Inaerati se anrejernajoin velji tristopna vrsta: 8 kr., če »e tiska 1kr»t, IS d n n » S ,, n II n n " 'i Cri večkratnem tiskanji se aena primerim (manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan* pisma ie ne sprejemajo Naročnino prejema .ipranustvu admiuiatrauijai in ekspediciia na Starem trpn n. it. 16 Politi cen list za ;i Karal Po poŠti preieman velja: Za ueio ieto . . 10 gl. — kr. »a pol leta . . b .. — ,, ta četrt leta ,, 50 ,, V administraciji velja: /.a eeio leto . . S gi. 40 kr. ta pol leta 4 ,, '.'<) ,, ta četrt leta . . 'J , IU ,, i\ V Ljubljani ua dom posiljau, velja 60 kr. več na ieto. VredniStvo e na Urepn iiišna Štev. 190. izhaja po Irikrat na teden in Hieer v toreK . eetrtek in sumilo. Poguben mir. vi. Da ni dovoljeno navesti vseli razlogov v dokaz,da je bil mir zadnjega desetleja nam in drugim narodom poguben, skusili smo z zadnjim člankom, ki je bil zapečaten. Govorili smo v njem o renegatstvu in spridenosti mestnih stanov. Iz tega smo razvideli, da drugih še tehtnejših razlogov za zdaj ne smemo spustiti v javnost, ampak jih moramo prihraniti za bolj ugodne čase, ako jih bo še treba. Bralce pa prosimo potrpljenja, če je zavoljo tega dokazovanje naše le bolj plitvo, površno; saj tudi še tako močen in nagel konj ne more z mesta, če je s trdno žrdjo privezan ali mora vleči veliko pezo. Zgodovina uči, da je večidel držav, ki so že propadle in zginile iz zgodovine, propadlo ne toliko po nesrečnih bitvah, kakor po notranji slabosti, kajti tudi nesrečnih bitev z vuaujiini sovražniki so bili skoro vselej krive notranje razi prtije, ki so se pa le malokdaj rodile o času vojska, veliko večhrat pa ob času miru. Človeški duh je nemiren, neprenehoma se mora pečati s tem ali onem; človeški duh je pa tudi k slabemu nagnjen, tedaj bo prej in rajši uganjal slabo, kakor dobro. O vojskah z vnanjimi sovražniki je duh vseh državljanov, če prav niso enake narodnosti, enake vere, napet vedno le v vnanje kraje, za domače reči se manj briga. Dokler so Rimljani, po voje-vitem duhu, s hrabrostjo in bistrim umom pridobivši si prvo moč vsega tedaj znanega sveta, imeli boje — če tudi ob vseh mejah obširnega cesarstva, so bili močni; kaka tu ali tam zgubljena bitva jim ni skoro nič ško- dovala. Propadati so jeli še le tedaj, ko so se vneli vsled miru notranji prepiri, ko so se koščeni vojaki vdali mehkužnosti, ko je zginila nravnost in so se po pridobljenih proviucijah začeli zatirati narodi. Potem so dobili vnanji sovražniki pogum in trgali kos za kosom od velikanske celote, dobro vedoč, da Rimljani ne morejo več postaviti jim nasproti složnih, tedaj močnih čet. Najmočnejša država je ona, v kteri so vsi narodi zadovoljni, bodi si potem manjša ali veča. Ne sine se tajiti, da je težko to doseči. Skoro v vsaki državi je med prebivalci razlika v veri ali jeziku. So sicer države, v kterih takih razlik ni toliko, v Kvropi n. pr. Laška, Španjska, Francoska; ali po skoro vseh drugih so prej imenovane razlike, zlasti v Nemčiji in Avstriji. O Nemčiji ali Prusiji naj bo tu le toliko omenjeno, da je po vojski leta 1870, ko je ugnala Francoza, jela mučiti svoje podložne s preganjanjem katoličanov, češ, da so državi nevarni. Ali verski boj ni trajal dolgo z enako silo, zdaj že ponehuje nekoliko, ker je Bismark Bpoznal pravo, namreč, da se z mučenjem in preganjanjem državljanov nu vtrjuje moč države. Tudi v drugih krajih so začeli po zgledu Nemčije ..kulturni hoj" -- ne toliko zato, ker bi se jim bilo zdelo katoliško duhovstvo državi nevarno, timveč po naših mislih zato, ker so imeli ravno čas, ker druzega dela ni bilo. Šolo so ločili od cerkve, učitelji niso več „mež-narji" in „farovski hlapci"; izmislili so si strah „panslavizma" in jeli v to megleno pošast streljati s topovi. Čeravno je strah pred pan- slavizmom prazen, čeravno zgodovina prejšnjih in novejših časov jasno dokazuje, da so Slovani sploh zvesti državniki, in je zlasti naše cesarstvo po Slovanih že večkrat bilo rešeno iz nevarnosti, ki so mu pretile, so Slovani dandanes skoraj povsod zadnji in najbolj zaničevani narod. Slovan je pohlevna duša, in je hvaležen za vsako še tako malo mrvico, ki se mu da, in zlasti razodeva od drugih nepresegljivo vdanost do najvišje vladarjeve rodbine, ktere nobena nezgoda omajati ne more. Dokaz temu so nam naši vrli Dalmatinci. Kako navdušeno so sprejemali cesarja, ko je bil njihovo deželo obiskal , in kako prisrčno so te dni zopet po-zdavljali cesarjeviča Rudolfa! In vendar nimajo nobene druge prednosti, kakor da imajo domačina za cesarskega namestnika, ki pozna narod in njegove potrebe, ter pri narodu vživa tudi zaupanje. O dobi sedanjega miru zagledalo je mnogo naprav beli dan, ktere pa