Dopisi. Šmarje pri Jelšah. (Hajskačem.) Neki dopiaaa amazaae »giftae krote" čatil se je poklicaaega, da je v aje zadaji stevilki pod aa8lovom nZakaj vera peša?" aa aesramea aačia aapadal tadi aaše g. kaplaae. Ne mislimo mogoče takaj zagovarjati aaaih gospodov kaplaaov, kajti kdor jih pozaa, ve, da so dahovaiki aa svojem mesta, ia da zaslužijo zaapaaje ia spoštovaaje, katcrega vživajo pri svojih faraaih; tadi ae bodemo izražali svojega ogorčeaja aad tem, da ae jih svetu razglaša kot aovražaika rgiftae krote", kajti prepričaai smo, da čatijo ia amatrajo oai to za svojo častao dolžaost, da pokažejo ljadstva volka, ki se ma bliža v ovčji obleki; pač pa vprasamo takaj javao oaega aesramaega dopisuaa, katerega aajširše dulevao obzorje je ngiftaa krota", rptajski šaops" ia pa oraikovi Mgipfelcia, aaj aam odgovori, zakaj da v Šmarja aarodaost peša! Ako se ae čati zmožaega, da bi aam bk to vprašaaje odgovoril, ma hočeaio aii aekaj aa aho šepaiti. Sicer, kdor z aapredajaškim Štajercem občaje, ae zaa druzega povedati kakor, kje da 8e pije boljsi šaops, kje da ae zbirajo izmečki človeštva, ki obirajo posteae, zaačajae ljadi itd. a mogoče se šmarski ^kmetski prijatelj". (!) veadar povzpae aa visek avoje ačeaosti, ter aam aa aaše vprašaaje kaj pametaega odgovori. Ako pa dopisaače ai toli hraber, da bi aastopil kot zagovoraik reaaice, ma pa že daaes izražamo svoje sožalje, da je iskal svoji bajai faataziji pribežališča m zavetja pri tako podlem ia aesramaem lista kot je BŠtajerc" ia ma kličemo globoko iz srca: Fej, sramga aaj bo! Jedaako se rado druži z jedaakim. Iz Haloz. Nas Leskovec je v zadajih čaaih tadi zaslovel. To je aaaireč tiata presrečaa fara, v kateri je tekla zibelj slavaema Dreveašdka po domače HekovemB Haazeka. Mislil ifl rajtal je poatati velik gospod ia zato so ga dali dobri stariai štadirat. Ia atadiralje tako dobro ia temeljito, da je zastadiral lepb stevilo tiaočakov, avojo aiater, aekdaj eao aajpremoŽBejsih kmetic v fari, pa je spravil v pravem pomeaa beaede — aa beraško palico. Edor ne veraje, Baj pride gledat! Ia kaj je aastalo koaečao iz iBekovega štadeata ? Majka Sloveaija, zaplakaj! Postal je redakter ptajskega rŠtajerca" ia dragega aič. Ib kako veselje, kako čast je aapravil Hekov štadeat svoji fari? Pridao je širil nŠtajercau, v katerega je pisal svoje dahovite člaake. Pa za te BJegove zaslage ma aiamo Bevoačljivi. M. je bil poaeataik ia kajpada aaročaik ^Štajerca". Nekdaj ai bil tak, kakor ga je aašla atrašaa smrt. ^Štajerca" se ima zahvaliti, da je prišel ob vero ia da ma je poatala cerkev ia služba božja deseta briga. Pri križa pred hišo je bil veako leto aa veliko soboto običajai blagoslov jestvia. Letoa pa je ta blagoslov prepovedal ia da bi ljadje pač ae mogli razpoataviti svojih jerbasov, aavozil je krog križa polao traja. Vesel svoje zaajdbe ia zmage je ael aa večer istega dae s svojim siaom v sosedao faro k vstajeaja — kot godec. Doma sta prišla že le proti jutra, ko je bil že čas iti k slažbi božji. Sia se res odpravi v cerkev, oče pa v hlev — gaoj kidat. Ko pride aia od sv. maae doma ia ae aajde očeta v hiai, gre pogledat v hlev. Toda groza! Očeta aajde mrtvega, vaega povaljaaega v gaoja pod koajskimi kopiti. Ožividao ga je bil koaj ritail ter ga smrtao zadel. Eo se je aa to zgradil aa tla, ga je vsega poteptal, da ai bil človeku podobea. Drngi slačaj. B je bil tadi ae le aaročaik temveč goreč razširjevalec zloglasaega ptnjakega lističa. Tadi ta je amrl aaglo. Z g. žapaikoai se že dolgo ai8ta mogla pogajati. Posebao budo ga je zabolelo, da g. žapaik ai trpel godbe v ajegovi gostilai med popoldaaako slažbo božjo. Da se za to prepoved zaosi aad g žapaikom, zagrozil se je. da letos ae bo več postavil aa prazaik sv. R. Telesa altarja pred svojo biso. Ia kaj se zgndi? Na daa pred tem prazaikoai aaglo zboli. Hitro poaljejo po zdravaika ia ta izjavi, da bolezea ai posebao aevaraa. A komaj zapaati zdravaik hiso ia se začae proti mesta peljati, že ga kličejo zopet aazaj — pa priael je prepozao. Ravao aa pra"aik av. R. Telesa je ležal na mrtvaskem