Posamezna številka 6 vinarjev. SlBV. 112. Izven Ljubljane 8 vin.
V LjoDijoni, v petek, 17. mola 1912.
Leto XL.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 2B-— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29*— sa ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Z« celo leto naprej .	K 24-—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6-—
za ea meseo „ .	„ 2'—
V	spravi prejeman meseCno K 1*70
i Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat ....„ 10 „ za večkrat primeren popust
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izbajan
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
05Г Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se n« = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. B. "Кдј Avstr. poštne liran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Edino prava pol!
Kakor je iz časopisja že znano, so se pogajanja med ogrskim ministrskim predsednikom in Justhom saj začasno razbila. Šlo je pri tem za veliko stvar: da sc na Ogrskem uvede demokratična volivna reforma, za to pa vladi ali pravzaprav monarhiji dovoli brambna postava, ki naj armado spravi na modernim razmeram in zahtevam odgovarjajočo stopnjo. Lukacs je imel nalogo, da to v sporazumu z opozicijo izvede in v širši politični javnosti ni bilo skorej nobenega dvoma o tem, da hoče ogrski premier tak6 brambno reformo kakor demokratizacijo parlamentarizma na Ogrskem. Pogajanja z Justhom pa so pokazala, da so imeli prav tisti, ki so že izpočetka izražali bojazen, da se hoče ogrska vlada vprašanju voliv-ne reforme izogniti in jo zavleči, kakor sta jo zavlačevala Weckerle in Khuen. Lukacs je namreč Justhu predložil zaporedoma dva volivno-reformna načrta, ki sta obadva enako za nič. Načrtov za razširjenje volivne pravice imamo zdaj na Ogrskem štiri, kolikor je javnosti znano: prvotni Krištoffyjev, ki sicer varje t.akozvano nadmoč ogrskega naroda nad drugimi nekako v razmerju 60:40, a je izmed vseh najboljši, potem Andrassyjev, ki je veliko neugodnejši, naposled pa dva Lukacse-va, od katerih je zadnji izmed vseh najslabši. Ta načrt daje nekako 20 odstotkom vseh državljanov volivno pravico, volivne upravičence pa loči kar v 5 kategorij in sicer po davčnem, inteligenčnem in povrh še po starostnem cenzusu. Najbolj pa je prikrajšan tisti, ki rabi največ političnih pravic in moči, mali kmet in delavec.
Justli že s tega stališča, takega načrta ni mogel sprejeti. Lukacseva volivna reforma, pa je tem manj sprejemljiva, ker noče Lukacs dati zadostne garancije, da jo res izvede in zlasti noče, da bi se med volivno in brambna preosnovo napravil junktim. Justh pa stoji popolnoma pravilno na stališču, da sta volivna in brambna reforma enako važni in je zato Lukasceve pro-pozicije odklonil.
Stališče Justhovo stranke je ostalo v celem boju za preosnovo volivne pravice dosledno. Justh se je izkazal vseskozi za moža. Dasi stoji Justh na podlagi načel iz leta 1848., se ni dal za-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V pečeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Razveseljeni deček je skočil sedaj na breg soteske, kjer je že zadel na Nelko z Meo in Kalijem. King se jc nekoliko prestrašil, ter se je umaknil na kraj soteske, kjer je stal z dvignjenim trobcem in gledal proti strani, od katere se je razlegel tako nenavadni grom. Toda ko ga je Nelka pričela klicati, je nehal migati z ušesi, ko je pa skozi odprti prehod prišla k njemu, se je popolnoma pomiril. Bolj od Kinga so se prestrašili konji, dva izmed njih sta zbežala v džunglo, da ju je našel Kali šele nekoliko pred zahodom solnca.
Šc istega dne je pripeljala Nelka kinga »na svet«. Velikan je stopical za njo poslušen, kot majhen deček, potem sc je skopal v reki in začel skrbeti za svojo večerjo, namreč na ta način, da je oprl glavo ob veliko sikomoro, jo ;lo-mil kot trhel trs, potem pa skrbno obje-del listje in sadje.
Proti večeru se je pa vrnil k drevesu. vtaknil je svoj sežnje dolgi nos sko-
plcsti v takozvano državnopravno gra-vaminalno politiko vladne stranke in se celo ni vmešaval v znano gonjo zoper vojnega, ministra Auffenberga. Njegov cilj jc volivna reforma v demokratičnem zmislu in ta cilj zasleduje s tem večjo energijo, čimbolj se zaveda, da ima v tem oziru za seboj mogočno za-slombo v merodajnih, če ne najvišjih, pa gotovo zelo visokih krogih v monarhiji. Nasprotno pa vemo, da ogrska vladna stranka ne stremi za ničemer drugim kakor za tem, da dosedanje stanje vzdrži, da demokratizacijo Ogrske prepreči in ohrani na vladi oligarhijo. Ogrska oligarhija ima bitni interes na tem, da vzdržuje dualizem in da se ne odstranijo državnopravni konflikti, ki iz tega slede, ker od teh konfliktov živi.
Zato ni verjetno, da bi se dal med stališčem ogrske vlade in opozicijo kompromis napraviti. Najverjetnejše je, da se bo boj nadaljeval, končati pa se mora in sicer kmalu, ker je vanj jako spretno zapletena usoda brambne reforme, ki jo označujejo merodajni krogi za nujno in neodložljivo. Defini-tivne brambne reforme ne bo mogoče skleniti, zoper provizorično rešitev na podlagi povišanja rekrutnega kontingenta pa govori dejstvo, da bi v tem slučaju ne stopila v veljavo olajšava dveletne službene dobe, ki jo morajo ljudski zastopniki brezpogojno zahtevati. Vojna uprava s svoje strani je pa proti temu, da bi ostal rekrutni kontingent pri dosedanji višini in ima prav, ker je prezenčno stanje naše armade tako slabo, da se ne da več vzdržati. Kaj tedaj? Lukacs je sklenil, da vso stvar do jeseni odloži. Toda do jeseni se položaj nc bo nič izboljšal. Naj-bržeje bo treba ogrski parlament razpustiti, s čimer bi bilo, mimogrede rečeno, tudi hrvaško vprašanje saj v toliko rešeno, da bi Čuvaj moral iti. Kajti če se ogrski parlament razpusti, izgube mandati hrvaških poslancev v ogrskem parlamentu in delegaciji svojo veljavo tudi s stališča znane interpretacije tozadevnih določb nagodbe s strani ogrskih politikov. Zato je treba, da se skliče na Hrvaškem sabor, zakar je treba novih volitev. Ker pa je absolutno izključeno, da bi Hrvati izvolili mažaron-sko večino, postane Čuvaj eo ipso nemogoč.
Na vsak način jc Justhova politika prava. Želeti je le, da Justh ne omaga in da vztraja dosledno na svojem stališču.
zi odprtino in iskal Nelko tako vneto in nadležno, da ga je moral slednjič Stanko dobro kreniti po trobcu.
Najbolj se je pa veselil uspeha tega dne Kali, kajti odslej mu ni bilo treba več skrbeti za brano velikanski živali, kar nikakor ni bila lahka reč. Stanko in Nelka sta slišala, kako je, ko je delal ogenj za večerjo, pel novo radostno himno, zloženo v sledečih besedah:
»Veliki gospod ubijati ljudi in leve! Yah, yah! Veliki gospod drobiti skale, yah, yah! Slon lomiti drevje, a Kali pasti lenobo in jesti — yah! yah!«
Deževna doba ali takozvana »mas-sika« se je bližala koncu. Bili so še oblačni in nalivni dnevi, toda bili so tudi popolnoma lepi. Stanko je sklenil preseliti sc na goro, katero mu je svetoval Lindc in izvršil je ta namen kmalu potem, ko je osvobodil kinga. Nelkino zdravje ni nič več oviralo, ker je bilo odločno bolje.
Nccega lepega, jutra so torej odrinili proti jugu. Sedaj se niso bali, da bi zgrešili smer, ker jc podedoval deček po Lindeju razen mnogo drugih predmetov tudi kompas in izvrsten daljnogled, skozi katerega je bilo mogoče zagledali tudi močno oddaljene kraje. Z njimi so šli razen Sabe in osla pet, na-tovorjenih konjev in slon. Ta je poleg tovorov na hrbtu, nosil na vratu še Nel-
Državni zbor.
Dunaj, 16. maja.
Za izseljence.
Že mnogo let se posamezniki, društva in poslanci bavijo z vprašanjem, kako bi bilo mogoče varovati izseljence pred odhodom iz domovine, med vož-■n j o, ob prihodu v tuje dežele in tudi na tujem. Izseljevanje se more pač omejiti, a nc prepovedati. In kdor žc liočc ali mora v tujini iskati dela in kruha, more tudi zahtevati kot državljan in človek, da ga stara domovina varuje pred raznimi izkoriščevalci. Tuje države, parobrodna društva in agentje se ne čutijo poklicane, da bi varovali koristi izseljencev. In tako se dogaja, da marsikaterega reveža v tujini oskubijo do golega. Če izseljenec v tujini išče dela ali sc ponesreči, se navadno živ krst ne zmeni zanj. Društvo sv. Rafaela in enaka druga društva store, kar morejo, toda brez gmotnih sredstev tudi ta dobrodelna, društva ne morejo vstre-zati vsem potrebam in zahtevam izseljencev.
V avstrijski zbornici so zadnja leta razni poslanci — imenujemo samo Bi-ankinija, Kreka in Žitnika — poživljali vlado, naj izdela in predloži načrt zakona o varstvu izseljencev. Zadnji predlog Krekov jc narodnogospodarski odsek sprejel soglasno. Vlada pa še vedno »proučuje« to vprašanje, katero pa jc ,že davno zrelo za rešitev, V sedanjem zasedanju je grof Baworowski sprožil misel, naj bi država nastavila posebne strokovnjake za izseljence. Ti strokovni poročevalci naj bi bili pri-deljeni konzulatom, pa tudi nameščeni v krajih, koder biva več naših izseljencev. Včeraj je zbornica pričela razpravo o predlogih, ki sc glase:
1.	Vladi se naroča, da čimpreje nastavi strokovne poročevalce za izseljence v ameriških Severnih in Južnih državah, pa tudi v evropejskili, koder jc več avstrijskih delavcev.
2.	Ti poročevalci morajo biti popolnoma zmožni jezika izseljencev.
3.	Vladi sc naroča, da v najkrajšem času predloži zbornici načrt zakona o varstvu izseljencev.
Prvi jc včeraj govoril slovenski poslanec Jaklič, ki je stvarno opisal razne nevarnosti za izseljence in brezbrižnost avstrijske vlade za svoje državljane na tujem. Govor objavimo jutri. Grof B a w o r o w s k i in rusinski
ko, ki je med njegovimi neizmernimi ušesi izgledala, kakor da bi sedela v velikem naslonjaču. Stanko jc brez žalosti zapuščal skalo nad reko in baoba-bu, kajti ž njim se jc družil spomin na Nelkino bolezen. Deklica jc pa gledala z otožnimi očmi na skalo, na drevo in vodopad in je napovedala, da se vrne šc sem nazaj, ko bo »velika,«.
Še bolj žalosten jc bil mali Nasibu, ki jc srčno ljubil prejšnjega gospoda in je sedaj jahajo na oslu na koncu karavane neprenehoma pogledoval s solzami proti kraju, kjer njegov revni Lindc pričakuje Velike sodbe.
Veter je vel od severa in dan jc bil izvanredno hladen. Radi tega ni bilo treba odpočivati od desete ure do tretje, dokler nc preide najhujša vročina, in zamogli so storiti več pota, kot delajo navadne karavane. Pot, ni bila dolga in nekaj ur pred solnčnim zahodom jc Stanko žc zagledal goro, kamor so bili namenjeni. V daljavi se je zarisovala na ozadju neba dolga \rsta drugih vrhuncev, ta gora jc pa stala bližje in samotno, popolnoma kot, otok sredi morja džungle. Ko so prihajali bližje, sc je pokazalo, tla obliva njene strme boke pentlja ravno iste reke, nad katero so prebivali poprej. Vrhunec je bil obsekan, popolnomn raven in je izgledal od spodaj, kakor da bi bil
soc. demokrat W i t y k sta opisovala razmere gališkili izseljencev, Delu-gan jo vladi priporočal koristi italijanskih izseljencev s Tirolskega.
