281. flMHOL V UiMltiL f srcđo 4. ttmto 190) XL leto. j**Ai» tm oju> «»*4»r, i*imSl aeucijc in piuuas*, iti teija *4> postt prcjcman M «■■■■■ m vse les} 25 K, sa pol icu »3 K, sa ćctrt leta 5 K 50 h, sa en mesec 2 K 30 h. Za Maftlfano s pošiljanjem na dom za vse lets 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa tn mesec 2 K. Kdor bodi sam poni, placa za vse leto 22 K, sa pol leta ti K, sa četrt leta 5 K 50 h, sa en mesec 1 K 90 h. — Ža t»|a letela toliko več, kolikor znala poštnina. — Na naroči* *rez Istodobne vposiljatve naročnine se ne oslra. — Za t™*11* se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oseaalia trnka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi na) se izvole f ranko vatf. - tokopisi se ne vračajo. — Urtdnlttmj ta apnmlilro je V Knaftovtb ulicab it 5. in sicer uredništvo v 1 nadstr* ■pravnlitvo pa v pritličju. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari 9ra*mi*rva talefosi aL 14. NttalllM itefUsM N Ml. Upravniatva telolon it 85. Poginule o draginji. V zadnjih letih je zavladala taka draginja, kakršne menda ni bilo še nikdar, tudi takrat ne, ko so dolgotrajne vojne in slabe letine uničile vse blagostanje ljudstva. Vsakdo občuti naraščajočo draginjo: delavec, uradnik, obrtnik in kmet, sploh ves takozvani srednji stan, ki ni bogato obdarovan z »darovi tega sveta«. Dohodki teh stanov jedva zadostujejo, da se pokrijejo naj primit i v-nejše življenske potrebe, ne da bi mogel kdo še misliti na to, da bi si z eventuvalnimi prihranki mogel zagotoviti, ako že ne udobno, pa vsaj količkaj brezskrbno starost. A draginja še vedno narašča in zdi se, kakor da bi je ne hotelo biti konca. Ako bo šlo tako naprej, kmalu ne bodo zadostovali pičli prejemki kmeta, obrtnika, uradnika in delavca za najnujnejše življenske potrebščine. In kaj potem? Nastati mora nevarna gospodarska kriza, ki bo pretresala državo v njenih temeljih. Kdor ni slep, kdor ni v službi onih maloštevilnih špekulantov, v katerih izključnem interesu je, da se ne zastavi meja vedno naraščajoči draginji, ta mora uvideti, da zahteva najvitalnejša državna korist, da se odstrani tisto zlo, ki je vzrok, da so pri nas nastale razmere, ki dovoljujejo nepremožnim slojem jedva še dihati, kamoli pošteno živeti. široke ljudske mase, ne izvzemši našega kmeta in obrtnika, ječe pod neznosnim jarmom splošne draginje, a tisti, ki imajo edino od te draginje korist, so veleposestniki in maloštevilni borzni špekulanti, ki se skušajo okoristiti z bedo neimovitih slojev. V eminentneni interesu vsega ljudstva je torej, da se napravi energično konec tem neznosnim razmeram. To se pa da doseči edino potom zakonodaje. Zato ni treba biti človeku baš prijatelj socialnih demokratov in njih stremljenj, ako priznava, da je bil njih nujni predlog v zbornici proti vladajoči draginji, ako se abstra-hira od splošnega položaja v zbornici, ne le umesten, marveč naravnost potreben. Kaj pa je zahteval ta predlog! V bistvu ničesar drugega, kakor da naj vlada z zakonitimi sredstvi primerno omeji vsako neosnovano podraženje tako živil, kakor tudi drugih potrebščin, predvsem pa da se določijo najvišje cene v trgovini, s čimer se zlasti omeji umazani posel raznim mešetarjem, ki so največ krivi, da permanentno naraščajo cene najrazličnejšim produktom. In Rennerjev predlog? V tem predlogu se zahteva, naj vlada podpira poljedelske zadruge, naj zniža u žitni n-ski davek po mestih, sploh ]> a davek na pivo, petrolej, ]> r e d v s e m pa na sladkor. Vse to so zahteve, ki so skupne kmetu in delavcu, obrtniku, trgovcu in uradniku. Takšne zahteve morajo biti vsaj simpatične vsakomur, ki čuti z ljudstvom in ki ima srce za nje, saj so to zahteve, ki so skupne za ves takozvani srednji stan. Saj je vendar znižanje davka na sladkor, pivo, petrolej itd. v interesu tako kmeta, kakor delavca, obrtnika in uradnika; s tem se znižajo tudi cene dotičnim stvarem, ki jih baš ti stanovi največ konsumirajo. In kdo ima korist od tega? Menda vendar tisti, ki te stvari kupujejo! Sedaj pa vprašamo: Kako se more vzpričo teh notoričnih dejstev tako grdo slepariti javnost, kakor je to storil včerajšnji »Slovenec«, ki piše doslovno: »Pribiti je treba za vse čase, da so glasovali slovenski liberalci zn socialno-demokraški predlog, k i je naperjen naravnost proti o b s t o j u kmečkega stali u« ?! To je višek političnega slepar-stva in iopovstva! Ali je zakonita določitev najvišjih cen v trgovini, podpiranje poljedelskih zadrug, znižanje cen sladkorju, pivu in petroleju, ali je vse to res naperjeno proti obstoju kmečkega stanu? Kmetje, odgovorite na to vprašanje, povejte, ako te zahteve pome-njajo »uničenje kmečkega stanu«, kakor vam hočejo natveziti vaši »prijatelji« — klerikalci! Jn ti ljudje, ki se hlinijo, da ni boljših zagovornikov kmečkih koristi, se sedaj še upajo bahati, da so kot en mož nastopili proti predlogu, ki je meril zgolj na to, da se prepreči vsako samovoljno, neutemeljeno draženje, ki je tir jal, naj se podpirajo poljedelske zadruge in naj se znižajo cene sladkorju, pivu in petroleju ter i primerno omeje oni davki, ki jih I kmet, meščan in delavec sicer ne plačujejo neposredno, ki se pa končno vendarle zvale kot neznosno breme na njihove rame! Proti takšnim splošno ljudskim zahtevam so si upali nastopiti klerikalni poslanci ter si drznejo celo briti norce iz svojih volilcev, češ, da so »rešili kmetski stan«, ker so preprečili, da se ne poceni sladkor, petrolej in druge enake stvari, ki jih bodisi kmet, delavec ali meščan enako rabi in potrebuje! Takšni so klerikalni »prijatelji« ljudstva! Doma se hlinijo, kakor da bi ne bilo odločnejših zagovornikov ljudskih koristi, na Dunaju pa igrajo pod enim klobukom »z zastopniki ljudskih izkoriščevalcev, borznih špekulantov, z lovci za dividendami in provizijami« ter prodajajo interese svojih volilcev! Kdaj bo ljudstvo spregledalo in pokazalo vrata tem sleparjem I _ LISTEK. Nekaj o zgodovinskem pomenu )]ubl]anske$a gradu. Vsako mesto, da, vsak večji kraj širnega sveta ima svojo posebnost, ki je nanjo ponosen vsak rojak in katere se pri spominu na svojo domovino najpoprej spomni, če je še tako daleč proč od nje. Mnogo krajev imenuje ljudstvo sploh le z imenom dotične posebnosti, ki ni postala samo domačinom, ampak v teku časa tudi tujcem takt) znana, da je dobilo označenje doticnega kraja po oni posebnosti naravnost značaj mednarodnega imena. — Kdo ne misli pri imenovanju »K remi a« takoj na mater Velike Rusije, na Moskvo, ali če se omeni »stari Štefi«na cesarsko mesto oh Donavi; ime »Hradčin« zadostuje za »zlato Prago«, istotako»K r a 1 j e v i griček« ali »L ev iz San Mare a«, če se hoče označiti Budimpešto ali Benetke. Tržačan, naj si bo slovenske ali italijanske narodnosti, je ponosen na to, da je rojen pod senco »S a n 6 i u s t a«. Posebnost Ljubljane je g- r a d! Ob njegovem vznožju so sezidali v davni prošlosti mesto, ki se danes razprostira kroginkrog njega, da tvori naravno središče »b e 1 e Ljub-I j a n e« in s to takorekoč cele Slove nije! Podrobna zgodovina ljubljanskega gradu, ki bi bila brez dvoma jako zanimiva, se bo morala šele pisati; vsekakor pa se lahko trdi, ne da bi se dalo temu ugovarjati, da je mnogo takih objektov, ki veljajo za slavne in katerih imena izgovarjajo domačini z največjim spoštovanjem, dočim jih hodijo tujci tru-moma občudovat, katerih zgodovina pa se z ono ljubljanskega gradu ne da meriti niti z daleka. Celo čas, v katerem je moral služiti ljubljanski grad svojemu najžalostnejšemu namenu, ko je sprejemal v svoje okrilje jetnike, ki so se morali tu pokoriti za svoje resnične ali dozdevne pregrehe proti državi ali družbi, nudi toliko zanimivosti, da jih hočemo na tem mestu nekaj omeniti; kasnejšemu strokovnemu peresu pa prepuščamo, da nadrobneje obdela to epoho iz zgodovine ljubljanskega gradu, in pridobi gradu doma in na tujem zgodovinsko ime. Kakor je znano, je služil grad do maja leta 1895., ko so ga radi poškodb, povzročenih po potresu, izpraznili in ga proglasili za dotedanji namen nerabnega, kot kaznilnica oziroma ječa za navadne in politične zločince. Mnogo izmed teh političnih zločincev se je živahno udeleževalo italijansko - patrijotienega Poslansko zbornica. Na Dunaju, 3. dec. Vlada diha že prosteje, ker sme upati, da spravi nagodbo pod streho. Nujni predlogi, ki zapirajo dnevni red, izginjajo hitro drug za drugim, tako da bo že v četrtek mogoče začeti z razpravo o nagodbi. Ta razprava ne bo preveč dolga, zakarj vsak« premem-ba teh zakonov je izključena. Zbornica mora vse točke brez premembe sprejeti in kakor se kaže, jih tudi sprejme. S tem pa še nikakor ni rečeno, da sme vlada mirno gledati v prihod-njost. Rešiti je še budgetni provizorij in rekrutni zakon. Ce bo opozicija hotela, bo lahko delala vladi še velikih težav; še več, lahko provzroči tudi krizo. Baron Beck se zaveda svojega položaja in poskuša doseči porazum-ljenje z opozicijo. Morda ne bo njegovo delo brez sadu. Danes niso češki radikalci nobenega nujnega predloga vložili. Iz tega se da sklepati, da so pogajanja z Bečkom v dobrem tiru. To priča tudi nezadovoljnost Nemcev, ki je danes bila zopet prav očitna. Današnja seja je bila prav zanimiva in tudi važna. Veljala je svobodi znanosti na vseučiliščih in tisti klerikalci, ki so na dunajskem katoliškem shodu ošabno oznanjali, da bodo vseučilišča pokntoličanili, so lepo rep med noge stisnili in zlezli pod klop. Začetkom seje so je ministrski predsednik izrekel glede ostrih izjav, podanih zaradi pruskega zakona, ki dovoljuje razlastitev imetja na Pruskem bivajočih Poljakov. Ministrski predsednik Beck je seveda zavzel korektno stališče in je izjavil, da se ne vtika v notranje zadeve drugih držav. Ko so potem izginili nekateri nujni predlogi, je prišel na vrsto M a-s a r y k o v nujni predlog, naperjen zoper katoliški shod dunajski in njega napoved, da se morajo vseučilišča poklerikaliti. Masarvk je utemeljeval svoj predlog s sijajnim govorom in je s svojimi uničujočimi dokazi klerikalcem kar sapo zaprl. Klerikalci z dr. Luegerjem na čelu, — je rekel Masarvk — so dolžili vseučilišča, da pripravljajo, prevrat. V resnici pa so vseučilišča socijalno in politično konservativna. Odličen zgodovinar, ki ga je sam Mommsen naj topleje priporočal, samo zato ni postal profesor, ker je bil brez vere, dasi jamčijo državni osnovni zakoni vsakemu svobodo vesti in svobodo znanosti. Med moderno znanostjo in moderno kulturo pa med cerkvenim svetovnim naziranjem je res nepre-mosten propad. Dokaz tega je § 80. silabusa iz 1. 