S12V* 3»3
Trstu, v ietrtek 6. novembra 1919
Letnik
*»
IzhaJ* vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulic« sv. FraiČUfra ArfJkega «ev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo nred-ni^ivu. — Nefr mkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosoreij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, po! let? L 13 — in celo leto L 36 —. — Telefon oredništvi In uprave Štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stottnk. — Oglasi se računajo r firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot.. ogiasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I"—. Oglase sprejema in sera tn i oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraciiika Aa. 2(1
is Jug@s9aviie.
Proslava »Dneva svobode« v Mariboru.
MARIBOR, 3. Prošlo nedeljo jo po dolgih mračr. h dneh zopet zasijalo solnce. Bil je lep jesenski dan; takoj zjutraj so bile na mariborskih ulicah naše marljive nabiraike, ki so prodajde znake z napisom »nedorešeni domovini 28. X.« Ljudje so znake radi kupovali, saj je vsak rad položil 2 K za -dar svobode«. Okoli poldne je bil redko kdo brez znaka. Glavna stvar pa je bila zvečer v gledališču. Gledališče je bilo že zjutraj iazprodano in mislimo, da je bilo malokdaj v svoji preteklosti tako nabito polno, kakor ta večer, pa tudi malo enakih večerov je doživelo, kakor je bila prva proslava dneva svoboden Večera se je udeležil poleg drugih tudi general Maister, ki ga je občinstvo veselo pozdravilo. Glavna stvar pa je bila naša polna galerija, tam smo videli naš pravi Maribor. Večer je otvorila godba pod vodstvom kapelnika Her-zoga. na to je dr. F. Miiller v krasnem govoru naslikal prvi naš dan svobode. Njegov govor je izzval vihar navdušenja v občinstvu. Za njim je nastopil pevski zbor v Glasbene Matice« s svojim v Popotnikom* in -Koroškimi narodnimi pesmimi«. Kdor pozna naš moški zbor pod vodstvom pevovodje Oskarja Deva, si more predstavljati, kako lepo so donele ubrane naše pesmi, naše znanke, in ko so pevci zapeli še rMaistro v o« je občinstvo priredilo generalu burne ovacije. Na to je Bogica Nučičeva, mala deklica, deklamirala Gregorčičevo Naš skupni dom« z nežnim glasom, pa krepko in odločno. Ko se je zadaj dvignil zastor, je stala na odru četa naših sokoličev, dečkov in deklic v belih oblekah, Id so izvajali lepe vaje in nazadnje v pohodu zapeli > Zovi, samo zovi«. Bil je to krasen prizor. Za njimi je pevski zbor zapel Buči morje adrijansko , ki je globoko odmevalo v dušah poslušalcev. — Po premoru je godba igrala simfonijo »Jugoslavija -<„ ki v lahko razumljivi godbi izraža, kako so se vse tri naše himne zlile v eno. Sledila je >-Bajka o kralju Matjažu«, ki jo je za ta večer napisal dr. Iv. Lah. Videli smo babico, ki sedi čez sto let v Mariboru med svojimi vnuki in govori z njimi o slavnostnem dnevu. Otroci jo izprašujejo o kralju Matjažu in o preteklosti. Babica jim razlaga na njih vprašanja, kako je bilo prej \ Mariboru in kako je Maribor postal jugoslovansko mesto. Da jim bo vse jasno, jim pripoveduje bajko o kralju Matjažu, ki je spal globoko v koroških gorah. Narod je čakal na njegov prihod, kajti tujci so vladali nad njim. Takrat je nastala strašna vojna, toda čez pet let je bil tuji rod premagan in dne 28. oktobra je vstal kralj Matjaž. Ko pa je stopil na dom, mu je prišla nasproti srbska vojska. Nato je sledila nepozabna slika. Za-grinjak> se je dvignilo in zagledali smo v »živi slikic krasen prizor. Kralj Matjaž je stal s svojo vojsko pred svojo votlino in je podajal roko srbskemu poročniku, ki je ravnokar s svojo četo prodrl preko koroških gor. Bilo je veličastno videti 40 srbskih vojakov z nasajenimi bajoneti, v polni opravi, kako so stali kot zvesti .pobratimi, pripravljeni braniti naS skupni dom. Navdušenje v gledališču je bilo nepopisno. Mnogim so stopile solze radosti v oči. Godba je igrala *Bože pravde . Toda babica je pripovedovala naprej: Narod je prehitro pozabil svoje trpljenje, in tujci so zopet zasedli našo zemljo. — Dvignila se je zopet zadnja zavesa in pred nami se je pokazala -neodrešena domovina«. V sobičnem siju 'smo zagledali naš narod, žalostno stoječ oib obrežju, za katerim so se videli jambori pomorskih ladij. Napisi krajev so oznanjali, odkod so doma naši bratje. Slika je učinkovala s svojo slikovitostjo in krasoto. Toda babica je pravila naprej: sokoliči so se vzgajali v sokole, narod je pridno delal in tujec je moral z naše zemlje — tako je vstala končno svobodna Jugoslavija: zopet se je dvignilo zagrinjalo in na živi sliki smo videli našo Jugosiavijo, srečno in svobodno, obdano od vsega naroda in vojske, s Sokoli in Orli, z orožjem in zastavami, na teh pa je ležala grmada <starih spominov na svetovno vojno. Nepozaben prizor. Godba je zaigrala *Lepo našo domovino«, vse občinstvo je pelo in odhajali smo iz gledališča vsi v eni misli, da tako lepega večera še v Mariboru nismo imeli. — Bila je želja občinstva, da bi se ta spored še ponovil, ker mnogi niso dobili vstopnic. V torek popoldne se je predstava ponovila za dijaštvo. Zvečer je bila bakljada, v sredo je bil pohod po mestu in zborovanje na glavnem trgu. — Želimo le, da bi se bil ta dan po vseh naših mestih tako lepo slavil, kakor v Mariboru. To je bil dokaz naše državne zavesti.
Obletnica narodnega os v obojen ja t Splitu.
SPLIT, 3. Obletnica narodnega osvobojeni i se je, kakor že javljeno, v Splitu praznovala cvečanoslno. Ob 8 zjutraj je godba svirala po mestu budnico. Ob 9 30 je bila svečana sv. maša, kateri so prisostvovali zastopniki oblasti in različnih uradov ter društev. Ob poli-enajstih s« je v občinskem gledališču začela <velika skupščina. Govorniki so v vznesenih besedah poudarjali slavnost dneva, padali •zgodovino razvoja narodne misli in potek narodnega z edin jenja ter poživljali občinstvo, naj se z vso ljubeznijo oklene matere Jugoslavije. V tem zmislu so bile tudi prečitane resolucije, »ki so jih navzoči sprejeli z viharnim navdušenjem. Ob sviranju narodnih himen se je množica razšla. Nato so godbe korakale po mestu in svirale narodne komade. Povsod po mest« so plapolale narodne tro-
Proslava osvobojenja Čehoslov?.ške v Be i gradu
•BELGRAD, 3. O priliki proslave obletnice usvobojenja je bilo v češkoslovaškem posla-ti&Hu *Dr«j«r,naryc. Od strani naše vlade
prišli čestitat ministrski predsednik Ljuba Davidovič, pooblaščenec ministra za zunanje stvari Mihajlo Gavrilovič, dvorni maršal Ba-lugdžič, nadalje narodni poslanci, kakor tudi zastopniki vseh tukajšnjih poslaništev. Popoldne je sprejemal poslanik Kalina Češkoslovaško kolonijo. Zvečer je bila slavnostna akademija.