Dalmatinski poslanec Biankini je govoril tri ure. Dve uri jc stvarno slikal žalostno usodo dalmatinskih izseljencev, ki so razkropljeni v četah od Avstralije do Alaskc. Prečital je daljšo odlomke iz knjige, ki opisuje razmere izseljencev v Ameriki. Rotil in pestil je vlado, da se je kar kadilo po zbornici. Njegov gromoviti glas jc privabil več poslancev, ki so obkrožili govornika ter delali njemu in sebi zabavo. Poslušat ga je prišel tudi predsednik dr. Sylvester. Govornik si je večkrat po-gladii grlo z mlekom in prekinil govor. Podpredsednik Pogačnik je po daljšem odmoru hotel podeliti besedo drugemu govorniku. Tedaj pa zagrmi Biankini: Gospod podpredsednik, to jc bil le govorniški odmor. Siccr pa me posluša tudi gospod predsednik in ta sliši, kaj govorim. (Vse se krohota in govornik tudi.).
Ko je pa govornik začel govoriti o izjemnem stanju v banovini, tedaj je bil v ekstazi. Nabral je bil za svoj ob^ strukcijski govor vse plodove in sado-, vc na svojem vrtu in na tujih gredah ter povil v debele snope, ki jih jc metal na glavo in pod noge avstrijski vladi im mažarskim diktatorjem. Toliko treska in bliska že kmalu nismo čuli v avstrijski zbornici iz enega samega grla.
Vse lepo. Prav nič ne dvomimo, da besede govorniku niso prihajale od s^ ca. Toda za vsako tako nevihto zašije zopet, čisto solnce in Dalmacija je mir-, na. Mirna, ker šc vedno more tc »za^ klete sovražnike mažarske oligarhije« Košut dobiti za drugo, tretjo in deseto reško resolucijo in znabiti v svoj lev-njak. In to je stara tragična krivda večine hrvaških prvakov in junakov, ki že nad 40 let »in cammera, charitatis« poljubujejo šibo, ki jim križa sklonjene hrbte. To jc tudi vzrok, da se resnost takih govorniških vzletov nc ocenjuje tako, kakor bi siccr zaslužili. Vem, da me bodo zaradi te moje odkrite besedo zopet pripeli na raženj, kakor pred leti zaradi reške resolucije. Pa kot iskrenega prijatelja hrvaškega naroda me to le veseli, ker upam, da se le na ta način zbistrijo pojmi realne politike, zginejo predsodki in osebnosti, ki večkrat igrajo vlogo v tem boju in ovirajo mogoče uspehe. Sapienti pauca!
pokrit z nepretrganim gostim gozdom. Stanko je preračunal, da, ako je višina na kateri je rastel njihov baobabu, vzvišena nad morjem sedemsto metrov, a ta gora, jili ima osemsto, bodo prebivali v višini tisočpctsto metrov nad morjem, torej v podnebju, ki ni veliko bolj vroče od egipčanskega. Ta misel ga jc navdala s pogumom in z željo, da bi kar najhitreje zavzeli to naravno trdnjavo.
Edini skalni greben, ki je peljal nanjo, so lahko našli in se spustiti po njem navzgor. Čez poldrugo uro so bili na vrhuncu. Gozd, ki so ga videli od spodaj, je bil zares gost, toda iz banan. Pogled nanje je neizmerno razveselil vse nc izvzemši Kinga, zlasti je bil pa vesel Stanko, kajti vedel je, da v Afriki ni bolj redilne in zdrave hrane in ki z večjim uspehom prepreči vsako bolezen, kakor moka iz posušenega bana-* novega sadja. Bilo ga jc pa toliko, da bi zadostovalo za celo leto.
Med ogromnim listjem teli rastlin so bile skrite zamorske koče, nekatere požgane ob času napada, druge podrte — nekatere pa še cele. V sredini sc je dvigala največja, ki je bila nekdaj last kralja, te vasico, lepo sezidana iz gline, z obširno streho, ki je tvorila neke vrste verando okrog sten. Pred ko-, čtuni so ležale tuintam kosti in cc.Učlai
Dnevni ređ.
Jutri sc morda že prične prvo oranje proračunskega provizorija. Nato pride na vrsto službena pragmatika. Ker je sinoči brambeni odsek končal splošno razpravo, morda bode že začetkom junija tudi brambeni zakon zrel za razpravo v zbornici. Ni pa izključeno, da se Mažari zopet skujajo in dovolijo le enoletni provizorij. Vse te stvari pa zahtevajo mnogo milijonov, ki naj bi jih poiskal finančni odsek. Ta pa praznuje že od jeseni. Ker je min. predsednik grof Sturgkh obolel na očeh in mu je zdravnik naročil mir v sobi, je vladar ministru baronu Heinoldu poveril začasno vodstvo vladnih poslov. Ta je že včeraj popoldne sklical voditelje raznih večjih strank, med njimi tudi dr. Šusteršiča, da se posvetujejo o finančni reformi. Brez te, brez potrebnih finančnih sredstev so prazne vse obljube in nade. Kar se pod palcem zmika, je »nervus rerum«.
(И zbor Kmečke zveze za novomeški okra).
V	ponedeljek, dne 13. maja je imela »Kmečka zveza za novomeški okraj« pri VVindischerju v Kandiji svoj občni zbor. Iz načelstvenega poročila, katero je podal tajnik Kastclic, smo povzeli, da je zveza delovala jako živahno. Imela je tekom leta 9 sej. V zvezi z živinorejsko zadrugo in s kmetijsko podružnico se je započelo mnogo koristnega, tako se je zavzela zveza za cenejše cepljenje prašičev, za vodno dobavo v novomeškem okraju, za živinozdravniški tečaj na Grmu, za skupno planino, oz. pašnik za mlado živino, je nastopila proti težkočam pri dovoljevanju orožnih listov in začela akcijo za izpremembo nekaterih določil zakona o kužnih boleznih. Poleg volilnih shodov so bili po zadnji državnozborski volitvi shodi v Mirni peči, Prečni, Birčni vasi. Toplicah, Št. Petru in v Brusnicah. Poročilo je izzvalo živahno debato in sklenili ste se resoluciji: 1. Naj deželna vlada cepljenje prašičev uredi po vsej deželi na enak način, 2. deželni odbor naj da plemensko živino, ki prihaja iz tujih krajev, vselej natanko preiskati, da se ne bodo zanašale k nam bolezni, zlasti naj da krave cepiti pi'oti jetiki. O denarnem stanju je poročal kanonik Žlo-gar, za pregledovalca računov sla sc izvolila gg. Zakrajšek in Avsec. V daljšem govoru je nato državni poslanec Jarc orisal politični položaj in delovanje S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Občni zbor mu je izrekel z živahnim odobravanjem soglasno ne-omajano zaupanje.
V	odbor so bili izvoljeni gg. Zurc (Kandija,), Zlogar (Novo mesto), Kaste-lic (Šmihel), Medved (Krka), Vertačič (Žihovo selo), Bojane (Št. Peter), Dular (Valta vas), Pezdirc (Sušicc), Turk (Bršljin), Špendal (Mirna peč), Ivastelic (Stopiče). V pomožni odbor pa poleg dosedanjih glavnih zaupnikov s posvetovalnim glasom gg.: Gazvoda (Ga-berje), Jančar (Brusnice), Potočar (Stara vas), Bobič (Selo pri Beli cerkvi), Bevc (Kije), Vintar (Hruševc), Šetiiia (Prečna), Kramar (Kamnje), Zupančič (Biška vas), Staniša, Kulavic (Podgrad), Beg (Sušice), Turk (Podhosta), Turk (Mokro polje), Košir (Brod).
Glavne seje Kmečke zveze se bodo vršile četrtletno, seje ožjega odbora pa mesečno.
»Kmečka zveza« priredi tekom poletja shode po vsem okraju.
Nemški cesar in Elsos-Loirinoen.
Nemški cesar Wiljem II. je postal zopet predmet prerekanja v listih. Dne 13. maja popoldne se je udeležil v Strafi-burgu slavnostnega obeda, katerega jc napravil v vladni palači državni tajnik Zorn pl. Bulach. Med drugimi gosti jc bil navzoč tudi strasburški župan dr. Sehwander, s katerim je imel cesar zelo resen pogovor: »Čujte«, mu je dejal, »dozdaj nas poznate samo od dobre strani, ali povem vam, lahko nas spoznate tudi od druge strani. Tako ne bo šlo več naprej; če se bodo stvari tako naprej pletle, kakor so se dozdaj, vam bomo čisto enostavno ustavo vzeli in vašo deželo za prusko pokrajino proglasili«. Cesar jc te besede tako glasno povdaril, da so ga tudi drugi lahko slišali. Tako poroča berlinski »Lokal-anzeiger«, ki trdi, da ima vest iz zanesljivih virov. Kakor je znano, je dobila pokrajina Elsas-Lotringen šele lansko leto svojo ustavo in svojo poslansko zbornico. Zbornica pa je v tem času sklenila dva predloga, ki nista ljuba cesarju Viljemu in sta dala povod omenjenim grožnjam. S prvim predlogom je bil odvzet cesarju velik lovski revir, drugi predlog pa protestira, da je uprava državnih žcleznic odvzela tovarni strojev v Grafenstaden v Elsasu vsakoletno naročilo od štiri do pet milijonov mark in s tem zelo občutno domačo obrt in prebivalstvo oškodovala. Uprava državnih železnic je utemeljevala ta svoj sklep s tem, češ, da noče tovarna odpustiti ravnatelja Hcylerja, ki je odločen nasprotnik Nemcev in jc pustil, da se je pri neki slavnosti tovarne igrala francoska narodna himna »Marsel-laise«. Ravnatelj seveda to taji in zbornica je enoglasno protestirala proti temu malenkostnemu šikaniranju državne uprave. Seveda ne more biti o kakem ukinjenju ustave v Elsas-Lotringen nobenega govora. Temu bi se v državnem zboru razen konservativcev uprle vse stranke, predvsem centrum, ki ima v Elzas-Lotriški zbornici največ mandatov. Nemški cesar je pač temperamenten mož, a slab diplomat in politik. Poslanci nemškega državnega zbora so radi cesarjeve izjave ogorčeni ne radi grožnje, ki se nikdar ne bo uresničila, marveč zaradi cesarjeve neprevidne blebetavosti in ker se tolmači cesarjeva izjava tako, da se smatra Prusija za. kaznilnico. »Lothrin-ger Volksstimme« tudi poroča, da je cesar hotel razpustiti alzaški deželni zbor, a ga je namestnik Wedel pregovoril, da svojega načrta ni izvedel.
(Mi svet Milanski.
Ljubljana, majnika 1912.
Požar v Tomačevem in ljubljanski obč. svet.
Župan dr. Tavčar: Velik požar je napravil velikansko škodo sosednjemu Tomačevemu, s katerim ima Ljubljana veliko zveze. Ker jc povzročil požar veliko bedo, sem nakazal pogorelcem 500 kron podpore. (Dobro! Dobro!) Prosim naknadno to mojo odredbo odobriti.
Odkritje spomenika Fr. Palackega.
Magistrat mesta Prage je povabil ljubljanski občinski svet, da se udeleži slavnosti ob odkritju spomenika slavnega zgodovinarja Frana Palackega. Ljubljanska občina sc je udeležila slavnosti, ko se jc položil temeljni kamen. Za svojo osebo naznanjam, da sem se odzval vabilu in da upam spraviti skup deputacijo občinskih svetnikov, da sc udeleže, pa na lastne stroške slavnosti. (Pritrjevanje iu veselost med Nemci.)
Pristojbine za rešilni voz.
Glede na vprašanje občinskega svetnika dr. Zajca o pristojbinah za vporabo rešilnega voza sem sc poučil o zadevi. Pričetkoma so vozili bolnike v deželno bolnišnico izvoščeki. Občina si jc nabavila rešilni voz za svoje občane. Za prevoz bolnikov so se odločile sledeče pristojbine: za domače bolnike 2 K, za Barjane -i- K v deželno bolnišnico, za prevoz v deželno blaznico pa 10 kron.
Sosednjim občinam, ki so se tudi pridno posluževale rešilnega voza, se je prvotno določila pristojbina 10 K.
Ker se je rešilni voz nepretrgoma rabil in veliko trpel, je občina nabavila šc en rešilni voz. Vporaba rešilnih voz je tako velika, da je en voz skoraj trajno v popravi. Samo leta 1908 se je izdalo za popravo 543 K 90 v. Z ozirom na to jc sklenil magistratni gremij, da se poviša pristojbina za vporabo rešilnega voza na 20 K. Konstatiram, da se vsaki sosednji vasi zaračuna vporaba rešilnega voza z 20 K. Kar tiče te takse, lahko stavi občinski svetnik dr. Zajec v gremiju primerne nasvete.