1864., ki pravi: Kdor trdi, da se more in hoče rimski papež sprijazniti z napredkom, z liberalizmom in z moderno civilizacijo, bodi proklet. Nasprotje je očitno. Znanost temelji na izkušnjah in zahteva svobodo kritike, cerkev pa stoji na stališču razodetja. Na indeksu, ki ga je izdal Leon XJII. stoje vsa dela, ki jih spoštujejo izobraženci. V cerkvi sami sta nastali dve stranki. Na Nemškem se trudijo bogoslove! že mnogo let, da bi spravili cerkev v soglasje z moderno civilizacijo. Tudi v Avstriji je nekaj takih sicer dobrih katoličanov. Rim pa teh poskusov ne trpi. Schell je prišel na indeks, Ehrhart je Dunaj zapustil, drugi duhovski shod na Dunaju je bil prepovedan in letos je izšel novi silabus in je bila izdana nova enciklika, ki odklanja vsako spravo med civilizacijo in med cerkvijo. V novi encikliki je čitati, da se modem istiška nevarnost že pretaka cerkvi po žilah. Dunajski kat. shod in konferenca škofov sta sporočila v Rimu, da se brezpogojno podvržeta novi encikliki in novemu svllabusu. Avstrija naj bo zopet zadnja na svetu. Će hočejo klerikalci zavzeti vseučilišče, se jih mora vprašati: s kako pravico in s kakimi sredstvi. Mi zahtevamo svobodo zase in za klerikalce. Kako se torej hoče vseučilišča za- vzeti? Ali more znanost nazaj iti? Ne. Boj zoper cerkveno avtoriteto traja stoletja. Moderno svetovno naziranje je popoln sistem, katolicizem pa je in-ferijoren. Kako znanost protežira Rimje pokazal protiframasonski kongres v Tridentu 1. 1895. Celo tako filozof ičen papež, kakor je bil Leon XIII., se je vsedel na limanice sleparju Taxilu. Klasičen izgled je tudi sv. Nepomuk, ki sploh ni nikdar živel. Zgodovinar Tomek je dokazal, da sv. Janez Nepomučan sploh ni nikdar živel. Taka znanost ne bo zavzela naših vseučilišč, ker za to ni zmožna. Mon-signor Scheieher (bivši klerikalni poslanec) je priznal, da cerkev nič ne stori zoper grdobije, ki v njej vladajo. Scheieher je priznal, da grozi avstrijskemu katolicizmu katastrofa. Med katoličani samimi je boj za teološko šolo. Eni hočejo, naj se duhovniki vzgajajo na vseučiliščih, drugi da v semeniščih. In vi hočete zavzeti vseučilišča. Vi niste zmožni tega. Vi lahko šoli škodujete, zavzeti je ne morete. Vaša »Heurigen« filizofija in Vaša teologija iz mestne kleti nas ne bo rešila. L. 1888. je Lueger v državnem zboru izjavil: »Jaz hočem, naj bo ljudska šola samostojna in svobodna. Ljudje se ne odvračajo od cerkve zaradi filozofičnih naukov, nego ker vidijo, kako zlorablja cerkev in njena organizacija vero. Vrh tega vidijo in čitajo ljudje marsikaj, kar jim predočuje propadanje cerkvene moči. Ce človek čita, da je hotel "papež poslati na mirovno konferenco v Hag svojega zastopnika, pa da ga niso pripustili, ker je ugovarjala Italija, mora to vplivati na njegove možgane. Ravno tako, če čita veren človek, da je cerkev izgubila vso politično oblast in se v vsi Evropi ni ganil noben prst. Razvoj sili ljudi, da se odvračajo od cerkve. Mi živimo v velikem razvojnem procesu, vse se reformira, tudi vera. Mi hočemo boljšo vero, kakor je Vaša. Ta vaša vera nam ne zadostuje. Nisem sovražnik vere, nikdar nisem bil ateist, a sram me je, da bi pred Vami (klerikalci) govorili o svoji veri. Moram pa tu govoriti kot Ceh. Narod češki ne bo nikdar po svoji večini klerikalen. Češki narod je bil prvi, ki je stri rimske verige in jezuvitsko reformacijo. Jožefinizem in liberalizem je vstvaril podlago za preporod Cehov. Namen mojega današnjega predloga je, da se pokaže, če je večina te zbornice klerikalna ali napredna in svobodomiselna. Okrog govornika je bilo zbranih ves čas vse polno poslancev. Navzočni osvobodilnega gibanja takratnih tajnih zvez, imenovanih »C a r b o n a -r i1) in G i o v i n e 11 a 1 i c a«.2) Za ta svoj »zločin«, ki je veljal za veT ') Ta skrivna družba, ki je nosila ime »Carbonari« (oglarji) po svojem ritualu, ki je bil povzet po običajih, navadnih pri žganju oglja. Nastala je začetkom 19. stoletja v Napolju in se je pozneje razširila po vsi Italiji in Franciji. Bilajevzvezi s prostozidarji in je stremila po ustanovitvi narodne neodvisnosti in svobodomiselnih državnih form. Carbonari so torej najodločneje pobijali reakcijo in gospodstvo Avstrije v Italiji od leta 1815. Važno vlogo so tudi igrali pri revoluciji v Napolju leta 1820. Okoli leta 1840. so izginili sledovi te družbe, oziroma je ostala kot taka brez vsakega vpliva na prevrat meseca tebruarja 1. 1848. 3) Zveza »Giovine Italia« (Mlada Italija) je nastala leta 1832 iz Karbonarcev. Ustanovil jo je italijanski patriot in republikanec Luis. Mszzini (roj. 22. junija 1805. v Žen o v i, umrl 10. marca 1872 v P i s i), kije obenem ustanovil tudi »Mlado Poljsko« in »Mlado Nemčijo«. Te zveze so tvorile skupaj »Mlado Evropo«. Geslo te politične organizacije, katere glavno delo je bilo razširjenje republikanske ideje med evropskimi narodi, se je glasilo: »Svoboda, enakost in človekoljubnost«. Glasilo italijanske zveze je bil list »La giovine Italia«, ki ga je pisal Mazzini in ki seje tiskal v Ženevi. Takoj v prvih številkah je pozival »pristaše« zveze k boju zoper aristokracijo, kraljevske dinastije, papeštvo in preteklost in za uresničenje idej francoske revolucije leta 1793. Ta uradno prepovedani časopis se je sicer z vsemi mogočimi umetnimi sredstvi razširjal in čital po vsi Italiji, dočim se je poskus zarote in vstaje popolnoma ponesrečil. Po udušenju revolucije leta 1848 , ki jo je pripravila zveza in katere so se njeni čla*.ii udeležili v velikem številu, je izgubil vso veljavo. leizdajstvo. so se morali pokoriti z dolgoletnim jetništvom na ljubljanskem gradu. Vsi ti politični zločinci so pripadali skoraj brez izjeme prvim slojem italijanske družbe; med njimi se je nahajalo mnogo inteligentov, ki so predstavljali cvet takratne, politično seveda v neštete male države raztrgane duševne Italije. * Kmalu nato, ko so Avstrijci zavzeli Lomhardsko in Benečansko (1. 1814.), se je jela po teh pokrajinah širiti »C a r b o n e r i a«, ki je reprezentirala idejo zedinjene Italije. Leta 1820. je štela, posebno v Milanu, kjer je bilo njeno glavno zavetišče, med takoimenovanimi višjimi stanovi, že več sto članov. Ti so skušali po časopisu »C o n c i 1 i a t O r e« (Posredovalec«), ki ga je urejeval Silvi o P e 11 i c o ,3) vzbujati in vzdr- a) Sil vio Pellico (roj. 25. junija 1789 v S a 1 u z z o vPiemontu, umrl 1. februarja 1854 v T urinu), je bil laški pesnik ter je kot tak spisal več žaloiger in pesmi, katerih prve so večinoma patriotične, druge pa nabožne vsebine. Poleg tega je bil tudi vzgojitelj. Začetkom 1. 1820 je pristopil zvezi Karbonarcev in je bil zgoraj označenega dne z drugimi zveznimi člani prijet. Dlje časa je bil zaprt v milanskih ječah; meseca februarja 1821 so ga odvedli v svinčene ječe v Benetke, kjer je bil obsojen na smrt. Cesar je spremenil smrtno kazen v 15letno ječo na Spielbergu pri Brnu. 1830 je bi pod vtiskom pariške julijske revolucije na Dunaju zajedno s svojim prijateljem Marconcellijem pomilošČen in izpuščen. 1832 je izšlo v Turinu njegovo glavno delo »Le mie prigioni« (»Moje ječe«), v kate- žovati med ljudstvom misel na politi-čno prerojenje Italije. Približno eno leto po zatrt j u imenovanega časopisa,') je začeta avstrijska vlada zapi rat i vse politično sumljive osebe na I,ombardskem in Benečanskem (9. do 16. oktobra 1820.)*) Usodo aretacije in zapora so delili s Pellico m med drugimi tudi Angelo C a n o -v a , rojen Turinec, član in artistični vodja takratne slavne italijanske igralske družbe Marchionni in G i a c o m o Alfred o Rezia, doma iz Bellagije ob jezeru Como, ki jih je oblast v Benetkah osumila aa glavna zarotnika in jih zaprla. Ta je bil spočetka artilerijski stotnik v armadi italijanskega kraljestva, ki je je ustanovil Napoleon I. (1805. do 1813.) Ko je to razpadlo, je bival v rem slika ginljivo in verodostojno svoje 10-lctno ujetništvo. To delo, ki je prevedeno v vse kulturne jezike — kasneje tudi v slovenščino — je nemalo pripomoglo, da se je sovraštvo do avstrijske armade tako mogočno razširilo med Italijani; pridobilo je tudi Italijanom simpatije inozemstva, zlasti Anglije in Francije. 4) »II C one i 1 i ato re« je poudarjal v svojem programu, da hoče posredovati med »klasično« in »romantično« strujo v italijanski literaturi, ki ste si takrat ostro nasprotovali. List je izhajal dvakrat na teden. Izšel je v 112. številkah in je moral prenehati na ukaz vlade 17. oktobra 1819. ■*) Vire za večino dat, ki se nahajajo v tej skici, je poda* pisatelju rade volje kura-torij zavoda »Museo del Risorgimento nationale italiano«, ki ga je ustanovilo in ki ga vzdržuje mesto Milan, za kar mu bodi na tem mestu izrečena ponovna zahvala. so bili vsi duhovniki. Medklice sta de lala največ Bielohlawek in prismojeni Sternberg. Naučni minister Marehet je kratko izjavil, da je svoboda znanosti in raziskovanja nedotakljiva svetinja. Vladni program je, da ostane tako. Ko je potem še grof Sternberg nekaj klobasah se je seja pretrgala. Glasovanje bo j u t r i. Ogrsko-hrvaški konflikt Budimpešta, 3. decembra. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je govoril med današnjo sejo pred večjo skupino poslancev o političnem položaju ter rekel glede hrvaškega vprašanja: »Po mojem mnenju je že skrajni čas, da napravimo konec ilirskim sanja ni. Nedotakljivost ogrske enotne države ne more trpeti, da bi se hrvaška stremljenja še bolj širila. Naše trdno zaupanje je, da pripravimo tudi sedanje elemente hrvaškega sabora, reso-lucioniste, k pameti. Ako pa se to ne posreči, hočemo hrvaški sabor povsem mirno razpustiti. Zagreb, 3. decembra. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da prideta k otvoritvi hrvaškega sabora tudi minister pl. J osi -po vic in ban dr. pl. Rakodczav. Iz ogrsko-hrvaškega drž. zbora. Budimpešta, 3. decembra. Nadaljevala se je razprava o poobla-stilnem zakonu. Prvi je govoril posl. dr. B a u e r , in sicer hrvaško. Dokazoval je, da je ta enoparagrafni zakon novo kršenje statusa quo. Sploh pa je nagodba v industrijskem in drža vnopra vnem oziru v nasprotju s hrvaškimi interesi. — Proti pooblastil nem u zakonu so še. govorili poslanci Nagv in Sandor (desidenta) ter Goldis. Potem sta zagovarjala predlogo in vladno politiko ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e in naučni minister grof A p p o n v i. Izgredi v Črni gori. Kotor, 3. decembra. Iz Ceti-nja se poroča, da je brigadir Jovovič prišel s svojimi pobratimi pred hišo vojvode Žerovića, ki je zaprt zaradi veleizdaje ter hišo zažgal. To se je baje zgodilo na višji ukaz. Splošno se raznaša vest, da knez Nikola pripravlja vse potrebno, da okupira Črno goro avstro-ogrska armada ter da hoče svojo politiko izvesti po dunajskih navodilih. Seveda lahko trosi take vesti opozicija, da omrzi kneza in njegovo rodbino pred narodom. