se je, da so se varjajo častnikom: "La vadi lei prima, signor!" (Le pojdite vi, gospod, naprej!) Vojaki, ki se taki streli začuli v neposredni borijo okrog Kalvarije, pravijo, bližini trga, koder se drugače raz-1da Italijani, posebno mlajši, ka-vija kupčija s sadjem, zelenjem | dar naši krepko odgovarjajo ita-in drugimi pridelki. Že vnaprej Pijanskim strelom, obupno kliče- povdarjamo, da se tu prav nobe na nesreča ni zgodila. Toda zgodilo se je drugo. Srapneli so pokali, ženske pa so pustile svoje jo: "O Dio, o mama mia, aiuto, aiuto!?* (O Bog, o mama moja, pomagajte, pomagajte!) Naši domačini (civilni ljudje) mize; ako je katera mogla, je vze- so malo preveč srčni. Žal jim je la košaro s seboj, ni pa jo skrbe-1 lepih poljskih pridelkov, pa jih lo, če se je sadje iz nje kotalilo kar kradejo izpod granat. Včeraj po cesti naprej pod vozove ali je ubilo člana naše zadruge, Fra-mize. j na Zavadlav iz St. Andreža. Tekle ko na vso moč proč, le'Krompir še vedno pošiljamo na proč, dokler niso dospele v ulico,;Dunaj, in sicer do deset vagonov ki jih je krila s svojimi hišami, j dnevno. Italijani so res reveži, Tiste ženske, ki so delile mleko, ker niso mogli tega preprečiti, so isto pustile, oziroma kar zlile 'Prepričan sem, da Italijani pri na tla, niso niti zahtevale denar- Gorici ne bodo predrli naših po-ja, ampak jo s svojimi posodami stojank. Ljudstvo slovenske na-čudovito naglo ubirale v zavetje.; rodnosti noče zapustiti rodne Tudi če so jim košare ali posod*1 grude, dasiravno padajo sovražne popadale z glave, so jih pustile krogle na njih zemljo in rušijo prav tam ležati na tleh. Kdor je naša docaovja... imel voz in konja, ta jo je ubral * • * poročniku, ki je rodom Ilrvat. Dekle mu je povedalo, da je slučajno izsledilo pol ure odtod italijansko skrivališče v neki votlini. Poročnik je takoj odredil, da gre patrulja osem mož iskat do-tično skrivališče. Mladenka nam je bila kažipot. Vodila nas je po stranskih polih in nas jo nekako proti poldnevu privedla na skalo, ood katero je bilo domnevano skrivališče. Dekle nam je svetovalo, naj se razdelimo v dve gruči ; ena naj gre z leve, druga z desne strani nad Italijane, ki so po njenem- mnenju gotovo v jami. Mladenka je šla z nami. Previdno se plazimo proti skrivališču. Naš trud ni bi! zaman. Obe gruči sta likratu prišli do jame in res tam našli 18 Italijanov, ki so udobno spali v skrivališču; med njimi je bil tudi en Častnik. Seveda smo jih prebudili in po svoje "pozdravili" ter jih konečno razorožili. V jami so imeli telefon, vse polno zemljevidov in drugih važnih reči. To vam je bilo veselje, ko smo prignali ujete Italijane v naše taborišče! Poročnik je vrlo slovensko dekle, ki je imelo glavno uslugo, da smo Italijane presenetili, z laskavimi besedami pred vsem moštvom pohvalil in jo tudi obdaril. Veselega obraza se je vrla planinska hči poslovila od nas. Do-tično skrivališče se je nahajalo, kakor je naš poročnik izračunal, na važnem prostoru in celo blizu italijanskih postojank. Včeraj je zadela italijanska granata mojega prijatelja Frana Jerebica iz Šmarja. Odtrgalo mu je glavo. Bil je vrl fant. Pokopali smo ga v neki gorski kotlini. 3504 St. Clair Avenue, N. E.. Cleveland, Ohio. JOHN KUMŠE, , ki je pooblaščen pobirati naroč- ! dila. nino za list Glas Naroda. Sedaj »e mudi t Pittiburgh, S spoštovanjem Pa., in okolici. Upravuištvo Glas Naroda, t TTi>ravniat;vo "^Ijl* N*rrwi*" LISTNICA UREDNIŠTVA. Potnik. — Sedaj ne morete po tovati z nobenim parnikom v Evropo, tudi če ste ameriški državljan. Na potnem listu (passport), katerega bi razen državljanskega papirja morali imeti, bi bilo zapisano, da ste rojeni v Avstriji, in to zadostuje Angležem, Francozom in Italijanom, da vas za toliko časa zadrže, dokler ne bo vojna končana. IŠČE SE pevovodja, ki je zmožen poučevati pevsko društvo.w Glede vseh podrobnosti se kasneje pomeni. Naslovite: Pevovodja, 82 Cortlandt St., New York City. (19-20—8) ROJAKI NAROČAJTE SE N^ 14GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. Iščem JOSIPA ŠAVOREN. Doma je iz vasi Jugorje, fara Su-hor na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve za njegov naslov, da ga ni i naznani, ali naj se pa sam oglasi. — J. Al. Logan, Box 42, Grand Forks, B. <\, Canada. (18-20—8) NAZNANILO. Rojakom v Kitzville, Minn., in okolici naznanjamo, da je Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE HARMONIKE kakor tudi KOVČEK E) iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi orgij ice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj, P. O. Bex 1402 New York City, N. Y. Mr. JOE ADAMICH naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izda vati pravo veljavna potrdila. Upravništvo Glas Naroda. Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Ccrtlandt Street, New York. N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBOAN, ILt. PRODAJA fina vina, izvratn« ssaotk«, patentiran« zdraviia, PRODAJA Toic« listke viah trekesaor-akih črt. POŠILJAJ denar ▼ ctrri kraj Ka&efiljlro' in pošteno. UPRAVLJA vsa ▼ notarski posel spadi-joča delt, a VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi dr. Planina št. 14 S. D. P. in P. D. v Johnstown, Pa., v nedeljo 22. avgusta 1915 na Moxham, Pa. Tem potom vljudno vabimo vsa društva iz Johnstown in vse oko-liee ter posamezne rojake in rojakinje, da nas polnoštevilno obiskati blagovolijo. Igrala bo Moxham godba in preskrbljeno bo za vsakovrstno zabavo. Vstopnina za možke je $1, dame so vstopnine proste. Na razpolago bo hladno pivo in dober prigrizek. Za vse bo skrbel v to izvoljeni odbor. Cisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za delegata, ki gre na konvencijo. Kdor izmed članov izostane, bo moral plačati 50£ v društveno blagajno. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na drugo nedeljo, to je 29. avgusta. Na veselo svidenje! Josip Glavač, tajnik. (17-19—8) 'KRACKERJEV' BRLNIEVEl je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena km "BRINJKVEC" je: O steTrlecic S 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tndl čisti domači TROriNJEVEO Id SLJVOV-KA kuhana v na5i lastni distllerijL Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. ?2.25, $2.50, $2.75 In $3 03 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 SUvcvitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rndeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal. ......75o._SOc. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. NaroČilu naj se priloži denar ali Money Order lii natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, Q. idlffei R (T LAS NAKOPA, AVGUSTA, 191». Velik požar v Ribnici. VELIKA IN MALA MLAKA POGORELI. — NAD PETDESET POSLOPIJ UNIČENTH. — TRG SAM JE NEPOŠKODOVAN. — LJUDJE SODIJO, DA JE OGENJ PODTAKNILA HUDOBNA ROKA. — IZ VSEH SOSEDNJIH VASI SO PRIHITELE NA POMOČ POŽARNE BRAMBE. — REVEŽI POTREBUJEJO TAKOJŠNJE POMOČI. — ŠKODA JE OGROMNA. — NAJVEČ JE TRPELO ORAŽMOVO PODJETJE. — TRIDESET DRUŽIN JE BREZ STREHE. Anonimno pismo. v pomoč Sodra; poni al i Nas tnr je preživel da lies strašne ure. Kmalu po fJ. uri popoldni je pričelo biti v zvoniku plat zvona in klici: — flori! — Na po moč! — so zadoneli po ulicah. — Prebivalci so bili večinoma zunaj na polju in maloštevilnim prasil-«•.-111. !;i so hiteli na kraj požara, se je zdelo, da ne bo nič hudega. — Nasproti Oražmovi elekratrni se ji* bila vnela mala lesena bajtica. ki je kmalu gorela z visokim plamenom. Zapihal pa je oster ju gozapadni veter in je začel zana ša iskre po strehah okoli stoječih hiš. Pred očmi prestrašenih gasilcev je pričela plesati požarna fnrija uprav satanski ples. — Vnela ^e je sosednja hiša, hip na to je /apel rdeči petelin na stre hali oddaljenenjše skupine hiš. zapodil se je v elektrarno, zavri-sl i! je svojo grozno pesem med <:oKpodar>kimi poslopji ribniškega v radu — in v najkrajšem času v,, je valil nad Malo in Veliko Mlako črn oblak dima in je švigal plamen na vse strani. Med prebivalstvom je izbruhnila v prvem hipu nepopisna panika. Kričaje so begftli ljudje po ulicah i>i v grozi pričakovali, da zagrne val požara celo Ribnico. Srčni in trezni možje pa so pričeli organiziral i pomoč in ob ram-najkrajšem času so delova-ibtiiške brizgalne. vsak, ki :sjojrel, se jp udeleževal re-ejrii dela. Kmalu je prišia tudi od so'edov: Zamostee. 