večini, prebivalcev tako slabo ugajajo, da so še celo tisti z njimi nezadovoljni, ki so si jih izmislili. Take naprave so prišle iz glav mož, ki so po novo-šegnih liberalnih načelih na politični lestvi prilezli do vrha, če prav nimajo nobene, ali vsaj ne dosti zmožnosti za to, da bi vodili narode. Po vseh liberalnih državah prišlo je namreč na vrhunec veliko ljudi, ki ne poznajo ljudstva in ga ne ljubijo, ampak so še njegovi nasprotniki. Take vrste ljudje so odvetniki, bogatini, ljudje, ki prevzemajo javna dela itd. Do spoštovanja oseb se ne more nihče prisiliti, prav kakor do zadovoljnosti ne; nasprotno : čim več sile , tim manj spoštovanja in zadovoljnosti. Po sili ne boš nikogar sreč- Noktera vodila pri napravljanji novih zvonov. (Konec.) (Po A. G. Steiuu posnel P. C.) Rekli smo, da je treba previdnosti, kadar se napravlja novo zvonenje zastran pogoje z zvonarjem. Tu pa le opominjamo, kako naj se zaveže zvonar v pogojnem pismu, da izvrši nove zvonove natančno s takimi glasovi, ka-koršni so bili zahtevani. Ako se napravlja čisto novo zvonenje z '2, 3 aliveč zvonovi, zadostuje, ako se po denarnih okoliščinah določujejo glasovi zvonov po glasbenih vilicah z besedo: „Naročeni (dva, trije, četeri) zvonovi naj se glase ubrano, kakor d, e, lis ali c, d, e, f, itd. glasbene vrste". Drugače pa je, ako se napravljajo novi zvonovi k starim. Tu ni varno po glasbenih vilicah loviti glasove starih zvonov in k tem določevati glase novih zvonov, ker si glasbene vilice niso v glasu vse enake in bi se tako utegnila napraviti zmešnjava. Če se ne motim, imajo zvonarji Mozartov glas a in navadno pošiljajo cerkvenim predstojništvu tako ubrano pišalko, po kteri se določujejo glasovi zvonov. Če bi tudi zvonar s svojimi glasbenimi vilicami ali pišalko bil pri rokah, bi ne bilo varno tako glasove zvonov določevati, kakor zgoraj, ker se navadno po vilicah glasovi zvonov težko natančno posnemajo in marsikteri se je že zmotil in bi tudi potem naročniki zvonov ne bili dovolj zavarovani. Ako se napravljajo novi zvonovi k starim, je varnejši v pismu pogojati le razmere novih zvonov k starim, t. j. koliko glasbenih stopinj naj bode ta ali uni stari. Navedimo nekaj primerljejev. L K zvonoma F in A vliva se G. Tukaj bi bilo v pogojnem listu izraziti se: „Naročeni zvou poje naj ravno za celo glasbeno stopnjo višji k večemu ostalih zvonov, tako, da naj ima naročeni zvon G, ako je ostali večji F. 2. K zvonoma D in A vliva se fis. V pogojnem listu naj stoji: „Naročeni zvon naj poje ravno za dve celi glasbeni stopnji višji, kakor ostali večji zvon, tako, da naj bo naročeni zvou lis, ako se vzame ostali večji D. 3. K zvonu G vlivata se nova zvonova D in 10. Tu naj stoji v pogojnem listu: Naročena zvonova naj pojeta tako, da bode prvi ravno za eno celo glasbeno stopnjo višji k tiar večjemu ostalemu, drugi pa za cele dve glasbene stopnje višje k nar večjemu, k novemu večjemu pa za eno stopnjo višji ubran, tako, da naj bodeta naročena I) in F, ako so vzame ostali nar večji zvon za C. 4. K ostalemu malemu zvonu A vlivata se dva večji zvonova z glasovama Fis in D. Pogojni list naj pravi: Naročena zvonova ubrana naj bodeta manjši ravno za malo terco (en in pol tona nižji) k ostalemu nar manjšemu, večji pa za čisto kvinto k ostalemu nar manjšemu in za veliko terco k manjšemu novemu, tako, da pojeta naročena zvonova D in Fis, ako poje ostali nar manjši A. Tako bi bilo dobro in lepo zvonenje zagotovljeno. Vsi ugovori zvonarjevi bi bili brezvspešni in cerkvena predstojništva bi bila brez skrbi in odgovornosti. Ako je glas novo vlitega zvona le nekoliko navkriž zamore zvonar še popraviti. Če poje zvon previsok, ga odleti ali ostrga v krilu nad robom, kamor bije kembelj in kjer je nar debelejši krog in krog. Usta (znotranji prostor) zvona so potem večji in glas njegov nižji. Ako pa je glas zvona prenizek, ga od- nega storil, daj mu , karkoli hočeš, kar veš in znaš — bolj vesel in srečen bo, če mu daš le to, česar želi, česar te prosi, ali pa, če ga popolnoma pri miru pustiš. Mi Slovenci ue zahtevamo veliko; če se nam dovoli le nekoliko tistih reči, ki jih drugi že zJavnej imajo iu vživajo, ne bomo nikdar nobene sile delali drugim, in pozabili bomo tudi to, kar se nam je kdaj hudega godilo. Slovenec, kakor Slovan sploh, je velikodušen, on ne misli na maščevanje, ampak odpusti ali pa se nasprotniku izogne — spred oči. Mi drugim narodom ne bomo silili nikdar našega jezika, ampak prepustili njihovi prosti volji, učiti se ga ali ne, kakor se jim bo koristno zdelo. To pa smemo v domači deželi menda vsaj želeti, da naj se spoštuje naš jezik, kakor se spoštuje jezik vsakega naroda, in da se našemu narodu da prilika izobražiti se po zgledu