odra. Pameče. (Javna zahva 1 a.) Eakor je BSlov. Gospodar" že poročal, je dae 6. avgasta t. 1. vibar povzročil veliko akode, ker je aekaterim kmetom aapravil maogo stroakov, katere bi iz avoje močijako težko ali pa aikdar ae mogli poravaati; med dragimi je bil tadi podpiaaai jako obfiatljivo prizadet. V ti bedi je priskočila okrajaa braailaica v Sloveajgradcu na pomoč ia ao poakodovaai dobili lepo podporo. Podpiaaai se čatitn dolžea, aa tem mesta ae očitao zahvaliti poaojilaici za podeljeae aam dobrote. Aatoa R a d s e 1 v Pamečab. Vitanje. (N a a e a o 1 e.) Letos se takajaaa aloveaska sola trirazredaica razširi v štirirazredaico. No, v štirih razredib ae bodo otroci raeada veadar kaj aaačili. Ob eaem se pa v tem času preveč pridao lovijo sloveaaki otroci za aemško dvorazredaico ia aalferajasko solo. Zal, aekateri modreži ao tako prebrisaai, da meaijo, da otrok brez blažeae aemščiae ai aič. Zaatoflj bi jim aamreč bilo dopovedovati, da se otrok lažje ači v materiflem jezika kakor v tajem. Le s tradom začae lomiti kakšae aerazamljive, taje besede. Nekateri pa aplob ae more aičeaar povedati. Ia to ae je dobro videlo pri letoaaji birmski skasaji. Dobri dve tretjiai otrok iz salferajaske šole ai moglo odgovarjati dragače kakor alovenski. Pa se veadar vse ačijo v aebeški aemščiai. Na glavo udarjenim pametajakom tadi ae gre v glavo, da bi se mogel otrok več aaačiti v stirirazredaici kakor v dvorazredaici. Zato hočejo ae odslej ostati pri svoji prebrisaBosti. Ne vedo ia aočejo ražaaieti, da a tem podpirajo aemško, protestaatovsko krivovero. Saj je ravno i% tega aameaa bila aataaovljeaa ta aepotrebaa ia preklicaaa šalferajaaka sola, da se čim več' Slovencev poaemškatari, ia da bodo potem bolj vzprejemljivi za aemško krivo vero. Naj reče kdorkoli, to ai res, ai mogoče! Naj skasajo tajiti, da je laai po leti protestaatovski paator dalje čaaa kar staaoval v tej soli! Naj atajijo, da so potem v soli kakor protestaatje molili le očeaas ia izpasčali česčeaamarijo. Tako ao delali več mesecev, dokler ae niao zbali, da pride to ravaaaje po časaikih v javaoat. Naj utajijo, da je ta aola letos kar izpasčala obvezae šolarske sv. maše, kadar 80 prihajali tadi sloveaski otroci ia se je molilo sloveflski! Sedaj so izpastili polovico, prihodajič se odpravi vse. Ali ai to cvet ia že sad krivoversko prote8taatovskega delovaaja? Še bočete kaj več? Ne bo tteba čakat dolgo. Ali ate slepi? Ali ste glabi? Ali ste zabiti ? Ali ste hadobai ? Zakaj pa je mogoče aa tej soli kaj takega? Zato, ker je vse od a do ž skrajao zagrizeao ia aam sovražao. Vi se pa aaprej pošiljajte tja aajljabse, kar imate, svoje otroke. Ostali bodo aevedai ia poatali bodo malopridea sad, ker ta cvete aepriporočljivo cvetje, kakor se vam je pokazalo. Iz Vidma. (Naši Š taj er cij aac i.) Zadaji nŠtajerc" je opaoval maogo zaslažaih mož iz Vidma ia okolice. Če se jim dozdeva potrebao, aaj se oglasijo sami. Eer je pisaril BŠtajerc" — podpisaai 80 MŠtajercijaaci'< — tadi o videmskem loterijskem podvzetju za stavbo aolskega poslopja, se moramo s to zadevo aekoliko pečati. Vpraaati moramo Štajercijaace: Kdo pa je kriv, da pribajajo doaeski za loterijo večiaoma od dragod, iz ptajih krajev? Ali ae vejo podpisaai »Štajercijaaci", da je ravao edea izmed ujihovih pajdašev loterijsko podjetje okradel? Ali aiso domačiai ravao radi te tatviae se splašili, aekateri iz loterijskega odaeka izstopili, dragi pa se sploh vaemu sodelovaaja odpovedali? Ia zdaj ae drzaete lagati v svet, da se je g. Zickar tradil pri zadajib občiaskih volitvah, aaj bi prisli ajegovi somialjeaiki v odbor, da bi poplačali 40.000 kroa? Eakaaa badaloat! Očividao meri tadi dopis iz Erškega, ki pa ja pisaa aa Vidma, aa to, da se spodkoplje zaapaaje v loterijsko podvzetje. To podvzetje je astaaovila občiaa; oaa ediaa ia ae kdo dragi bi imel slačajai dobiček od tega podvzetja. A videmaki Štajerčijaaci, katerim se vedao cedijo aliae za blagor občiae, ai prizadevajo aa vae mogoče aačiae, občiao a tem oškodovati, da skasajo izpodkopati zaapaaje do loterijakega podvzetja. Sram vas bodi!