Zgradba zbiralnih kanalov.
Poroča občinski svetnik inženir Štembov, ki predlaga:
Občinski svet skleni napravo dveh glavnih zbiralnikov kanalov ob Ljubljanici in zbiralnega kanala ob levem bregu Gradaščice k tobačni tovarni, vse po predloženih generalnih načrtih g. inženirja Rotha.
Desni glavni zbiralni kanal se izvrši ob obrežju od Gruberjevega prekopa od Št. jakobskega mostu in od frančiškanskega mostu do iztoka pod šentpe-terskim mostom ter s stranskim zbiralnim kanalom od šentjakobskega do frančiškanskega mostu.
Del desnega glavnega zbiralnega капаЦ po Starem in Glavnem trgu se za sedaj ne izvrši.
Levi glavni zbiralni kanal se izvrši od Gradaščice do iztoka pod Šentpeter-skim mostom ob levem bregu Ljubljanice.
Proga levega glavnega zbiralnega kanala pred Hradeckega mostom se v slučaju zaprek izpelje namesto ob obrežju po Čevljarski ulici.
Projektirana varianta levega glavnega kanala od deželnega dvorca po Wolfovi ulici do frančiškanskega mostu se opusti.
S tem sklepom se naroča: Mestni magistrat preskrbi napravo podrobnih načrtov in proračunov ter njih revizijo po mestnem stavbnem uradu, izvrši vsa potrebna pogajanja in dogovore ter pravočasno razpiše označena dela za napravo omenjenih zbiralnikov.
Občinski svetnik Pammer izjavi, da bodo Nemci glasovali za predloge, a samoobsebi umevno pričakujejo, da se vsi načrti in proračuni še natančno prouče. Da bodo dela nadzorovana in ker gre pri takih velikih delih mnogokrat za to, da se hitro kaj ukrene, predlaga, da naj se izvoli nadzorovalni odsek 6 članov, ki nadzoruj delo. Odseku predseduj župan in če je ta zadržan, podžupan.
Občinski svetnik dr. Zajec: V prijetnem položaju sem, v imenu S. L. S. izjaviti, da bomo glasovali za predlog odseka. To bomo storili tem lažje ker se način, kako se to veliko delo pripravlja blagodejno razlikuje od dosedanje navade občinske uprave. Doslej je bilo običajno, da sta staknila pri vseh mestnih podjetjih dva človeka svoji glavi in ko jc bilo delo končano, smo imeli prekoračene vsote do 100 in 150 odstotkov. Da to ni imelo ugodnih posledic za mestne finance, jc po sobi umljivo in da je lezla občina v ogromne dolgove, jc splošno znano. Gospod župan je sklical v soboto informativno sejo pri kateri so strokovnjaki poročali, vsled česar se je mogel vsak občinski svetovalec o celem projetku natančno poučiti; vsled tega je bilo tudi mogoče razpršiti vse pomisleke, ki so se porajali v tej ali oni glavi. Želim lc, da bi ta lepa navada ostala in gospod župan zasluži v tem pogledu vsekakor priznanje.
Gospodje! Zgradba kanalov-nabi-ralnikov jc v nujni zvezi z deli za osuševanje ljubljanskega Barja. Regulacija Ljubljanice bi ne bila mogoča, kakor jo žele izvesti strokovnjaki, ako so obenem ne zgrade kanuli-zbiruiuiki.
Osuševalna dela Barja pa pomenijo po soglasni sodbi strokovnjakov za mesto Ljubljano velikanski napredek v mnogih ozirih. Prvič postane ljubljansko barje, kakor trdijo strokovnjaki, žitnica za naše stolno mesto, česar glede aprovizacije mesta nikakor ne smemo podcenjevati; drugič bo Ljubljana brez vsakega dvoma na zboljšanju sanitarnih razmer veliko pridobila. Saj je resnica, da je sedanji način kanalizacije nesrečno izveden in ni treba biti zdravnik, da opazi, kolika nevarnost, zlasti ob času epidemij, preti ljubljanskemu prebivalstvu od grde nsnage, ki se izliva iz kanalov zlasti ob nizki vodi v Ljubljanico. In z mirno vestjo trdim, da se splača žrtvovati te vsote za ta dela, če bi prav ne imeli drugih koristi, kakor veliki napredek zdravstvenih razmer.
Dalje ni brez pomena, da nastane po regulaciji ob obrežju več stavbišč. Po potresu je nastala v Ljubljani stanovanjska mizerija. Delavstvo je v velikem številu zapustilo mesto, gradile so sc v mestu nove hiše, in starohišarji so bili vsled tega v veliki gospodarski krizi. In ravno ob obrežju Ljubljanice je največ hišnih posestnikov starohi-šarjev. Po regulaciji zraste vrednost teh hiš, ker bo vsekakor zdravejše in prijetnejše stanovati v teh krajih, kakor doslej.
To so poglavitni razlogi, da glasujemo za projekt.
Ne da se, gospodje, tajiti, da bo uravnava Ljubljanice imela tudi neprijetne posledice. Naj omenim nekatere.
Važno se mi zdi poudarjati, da bo zlasti ubožnejše ljudstvo občutno prizadeto vsled tega, ker se onemogoči pranje v Ljubljanici. Vsa dosedania perišča izginejo, ker iz zdravstvenega stališča moram vsekakor priznati, da se pranje v dosedanjem načinu ne bo dalo vzdrževati. Ali to ne odveže nas od dolžnosti, da poskrbimo za te revne sloje na drug način, in da se da ubož-nemu ljudstvu možnost cenenega pranja.
Dalje obstoji po moji sodbi tudi tai nedostatek, da bodo od plovbe po Ljubljanici odrezani na levem bregu kraji od Sv. Petra vojašnice in deželne bolnice dalje, na desnem pa od Cukrarne in prisilne delavnice, ker po zatrdilu tehnikov mora zatvornica priti 150 metrov pod Sv. Petra mostom. Ali iz tehniških ovir ni drugače mogoče, vslerf česar moramo pač te nedostatke prevzeti.
Da se je vprašanje zgradbe kanalov zbiralnikov moglo povoljno rešiti, ima svoje zasluge komisija za osuševanje barja, ki je koncem lanskega lota nasvetovala mestni občini, naj si poišče strokovnjaka, ki naj preštudira zadevo. Gospod vladni svetnik Laschan jc po priporočilu mesfnega inženirja Prelovška tej želji ustregel. Tako se je omogočilo, da se je težavno in prevaž-no vprašanje povoljno rešilo.
V proračunu so stroški za zgradbo vseh kanalov, ki pridejo v poštev, odmerjeni na 700.000 K. G. mestni inženir Prelovšek je na vprašanje v informativni seji odgovoril, da se ta vsota gotovo ne bo prekoračila, Imamo zaupanje v strokovnjaka, ki tako sigurno nastopi, ali vsekakor moram izreči bojazen. V poročilu istega gospoda čitamo, da so gotova dela potrebna, ki niso v računu. Ta dela so negotovega obsega, ki lahko stanejo velike vsote. Zato izrekam željo, da so gospodje previdni in da se je varovati prekoračenja. Glasovali bomo pa tudi za predlog g. Pammer j a.
Dr. Triller pozdravlja z veseljem predlog občinskega svetnika Pammer-ja in izjavlja, da bo glasovala narodno-napredna stranka zanj.
Etbin Kristan smatra stvar za nujno potrebno. Nasvetuje pa in predlaga, da naj si občina, kakor to delajo tudi drugod, pridrži pravico, pod katerimi pogoji da bo podjetnik nastavljal svoje delavce. (Marinko: Domači delavci naj dobe kruha.)
Pammer sodi, da če se sprejme Kristanov predlog, bi se te^ko dobil podjetnik.
Protiljudska večina.
Poročevalec inženir Štembov se strinja s Pammerjevim predlogom. Glede na Kristanov predlog sodi, da je nemogoče delati podjetnikom take predpise. Ne more priporočati po Kristanu stavljene resolucije.
Kristan: Saj me niste razumli.
Štefe: Dobro so Vas razumeli. Boje se, da bi potem morali zvišati tudi plače mestnim delavcem!
Dr. Tavčar: Pustite vendar že mestne dclavcc. Tako bomo postopali kot deželni odbor.
Štefe: Potem pa morate tudi magistralnim slugam takoj zboljšati položaj. Poglejte deželne sluge in pa Vaše! Za tuLo plačilo kot ca imaio mestni de-
i
veški skeleti, beli kot kreda, ki so jih oglodale mravljice, o katerih je govoril Linde. Od prihoda mravljic je preteklo že nekaj tednov, vendar je v kočah šc dišalo po mravljinskem kvasu in ni bilo v njih zapaziti niti črnih velikih ščurkov, katerih je navadno vse polno v zamorskih kočah, niti pajkov ali škorpijonov in sploh nobenega mrčesa. Vse so iztrebile strašne »sijafu«. Bilo je tudi gotovo, da na celem vrhuncu ni niti ene kače, ker celo boa pade v žrtev teh neodoljivih malih vojevnikov.
Ko je spremil Nelko in Meo v kočo načelnika, je dal Stanko Kaliju in Na-sibu povelje, naj pospravita Človeške kosti. Zamorska dečka sta izvršila povelje na ta način, da sta je pometala v reko, ki jih jc nesla dalje. Pri tem opravilu se je pa pokazalo, da se je Lindo zmotil, ko je zatrjeval da ne bodo dobili na vrhuncu žive duše. Tišina, ki je zavladala potem, ko so ljudi iztrebili in pogled na banane, je privabil sem veliko čredo šimpansev, ki so si na višjih drevesih naredili celo neke vrste dežnikov ali strešic za brambo pred dežjem. Stanko jih ni hotel ubijati, toda sklenil jih je pregnati in jc v ta namen strclil v zrak. To je povzročilo grozen strah, ki se je še povečal, ko se je po strelu razleglo srdito globoko lajanje Sabe in ko je King navdušen od tega hrupa, silno zatrobil. Toda opicam ni bilo treba iskati skalnega grebena, da bi sc umaknile, ampak do-
prijemale so sc skalnih robov in se spuščale k reki in k drevju, ki jc rastlo poleg nje, tako naglo, da Sabovi čekani niso mogli doseči nobene.
Solnce je zašlo. Kali in Nasibu sta zakurila ogenj za večerjo. Ko je Stanko razvezal reči, ki so bile potrebne za prenočevanje, se je podal v kraljevo kočo, kjer se je nastanila Nelka. V koči je bilo svetlo in veselo, kajti Mea ni prižgala svetilke, ki je razsvetljevala notranjost baobabu, ampak veliko popotno lampo, podedovano po Lindcju. Ker je bil dan tako hladen, se Nelka nikakor ni čutila utrujeno od potovanja in je postala takoj najboljše volje, zlasti ko je Stanko povedal, da so že odstranjene človeške kosti, katerih se je tako bala.
»Kako je tukaj prijetno, Stanko!« zaklicala je. »Poglej, tla so celo oblita s smolo. Tu bo izvrstno.«
»Jutri bom natančno ogledal celo posest,« odvrnil je, »toda kolikor se da sklepati iz tega, kar sem videl, bi sc dalo tu prebiti celo življenje.«
»Ako bi bila papana, bi bilo mogoče. Toda kako se bo nazival ta kraj?«
»Gora je mora imenovati v zemlje-
»Gora se mora imenovati v zcmlje-pa imenuje tako, kot ti: Nelka.«
»Torej bom tudi jaz v zemljepisu?« vprašala jc z veliko radostjo.
»Seveda, boš, boš,« odvrnil je Stanko popolnoma resno.
lavcl, pa noben ne bo Sel delat v strugo Ljubljanice.
Dr. Tavčar: Vsekakor bomo bolje postopali, kakpr Vi postopate z učitelj-stvom.
Ložar: Kako pa ste Vi z učitelj-stvom postopali'in zakaj mu niste plač zvišali, ki ste imeli večino v deželnem zboru? Kako ste preganjali Jakliča in druge.
Pri glasovanju se soglasno sprejme odsekov predlog, kakor tudi Pam-merjov pristavek. Resolucija Kristana se odkloni. Za njo so glasovali občinski svetniki S. L. S. in Etbin Kristan.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1911 se odobri. Hranilne vloge so se povzpele za 2 milijona 716.187 K 68 vin.