Miaistersld predsednik na potovanju.
BELGRAD. 3. Predsednik ministrskega sveta Davidovič se bo v kratkem odpeljal na potovanje po državi. Nadomestovail ga bo v ministrskem svetu podpredsenik Biankini. Ministrski predsednik ostane na potovanju približno 16 dni.
Osebne vesti.
. BELGRAD. 3. Minister za socijalno politiko Korač je odpotoval v Zagreb.
BELGRAD. 3. Minister za prehrano in obnovo zemlje Bukšeg je lahno obolel.
Minister za poljedelstvo.
SARAJEVO, 3. »Glas Naroda« objavlja posebno vest iz Belgrada, da bo za poljedelskega ministra imenovan Šelkija Gluhič.
Valutno vprašanje.
BELGRAD, 3. V soboto predpcldne je bila i
seja ministrskega sveta, v kateri so razpravljali o valutnem vprašanju in o vprašanju izvoznic. Sklenilo se je, da se bodo krone ko-lekovale s posebnimi znamkami. Dalje se je razpravljalo o carinah in o ključu izvoznic v zunanjem in notranjem prometu.
Japonska vojna misija v Belgradu.
BELGRAD, 3. Japonska je ustanovila stalno vojno misijo v Belgradu. Šef misije je kapelan glavnega stana Juydi, 'ki je poslednji dve leti bival v Rusiji.
Sestanek škofov v Sarajevem.
BELGRAD, 3. Vsi katoliški škofje, ki so konferirali s pravoslavnimi škofi v Belgradu, so odpotovali v Sarajevo.
Začetek predavanj na belgrajskem vseučilišču
BELGRAD, 3. Dne 1. novembra so se začela redna predavanja na filozofski in juri-dični fakulteti belgrajskega vseučilišča.
IZ ČEHOSLOVAŠ3CE.
Jugoslovansko vojaško odpcr-lanstvo na Češkem.
PRAGA, 3. (ČTU) Jugoslovanski vojni minister Hadžič je v nedeljo v spremstvu pod-maršala DiviŠa in podpolkovnika Kalhcnsa obiskal z jugoslovansko misijo častniško šolo v Mylovicah, kjer je prisostvoval vajam pehote in topništva. Isti dan je general Hadžič obiskal Sokola v Žižkovem, kjer je z velikim zanimanjem zasledoval telovadne vaje. Jugoslovanskim gostom so priredili povsod viharne ovacije.
PLZENJ, 3. Jugoslovanska misija, ki je gost ministrstva za narodno obrambo in vsega če-hoslovaškega naroda, je dospela v Plzenj, kjer je bila sprejeta z viharnimi živio-klici in z narodno himno. Ministra Hadžiča in njegovo spremstvo so sprejeli z najprisrčnejšimi ova-cijami. Plzenjski župan Pick je imel pozdravni govor, na katerega je minister Hadžić odgovoril in v katerem se je spomnil bojev obeh narodov za svobodo. Minister je končal svoj govor s klicem: »Živela Čehoslovaška republika. nazdar bratje Čehil« Nato je korakal minister mimo častne stotnije 36. pehotnega polka in oddelka Sokolov, pri čemer sta se svirali obe narodni himni. Nato je minister Hadžič posetil Škodovo tvornico.
Češko stališče v reškem vprašanju.
PRAGA, 3. Češki »Narodni Listy« pišejo o reškem vprašanju med drugim: Če ne presojamo vprašanja s stališča laških čuvstev, ne moremo utajiti, da ta rešitev ni pravična in ne stvarna, da bo tako konstruirana Reka hirajoč državna organizem ter Ja je edina možna rešitev, dati Reko brezpogojno Jugoslaviji, kakor je to predvidel tudi maksimalni program, s katerim je Italija stopila v vojno in katerega obsega Patto di Londra« z dne 26. aprila 1915. Reka je bila že za madžarskega gospodarstva pasivno pristanišče, dasi je Pešta s tarifnimi ugodnostmi in subvencijami podpirala odpravo blaga čez Reko, bila bi veliko finančno breme za Italijo in bode životarila tudi pod protektoratom Zveze narodov. To je usoda Reke, v katere bližini je — Trst. Ko je dr. Kramar odhajal na mirovno konferenco v Pariz, se je izrazil takoj na potu napram laškim časnikarjem, da Reka mora pripasti Jugoslaviji; z isto gotovostjo je zastopal jugoslovansko pravo na Reko tudi v Parizu samem spričo italijanskih državnikov. To je stališče, katero tudi danes določa naše razmerje napram romantičnemu poskusu d'Annunzijevemu. če bi svet petorice hotel rešiti reško vprašanje v zmislu vmesne države. polaga na njegova tla kali nove vojske.«
Češka narodna skupščina.
PRAGA, 3. Po otvoritvi nedeljske seje narodne skupščine se je predsednik Tomašek spominjal 30. oktobra lanskega leta, za Slovaško zelo važnega dne, na katerem se je proklamirala deklaracija slovaškega naroda. Nato se prešli na dnevni red, čigar prva točka je bilo poročilo socialističnega odseka o zakonskem načrtu glede rekvizicij .stanovanj po občinah. Poročevalec socialističnega odseka Jareš je konstatiral, da novi zakon razširja pravice občin glede rekvizicij stanovanj in da omeja pravice hišnih posestnikov. Zakonski načrt je ne samo v krogih hišnih posestnikov, temveč tudi v krogih najemnikov izzval precejšnjo nevoljo. Vlada bi ob normalnih razmerah ne predložila takega zakona. Toda zlasti radi bližnje zime se morajo odrediti strožje odredbe, da se prepreči stanovanjska katastrofa. Govornik je priporočal, »aj se zakon sprejme. Po izvajanjih nekaterih govor-
nikov, ki so precizirali stališče k temu zakonu, je izjavil minister za socijalno skrbstvo, dr. Winter, da priznava vsa predložene ugovore in £raje k temu zakonu; položaj je pa tak, da se ne more izogniti temu, da se sprejme ta zakon. Vendar pa je to le prehodno stanje, ki bo trajalo kvečjemu eno leto. Minister ve, da se s tem zakonom ne bo rešila stanovanjska kriza. Stanovanjska kriza se more rešiti le z zgradbo novih hiš, za katere je vlada dovolila posebne podpore. Uspeh tega 6e bo videl šele v poletju. Začasno se mora premagati to prehodno stanje. Pri glasovanju je bil zakon a. nekoliko izpremembami sprejet v prvem in drugem branju. Poročevalec Hrdlička {socijalni demokrat) je nato poročal o zakonu glede varstva malih poljedelskih zakupnikov. S tem zakonom se zagotovi malim zakupnikom zemlja, ki jo imajo v zakupu« da se jim zakup ne sme odpovedati in zakupnina se ne sme zvišati. Po sprejetju tega zakona se je seja zaključila. Prihodnja seja bo 5. novembra.
Časnikarske zbornice na Češkem.
PRAGA, 3. Ministrstvo aa socijalno skrbstvo je izdelalo zakon o zbornicah in pdkoj-f ninah časnikarjev.
Slovaška vprašanja.