drugih narodov in v omiki za njimi ne zaostajati. Ali je morda tudi to že preveč ? Z bojišča. Nikšiči so se 8. t. in. Črnogorcem vdali na milost in nemilost. Črnogorska zastava vihra na trdnjavi. Navdušenje je nepopisljivo. Živio knez zmagovalec! Živila Črnogoral To je najvažnejša novica, ktero nam z bojišča naznanja telegram iz Cetinja 8. sept. ob 3. uri 20. minut popoludne. Drug telegram iz Cetinja ob 1 % uri zjutraj pa .,Obz". poroča: Telegram iz glavnega stana: V Nikšičih 8. septembra. (Privatno): Nikšiei z 21 topovi in z vsem, kar je v trdnjavi. vdali so sc danes brezpogojno. ko je naša vojska včeraj z najnovejšim naskokom vzela tudi poslednjo šitnee turške okoli trdnjave samo. Ob dveh popoludne zasela jo naša vojska trdnjavo, ter z njenega zidovja s streljanjem topov naznanjala ta novi znameniti vspeli naše junaške vojske pod poveljništvom Njih svillosti kneza. Turkom prijazni listi so še v petek trdili, da so bili Črnogorci od Turkov pri Nikšičih tepeni, ter spred trdnjave prepodeni. Zdaj se pa kaže, da to je bil zopet le „švindel", s kterim so hoteli Turki pred svetom prikriti svojo revščino. S padcem Nikšičev je črno-gorsko turška vojska odločena; v Nikšičih osvojeni topovi storili jim bodo mogoče zdatno prijeti tudi druge manj vtrjene trdnjave turške ob svojih mejah , in kmalo utegnemo slišati, da so se vdale tudi te trdnjave in sicer za vselej, ker smo prepričani, da bodo Črnogorci znali tudi junaško braniti in hraniti, kar so s svojo hrabrostjo pridobili. Iz Gorenjega Studena se v Petrograd 4. t. m. poroča: Včeraj je vdarilo 17 taborov iz Ruščuka in Razgrada na mesto Kadikiiii in ga je za nekoliko časa posedlo, potem pa so bili z velikimi zgubami zazaj vrženi. Na rus-kej strani hilo je 7 batalijonov, G baterij in 22 topov. Rusi so imeli 30 mrtvih in 150 ranjenih. Iz C arigra d a naznanja Reuter. ural. da je razgradsko krdelo prekoračilo reko Lom ter gredoč proti Bieli prišlo do Obretnika. — Vojna sodnija se bode vsled odločbe sultanove sošla še le po končani vojski. Abdul Kerim in grugi zatoženci se bodo med tem priprli na otoku Lomnosu. Stara ,,Presse" pa oporeka novici, da bi bili Turki prišli že do Obertnika, rekši, da to so le gorke želje turkom prijaznih šumlanskili dopisnikov. O bitvi pri Kazlovu, Mehmed Ali G. t. m. v Carigrad poroča, da je potolkel Ruse, ki so zgubili 3000 mož, med njimi tudi poveljnika konjikov. Turki pa so boje imeli 200 mrtvih , med njimi 2 polkovnika in 700 ranjenih. Rusko poročilo iz Gorenjega Studena 6. t. m. pa se glasi : Turki so 4. t. m. iz Mirke napali Lovčo, pa so bili odbiti. Ravno tisti dan so napali Maren pri Kleni, pa so bili tepeni. 0. t. m. so pa Ruse prijeli pri Kazlovu in Oblanovu. Med bojem je Turkom, ki jih je bilo 15 batalijonov, 18 škadronov s 23 topovi, došla pomoč in Rusi, ki so imeli le 5 batalijonov in 8 škadronov, morali so se po G urni ljuti bitvi umakniti v Ostrico. Pri Olonovu pa so Rusi odbili vse napade in ostali na svojih mestih. Na Balkanu je vse mirno in Sulejman vKazanliku vreduje svojo armado. Pri Lovči so imeli Rusi okoli 1000 mrtvih in ranjenih, zguba Turkov bila je velika, bilo jih je tudi 100 vjetih. Streljanje med Iiuščukom in Jurjevim je bilo G. t. m. ob desetih zjutraj potihnilo, pa se je popoludne od treh do sedmih in drugi dan ob 9. uri zopet pričelo. Na železnicah rumunskih se blago več ne prevažuje, ampak prepeljujejo se samo vojaki; cesar Viljem je svojemu polku , ki je iz Varšave odšel na bojišče, telegrafiral: pozdravljam polk in upam, da bodo njegovo zastavo sedanji boji kinčali z novimi lavori. Danes vam to velja, kakor pred 7 leti mojim. Bog naj vas spremlja!'' Iz Azije naznanje Potersb. Ztg. , da je veliki knez Mihael prevzel neposredno povelj-ništvo čez armado v Aziji. Černajeva iz Ale-ksaudropola pričakujejo v taboru, Karajal in in Unčtapa so se vtrdili in tudi pri Aleksan-dropolu so na desni strani pri Arpadaji napravili nasipe s IG. topovi. Tabor prednje straže je v Birah-tari. Vsi ti kraji so blizo Aleksandropola. Rusom je začelo tedaj solnce zopet sijati. Prvič so Osman pašo vrgli z velikimi zgubami nazaj, kmalo potem so pa tudi vzeli Lovčo z naskokom. To vse dobro kaže. Stvar je namreč taka: Rusov je bilo dozdaj premalo, da bi zamogli Turke ugnati, za to so se za-šancali in vtrdili, ter hočejo čakati, da pomoč pride; kajti na poti je 100.000 Rusov, med njimi cesarska garda, to so izbrani vojaki. Če se Rusi zamorejo tedaj tako dolgo držati, da ta pomoč pride, potem so na dobrem potem se bodo precej ofenzive poprijeli. Naloga Turkov je tedaj, in to so jim menda tudi njih dunajski in londonski prijatelji svetovali, da morajo Ruse poprej čez Donavo nazaj vreči, ko namenjena pomoč