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 3. decembra. Vsled nasveta policije se carjeva rodbina za sedaj še ne preseli v zimsko palačo, temuč ostane vsaj do novega leta v Carskem selu, kjer se bo praznoval tudi carjev god. Car je sprejel v daljši avdijenci predsednika dume HomJakova ter se je izrekel odločno proti reakcionarni agitaciji skrajne desnice v dumi. Varšava, 3. decembra. Iz So-snovice so pripeljali uklenjene v Varšavo voditelje poljske socialistične stranke, šest mož in eno ženo, ki jih je vsled anonimne ovadbe prijelo vojaštvo. Pri aretiranih so baje dobili vojaške puške, patrone in razne načrte, iz katerih je razvidno, da je bila stranka v zvezi z umori inženirjev in rudniških uradnikov v zadnjih časih. Odesa, 3. decembra. Vseučilišči v Kijevu in Jurjevu sta začasno zaprti zaradi neprestanih vojaških nemirov. V Kijevu so zaprli več sto dijakov, ki nočejo ničesar jesti, da s tem protestirajo proti sirovemu nastopanju kozakov, ki so dijake pred univerzo z nagajkaini pretepali. Poraz francoskega vojnega ministra. Pariz, 3. decembra. Pri razpravi o vojnem proračunu je zbornica odklonila vse predloge vojnega ministra P i c q u a r t a , katerega stališče je vsled tega nezdržno. Proti volji vojnega ministra je zbornica z veliko večino sprejela predlog, naj se orožne vaje skrajšajo na 21 in 15 dni orožne vaje v dež. hrambi pa na 7 dni. Končno je bil proti odločni izjavi vojnega ministra sprejet predlog, naj se gotove kategorije vojakov naborr nega letnika 1904 (predvsem učitelji) zaradi prenapolnitve vojašnic takoj pošljejo domov. Kriza na Portugalskem. Madrid, 3. decembra. Monar-histična stranka na Portugalskem je sklicala na dan 8. t. m. shod svojih zaupnikov. Na shodu se bo razprav ljalo o tem, alisenaj kralju odpove pokorščina ter se priseže prestolonasledniku. Tak predlog se brezdvomno sprejme z veliko večino. Voditeljem monarhi-stov se je zdel tak korak potreben, ker monarhisti splošno izjavljajo, da prestopijo rajši v republikanski tabor, kakor bi ostali zvesti kralju. Da se zabranijo nemiri pri zborovanju, so zaprli že več sto republikancev. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je našla policija v Lisaboni v hiši štabnega zdravnika mestne garde 75 bomb. Dosedaj je bila mestna garda na glasu kot naj loj al ne j ša vojaška četa v celi Portugalski. Zaprli so nad 100 oseb. Kaj se zgodi s političnimi v jetniki, ni znano. Za sedaj jih spravljajo natihoma na samotne trdnjave. Bodoči predsednik Zed-njenih držav. London, 3. decembra. Demokratični senatorji in poslanci so izvršili tajno glasovanje o bodočem predsedniku republike. Glasovanje je pokazalo, da je B r v a n o v a kandidatura za predsednika zagotovljena. Klerikalna kulturo- V roke mi je prišla drobna knjižica ;>S veto pismo — Sanje Marije Device«. Na knjižici ni imenovan ne pisatelj, ne založnik, ne tiskar, vendar je občeznano med duhovniki, da je to knjižico spisal neki duhovnik v Istri in da jo marljivo razširja. »Sveto pismo — Sanje Device Marije«. Človek bi mislil, da je to na-boženska knjižica4 spisana v vzpodbudo verskega čuvstvovanja in utrjevanje vere same. V resnici pa je ta brošura umazana špekulacija, s katero se hoče v umstveno itak žalostno-zaostalem ljudstvu utrditi najbolj bedasto praznoverstvo. V tej brošurici čitamo: »Kdor ima to pismo, naj ga posodi od hiše do hiše, in ako si je nakopal še toliko grehov, vsi mubo-do odpuščeni. Kdor nosi pri sebi ta listek, gotovo ne bode poškodo- van; on m oropan, njemu ne more škodovati sov razni k. Porodnici, ki ne more poroditi, naj se ji da ta list v ruke ter na ta način bo de laglje porodila; in otrok bode zelo srečen. To so resične besede. V imenu Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha Amen. Kdor nosi pri sebi ta listek, mu nihče ne more škodovati, in Boh ga bode obvaroval da se mu ne pripe ti kaj hudega; njemu se ni treba bati ne puške ne druzega orožja; po zapovedi Jezusa Kristusa in Marije morajo izginiti vsi vidni in nevidni duhovi, in sv. Duh sam mu bode stal na strani ob vsaki nesreči. Kdor tega ne verjame naj poskusi privezati ta list enemupsunavratinvnjega strelja, krogla pa ga ne bode zadela in tako se bode prepričal, da je sv. resnica. Kdor nosi ta list pri sebi, ne bode prehoden, jast prisežem pri živem Bogu, Očetu, Sinu Jesusii, Boh naj naredi v imenu Bogu Očeta Sina in sv. Duha. Ta list jo poslan iz nebes, in najden v enem votlem, kamnu leta 1724. On je bil napisal z zlatimi črkami, in je plaval po veliki vodi »Obtarin« kadar ga je hotel kdo prijeti je izginil. Ko je leta 1791. eden obljubil da bi ga prepisat dal, hitro se mu je približal. »Število Kristusovih ran in solz, za nas grešnike je padlo: Kaplic krvi 6,662.000; v vrtu moleč 9730; truplo bičano 6666 po glavi 85; po trebuhu s kolenom poteptan 182; s pestmi bit 33; po licih, po rokah, in obrazu plju-van 32.326; na zemljo vržen 13. Vse to s križem, ki je tehtal dva centa. Kdor bode molil 7 očenaš 7 češčena si Marija in apostolsko vero, tako dolgo da število doseže svoto kaplic te prelite krvi, v čast mojemu trplenju, za-dobi odpustke in odpuščenje vsih grehov; če bodete poprej umrli bode pa Boh vam odpustil grehe; ako bode molil le očenaš njega ne bode pek'4 ogenj vic.« »V letu je 45. {Ini nesrečnih za-poninisi; ako je otrok na eden teh dni rojen, ne bode dolgo živel, ako se kdo ženi ali se papustila na ta dan, ali pa v revščini živila. Sejati, živino rediti tudi ni dobro, ako se kdo iz kupčije na pot poda gotovo pride v škodo. Naj se začne kar koli se hoče vse pride v škodo. Od teh 45. so tri še bolj nesrečni in ti so: prvi dan aprila je Judež izdajalec Kristusov rojen. Prvi dan avgusta je Boh preklete angele pahnil. Prvi dan septembra je Sodoma in Gomora pogreznila. V teh treh dnevah je vsak nesrečen kdor je rojen na ta dan, umrje v eni ali drugi nesreči ter se težko umakne nesreči, da bi v eno nespoštljivo smrt bil obsojen in ne včaka velike starosti. Drugi so tile: Januar 1. 2. 6. 7 11. 12. 14. 17. 20. Februar 8. 10. 17. Mare 1. 2. 12. 13. 15. 17. April 1. 3. 15. 17. 18. Mai 8. 10. 16. 17. 30. Juni 1. 7. 18. Juli 1. 5. 6. August 1. 3. 7. 18. 20. September 1. 3. 12. 15. 17. 18. 20. 30. Oktober 1. 12. 15. 17. November 1. 7. 11. 17. December 1. 11. 27.« Ti izvlečki menda zadostujejo v označen je cele vsebine te brošurice, ki obsega od konca do kraja take gorostasne budalosti. Ker je vse pisano v cerkvenem slogu in s cerkveno frazeologijo in ker se ljudstvo ne da bi kaj mislilo, vklanja vsemu, kar ima cerkveni značaj, je pač umi j ivo, da priprosti ljudje verjamejo te urnebesne budalosti. Na ta način utrjuje klerikalizem najgrje praznoverstvo med ljudstvom. Take brošurice morejo imeti samo en namen in uspeh: ljudstvo poneumnjevati do skrajnosti. Ljudska neumnost je eksistenčni pogoj klerikalizma. mnogih italijanskih mestih, med drugimi tudi v Neaplju Tukaj je postal leta 1817. član prostozidarske lože »A lla S t e 11 a del Sud (»Južna zvezda«) in se je obenem pridružil tudi »Carbonarce m«. Precej časa je bival v B o 1 o g n i in Pari u i, nato pa je prišel leta 1819. v Benetke in se tu udeležil ustanovitve lože^»Alla giustizia« (»Pravica«) , ki je zasledovala iste cilje kot »karbonarska zveza. Predsedoval je tej loži kot »mojster 33 ***« do svoje aretacije. Canova in Rezi o sta odpotovala v noči med 25. in 26. marcem 1822. iz Benetk zaeno s Pellicom in Maroncelli-j e m , ki sta morala na S p i e 1 -b e r g . Do Ljubljane so hodili skupaj. Vjetniki so se peljali po dva in dva na dveh vozovih, v katerih enem je bil policijski komisar, v drugem pa podkomisar; razven teh je spremljalo transport še 6 ali 7 policijskih vojakov s sabljami in puškami. Potovali so preko Vidma, kjer so jetniki v gostilni, v kateri so prenočevali, spoznali v dveh služabnikih dva — sozarotnika (karbonarca). Po posredovanju teh so mogli pisati svojim sorodnikom in prijateljem v domovino.6) Potovanje se je potem nadaljevalo preko Gorice in Ajdovščine v Ljubljano. Canova in Rezi o sta ostala v zaporu na gradu, P e- •) Pellico je pisal od tu pod kontrolo policijskega ravnatelja, ki je spremljal transport, tudi poslovilno pismo svojemu očetu llica in Maroncellijapaso transportirali preko Gradca in Dunaja v Brno, kamor sta dospela 19. aprila. V »Pripombah k mojemu ujetništvu« se izraža Pellico jako pohvalno o človekoljubnem postopanju občinskega tajnika (segretario communale) v Ljubljani, napram v j etnikom, in obžaluje, da si ni zapomnil imena te »anime generose«, (velikodušno srce) . Zapiski, ki jih je zabeležil na potu in v katerih se je tudi nahajalo ime onega moža, so Pellicu odvzeli v B r n u , ne da bi mu jih bili kdaj vrnili, o čemer se je kasneje bridko pritoževal. Canova, ki je bil istočasno s Pellicom in z ostalimi K a r b o -n a r c i obtožen in ki je bil spočetka obsojen na 51etno ječo na ljubljanskem gradu, je bil že čez 21/2 leta, najbrže zaeno z Režij em, izpuščen iz ječe in se je nato povrnil v svoje rodno mesto Turin.7) Poleg imenovanih zarotnikov je bil tudi radi veleizdajstva obsojen v C e r o j i rojeni profesor Adeodato Ressi v petletno ječo na ljubljanskem gradu, a je umrl tisti dan, ko se je razglasila obsodba.8) Dnevne vesti V Izubijani 4 decembra. — »Slovenčevo« poročilo iz železniškega sveta. »Slovenec« je priobčil preteklo soboto o seji železniškega sveta poročilo, ki je tako zlobno zavito in lažnivo, da je treba nanj reagirati, ne radi »Slovenca«, marveč radi slovenske javnosti, da se ji znova pokaže, koliko je vredno »Slovenčevo« resnicoljubje in koliko je dati na verodostojnost škofovega glasila. »Slovenec« pravi, da je poslanec Hribar po svojem referatu v železniškem svetu znova izrekel ministrskemu predsedniku svojo iskreno zahvalo za njegov trud, da se je omogočila zgradba belokranjske železnice. Ta trditev je popolnoma zlagana, ker je poslanec Hribar le strogo stvarno poročal o železniški predlogi, ne da bi se le količkaj pri tem dotikal vprašanj, ki s to predlogo niso v prav nobeni zvezi. Sicer pa tudi zahvale in najsi bodo se tako umestne in upravičene, ne spadajo v referat, ki ni toliko namenjen za vlado, kakor za poslance. Škofov list je nadalje tudi trdil, da je Hribar skušal v odseku ob-struirati in je v to svrho pred prehodom k glavni in podrobni debati predlagal, naj se seja odgodi. Konšta-tujemo, da je ta trditev docela iz trte izvita, zakaj poslanec Hribar s svojimi predlogi na preložitev seje ni *) Pismo očeta Sil vi a Pel li c o, Ono-rata Pellico, svojemu mladostnemu prijatelju Luigi Gonzagi. Turin 29. januarja 1829, v knjigi »Ep i stol ari o d i Silvi o Pellice«, izdal Piera Maroncelli. ') CesareCantu: »II Concil iatore e i Carbonari.