Posojila je prosilo 889 prošnjikov za 10,493.632 K, radi denarno krize je bilo odklonjenih 182 prošenj v iznosu 2,800.253 K; 707 prošnikom se je pa dovolilo posojil za 6,574.305 kron.
Skupni saldo hipotečnih in občinskih posojil znaša 34,728.926 K 57 vin.
Skupni čisti dobiček za leto 1911 znaša 99.922 K 1 vin.
Denarnega prometa je bilo 1. 1911 49,090.428 K 81 v.
Župan nato zaključi javno sejo,
Iz tajne seje.
Magistratna uradnika Ivan Zavrtan in Fr. Švigelj sta pomaknjena v IX. činovni razred, gospodu Šviglju se zaprošenega vštet j a petletnice ne dovoli. — Ustanovi za realce sta dobila Jožef Rožič in Franc Pibernik. — Ob protestu opozicije se imenuje Fr. Ja-vornik za definitivnega policijskega nadzornika. Opozicija se pritoži, kakor tudi proti temu, da sta imenovana za provizorična koncipista polic, prakti-kanta VI. Breskvar in Vil j ko Bukovnik, ne da bi imela predpisanih izpitov. Poročevalec g. nadsvetnik Višnikar je sam povdarjal, da je to imenovanje nepravilno, pa sc je izgovarjal na dosedanjo staro navado.
Dr. Triller je predlagal, da morata oba gospoda do konca leta 1913 napraviti potrebne izkušnje, kar je bilo tudi sprejeto. Komisar dr. Janko Berce je definitivno nameščen, istotako cestni nadzornik Hinko Magister. — Bivši uradnik Mestne hranilnice J. Petrič je zopet nastavljen. — V komisijo za sodelovanje pri davčni administraciji pri prireditvi osebne dohodnino je imenovan mizarski mojster Simon Praprot-nik.
Tiskarska dela. so se oddala »Narodni tiskarni«, kamnotiskarska pa Blaznikovi tiskarni. Opozicija je protestirala proti temu, da so oferti bili prej odprti.
Rešile so se razne obrtne zadeve. Ostale točke tajne seje jc župan odložil z dnevnega reda do prihodnje seje.
BBNISTRSKI PREDSEDNIK GROF, STttRGKH BOLAN.
Grof Stiirgkh je zbolel na nevarni bolezni na očeh. Ker Je popolnoma izključeno, da bi se mu v enem mesecu oči toliko zboljšale, da bi bil zmožen za delo, je podal svojo demisijo. Cesar je ni sprejel in je določil za enkrat notranjega ministra Heinolda za Stiirg-khovega namestnika. Stiirgkliov kabinet ima posebno srečo; komaj je par ministrov okrevalo, pa zboli njegov predsednik. Včeraj je Stiirgkha obiskal njegov zdravnik in izjavil, da se Stug-khova očesna bolezen hitro zdravi.
NAŠA MORNARICA.
teta 1910 je bilo med 3810 rekruti mornarice 1219 Hrvatov, 900 Nemcev, 622'rekrutov z Ogrskega, 581 Lahov, 253 Čehov, 116 Slovencev, 44 Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumuncev in 3 Rusini. Mornarjev s podčastniki (brez častnikov) je bilo 14.324. Med njimi je pristojnih na Ogrsko (brez Hrvaške) 2844, v Dalmaciji 2737, v Istri, Goriški in na Primorskem 2657, na Češkem 1807, v Hrvaški in Slavoniji 1325, v Zgornji in Spodnji Avstrijski 938, na Moravskem 711, na štajerskem 411, na Kranjskem 208, v Galiciji 175, v Šleziji 172, na Koroškem 143, na Tir. in Predali. 103, na Solnogr. 56, v Bukovini 32, v Bosni in Hercegovini 7. Med 166 enoletnimi prostovoljci jih je bilo 39 pristojnih na Češkem, 37 na Ogrskem, 24 na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem, 22 na Moravskem, 18 v Istri, Goriškem in Primorskem, 10 v Hrvaški in Slavoniji, 6 v Galiciji, 5 v Dalmaciji, 2 v Šleziji in po eden na Kranjskem in v Bukovini.
DR. HEILINGER BI SE RAD POVRNIL V KLUB KRŠČANSKOSOCIALNIH DRŽAVNIH POSLANCEV.
»Reiehspost« poroča, da je poslanec dr. Ileilingcr vprašal, kako stališče bi se zavzelo nasproti njegovemu zo-potnemu vstopu v klub kršvanskoso-cialnih poslancev,
NEUMNA DEMONSTRACIJA ČEŠKIH
NARODNIH SOCIALCEV.
Kakor vsako leto, so tudi včeraj Pražani slovesno praznovali praznik patrona Češke, sv. Janeza Nepomuka. Na čast sv. Janezu Nepomuku je na Češkem posvečenih 216, na Moravskem 62, v Šleziji 62 cerkva, znamenj je njemu na čast, postavljenih samo na Češkem približno 25.000. Ob 11. uri dopoldne je v praški metropolitanski cerkvi sv. Vida deželnemu patronu na čast daroval pontifikalno službo božjo kardinal praški nadškof Leon pl. Skrben-sky in podelil ob tej priliki tudi apostolski blagoslov. V sredo zvečer so priredili na Vltavi slavnostno regato in prižgali umetni ogenj. Narodni socialisti so pa že v soboto zvečer blatili svetnikov spomin in prirejali na Fran-tiškovem nabrežju demonstracije. Policija jim je eno husitsko zastavo zaplenila. Peli so tudi katoličane sramoteče pesmi. Policija je aretirala osem prevročekrvnih Husitov. Vsi pametni Pražani obsojajo husitsko sramočenje.
KARDINAL KOPP BOLAN.
Breslavski knezonadškof kardinal dr. pl. Kopp je zbolel na slepem črevesu. Poklicani zdravniki so se izrekli, da operacija za sedaj ni potrebna.
PREDSEDNIK ZEDINJENIH DRŽAV VOLJEN ZA ŠEST LET.
Hiša zastopnikov je sklenila dne 13. maja z 237 proti 39, postavo, po kateri bo vsak predsednik in podpredsednik Unije voljen za šest let in ne več za štiri, kakor je bilo sedaj v navadi. Postava potrebuje samo še potrditve predsednika.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Laški bataljoni poraženi pri Bengasiju.
Dne 7. t. m. so napadli Turki in Arabci iz zasede neki laški bataljon. Lahi so zgubili veliko vojakov.
Na Rohdu
se nahaja 14.500 laških vojakov. Iz Ben-gasija dohajajo vsak dan novi laški vojaški transporti. Admiral Ameglio je zabranil ladji »Patris«, ki je vozila 50 časnikarjev, da izkrca časnikarje.
Turki otvorijo Dardanele
najbrže jutri, ker so mine že odstranili. Ena stara ladja bo prva poizkusila prevoziti ožino.
Lahi vjeli posadko otoka Lipso.
Torpedna rušilca »Nembo« in »Aqui-lone« sta pri rtu Lecolu, otok Lipso, vjela neko s strelivom naloženo ladjo. Torpedni rušilec Nembo je vjel turško posadko in turške uradnike na otoku Lipso.
Dnevne novice.
r-f Kranjska in vodno-električne centrale. Električne družbe v Avstriji postajajo vedno bolj nevarne. Ravnokar se širi vest, da so sklenile vse električne družbe v Avstriji elektriko podražiti. To bo zopet občutljiv udarec ne samo za veliko obrt, ampak posebno za male obrtnike, ki se bodo vsled podra-žene električne moči še težje borili proti že tako veliki konkurenci velike obrti. Razmere nam vedno jasnejše kažejo modro in pametno postopanje kranjskega deželnega odbora, ki si jc še o pravem času preskrbel primeren vodni zakon, potom katerega si je že naprej zasigural vodne moči. Obenem nam pa postaja vedno bolj jasna važnost in korist električnih naprav dežele Kranjske, ki je sama posegla na to polje in bo potom svojih električnih central vedela varovati domačo obrt pred monopolom električnih družb. Morda bo ta okolnost prisilila do boljšega prepričanja tudi kranjske liberalce, ki so v kranjskem deželnem zboru proti vodnemu zakonu glasovali.
Jr Liška železnica. Zagrebški uradni list priobčuje izjavo kraljevega komisarja, da je ogrski trgovinski minister izdal dovoljenje za zgradbo državne železniške proge iz Ogulina proti Kninu do dalmatinske meje. Denarni zavodi, ki so zgradbo prevzeli, so pozvani, da morajo nemudoma pričeti z grajenjem te železnice.
+ Litijska podružnica »Slomškove zveze« se je osnovala ob prav častni udeležbi dne 9. t, m. v Št. Vidu pri Zatičini. Zborovalci so se udeležili sv. maše, ki jo je daroval preč. g. dekan Rihar iz Šmart-nega pri Litiji. Pri sv. maši smo čuli prav lepo petje in zato iskrena hvala vsem pevcem in pevkam! Zborovanje je bilo v šoli. Vodil ga je nadučitelj Štrukelj, ki je uvodoma pozdravil učiteljstvo, duhovščino, posebno zastopnika c. kr. okr. šol. sveta veleč. gg. dekana Riharja in duhovnega svetnika Vidergarja, kakor tudi veleč, gospoda župnika patra Lovrencija iz Zati-čine. Nato je očrtal v glavnih obrisih namen organizacije »Slom. zveze«, nakar pa je predaval tovariš nadučitelj Janko Polak o podrobnem delu podružnic - Slom.
zveze«. Njegovo predavanje je bilo — nekaj dovršenega! Več o tem bode poročal »Slov. Učitelj«. Mojstrsko je Polak tudi razpravljal o Stiasnyjevem Berilu za kme-tiške nadaljevalne šole, ki je ravnokar izšlo. Prečastiti gosp. dekan Rihar pa je v svojem govoru nadvse krasno opisal, kako velikega pomena je vzajemnost učiteljstva in duhovščine za stanova sama, pa tudi za narod. Po izvolitvi odbora, v katerega so bili izvoljeni: Polak, Cigler, Lužar, Jager, Straus in katehet Križe, je tajnik Štrukelj pozival udeležence na evharistični in na prvi svetovni kongres za krščansko vzgojo. Oba kongresa se bosta vršila meseca septembra t. 1. na Dunaju. Pri skupnem kosilu so se vrstile navdušene napitnice in vesele pesmi. Razšli smo se z občutkom: Prav lepo je bilo! Končno omenimo še, da je došlo na zborovanje več pismenih in brzojavnih pozdravov. Prihodnje zborovanje bo v Ribnici.
-f- Odlikovani tirolski deželni glavar. Cesar jc imenoval za tajnega svetnika tirolskega deželnega glavarja dr. Teodorja barona Kathreina.
+ Slovaki preko državnih mej. Ministrstvo za javna dela je naročilo češki zvezi za tujski promet, naj zbere vse važnejše gradivo v besedi in podobi, ki se tiče življenja in dežele slovaškega naroda, da se potem obelodani v enem najbolj razširjenem ilustriranem nemškem časniku »Leipziger Illustr. Zeitung«.
—	Grofica Taaie umrla. Umrla je preteklo sredo na Dunaju vdova po bivšem ministrskem predsedniku grofu Taa-feju, v 75. letu starosti.
—	Semenj v Kandiji. Ker }e bil 16, t m. praznik Vnebohoda, se bo vršil semenj za živino, prašiče in drugo blago v Kandiji v četrtek 23. t. m.
—	Ruda na Gorenjskem. V okolici Tunjic je našel Henrik Brun, rudarski pre iskovalec, mnogo rude, in sicer: cinka, bakra, grafita in oglja.
—	K zdravniški slavnosti. Kakor se nam poroča, obsegala bo slavnostna številka »Liječničkega Vijesnika«, ki izide ob priliki petdesetletnice »Društva zdravnikov na Kranjskem«, okolu dvajset izvirnih strokovnih razprav izpod peresa slovenskih zdravnikov in to iz vseh panog medicinske vede. To delo slovenskih zdravnikov je torej kulturen dokument, ki kaže, da je naš jezik že danes izvrstno usposobljen za znanstvene medicinske razprave. Obenem nam pa izpričuje, da vkljub vsem zaprekam in bojem mirno in tiho, a dosledno napredujemo na posameznih kulturnih poljih.
—	S samokresom je ustrelil ponesreči posestnikov sin Filip Mura z Gaberskega pri Trbovljah v trebuh 16 letnega kovaškega vajenca Martina Balona na Gabr-skem. Balona so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Roko je zmečkala slamoreznica 6 letnemu posestnikovemu sinu Josipu Podobniku v Osredku, občina Dobrava, Vtaknil je po naključju roko v stroj, ko je delala dekla rezanico.