PRAGA, 3. Klub slovaških poslancev je imel sejo, v kateri je s 23 proti 4 glasovom sklenil, da vztraja pri svojem sklepu z dne 8. oktobra, s katerim se poslancema Hlinki in dr. Jehlički odreče mandat. Ljudska stranka se poživlja, naj imenuje svoja kandidata za ta dva prosta mandata.
uprolnnle.
Reško vprašanje nevarno za obstoj Zveze narodov.
PARIZ, 4. > Echo de Pariš, zagotavlja, da bo francoska vlada vnovič posredovala pri Wilsonu v prid italijanskemu načrtu. Temu koraku se baje pridruži tudi Anglija.
»Echo de Pariš * se boji, da bi moglo reško vprašanje vplivati na usodo versailleske pogodbe, ker bi mogla Reka postaviti ameriško politiko v nasprotje z evropsko. Obstoja možnost — piše list — da predsednik Wilson umakne pogodbo, ker se bo prepričal, da se bodo njene določbe kršile, če ne boste Anglija in Francija izvršili potrebnega pritiska na Italijo. Predsednik Wiison bi lahko jutri rekel, da ni vzroka za nadaljnji obstoj Zveze narodov, ker je ugotovil, da prevladujejo evropski interesi nad interesi Zveze narodov. Tudi če stvar ne pride tako daleč, reške zadeve so imele že toliko posledic, da se lahko domneva, da bo Reka še lahko kamenček, ki pade v mehanizem Zveze narodov. Evo zakaj trelba resno vzeti D'Annunzijev čin.«
Naše mnenje je pa, da ni D'Annunzijev čin resen zato, ker je bil izvršen pod njegovim vodstvom, temveč zato, ker postaja vsak dan jasneje, da je D'Annunzio samo orodje v rokah ljudi, ki predstavljajo na italijanskem političnem polju nekoliko več nego on. In prej ali slej bo Italija itak prisiljena, da dvigne zastor izpred reškega pozorišča, ker bo postavljena pred dilemo: ali je za D'Annunzija, t. j. ali odobrava njegov čin, ali je pa proti njemu. Tedaj bi se moglo uresničiti proroko-vanje lista vEoho de Pariš« o »kamenčku« v mehanizmu Zveze narodov. Drugo vprašanje pa je, ali bd Italija v tem slučaju prišla bliže svojim ciljem, ali pa bi se ti cilji pomek-niH v večjo, morda nikdar nedosegljivo daljavo. Ne gre tu samo za Reko, kajti Reka je res samo »kamenček«, del velike stene: jadranskega vprašanja v celoti; jadransko vprašanje je pa šahovo polje, na katerem igrate Italija in Jugoslavija, igro, ki jo zasleduje celi svet, kajti od izida te igre je odvisen bodeči evropski mir. Če se torej reško vprašanje promatra s tega stališča, in s tega stališča se tudi mora promatrati, je jasno, da skriva v sebi velike nevarnosti za obstoj Zveze narodov, od katerega je, seveda, odvisen tudi bodoči mir v Evropi. Tega se zaveda v prvi vrsti Amerika, ki je pri stvari sicer tudi prizadeta, toda veliko manje nego evropske države. Zato je tudi razumljivo, da je odklonila Titto-nijev načrt, kajti njegova »rešitev* jadranskega vprašanja bi ne bila rešitev, temveč ustvaritev še zapletenejšega položaja, ki bi ne mogel dolgo trajati, ker bi bil protinaraven in krivičen.
Amerika je želela, da bi se jadransko vprašanje čim prej rešilo in je zato vplivala z vsemi mogočimi sredstvi na Italijo. Doteknila se je celo njene najobčutljivejše strani: njenega gospodarskega položaja, in ji obljubila svojo pomoč, toda Italija ni hotela razumeti in je vztrajala pri svojem ter zavlekla rešitev jadranskega vprašanja do danes. Krivda, da ni jadransko vprašanje še rešeno, zadeva torej v prvi vrsti Italijo samo, kakor ugotavlja tudi včerajšnji »Secolo« v polemiki z »Ideo Nazionale«, ki mu očita, da je hotel prodati rešitev jadranskega vprašanja za deset milijard. (Polemika je namreč v zvezi s >Secolovim« člankom, ki smo ga pred par dnevi posneli, v katerem so se navajale točke Wilsonovega programa za rešitev jadranskega vprašanja in koncesiji, ki bd jih dovolila A-merika Italiji, če odneha od svoje trdovrat-nosti (dovoljenje novega posojila, olajšave pri že izdanelm posojilu, pritisk pri Angliji in Franciji glede kolonij v prid Italiji itd.) »Secolo« zavrača precej ojstro očitanja lista rldea Nazionale« in pravi med drugim: »Četudi so — naredili zavezniki In pridruženci veliko slabega, največje zlo smo si vendar naredili mi sami g
Vsi izgovori, češ drugi so krivi, da ni jadransko vprašanje Še rešeno, so torej prazni. Seveda nekdo mora biti vedno krivec. Sedaj, ko so zavezniki začeli siliti z rešitvijo jadranskega vprašanja, ko se govori, da ste AngliJa
in Francija posredovali pri Ameriki, da boste posredovali pri Jugoslaviji in (to se sicer, vsaj v italijanskih listih, ne govori) bržkone tudi pri Italiji,, ki je prišla vseh svojega zatezanja v zagato, iz katere je težko najti izhod, sedaj išče italijansko časopisje tudi krivca tam, kjer ga na: v Jugoslaviji. Zanimivo je kakor piše o tej zadevi »Socolo«, ki še vedno brani stališče, da so edina pot k rešitvi jugoslovansko-i talijanska pogajanja. »Mnogi pravijo — pravi »Secolo«: »Saj mi smo pripravljeni na pogajanja, toda Jugoslovani so vedno odklanjali vsako razpravo. To ni točno. Jugoslovani niso nikdar svojevoljno odklanjali razprave: bili so pač izključeni od leta 1915 do danes. Zakaj ni bila Srbija pripušče-na k pogajanjem za londonsko pogodbo, kakor smo mi takrat v teh le stolpcih zahtevali, ker smo predvidevali, kaj se bo potem zgodilo? Gotovo ne zato, ker Srbija ni hotela. Zakaj so biM onemogočeni tekom delovanja konference poizkusi direktnega sporazuma med Italijani in Jugoslovani? Ker naši zastopniki niso nikdar hoteli začeti z raprav-1 janji s srbskimi zastopniki in sicer zaradi slabo umevanega dostojanstva, a ne zaradi pomankanja dokazov. Ko je vrhovni svet izrazil željo, da bi slišal Orlandovo mnenje in mnenje srbske delegacije glede jadranskega vprašanja, je Orlando izjavil, da ne more prisostvovati jugoslovanskemu »exposeju«, češ da bi to ne bilo v skladu z ugledom Italije. To vedenje je užalilo naše nasprotnike Jugoslovane, katerih narodno edinstvo so priznali pozneje vsi razun nas. Prejšnje napake so krive zme3enosti naših sedanjh zastopnikov na mirovni konferenci. Težko je sicer predlagati pogajanja, ki jih nismo nikdar hoteli, toda ne smemo 'vztrajati pri poizkusih poniževanja drugih, katerega se mi s svoje strani branimo. Tudi med najzagrizenejšimi jugosla-vofobi m nobenega, ki bi ne trdil, da bomo morali biti jutri z Jugoslovani po sili dobri prijatelji. Ne sledimo vestem neodgovornih informatorjev, češ Jugoslovani se nočejo pogajati in ne padajmo z druge strani Jugoslovanom v naročje, proseči jih za pogajanja, toda ne poostrujmo spora in naredimo, kolikor moremo, da pride do prijateljskih in spravljivih stikov.«
IZ &US3J3E.