« (DeHe prtteiafie.) imel absolutno nikakih obstrukcij-skih namenov. Baš isti dan so ga namreč obiskali njegovi sorodniki iz Brna in ker je ž njimi imel dogovorjen sestanek, je naravno skušal sejo odgoditi na drugi dan, to tembolj, ker bi mu bila s tem dana prilika, se še temeljiteje pripraviti na svoj referat. Sicer pa so seje železniškega odseka tajne. Ako je torej kdo iz železniškega sveta priobčil podrobnosti seje, je s tem grešil proti odsekovim predpisom, ki nalagajo članom, da naj čuvajo tajnost o odsekovih razpravah. Izmed klerikalcev sta v železniškem odseku Š u k 1 j e in dr. Gregorčič. Ker dr. Gregorčiča ni bilo pri seji in ker ni misliti, da bi izlegel v »Slovencu« kak neslovenski poslanec svoje kukavično jajce, nastane vprašanje, kdo je tisti poštenjak, ki je odložil lažnivo poročilo v »Slovencu« o tej sej i I Morda bi vedel o tem kaj natančnejšega povedati gospod dvorni svetnik Šuklje? Pa ne da bi imela tu vmes svoje prste bleda zavist in užaljeno samoljubje, ker se gotovi osebi ni izročil referat o — belokranjski železnici?! — Iz sorske župnije. Kakor smo slišali od strani, pobirali so znani »poštenjaki« po sorski župniji neke podpise. Ako imajo dotični poštene namene, naj nastopijo javno in naj pridejo po podpise k posestni-k o m sorske župnije, ne pa, dai podpisujejo šolske otroke in druge ljudi pod lažnjivimi pretvezami. Na dan tedaj s podpisi in dotično prošnjo, pa se bode k m a 1 u v i d e 1 o , kje je velika večina. Za vse druge: Franc Šušteršič, Anton K u -r a 11, Gašper J a m n i k , Anton Svoljšak, Ivan Krek, Valentin Ločnikar, Franc D o 1 i n a r , Anton Gaber, Franc D r e š a r , Simon Zelenec, Jernej Kova-č i č , Jožel Svoljšak, Ivan Carin a n , Ivan Dobre, vsi posestniki. — Četrti letnik mariborskega učiteljišča zaprt. Slavni klerikalni pedagog Majcen slavi svoj triumf: četrti letnik mariborskega učiteljišča, ki ni hotel prihajati k njegovim uram, je zatvor j en. V ponedeljek zjutraj je prišel med poukom iz vero-nauka v razred dež. šolski nadzornik Končnik, ki je bral levite učitelj iščn ikom in jim očital, da s svojim ravnanjem pobirajo za druge kostanj iz ognja. Naj se pokore ali pa bodo čutili še hujše posledice, kakor jih bodo, če ubogajo njegov svet. 0 odstranitvi Majcena seveda ni bilo govora. Ker so učiteljiščniki nato zopet izostali od Majcenove ure od 11. do 12., prišel je popoldne ob 3. ravnatelj Schreiner z vsem učiteljskim zborom (manjkala sta edina Majcen in prof. Vavroh) v razred in razglasil kazni, ki jih je potrdil že deželni šolski svet. Kazni so sledeče: Razredu se izreče ukor pred vso konferenco; vse štipendije se odtegnejo (s tem bo moralo mnogo učiteljiščnikov, ki stoje pred maturo, zapustiti zavod in misliti na drug poklic) ; red iz nravnosti se pri vseh kandidatih poslabša za dve stopnji; odtegne se vsaka podpora zavoda; ker se je vkljub opominu po dež. šolskem nadzorniku nadaljeval štrajk, se zatvori razred. Ravnatelj je dostavil temu razglasu, da ne ve, kdaj se četrti letnik zopet otvori (ni razpu-ščen, kakor trdi »Slovenec«), zato naj prihajajo učiteljiščniki gledat na »črno tablo«, da zvedo o tem. Ves letnik se je nato odstranil molče, učiteljski zbor je pa ostal v sobi. Proti tej drakonični kazni se vloži rekurz na naučno ministrstvo. — Majcen ostane seveda še nadalje profesor, ker on ni kriv ničesar, zakrivili so vse le učiteljiščniki, katerim je treba pokazati in dokazati, da se nimajo nikdar in nikoli ustavljati, pa če se jim godi še taka krivica! Krasne razmere zares! — Pijonirji naše prosvete? S slovenskega Štajerskega se nam piše: Sedanja politična situvacija v Avstriji ohrabruje naše klerikalce, — duhovne in posvetne — da kar tekmujejo, kje in kako bi vdušili vsako napredno stremljenje, naj se že pojavi v šoli, v društvih ali kjerkoli. Znano je, kake žalostne razmere vladajo na takozvani slovenski gimnaziji v Celju, ravno tako, kaj počenja naduti klerikalec, vadnični učitelj Gabrijel Majcen v Mariboru, kako se hoče uničiti slovenske dijake, ki se ne udinjajo srednjeveškim nazorom, kako se denuncira slovensko ljudsko učiteljstvo kot brezversko in ljudstvu sovražno itd., itd. A vse to brezobzirno, škandalozno postopanje klerikalizma pri nas ne najde dosti odločnega odpora od poklicanih činiteljev! V Celju je bil raz lečo v navzočnosti dijakov nesramno napaden neki profesor, a vse je utihnilo zdaj; pedagogika in — klerikalni pedagogi tako hočejo. V Mariboru bode na učiteljišču ignorant G. Majcen še dalje »poučeval« slovenščino; škof Miha Na-potnik je posredoval, — in biti mora tako! Besni naši maziljenci napadajo učiteljstvo v »Slovenskem Gospodarju« na nečuven način ter lažejo, da se kar kadi; to vse pa le zato, da bi učitelj stvu podkopali zaupanje pri ljud- stvu ter napram njemu nahujskali prosti narod; a šolska oblast se v očigled takemu brezstidnemu rovanju niti ne gane! Vse se godi v znamenju klerikalizma, v prilog našim črnim pijonirjem. Človeku se res že dozdeva, da bivamo v srednjeveški dobi. Bode-li to še dolgo trajalo tako? Mar ni že čas, da se vse, kar še napredno misli in čuti, združi in začne brezobziren boj proti klerikalizmu na Štajerskem? — Iz finančne službe. Davčni ofi-cijal Konrad Rozman je imenovan za davčnega upravitelja v IX. čin. razredu, davčni asistent Fran S t a -r i n pa za davčnega oficijala v X. činovnem razredu. Evidenčni eleve Josip P e r o v š e k je imenovan za evidenčnega geometra II. razreda v XI. čin. razredu. — Iz železniške službe. K trasiranju nove železnice v Novo mesto pride višji stavbni komisar železniškega gradbenega vodstva v Celovcu, Friderik J u e r. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prodala dosedaj toliko računskih listkov, da so tiskarski stroški 500.000 komadov popolnoma pokriti in je že sedaj nekaj prebitka. Vse, kar se bo sedaj prodalo, bode družbi že v korist. Na delo torej Slovenci in Slovenke! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je že dolgo časa pri poštno-čekovnem prometu. Vsi nabrani zneski in prispevki naj se pošiljajo po položnicah, da se prihrani poštnina. Kdor želi čekovnih položnic, naj se obrne na družbi no pisarno v Ljubljani. Z divjaki zmerja zadnji »Domoljub« nekatere fante in može z Janč, ker so se drznili pozvati svojega župnika pred sodišče. Župnik je dotične može in fante napadal na prižnici in je bil zaradi tega od sodišča obsojen. A zato, ker so dotični možje in fantje iskali svojo pravico pri sodišču, jih proglaša »Domoljub« za divjake. Po naši sodbi je pa divjak le tisti, ki dela ljudem krivico in jih napada, ne tisti, kdor pri pristojni oblasti išče pravice. Divjak je torej v tem slučaju župnik, ne pa dotični možje in fantje, ki jih je župnik tako napadal, da ga je celo duhovnikom vedno prizanesljiva sodni j a morala obsoditi. »Domoljub« se pa ne zadovoljuje s samim psovanjem. Začel je tudi žugati, da bodo nekateri »noter prišli«, ker so pod prisego izpovedali za župnika neugodno. Žuganje samo na sebi je sicer brezpomembno, a ima namen terorizirati in nahujskati ljudi zoper tiste, ki so se upali pod prisego govoriti resnico. »Kdor zoper duhovnika priča, četudi po vesti in po pravici, tega se mora uničiti, ali mu nakopati vsaj toliko sovraštva in preganjanja, de se ne bo upal ganiti,« — to je klerikalno načelo. Iz gledališka pisarne. Jutri, v Četrtek, radi Miklavževega večera izpade predstava. Prihodnja predstava bo v soboto 7. t. m. Slovensko gledišče. Pri na?, kjer so tla z dobrimi komponisti tako naredko posejana, je naravno, da se prijatelji glasbene umetnosti zelo razvesele, ko Čujejo o domači in izvirni operni ali operetni noviteti. Takih prijetnih iznenadenj nam je nudil do zdaj še največ širom znani skladatelj Viktor Parma. Pred časom je že napisal dvoje oper, od katerih je imela zlasti enodejanka „Ksenija" zelo mnogo uspeha, pred par leti je zložil daljšo opereto nCariČine amaoonkeu in letos se je igrala prvič na zagrebškem odru zadcja njegova noviteta „Ntčaku (Sfcammhalter") ali kakor jo je prekrstil hrvaški prelagate'j vLukavi služmk". Včeraj nam je dala in-tendanoa slovenskega gledišča priložnost, da ji prisostvujemo tudi mi. Stvar se je pričela lepo; namreč z uverturo, ki je lepo zasnovana, dobro izvedena in završena žela mnogo priznanja. Libreto pa bi bil lahko boljši prepleten z vsakdanjimi Šalami, slabo motiviran, nepraktično izpeljan in zlasti zadnjemu dejanju manjka pravega konca. Melodiozne pesmi trpe ponekod na slabi vsebini, igralec se mora ponekod uprav truditi, da ne postane banalen Vendar je med sce nami nekaj mest, ki so se libretistu posrečila. Tako zlasti oktet v drugem dejanju z g. Vaverko in gdč Groo zovo in drugimi Šestimi damami, ki jo izvrstno angažovan v oelem večeru najbolj vzpel in žel naj ved prizna uja. Parmo v a godba nam je znana. Skladatelj ima v svoji posesti nenavadno bogat zaklad zlasti lahkotnih in meh-kobnih melo d j, ki se "prelivajo is druge v drugo in tvorijo v njegovih operetah in operah po večini dobro uspele oelote. Tudi najnovejša opereta je zelo melodiozna in se odlikuje zlasti z nekaterimi posebno posrečenimi mesti, kakor vse predigre, duet v prvem dejanju, teroet z žvižganjem, oktet v drugem dejanju, finale drugega dejanja in duet v tretjem dejanju. Žal, da nekatera teh mest niso dosegla tistega uspeha, kakor bi ga sicer morala in so ga na zagrebškem (Dalje v prilogi.) Priloga „Slovenskemn Narođn" St 281.. dne 4. decembra 1907. odra tudi dosegla. To zadevo so zagrešili igralci, ki so bili pred vsem premalo umi j ivi. No, vendar je tain-oni zaslužil, da ga pošten kritik pohvali. Prvi bi bil med temi gospod Vaverka, ki je vidno porabil vse svoje modi in dosegel toliko, kolikor je bilo s njegovo vlogo največ mogoče doseči. Tudi g. Kratoohwila in gdč. Groszovo je treba pohvaliti, a gdč. Škrdlikovo treba opravičiti: težko je pela, bila je prehlajena. V novem operetnem tenoristu g. Boleslavu Su-likowskem, ki se nam je včeraj prvič predstavil, smo našli simpatično moč. Sicer ga bomo imeli Še priliko spoznavati. G. skladatelj V. Parma je bil navzoč in se je po drugem dejanju burno aklamiran odklonil z odra ljubljanski publiki. K R. Vstopnice za ruski koncert sester Černijeckih se od danes naprej dajajo v trafiki gospe Cešarkove. Ljubljansko občinstvo se prosi, da ne bi zopet slovanskih umetnic preziralo s svojo nenavzočnostjo pri koncertu. Umetnici so v zadnjih dveh letih v nad 300 koncertih konoertovali z največjim uspehom po celem evropskem kontigentu in povsod dosegli krasne uspehe, le v Ljubljani je bil njih koncert pred d verni leti — prazen. Ono občinstvo, katero je pa njih koncertu prisostvovalo, jih ne more prehvaliti. Vse kritike hvalijo umetnici, tako so nam na razpolago kritike is Berolina, Dunaja, Prage, Pariza, Londona, Sofije, BeJgrada. Carigrada itd. itd. Muzikalne korifeje, Cezar Kjuj, Artur Nikisch, Jan Reške, Co-lonne in drugi pišejo o sestrah čer-nijeokih, da ste sestri visoki umetnici, da ste v ruski glasbi nekaj posebnega in da se jih mora največjim umetnicam prištevati. Koncertovale ste seveda že tudi pred vladarji, tako v Marijinih varah pred angleškim kraljem, pred kraljevsko dvojico rumun-sko v Bukareštu, pred kraljevo dvojico grško v Atenah in pred sultanom v Carigradu. — Ali bodete pred ljubljanskim občinstvom milosti našle, je drugo vprašanje. — Šolsko leto 1907 08 na II. drž. gimnaziji se konča še le 15. j nuj a 190S. Pouk na klarinet se je otvoril v „ Glasbeni Matici". Ukovina znaša 4 K na mesec. Poučeval bo dovršen konservatorist. Vpisuje se vsak dan od 1/4b. do 146. pop. v vodstveni sobi „Glasbene Matice". Slovenskim umetnikom. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je razpisalo 50 K nagrade za najboljši načrt za svojo zastavo, ter prosi one gosp. umetnike, kateri mislijo načrte napraviti, da jih zanesljivo do 15. t. m. vpošljejo društvenemu vodstvu, ker na poznnjše vpošiljatve se ne bode mogoče ozirati. Načrti naj bi bili v sledečem smislu napravljeni: Prva stran zastave naj ima alegorično izraženo pevsko umetoost, ter napis Slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" ; na drugi strani pa naj bi bila izražena narodnost in svobodomiselnost. Ne nagrajeni načrti se bodo vrnili. Miklavžev večer priredi krajna skup ca o. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani jutri 5. t. m. ob 8. zvečer v „Mestnem domu". Starši naj prinesejo svojim otrokom namenjena darila v četrtek ob 5. pop. v veliko dvorano ^Mestnega doma". Roditeljski večer na I. mestni deški ljudski soli. Včerajšnje poročilo popolnjujemo v toliko, da je bilo predavanje gosp. dr. Dem eter Bleiweis- Trs teniškega le v kolikor se tiče nastopanja j etike pri otrokih identično z onim v „SploŠ-nem slovenskem ženskem društvu". Odpadle so pa točke o strežbi jet.č-nikov in o higijenskih napravah v stanovanjih, v katerih bivajo jetič-niki, za kar so bile uvodne razprave o bistvu tuberkuloze, o načinih oku-ženja i. t. d. ter razprave o razmerah v šoli prirejene specijalno z ozi-rom na potrebe in koristi roditeljskega večera. Zanimiva obravnava bo dne 13. t. m., kakor je naš list že poročal, na Dunaju. Tovarnar g. Jos. Samsa v H. Bistrioi bi rabil v industrijalne namene vodo iz bistriškega vodovoda. Interesent]e pa niso dovolili rabiti to vodo, češ, da v industrij alne namene tega sploh ne dovolijo nikomur. G. Samsa se je pritožil na okrajno glavarstvo v Postojni in na deželni odbor Kranjski. Obe ti instanci sta mu dovolili rabiti rečeno vodo za parno žago. Proti odločbi dež. odbora so se interesentje pritožili na Dunaj. Ce zmagata dež. odbor in g. Samsa tudi tam, bo to občega pomena, ker bo potem dovoljeno rabiti vodo iz vodovodov za industrijalne namene. Sako farba ,, Slo venec". Ljubljanski „Sloveneo" je pred kratkim vabil ljudi v Micbigan v Ameriko obetajoč jim tam delo in zaslužek za let. Kakor pa poroča newyuršfei „Glas Naroda", se vsa dela v micfrganskih gozdih ustavijo v kratkem in se od Slove VSi delavci. Opozarjamo prebivalstvo na to dejstvo. Izgube mnogo denarja i a časa, predno jih pošljejo nazaj v Evropo. Naj bodo ljudje pre- vidni in ne verjamejo takim vestem v Škofovem listu, da ne bodo nesrečni 1 V Ameriko je pobef ali usmiljeni brat Hugo iz Novega mesta. Bil je zelo priljubljen pri bolnikih in spreten asistent Mesarji v Mokrooofu so »nižali oeno mesa pri govedini sa 16, pri teletini za 20 vinarjev. Občinski odbor v ikocljaaa pri Mokronoga je v svoji seji dne 1. t. m. sklenil soglasno, da kolekuje vse uradne vloge s kolekom družbe sv. Cirila in Metoda. Kako toplo podnebje Ima Ho« lokrajlna, dokazuje o vet breskve, ki nam ga je poslala danes gdč. učiteljica E 1 a F e r 1 i č iz Metlike. Utrgal ga je v svojem vinogradu v Vi-nomeru pri Metliki g. poštar Fran G u š t i n ml. Državna podpora. Občina Orehovi ca pri Postojni je dobila sa napravo vodovoda 640 K državne podpore. Iz Divače se nam piše: Pri nas smo doslej živeli v slogi in prijaznosti in nismo poznali strankarskih nasprotij. Sicer smo bili različnega mišljenja, a ta razlika ni kalila prijateljstva. Odkar pa so bili tu Črni možje, sta nastala v naši vasi jeza in sovraštvo. Prvi sad obisk Črnih možje klerikalno izobraževalno društvo. Ustanovitelji tega društva so župnik, neki poštni uradnik in cerkovnik. Župnik si je v tem nakopal muogo nasprotja. S poštnim uradnikom bodo že obračunali poklicani krogi, cerkovnik pa tudi dobi svoje plačilo. „Prve vipavsko vloorojsko zadruge v Vipavi'1 občni zbor be de 15 deomoia t. 1. ne dne 15. novembra kakor je bi o to pomotoma v zadnjem „KmetovaJouu prijavljeno. Slovensko bralno društvo v TriiČa priredi v nedeljo, 8. decembra v društvenih prostorih zabavni večer na korist božičnioi otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču. Nova artiljerijska vojsšnlca v Mariboru. Voino ministrstvo je mari borsao mestno občino nujno naprosilo, naj zgradbo artilerijske vojašnice pospeši tako, da pridete že prihodnj 3 spomlad dve bateriji novoustanovljenega brambovskega artilje-rijskpga polka v Maribor. Ženo |o ustrelil 491etni Juri D o v n i k v Spodnj h Hočah pri Ma-'iboru se je pred 5 leti oženil z vdovo Marijo Lorber, ki mu je prinesla s set>oj 5 otrok in posestvo. Ker je mož začel piti, nastal je prepir v hiši, ki se je zdatno poostril, ko je letos januarja žena dala posestvo s hišo vred svoji hčeri, ko se je omožila, sama pa šla od moža in se pečala s babištvom. Ker je baje Dovniku njegova omožena pastorka dala razumeti, da naj se spravi iz hiše, ker nima v njej ničesar več iskati in ker je moža še navdajala ljubosumnost zaradi žene, sklenil je to končati. 27. septembra jo je ustrelil. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen zaradi uboja na 9 let težke ječe. Hotel „Meran" ¥ Beljaku je kupil Vinceno K ti s t e r, kanti- ner z Daoaja. Slovenske knrze za analfabete ustanovi tržaški magistrat v tržaški okolici in sicer v Gvardijeli večerne, v Opčini in Bazovioi pa nedeljske. Poučevala se bo slovenščina in računanje. V Gvardiieli bodo tri ure na teden, v ostalih dveh krajih se bo pa poučevalo od 10 do 12. dopoldne Kurzi se prično 15. t m. in bodo trajali 5 mesecev. Oglasiti se mora za vsakega najmanj 20 oseb. Umorjenec v cerkvi. V cerkvi sv. Antona v Trstu so našli pod klopjo v servijeto zavito truplo novorojenega dečka, ki je bil umorjen. Poleg dečka je bil list, pisan v nemščini, da je otrok krščen na ime V.ktor, na bližnjem nabiralniku je bil pa denar za njegov pogreb. Zblaznela Jo v Trstu 431etna Antonija DujmoviČ. Električni tramvaj ¥ Gorici steče v dveh mesecih. 1000 kron jo Izginilo, kakor smo poročali, v Gorici neki kmetici. Dolžili so nekega postopača tatvine. Ženska je zdaj doma dobila „izgubljeni" denar. Utonil je blizu Kronberga na Goriškem 49 letni delaveo Fran o čuferin. Šel je iz gostilne pijan domov in zašel v vodo. Štiri prste jo odtrgala patrona 451etnemu Francu Furlaniju v Prvačini. V goriški bolnišnici so mu roko odrezali. ¥topljene c, ki so ga danes teden potegih v Trsta iz mori a, je 3 2 let ni Matei Lahajnar iz Tolmina. Častno svetinjo sa 401otno zvesto službovanja je dobil Anton Weiss. gozdar v Javorniku. V Savi jo utonil Alojzij Črnak iz Gornje Zadubrove, ko je padel v soboto zvečer na Št Jakobskem mostu z (vosa, o kateri nesreči smo poročali včeraj. Z njim so padi fte trije v vodo, a so se rešili. Prvi tirolski loški polk lite krojačev. Krojači, ki so v nabornih letih in žele prostovoljno vstopiti k omenjenemu polku, dobe potrebna tosadevna pojasnila pri vojaškem referentu na ljubljanskem magistratu PodruftaJes društva aleven-aklk nrolesorjev se je ustanovila V Gonoi. Mrtvoea M našli v Savi blizo vasi Sava. Star je 22 do 25 let in je bil najbrž delaveo. XX. občni zbor podpornega društva za slovensko vjsekešoloo na Dunaju bode v soboto 7. dec. ob šestih zvečer v dvorani .Slovanske Besede" na Dunaju, I. Draohen-gaase štev. 3, prvo nadstropje. Po zborovanju bode zabava, pri kateri sodelujejo: si. slovansko pevsko društvo, gosp. Beno Serajnik na gosli, kvartet si. akad. društva „Slovenija". Prijatelji društva dobrodošli! Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju ima svoj lil. redni občni sbor v društvenih prostorih (Vili. Breitenfeldergasse 20) dne 4. decembra ob 7. sveder. Slovanski gostje dobrodošli! »Hrvaško časnikarsko društvo so osnovali preteklo soboto v Zagrebu. Na ustanovnem zboru so bile zastopane vse redakcije razen „Hrvatske" in „Narodnih No vin". Diuštvena pravila so se sestavila tako, da lahko postane Član društva vsak Časnikar na Hrvaškem brez razlike narodnosti. Po Bosni lu Hercegovini nas vodi ta teden mednarodna panorama pod Trančo, in sioer si ogledamo najzanimivejše kraje, kakor Sarajevo, izvir Bosne, Ilidže, Mostar, Jajce, Travnik (pred požarom), Bugojno, Kupreš, Doboj in Maglaj. Cinematographe-theatre Iran-cals na Turjaškem trgu (Katoliški dem) ima od danes do petka 6. de oembra tale spored: Tvornica za steklenice, pretvorite v ženina, sanje klavoa, neizpoznan šofer, brzi kiparji, doživljaji zaljubljenca, otok Java, Anglež v haremu, blebetavost, psi in podgane, moderno guganje, dete in rodbina. V soboto, 7. decembra nov spored. Kinematograf Edison na Dunajski cesti nsproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Čarovnica iz črne jame (fantastično), tatovi poži-galoi (drama), v peklu (fantastična projekcija), tram (jako komično). V petek sodeluje pri predstavah ljubljanski sekstet na lok. Tke Američan Bloscoa na oglu Hesljeve ln Sv. Patra ceste ima od danes do vštetega petka sledeči sp red: Zgodovina hlač (komično), usoda ubogega dekleta (drama), izplačilni dan (komično), glasbene halucinacije (fantastična projekcija), ma-gške cvetlice (kolorirano), iščem in taligentne žene (komično). V četrtek in petek bodo od 3. do 8. predstave za dijake iu otroke ob znižanih cenah. Predstavljala se bo poleg sporeda še slika „Čudež sv. Miklavža". Kritična UOČ« Mestna policija je aretovala današnjo noč 9 oseb. Na Poljanski cesti je bil ar eto van 321etni delaveo Fran Pogačar, ker se je napil, ne da bi kaj plačal. — Na večer je bil aretovan nevarni tat, 49letni brezposelni mizarski pomočnik Jakob Celar iz Smlednika. — V Ko-lizeju je neki pisar v pijanosti napadel svojo ženo in jo davil, končno je pa še razbil pohištvo in napravil okoli 10 kron škode Dva policijska stražnika sta nevarnega pijanca od peljala v zapor. — V trnovskem predmestju je bil aretovan neki znani postopač in vtihotapec, ker je stikal v nekem podstrešju. — Nadalje je bila aretovana 26letna dekla Marija Kresejeva, ker je sumljiva, da je ukradla srebrno uro. Dragi so bili are to vani zaradi nedostojnega vedenja V pijan os ti. Tatvina. Na Poljanski cesti 13 je bila okradena Antoniji Jašovčevi iz nezakljenjene sobe srebrna moška ura z žimnato verižico, vredno 24 K. V Ameriko se je včeraj odpeljalo s južnega kolodvora 50 Maoe-donoev in 22 Slovencev. Izgubljeno lu najdene reči. Šolski učenec Ivan Maale je izgubil sivo pelerino; kuharica Neža Hribarjeva 8 K denarja; šolska učenka Mila Ješetova denarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja; zasebni ca M. Jerajeva denarnico, v kateri je imela nekaj Čes 3 krone denarja. Najden je bil dežnik in manj da vsota denarja. „Društvena godba ljubljanska11 priredi danes v sredo v meščanskem hotelu „L1 oy d", na Sv. Petra cesti, društveni konoert sa Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev. Drobno ¥0sti. Mednarodna sanitetna konferenca se vrli te dni v Rimu. Predsednik je francoski poslanik Đarrere. — Nenavadno velik avan-srna pri poštnih uradnikih se itvrši letos sa mesec december. 