'ica. Sv. (Iregor. Lašče, so svoje brizgal ne iti proti 7. uri zvečer j-' pripeljal vlak tudi kočevsko požarno hrambo. Po-moč je bila nujno potrebna, ker so se hiše in gospodarska poslop j,, skokoma vžigala. Komaj so bi-1 napajane cevi na ono prorišee, že se ie ."». 10 hiš od njega vnela druga streha. Združenemu naporu gasilcev in vs.-jra prebivalstva se je posrečilo kmalu po 7. zvečer ogenj omejiti in rešiti sam trg. Mala in Velika Mlaka pa sta skoro popolnoma pogoreli. Hiše so \ pepel jene. gospodarsko po-fdi»pja v razsulu, kozolci <10 vrha napolnjeni s krmo in žitom, so zsroreli. Le živino so povečini rešili. Volilca sreča je tudi, da ni bil nik-le r. snejše poškodovan. Nad 'M) hiš in morda ravno tc-liko gospoilarskih poslopij je >'-niče iih. Najhujše jo trpelo Oraz-movo podjetje; elektrarna in dru-fra poslopja so razdejana, škoda znaša mor In 200.000 K. Pri elektrarni je bila situacija nekaj časa posebno opasna, ker so se nahajale v skladiščih precejšnje množine bencina, nafte in špirita. Po-sr« < :lo pa sc je te nevarne eksplozivne snovi spraviti še pravočasno na varno. 1'ničen je tudi fjrrajški "Marof", prad sam pa je ostal nepoškodovan. Celotna škoda bo znašala mor-d,< pol milijona kron. Pogorele i so povečini zavarovani. Domneva sc. da so zažgali o-troei. Tudi Ljubljana je bila klica na na pomoč. Ljubljansko gasil no društvo je bilo že pripravljeno na odhod in tudi vojaštvo bi bilo šlo pomagat, toda, ker se je posrečilo ogenj še pravočasno omejiti. se je sporočilo v Ljubljano, da pomoči ni treba več. Pogorišče nudi žalostno sliko. Povsod i razvaline, iz kyterih se vali črni dim. tu pa tam sikne še plamen v temno noč, na cesti, na polju stoje žalostne skupine po-gorelcev. jokajoče žene in otroci, groza in strah so še nista polegla. Dodatno poročilo. Ogenj je izbruhnil v skednju posest nice Koščakove v ribniškem pretrgu Veliki Mlaki onstran' Bistrico. Zažgala je nesrečna roka brez nadzorstva puščenih otrok — mati na polju, oče v vojni. — Zračni vrtinec, ki je završal nad Vel i k o Mlako, je raz nesel ogorke na vso strani, hišo so se vžigale kakor baklje. Maloštevilno domače gasilno društvo, ki se je ob vnetem sode fovanju celega prebivalstva brc;, razlike stanu in spola lotilo rešilnega dela. bi bilo pač obmagalo, da niso prispele na pomoč sosedne Ribnica, dne 23. julija 101"» požarno hrambe, prva iz Dolenje vasi, ki j«' zlasti vneto branila Malo Mlako, na to one iz J ur je vice. Sušja, Velikih Poljan, So-dražiec. Velikih Lašč 1 preklicana. To je iskreno obžalovati in preklic je bil korak jako 'kodljivo prenagljenosti. Vojaštvo bi bilo pogorišče pospravilo \?.r opravilo v najkrajšem času važno in potrebno delo. katerega s*■ morajo sedaj lotiti z delom na polju preobloženi obeinarji. V ta namen je bila v nedeljo napovedi! "tlaka" za celo faro. Resno in važno vprašanje na stane sedaj ne le za pogorelee. temveč tudi za poklicane oblasti: kako zopet zgraditi porušena do movja. Kje dobiti zidarje in tesarje v teh hudih časih? Neizogib no potrebno bo dobiti delavce od drugod. V prvi vrsti pridejo poštev ruski vjetniki. med katerimi se da izbrati.primerno vsposob-Ijene moči. Občina naj se takoi obrne na merodajne oblasti, ki bodo gotovo storile vse. da poskrbijo ubogim pogoreleem in ce-fi občini to izdatno in ceno pomoč, In kadar bodo pogorelci zo pet gradili svoja domovja, naj no pozabijo odpraviti tesnobo svoje ulice, naj razmaknejo svoje hiše. naj porabijo ruševine, da dvignejo nivo svojih stavbišč, naj po stavijo svoja gospodarska poslopja. zlasti svoje skednje, nekoliko bolj ven na polje, najbo Ije proti Lambergaricam — da bo vstala iz pepela nova. lepša in varnejša Mlaka. Ranjenci v Petrogradu. Listi poročajo, da obstoji v Pe-trogradu odbor, ki oskrbuje 230 ; bolnic s 26.000 posteljami. Polu-! letni stroški znašajo skoro deset i milijonov rubljev. Te stroške pokriva občinska u-prava, iz lastnih sredstev in s podporo države ter zasebnikov. I. Radovedno solnce je pogledalo^ ! izza popoldanjih oblakov ki so vi-j I seli na junijskem nebu kakor sla-| bo pečeni hlebci, prestrelilo bujno-1 zeleno listje koketne vrtne hladil i-' ce konec prijaznega slovenskega ; mestec-a in svetilo mlademu gospo-j »lu -Tanku Budinu in mladi gospo-J dični Miljani Ropotarjevi, ki sta se hitela poljubljati s hitrostjo in vehemenco aeroplanskcga motorja. Gospod Janko Budili je bil podjeten trgovec in dičen narodnjak, pravi narodnjak, ne samo narodnjak, za kratek čas. Bil je veseljak, toda hudo soliden. Kadar so zaprli v mestecu vse gostilne in edino kavarno, se je napotil vrli gospod Janko Budin neutegoma domov, ne da bi delal ponočno zgago in ne da bi količkaj kalil miru spanja potrebnih meščanov. Gospodična Miljana, hči veleposestnika Marka Ropotarja, je bila kaj dražestna mladenka, tiha in mirna, toda jako navihana! Tu ni bilo prav čisto nič tiste paradne naivnosti, ki jo arogantni velemestni gizdalini in škriemani tako radi očitajo malomestnim krasoti-eam. ''.Janko, ali ni čudno, da sva tako dobre volje, ko je vendar najina ljubezen tako malo srečna?" "Tvoj hudi papa se je takore-koč smatral osebno žaljenega, ko sem te prišel snubit. O, presnelo je zabavljal!' saj ni mislil tako resno."' "No. ne, draga Miljana! Kako me je zafrkaval! Kaj, kaj. kaj ? — se je zakadil vame — kaj, — Miljana ? Moja Miljana je še otrok! O-moži naj se naša Miljana? Kam pa pride svet, ako so bodo možile take punčke? Miljani je zdaj komaj dvajset let. Kje je še — ne zameri, ljubica, — kje je še njena prava pamet ! Kratkomalo, nič no Itn, .gospod Budin ....*' ir. Radovedno solnce je pogledalo izza junijskega oblaka, ki jc bil jako podoben čarobni kranjski klobasi, in je kakor žaromet posvetilo na lepo rdeči nos gospoda Marka Ropotarja, veleposestnika in protivnika ljubezni pod štirin- dvajsetimi Joti. Sedel je s svojim prijateljem, vpokkojenim davčnim kontrolorjem Velimirom pri "Zla tem močeradu" Njiju pogovor se je l>il zasukal na brezimna pisma. "Kdor pie anonimna pisma, je i lump. lump, lump!" je kričal gospod Ropotar. "Lump, moralna pokveka, gnusen strahopetec!" Na vrt je prišel mladi trgovec Budin, spoštljivo pozdravil oba gospoda, naročil piva in se zamaknil v listek našega dnevnika. "Časih pa vendar utegne koristiti celo anonimno pismo", je ligo varjal gospod Velimir. "In potom odpošiljatelj ni lump". "Kajpa! — Ako bi jaz dobil a-nonimno pismo, bi se prav nič ne menil. V ogenj! Pozabljeno! Bog to odpusti, podla duša, zaprni, o-studni hinavee! In mirno bi šel svojim potem." "Časih pa vendar —" "utegne hasniti anonimno pi-I smo? Ne, nikdar ne!" III Junijsko solnce se je skrilo za {posebno debel oblak, ker se je po j pravici zbalo razjarjenega gospo-I da Ropotarja. | Miljanin papa je razburjen ro-' mal po sobi gor in dol in časih jez-: no potegnil iz dolge pipe, ki pa ni ' več tlela. Tem bolj je tlelo v njem. Na mizi je bilo — anonimno pisemce. Pisano je bilo kratko pa jedrnato : "Gospod Ropotar! Docim posedate Vi pri 'Zlatem močeradu" se pa poljubljata Vaša gospodična hčerka in onegavi trgovec Budin v Vaši utici. Dober tek želim! — Svetujem Vam, da naredite temu vendar že enkrat konec!" "Ako bi dobil to barabo, bi ga s pasjim bičem !" se je gneval razdraženi gospod. Potrkalo je. Vstopil je prijatelj Velimir. "Velimir tu! Anonimno pismo!" "Lej, le j, kako je razburjen! — Prej si pa onega vil, da —" "Ne bodi no siten!" "Nisi ga vrgel v ogenj?" "Beži no! — Hm, "naredite že .vendar konec!" No, pa! — Meta!" j Pricopatala je kuharica Mota. ! ''Takoj po gospoda Budina! — Miljana! Ho, Miljana!" Prihitela