pride. Turki so to tudi skušali, ter zgrabili Ruse od vseh strani. Na jutrovej strani trčili so na rusko spredno stražo pod generalom Leonovem, 3000 mož močno; ker je Turkov bilo 12.000, morali so se Rusi po trdem boji umakniti. Turki pa govore o veliki zmagi, ter da je padlo 4000 Rusov, da-siravno jih je bilo vseh skup komaj 3000! Od zapada pa je prijel Iluse Osman paša s 25.000 možmi, pa je bil sijajno nazaj vržen, ter je zgubil mnogo ljudi. Tudi to bitko raz-našajo turški in dunajski li ti kot slavno turško zmago! Kakšna pa da je bila ta zmaga, vidi se iz tega, ker so Rusi z naskokom zamogli vzeti Lovač, ki leži bliso Plevne, tedaj Osman paši pred nosom ; zakaj pa jc to pustil, če je tako hud in zmagovit? Sicer pa je Osman letijo ali ostržejo v krilu na spodnjem robu; premerje (Durchmesser) zvona je potem krajši in glas njegov višji. To popravljanje pa mnogokrat (če se dosti zvona odstrže) stori, da potem nima tako lepega polnega glasu, posebno, če ga skrajšajo v spodnjem robu, ker potem je glas bolj ojster m dereč, akoravno je ubran z drugimi zvonovi. Rekli smo, da je treba previdnosti, kadar se napravlja novo zvonenje tudi zastran pogoje z zvonarjem. Tu pa le opominjamo, kako naj te zaveže zvonar v pogojnem pismu, da izvrši nove zvonove natančno s takimi glasovi, kakoršni so bili zahtevani. Le če bi bil razloček prav majhen, naj bi sc zvon v glasu dopolnil; ko bi bil pa razloček večji, treba bi bilo vliti drugi zvon. Boljši se da popraviti zvon na nižji glas, kadar se zvon odleti ali ostrže nad robom, kamor kem-bej bije. Tu se da zvon do 15 centov težek za pol tona nižje preubrati, ne da bi se na glasu kaj poznalo. I)a se d& zvon bolj pravilno ostrgati, kakor z dletom odbijati, razume se. Zvonar ve iz skušnje, ali se da in kako bi se dal zvon popraviti; tedaj je dobro, da se to njemu prepusti. II koncu naj povemo še nektere posebnosti nekterili zvonarjev, kadar določujejo ceno novim zvonovom. Kadar se imajo iz starih zvonov novi preliti, vzame zvonar seveda stare zvonove na vago v račun, potem preračuni zgubo medi v ognju ali v tapljenju (kala), preračuni ein in baker, ki se ima dodati k staremu materijalu in od teh dostikrat pri vsakem posebej zopet zgubo pri topljenji in slednjič svoto vse medi, ki jo potrebuje za nove zvonove in delo, ki mu ga prizadenejo. Pregled in prevdar takih računov je za cerkveno predstojništvo siten, posebno, ker taki računi pri vsili zvonarjih niso enaki, N. pr. en zvonar računi to manj uno pa več, in drugi zopet drugači. Cerkveno predstojništvo stori nar boljši, ako si da račun napraviti na te tri točke: 1) Ceno, po kteri zvonar napravi nove zvonove na vago. 2) Ceno, po kteri zvonar vzame stare zvonove v račun na vago. 3) Ceno, za ktero on pripravi jarem, kembelj, tace, okove itd. To je, kar je treba vediti c. predstojni-štvom; vse drugo je prepustiti zvonarju, kte- remu mora biti na tem ležeče, da napravi z ugodnim mešanjem medi zvonovom dober glas iu si ohrani sloveče ime svoje. Tako in enako piše župnik v Kolnu. A. G. Stein. Dr. Fr. Witt uzročil je od onega še dasta vek, v kte rem pravi g. Stein, da on ni priporočal diatonične vrste samo iz naravnega pomislika in zavoljo glasbenega namena zvonov, ampak tudi iz mnogoletne in vsakdanje skušnje. Potem našteva še razne melodično m potem tudi harmonično ali trizvočno ubrane i.vonenja po cerkvah v oni okolici, in pravi, da je imel dosti priložnosti opazovati in spozua-vati razloček, da melodično zvouenje uho in srce zadovoljuje, ter ga mogočno povzdiguje, kar pa pri trizvočnem praznem zvonenju temu ni tako. Fr. Konen in Dr. Fr. Witt pritrjujeta temu, kar je pisal, le to bi Witt rad videl, da bi se poltonom ognilo, n. pr. namesto c, d, e, f naj bi se postavilo c, d, e, g in da bi se tudi o tem po razpravah v časniku dognalo, ktero je boljši, to ali uno. Slednjič naveja besede J. Janssen-a, ki pravi: „Ne presegljivo je 15. stoletje tudi v umetniji vlivanja zvonov. Nar večji svonovi stolnice v Kiiln-u od leta 1448 in 1419, Marijne cerkve v Danzig-u od že prišel v zadrego in mu je najbrže pre-strižena zveza z drugo vojno. Rusi se po-mičejo proti Plevnu, kjer so na višavah nastavili 6. t. m. topove. Oddelek turške vojne, ki je hitel Osmanu na pomoč, bil je zajet. Sedaj naj še Mehraeta tako nazaj vržejo, kakor so Osmana, in pri Šipki Sulejmana, potem bodo mir imeli pred njimi, ter lahko počakali , da pomoČne čete pridejo. Sulejman paša, kateri je po virih „N. fr. Presse" v Šipki velikega kneza in 30.000 Rusov, vjel, ta junak je čisto utihnil, in Rusi menijo celo, da jo je kar na tihem s Šipke doli pobral : nemara je velikega kneza in tistih 30.000 vjetih Rusov zopet zgubil, in jih je šel iskat. Kakšen „švindel'' da so nemški listi gnali s to Šipko, to je že od sile. Cel teden so dan za dnem trdili, da so Turki prelaz vzeli, čeravno je vselej precej drugi dan prišlo poročilo, da vse to ni res, kar se iz Carigrada telegrafira. Še potem , ko so Turki streljanje ustavili, in ko je bilo očividno, da si ne upajo več naskakovati ruskih šanc, še potem so pisarili, da so Rusi vsi obkoljeni, in da se bodo morali v kratkem vsi podati. Kaj bodo Turkom take laži pomagale?! Politični pregled. V Ljubljani, 11. septembra Avstrijske dežele. Cesarjevih Rudolf je 6. t. m. popoludne ob 5. uri došel v Pulj, kier je bil sijajno sprejet. Vse ladije bile so okinčane z zastavami, z grada, s trdnjave Marije Luize iz z admiralove ladije ..liellona" gromeli so topovi. Precej po prihodu so se na Marimari cesarjeviču poklonili admiral Rourguignon, podadmiral, okrajni glavar, srenjska deputacija, duhovščina in vojaške pa deželske gosposke! Potem je šel cesarjevič na suho, kjer je bil z gromovitimi živio-klici pozdravljen, ter se je peljal z admiralom proti S. Polikarpu, pa se je zopet vrnil, ko se je pričela razsvitljava mesta. Peljal se je po mestu, kjer seje ljudstva vse trlo. Delavsko društvo je šlo s svojo zastavo pred vozom. Ob 8. uri se je odpeljal zopet na Indijo, med tem ko so luko razsvit-ljevali z bengaličnim ognjem. 7. t. m. so vpričo njega v morje spustili novo ladijo ,,Evgen". Cesarjevič se bode v Poli mudil boje 8 dni. 1453, stolnice v Ilalberstadt u od 1. 1457, v Merseburg-u od 1. 14G8, v Erfurt-u od 1. 1497 iu cerkve sv. Elizabete v Vratislavu od 1507 so tako skrbljivo vliti iz tako zvoneče medi in tako lepo in okusno izdelani, da ni bi Jo nc pred se pozneje tako krasnih izdelkov. Po verski reformaciji propala je ta umetnija." Kar sem tu ,,Slovencu" pisal, posnel sem po drugih zato, da bi ustregel tistim, ki se za to reč zanimajo in da bi koristil onim, ki napravljajo nove zvonove in ne vedo, kako in kaj. Pač nima vsaki poduka o tem, saj meni ni prišla do zdaj nikdar kaka razprava o zvonovih v roke in tudi nisem mogel vedeti, zakaj da gre prav za prav pri zvonenju. Ljudje mnogokrat kaj pogrešajo, pa ne vejo, kaj ni prav iu kako bi se dalo popraviti. Naj bi se dali tudi drugi podučiti. Sicer pa naj stori vsaki, kakor mu je drago. Mnogokret bi se dalo zvonenje že s tem zboljšati, ako bi se zvonovi le premenili, znabiti posamezni iz ene cerkve v drugo, ali saj tako znabiti z manjšimi stroški, kakor če bi se napravljali novi zvonovi, iu potem bi morda mogli tudi z ranjkim župnikom Poklukarjem reči: kar je lepo, je vendar le lepo. "V državnem zboru pričela se je obravnava o davkarskih postavah, Kako da se bode vršila, se še ne ve, ker so poslanci glede tega vprašanja razdeleni v 4 stranke. \ (aorlei bil je 4. t. m. od velikih posestnikov za državnega poslanca izvoljen dr. Rafael Vincentini, inženir v Trstu. Slovenci so se te voiitve, kakor toži ,,Sočau, premalo vdeležili. Od isterskih velikih posestnikov bil je ravno isti dan pa izvoljen dr. Nazarij Strada. ■k llalmneije se 7. t. m. telegrafuje, da je v Knin pribežalo 140 bosenskih beguncev, ki so se iz strahu pred grozovitimi Turki dozdaj potikali po gozdih in brlogih. Reveži so vsi izstradani in skoraj na pol zdivjani. V hrvatskem saboru se je stavila interpelacija o dogodkih v Reki, kjer so narodne zastave trga/i z fiiž. „Agr. Presse" imela je o tej reči jako ojster članek, zarad kturega je bila zapečatena. — ViSji vojaški poveljnik v Zagrebu in načelnik granice postal je baron Fran j o Filipovič, Mollinary pa je imenovan za poveljnika v Brnu. V nanje države. Turška vlada je pri otomanski banki vzela na posodo 20 milijonov gld., da bode vrnila dolg nekterim bankirjem, ki so ji bili posodili denar za puške in streljivo. Srbski minister Ristič je angleškemu konzulu, ki se je pritoževal zarad vojskinih priprav, odgovoril, da se mora Srbija zarad lastne koristi pripraviti na vse. — Rumunski polkovnik Catargiu, stric kneza Milana, je bil te dni v Belemgradu , ter se je dogovoril o skupnem ravnanji srbske iu rumunske vojske. Tudi knez Ceretlev se iz Bukarešta zopet poda v Bcligrad. \ 1'arizu. so 8. t. m. pokopali Thiersa. Iver je žena zahtevala, da bode red pri sprevodu kakor tudi govornike sama določila, ni bil pokopan na državne stroške in nesen v invalidno stolico, ampak v farno cerkev lav-retan-ke Matere božje. Pogreba se je vdele-žilo mnogo ljudstva, red ni bil kaljen; mnoge prodajalnice so bile zaprta z napisom zarad narodni' žalosti. Veči del v Parizu bivajočih vnanjih diplomatov se je vdeležilo pogreba. Govorili so na grobu Grevy, Pouthau, Sacy, Vustrv, Jules Simon. Gambetta bil je od množice pozdravljen, pa seje vsklikom umaknil, ter odšel s