260 ofioijalov je imenovanih za višje tfi-cijale, 220 asistentov pa ofioijaii. Bazan tega se pomakne v 8. in 7. oi- novnem razredu nad 100 uradnikov v višje čine. — Nesreča na morju. Ruska ladja „Milda" je pri Skagenu trčila ob jadrenik „Banpuksis" ter se potopila s 15 mornarji. — Zopet Nazar eneo. V Brnu ni hotel vojaški novineo Barubek priseči niti sprejeti puške. Oddali 80 ga garnizijskemu sodišču. 30 otrok je bilo ukradenih zadnja dva meseca v mestu Mehiki Roparjem še niso prišli na sled. — Umrl je v Iuomostu pes nik Mayr Guother 74 let star. — Dr. Han pomiloščen. Zaradi umora svoje tašče na smrt obsojenega odvetnika dr. Hana je veliki vojvoda pomilostil v dosmrtno ječo. To je baje dokaz, da hudodelstvo še ni popolnoma dokazano. — Zaradi finančne krize v Ameriki se je vrnilo v domovino 200 000 Italijanov, nad 100.000 jih pa še pride. Italijanska vlada bo morala tedaj 300 000 delavcem preskrbeti čez zimo delo in kruh. — Znižanje poštnih in telefonskih pristojbin se razglasi že prihodnje dni. Znižanje telefonskih pristojbin dobe v prvi vrsti uredništva in časnikarji. * Novi brambovski mvnlster podmaršal Friderik pl Seorgi je bil rojen leta 1852 v Pragi kot sin polkovnika. Leta 1871 je izšel is Tereziianske vojaške akademije kot poročnik. Leta 1877 je postal nad-poročnik. Leta 1882 je absolviral vojno šolo ter bil nato pri deljen generalnemu štaba. Kot tak je sodeloval proti vstaji v Bosni in Hercegovini ter dobil vojno zaslužno ko ajoo. Leta 1884 je posral stotnik. L. 1890 je bil pri deljen 27. polku. Leta 1891 je bil poklican nazaj h generalnemu štabu ter povišan za majorja. L. 1893 je prišel za učitelja v Šolo za štabne častnike, kjer je postal naslednje leto podpolkovnik. Leta 1896 je bil imenovan za polkovnika. Leta 1898 je postal načelnik 10. oddelka v vojnem ministrstvu, leta 1903 pa poveljnik 45. brigade v Pragi. Istega leta je bil povišan za generalnega majorja ter je dobil red železne krone 3 vrste. Leta 1906 je postal sekcijski načelnik v brambovskem ministrstvu ter bil istega leta povišan za pod in ar sala. * Obravnava proti morilcema Goold- Predvčerajšnjim se je v M j naku pričela sodna obravnava proti zakonskima Goold, ki sta na grozovit način umorila in razkosala truplo lepe Švedinje Etne Levin. Truplo sta spravila v konček ter ga vzela s seboj na potovanje. Neki p os tres ček je zapazil, da kaplja iz kovčka kri ter je obvestil o tem oblast. Naval k ob ravnavi je velikanski, posebno Američani in Angleži so se pehali za vstopnice. V Monaku velja francoski kazenski zakon, ki določa za umor smrtno kazen, toda nihče se ne spominja, da bi bili koga v Monaku usmrtim Sodi mešani sodni dvor, ne porotniki. Mož Goold je zelo pobit, dočim je žena še vedno trmasta. Krivdo valita drug na drugega. 2ena prizna, da je truplo pomagala raz-kosavati, taji pa, da bi se bila udeležila umora. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina decembrskega zvezka: 1. Petru-š k a: Petruškove pesmi. Veliki dan. Kraj morja. Pesem. List papirja. Prešli so dnevi. Poslednja noč. V daljavi gozd temni. 2. Vladimir Levstik: Večerno srečanje. 3. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 5. V o j e s 1 a v M o 1 č: V sapfični kitici. 6. I v a n C a n k a r: Jernej, narodov besednik. 7. Vladimir Levstik: Pesnik in jutro. 8. Jos. W e -s t e r: Iz Valisa peš čez Furko v Uri. 9. C. Gol ar: Jelar in njegov sin. 10. Štefan Poljanec: V noči. 11. V 1 a d i m i r L e v s t i k: V Babilonu svobode. 12. V o j e s 1 a v Mole: Iz cikla »Spornim«. 13. Voje-s 1 a v Mole: Nela. 14. Vladimir Levstik: Nauk. 15. Književne novosti. Aškerc: »Jadranski biseri«. — Knjige »Matice Slovenske«. — Dr. Jos. Tominšek: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. — Dr. Jos. Tominšek: Palčki Poljanci. — Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda. — Ilustrovani narodni koledar. — Nov nemško-slovenski in sloven-sko-nemški slovar. — Dr. Fr. Ilešič: Rad Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti. — Dr. Jos. Tominšek: Andrija Milčinović i Milan Ogri-zović: »Prokletstvo«. — Dr. Fr. Ilešič: Jelica Belović - Bernadzikovska: Srpski narodni vez (vezenje) i tekstilna ornamentika. — Dr. Fr. Ilešič: Dr. Drechsler Branko: »Slavonska književnost u XVIII. vijeku. — Dr. Jos. Tominšek: »Flora der Sann-taleralpen«. — Gvidon Sajovic: Ana-tomie, Histologie und Ersatz der Bor-stenorgane bei Lumbricus. 16. G 1 a s-ba. Dr. V. Foerster: Koncert Frana Ondfička. 17. Upodabljajoča umetnost. A. H. O.: Prva slovenska umetniška razstava v Trstu in misli ob njej. — A. H. O.: Maksima Gasparija najnovejša oljna slika. — Doprsni kip Trubarjev. 18. Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. B. Opera in opereta. — Dr. V. Foerster: Naša opera. — Nova slovenska veseloigra. — Dve novi hrvaški opereti. 19. Splošni pregled. Anton Foersterjeva sedemdesetletnica. — Trubarjeva stiri-stoletnica. — Petindvajsetletnica slovenske umetnice. — Eliška Krasno-horska. — Konstantin Veličkov. — Ivan Tomec: Kdo je izumel Galilejev daljnogled! — Listnica uredništva. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Telefonsko in brzojavno jporoMd Dunaj, 4. decembra. Skupni češki klub, ki nosi ime »N a r o d n i klub« in šteje 67 članov, je danes soglasno volil za svojega predsednika dr. K r a m a f a. Dunaj, 4. decembra. Začetkoma današnje seje je baron B e c k zbornici predstavil novega domobranskega ministra G e o r g i j a. Na to se je nadaljevala debata o dr. M a s a r v -k o v e m nujnem predlogu. K predlogu sta najprvo govorila tirolski klerikalec prof. M a y e r in moravski Vse-nemec S o m m e r. Na to je jel govoriti član »Jugoslovanskega kluba« dr. R y b a f. Govornik je slikal zasluge, ki so si jih pridobili Slovenci in Hrvati za državo in dinastijo, ter zahteval, naj vlada da hrvaškemu in slovenskemu narodu tiste pravice, ki mu gredo po zakonu. Prenehati mora dosedanja praksa, ko se je Slovence in Hrvate dosledno zapostavljalo na korist Nemcem in Lahom. Z ozirom na gonjo v oficioznih listih proti »Jugoslovanskemu klubu« radi njegovega stališča napram nagodbi je dr. R y b a f naglašal, da izvira ta gonja le iz sovraštva do Jugoslovanov vobče, ne pa iz stvarnih razlogov, kar izpričuje pred vsem dejstvo, da člani »Jugoslovanskega kluba« niso vložili niti enega nujnega predloga in da se ni sploh nobeden član tega kluba oglasil za besedo k tem nujnim predlogom. A vkljub temu očita oficiozna sodrga »Zvezi južnih Slovanov«, da obstruira in da dejansko podpira ob-strukcionistiška stremljenja, dasi ne more v to navesti niti enega dokaza. Na to je govornik povdarjal, da nimajo na Dunaju v vladnih krogih nobenega smisla za važno jugoslovansko vprašanje, oziroma nečejo razumeti. Dokler pa se to ne spremeni, se tudi od Jugoslovanov ne more zahtevati, da bi se zavzemali za vlado ter se navduševali za njena stremljenja. Dr. Rybaf je v nadaljnih svojih izvajanjih ostro obsojal brutalno zatiranje Poljakov na Pruskem in nemadžar-skih narodnosti na Ogrskem s stališča človeka, Slovana in Slovenca. Naglasa j oč pravo svobodomiselno mišljenje jugoslovanskih poslancev, ki respektirajo prava drugih narodnosti, a reklamujejo tudi za-se iste pravice, je zahteval ustanovitev slovenskega vseučilišča, ki je kardinalni postulat vse slovenske politike. Ob V4 na 3. je dr. Rybaf še govoril. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj, 4. decembra. Poročilo železniškega odseka o belokranjski in dalmatinski železnici se je danes razdelilo. Poročilo je sestavil referent Ivan Hribar. Budimpešta, 4. decembra. »Pester Llovd« javlja, da je prišlo z ozirom na sklicanje hrvaškega sabora med hrvaško-srbsko koalicijo in Star-čevićansko stranko do velevažnega dogovora. Glasom tega dogovora bodo Starčevičanci v saboru postopali sporazumno s koalicijo tako, da hrvaškim delegatom ne bo treba zapustiti Pešte, oziroma parlamenta. Dotična pogajanja med koalicijo in Starčevičanci je vodil saborski podpredsednik dr. Mile Starčevič. Starčevičanci bodo sporazumno s koalicijo delali na to, da se bo sabor moral razpustiti. V tem slučaju dobe hrvaški delegati svobodne roke, da morejo pol-noštevilno nastopati v parlamentu. Praga, 4. decembra. Listi poročajo, da se izdado, ko se spravijo iz prometa jubilejske znamke, nove, na katerih bodo označbe tudi v nenem-ških jezikih. Dunaj, 4. decembra. Ministrska naredba o znižanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin izide te dni. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska« Meseca novembra 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1000 strank 644.149 K 87 v, 928 strank pa dvignilo 651.931 K 57 v. — Okrajna hranilnica ln posojilnica V Skorji Loki V mesecu novembru 1907 je 112 strank vloži) na hranilne vloge 34.683 K 73 v. 7 strank vložilo na tekoči račun 3 455 K 70 V) 68 strank dvignilo na hranilne vloge 16.156 K 69 v, 15 strank dvignilo na tekoči račun 14 095 K 48 v, 6 strankam se je izplačalo posojil 5100 K, stanje hranilnih vlog 896 538 K 4 v, stanje vlog v tekočem računu 81 102 K 66 v, stanje posojil 769 901 K 21 v, denarni promet 109 224 K 78 v. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo iD ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MolTovega Seidlitz-praika", ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse te« koče prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K. Po postnem po vzetjn razpošilja u prašek vsak dan tekar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate^ n* DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na de Seli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom 1 16 17 Lekarnarja JnUJa Schanmsnna sol zs ielodec si je pridi bila od več kot 30 let izvrstno ime kot dietetičen preparat, kar dokazuje nebroj priznalnih pisem. Deluje točno in zanesljivo pri vsaKovrstnem motenju prenavljanja, želodčnih slabostih, tvo-ritvi kislin, kolcanju itd, tako da se kot staroizkušeno domače sredstvo oblno rabi in zelo ceni. Izborni učinek je uspeh raci-onelne sestave. Za ugodnejšo in prijetnejšo uporabo izdeluje g. lekarnar Schaumann sedaj razen soli za želodec tudi pastile iz želodčne soli, ki so natančno dozirane in žel« dčni soli v učinku popolnoma enake Cena obeh preparatov je ista kot doslej: K 150 za skatljo. Proti praha jem, luskinam in izpadanja las deluje najboljše prlinana Taio-clin tinktura mi laa* katera okrepćuje lasUće, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. i stc-klenira as navodom t krona. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zslogs vseh preizkušenih zdravil, medic. mM, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d. Dež. lekarna Milana Leusteka v LJubljani, Rcsljeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovegi jnbil. mosta. 10 49 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila ln Metode: Gosp. Josip Zupan v Mojstrani K 414, nabral v veseli družbi v Rabičevi gostilni v Mojstrani; temu je dodal še sam K 5 86, skupaj K 10", v spomin na dveletnico rabuke s tukajšnjimi zagrizenimi Velegermani v Šmercevi gostilni. — Gdč. Pavla Gotzel, učiteljica na Vrhniki K 10'—, nabrala pri vrhniških na-prednjakih. — Ljubljanski izletniki nabrali K 10*34 v gostilni Franc Zupančiča v Kam-nici, spodbujeni z dopisnico z Brda. — G. Anica Dermelj v Boštanju K 8—, nabrala v gostilni g. A. Dermelja v Boštanju pri veselem omizju vrlih Sevničanov in Boš-tanjcev. — Parkelj in Miklavž sta donesia potom licitacije in prostovoljnih prispevkov pri strelskem klubu »Prešeren« v Rožnih ulicah v Ljubljani (gostilna »Prešernov hram«) K 503. — bkupaj K 4337. — Srčna hvala! — Živeli! Umrli so v Ljubljani. Dne 29. novembra: Ivana AnŽiČ, gostija, 70 let. Karlovska cesta 7. Ostarelost. Dne 30. novembra: Emlija Mlejnik, davčnega uradnika žena, 28 let. Prečne ul. 2, Vnetje ledvic. Dne 1. decembra: Jera Trebelnik, gostija, 85 let, Japljeve ulice 2. Marasmus. — Jožef Verhunc, ključar, 38 let. Dolenjska cesta 19. Jetika. — Valentin Okorn, gostaČ, 81 let. Radeckega crsta U. Ostarelost. — Jožefa Eppich, posestnikova hči, 25 let. Radeckega cesta 11. Sekundara bebat. — Vincencija Horman, poštnega oficijala vdova, 67 let. Gradišče 7. Encephalomalatia. V deielnl bolnici: Dne 29. novembra: Leopold Šimerrl, ključar, 40 let. Plemitis bilutes. Dne 30. novembra: Mavrilij Šarabon, katehet, 57 let, Caranoma laryngis. Unbilo na narofto. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narocbo, atare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jO O pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha ln da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani .na dom dostavljen: ¥s? leto.. K 24-- I Četrt leta .. K 6--Pol leta... „ 12"— I En u a iec .. „ 2-— V upravništvu preieman na mesec B1-90. M pošiljanjem po poŠti v Avstriji velja: Vse leto .. E 2S-— I Četrt leta .. K S-50 Pol leta ... m IS"— I En mesec • • „ 2-30 Sa Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 S. HT Naroča ae lahko s vsakim dnevom, s hkratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj ss navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Ust se ustavlja 10. dan po potešil naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposije o pravem času. Upravmštvo »Slovenskega Naroda". Borzna porodila. li|ns4|sMsTS ,98**»C l 9860 t*s7-i 96 96 1 42G ) 1144 °Stti 1 -810 1107j 1^0 96 e7"?- 89* 6 I0 4cj > 1 iu 6 9krsXi 1 0'86 ses' W3S 96 » »686 6*oU •tr- 99 80 111*70 102*7^ ¥7 98- 97 — «8* - 98-86 992 98 60 99-6 99 tO 100 — 9S*7R S95S5 197 25 l.L«— 147 — HI - £47 161 - .41 — 146 «71 60 »77 60 274 — « 9 7u 246 86 2>r*b 101 — 107'— iS* — 188 - 2)6 92*60 444 - 4f>4'~ 91 — 95- 97 60 103 5 6i 60 6« t 0 76i 49 66 6 - 28- 66 - 70 - 85* 89- 480 - 4*0 — l>02 161-26 669 76 670 76 1764 i;74- - 87 638 — 7*h 6: 74*60 r89- 30 6J 726- - tO 683'7f ^84 75 8)46 — /36 61750 51826 *48-- «62 - 454- 4€0— 150 161 - 11-87 1141 1918 19* SO I8'64 23 6u j 14 oh 2414 1772 H7 92 96 90 96 0 2 2 2 2 4-a« s ! Žitne cene v Budimpeitl. Dna 4 deoembr« 19 J7. Termini PSenfea sa april . , . . ss PO kg K 13*11 Pšenica za oatober • . . sa 50 kg K 11 38 Bi aa aprl . . . . za 60 kg K 12*43 Koruza sa maj 1908 . . u 5W Jamo 5. L n. 4obi zo Miklavža zastonj otrottl kostum: kdor kupi obUko za vei neto 15 giđ. Angleško skladišče oblek v CJaMJaal, fCctlal II. S. Radi Ma«MTut pre ti dare m Oddal« I -H 4 i lokali Razne Prevo(Ie v Kolodvorskih ulicah. Resni rti estseti naj se sglase pri kamnoseka Vsdnlkn v Ljubljani. Poslano. P. n. Ker mojem a sina Adolfa Wa-genpfeiln pred 2 leti ni bilo mogoče opustiti trgovine, ker sa ostanek blaga ni dobil kupca, pa vendar hoče zapustiti Ljubljano, sem jaz prevzel vso ttjegOTO znlogo in likvidiram trgovino popoluuma Da bom kolikor moči najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celovško trgo vin<>, prodajam od danes do 2 le« brnsrja vse blago dale 6 pod kupno ceno m prosim p. n. občinstvo, da se prepr ča o nizkih censh. Tudi VS0| zs predstoječo boiičoo sesijo pri rsziičtih tvorničariih naročene norosti se takisto prodajo izrod ao OOnO| na kar se osojam posebno opozarjati. Vsakomer je s tem dana prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si naoavi tile, jedilnega orodja in vseh lo mogočih nporabHn>h predmetov is pravega srebrn ali kina« (A. Seldel.l Danes, v sredo, 4. L m. velik vojaški KONCERT Vstop prost, začetek ob poloosmili. Za obilni obisk se priporoča A. Soldol, 4 51 hotelir. Vsako sobote ta nedeljo sveto „bavarsho pivo". Froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnice vred. Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj se prav izdatno po«1 utaje te redke prilikO) in snamenjam s velespoitovanjem Juri VVagenpfeil dragotinar Celovec, Kmmerjove nlioo štev. 11. Poslano. P. n. Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jurja Wagenpfeila, se usojam, Vas le enkrat opozarjati na v goraji njem pisma obsežene korist J, ki si jih lshko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cenah. Samo resnično dobro in solidno blago morete kupiti izredno ugodno. Pripominjam, d do L februarja 1908 prevzemi jem vsa nova delalo pa vsa popravila in graviranja, in znamenjem pričakujoč VaSih cenjenih naroČil 8967- 6 s velegpoŠtovanjem Adolf VVagenpfeil dragotinar Ljubljana, Čevljarsko ulice ste v. 2. Pozor, gospodje ln mladeniči! V svoji lekarniSki praksi, ki jo iz«Tiojem ie toč n«»go SO let, se mi je posrečilo itna.ti na boli ie sredstvo sa mat brk« brade ln las, proti Upadanju brk ln las n to je KAPILOR it 1. Od drii.je, dn laste lu brke postanejo gosti ln dolgL odstranjuje prhljaj In vsako drago kotno bolezen glave. Naroči na) si ga vsaka dru t ina. Imam mnogo nriznalmc in zahtalnio. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 I 80 S, I lončka S S. Naročajte samo pri meni pod naslovom 3963 —2 I PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pskrscn štev. 66 v SlavoniJL JCova idealna voda za želo deCi! Iz nemščine v slovenščine cirkularjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi oeno izveiban uradnik v to itroki. Naslov v upravništvu »Slov Naroda". ^Ksssssspaupsp^aausssa^ Samo aristns Tn VITA »rlroilna rudninsko vodo V TA iVajAieei natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: •Mlttostlh »tMjavMija smvt; sUibcIts. prMklll soiliiital MslUila koltMlk anthnr]« bi lishrlc, katarjih Mpll, pntavfL Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Ksstnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogeryah. 8481-8 a^\_-_( m. in različna vina sol« io dežnike domaČega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR M^fvnM|«nnuaa Pred Skorilo 19, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 48 Prva kr. tvornica klavirjev Ljubljana Rilierjeve unce 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Wai binek m PT 0) (D O E CB O < s> 03 N< Priporoča svoje prve vrste, sa vsa podoebja solidno narejene pianino g klavirje in harmonije tudi samo-igralno za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo. Poprave ln uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 dl Največja tvornica na jugu Avstrije. Uitf Bratovi Sv. Jakoba nabrežje 25 priporoča oenj. občinstvu Iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 806—48 raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 4742 MU Pisarja nekoliko zmožnega tudi knjigovodstvi 8pre)mo tak oj 4C48 ft, ŽnlderSIi, Sopltme. istro. Pozor! pozor! Restavracija pri 1EVU" Usojam si »lav »»bčinstvn vljadoo ca naojati, da sem otvorila popolnoma novo »isti tiiljisčE Na razpolago vsak dan! Tuđi Je Se nekoj večerov oddati družbom. Vuudno se priporoma Beti Kos 9C1 3 restavraterka. Vodovodi Riinolljacllc, kopalBke naprave Pfojekti in izvršite r pri domaći specialni tvdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe Kal stota*). Inženir - hldrotekt 5664—11 Konrad Lachnik, Ljubljana Beethovenove ulice $tw. 4. Brzojavi: Loconlk-UUDUooo. L i»!!!2E2!!!^ Cinematograpti -1 hedtre - f rancais (u blvfem , Katoliškem domu") Torjolkl trs ft. 1 u I. nadstropju, veliko dvorana. »•nssSsmvv^Z uf* drlMVniklh, In (Heer «*t» pnnrdrljklh, torkih, »redali In p«*tWth hkiiiv |»© rn.» prrdHtiB%ik ob 1 , 8. uri svrflcr: ob nedelj*!* In |»r»cnlktb ob S., 1 45., «. Im ob V 3 *4. ari. SJSSJT* V«ol* retet^b In »ohol« /nI znn«* Mn« km «1 * J ** In otrok«. ftprey*nt» mt)rAT»a)l doveSk«fm tiv- t>od uuo va«*OkttDi pogoji, ke nobem •»varuvauir na došiveV*1 m u k»* prti nov HSLftYIJAw ? i ej o su si o uvir ovtin druga vzajemna banka v F r s 11. - - - -hm kapttaltj« 91,936.963-72 K. naše države pisarne se v laetaej baaeaoj sisi H MSk I Z*r*nrj« poslopja ta SSSSSlSSSSO požarnim U od*« po aajnižjuV* SSask Škode OPDfvJe takoj ia »ajk*laat»$r*s Uirra ■ajboljSi »lovoo, koder poomj« DoToU^jt ta čistega dobička isdat»» podporo v narodno bi oMaokorbH«« pozor! Čitaj! pozor! Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih EelisS — ter se itvrstno in % najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlja bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem •dihanju, astm< — plinčnem kataru anbem kaši u, tuberkulozi itd 'td. Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena le Iranko na vsako posto sa S steklenici 3 K 40 vin, 4 steklenice 5 K 80 vin,: po povzetju, ali če ae posije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici »e ne p* šitfa Prosimo, da <»e naroda n ravnost od: 3965 2 1 P. Jurišića, le*"a"^*"Zr "209 »taiis1 ,9pa i Peilhn, bogata zaloga! & Vsled vel ke koufcnreuce prodaiam pi I 1SF* najnižjih cenah m tako, da morem vsakega zadovoljiti. :: :: :: :: - « g Vljudno vabim na « gle i, la se priporočam za obilen obisk. 3 z velespoštovanjem 3091 23 FR. ČUDEN, urar in trgovec b?