Judeničeva vojska obkoljena.
LONDON, 5. (S.) Neka raiiabrzojavka iz boljševiškega vira pravi, da je vojska generala Judeniča baje obkoljena.
Uradna poročila glavnega stana Denjikinove vojske.
PARIZ, 5. (S.) Kratka vsebina uradnih poročil iz Denjikinovega glavnega stana: Položaj na južni fronti: 1. Armada generala barona Wrangela je napredovala ter zaselia črto 80 km severno od Caricina; ujela fe 1000 mož. 2. Armada donskih kozakov je zasedla progo 200 km južno od Voronježa. 3. Prostovoljska armada je zasedla mesto Jelec, važno železniško križišče 100 km severno od Voronježa. V smeri proti Tuli se razvijajo boji; prostovoljska armada, ki je začela južno od Orla ofenzivo, je porazila 8 sovjetskih polkov, ujela več sto mož in en brigadni štab. V smeri proti Brjansku (znano mesto zaradi svojih velikih metalurgičnih tovaren in važno železniško križišče na progi Gomelj—Moskva) je bil sovražnik premagan; Sjevsk, 10 km južno-zapadno od Orla, je bil zopet zavzet, naše čete so dosegle črto reke Neruse. V smeri proti Mogilevu Podoljskemu na Dnjestru je bil sovražnik (takoimenovana ukrajinska vojska) izgnan iz Braolova in Tulezina, 40 km vzhodno železniškega križišča Szmerinke; ujeli smo 1000 mož in glavni štab ukrajinske vojske ter zaplenili 18 strojnic.
Boj proti boljševikom.
BEROLIN, 3. Wo!ffov urad poroča iz Hel-singforsa: Položaj severozahodne armade pod poveljstvom Judeniča je vkljub posameznim lokalnim uspehom ogrožen. Alarmujoče vesti o uspehih in o izpraznitvi Petrograda se niso uresničile. Po zanesljivih vesteh so ostali bolj-ševiki prejkoslej gospodarji v Petrogradu in okolici ter zbirajo pod osebnim vodstvom Trockega elitne čete. O položaju v glavnem mestu se izraža Trockij takole: Dne 21. oktobra je imel inicijativo .Tudenič. Dne 22. oktobra pa je prešla rdeča armada v napad in je prizadejala nasprotniku hud udarec. Omajali smo položaj njegovih čet in mu iztrgali glavno postojanko in ako bomo svoje moči še bolj napeli, bo prvemu udarcu sledil kmalu odločilen udarec. Petrograjski menše-viki so svoje moči ponudili za obrambo mesta.
Mirovna konferenca.
O ladjah, ki jih je prodala Nemčija Nizozemski.
CURIH, 5. (S.) Iz BeroJina poročajo: Odgovor nemške vlade na noto medzavezniške komisije od 17. oktobra glede onih pet ladij, ki jih je Nizozemska kupila od Nemčije, pravi, da so bile te ladje prodane v času, ko so še bile v gradbi leta 1915-16. Zahveta zaveznikov po zasegi teh ladij ne more temeljiti na premirnih in mirovnih klavzulah. Nemška vlada predlaga, naj se podvržejo razsodnemu sklepu, ki se doseže potom dogovora med zaveznimi in pridruženimi vlastmi ter nizozemsko vlado glede narodnosti teh petih ladij. Nemška vlada prizna veljavnost sklepa, tudi če je leta nasproten nemškemu nazoru.
Prvi sestanek izvrševalnega odbora Zveze narodov v Parizu
PARIZ, 5. (S.) Vrhovni svet zaveznikov se je sestala danes zjutraj pod Pichonovim kred-sedstvom; sklenil je, da bo Pariz sedež za prvi sestanek frzvršcvalnega odbora Zveze narodov: sestanek se mora vršiti v očigled
udejstvitvi mirovne pogodbe. Svet je začel proučevati ostala vprašanja, ki se še morajo rešiti.
Nota Nemčiji.
ZURIH, 5. (S.) Iz Berolina poročajo: En-tentna nota Nemčiji izjavlja, da se bo uredil v Parizu zapisnik glede predložitve ratifikacij ker je bila pogodba odobrena od Nemčije in od treh ententnih velevlasti. Nota pripominja, da bo kmalu določen rok, ki se sporoči 5 dni prej. Zavezniki uveljavijo mirovno pegodbo, ko Nemčija izvrši premirne klavzule in druge dogovore. Nemičija se naproša, naj da svojim pooblaščencem neomejeno oblast za podpia drugega zapisnika, ki je priklopljen noti in da pošlje dne 10. novembra v Pariz 19 pooblaščencev, da urede z ententnimi zastopniki vprašanje ustanovitve vladnih in upra\ nih komisij v saarskem ozemlju in vprašanje ljudskega glasovanja, ki se mora izvršiti v Šleziji in vzhodni Prusiji ter vprašanja izročitve oblasti in službe zavezniškim četam, ko se umaknejo nemške čete. Pooblaščenci bodo razun tega uredili vprašanje prevoza zavezniških čet.
Iz Francije.
Branitelj Maubengea general Fournier pred vojnim sodiščem.
PARIZ, 4. (S.) Danes se je pod predsedstvom generala Maistreia sestal posebni vojni srvet, pred katerega je prišel general Fournier, branitelj Maubengea; prečitale so se razne listine, nakar se je razprava odgodila, da se morejo vršiti še nadaljne preiskave.
Velika železniška nesreča na Francoskem.
SENS, 4. Snoči okoli 22 je trčil vlak 651, ki je prihajal iz Geneve, v luksusn vlak 33, tO je Orient-Expresse, ki se ,je ustavil na poti iz Parza med Ville Perretom in Pontom sut; Yonne. da počaka znamenje, da je proga pro-< sta.
Doslej so izvlekli izpod razbitih vozov 12 mrličev. Kakih 30 ranjencev so odpeljali v Sens in Montreux,
PARIZ, 4. Ob priliki železniške nesreče pri Sensu so bili zadnji vagoni luksusnega vlaka Pariz—Bukarešt, ki vezi skozi Švico, Italijo in Jugoslavijo, popolnoma razbiti. Kakih 3(1 potnikov je bilo na mestu mrtvih. Ranjencev je okoli 100. Govori se, da je bilo v zadnjih vagonih, ki so največ trpeli, največ Bolgarje* in Srbov. Na vlaku, ki je trčil ob Orieni-Express, -ie Kil razbit samo prvi vagon.
Is An^Sije.
Število nemških čet v baltiških pokrajinah«
LONDON, 5. (S.) Dolnja zbornica: Winston Curchill je odgovoril na vprašanije, koliko čet ima Nemčija v baltiških pokrajinah, da znaša število vojakov okoli 35,000; od teh vojakov da se želi 15.000 vrniti v Nemčijo, dočim s« je ostalih 20.000 združilo pod poveljstvom generala Bermonta, katerega je proglasil Juj denič izven zakona.
• Iz Amerike.
Delovna konferenca v Washlngtonu.