pokopališča pred govori. Izvirni dopisi. Izlleke. G. sept. (Cesarjevič Rudolf v Reki. Madjarska oholost.) Na svojem potovanju je obiskal cesarjevič Rudolf i. t. m. Reko, kamor je dospel ob 5 uri popoludne ter je bil sijajno sprejet. Še tisti popoldan je obiskal na Trsatu grad Nugentov in slovcčo cerkev Matere Božje ter se mudil dalj časa v frančiškanskem samostanu. Vr-nivši se v mesto, se je podal v rezidenco guvernerja, /večer pa je šel v gledišče pare, od tu pa na parobrod, kjer je prenočil. Drugi dan, 5. t. m. je obiskal fabriko za tobak, mornarsko akademijo in fabriko za torpede. Opoludne se je podal na parobrod k obedu, h kteremu je povabil načelnike raznih oblastnij. Popoludne se je odpeljal v Mar-tišnico, kjer kopajo podvzetniki za zidanje luke kamenje, s kterim zasipajo morje. Na večer šel je zopet na parobrod, s kterega je gledal raz-svitljavo luke. Danes je še enkrat prišel na suho, potem pa se je odpeljal okoli poludne v Pulj. Omeniti mi je sedaj še , kako so se svečanosti vršile in kako se je ljudstvo obnašalo. Municipij je izdal oklic, v kojem priporoča mestjanom, da naj izobesijo zastave, na večer pa da naj razsvetle svoja stanovanja ter je sam postavil več zastav okoli luke. Ker pa ni bilo v nadevnem oglasu prepovedano izobesiti hrvatske zastave, torej so narodnjaki izobesili zraven drugih tudi svoje narodne zastave. Ko pa je na novi, ne še popolnoma dodelanej palači Slovenca Gorupa zavihrala hrvatska zastava, je prisopihal policijski komisar Pasquale, poln svete madjarske jeze v drugo nadstropje, ter je zahteval od oskrbnika Gorupovega, da naj zraven hrvatske zastave postavi tudi eno madjarko. A mladi, toda v narodnem oziru neustrašljivi oskrbnik ga po-praša energično, po koji postavi da on to zahteva? Razsrjeni komisar pa mu je grozil: .,Če ne molčite, vas pustim zapreti, kajti vi ste še mladi, ter ne razumete te stvari I" Ko ga je pa prašai, po kterem paragrafu ga misli zapreti, ni mu vedel odgovora, ter je sramotno pete odnesel. Falotje pa in postopači, neumni otroci in s trakovi madjarskih barv okinčaui in z dovoljenjem policije organizirani golobradi mladiči imajoč madjarsko zastavo z letnico 1S67, — ko so le-ti videli nasprotje policije in slišali zgorej omenjeni prepir — ni li bilo to voda na njoliov mlin? Porabila je ta so-drga lepo priložnost, in ko se je 4. t. m. storil mrak, drvili so se k hiši advokata dr. Bar-č ča, ter raztrgali raz oken hrvatske zastave, večo pa, ki je visela malo više , je snel sam policijski komisar Pasijuale. Potem so se vlekli k Gorupovej palači, da bi tudi tu oni posel opravili, pa drugi policijski komisar jim je baje rekel: „Ne tukaj, idite naprej!" Potem so se drvili še k drugim hišam, kjer so bile hrvatske zastave, iu ko bi jih ne bili spravili, bi jih bila rjoveča in tuleča druhal raztrgala. Ti ljudje, ki nimajo nikakovega pojma o dostojnost', tekali so za kočijami velikašev, rjoveč „eljen." Pa to je bilo vse prav, saj je bila policija one z kapcami iu trakovi madjarskih barv postavila na najlepši prostor, drugim pa je dohod črez ono mejo zabranila. Vpili so potem ti golobradci z otročjim glasom „eljen", ko pa je cesarjevič odšel mimo njih in prišel med poštene mestjane, mu je nasproti zagromel gromoviti „živio!-' in „eviva!" Omenjeua druhal je gospodarila prvi in drugi večer, in če se je kedo sam drznil klicati „živio" brez družbe drugih, tedaj so padli čez njega in ga nabili; enemu se je celo prigodilo, da so ga vrgli v morje, da bi si ohladil menda vročo hrvatsko kri? Mesto da bi bila policija vse te škandale zabranila in varovala mirne mestjane pred divjo druhaljo, je rajši drugače odločila. Drugi dan zjutraj je zapovedala narodnjakom hrvatske zastave spraviti, kteri jih pa niso hoteli sneti sami, tistim so njeni organi ta posel opravili, in to, kakor so rekli, zavoljo ,,reda". Dr. Barčič pa je napisal cesarjeviču pismo, v kojem mu je celo situvacijo razjasnil. Kuhar cesarjeviča mudil se je pri nekem Slovencu, kar pride slučajno k ujemu policaj, da naj sname hrvatsko zastavo, zelo se je čudil taki svobodi, ter je rekel, da hoče cesarjeviču o tem ob priliki omeniti. V Martišnici so tamošnji Hrvatje cesarjeviča z gromovitimi „živio" pozdravljali, ni ga bilo slišati „eljen", kajti bili so na hrvatski zemlji. Vidite kakov cvet in sad je obrodilo oholo madjarsko gospodstvo na Reki! Resnično, težko vest morajo imeti vsi oni, koji so pripomogli ali kaj zakrivili k zgubi tega, nekdaj tako slavnega mesta hrvatskega. Pa tudi tukajšnje madjarone je sram omenjenih dogodb, in njihovo lahonsko-madjar-sko-turško glasilo še ne omenja ne ,,eljen-" klicev, v.ako jih je sram, in če bodete čitali v kakem madjarskem listu, da se je eljen kli