je hčerka. I "Prijatelj Ropotar, kaj nameravaš?" je vprašal osupni kontrolor. "Konec mora biti konce !" j končale hiše, raste'trava. S po-*4Nikar se ne prenagli!" igledom na mesto je v skladu tudi Prišel je mladi trgovec. Milja-'duševno razpoloženje prebivalstva, na je zardela in povesila oči. Papa J V Reimsu ne jokajo, pa tudi ne je slovesno prebral anonimno pi- smejijo se. Resni so glede na ne-smo. j varnost, kateri je vsakdo izpostav- Ubogi Miljani so zaigrale solze ljen vsak dan. in v zavesti, da se v lepih očeh. Zdaj bo konec lepih mora napeti vso moč svoje volje, sestankov.... konec vse neizmer- da se prenese nervozno napetost, ne tihe sreče.... I ki traja že dolgo časa, in z občut- "Gospod Budin", je zatroben- ki, da se bo streljalo zopet jutri: tal gospod Ropotar. "Narediti ho- in vse nastopne dni. Pri takem [ čem konec, pa malo drugače, nego razpoloženju ni ne solz ne smeha, i je domneval brezimenski pisatelj! Odkar se nahaja Reims v vojni čr-1 Pred kratkim ste zasnubili mojo ti in jej jo tako blizu, da se lahko Miljano. No. — ako se hočeta vze-jcuje vpitje naskakujočih čet. je ti--se pa!" j odrezan od ostale Francije. Pisma O. kako sta skočila zaljubljenca! in časopisi ostajajo v Chalonsu in skupaj! O, kako debelo je gledal j prihajajo jako zapoznelo. Treba si Slovens ko katoliško b= a podp. društvo svete Barbare Velimir in kako se je smejal Ropo tar! Kontrolor je čestital. "Vendar bi rad vedel, kdo je pisal to pismo!" je dejal naposled gospod Ropotar. Takoj bi daroval sto kron "Rdečemu križu", ako bi mi kdo povedal ime anonimnega pisatelja." "Res. gospod tast?" je mirno vprašal ženin. "Ali ne bi bilo nobenih zlih posledic, nobene zamere?" "Nobene. Vse ostane med nami, ljubi zet! Torej, kdo j'-* pisal anonimno pismo?" "Jaz sam. preljubi tast!" "Sto kron za "Rdeči križ", se je radoval kontrolor. "Vidiš, časih pa le utegne koristiti celo anonimno pismo!" Rado Murnik. Raznoterosti. Arhangelsk. Na gornjem delu evropskega kontinenta na spodnjem kraju Belega morja, leži mesto do katerega je bil mnogo mesecev pristop od morske strani zaprt, ki pa je ol» začetku spomladi kar nagloma. takorekoč čez noč vzcvetelo tako. kakor so časih nastala in vzcvetela mesta v severni Afriki. Arhangelsk. ki mu pravijp Nemci •Hamburg Belega morja", je to mesto, ki je v kratkem času postalo velikansko središče trgovine, uvoza in izvoza. Sel o dobra dva meseca, kar morejo ladije spet v Arhangelsk, a že je tam na stotine angleških, ameriških, švedskih in norveških ladij, ki oddajajo pripeljano blago v velikanska skladišča, ki so jih dali Amerikanci čez zimo graditi. V vsakem teh skladišč je shranjeno po 1000 ton žita, ki je omenjene ladije odpeljejo. Petrogradske. moskovske in londonske firme imajo zdaj tu posebna zastopstva, vse velike svetovne spedicijske forme so tu napravile ekspoziture, sploh. Arhangelsk je zdaj središče vsega importa in ek-sporta Rusije, ker je edini pristan, ki je odprt. Seveda se je prebivalstvo mesta čez zimo več kakor potrojilo, kajti naselilo se je tod ogromno mnogo trgovcev in agentov, uslužbencev in delavcev. Kakor poroča "Pest. Lloyd", je Arhangelsk mesto velike bodočnosti. Ruska vlada hoče, da naj bo to mesto v prihodnje sploh središče vsega prekmorskega eksporta in importa a Rusijo. V ta namen hoče ruska vlada zgraditi celo vrsto velikih kanalov in novih železnic, okrog mesta pa se delajo priprave za ustanovitev velikih industrijskih podjetij, kar se toliko la- glje zgodi, ker so v bližini veliki vrelci nafte in znameniti rudniki, v katerih se koplje najboljši svinec. Oklopni aeroplani? Francosko časopisje objavlja vest "Daily Maila" da grade v Nemčiji izvanredno velike aeroplane. Tak zrakoplov ima prostora za 12 do 20 pasažirjev in bo popolnoma obdan z oklopi. Na strehi podobnem zgornjem delu bo prostor za topove in strojne puške. Do konca avgusta bo baje 20 takih zrakoplovov že gotovih. V mrtvem Reimsu. Neki stanovalec v mestu Reimsu, ki še sedaj ni zapustil mesta, je poslal "Petit Journalu" obširno sliko o Reimsu. iz katerega be-že dan na dan družine, da se odte-gnejo granatam nemških baterij. Reims bo kmalu prazen .Kdor ne beži pravočasno, temu preti neprestano nevarnost, da postane žrtev nemških granat. Pri zadnjem obstreljevanju je bilo vsakokrat u-bitih kakih 5 oseb in mnogo je bilo ranjenih. Tako se bliža Reims svoji smrti. Vsak dan se zapre kaka hiša, vsak dan je kaka ulica o-pustošena in zapuščena. Granate razdevajo zidovje in podirajo hiše. Ako poneha obstreljevanje mesta za kako uro, potem hite prebivalci ven na ulice in jih čistijo. je malo osvežiti spomin, da so človek spomni, da je imelo mesto Reims nekoč brzojavni in telefonski urad in postajo. Učinek obstreljevanja je strašen. Ker je pa sedaj vedno manj prebivalstva, je seveda tudi število žrtev v primeri s prejšnim obstreljevanjem manjše. Oni. ki so še ostali v mestu, imajo dan in noč samo eno misel : da vendar končno zapuste Reims. Dočim so poprej nemške baterije mirovale nekaj časa po daljšem obstreljevanju mesta in se je obstreljevalo takorekoč v prav določenem času. žvižgajo sedaj granate noč in dan. Vreme in vojna. Na gališkem bojišču se trgajo oblaki s tako silo, kakršna tam ni v navadi. Strahovito jo deževalo zadnje dni zlasti okoli Krakova in na južnem Poljskem. Na kvadratni kilometer površine je padlo 209 litrov vode. V Lvovu so zmerili tekom zadnjega tedna deževne množine 304 litrov na vsak kvadratni meter. Nihče se v Lvovu no spominja na tako deževanje. Sicer navadno v Lvovu poleti precej dežuje zato pa so drugi letni časi več prosti dežja. Tako povprečno ne dežuj" v Lvovu več nego na Dunaju. Sedaj pa je deževalo v Lvovu tako. da jo padla samo na en dan tretjina letne množine dežja: v enem tednu je bilo toliko dežja.) kolikor ga je drugače tekom pol leta in celo tekom treh četrtletij. Boji na tem tako deževnem bojišču pa se vendar vrše dalje. Nekateri menijo, da pretresali je zraka povzroča take množine dežja, ali sodi se, da je to samo slučaj, kajti ko so se pred letom dni pričeli veliki boji v teh krajih, smo imeli skozi cele tedne krasne vroče dni brez dežja. Sodišče se je selilo. Listi pročajo: Okrajno sodišče Piovo di Ledro (zapadno od Rive na južnem Tirolskem) je bilo en mesec in deset dni takorekoč odtrgano od vsega sveta. Ker so grmeli topovi in švigali šrapneli, ni bilo življenje v tej dolini nič posebno prijazno. Okrajni sodnik pa se ni dal motiti in je uradoval, kakor v mirnih časih. Zgodilo se je. da je sodnik imel uradno opravilo v neki vasi te dolinice. Sedel) je v gostilni in obedoval — kar so 1 prišli laški vojaki. Sodnik se je, na vprašanje, kdo da je. vojakom predstavil, na kar so ga pustili pri miru. Končno je prišla v ta kraj. avstrijska patrulja in sodnik je poj njenem posredovanju poslal na o-fcrajno glavarstvo vprašanje, kaj naj stori. Glavarstvo mu je po drugi patrulji sporočilo, naj se u-makue. Na to so fci sodnik, kance-list m uradni sulga natovorili o-bloko in živila in akte in so peš čez gore odrinili v Rivo. Dolga pot se jim je posrečila, dasi je bila jako nevarna, kajti v bližini je bil že sovražnik in lahko bi se kaj zgodilo. Končno je sodišče prišlo v Rivo in se tam javilo svojemu predpostavi jencu. Hrepenenje po odlikovanjih na Francoskem. Francija je sicer demokratična republika, toda popolnoma vendar ni odpravila odlikovanj. Križ častne legije, kateri red je ustanovil e cesar Napoleon I„ podeljuje republika še dandanes, ne le v vojnih, ampak tudi v mirnih časih. Znano je. da se naziranje francoskega prebivalstva še vedno ni de-mokratiziralo. dasi obstoji republika že 44 leta. Francozi ljubijo redove in odlikovanja in hrepene po njih. Kdor ima red častne legije. nosi tudi v mirnih časih v levi naprsni gumbnici .svoje suknje rdečo roseto, vedno in povsod. — Zdaj je precej katoliški pisatelj in politik Barre nastopil z željo, najse ustanovi novo odlikovanje za vojake in je predlagal, naj se podeli vsem ranjenim. Millerand je nastopil proti temu, češ. sila domovine naj se ne izvabi za laskanje osebne nečimernosti. Toda do zadnje konsekvenee tudi Millerand ni izpeljal svojega načela. ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. jenu&rja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95. W11 lock, Pa. I. podpredsednik: KAllOL ZALAR, Box 547, Forest City. Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 201), N. Cur. 3rd St., Kock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHX TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 5.'!7, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZAI.AR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 4734 Ilatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest Cit3% Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Is.sler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČTO, B>x 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 52S Davson Ave., R. F. I). 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREOAR, Box 4U2, Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Bor 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A." ko ranjeni vojaki red častne legijo. (.'asih je pač težko ustvariti harmonijo mod demokratičnimi načeli in ljudskimi nagnenji. celo v republikah. Avstripski prestolonaslednik v Budimpešti. Kakor se poroča pride prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef za več dni v Budimpešto in sicer na izrecno željo cesarja, ki s je moral letos odreči svojemu ogrskemu sejourju. Bisolatti ranjen. Znani italijanski socijalistični poslanec Bisollatti služi v italijanski armadi kot narednik. V bojih pri Podgori jc bil Bisolatti ranjen. VT.: — — ni vznerairlji- Njegovo stanje pa vo. Tam, kjer so vžigalne bombe po- kajti naznanil je, da dobe vsi tež- Beg posadke v Naloutu. Iz Chiassa poročajo da jo poveljnik italijanske posadke v Naloutu v Tripolitaniji stotnik Fran-' co Stroppe prišel v ujetništvo A-rabeev. Posadka jo pobegnila. Italijanski socijalisti pred vojnim sodiščem. Zupan iz Gardone in drugi ž njim aretirani socijalisti iz (iar-done n Breseie pridejo pred vojno sodišče v Chiasso. Pegasti legar. Uradno se poroča 21. julija: Od 11. do 17. julija 1915. se je kon-štatiralo v Galiciji in Bukovini 499 slučajev pegastega logarja v lo okrajih, to je v 28 občinah. O-bolelosti so se pripetile največ v zopet pridobljenem ozemlju Galicijo in niso ravno najnovejšega datuma. V driijrih upravnih okrajih ni bilo v času od 11. do 17. julija med domačini nikakega obolenja na pegastem logarju. NASI ZASTOPNIKI, kateri to pooblaščeni pobirati narod- ulno ca "Glan ?7—'—>la" In lenjige, kakor tudi za vse aruge v našo stroke spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. In okolic«: Mlcbani Olrar. 8aa% Francisco, CaL: Jakob Lovilo Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadrille, Colo.: Jerry Jamnlk. Pneblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Bojtz, Frank Janesb In John Germ. Salirta, Colo. In okolica: Louli Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, lnd.: Lambert Bolskar. fndiKnapolia. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. In okolico: Lukas Podbre^ar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbic. Oeiesby, III.: Matb. Hrlberalt. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depuc, HL: Dan. Badovinae. La Salle. I1L: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurlch, John Zaletel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Wanketran, DL: Frank Petkovfek Is Math. Osrrln. So. Chicago, ML: Frank Černa lit Rudolf Požek. Springfield, HL: Matija BarborlO Frontcnac, Kans. la okolica: Frank Kerne. Molkery, Kan«, la okolica: Martin Kos. Calcmet, Mica, in okottea: Pavel shislta In M. F. Kobe. Manigtlque, aLiea. i« okolica: B. Kouian. So. Hange, Mich, la oholiea: «. u. Ukcvlfi. '«r«ra 3fL*a.: JoiId FotlSS. Cnisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob e'er rich In Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sbtrabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goule, II. L. Kapsch, Jos. J. Peshel In Lonli H. Perušek. Eveletb, Min.: Jcrij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L VeseL Hibbing, Mum.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Naahwav.k, Minn.: Goo. SJaurIn. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch •St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Orlch, i409 N. 5th Are. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor k a. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. ilarinčlC, Cbas. Karllnger In Jakob tit-snlk. Barbrrton. O. In okolica: Alois Ra- Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Siapnlk. Lorain, Ohio In okolica: Jcbn Kua-Se 1735 E. 33. St Yonngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Br&ddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Bordine, Pa. in okolica: John Ker-iiinlk. Cone man gh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Brought on, Pa. in okolica: A. Demšar. Darragh, Pa.: Dragntln Slavid. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. In okcllea: John Proctor. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. Leben. F"«rrU. P*.t iotow Val»nttn#ia Greensburg Pa. in okolica: Joseph i Novak. irwia. Pa. la okolica: Frank Demur. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc. Maniama, Pa.: F. Gottlic-her Meadow Lands, Pa.: Oeorg Scbnlta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bon, Pa. la okolica: Frank' Mačet. Plttsbnrgh, Pa.: Ignacij PodvamUL Ignas Magister, Z. Jakje In U. K. la- Soiled Stcclton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa: Jeeepn Bkerlj West Newton. Pa. in okolica: Josip Jvivan. Wiiluek, Pa.: Frank Seme ta Joseph Petemel. Toele, Utah: Anton Palffll Wlnterqnarters, L"tab: Lools BLa-slch. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravpr.sdale. Wash.: Jakob Bca- Davis, W. Ta. la okolica: John Bro-sich. Thomas, W. fx okcUca: Franu Kocijan in A. Korenc-han. Grafton, Wis.: ^oun Stampfel. Kenoha. Wis.: Aleksander Pe7d1r Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik ln Frank Meh. Sheboygan. Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin. West Allift, Wis.: Frank Skok la Louis LonCarlč. Bock Springs. Wyo.t Jnsrla la VaL Stallch. Kemmerer. Wyo.: Josip Motoh O LAS NARODA. 19. AVGUSTA, 1915. EE Jugsslovanska SE B Katol. Jednata a Ini-orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GEIiM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: .JOI1N GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZT7NICJT, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St.. Kansas City, Kans. JOHN* VOGRICH, 444—6th St., La Salle. 111. JOHN AITS EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 2Sth St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, "Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash- POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srea Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo ^ našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G-. N. Hrvatarji. tla da no Po Zofka Kveder, (Nadaljevanje.) Večerilo se je. Ob tacih deževnih dneh st* mrači ure dolgo. — Zinirom je, kakor da bi hotela nastopiti v par minutah noč. a ta medla, žolta. bolna, deževna svetloba vedno še leno visi nad krajino. Pusto, pusto jc. Vsak glas moti človeka. Najrajši bi se naslonil na deblo kake hoje pod gozdom nad vasjo, pa bi topo gledal čez t.' puste zalite doline in poslušal zategnjeno tulenje tam daleč kje na vasi. Žalostno leži to tu lenje nad krajino, neizrečeno dolgo doni v ušesih. Kakor, da bi ves ta pusti, mokri, zaliti kraj tulil od žalosti, od zapušeenosti. ('lo\ek b ise najrajši vrgel na v travo, med katero stoji vo in bi tulil, tulil____ c te črne šume v megli. — dolgo, zategnjeno. ... — ljud kož« vse do nega n lita z lazi. vi Dolgo. TT - U — V hiši sede trije otroci