WASHINGTON, 4. Na mednarodni delovni konferenci v Washingtonu se je razpravljalo o vprašanju brezposelnih delavcev. Predsednik upravnega odbora, Artur Footaine, je iz« javil, da se bo bavila z vprašanjera jsav<«nU ških delavcev v sovražnih državah in nasprotno komisija za brezposelne dela-vce. T-* komisija -je predložila tttdi predlog za sodelovanje žensk pri delovni konferenci. Razua tega se je zahtevalo, naj se .Lzpremeni 3. točkjf versailleske pogodbe teko, da boste v vaakj državni delegacija zastopani dve ženski: ea^ za vlado, a druga za delavsko stranko.
Lodgejev predlog glede Šantanga odklonjen,
NEW YORK, 4. (S.) Senat je odklonil z 44 glasovi proti 26 Lodgejev predlog, ki z ah t era
razveljavljenje klavzule v mirovni poigodb4 4 Nemčijo, po kateri bi preile nemftke pravici do Šantunga na Japonsko.
Obnovitev aogJetfco-japoDeke zveze.
TOKIO, 4. Japonska vlada poroča, da s« Japonska pogaja z Anglije radi obnoyjt*"B angleško-iaponske zveze.
Italija proti Grški,
CARIGRAD, 3. Carijrajski H»t »Lito** Par rolea doznava, da je itaKjaroka mirovna de^ legacija proti grškim zahtevam na turčka ozemlje. List pripominja, da se opaža Turtijl bolj prijazno razpoloženj«.
Visoki angleški poverjenik na Dnnafu.
BASEL, 5. (S.) Iz Dunaja poročajo: Vlaoki angleški poverjenik Francis Lutiey j« prispel na Dunaj, kjer ga je sprejel v avdojenci sednik narodne skupščine Seitz.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 4. (S.) Italijanska lira 50 70, nemška marka 17*5, avstrijska krona, nova 5'40, stara 5'25, angleški funt 23'20, francoski frank 62'10, ameriški dolar 5'53.
Perejo se!
Oglašajo se drug za drugim: sedaj Berch-told, sedaj grof Otokar Czernin itd. — trati* iz bivše monarhije, ki jih obremenja grozna odgovornost na veliki katostrofi, ki je prišla nad svet, nad vse človeštvo. Seveda so sedaj vsi nedolžni. Nobeden ni hotel vojne in 1« dogodki, razvoj stvar«, ki jih oni niso mogli preprečiti, da so jih dotirali do usodnih ukrepov.
Da, celo Berchtold, tedanji avstrijsko-ogrski minister za vnanje stvari hoče biti nedolžen kot belo, krotko jagnja. AH njegova krivda je tako neoporečna, tako ugotovljena od neoporečnih dejstev — saj je ugotovljaaoj da je posegel celo po fabtiflkacijah državnik
Stran II.
»EDINOST« štev. 303.
Trstu, dnn novembra
JoJ;umentov, sporoči! iz Berolina. da je laga! pokojnemu staremu in duševno obnemoglemu cesarju, da je izmamil iz njega podpis na ultimatum Srbiji, oziroma napoved vojne — da fei se moral skriti globoko pod zemljo, da bi moral hoteti, da se izbriše v svetu vsak spomin na njegovo prokleto ime! Storil bi tako, £e bi bila v njem le iskrica dobrega zinisla, vesti In sramu. Ali, ni v njem niti sledu takih dednosti. Oglaša se: pere se! Zastonj! Njegov ^ločin na državi, ki bi jo moral zvesto in vdano služiti že kot državljan, koliko bolj pa po visoki službi, ki mu je bila poverjena, in po prisegi, ki jo je položil. Krivoprisežnik je ril, zločinec je bil rn če bi država še obstajala, bi ga morali postaviti na zatožno klop radi veleizdaje! Njegova neizmerna krivda je ugotovljena. Zato se nc bavimo dalje ž njim in njegovimi poizkusi, da bi se razbremenil od velike krivde.
Tudi gruf Otoka* Czerniu, poznejši minister za vnanje stvari, se trudi z velikim »pra-<rjem... Spisal je svoje »spomine« — veliko, /ivamenito knjigo, iz katere prinašajo že sedaj cdlomke nemški in po njih listi drugih narodov. Prinaša velezanimiva razkritja iz dogodka, ki so pripravljali to vojno — priprav-liaii, pravimo, ker -spomini = grofovskega .pisca potrjajo jasno, da so na Dunaju in v iJerolinu hoteli krvave razrešitve spora s Srbijo — in iz časa ob izbruhu vojne. Vele-zanimivo in neizmerno važno pa <je prizadevanje grofa Czernina. da bi razbremenil monarhijo s tem, da riše stvari tako, kakor da ;c bil Berolin tisti zloduh! — Zlasti oodolžuje nemške militariste, \ prvi vrsti generala Lu-^odorffa. ki da so preprečili vsa mirovna prizadevanja bivše monarhije celo še v času, ko je bil poraz centralnih vlasti že neizogiben, a bi se bila dala monarhija še rešiti. Navaja n. pr. neko dolgo pismo bivšega nemškega državnega kancelarja Michaelisa, kjer le-ta sicer rzraža mašo iskreno željo po miru-, a dostavlja hitro, da bi bila kaka ponovna mirovna ponudba od strani osrednjih vlasti velika taktična pogreška 1
V svojem odgovoru je grof Czernin — kakor pripoveduje v svojih »spominik« — poudarjal, da »ne more pritrjati optia&izmu« nemškega tovariša. Dalje, da je rekel v svojem odgovoru: »Ne gre za to, ali se hočemo dalje bojevati, namreč za to, ali se še moremo?!« Zato pa smatra kot »vojo dolžnost, da opozori pravočasno, da moramo priti do zaključka vojne! Potem piše grof Czernin doslovno: »Med idejami državnega kancelarja Michaelisa in našimi je bil — cel prepad, ki je bil nepremostljiv. V približno istem času pa so se dogajali zakulisni zelo dalekosežni dogodki, ki so odločilno vplivali na potek stvari!«
Ti markantni citati zadostujejo ir.crtda, da bo jasno vsakomur prizadevanje grofa Czernina, da bi avstro-o^sko monarhijo in nje državnike razbremenil vsai od glavne krivde. Ne dvomimo — saj je vsakdo uverjen o tem, — da je bil Berolin zli duh, ki je hotel vojno, In potem, ko je bilo že vse izgubljeno (kakor priznava grof Czernin izrecno) — nadaljevanje vojne. Ali moti se grofovski pisec, ako meni, da je sebe odvezal od sokrivde na pogubi monarhije. Kajti, kaj naj rečemo o državniku, ki mu je poverjena usoda države, če niti v trenutku, ko vidi neizogibno nesrečo pred seboj, ne krene s poti, ki vodi v pogubo?! Vemo, da so bili Avstrijci vezani po zvezi z Nemčijo. Ali, ko gre za življenje, za obstanek, morajo pasti vsi taki oziri, kajti, ločitev od eaveznika, ki te očividno tira v pogubo, ni nikako verolomstvo, nikak pregrešek na zavezniških obvezah, ampak je dolžnost, ki jo narekuje čut samoobrane. Te dolžnosti se Czernin m družba — tudi s svojimi krona« nimi člani — niso zavedali. Zato so oni krivci aa razpadu monarhije.