—	Suša v Istri. Iz Kringe: Že 15 dni ni bilo tukaj dežja. Zemlja je vsa suha in razpokana; naprej ne more ne trava, ne žito. Ako nam Bog ne pošlje v kratkem dežja, bomo imeli zopet slabo leto.
—	Banka »Slavija« v Pragi. V sredo, 15. t. m., se je vršil v Pragi viharen občni zbor zavarovalne banke »Slavi-je«. Banka »Slavija« je bila dosedaj v posesti čeških agrarcev, mladočehov in Klofačevcev. Katoličani nimajo v upravnem svetu nobenega zastopstva. Letos pa je nastopila proti vladajoči mladočeško - agrarno - radikalni koaliciji močna opozicija, ki sta jo vodila poslanca Prašek in Bergmann. Govornik opozicije, urednik Praškovcga lista »Pravo Venkova«, Gebaucr, je hotel priti na dan s celo vrsto težkih očitanj glede gospodarstva banke »Sla-vije«, ali večina mu je to onemogočila, ker je prej glasovala za konec debate. Gebauer objavi svoja očitanja najbrž v »Pravu Venkova«. Po znani aferi v zavarovalnici »Praga«, ki je nedavno dvignila v češki javnosti toliko prahu, bi se nam nc zdelo nič čudnega, če so tucli v »Slaviji« kake razmere, ki bi jih bilo treba odpraviti. Še najmanj pa more podpreti omajano zaupanje v banko »Slavijo« dejstvo, da je dala večina za občni zbor napraviti poseben poslovnik, da je lažje šikanirala opozicijo in da sploh ni pripustila debate o dnarnem stanju. Sicer ji pa s tem ne bo za dolgo pomagano, ker bo prišla stvar v javnost po časopisih. Javna di-skuzija bo že pokazala, koliko resnice je na Gebaurovih očitanjih. Za nas Slovence je pa najbolj pametno, da zavarujemo svoje imetje in življenje pri domačih zavarovalnicah, ki jih dobro poznamo in na katerih gospodarstvo imamo vpliv. Taka je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani. Kaj nam mar, kako se v drugih deželah prepirajo razne stranko, za mesta v upravnem svetu.
—	Poveljnik graškega nora general baron Leithnor ponesrečil. V Gradcu jc jezdil včeraj dopoldne ob 10. uri general Leithner na sprehod. Ko se je vračal, se mu je konj splašil, odskočil v stran in vrgel jezdeca raz sebe. General je padel na tla, a se zamotal z eno nogo v konjsko streme. Konj ga je vlekel toliko časa po tleh, dokler ga ni generalov strežaj ustavil. General je padel v nezavest; pretresel si je možgane, ker je butal z glavo po tleh. Njegovo stanje je precej nevarno, ker je že v letih.
—	Požar v Tomačevem je napravil škode 108.708 K, zavarovanja znašajo samo 38.378 K.
—	Izžrebane srečke. Pri izžrebanju
3odstotnih avstrijskih pozemskih srečk je zadela glavni dobitek 90.000 K serija 3838 štev. 53, 4000 K je dobila serija 1852 št. 66, po 2000 K serija 99 štev. 71 in serija 3040 štev. 70.
—	Posredovavni uradi — zapovedani I C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je poslalo vsem županstvom odlok deželne vlade, cla se posredovavni urad mora ustanoviti v vsaki občini, ali pa se mora prositi dovoljenja, da se občina, ki takega urada samostojno ne ustanovi, priklopi drugi občini. Kaj poreče zdaj g. dr. Štempihar pri prihodnji občinski seji v Kranju?
—	Aviatik Widmer je 12. t. m. napravil v Zadru tri krasno uspele polete. Dvignil se je do 1500 metrov visoko. Wid-mer napravi polete tudi v Spljctu in na Cetinju.
Štajerske novice.
š Boj za Pesnico nad Mariborom po«
staja vedno bolj vroč. Nemci hočejo to občino dobiti nazaj v svoje kremplje. Zate snujejo tam šulferajnsko šolo, za katero naravnost mrzlično nabirajo sredstva. V Mariboru so priredili že gledališko predstavo v korist tej šoli. Slovenci v Pesnici se morajo vsestransko trdno organizirati, da odbijejo sovražni naval.
š Ustrelil se je dne 14. t. m. zjutraj z svojo službeno puško orožnik mariborske postaje z imenom I. Kozole. Povod samo-umoru je neznan.
š Smrtna kosa. V Starem trgu pri Slovenj gradcu je umrl veleposestnik Anton Sitič. — Pri Sv. Križu pri Belih vodah je umrl posestnik Jože Goutnik, star 90 let š Iz šole. Na trirazredni ljudski šoli na Bregu pri Ptuju se razpisuje mesto učitelja. Prošnje do 1. junija na tamošnji okn šolski svet. — Mesto nadučitelja je razpisano na trirazredni ljudski šoli na Polen-šaku. Šola je v III, plačilnem razredu. Prošnje do 15, junija.
š Sodi so mu zdrobili glavo. Trgovec Tischler v Tegetthoffovi ulici v Mariboru ima zelo divjega konja. Ko je te dni peljal hlapec Šalamun s sodi obložen voz po Tegetthoffovi ulici, se je pripeljal nasproti automobil. Konj se je splašil in skočil na stran. Voz se je prekucnil in hlapec je padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je bil pri priči mrtev. Nanj padajoči sodi so mu zdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
š Prememba posesti. Znani umetni valjčni mlin v Kaniži pri Pesnici, ki je bil nekdaj last posestnika Repnika, je sedanji lastnik Rengo prodal g. Francu Erlichu, veleposestniku v Št. Ilju v Slov. goricah.
š Poročil se je v Žalcu g. Vinko Štaj-ner, ekonom na Gorici pri Petrovčah, г gdčno Jožefo Škraber iz Petrove.
š Razpisano je pri političnih oblastih na Štajerskem mesto namestni-škega koncipista.
š K velikemu požaru v Gradcu. K poročilu o požaru takozvanega »glavnega mlina« je še dodati: Ogenj je uničil 18 vagonov pšenice, 20 vagonov rži, 18 vagonov koruze in ječmena, 25 vagonov moke in 20 vagonov otrob. Blago je bilo približno vredno 216.000 K. K tej škodi še pride škoda na poslopjih i. dr. Obrt bo mirovala več tednov, če no mesecev. »Glavni mlin« je bil zavarovan pri »Wechselseitige« v Gradcu.
š Od južne železnice. Prestavljeni so: Jakob Cidrič, adjunkt iz Ptuja v Celje; Alojzij Ussaj, adjunkt iz Radgono v Ptuj; Frirerik Oberstein, asistent iz Polfing-Brunna v Celje; Franc Erma-kora, asistent iz Celja v Beljak; Jože Prime, uradniški aspirant iz Marija-Ruš v Bistrico; Friderik Punčuh iz Rajhenburga v Spodnji Dravograd. — V stalni pokoj je stopil nadrevident Karel Hren na glavnem kolodvoru v Mariboru. — Na novo so sprejeti: Fran Muller, Sevnica; Albin Knobloch, Slov. Bistrica; Vincenc Sajovic, Trbovlje.
š Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika pri okrajni sodniji v Št. Lenartu v Slovenskih goricah.
š Iz šolske službe. V začasni pokoj je stopila dcf. učiteljica na dekliški ljudski šoli v Šmarju pri Jelšah Marija Ferlinc.
š Imenovanje v poštni službi. Aspirant, Franc Kranjc je imenovan poštnim oficijantom za Pragersko.
g Dečki vlomilci. Iz Celja: V kratkem času je bilo v Gaberju pri Celju dvakrat vlomljeno v trgovino Lavren-cije Cocej. Prvikrat je bilo pokradenega več denarja. Drugikrat je vlomilec zopet odnesel denar, več blaga, cigar itd. Kot vlomilca so izsledili komaj 14-letnega Ferdinanda Gfrorerja, sina tovarniškega delavca in nekega potepuha Rudolfa Reischnerja. Pri preiskavi so našli pri njima skoro vse ukradene reči. Naznanjena je stvar sodišču.
š Smrtni padec iz voza. Iz Maribora: Dne 12. t. m. se je peljal z enovprež-nim vozom po cesti proti Mariboru pri trgovci Tischlerju uslužbeni 291etni Franc Salomon. Na leitersberški cesti se mu je konj splašil pred nekim prihajajočim avtomobilom ter zdirjal. Salomon je z voza priletel tako nesrečno v nek steber, da je takoj z razbito lobanjo obležal mrtev na tleh.
š Požar. Te dni je pogorela hiša in gospodarsko poslopje s krmo in vsemi drugimi rečmi posestniku Štrafeli na Spodnjem Hajdinu pri Ptuju. Škoda znaša več tisoč kron. Zažgali so otroci.
š Uboj in požar. Iz Ormoža: V nedeljo popoldne je priredila ivanjkovska požarna bramba pri Petovarju tombolo. Po tomboli so se fantje, ki so bili močno vinjeni, stepli in 201etni viničar-ski sin Ignacij Ivanjčič iz Veličan je kovača Antona Kemeniča iz Ivanjkovc dvakrat sunil z nožem v prsa. Kemenič se je takoj mrtev zgrudil na tla. Morilca so zaprli. — Ko so bili požarniki zaposleni pri tomboli na veseličnem prostoru, so nogorele hiše in gospodarska poslopja trem posestnikom v Zerovni-cih. Skoda je ogromna in le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ni dognalo.
š Umrl je v Mariboru ključavničarski mojster Karol Pirh. Zadela ga je kap. Po dvadnevni mučni bolezni ga je rešila smrt trpljenja. Pogreb se je vršil na praznik, 16. t. m., ob izredno obilni udeležbi. Rajni je bil mož katoliškega prepričanja. Bil je ustanovnik in sedaj častni predsednik Katoliškega mojsterskega društva, član Vincencije-ve konference pri mariborski stolnici. Užival je splošno priljubljenost.
š Redek slučaj. Pri Belih vodah blizu Slovenjgradca sta isti dan, namreč 30. aprila, umrla in bila skupaj pokopana dva moža enakega imena, namreč J. Goutnik, po domače Vrtač-nik, star 90 let, in Jože Goutnik, star Г7 let. Oba sta dosegla izredno visoko starost, sta nosila enaki imeni, bila sta pa tudi še prva mrliča v tem letu v tej zdravi gorski župniji.
š Drobne novice. Poučni tečaj za čebelarstvo se vrši na deželni poljedelski šoli v Grottenhoffu od 29. maja do 1. junija. Tečaj je namenjen začetnikom. Javiti se je najkasneje do 20. maja pri ravnatelju šole. — Kravi odrezal v i m e. Ko jc šel posestnik Hoj s na Podovi pod Mariborom zjutraj v hlev, je opazil, da je neznan zločinec odrezal ponoči breji kravi vime. Hojs je moral kravo takoj zaklati in trpi vsled tega precejšnjo škodo. — Pri skokuzvlaka ponesrečil. Nek potnik je hotel skočiti z že vozečega vlaka, kamor se je bil zmotil. Pri skoku je padel tako nesračno, da si je zlomil nogo. — Norec utonil. Iz opazovalnega oddelka v graški bolnišnici je pobegnil 241etni kočarski sin Franc Strmšek iz Zg. Poljskave. Bežal je na Franc Karlov most prek Mure, skočil v vodo in utonil.
Novice iz Amerike.
—	Slovenski poroki v Ameriki. V
Jolietu sta se poročila Franc Pire, doma iz Št. Jerneja, in gdč. Marija Lojk, doma iz Šmihela na Dolenjskem. — V Clintonu, Ind., se je poročil rojak Fr. Prašnikar z gdč. Antonijo Pavlič, doma iz fare Blagovica.
—	Slovenca ubilo na ameriški železnici. V Clevelandu je ubilo Slovenca Božiča na Lake Shore progi na dolenjem koncu St. Clair ave. Imenovani rojak je prišel v nedeljo od nekje iz Pennsylvanije in se je hotel obesiti na neki tovorni vlak, ki je pa ravno tedaj 7. vso silo butnil nazaj ter zagnal Božiča po tiru, nakar je priletel ravno na ostri konec Tračnice, da mu je glavo razbilo. Nastopila je takojšnja smrt. V Newburgu ima baje nekaj sorodnikov, sicer se pa no ve druzega o njem kot 3a je doma nekje iz Metlike.