v temi. Tesno so se stisnili v kot za mizo iti se ne upajo pogledati niti po temni hiši, niti ven v sivi mrak, kjer se gibljejo pod oknom mokra drevesa v večernem vetru. Sami so in strah jih je. Tiho v presledkih dihajo in njihove velike, preplašene oči nimajo nikjer miru. nikjer se ne ustavijo, da bi ne ugledale nekaj groznega, strašnega. Krčevito se držijo za roke in poslušajo sklonjeni. Tra-mi škripljejo. les poka. zunaj tuli pes. Tuli, tuli. In pol ure so že sami, pol ure čakajo na nekaj, vsi trdi. okameneli. Ne jočejo in ne kriče, nimajo solz. Strah jim je zagušil glas in jok. Zunaj škripljejo duri. Težki koraki se začujejo v veži. Nekdo išče za kljuko. Zakolne. Vrata se odpro in dva moža stopita v hišo. — — Kaj ste sami? Otroci se oddihnejo. —, Sami. — odgovori najstarji, devetleten deček. — Kje so pa oče? — V skednej so Šli. — Pa mati? — Matere ni doma, k doktorju so šli. zaradi tete. Zopet jc zatulil zunaj pes. — Molče sta čakala moža da je u-tilinil. — Kaj ni to vaš pes? — Menda. —Kaj mu pa je? Otroci niso vedeli in moža sta odšla ven. Tudi otroci so bili v hipu pri vratih. — Kaj hočete? — Strah nas je. Z vami pojde ino. saj greste k očetu. V skednju so. Zopet se je razlegalo tulenje po celem kraju. — Prokleti pes! kaj mu je vendar?! — Jaz poreeem Gorniku, da naj psa ubije. Kdo bo to poslušal ! — Hektor! Hektor! — se je opogumil deček in poklical psa. Priletel je ves moker in umazan. S prednjima tacama je skočil na dečka in mu zatulil v ob raz. — Moža sta pograbila otroka, pes bi ga bil skoro podrl na tla. — Marš! Pojdeš Ti pasja du-!ša! — je klel eden in sunil psa s škornjem. — Samo če ni ta mrlia stekel. Gornik! Gornik! — je klical dru gi gospodarja. Samo odmev se je oglašal. — Kaj niso oče v skednju? — So. —Kolibo časa že? — vpraša soseda. — Že dolgo. — pravijo otroci. — Uro že, nas je bilo že strah. — E, morda je v hlevu ali pa na vasi. Kaj bi tako dolgo delal J v skednju, zdaj v mraku! — Skedenj je odprt. — opazi drugi. — Res, odprt. " Oba utihneta. Pes beži skokom v skedenj in tam zatuli, strašno in grozno, da se moža zdrzneta. Hipna misel jima preleti mozek. Oba se obrneta proti skednju. Otroci se ju primejo za suknjo in za hlače. — Nas je tako strah. — Na-krat zajočejo vsi trije. — Pojdem jaz v skedenj, ti o-stani tukaj pri otrocih, — pravi eden in odide proti skednju. — Gorniki Gornik! — kličeta moža: otroci jočejo. -— Gornik! — kriči sosed in stopi v skedenj. Vse je črno naokrog, samo od zgoraj, od lin prihaja medla svetloba. Široko se zaganja veter zunaj ob lesene stene, sredi poda tuli pes. Casili skoči kvišku, — vzpne se na zadnje noge in zatuli proti svetlim linam. — l\aj je živali? — si misli mož. Čudno mu je in tesno. — Gornik! — zakriči še enkrat. — Kje bo. — si misli, — saj bi se bil že oglasil, na vasi je kje. Zopet skoči pes z vso silo kvišku. skoro par metrov visoko. Sosed pogleda navzgor. Proti zadnji lini se vidijo obrisi črno. dolge stvari, ki visi v zraku visoko pod tramovi: veter piha skozi odprte line in stvar se maje sem in^ tam in vselej za škriplje tram nad njo. Gledalca sprejeli groza. Tluj 1 Kako pošast vidijo njegove oči?! Hipoma je zunaj, zgrabi otroke, potegne tovariša s seboj in vs> bože v vas. — Visi! Obesil se je! — Gornik s». je obesil! Ljudje! Gornik se jc obesil! — kričita moža. Otroci zajokajo. — Joj. joj! Oče! oče! — Gornik se je obesil! — se razlega po vasi. Ves svet hiti v gručo; ženske se križajo, moški ise posvetujejo iu v vsako hišo gre klic: — Gornik se je obesil. Par žen se zgrne okrog otrok. — Strašno! Strašno! Sveta devica varuj nas očitne kazni, božje ! — molijo žene in stoje okrog otrok, ki so tudi del tega prokle tega. zavrženega. — Oče. oče! — joka najmlajše lekletce. ki ničesar ne razume. — Ne kliči ga! — se prestraši neka ženska in zapre otroku z ro ko utsa. — Kdor se sam obesi in konča je pogubljen na večno, — šepeta drugim. — V najhujše peklo pride, — razlaga druga in se pokriža. Otroci jokajo in molče, ne upalo se več izgovarjati imena £oče?. Nekaj strašnega se je zgrnilo nad nje, groza jih je, boje se; vsi u-plašeui se grabijo za krila žensk naokrog in jokajo. Pred skednjem na koeu vasi je v par hipih vse črno ljudi. Hlevske svetilke nosijo v rokah, vsi so razburjeni. Še nikoli se ni nihče v tem kraju obesil. Se nikdar! Nikdar niso culi kaj takega. Stemnilo se je in zopet je začelo škropiti. Veter zaganja mokroto v obraz čudno se m a je j o sence po tleli, čudno se svetijo lu či v lužah. Na podu sredi skednja leži pes in venomer tuli. Nekaj pogumnejših moških jc stopilo v skedenj, drugi silijo za njimi; ženske so se ustavile pri vhodu, nekatere beže. Vsako noč bi jih hodil strašit, da ga vidijo! — Odrezati ga je treba, — pravi nekdo. — Odrezati. -— pritrjuje dru gi- — Eden od fantov naj skoči gori po lestvi in odreže vrv, — se oglasi star mož. — Malo slame namečimo. da se ves ne razbije, — meni eden. Nametali so nekaj slame na sredo. — Ni treba dosti, saj živ že tako ni več. — se je oglasil nekdo od zadaj. — Zdaj naj ga nekdo odreže, — sklene oni starec. Ali nikogar od fantov ni bilo več v skednju, vsi so nekam izgi-liili. — Naj vendar nekdo stopi gor po lestvi. Ga vendar ne bomo pustili viseti vso noč! — Pa zakaj ne? Doli ali zgoraj saj je vse eno. — Kaj bo pa gosposka dejala?! Moramo ga odrezati. In kristjan je bil vendar-le. Dolgo so se še pogajali, pes je tulil, zgoraj nad njimi je veter majal črno senco, rezko je škripala vrv. Naposled si je mlad fant, ki je pod neba. Veter se jc podil prebil na glasu najbolj pametnega ko nizke, umazane vode, iz kate v vasi, pritrdil svetilko na prsa 're je štrlela tu in tam trava. Da ' in'stopil na sredo. (leč je šumela voda. ko so voli — Jaz pojdem, če že drugi no- ^rodili po nji in težko vlekli ko-ce- '— |la za seboj. Visoko je brizgalo Dali so mu oster nož in fant je(blato, vse tja preko bele, nepo-! splezal po lestvi kvišku. j barvane rakve. Žalostno se je — Strašno močno vrv si je majala luč in se bledo svetlikala VZel* — Je zala'ičal doli med lju- na vodi. Vselej, kadar so zabredli di. ki so molče in z grozo gleda-,v vodo je voznik zaklel in kjer li kvišku. je bila cesta prosta je zamrmral: In potem se je ono črno zgoraj (— Saj ne bo dolgo. Ti prokleta še enkrat močno zazibalo in koj pot! Jernej šle\a. Takega dekleta pustiti! In za Katro I Na! Meni bi bilo ravno za bajto in za tistih )>ar plesnjivih Katrinili grošev! Dekle, dekle, fino dekle, če bi se $jaz ženil! — je premišljeval v glavi. Imel je še le osemnajst let. Zopet se je čulo, kako je hitel na to je zaropotalo truplo na tla. Fant in oni starec sta obešen ca še malo na kupu slame poravnala, drug se ga ni hotel nihče dotakniti. Tudi fant je šel potem takoj ven in si je pri koritu o-pral roke, kakor da bi se bil kužnega dotaknil Saj se ni bal mrtvili ljudi, — ali ta se je sam obesil! — Zavržen in pogubljen ! — je fantu završčalo po ušesih in po kosteh ga je zazeblo. Pokri-žal se je. Gorniku so postavili svetilko z lojevo svečo k glavi in ga pustili samega. Samo pes Hektor je ostal pri njem; ni se dal odgnati od gospodarja. Zaprli so skedenj in se razšli po hišah. Še nikdar se ni toliko molilo v vasi. kakor oni večer. In med molitve je hrumel veter dež in tulil zvesti obešenčev pes. Gornikova žena je prišla pozno v noči iz trga. Ni hotela ostati .'tam pri znanki čez noč. Nekaj jo je vleklo domov. V vseh hišah v vasi je bila še luč, kljub pozni uri. Le na njenem domu j ; bilo tema. In ko je stala pred hišo in bila s pestmi ob vrata, ne da bi so bil kdo oglasil, je vedela. da se jc nekaj zgodilo. Naravnost k sosedu je šla. Tam je našla otroke in tam so ji vse povedali. Niti je ni zelo presenetilo. Temen človek je bil njen mož, temen, nepristopen. Oj. vedela je.... Vso noč je jokala. Ni ji bilo dobro pri možu ali njen mož je bil Dolgo se je vlekla pot po celi dolini do župnije. Težko se je majal voz dalje, kolesa so ječama. In iz vasi je vedno