Perejo tudi pokojnega grola Tiazo — ca z madžarske strani. V dunajskih časopisih pripovedujejo, kako da je bil on s prvega začetka nasproten krvavemu reševanju spora t Srbijo, kako da je bil uverjen, da more monarhija dobiti zadoščenje diplomatskim potom, kako da je bil nasproten ultimatumu, in kako da je, ko je bil ultimatum sklenjen, zahteval, naj ne bo ta sestavljen tako, da bi bila Srbija prisiljena reči: ne! In ko je bil vendar odposlan tak ultimatum, da je bil on, grof Tisza, uverjen, da je usoda monarhije zapečatena! Vse to pripovedujejo o grofu Tiszi — sedaj! Mi pa vprašamo: kdo ni uverjen, da ne bi bilo prišlo do takega ultimatuma, če bi bil grof Tisza odločno izjavil: Ne! V tem slučaju Ogrska ne bo sodelovala! Tudi grofa Tis-zo perejo zastonj!
In če čitate sedaj razne nemške liste v sedanji Nemški Avstriji, boste čuli. kako so vsi predvidevali nesrečo že od prvega začetka. Graška zTagespost« pravi n. pr., da je bil cesarski manifest od 16. oktobra 1916., računajoč s sodelovanjem vseh narodov, že istega dne anahronizem, nesmisel, čim je dr. Korošec v odseku delegacije za vnanje stvari izjavil v imenu Čehov in Jugoslovanov, da ste Češkoslovaško in jugoslovansko vprašanje mednarodni vprašanji, ki ju more rešiti edino le mirovni kongres. Tako ugotavlja graški list; izogiblje pa se vprašanju, kako in zakaj je prišlo tako daleč?! Ves svet ve, kako so se avstrijski državniki trdovratno upirali do-mne /i, da bi bili ti vprašanji mednarodni, češ nihče naj se ne vtika v naše notranje st\ari, to vse rešimo že mi sami! Sicer pa ni r'JS, da je bila usoda monarhije zapečatena, >o je dr. Korošec podal rečeno izjavo. Zapečatena je bila že poprej: ko so avstrijski državniki — in nemška in madžarska javnost ž njimi — tako komično, v svoji slepoti in zaslepljenosti in z roganjem odklonili češko in jugoslovansko deklaracijo in so nadaljevali z brutalno politiko nemških »belangov«!!! S te si so podrli zadnji most do rešitve monarhije! Pehnili so narode definitivno od sebe in jih odvezali od vsake dolžnosti do monarhije, predočivši jim povsem jasno, da morajo misliti nase, ker od te monarhije nimajo več pričakovati ničesar dobrega!!
To je resnica, to so zgodovinska dejstva. Zastonj se perejo!
Domače vesti.
Napadi na tiskarni »Edinosti« in »Pučkcga Prijatelja«. Ponovljena zgodovina z našo tiskarno se je ponovila zadnje dni s tiskarno >Pučkega Prijatelja« v Pazinu. Navalili so —
i junaki in napravili znatno škodo. Le pohvaliti moramo to pot cenzuro, da se ni doiekniia ; i tozadevnega našega poročila iz Pazina, četudi je bilo bržčas neprijetno. Kajti taki napadi so rana, ki jo je treba Ječiti. A ne izle-čiš je nikdar, če rano skrivaš. Kdo bi utegnil stvar vsaj olepševati češ, saj namen ni umazan, ker napadalcem ni namen, da bi se osebno okoristili — namen ni eločinske naravi, ampak politične; torej nekako idealen. Mi pa pravimo, da je vkljub temu, ali pa morda ravno zato najostreje obsojati taks dogodke, take načine narodne ali politične borbe, kajti znak so posirovijenja, poživi-•jenja — nekulture. V (kulturnih narodih naj se politične borbe — pa tudi najostreje — bijejo s sredstvi, ki ne kršijo mej, določenih in začrtanih po civilizaciji. Politična borba stremi po vzvišenih, plemenitih ciljih; zato izključuje brutalnost proti političnemu ali narodnemu nasprotniku. Kdor posega v političnem boju po brutalnih sredstvih, kaže, da ni človek civilizacije. Pa tudi odbija od stvari, ki naj ji borba služi, ker jo brutalnost one-češča. K uit urnost boja se kaže v kulLurncsti sredstev in oblik boja! To naj pomislijo tisti — da ne rabimo ostreje besede — lahkomi-selneži, ki uprizarjajo napade na slovanske zavode ali naprave.
Povrnitev živine in orodja s strani Nemčije in Avstrije, »Stetani« poroča iz Rima, da poziva minister za odrešene kraje, naj se predložijo do konca t, -m. prijave glede živine ali orodja, ki je bilo odvzeto s strani avstro-ogrske ali nemške vojske. Te prijave naj se spišejo na navadnem papirju in naj se navede odvzet predmet ter ime oddelka ali tudi častnika, ki je ukazal, da se dotični predmet odvzame.
Interurbana telefonska služba. Generalni civilni komisarijat sporoča: V Trstu se je vzpostavila interurbana telefonska služba za zasebne stranke. Interurbane telefonske zveze se lahko dovole onim, ki dobe izrecno dovoljenje od generalnega civilnega komisarija-ta za Julijsko Benečijo, 'kateremu se morajo tozadevne prošnje poslati potom trgovske zbornice v Trstu. Telefcm se lahko uporablja le asa pogovore in sicer najdalje časa šest minut. Naznanitve na določeno uro in služba javnih kabin niso dovoljene. Posebna služba za liste se t>o vršila na potrebnih progah, ki bodo proste vsako noč od 23 do 4; vsakemu listu je dovoljen maksimum 30 minut. Listom je dovoljena tudi služba fonogramov.
Kje je dr. Šastersič? Ljudje nas vprašujejo vsak hip, kje je sedaj dr. Šusteršič. Kaj dela? Na ta vprašanja ne moremo točno odgovoriti. Slutimo pa. In naša slutnja nam pravi, da mož Še ni likvidiran 'kot služabnik in najemnik svojih prejšnjih gospodarjev. Saj igovore razna poročila, da se še vedno pletejo niti med Dunajem, Budimpešto in — Švico. Saj nas razumete! Razni Berchtoldi spletkarijo še vedno. In med njimi utegne biti tudi Šusteršič. Razni pojavi v naših jugoslovanskih deželah vzbujajo domnevo, da ima Šusteršič še vedno sotrudnlke v Sloveniji, na Hrvatskem in v Bosni-Hercegovini. Spletkarjenje se nadaljuje in tisti dobro plačani sužnji še vedno love, da bi ujeli za svoje gospodarje vsaj del kože, ki jim jo je odnesla poplava dogodkov. In to bo še trajalo dalje. Dr. Šusteršič je bil zli duh našega naroda. A zli duhovi ne odje-njujejo tako lahko od svojega prokletega rokodelstva. Trajalo bo, dokler se jim Jbo zdelo, da je Še kaj nade. Sele tedaj, ko bodo stvari končno veljavno urejene in določene, bodo ti stvori likvidirani zares in za vedno. Zato je vsem poštenim življem v narodu v dolžnost, da so skupno na straži in da obrezuspešujejo delo ljudi, 'ki ba hoteli nar&l naš zopet usuž-njiti kaka padli veličini. Milostno nebo je osvobodilo naš narodi obvaruje naj ga tudi pred peklenskimi nameni rokovnjačev!