calo, že veste, kako si to razlagati. Lahko bi Vam še več pisal, pa naj molčim, ker ne vem, bi li bilo Vašemu g. državnemu pravd niku všeč ali ne. Ix Itrkr, 7. septembra. Kakor je bilo napovedano, prišel je cesarjevič Itudoli v torek popoldne, t. j. 4. sept. na parniku „Mi ramare" v Reko, in je ostal zvunaj luke. Na molu, kjer so bile napravljene stopnice za stopiti ua suho, bilo je veliko ljudi, in še več ob kraju morja poleg Gorjupove velikanske, pa še nedodelane hiše, ktera bo pravi kinč mesta Reke; tujcev pa ni bilo veliko. Ko smo se na „molo", kakor slaniki v sodu, natlačeni simo tamo zibali, in nas varuhi (?) očitnega miru nazaj štukali, kakor kmetič svoje voliče, pride v črno žametasto halo oblečen, s čapko s sokolovim perom pokrit gospod, zapove nekoliko vojakom, da se vstopijo v vrsto zraven mestne godbe, tako, da so ravno po sredi „mola1' stali, ter je bil na eni strani prostor prazen, ua drugi, zad za vojaki pa prostor za vozove: nas so pa potisnili ne prav priljudni panduri, med kterimi je tudi več Kranjcev nazaj notri do brega. Kmali potem pridi ravno tisti gospod in reče po laški rečanskim „mulcem", t. j. rokodelskim učencem, fakinom in ljudem obojega spola tiste baže, s kterimi človek ne pride rad v dotiko, zlasti po noči ne, da naj gredo zad za vojake in mestno godbo, ter naj napolnijo ves prostor notri do konca „mola" in naj kriče in vpijejo: eljen! — Ko je bilo vse vredjeno, začne dohajati velika gospoda; kadar je došel peš ali na vozu kak velik gospod, vpila je najeta druhal „eljen'" — Živijo upiti bilo je menda prepovedano, upiti „eviva" je bilo po milosti, slo-vansko-poitalijančenih reških Madjarov pri-voljeno, pa se te milosti nihče ni poslužiti hotel. Ko se pripelje mestni župan, — otročji „eljen"; ko se pripelje guverner, kterega ljudje niso tolikanj gledali, kakor njegovega zlato-bliščečega|komornika, — močni „eljen", kolikor sploh~otroci močno vpiti zamorejo. Ko je bila Miramare vrgla mačeke, so stopili veliki gospodje po svoji vrsti in visokosti v bar-kice in se peljejo na ,,Miramare". Ko so bili že daleč od kraja, pripelje se tudi prev. senjski škof sprejet od ,,eljenov", za ktere se je na vse strani, gotovo ne prav veselim srcem, zahvaljeval ter stopi v čolnič, kjer so ga črno oblečeni (drugi so imeli belo, ali letno oblečene) vesljači na Miramare odpeljali. Ljudstvo željno in ne prav mirno pričakuje, kedaj da se bodo barčice vračale, pa dolgo jih ni nazaj. A zdaj gre, zdaj se barčice obračajo, vračajo; v tej je, naka, v uni; tudi ne, ampak v uni, ki ima dve zastavici, tako se pričkajo gledalci. Pa v nobeni ga ni bilo; prišla je velika gospoda sama nazaj, in guverner se mahoma domu odpelje. Ljudstvo postaja nemirnejši, zlasti pa ženski spol je jel prav glasno caco-lati, in pred seboj stoječe obirati z jezikom in naprej riti. Pametenejši so začeli svoje prostore zapuščati, se sprehajati, kar pridrdra kočija guvernerjeva in v nji guverner civilno oblečen, in kmalo potem se sliši: evo ga, tukaj je, in že skoči cesarjevič na suho, stopi na voz, ogleda okoli stojoče, ki vrlo kličejo „eljen", se vsede, in pelje se naravnost na —• Trsat. — Tak je bil sprejem. (Konec sledi.) Domače novice V Ljubljani 12. septembra. (Iz seje deželnega odbora 1. septembra.) Sklenilo se je, da se razpiše 7 deželnih štipendij in več mest za plačujoče učeuce na vino- iu sadjerejski šoli ua Slapu, ker se začne 1. novembra 1.1. novi dveletni šolski tečaj.— Razpiše se služba sekund arija v deželni bolnišniei. — Pogorelcem v K o m polj ah se z ozirom ua grozno škodo daruje 5000 gold. podpore iz deželnega zaklada. „Nov." (Na višji poljedelski šoli — k. k. Iloclt-schule filr Bodenkidtur) na Dunaji se za šolsko leto 1877/8 oddajo 3 štipendije po 400 gl., in sicer ena štipendija za učence gozdarskega oddelka, dve pa za učence poljedelskega oddelka. Kdor želi eno teh treh štipendij dobiti, mora postavno spričalo ubožnosti, potem spričalo mature više gimnazije ali više realke in če ima še kaka druga priporočilna spričala, tudi ta priložiti svoji prošnji, ktera se naredi na naslov c. k. ministerstva kmetijstva in pa zadnji čas do 30. dne septembra t. 1. izroči rektoratu imenovane više šole. (Karta okrajnega glavarstva ljubljanskega) na 4 listih, po 40 cent. dolgih in 32 cent. širokih, prišla je ravnokar na svitlo v založbi vdove Otokarja Klerra na starem trgu št. 2, ter se dobiva nerazpeta po 1 gld. ne samo pri založnici, ampak pri vsakem knjigotržcu. Na tej karti dobe se vse vasi, kakor tudi posamezne hiše, vse ceste, pota, potoki itd. in sicer v slovenskem in nemškem jeziku. Izdelal jo je po dolgem trudu izurjen geometer, ter s tem delom vstregel zlasti županijam in farnim predstojništvom, kakor