prihajalo žalostno, zategnjeno pasje tule nje k njim. Zgoraj v kotu pred pokopališčem v neposvečeni zemlji, kamor so metali nesnago, so brez zvo-jnjenja in molitve zagrebli obe-šenca. * Pozneje so se ljudje polagoma spomnili, da se je Gorniku menda zmešalo. Vedno je bil čuden in tudi ne priča o pameti, da j,' preganjal ženo in jo tako po nepotrebnem dolžil. Poslednji čas pa sploh ni z nikomur občeval, bil je sam in je razmišljeval o Bog vedi čem. — Menda sc je revežu res le zmešalo. — so se menili v vasi in žal jim je bilo, da so Gornika tako pokopali. Krščanskega pogreba seveda vseeno ne bi bil dobil. — ali da bi ga bdi vsaj na pare deli in umili.... IV. Gori v rebru nad vasjo so peli fantje. Svetla noč je bila. luna je sijala. Topel veter je piha 1. prijetno j<> bilo zunaj. Blacrogla sno je plavalo petje v srebrno noč. Preko vasi v doline, kjer se je zastavilo in še le čez nekaj trenutkov odmevalo nazaj. Kakor da bi jim drugi tam odpevali, tako je bilo. In fantje so peli. Kras ■tihe. svetle noči jiii je občaral: polagoma so peli. ubrano. Melan- nekdo po skaloviti poti od vasi navzgor. Na ovinku doli pod njimi je zazvižgal. — Pojdimo, hajd! Vsi so se vzdignili. Nekaj jih je šlo po poti, drugi so skakali po strmini dol. (Pride še.) in ti otroci so njegovi. In tak ko- i holičn^. dolgozategnjene pesmi, nec! Če bi ga bili drugi ubili, — hi so se čudovito prikladale nočni ali da se je sam končal! — Usmi- pokrajini. Ni bilo navadnega krili se. Bog, njegove duše! ka in vriska. Ni bilo šal in sme-Vso noč je jokala, vso noč je Mia- Molče so sedeli v presledkih molila, vso noč je slišala, kako (okrog po skalah. Čakali so. da je je tulil pes Hektor na mrtvaški zadnji odmev utonil v dalji med straži. In njej je bilo to žalostno, gorami da je vsa noč zazibala v obupano tulenje še v tolažbo. Uenj, v tišino. In takrat je eden Ljudje se jo bodo ogibali, nje povzdignil i k j . - Antal Nagv, poddeset-irk :!. domobranskega pešpolka. Vej na ujetnika umrla. V Ljub-'j. i i sia umrla italijanska vojna ijetbika Vinjene Marcolongo, po-' italijanskega pešpolka št. 1 J. ii Kuigi Zucchini, pešec itali-j;i!i>k' ga polka št. 27. V ruskem ujetništvu. Oglasil se je Fran Mohar, ujet v llusko-J*. aprila) v peuški gnberniji \ evropski Rusiji: ...Vse veliko-n ieiie praznike sem se vozil. Od c\. tiiega petka sem že na potu v vlaku in že jako daleč. To bo vse minilo, liog nam daj ljubo zdravje, pa se bomo še videli. — Iz voj-Mega ujetništva se je oglasil tudi Ki an Marinšek, doma i/. Pšate pod Ljubljano, oženj en v Rodom-ljnh v kamniškem okraju. — Matevž. Smole j se je bil pojavil svojcem, ki bivajo na Jesenicah na Gorenjskem, iz Kurgana, ki leži i.a reki Tobolsk v tobolski gnberniji v Sibiriji. Oglasil se je Čez 6 mesecev mučnega molka in je z dotičnini sporočilom svojce nadvse razveselil. Za oslepele vojake. Neimenovani v Cerkljah pri Kranju je daroval ."> kron, ker je dobil v dar stročnico ruskega šrapnela. Za naše vojake na južni fronti so v Ljubljani nabrale na inicija-tivo gospe podžupanje dr. Triller-jeve vrle gospice Naglas, Milavee in Pi'ibyl v ljubljanskih narodnih krogih v par dneh nad 3000 kron. Prištevši prispevek mestne občine v znesku 3000 kron in velikodušni dar Mestne hranilnice ljubljanske 2000 kron, je torej na razpolago za darove vojakom, branečim slovensko domovino perfidnega vpada zemlje lačnih sosedov, nad 3000 kron. Za ta denar se nakupuje sedaj tobak, cigarete, smod-ke, pipe, eitronovo kislino, čokolado in drugih praktičnih ter potrebnih darov, ki se odpošljejo nujnim in zanesljivim potom na fronto. Italijanski ujetniki v Ljubljani. Na ljubljanskem gradu je interniranih nekoliko italijanskih u-jetnikov, odkoder jih pozneje odpeljejo v notranjščino. Major Kern je prenaredil iz grada vzorno bolnišnico, v kateri bodo samo italijanski ranjenci in bolniki. Str ežniki bodo v tem oddelku za italijanske ujetnike-bolnike tamkajšnji italijanski podaniki, povečini duhovniki, ter ljudje drugih poklicev. Internirani Italijani so jako marljivi in prilagodili so se svojemu položaju ter pridno delajo. Italijanski častniki pa so manj vljudni gostje. Ne pogledajo v oči avstrijskemu častniku in feololi ne trpijo, da se vpričo njih ranjen in da ga od tedaj pogrešajo. V ruskem ujetništvu. Peter piše prijatelju iz Kologri-leži na reki Unži v ko- govori o trozvezi in da se jih kaj vpraša. Umrla sta v Ljubljani Ivana Dovč, hiralka. 54 let, ter Ljudevit Zaje, sin krojaškega pomočnika, 3 mesece. Umrla je Rozika .Tovan. učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano. Umrl je Ivan Ferjan, posestnik, gostilničar in lesni trgovec na Savi pri Jesenicah. Mlad pcžigalec. Dne 19. julija je začelo goreti v seniku posestnika Ivana Potočnika na Dobra* čevein pri Žireh. Ogenj se je hitro razširil in vpepelil v dveh urah i hlev z vso krmo in gospodarskim orodjem do zidu. Gasila je doma-1 ča požarna bramba. Skoda se ceni. na 10, 000 kron, pogorele« je za-j varovan za 6000 kron. Za žgal je neki (Jletni sosedov deček. Strela je udarila dne 23. julija v čredo živine na Veliki Planini. Omamila je pastirja, več krav pa je ubila. Kaznovani so bili dne 28. julija pri okrajnem sodišču v Ljubljani prodajalci drv radi zahtevanih o-| dernških cen, in sicer: Jernej Pangere, posestnik v Ponovi vasi, na 3 dni zapora in 10 K globe; Fran Skubic, posestnik v Vojeh, j na 4 dni strogega zapora in 10 K globe; Martin Goršič, posestnik v Ponovi vasi, na 3 dni in 10 kron globe. Vsem trem so se tudi drva zaplenila v prid občinskim revežem. Zagovarjali so se s tem, da je vse dražje in da so vsled tega tudi drva dražja, kar pa se je izkazalo neupravičeno, ker so zahtevali za seženj drv še enkrat toliko ali še več, kakor so pa stala pred vojno. Raznotere rti iz Ljubljane. Ker dosedanja vojna pekarija na Marije Terezije cesti ni več zadoščala za od dne do dne naraščajoče potrebe prebivalstva, je sklenil aprovizaeijski odsek, da to pelca-rijo opusti in vzame v najem veliko večjo in moderno opremljeno pekarijo Jean Schrev-a v Gradišču z vsemi podružnicami vred. Ker odpade s tem dosedanji privatni Schrey-ev obrat, seveda obstoječi ostali pekovski obrati ne bodo mogli tožiti o kaki novi konkurenci.. Izredni časi zahtevajo pač izredna sredstva in da je ob obstoječih nenormalnih razmerah v Ljubljani mestna vojna pekarija absolutno potrebna, o tem danes pač nihče ne dvomi. — Večjo množino sladkorja si preskrbela potom trgovinskega ministrstva mestna aprovizacija. Skrbelo se bo seveda za to, da bo ta sladkor na razpolago po primernih starih cenah. — Dne 28. julija je začela mestna aprovizacija prodajati na Vodnikovem trgu prašičeve glave 1 kg 1 K 21) v, posamezne parklje pa po 20 v. Četudi ni bilo občinstvo obveščeno o prodaji, se je blago hipoma razprodalo. Ustreženo je s to prodajo zlasti siro-mašnejšim slojem. — Nov krompir 1 kg 8 vinarjev je 28. julija I prodajala mestna aprovizacija na j Pogačarjevem trgu. Iz ljudskošclske službe. Ker je j odšel učitelj Alojzij Intihar v vojno službo, je dodeljena eno-razredniei na Robu učiteljica Terezija Podboj iz Loškega potoka. Ker je odšel učitelj Albin Smole v vojno službo, je dodeljena eno-razrednici v Rovi učiteljica Marija Ferenčak iz Vrhpolja. ŠTAJERSKO. Fadel je na južnem bojišču re- I zervni poročnik in" kompanijski poveljnik Fran Mimik iz Celja. Z dušo in telesom vojak je odšel začetkom maja s svojo stotnijo na italijansko fronto, kjer se je po izbruhu vojne opetovano odlikoval. Njegovi fanti so ljubili in spoštovali svojega zapovednika nad vse in sledili bi mu bili, če bi jim zaukazal v sam pekel. Pri po-nočnem ljutem italijanskem napadu dne 20. julija je priletela granata ter zadela poročnika Mir-nika. Z njim je padel — zvest mu do smrti — tudi njegov verni sluga Fran Kolšek iz Polzele. V ruskem ujetništvu. Frančišek Loskot, rodom moravski Ceh, pred vojno v službi v Trbovljah v evropski Rusiji. Zdrav sem. hvala.Bogu; v vojni se mi ni nič