Slovensko gledališče. Nocoj, točno ob 20 se uprizori najizrazitejše dramatsko delo švedskega pisatelja Strindberga dn sicer njegova močna in pretresljiva tridejanska drama »Pelikan«. Obeta se nam nocoj tkrasna predstava, ker je drama dobro naštudirana ter nastopijo v večjih ulogah ga. Silova. g. Kralj, gdč. Gra-diŠarjeva, g. Terčič in gdč. Bizjakova. Občinstvo se naproša, da pravočasno zasede prostore, ker se predstava prične točno in se ne bodo smeli zasedati prostori tekom vršečega se dejanja. Opozarjamo tudi, da bodo odmori zelo kratki. Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma.
Truplo na morju. Včeraj popoldne okoli 13 je zapazil mož, ki je vozil neko motorno ladjo v bližini svetilnika pri Sv. Andreju človeško truplo, ki je plavalo na vodi. Potegnili so je na breg, in sodnijska komisija je ugotovila iz papirjev, ki so jih našli pri mrliču, da je leta neki Karel Nebiolo, star 35 let, nameščen pri železnici. Tu najbrž ne gre za zločin, ker niso našli na truplu nobene rane. Nesrečnik je najbrž padel v morje in utonil. Pri sebi je imel 236 lir in srebrno uro. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Posebna patrula policijskih agentov in orožnikov je snoči krožila po mestu in aretirala kakih 20 sumljivih oseb. Med temi so najznamenitejši naslednji trije: Jurij Lubin, star 28 let, iz Dalmacije, ki je izvršil v Puli več tatvin v skupnem znesku 60.000 lir; z!be-
žal je iz pulske ječe v Trst in živel tu pod d-ugirn imenom; Ivan Millich, znan irlomtlec. pri katerem so našli razno orodje in pripravo za ulom e blagaiinic, in Amedeo Novelli, star 29 let, stanujoč v ulici Massimo D'Azeglio 24, ki jc pred 4 meseci ukradel iz skladišča \ ulici Carpison na škodo trgovca Cherubinija za 30.000 lir čokolade. .Pri večini teh sumljivih tičev so našli razno strelno orožje.
Zmešalo se jima je. Včeraj ob 16'30 je našel občinski stražnik Brandolin na nekem grobu gospoda, ki se mu je zdel »umljiv; v rokah je držal steklenico v kateri je bilo kakih 100 g karbolne kiseline. Ker je oni gospod, Anton P., star 41 let, stanujoč v ulici Tiziano Veccelio, odgovarjal siražniku na jako čuden način, mu je Brandolm vzel steklenico iz rok, nakar so ga z avtomobilom spravili v opazovalnico.
— Marija Toman, stara 24 let, stanujoča na Vrdeli, se je včeraj vrnila s pokopališča, kjer ima pokopanega svojega moža. Ko je prišla na lesni trg, je začela upiti in razgrajati, kar je kazalo, da se je revkri zmešalo. S Tre-vesovim avtomobilom so jo odpeljali v opazovalnico.
Konj se ji je •plašil. Marija Prok, stara 34 let, iz Britofa št. 48, je vpregla včera<j zjutraj konja v voz, da bi se. odpeljala v bližnjo vas po opravku. Med potjo pa se je konj splašil in začel dirjati; voz ,je 'trčil ob velik kamen in vrgel ubogo kmetico nekoliko metrov naprej, nakar ja je šlo kolo črez telo. Ranjena sicer ni bila nevarno, toda padec ji je pretresel možgane. Pozneje so ustavili dirja-ječega konja in peljali z. istim vozom Marijo Prek v tukajšnjo bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IV. oddelku. Revica pa «e ni več vrnila demov, ker je popoldne umrla.
! HALI OGL&Si
i se računajo i>o 10 stM. he^edu Naimala pristo]-: bina L !*—. Debele črke >o stot beseda. Najmanj^ Dris* uiliina L
KUPUJE se les za kurjavo, v vsaki množini. ! Resne ponudbe na tvrdko D. A. i re\isan & Ci., Trst. ul. Loggia 11. tel. 31-65. 4303

V
pripravna ?.a vsako obrt. Naslov pove inseralni <>ddelek L-dinosli pod štev. 3814.
ECulilevROSt in umetnost.
(K današnji predstavi vPelikana«.)
Strindberg se je rodil na Švedskem 1. 1849. Že v prvih svojih delih je hodil svojo lastno pot, kar pomeni obenem, da si je nakopal že takoj v začetku obilo nasprotnikov. Ko je nastopil s knjigo, ki biča tedanje konvencionalne in socijalne razmere, so ga začeli reakcionarni krogi in časopisi tako preganjati, da se je moral umekniti v tujezemstvo.
Kcnvencijonalnost in socijalne razmere, — ki so malone povsod enake — niso mogle preokupirati takega duha dolgo časa. Po delih, ki kažejo prehodno dobo njegovega u-metniškega delovanja (kritika verskih obredov, ki mu je naprtila tožbo; spisi, iz katerih tendenciozno pronica ideja, da se da delavsko vprašanje rešiti le potom čistega socijalizma, i. dr.) se je Strindberg končno povzpel do del, ki ga ikarak terizirajo. To so psihološka dela, ki opisujejo razmerje med ženo in moiem. Do teh del in idej, ki jih zastopa v njih, so ga prignale deloma lastne nesrečne izkušnje v rodbinskem življenju, deloma tudi dejstvo, da se je na Švedskem razpaslo v tistih časih pretirano oboževanje žene. Piede-stal k temu oboževanju je postavil brezdvom-no Ibsen.
Z brezobzirnostjo je Strindberg nastopil boj proti oboževateljem ženske in proti ženski emancipaciji. Žena mu je potrebno zlo. Kar je slabega, prihaja skoro izključno od nje. Vse življenske disharmonije imajo svoj izvor v njej. Žena je zlo v nedolžni obleki, s kodrasto glavo in golobjimi očmi. Približa se možu, mu odvzame inicijativo, si prisvoji njegove ideje in jih prodaja za svoje. Ko obljublja nebesa, pribija obenem moža na križ.
Ženska ljubezen obstoja v tem, da jemlje in sprejema. Kjer nima kaj vzeti, ne ljubi. Moža jemlje iz strasti, iz sebičnosti in ker ne ljubi samote. Način, kako ga jemlje, je nedolžno pobarvan in mu je namen skriti, kar je kritja potrebno.
Najprijaznejša je takrat, ko Ji je vest najbolj obtežena.
Telesno -je Strindbergova žena nerazvit mladenič s prsmi, prehitro dorastel in pozneje v rasti zaostal otrok, kronično anemično bitje.
Skoraj vsaka Strindbergova žena ima svojega upnika«, ki grebe po njeni vesti. Ali spomin, ali živ človek'.
Tudi v »Pelikanu« nastopa nevidni upnik. Izraža se v zibajočem se naslanjaču in v lastnem sinu.
Pelikan je ptič, ki pita svoje mladiče z lastno krvjo. Mati v drami tega imena, pita svojo sebičnost s krvjo svojih otrok. — R.
Slovensko gedalltte v Trstu.
21. predstava.	Sezona 1919-20.
Danes, v četrtek, 6. novembra 1919 točno ob 20
Pelikan.
Drama v treh dejanjih. Spisal August Strind* berg. Režiser Emil Kralj.