tudi duhovnim pastirjem sploh, kterini jo iskreno priporočamo z željo, da bi nam risar kmalo podal enake karte tudi drugih okrajnih glavarstev na Kranjskem, kar se bo gotovo zgodilo, če se ravno kar izdana dobro speča. Zato rodoljubi, se-žite po nji! (f Dr. Aleks. Hudec,) odvetniški konei-pijent , je 9. t. m. v Kranji za sušico umrl. R. I. P. (Deželni brambovci in reservisti), ki so se bili pred enim tednom zbrali k navadnim vojaškim vajam, so se 8. t. m. vsled višjega telegrafičnega ukaza zopet razšli domu. (Na včerajšnji somenj) prišlo je bilo malo ljudi. Živine pa se je bilo prignalo veliko oboje, konj in govedi. Cena ji je sicer nekoliko padla, vendar so bili dobri konji še precej dragi in prodalo se jih je le malo, ker ni bilo posebnih kupcev, zlasti Lahov ne, ki so jih navadno kupili največ. Debele govej-ske živine se tudi ni dosti prodalo, pač pa se je krav precej spečalo, dasiravno je bilo prav lepih le malo videti. Tudi kupčija s kramarskim in usnjarskim blagom bila je slaba. Čebelarjev pred frančiškani bilo je še precej in so medu nastavili ceno po 18 gld. cent. (Šole na novomeški, kočevski iu krajnski gimnaziji) se prično 17. t. m. Vpisovanje učencev pa bode 13. 14. in 15. t. m. (Obesil) se je 9. t. m. popoludne v svoji drvarnici za gradom 84 letni penzijonirani vradni sluga Kari Hoger, ki je nekdaj v stanovanji imel veliko dijakov ter slovel kot ojster gospodar. Kaj je starega in vsled vedne bolehnosti čisto potertega moža pripravilo, da ni mogel čakati mirne smrti in si je šiloma sam vzel življenje, se menda prav ne ve. Razne reči. — Za pogorelce v Kompoljah je podpisanemu došlo: Od gosp. dekana iz Rib- nice 119 gold, od gosp. dekana iz Šmartna pri Litiji 39 gold, od gosp. Matija Jeriha iz Loke 10 gold, od gosd. Dr. J. Sterbenca iz Ljubljane 20 gold. Za cerkev sv. Vida od gosp. Dr. J. Sterbenca 10 gold. Bog stotero povrni dobrotnikom. V Dobropoljah 5. septembra 1877. Val. Sežun. fajmošter. — Hud požar je bil 3. t. m. v Ro-čitiju poleg Kanala. Pogorelo je G2 poslopji in 224 ljudi je brez strehe. Obširneji dopis prihodnjič. — C. g. Janez Burger, zlatomašnik in žnpnik na Brdu je 8. t. m. zjutraj po kratki bolezni v 78. letu svoje starosti za mrtudom umrl. R. J. P. — V i s. čast. J. Vi tez i č, škof v Kerku (Veglia v Istriji) je 4. sept. umrl, 71 let star; bil je 48 let opravljal duhovska in 22 let škofovsko službo. Loterijske številke 7. septembra. V Trstu: 2-4, 31, 63, 84, 53. V Lincu: 75, 57, 50, 59, 73. Teleurallene denarne cene 10. septembra. Papirna renta 04.45 — Srebrna r-»'ii«rntvene c«'ne 7. septembra. Državni fondi. I Denar. B1»g° 6% avstrijska papirna renta .... 63.75 62.9") 5% renta v srebru..............66 60 6G.70 4% renta v zlatu (davka prosta) . . 74.40 74.60 Srečke (loži) 1854. 1..............107.— 107.50 „ „ 1860. 1.. celi.....112 — 112.50 „ „ 1860. 1., petinke . . . 119.25 119.76 Premijski listi 1864. 1.,............134.75 135.25 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%................96.50 97.50 Kranjske, koroške in primorske po 5°, 95.— 96.— Ogerske po 5%........74 80 74 30 Hrvaške in slavonske po a'/a .... 84.— 84.50 Sedmograške po 5", ............74.- 74.50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke..............830.— 1832.— Unionske banke ... .... 59.50 60.— Kreditne akcije................194.— 194.26 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 680.— 690.— Anglo-avstr. banke..............84.50 85.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 163.50 164.— Tržaške „ 100 k. d. . 120,— 121.- „ 50 „ „ ., .1 60.— 61,— Budenske „ 40 gld. a. v. . i 28.75 29.26 Salmove ,, 40 ,, ,, ,, . 37.— 38.— Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . | 30 50 81.— Clary-jeve „ 40 ,. „ „ . 30.— 29,— St. Genois „ 40 „ „ „ . 29.75 31.— WindiscbgTatz-ove „ 20 „ ., „ . 27.— 27.50 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 — 22.50 Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............6.74 5.76 Napoleonsd'or .................9.62 , 3.51 Srebro....................105.— 106.95J Priporočilo. Podpisani si šteje v Čast, slav. občinstvu objaviti, da je gospod Josip Nfiipica, mizarski trgovec in posestnik na Vini pri Mengšu , za tukajšno farno cerkev 4 spovednice in 34 klopi po bizantinskem slogu prav izvrstno in okusno iz čiste hraščine izdelal ter se pravega umetnika v svoji stroki skazal. Kdor se hoče tega prepričati, naj se oglasi pri podpisanem, ki mu bode vse z veseljem razkazal. Ker gosp. Stupica vsakoršna mizarska dela pod naj ugodnejšimi pogojami in tudi ne predrago prevzema, ga z lahko vestjo vsakemu, ki si enaka dela omisliti želi, priporočam. Šenčur pri Kranji. Jlarfin Povšc, župnik.