žalega pripetilo. Meni gre zdaj prav dobro. Po hudem boju smo 'iili zajeti. Ferjane ni več med živimi. Zadela ga je krogla. Bilo ga ni med mrtvimi, ne med živimi. ravili so drugi, da je bil ranjen, nekaj časa se je vlekel, potem je omahnil in ni ga bilo več. Tedaj je padel sneg. ki ga je kmalu pokril. da ga ni bilo mogoče najti. ca : Neki niaršbataljon našega primorskega pešpolka, v katerem služijo po večini Slovenci ir Hrvati. se nahaja na soški fronti. Vetja stotnija se je nahajala več ni v jarkih uri Sv. Martinu. Italijani so jo obsipavali z granatami in šrapneli. toda zaman so u-pali, da zrahljajo pogum in vstrajnost naših Primorcev. Le na želja je navdajala vse: da bi -se skoraj pokazali italijanski vojaki. Pred kratkim se je po ljutem artilerijskem ognju respribli-žala neka italijanska stotnija naši poziciji. " Italijani so tu!"' je za-klical poveljnik nadporočnik Co-žič in bliskoma je zasedla stotnija neki grič za svojimi jarki in spre-sovražnika s takim hladnokrvnim ognjem, da .je imel strašne izgube. Nekaj Italijanov je prodrlo do naših jarkov in na te so se vrgli Primorci v. bajoneti. Pri četrt ure .ji* trajal boj in seje cončal s.popolnim porazom sovražnika. Pred našimi pozicijami je ležalo vse polno italijanskih trupel. Italijani pa niso hoteli odnehati. Artilerija se je zopet oglasila in kmalo nato se je zagnalo na naše Primorce pol bataljona italijanske pehote. V ljutem boju so vstrajali naši fantje navzlic premoči skoraj pet ur v svoji poziciji. tako dolgo, da je prispela pomoč. Do večera so bili Italijani odbiti in njihove čete so se zopet umaknile, pustivši za seboj nešteto mrtvecev in ranjencev. Tudi naše izgube so bile precejšnje, toda italijanske menda več kot desetkrat večje. Poveljnik naše stot-nije. nadporočnik Cozič, je bil ranjen. praporščak Janar, ki se je obnašal posebno junaško, ja pa ladel. kakor rudarski inženir, pošilja iz Taškenta v vroči turkestanski deželi srčne pozdrave Slovencem, s katerimi se je bil seznanil tekom Kavči svojega bivanja med njimi. Iva, ki Pcdpora za vdove in sirote stromski gnberniji v evropski Rn-padlih častnikov. Pod maršal pl. siji- lvostromska gubernija daje Mattanovich je ustanovil za pod- izvrstne lesarje in pečarje, ki slo-poro vdov in sirot na bojišču pad- vijo širom Rusije, kakor so pri lih ali vsled bolezni umrlih čast- nas na dobrem glasu zidarji z nikov in vojaških uradnikov 3ga Renč. Peter Kavčič je doma iz armadnega zbora sklad, ki že zna- Zalaza-Cadre št. 4"> pri Tolminu, ša svoto 61.000 K. Podpore se po-J Fran Pitanuc. doma h Volč št. 13 deljujejo v najvišji izmeri do 200 na desnem bregu sinje Soče blizu kron vdovam in sirotam padlih'Tolmina, piše: ...Sedaj sem voj-ali vsled bolezni umrlih častnikov[ni- ujetnik v samarski gnberniji in vojaških uradnikov 11. in 9. či-novnega razreda. Prošnje se morajo nasloviti na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu. Čuden slučaj. V Gradcu se je 23. julija na čuden način smrtno ponesrečila hči vinskega trgovca in posestnika Andreja Raminger-ja. Stala j«1 na cesti pod oknom neke prijateljice ter govorila ž njo, kar naenkrat se je zgrudila. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Dognali so. da jo je v glavo zadela vojaška krogla, ki je priletela iz večje daljave. Dražilci živine, lz Gradca poročajo: Posestnik Fran Konrad iz Spodnje Cerknice pri Stainzu je zahteval 15. junija na semnju v Grasu za par volov najprvo 1900 kron, potem 1840 kron. Oba vola sta živa tehtala le 790 kilogramov. Enega vola je Konrad sam izredil. drugega je kupil še v mirnem času v teži 200 kg za 140 K. Zahteval je torej za. kilogram žive vage nesramno ceno 2 K 40 v, oziroma 2 K 32 v za kg. Prizivn'o sodišče v Gradcu je obsodilo Konrada na 5 dni zapora z enkratnim trdim ležiščem in pa na denarno globo 300 K, eventuelno na nadaljnih 30 dni zapora. V utemeljitvi razsodbe se pravi: Predvsem je do-gnano, da so leta 1914 tako voli veljali 66 do 68 K za 100 kg žive vage. Ce se mora tudi priznati, da so danes vzrejevalni stroški večji, vendar pa se jih ne sme tako visoko ceniti, kakor je to storil obtoženec. Primerno bi bilo 1 K 20 vin. za kilogram, obtoženec pa je zahteval 2 K 40 v. oziroma 2 K 32 v za kilogram žive vage. Gre torej za poseben slučaj navijanja cen. Preveliki dobiček je znašal 800 do 900 K. — Posestnik Karel Greisdorfer iz. Voehere je kupil na semnju v Velikem Sv. Florija-nu 7. aprila od posestnika Antona Kappa par volov na počez za 1920 kron. Cez četrt ure je prodal iste vole posestniku Karlu Temelju za 2iw> nw*ur> št. 47 padel. Seznam izgub št. 206 JOHN WENZEL pa pravi, da je bil imenovani le 2§!f M, tt. pU 01lV«lud, 0kli POZOR, KROJAČI! Potrebujem dobrega krojača za stalno delo. Dobra plača. Več se izve pismeno. W. A. Thiede, Box 10. Durbin, Pa. (17-19 —8) Zopet boljši so se odprli za nase rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahke še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse drugf ugodnosti za uspešno kmetovanje Blagovolite se o tem prepričati na Z italijanskega bejišča se poro- j lastne oči! Rojakom ne moreine dovolj toplo priporočati, da si o gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to.— Pišite še nam še danes za nadalj-na pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-oiošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej enjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako posti omogočiti, da bode list našim laročnikom redno dostavljala na lom. Upravništvo 4'Glas Naroda". NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois k, Wisconsin naznanjamo, da jih bo da obiskal naš zastopnik fc Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. HARMONIKE bi BUMlJlTa. T papr».T0 i TiOti poiU*. to amm U bi Im vori« fx itdij v Comm. T porrsTtk ti Izvanredra ponidba za bolne. To je zadnji m^sec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše te!o, kemično anaiiziratf urin ter m:kroskoptčno preiskati kri in izmeček ttr izvršiti $lU.of ' vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žerki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužiio. tudi ako žive 200 milj od tu. Iznlačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Permanent Bid*. 746 Eodid Avenue, Cleveland, Okio. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okrreioat in negib-čnost sklepov in mišic Pristni prihajb v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znam-ffiko - 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost- od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Watbitf ton St. York, N. Y. Slovensko samostojno bolniško podporno drušh o za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvetkovich. 31!S Bond St., Brooklyn. N. T. Podpredsednik: Frank Cerar, 27 Gamma PL, Glendale, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 1SGG Cornelia St.. Rklirewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Itidgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, C2S Bond St., Brooklyn, X. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 5G Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn. X. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union Sr., Brooklyn. X. Y. Mary Kompare, 32 Stags St., Brooklyn, X. Y. Ivanka Šubelj, 59 St. Mark's Place, New York, X. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, G9 E. 7th St., Xew York, X. Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO ^ . 