Trije Slovenci zgoreli pri eksploziji v Ameriki. Na prevoznem čolnu Standard Oil družbe v Clevelandu se je pripetila 1. maja grozna razstrelba gazo-lina, ki jc zahtevala pet človeških žrtev. Mrtvi so rojaki Alojzij Gale, st., Frank Gale, njegov sin in Feliks Bu-?ar; dalje Nelson Levere in Albert Mar-■juise, oba rodom Francoza. Vsi ti so bili uslužbeni pri Great Lakes Towing Co. Razstrelba se je pripetila pri pre-
SLIKE Z
takanju gazolina iz 10.000 galon velike posode v prevozni čoln. Ponesrečene delavce so zajeli švigajoči plameni, da jim je bila rešitev nemogoča. Njih trupla so bila grozno obžgana.
LjnDljansKe novice.
lj Kongregacija gospodov. V nedeljo 19. t. m, bodo v alojzijeviški kapeli ob pol sedmih sv. maša in skupno sv. obhajilo.
lj Domobranski minister, general infanterije ekscelenca Friderik pl. Georgi je dospel danes v spremstvu majorja Kutsche-ra v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Union«.
lj Vojaški koncert v korist pogorel-cem v Tomačevem je včeraj prvikrat po dolgem času združil ljubljansko družbo v tako velikem številu, da je bila velika »Unionova« dvorana pretesna. Počastili so koncert deželni predsednik baron S c h \v a r z , dvorni svetnik C h o r i n s k y, fml. K u s m a n e k, deželni glavar dr. Šusteršič, župan dr. Ta v č a r, deželni odbornik dr. Zajec, podžupan dr. Triller, mnogo častnikov itd. Vojaška godba pod vodstvom svojega kapelnika Christofa je živahno svirala in žela mnogo priznanja. Pogorelci dobe znaten čisti dobiček. Vsa čast častniškemu zboru 27. pešpolka na tej lepi priredbi!
lj Sinočnjega mirozova godbe gorskih polkov se je udeležilo kljub slabemu vremenu mnogo občinstva vseh slojev. Godba se je ustavila pred deželnim predsedstvom, pred stanovanjem clivizijonarja ekscelence Kusmane-ka, pred deželnim dvorcem, pred magistratom in pred knezoškofijsko palačo. Jutri bode od 4. do 6. ure popoldne koncert na civilnem strelišču, ob 8. uri zvečer pa v hotelu »Union« v korist mestnim revežem, kjer bode svirala godba 27. pešpolka. Priznati se mora, da je bil pri mirozovu vzoren red in se je občinstvo redarstvenim odredbam radovoljno pokoravalo.
lj K tekmovalnemu streljanju. Za časa tekmovalnega streljanja gorskih polkov bodo vozili vojaški avtomobili od 8. ure zjutraj do 6, ure zvečer od pošte do civilnega strelišča ter nazaj in se jih morejo poslužiti vsi gosti, ki se udeležujejo streljanja gorskih polkov. Vozili bodo vsake pol ure.
lj Razstava šivalne šole za dekleta. Ženski oddelek S. K. S. Z. in Katol. društvo za delavke imata svojo šivalno šolo, kjer se uče naša dekleta šivanja. Ta šivalna šola bo priredila razstavo, ki se vrši v dnevih od 19. do 22. maja. Namen šole je, nuditi zlasti revnim slojem priliko, da se priuče za gospodinjstvo potrebnega šivanja in ročnih del. Goji se pa tudi pletenje in umetno vezenje. Šola je trajala samo zimsko sezono; uspeh pouka in pridnosti učenk naj dokaže omenjena razstava, ki bo otvorjena v nedeljo 19. maja ob 10. uri dopoldne v »Ljudskem domu«, dohod po Lončarski stezi, in bo odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Vstop vsakomur prost.
lj šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo v ^Ljudskem domu« zanimivo predstavo. Poleg pevskih točk za mešani zbor, damski troglasni zbor, dveh terno-solo se igra prvič v javnosti ljubek in podučen prizor »Naši palčki«. Prizor je zelo živahen in zelo komičen. Zlasti konec je nadvse učinkujoč. Glavna točka pa je petdejanska dramatična legenda »Cvetka sicilijan-e k a«, spisal dr. Jan. Ev. Zore. Dejanja so kratka (povprečno po 10 minuti in Telo
—.амшии 1 v
RHODA.
živahna. Osebe dobro in dosledno karak-terizirane. Iz škofovih zavodov, kjer se je pred štirimi leti prvič igrala ta igra z velikim uspehom, smo dobili prav krasne kostume. Začetek točno ob pol 8. uri in konec zanesljivo že ob 10. uri. Ker ima dvorana prav dobro ventilacijo, se ni bati vročine. Vstopnice se dobe v društvu in zvečer pri blagajni.
lj Vinarsko rodoljubje. Po »Jurje-vanju« na ljubljanskem Gradu je pisal »Narod«: »Skoro vsa Ljubljana je romala včeraj k patronu sv. Jurju.« »Dan« je pa te romarjo bolj natanko seštel in je prinesel poročilo: »Trideset-tisoč ljudi je bilo včeraj na Gradu . . . Sv. Jurij prinese naši šolski družbi zopet lep pomladanski prispevek.« Kakšen je li ta lepi prispevek? »Vrla šent-peterska podružnica je dobila za razpe-čani narodni kolek in razglednice celih 11 K 80 vin., čisti dobiček jurjevanja je pa 292 K 85 vin., skupaj 304 K 65 vin. Trgovec Magdič je pri prodaji narodnih znakov napravil dobička še 8 K 75 vinarjev.« — »Iskrena hvala požrtvovalnim damam in rodoljubnemu občinstvu!« kliče »Slovenski Narod«. —-Res, vredno je hvale to rodoljubno občinstvo, kajti na vsakega pride en vinar. Na Gorenjskem pa otroci, kadar gredo k »ofru«, nesejo vsaj po krajcarju.
lj Za začasnega izvršujočega inten-danta slov. dež. gledališča je imenovalo •»Dramatično društvo« g, Etbin Kristana. V predvčerajšnji tajni seji obč. sveta je g. Etbin Kristan predlagal za zastopnika občinskega. sveta v intendanci prof. Reisnerja. Večina se na manjšino ni nič ozirala. To je treba konstatirati za slučaj, ako se bodo gospodje zopet kaj pritoževali nad deželnim odborom.
lj Poročil se je knjigovodja gosp. Lev Franke z gdčno Malči Globočnik.
lj Peš okoli sveta. Zglasil se je v našem uredništvu g. Alfred Melamed iz Ru-ščuka na Bulgarskem, ki hoče peš prepotovati v petih letih Rumunijo, Turško, severno Afriko, Srbijo, Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Belgijo, Francosko, Italijo, Švico, Nizozemsko, Anglijo, Grško in Perzijo proti nagradi 10.000 frankov od turistnega kluba v Sredcu na Bulgarskem. Sredec je zapustil brez vsakih sredstev in se preživlja samo s prodajo svojih razglednic,
lj Nogo si je zlomil včeraj 18 letni hlapec Franc Culhar s Poljanske ceste št. 58 pri g. Jerneju Kalanu, ko se je vozil s kolesom.
lj Brat bratu odsekal prst. 6 letnemu Hermenegildu Suliču, sinu vdove kaznil-ničnega nadpaznika v Vegovi ulici št. 6, je njegov bratec Remigij odsekal prst, ko sta se igrala v drvarnici.
lj Aretovan dezerter. V Gradcu so aretirali od 27. infanterijskega polka v Ljubljani pobeglega infanterista Pavla Ku-tovca.
lj Umrli so v Ljubljani: Fr. Bolha, hlapec, 16 let. — Fran Gutnik, bajtar, 57 let. — Matija Kovač, dninar, 63 let.
—	Ivan Švigelj, branjevec, 63 let. — Jurij Skibar, krošnjar, 37 let. — Marijana Marn, posestnikova vdova, 49 let.
—	Jakob Kavčan, hišni posestnik, 74 1.
—	Silvester Lozej, rejenka, 3 mesece. — Vilibald Turk, sin sprevodnika južne železnice, 10 mesecev. — Marija Pru-dič, služkinja, 62 let.
lj Mladi uzmovič!. Minoli teden so neki fantalini vlomili v barako v obliž-ju prisilne delavnice ter pokradli več orodja. Mlade uzmoviče je policija že izsledila.
lj škrlatinka naznanila se je i tednu od 5. do 11. maia v šestih slučajih. Od teh
je eden tujec v ofrošEi bolnic!, eden pa že zbolel pred tremi tedni; eden je brat že poprej obolelega otroka. Tekoči teden zbolel je dosedaj le en otrok iz dežele, ki je v deželni bolnici sprejet.
STRAŠEN ORKAN NA OGRSKEM. Škode več milijonov. — Ubitih 20, ranjenih 68 judi. — Vihar odnesel 1548 hiš. — Podrta katoliška cerkev. — Cesarjev dar,
Stoliški podnačelnik v Maros-Vasar-helyju je ogrskemu notranjemu ministrstvu poročal, da je napravil strašen vihar, o katerem smo že splošno poročali, v Be-resztelki 1,000.000, v Magyar-Peterlaki 500.000, v Petelu in Nikshazi po 100.000, v Jobbagytelki 50.000, v Abafaji in Rad-notfali pa po 15.000 kron škode. Iz drugih občin, ki jih jc vihar obiskal, še ni uradnih poročil. Iz Deesa poročajo, da je bilo obl viharju ubitih 17, smrtnonevarno ranjenih 16 in nevarno ranjenih 22 oseb. Vihar v obliki vrtinca je cele hiše, skupno 1548, dvigal in jih odnesel. Tudi na južnem Ogrskem je napravil vihar velikansko škodo. V Veredelki se je podrla katoliška cerkev in notarjevo poslopje. Tri osebe so bile ubite, tri pa nevarno ranjene. Škoda znaša več milijonov kron. Cesar je podaril ponesrečencem 80.000 kron.
DRUŠTVA.
šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 19. t. m. dvoje predavanj, in sicer ob 10. uri dopoldne n ob 4. uri popoldne. Predava društveni blagajnik gosp. Lavoslav Puhar o zanimivem predmetu »Človek in alkohol«. Predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike. Predavanje se vrši v društveni sobi v hiši (prej gostilna »Pri smreki«) in je vstopnina 20 vin., za otroke 10 vin.
Razne stvari.
Mesto na javni dražbi prodano.
Mesto Bry v Novem Južnem Wales-u je bilo te dni na javni dražbi prodano. Vse hiše razun vladnih poslopij, šol in cerkev, vsak košček zemlje je prišel na dražbo. Mesto je bilo last rodbine Hay, katera ga je imela skozi sto let v svoji oblasti. Mesto se je tekom let zelo razširilo posebno zaradi kupčije z mlekom, ki je cvetela v mestni okolici, a ostalo je vedno v rokah ene družine, dokler ni prišlo v last enega samega lastnika, ki je postal gospodar celega mesta. Dražba se je izvršila javno na mestnem trgu in prodalo se je okoli 8000 akrov sveta.
Boji s pariškimi apaši. Policija v Parizu je aretovala v sredo zvečer nekega tovariša apašev Garniera in Val-leta, po imenu Mille, kakor tudi njegovo ženo. Da sta se mogla Garnier in Vallet tako dolgo skrivati policiji, je bilo mogoče samo na ta način, da sta si barvala lase in tudi drugače izpremi-njala zunanjost. Garniera je smatral, ko je najel vilo v Norgentu sur Mame, njen lastnik za kakega angleškega duhovnika. Govoril je tudi s tujim naglasom. Takoj, ko sta se zločinca naselila v vili, sta začela izpreminjati vilo v nekako trdnjavo, kakor pripoveduje Gar-nierova ljubica. Zabarikadirala sta vrata in napravila v zidove strelne li. ne. Potrjuje se vest, da so dovedle policijo na sled banditov ženski amateur-ni detektivi. Že nekaj časa je najemala policija za bogat denar prostitutke, da izdajajo skrivališča banditov. Trem takim ženskam so plačali nič manj kot 12.000 frankov. Od zaprtih apašev pa se je posrečilo dobiti tudi naslove vcc so-drugov, ki jih bodo zaprli. Stanje policijskega inšpektorja Fleuryja, ki je bil pri napadu banditov Garniera in Val-' leta ranjen, je razmeroma povoljno, kakor tudi ostalih ranjencev. Policija je našla, kakor poročajo, pri truplih Garniera in Valleta načrte, iz katerih je razvidno, da sta bandita nameravala izvršiti nov bančni rop. — V vili No-gent so po zadnji bitki z apaši (glej Slovenca« dne 15. t. m., stran 3. in 5.) dobili v vili Nogent 300 navadnih patron, 4 revolverje, 12 samokresov, 600 velikih patron in eno bombo. Policija se boji, da sestavi ropar Bili, ki je pobegnil, novo roparsko tolpo, ki izvede tisti večji rop, ki sta ga že Garnier in Vallet nameravala. Bili je, kar se je dognalo, v zvezi z anarhisti, ki so pobegnili v Belgijo.