Cene: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem vrst po 3 L. Sedeži na galeriji po L 2 50. Stojišča v pritličju L 1*50. Dijaške in otroške vstopnee (za otroke do 12. letaj L 1. — Lože L 20.
t
barija Turco
roj. Pizziga
stara 43 let, je po dolgi bolezni ^izdihnila svojo blago dušo včeraj zvečer, previđena s svetotajstvi za umirajoče.
Globoko užaloščen soprog Josip, sinova Raiael in Josip ter hči Gabrijela, kakor tudi drugi sorodniki naznanjajo to tužno vest prijateljem in znancem.
Pogreb se bo vršil v Četrtek, 6. t, m., ob 15.45 iz Androna Cristoforo Colombo št. 1. TRST, 5. novembra 1919.
Veliko pogrebno podjetje Capellan.
TRGOVSKI POMOČNIK, Hrvat, 24 let star,
vešč slovenskega in nemškega jezika \ govoru in pisavi, sam. išče primerne službe v kakršnikoli trgovini. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	1304
| ZLfiTARiflCC G. PIKO, TRST
r	se nahdja na Karru št. 15 (bivia
I	xa!arni«a G, ZERKOVITZ ft Flglto)
S Veiiiia izbi-rg srebrnih In si»t:i. n;, tih^njv, verižic Ud.
MLADI PRAŠIČKI, ameriške pasme se prodajo. Rakiuovec, ul. Crmmerciale št. 860.
4305
KUPUJEM CUNJE in prodajam koruzno slamo za postelje. Ul. Molino ^rande Št. 20. F. Babič.	4307
ONA GOSPA, ki je včeraj popoldne preiela 120C lir za srebro, je naprošena da se oglasi v al. Manzcni št. 17, vrata 2.	4308
GOSPOSKI DVOREC v Dalmaciji, v bližini SpJita, se proda takoj pod ugodnimi pogoji. Natančne informacije osebno. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	4309
PROŠNJA. Svojemu prijatelju, bogatemu, na-obraženemu, resnemu veletržcu mirne nravi, prikupljtve, mlade zunanjosti ui dobrega sočutnega srca, kateri se radi obilice pcslov za to dosedaj ni zanimal, se pu žel. seznaniti v svrho ženitve, sedaj vsled iz-premembe razmer, s pametno, dobrosrčne, skrbno gospodično v starosti do 28 let, želim dobiti ugledno, veselo, gospodinjstvu in trgovini v£jeno prijateljico družico, neoma-deževane minulosti. Premoženja ne išče,ako je, tem bolje. Priženi se tudi na imetje v mestu ali blizu kolodvora Le resne ponudbe s sliko in točnimi podatki, oziroma z nasveti tudi od soredniške ali prijateljske strani prosim zaupno pod »Diskretno-Indu-strija« na ins. odd. Edinosti.	4310
Begata i-aJoga vseh potrebščin. Mehaniču-i delavnica vsaUo poptivlianja.
Stioj za šivasje in vezanja prav; nemški uzorci Seidel & Neumaun in ,Singer* Gast & Gasser
Tvrd k j ustanovljeu 1. I87&
FRMESCO BEDHAR
Trst, uL Campamle l'J
m
Z GLOGA DR IN ZLRTAK1HE:::
na \eliko izbero sm vtlobi pri
A. PO V H v Trstu
TRG GARiBAI.DI (RARRLEItA) 3.
m
EZREDKA PRILIKA!
Žganja .......L 6. —	lit.
Runi........L 6.—	„
Vermouth ......L 4.40	,
Maršala.......L 4.40	»
Konjak po......L 8, -	,
Malinovec po.....L 6.—	.
prodaja KriŽPHIIlČii, Tffl. ll. 38. flttlllR 8.
ZOBOZDRAVNIK
D". HRACEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Er?zfiGta!;!3 izdiranje nI ptoaSiraaja in tmini zoS!e
VELIK DOHOD krasnih baržunastih in suknenih klobukov po jako nizkih cenah. — Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibaldi 28. 4311
12 velikih srebrnih gumbov se proda po ugodni ceni. Pojasnila v ins. odd. Edinosti.
P 214
SREBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah urar ul. Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. (4360
— TV5?DK& —
Ilarko Lantsehner
v Trstu, Kil Roma 28 (hišva ul. dclle i'oste) vogal ul. Giorgio Galattf. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
SOBA in kuhinja, novi se prodasti. Sv. M. Magda. Zgornja, Bivio 1, II.	4302
DVE služkinji, Slovenki, iščete službo samo pri slovenski družini. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod Št. 3331.	3331
FOSTREŽNICO išče mala družina (3 osebe), ul. Commerciale 9, III. nad., levo, vr. št. 37.
B 127
Dr. FKANZUTfi
!
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -hica Genova št. 13, I nadstr (prej ulica Carnpanile) Tehniški vodja -'ohnscher, dolgoletni asistent Dr. J. č nnaka - lzd»rMij* z<>b urez Dolećin. Plombiranja. Umetri zojje
' ^.^SKžSSSi'fKilKKš&M'r.*. aute 1
KS
I
KROJAĆNJCA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu.	*	3367
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotičnega računa. —
Po Acquedottu.
Kaj se vrtiš po Acquedottu ?
Je že pol ure, da te opazujem skozi kavarniško okno 1
Stavim svojo glavo, da imaš sestanek s kako lepo gospodično!
Kaj te ni sram.... ti, stari osel?
Vraga čakam!
Kaj me brigajo vaše tržaške gospodične z visokimi čreveljčki!
Iščem hišo, kjer se nahaja oni foto-grafični ateljć, o katerem vsi govore.
Kaj spiš?
Ne vidiš, tukaj nasproti g\m 27.
is miši in podsane
povzroča med mišmi in podganami kugo, v sled katere poginejo vse v naj-kraj em času, ker ena dobi bolezen od d uge.
Za vse druge živali je „strup za miši14 brez učinka in nevarnostf.
Ena doza s poštnino M Z Url.
Lekarna u Vipaul lUftli MED.
71 ZOBJE
in brez čel usti, zlate krone in tudi
VILJEM TUSCMER^c..,^
TRST- ul 30. oktobra (ex Casemai 1 «, a. Ordinira od 9 predt>. do ti zvečer.
m
> kuitcslja.il.-^nl
D
8 Jš4un
1 Dcln
r]	unrjii:
mim fliRtora 5 -tiiS. Bi:in 9
g Podružni:e; Dubrovnik, Dunaj, 'Cotor. LJm-ljana, Metković, Opitih Sp it. bibeni*. Za Jar
K 3 1) (zrlrjh:
T.»r
slovenskega in italijanskega jezika, kateri je zmožen v prejemanju in oddaji lesa.
Parna žaga v 1L Bistrici JOS. SAMSA.
ljana, Metković, .	.
Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bm&io str j o spiJijiSa p>Jls
Sprejemna vžo^a
na hrsnilne knjižice proti	letni n iVa-
stim v ban:ogiro-pro:netu proti letni n brestim. T.a odpoved navezane z.nea/.e sprejema po najugodneje ii pogojih, ni se iiiuj-j pogoditi od slučaja do slučaja.
Čaje v fiujem Krnista? jraiili (iifa Jjjuifik
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—10
Krasne slike na porcelanastih ploščah izdeluje umetno edino le umetno-fotoeraficm atelje, ulica Acquedotto ste v. 27 - Trst.
Pozor ! - Govori se slovenski in srbsko ■hrvatski. — Pezcr!