£jnt>Bšan£, nasproti frančiškanskega samostana. :: :: Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosto. :: Naznanilo. Glede na trgovskosudni vpis v registra za posamezne firme, ki s? je izvrš.l s sklepom c. kr. deželnega sodišča « L ubijam od dne 4. novemtmbra 1907, firm. 926;Einzl. II. 220/12, si usojam naznanjati, da bova firmo Josip Lehner h|| v £jubljani, na Dunajski cesti -""rffj! za zapuščino vodila naprej jaz in pa p stavljeni soskrbnik. Zahvaljujem se vsem cenjenim naročnik* m za pokojnemu mojemu soproga izkazovano veliko zauuaoje in zagotavljam, da bom s strokovno izobraženim, že dalj časa v obrt sodelujočim poslovodjem in z dosedanjimi preddeavci mogla d-cela opravič ti zaupanje, ki bi se mi izkaiaio s kakršnim koli novim naroČilom. V Ljubljani, dne 22 novembra 1907. 3y65—2 Magdalena Lehner. 8*-**- **-**-§*-*- on •J-*p*T****+'«y»,f»*j»**" "j* *?• "J* *p *p "T* ■** ■** "J* «p «J» ^» ! J «S* 4011—z privatna plesna šola = v dvorani hotela „prt Matiču". = V petek, .dne 6. decembra bo z veliko jjamerijtieno tombole zvezan !*elii( JV(irClai»žei» ueeer ki se ga lahko udeleže tudi obiskovalke in obiskovalci prejšnjih mojih letnikov. Veselica se prične ob 8. zvečer in konča opolnoči. — Gospodične in gospodje se prosijo, naj za tombolo namenjene humoristične predmete pošljejo ali v hotel pri Slonu, soba Št 11 ali pa isti večer v dvorano .pri Maliču". Gospodične naj darila zavij o v rožast, gospodje v bel papir. Tuje osebe nimajo dostopa. — Obenem naznanjam, ker je moj »strokovni tečaj* obiskan prav dobro in od najboljše družbe, da bo ta tečaj fMT v«afc\ ponedeljek In prte* ob poluoeimlli. Za informacije se je treba obračati vsak dan od 11.—12. dopoldne in od 3. - 5. popoldne v hotelu pri Slonu št 72. o o o o o Cjiulio Iftortcrrci plesni učitelj. 20 let star, narodnjak, zmožen slovenskega in italijanskega jezika, lito primerne službe. 4080 2 Nsslov pove uprav. „Slov. Naroda". V najem se odda it. 3 no Dira pri Domžalah. Pripravna je za gostila O In trgovino. *616—6 Več se izve istotsm, aH pa pri Fr. Stupicu, trgovcu v Ljubljani, Marije Terezije cesta s t. 1. Veliko v Aigl. skladišču oM LJubljana, Mestni trg 5, Llobljana zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške koofekcije. Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno. 0. Bernfltović. 3963 - » pisemski papir francoski i d angleški v okusnih kasetah In zavitkih se dobiva v „narodni knlisarni" združeni s trgovino s papirjem, pisalnimi la risalnimi po* -trtbičinami- Jurčičev trg 3. St. 2293/7. Razpis službe. Na podlagi sklepa občinskega zastopa ob*ine Komen f d 27. novembra t. 1. it. 2284/7 razpihuje podpisano Županstvo službo orpiista ozir. pevovodje pri Župni cerkvi sv. Jurja v K« mnu ter pri podružnicah, katero službo je takoj nastopiti. Oziralo se bo le na sposobne prosilce, ki so lepega vedenja. Plača po dogovora. 4034 2 Z izpričevali opremljene prošnje je vložiti na županstvo do tfteteta 10. decembra t. L Vse pojasnila daje Županstvo. Županstvo občine Komen. Župan: Još. V0I6I6 I. r. Izvod iz voznega reda, Veljaven od dne 1. ia Ljnbllaae los. teLi '•oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. '•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a-ob predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. u*40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak Juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. -OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 2.46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. ?*iO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. y 35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0-40 ponoOi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod lz LJubljane ari. kolodvori /•28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-ob popoldne. Osebni vlak v Kamnik r\0 z veder. Osebni vlak v Kamnik oso ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Mablt&no Inž. teLi e-88 zjutraj. Osebni vlak lz4 Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gi rice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Gro šuplja. ll-iB predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. Žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Jesenic. 6*BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-4B zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel Gorice drž. žel., Jesenic. II BO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: B-4B zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO*BO predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika. 6-» zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. „0 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta, Dražbeni razglas. Oddala se bo zgradba novega posojilniškega poslopja v Cerknici in so proračun j ena posamezna dela kakor sled : 1. zidarsko delo......... K 28.13598 2. tesarsko in krovsko delo..... »5 249 77 3. kamnoseško delo........ „ 2 231 35 4. mizarsko delo......... - 5 215 84 5. Ključavničarsko delo....... „ 1 975 34 6. kleparsko delo........ . „ 1606 73 7. pleskarsko delo........ „ 504 40 8. steklarsko delo......... „ 662 29 9. pečarsko delo......... „ 1 642 — 10. slikarsko delo -........ „ 483 58 11. Železje, klozeti, kopališčne in vodovodne napra?e........... „ 3.676 48 12. rolete ............ 312 48 skupaj . . K 51.696 24 K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava staviti, vložiti primerno varščino. Ustmene ali pismene ponudbe je vložiti pri podpisanem naČeUtvu do 1. januarja 1908 Načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbni pogoji si pri podpisanem na-Selstvn in pri arbitektktu g. Karlu Holvnskem v Ljubljani ua vpogled. Čaa za pričetek zgradbe poslopja je določen na aprila ali maja meseca 1908 Nacelstvo si pridržuje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visocmo ponudbe. Posojilnica y Cerknici 3749-5 dne 5. novembra 1907. Jtačelstvo« Otvoritveno naznanilo. JL JL Ju JL JL JL X JL JL JL JL JL JL JL J H —j* J Gospodom trgovcem ljubljanske okolice in dežele vljudno naznan am, , . da sem o tvoril na Kongresnem trgu šh 14 is itliliiie ia s pleteninami vsake vrste, drobnesa In modnega Masa. Vabim gospode trgovce za osobni obisk, kakor tudi za pismena naroeila, katere bodem vsikdar točno in po možnosti najcenejše izvrševal Priporoča se z velespoitovanjem m 4060—1 LUD. DOLLENZ. ar IT i iT i HL 07 SVETOVNOSLAVNI FE R N ET-B R A N C A tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I Noutrpljva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesn- trgovini in v vsaki kavarni. Trgovci skrajni čas je. da naročate za 8% Miklavža razne piškote m fino pecivo 70 po 2 vin. za 1 K, — 35 po 4 vin. za 1 K Blago je v kartonih lepo zloženo. Poštni 4031 4 zavoj je 8 kartonov. JtnzDOšiljn E. BRANDT v Kranju. 300 l E vinskih sodov od 200, 300, 400, 700 16C0 —4000 litrov iz hrastovega lesa[v prav dobrem stanja oddaja po nizkih ceuab tvrdka M.Rosner& drug v Ljubljani. poleg Koslerjeve pivovarne, priporočam : Stenski koledar cena 40 v., po pošti 50 v. Mali skladni koledar cena 50 v., po pošti 60 v. Veliki skladni koledar cena K 1 10, po pošti K 120. Trgovski koledar cena K 1 —, po pošti K 1 10. Veliko Blasnikovo pratiko, cena 24 vin. Družinsko pratiko cena 24. vin. Kinematograf »Edison II Dunajska cesta aasproti kavarna »Svropa* V sredo ira soboto no 40M J. Grobelnik v Ljubljani prodaja vse manufakturno blago JJT od ponedeljkn 2. decembra do Božiča po iznenadno znižanih cenah. Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi POSebllO Samske blagove* .•!" !* Zfldil]0 IlOVOSti radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah. Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi 4 32-3 £23 w 3C i sestvo. 401?- 5 Vdaka nevarnost iikljaćena, prilika iziedna. Ponudbe na nnrav. ^Slovenskega Naroda" pod „Podjetje". li vi' pr. nakupu v na blizu 40 let obstoječo tvrdbo R. MIKLAUC Cjubljana 49 Stritarjeve (Šoitalske) ulice štev. 5. <>-zr Na zahtevo se doposlfelo vzorci. Raj ko Pečnik IK medičar in svečar ■ • II 1 Trgovina: Sv. Petra cesta 42 Delavnica: Sv. Petra cesta 63 priporoča si. občinstvu za Miklavža, božične praznike in Svečnico razne izdelke medičarske Stroke, baker tudi razne vrste sveč in svečnik svitkov za Svečnico. . , Postrežem vedno s solidnim m poštenim blagom. lin K Z odl.čnim spožtovaDJtm 3970 - 3 Rajko Pečnik medičar in svečar. lin II II j---- _______lini Za boljšo selezninsko trgov no v večjem pro v inčnem mesta na Hrvaškem Učen spretnega mlajšega (želez, stroke prednost) in pa spretnega 4016 —S dobrega prodajalca. Oba morata poleg nemščine znati še kak slovanski jezik. Obe službi sta trajni. Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. priporočava J svojo veliko, predobro izbrano zalogo: knjig s podobami, vsakovrstnih pravljičnih knjig -1 pri »ovesti za dečke in za deklice .-. .*. mladinskih spisov T^K^V. • • • • koledarjev za leto 1908 podob, gravur, bar votiskov Itd. najfinejše izvršenih, globusov vseh velikosti in ceo ,\ /. /. ■ ■ muzikalij vsakršne baze.-. WH Hi Katalogi zastonj in in Obdarilnih knjig za odrastle, odlične, najfi- Kataligi zaitonj in poštnine prost«. opreme po vseh cenah. IG. pl. BjjjHjjjg i FED. BflMBEM SMS*8 Zlata svetinja Berolin. P. riz, Rim iid. 3(02 *6 Najbolje ćUtllo za zobe Izdelale: O. Seydl Stritarjevi ulice 7. e? J* -K* "w Mj|uuB»lJaamim9 Kongr< lS lrg S« Hojveaa in nolcenelio izberi reklamnih koledarjev kot trgovska novoletna darila. Lepi tu ceni vzorci. Dobo so z torbico ali bron torbico s tiskano Umo. Velika zaloga lepih molih in veain Jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce aoposljess na ogled. fle vljudno priporoča ?483 16 Ivan Bonač trgovina papirja v JL^jiift>ljai*i» Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. -s pianinškova pražena kava ©- se je vpeljala v kratkem času širom sveta. In zakaj? ? ? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejša zato najcenejša. Prva ljia"fc>lja.i3 sira. ve lisa. jžgralisica. Isstsr© KAREL PLANIIMŠEK tjttbijana, Dunajska cesta, nasproti kavarno Evropa. 3936 61 Za Miklavža! 4(23 9 Velika izbira & © CD ■ O O) O) d) daril za Miklavža kakor tudi raznih predmetov za OKrašenje božičnih drevesc finega domačega in tvorniskega izdelka. Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega oknsnega peciva. — V za-logi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desertnim! vini in raznimi likerji. Fini ttirinsKi pclinKcucc Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šartelj, plnce in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač rten kruh. — 0 kavarni — vsak čas Crna In fina bela kava ter izboren tal. Jak. Zalaznik :. slaHKnrno, kavarna m pekama.:. O) Stari trg št. 21. Isdajatelj in odgovorni urednik Rast o Pustoolemjek. Lastnina in tisk aNarodne tiskarno".