Povožen stotnik. Dne 15. t. m. zvečer se je vračal stotnik Gustav Schech-ta 33. pešpolka z neke vaje v Rab domov. Pri zaprtem železniškem prelazu se je pa splašil stotnikov konj in vrgel stotnika na tir, po katerem je privozil vlak. Stotnika je vlak povozil in ga smrtnonevarno poškodoval.
Umor in samoumor na gledališč-nem odru v Jičinu. Slaba šala. Igralka Sudova jc takoj, ko so praški listi dne 15. t. m. poročali, da je v Vujičinskem gledališču ustrelila igralca Wrbo, nato pa sebe, se podala v uredništva praških listov in z lastno osebo dokazala,
iia še živi. Praški listi, po katerih smo tudi mi dne 15. t. m. (glej stran 6.) to vest posneli, popravljajo to poročilo in poročajo, da si je nekdo dovolil to neokusno šalo z listi. Sodijo, da so to storili kolegi Sudove, ki je proti še neznanemu povzročitelju te izmišljene novice vložila kazensko ovadbo.
švedskega pisatelja Strindberga so dne 17. t. m. brez vsake slavnosti pokopali, ker je rajnik hotel priprost pogreb.
Roparji z bombami porušili gostilno. Mrtvih osem ljudi. V okolici Har-kova je oborožena roparska tolpa vdrla v neko gostilno, ubila gostilničarko in njenega otroka, nato pa z bombo hišo porušila. Vslecl eksplozije je bilo 6 oseb ubitih. Roparji so odnesli vse seboj, kar so mogli pograbiti.
Zakotni bankirji. Na Dunaju je več borznih pisarn, ki predvsem love svoje »interesente« v provinci, kamor pošiljajo teden za tednom vsiljive »Stimmungs-Berichte«. Ne glede na to, da je igranje na borzi iz province — recimo — zelo nepripravno, je ta način pridobivanja odjemalcev nehoneten in židovsko vsiljiv, zatorej v koš z vsemi takimi poročili! Prihodnjič morda nekaj imen takih pisarn.
Prva privatna docentka na Ruskem. Na peterburškem ženskem medicinskem zavodu se je nedavno kot privatna docentka za kemijo habiliti-rala gdč. Kowalewska.
Delniško stavbinsko društvo »Bosna« se snuje v Sarajevu. Društvo izda 2500 delnic po 100 K, tako da bo tudi manj premožnim krogom omogočeno udeležiti se podjetja. Z ozirom na veliko število novih javnih zgradb: šol, vojašnic, bolnic, sodišč itd., ki so deloma že v deželnem proračunu, kakor tudi z ozirom na splošen razvoj stavbarstva, je društvu zagotovljena lepa bodočnost.
— Odprema poštnih pošiljatev za Turčijo. Vsled zabranjenega prehoda Dardanei je do nadaljnega odprema vozno-poštnih pošiljatev za c. kr. poštne urade v Konstantinoplu — Dardanelah in Črnem morju črez Trst ustavljena. Tje namenjeni omoti se bodo prevažali le črez Konstanzo proti pristojbini, ki je odmerjena za to pot, Voznopoštne pošiljatve na avstrijske poštne urade v Tesaliji, Mali Aziji in Siriji se bodo odpremale le črez Trst. Pisma za Konstantinopel, turško obal Črnega morja in Tesalijo se bode odpremalo po suhem črez Konstantinopel oziroma Salonik, one za Smyrno črez Pirej. Odprema pošte za turške poštne urade ostane neizpreme-njena.
Strašno maščevanje divjega lovca. V
Chapellesu na Francoskem je prišel 20. t. m. v Dutailovo gostilno neki Laumann, ki ga je Dutail lani ovadil, da je lovil ribe, ne da bi jih bil smel loviti. Laumann je naročil kosilo in ko je pokosil, je rekel gostilničarju, kakor da se šali: »Kaj bi bilo, če bi ustrelil Vas in gosta, ki sedi pri mizi. Ali se nič ne bojite?« »Prav nič,« je odgovoril gostilničar. Takoj nato sta pa počila dva strela. Dutail in njegov gost sta ležala ustreljena na tleh. V pivsko sobo sta vsled streljanja prihitela gostilničarka in Dutailov sin. Laumann je nato Še dvakrat ustrelil; gostilničarka se je zgrudila mrtva na tla, sin je pa smrtnonevarno ranjen. Laumann je pobegnil.
Roparji napadli in oropali v Rusiji Železniški vlak. Več roparjev je med postajama Rovno in Berdyczow vdrlo v vlak. Roparji so oropali poštni voz in odnesli nad 10.000 rubljev. Roparji so pobegnili.
200.000 zlatih frankov zamore zadeti dne 1. junija t. 1., kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 K 75 vin.! —
Krvavi boj za deklico; dva mrtva, sedem nevarno ranjenih oseb. V Cesig-noli pri Cavi dei Tirreni so se spopadli sorodniki kmetov D'Amico in Trezza, ki sta hotela oba imeti eno deklico za ženo. Boj je bil hud in krvav. Streljali so eden na drugega z revolverji, puškami in samokresi. D'Amico in Trezza sta bila ubita, sedem nevarno ranjenih oseb so prepeljali v bolnišnico, lahko ranjenih je tudi več oseb.
Roparski napad na ekspresnl vlak. Roparji z dinamltom razstrelili železniški voz in odnesli vrednosti za 825.000 kron. V bližini Ilattieburga na progi New York—Ne\v Orleans je ustavil eks-presni vlak, da je dobil stroj vodo. Roparji so nato napadli vlak. Dva moža s krinkama sta splezala na stroj in zaklicala z revolverji v rokah strojevodji in kurjaču: »Roke kvišku!« Kurjača in strojevodjo sta zvezala. Roparji so nato povezali vlakovodjo in sprevodnike. Potnikom so roparji klicali, da so naj ne boje za življenje in premoženje, samo prestrašiti se ne smejo poka, ki ga kmalu čujejo. Med *em so roparji razstrelili z dinamitno patrono železno blagajno, jo oropali, skočili na svoje коцје iu pobegnili, Odnesli so vredno-
sti v denarju in druge dragocenosti za 825.000 K.
— Obrtno strokovno razstavo za obdelovanje dragocenih kovin priredi »Obrtno pospeševalni uracl« na Dunaju v času od 1. do 23. junija 1912 v svoji razstavni dvorani na Dunaju, IX., 2, Michelbeuerngasse 10. Ker utegne biti ta razstava pomembna za nadaljni razvoj posebno zlatarske obrti v posameznih kronovinali, priporoča tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti«, da se je udeleže tudi obrtniki iz Kranjskega, ki obdelujejo dragoceno kovine. Interesentom, ki hočejo razstaviti svoje izdelke, se dovoljujejo razne olajšave, tako, da nimajo z razstavo nobenih posebnih stroškov. Natančnejša pojasnila daje pisarna »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
VOJAŠKA VPRAŠANJA.
»Neue Freie Presse« sodi, da bo Heinold zastopal Sttirgkha celo poletno zasedanje. Če Lukacs doseže sporaz-umljenje z opozicijo, se začasno dovoli 136.000 rekrutov. A gotovo ni, če se iz te moke tudi napravi kruh. Ogrska vladna stranka namreč že računa z obstrukcijo in hoče pričeti z njo boj, ki se bo hitro vodil in če ne bo šlo drugače, končal tako, da razpuste ogrsko-hrva-ški državni zbor.
RUSIJA SE OBOROŽUJE.
»Sabah« poroča, da so dobili rezervisti ruskega črnomorskega vojnega brodovja povelje, da naj bodo zaslučaj mobilizacije pripravljeni.
ULTIMATUM ALBANCEV?
Iz Carigrada poročajo, da se je pretekli teden vršilo v Skadru tajno posvetovanje vseh albanskih poglavarjev, vštevši miridite, na katerem se je skle-inilo, poslati porti pismen ultimatum, v katerem se zahteva, da se prizna Albaniji v teku dveh tednov avtonomijo, če ne si Albnaci svojo neodvisnost iz-vojujejo z orožjem in bi tudi v potrebi ne odklonili inozemske pomoči. Vsi poglavarji so sc zaprisegli, da ne odnehajo od tega sklepa.
KNJIGOTRŽTVO.
— Aprobirana srednješolska knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je odobrilo slovensko srednješolsko knjigo »Logika kot splošno v e d o s 1 o v j e«, za sole napisal dr. K. O z w a 1 d. Tiskala in založila »Goriška tiskarna A. Gabršček«, cena vezani knjigi 2 K 50 v. Navedena knjiga se lahko vpelje po vseh srednjih šolah, po katerih se poučuje filozofska propedevtika v slovenskem jeziku.
Pet tednov v zrakoplova. Spisal Jules Verne. Prevel A. Kos. Roman opisuje pettedensko vožnjo po zrakoplovu, z njo združene nevarnosti in opazovanja zemlje iz zračnih višin. Jules Verne je gotovo najzanimivejši svetovni pisatelj, iz njegovih povesti se pa mladina tudi veliko nauči, zlasti zem-ljepisja. Imajo pa njegovi romani redko tudi visoko nravno vrednost.
Stane vezano 3 K 80 vin.
: Haroiajte „Slovenca".:
Telefonska in brzojavno poročilo.
BOLEZEN STCRGKHOVA. — DRŽAVNI ZBOR. — RUSINSKI OBSTRUKCIJSKI GOVOR.
Dunaj, 17. maja. Bolezen ministrskega predsednika se je danes obrnila nekoliko na bolje, nikakor pa grofu Stiirgkhu ne bo mogoče, tekom poletja voditi posle, — V današnji seji državnega zbora je naznanil dr. Silvester, da je minister Heinold pooblaščen, voditi posle namesto grofa Stiirgkha ter je ob odobravanju zbornice želel ministrskemu predsedniku, da bi kmalu ozdravel. Nato je zbornica nadaljevala debato o izseljeniškem vprašanju in volitvi referentov. Rusinski poslanec Folis je govoril večurni obstrukcijski govor, ker Rusini niso zadovoljni s pogajanji, ki se vrše radi rusinske univerze. Nato je govoril češki socialni demokrat Nemec, za njim pa Heilinger.
IZ OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 17. maja. V današnji seji je predlagal grof A p p o n y i, naj se namesto brambne predloge postavijo na dnevni red druge predloge. Justh je napovedal najostrejši boj proti brambni predlogi. Ministrski predsednik je izjavil, da jc vse storil, da bi omogočil Justhovi stranki drugo stališče, a samozavest vlade in večine ne pripušča, da bi si od manjšine pustila diktirati postave. (Odobravanje.) Nato je bil Apponyjev predlog odklonjen z veliko večino. Ministrski predsednik je nato izjavil, da se mora brambna predloga hitro rešiti in da se z rešitvijo nc more več odlašati.
V GRADCU ODKRITA PONAREJAL-NICA DENARJA.
Gradec, 17. maja. Tu je policija aretirala 30 let starega Alberta Karolyja iz Raba in njegovo ljubimko, 28 let staro Terezijo Weidinger. V njujinem stanovanju so našli popolno delavnico denarja in mnogo ponarejenega denarja po 1 K.
IZ VREMENSKE OPAZOVALNICE.
Dunaj, 17. maja. Vremenska opazovalnica naznanja: oblačno vreme, deževje, hladno, severnozahodni močni vetrovi.
DEŽEVJE.
Dunaj, 17. maja. Tu danes silno dežuje, tako da je hoja po ulicah skoro nemogoča.
NEZGODA AVIATIKA PRODAMA.