1 \ Manon Lescaut | in \ Chevalier Desgrieux. \ -°- " . .. : S Spisal: ABBE FRBVOST. ^ Za Glas Naroda prevel: G. P. ^ 10 (Nadaljevanje) T»daj nisem imel nobenega strahu več ter povedal Manon o naši nesreči v Chaillot. Da pa jo potolažim radi velike izgube sem ii.i.i"! tiieblirano hišo. v kateri sva živela v navideznem sijaju in povsem varno. T i be r «je me je med tem časom večkrat obiskal. Njegove moral-tie pridige niso imele nobenega konca, ne kraja. Ponavljal mi je i bre/ prestanka. kako krivico uganjam proti vesti, časti in sreči. Njegov opomine sem prijateljski sprejemal in, dasiravno nisem i!"el mti najmanjšega nagnjenja, da bi jim sledil, sem mu bil vendar odkritosrčno hvaležen za napor, kojega čisti vir mi je bil znan. — Včasih sem ga v navzočnosti Manon celo podražil ter ga po /Vili Iiilj ne bo bolj vesten kot je veliko škofov in drugih duhovnikov. ki s. dobro razumejo na to. kako spojiti službo z ljubeznijo Tih-r-e je vse to sprejemal udano in ne da bi ugovarjal. Ko pa je vid« I. z pomoči ter spoznal itn . vosi lJaga. po katerem tako blazno hrepeniš. Pot«'tn bo prišel 1 »•■■!.utek k,, me boš naš.'l pripravljenega pomagati ti in te ljubiti! [>;nn-s pa pretrgani s t« boj vsako zvezo, ker me polni tvoje obnašanj«* s studom! To veliko pridigo mi j«* napravil v moji sobi. pred očmi Manon. Vstal .j«-, da s«- odstrani .laz sem ga hotel zadržati, a Manon mi je to /iibnmila s pripombo, da je norec in da naj ga pustim iti svojo pot. — Njegov«■ besede pa kljub temu niso ostal«' brez upliva na mene. j Namenoma omenjam onih trenutkov, v katerih sem čutil, da se obrača moje sive na dobro, kajti temu spominu s«mil se imel pozneje /;i h valiti del svoje trdnosti v najbolj nesrečnih položajih mojega življenja. Objemi Manon pa so kmalu razpršili tugo. katero je povzročil v m. M i nastop a pdjatdjcn Tiberge. Nadaljevala sva svoje živ-i !• ij«> polno z.ibav in ljubezenskega uživanja. Pomnožitev najinega premoženja j«' povečalo najino ljubezen. Pri igri s«-m imel tako srečo, da sem pričel misliti na to. kako bi naložil del svojega denarja. Služabnikom ni bila moja sreča ni-' k.ik.t skrivnost, posebno ne telesnemu strežaju in strežajki Manon. S v navzočnosti katere sva ponavadi vedno čisto odkrito govorila. I Ti deklica je bila lepa in moj strežaj je bil zaljubljen vanjo do ušes. Imela sta opravka s popustljivo, mlado gospodo, katero sta upala lahko prevariti. Skovala sta načrt ter ga izvedla tako po-j polno, da sta naju spravila v položaj, iz katerega se nisva mogla )'ik«lar več izmotati. I'.ila j«* polnoč, ko sva se nekoč vrnila od večerje, na katero! naju j« povabil gospod Lescaut. Poklical sem svojega strežaja in .Manon svojo stn-žajko, a niti prvi, niti «lruga se ni prikazala. — I zv. drla sva. da sta zapustila hišo krog osme ure. V tem času sta dala spraviti stran par koveegov. — seveda po najinem naročilu kot sta izjavila. Takoj sem slutil del resnice, a moja najhujša slutnja ni segala «lo grozovite resnice, ki mi je postala jasna, ko sem stopil \ svojo sobo. Ključavnica pisalne mize je bila odtrgana m / denarjem vred je izginila tudi moja obleka. Dočim sera stal na mestu kot okamenel. je prišla Manon. vsa prestrašena, kajti isto strašno razkritje j«' napravila tudi ona v svoji sobi. Ta udarec se mi je zdel tako strašen, da sem moral uporabiti svoje sile. ker bi sicer omedlel. Strah, da se tudi Manon loti moj obup, mi je dal poguma, da sem se delal brezbrižnega. S smehom na ustnih sem ji rekel. «la si bom poiskal odškodnino pri kakem tepcu v hotelu Tiansvlvanie. Ona pa je bila videti tako vzne- ; mirjena vslecl naše nesreče, da je nisem mogel potolažiti. — Izgub-1 jeni smo! je vskliknila s solzami v očeh. Zastonj sem si na vse način«' prizadeval, «la jo potolažim. Moje lastne solze so izdajale obup. zadrego, v katero sva zašla. Bila je v resnici tako zelo uniče-j na, da nama ni ostala niti ena srajca. Konečno sem se odločil, da pošljem po gospoda Lescaut. Ta mi je uasvetoval. naj grem sam k policijskemu predsedniku in pref« kin Pariza, Storil s«-ni to v resnici in bila je moja sreča. Brez «'»'ii'a na to. da so bili moji in napori uradnikov brezuspešni, sem dal s tem Lescaut-u priliko, da govori s svojo sestro ter jo v moji odsotnosti napoti do strašnega koraka. Povedal ji je o gospodu; <;. M starem razbrz«laneu. ki je tako knežje plačal vsako veselje j -j ženskami. Pojasnil ji j«- vse prednosti, katerih bo deležna, če se mu uda. Sklenilo se je kupčijo, ko naj bi Lescaut obvestil G. M.S «; radostih, ki ga čakajo. j Ko se in se vrnil sera našel še Lescaut-a pri sebi. Manon je šla* že s p;, t ter me je potom služabnika obvestila, da potrebuje nujno počitka in oU z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomislit', da le bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj-še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piSe: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In «edaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar bo jih ■pitali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne ti7> slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bora ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol j ei ki bi ŠU žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajeivski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim'"Vas, posvetite par ur temo delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 59 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. <&<&<&{9» NAJBOLJŠA ® ® <» ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. debs isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Are., N. 8. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA'* iavršoje vsakovrstne tiskovine po nizkih M> oksno^txTriije prevod« j UnQsko Posebnost m dnštresa praribC Y«a narotnapošljit*~Mg Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Veliki vojni atlas Mr. OTO PEZDER, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. >rTU Bureau o i Iaduatrija u4 Immigratioa" aa državo New York varuje im pomaga prioeljoa-«««, ki so bili oaleparjeai, oropani ali ■ katerimi ee je slabo rar-aalo. Brezplačno »e daje masvete pri-•eljeaeem, kateri sc bili oalepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-fovoer a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, »premij eval-eev, kažipotov i* posestnikov fo-stOm, Dajo se imforznaeijo v matarali-zatijskih zadevah: kako postati drixvljaa, kjer se oglasiti aa d*-iavljaatk« liatime. Sorodniki naj bi te sestali ■ pri-•eljeaei n* Ellia lalaads ali pri Barge OSiee. DRŽAVNI DEHAVH! DEPARTMENT (State Department of Lalktf} BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad t meatu New Yorkut M 3art 29th St., odprt rsaki dam od 9. mre zjutraj do S. popslds« Jm 9 credo rre£er od B. do 14 vffc a vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij- B skih posestev vseh yelesf. Obsega 1 1 mmih zemljevidov, aa ZOtih straneh in vsaka stran je 10J pri 134 palca velika; ||| Cena Ramo 25 centov. Manjši vojni atlas [obsega devet raznih zemljevidov B aa B straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov« Tli aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da'so viak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 26c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri večjem •djamu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y* ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali v»č rodnimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ših HASSAN PRF.MIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Prenlom Dept. 490 Broome St., New York, Pi. 1. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) PC ZOB ROJAKI! Najbolj a f pašno _ ntt»M_/ žilo za" žen. > iM ■ke in moške la«e. kakor tudi za moike brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Rtvmatizem. kosti bol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potne noge, kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdcr bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB W AHClČ, 199S K. C4th B*, Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DKZAYAEL Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani ^Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar.pošljite nsi« Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! Zanesljivolpride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 E velja sedaj $16.00 s poštnino vred.; FRANK SAKSERi 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.