Reka, 17. maja. Ker v nedeljo aviatik Prodam vsled vetra ni mogel izvršiti naznanjenega poleta, je polet izvršil včeraj kljub temu, da je tudi včeraj pihal močan veter. Visoko je letel h goram proti Vo-loski; naenkrat je pa videlo občinstvo, da se vedno bolj spušča in naenkrat je izginil letalec občinstvu izpred oči. Med občinstvom je nastalo velikansko vznemirjenje. Posebno obupan je bil 80 letni aviatikov oče, ki je bil trdno prepričan, da se mu je sin ubil. V tem položaju je bilo občinstvo tri četrt ure. Nato je pa prišlo poročilo, da aviatik ni mogel premagati vetra, da se je spustil na morje, da se je aparat potopil, a aviatik da je živ. Kmalu nato se je ob burnih ovacijah pripeljal tudi aviatik, ki je bil ranjen samo na obrazu. Aviatik je letel k svojemu očetu, ga objel in poljubljal. Njegovi bratje so jokali veselja. 12.000 kron vredni aparat danes dvignejo iz morja.
NESREČA NA DONAVI.
Budimpešta, 16. maja. Včeraj so napravili s čolnom izlet po Donavi trije obrtniški učenci in dva uradnika tukajšnje električne družbe. Čoln se je izletnikom prevrnil. Utonila sta uradnik Albert Reichart in učenec Ed. Kreiser.
VELIKI GOZDNI POŽARI.
New York, 17. maja. V okolici Hamil-tona so veliki gozdni požari. Sedem oseb je zgorelo, mnogo oseb je pa tako obdanih od ognja, da so izgubljene,
VELIK VLOM.
Geni, 17. maja, V pretekli noči so v avstro-ogrski konzulat vlomili tatovi in odnesli 5000 frankov, Skoro gotovo so vlomili tatovi, ki so nedavno vlomili v prodajalno nekega tukajšnjega juvelirja in odnesli dragocenosti za 350.000 frankov.
Naznanilo o sprejemu v кп.-SK. zavod sv. Stanislava v Si. Vidu nad UuDljano za Šolsko leto 1912-1913.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sp:r.'jemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili du-hovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1912-1913 bo v zavodu osem gimnazijskih razredov. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko go-joncev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati. dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa se plača -i K za učila; vrhutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih starišev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe jc pripomniti:
t. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od do 16. junija. — V. ponedeljek 10. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do uro popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji jc priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s nviuoninjo, da sc je
izllalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Ker se bo najbrže otvorila prihodnje šolsko leto vzporednica tudi v 2. gimn. razredu, bo mogoče sprejeti tudi nekoliko učencev, ki so na kaki drugi gimnaziji izvršili 1. gimn. razred. Taki prosivci naj oddajo svojo prjšnjo, gimnazijska izpričevala in druge zgoraj naštete listine do osmega julija.
3.	Kar zadeva starost prosivccv, so ne morejo sprejeti oni, ki bi morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Š t. V i d u nad Ljubljano, dne 9. maja 1912.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava
ODKRITA REVOLUCIJONARNA ORGANIZACIJA V RUSKI MORNARICI.
V vojnih pristaniščih Kronstadt in Ilelsigfors so odkrili med mornarji ruskega vojnega brodovja tajno revolucij sko organizacijo. Zaprli so več mornarjev.
Umrli dr. Karel baron Chiari.
SRBSKI POLITIK O VOJNI ZA TRIPOLIS.
Član srbske narodne skupščine; profesor na belgrajski visoki šoli, Peric, se je o italijansko-turški vojni izrazil tako - le: Ta vojna ni za mir na Balkanu tako nevarna, kakor bi bil sklenjeni mir. Tripolis je za Turško izgubljen. Pod geslom za celokupnost države bi došlo do vstaje proti mlado-turkom. Ta revolucia bi izzvala na vojno krščan. države. Potem bi za Srbije nastala potreba, da se čim bolj približa Avstro-Ogrski in si zagotovi njeno pomoč. Na vsak način bi morala Srbija dati nekatere koncesije v trgov-sko-politični smeri. Za dokaz svoje lojalnosti bi mogla Srbija z Avstro-Ogr-sko skleniti carinsko zvezo. Na ta način bi bili srbski interesi bolje zasigu-rani nego s zdaj z radikalno rusofil-sko politiko.
SMEŠNICE.
Moderno.
Gospa A.: »V. katero zdravilišče ste pa letos -namenjena, milostiva?« — Gospa B.: »Oh, letos bomo pa ostali doma; nismo nič prav pri zdravju.«
Stvar poklica.
Prvi lopov: »Kaj, ti Pepe, pelješ svoje otroke vsak teden dvakrat v kinematograf? Ali ti ni žal denarja?«
Drugi lopov: »Ej! Kadar gre za to, da se morejo kaj naučiti za svoj poklic, ne gledam na par vinarjev!«
Slikarjeva žena.
»Nedavno je naslikal moj mož pokrajino »Dobrava v juliju«. Dobila sem samo od tega, ker sem jo gledala, vročinske mozolje po obrazu.« — Prijateljica, drugega slikarja žena, odgovori: »Kaj to! Ko je moj mož slikal vihar na morju, sem dobila kar morsko bolezen.«
DANSKI KRALJ FRIDERIK VIII.
UMRL.
Danski kralj Friderik VIII. je torej umrl v torek zvečer ob 10. uri na cesti, ko je šel na sprehod. Ker je bil popolnoma meščansko oblečen, ga tudi policaj, ki ga je ulovil v svoje roke, ko ga je srčni mrtvoud zadel, ni spoznal, ampak so šele v bolnišnici prišli na lo, da je mrtvec danski kralj. Friderik je imel sploh to navado, da je rad potoval čisto nepoznan. Tako se je mudil skoro vsako leto tudi na Dunaju, kjer si je mesto ogledoval. Vladal je komaj šest let od 29. januarja 1906 dalje. Kralj je dočaka starost 69 let. Nekaj posebnega so bili njegovi ministri. Leta 1908. je finančni minister Alberti sam priznal, du jc ponevcril 15 milijonov kron, na-
kar ga jc sodišče zaprlo. Potoni jo prišlo na vrsto precej socialistično pobarvano ministrstvo, ki jc od kralja doseglo odlok, s katerim so se odpravili vsi častni naslovi, odlikovanja, dostojanstva in uniforme ministrov. Ministri sami so izjavili, da ne sprejmo nobenega odlikovanja, šo manj, da bi koga za odlikovanje priporočili. Za časa njegovo vlade jc dobila Danska tudi nov proporčni občinski volivni rod, po katerem volijo tudi ženske. Njegov naslednik je njegov najstarejši sin Kristjan X., star 42 let; za ženo ima vojvodi-njo meklenburško, Aleksandrino, sestro žene nemškega prestolonaslednika. Norveški kralj, Haakon VII. je njegov brat. Mrtvega danskega kralja so prepeljali v Kodanj. Pogreba se najbrže udi nemški ccsar udeleži.
ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE.
V sredo zvečer je na banketu angleških gradilcev ladij prvi lord angleške mornarico, Churcill, izjavil: Vsaki mesec so pomnoži strašno oborože-nje. Zato bom tudi lotos prisiljen zahtevati, da mi parlament dovoli več vojakov, denarja in vojnega materiala. Sposobni smo zdaj in v bodočnosti vzdržati nadvlado na morju. Z diskrecijo, zmernostjo in odkritostjo brez predsodkov je verojetno, o tem sem prepričan, ia v naši dobi no doživimo vojske. O »miroljubnem« Churchillovem govoru sodi Standard: Mirovna oljkova vejica ni še nikdar tako strašno izgledala...
Г
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča 1020
slamnike vseh vrst.
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Zahvala.
Povodom bridke izgube naše preljube matere, sestre, tašče in tete, gospe
Karoline Werli
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izražena sočutja, za krasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku.
Izrečno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini,gospodom pevcem, gospodom uradnikom, slavnemu učiteljstvu, slavnemu cerkniškemu „Sokolu" in slavnemu gasilnemu društvu.
Cerknica, dne 16. maja 1012.
1596	Žalujoči ostali.
železnato JCma-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom h zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Vaikrat odlikovano.
Naii 7000 zdravniških spričeval.
g. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Sarkovlje.
Zahvala.
1594
Povodom bolezni in nepričakovane smrti nepozabne soproge in matere, gospe
Ane Pogačnik
izrekamo vsem prijateljem iu znancem najtoplejšo zalivalo za izkazano sočutje ter mnogobrojno spremstvo na poslednji poti. Posebno pa izrekamo najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini in vsem darovalcem vencev.
Ljubljana, 17. maja 1912.
Žalujoči ostali.
Šiviljo, želi vsiopili v
kako manufakturno trgovino, kjer bi sc po možnosti tudi v trgovstvu izučila. Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod šifro 119.	1593
Fini, zelo ceni, modni
se dobijo pri g. I. podboju p. Sv. Petru v Ljubljani, tudi žalni, vel. zaioga itd.
1462	Tovarnar.
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
anion mm, Ш, ш cesta štela 22.
Prazen je izgovor, da sc mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamorc popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Vclcčastitini gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižoij, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.— do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.

I!
Poveča slike v olju na platno
po vsaki fotografiji, umetniško dovršeno. V velikosti, doprsno 30X40 cm za K 24-— .,	„ 40X60 cm
1 „	'., 50X90 cm
i. t. d. — Drugi način, kakor kolen, malo dražje. Način slikanja je že naznanjen k patentu. - Restavriram tudi stare slike v skrbno umetniški tehniki. Dosedaj fotografi v navadni izdelavi niso mogli ceneje delati. Za popolno sličnost po fotografiji se garantira za vsako sliko.

Proda se, šele pet let stara in šc 13 let
prosta davka
1591
s sadnim in zelenjadnim vrtom v zelo mirnem kraju blizu nove obrtne šole v Ljubljani, zlasti pripravno za onega, ki ljubi mir. — Vila je enonadstropna in ima dve stanovanji po tri sobe in pritiklinc, z ugodnimi plačilnimi pogoji. - Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod šifro „MIRNI DOM".
Peki, pozor! ^
Naprodaj Je v lepem kraju Gorenjske
Ml IIeč uil Eid
je naprodaj. Najlepša prilika za gospode dnhovniko, Ivi nameravajo priti v pokoj v Ljubljano. — Izvolijo naj se obrniti na naslov: Peter Matelič, konc. posred. Ljubljana, Škofja ulica.
1547
St. 11486
Ker pride poleti veliko tujcev in radi vsakdanjega prometa pri sodniji in davkariji bi bila zelo potrebna ta obrt. Več se izve pri upravi ..Slovenca" pod „štev. 1587".	1587
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako plačanje starih dolgov in zjedlnjenje v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. Dopisi na
CIRIL GLOBOČNIK, nadzornik nizozemske zavarovalnice, Ljubljana, Elizabetna cesta 4.
Prošnje samo pismeno.	1421
(Za irankature naj pt ilu/.i znamk za .">0 vin.)
OKLIC.
Od 17. dO 24. mala f. 1. se vrši v našem deželnem stolnem mestu
tekmovalno streljanje
c. kr. gorskih polkoo.
Bela Ljubljana visoke goste in vse tekmovalce, ki jo pri tej priliki počaste s svojim obiskom, kar najprisrčneje in najtopleje pozdravlja.
Da pa tudi na zunanji način damo izraza veselju, da bodemo imeli v svoji sredi toliko ljubih gostov, prosim častito meščanstvo, naj blagovoli za čas teh slavnostnih dni Okrasiti SĐOfe hiše Z zastavami, kakor sem tudi naročil, da se razobesijo zastave na vseli mestnih poslopjih.	156!
V Ljubljani, dne 13. maja 1912.
Župan:
_ Dr. Ivan Tavčar I. r.
Priporoča se domaČa najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
a a a
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
ana
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
B И K
Solidna postrežba.	Najnižje cene.
1585
Dražbeni oklic.
E 1710/13
Prodalo sc bode dne 23. maja 1912 dopoldne ob S. uri v Ljubljani Mestni trg štev. 10 in Dolenjska ccsta štev. 8 na javni dražbi:
različna železnina, registrirna blagajna, prodaj alniška oprava.
Predmeti se smejo ogledati dne 23. maja 1912 med 9. do pol 10. uro dopoldne v navedeni hiši.
C. kr. okrajno sodišče
v Ljubljani, odd. V., dne 1. maja 1912.
1598
Razolas za doti
Št. 15868.
od
in
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in njega oskrbovanih zavodov
800 liiii metrov zdravih, sni bukovih drv
sprejema za dobavo istih ob uradnih urah pismene ponudbe
do 30. maja 1912.
Dobavo drv bo izvršiti do 15. avgnsta 1912.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. maja 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar, 1. r.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarnec,
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.