***** od oHfoHm 1947 kot tednik - od 1. januar- * 1958 kot poltednik - Od • i»nuarji 1960 trikrat te-*8k* in sicer ob pon* ^ sredah to sobotah KRANJ — SREDA -LETO XVI. — ŠT. 77 DNE 3. JULIJA 1963 CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan A 8 1 L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OB DNEVU BORCA ne.j ev b°U se oddaljujemo od težkih dni trpljenja in dov,OVeS-k'k b°Jev med narodnoosvobodilno borbo. Sle-jih 1 V°'ne so *€ zdavnaj izginili, le na posameznih krate v!aS na *° sPornmJaJ° spomeniki in obeležja, na ka-• So napisana imena padlih. Na takih krajih obu-n v.Snom,ine na najtežje dni naše zgodovine. Ponovno so ^Cirno s°lze in na tihem kličemo imena svojcev, ki ]cratarovali svoja življenja. Znova se odpirajo že več-Sd PaP°l zaceljene rane, ki zopet pečejo in oživljajo so j^1.1^.1"^ težke — že zdavnaj pretekle dni. Čeprav tist ' toc*a ostau bodo nepozabni spomini na vse e naše tovariše, ki so bili z nami v borbah, v dežju, tačnT^11' V vmarmn no^en' največkrat preutrujeni in la tai^rat ^° danes je preteklo že precej časa. Na-. ezela je postala svobodna, toda znašli smo se pred staevinarni; bile so porušene ceste, železnice, vasi, me-tern t0varne m končno ostali smo brez vsega in kljub zm U Sm° za'dovoljni in veseli, saj smo si priborili 8°. svobodo, kar je za naše ljudstvo pomenilo vse. no bratje smo si zopet segli v roke in začeli z obiti^ ^°movme- Pričelo se je delo, povsod smo gradili malu so bili vidni uspehi naše obnove. K]' v. toric razn'm pritiskom na nas od zunaj smo imeli Pra r V?^e ^° SVOD°dnega življenja, da smo bili pri-Prih na Yse m ^° konca braniti naše pravice — sm0°rjene v nar°dnoosvobodilnem boju. Vse težave usneh- S^uPn^mi močmi premagali in si z doseženimi 1 začrtali svojo lastno pot v socializem, voi f^^rav ugotavljamo, da je minilo že veliko let po Se j11 ^a So posledice vojne izginile, je pa le res, da Posledice še vedno kažejo vsak dan bolj in bolj. na-.^fd r^B življenje ni bilo za nikogar normalno, NešteZJe ^ ^e za ^orce' naPori so mu nečloveški, nešte l* "^^Jših ljudi je že takrat zaradi tega umiralo, lelo i rn^adin' za katere je bil napor prevelik,, je zbo-^oift! • ^a SO dodeli pozneje. Preživeli borci tudi po 2dra y° prenenau z delom, temve^so vsi ne glede na nJi iT^š ZoPet doprinašali pomembne deleže pri izgrad- še JLA, naše oblasti, pri obnovi domovine; povsod Mozaik (Ive Subic, 1963) na steni PARTIZANSKEGA DOMA na Vodiški planini so bili zopet tista gonilna sila, ki ji je uspelo premagati vse napore tudi v povojnem času. Danes, žal, lahko vidimo, da nam vsako leto zahrbtna smrt ugrabi mnogo borcev, vendar mnogokrat ob tem pozabimo, da umirajo zaradi posledic vojne in preveč napornega dela v povojnem času. Marsikomu bi morali z vso skrbjo priskočiti na pomoč in nuditi primerno oskrbo; žal, v mnogih primerih ugotovimo, da temu posvečamo še vse premalo pozornosti. Seveda lahko trdimo, da smo že ogromno storili za to, toda posledice vojne so neizmerne in družba je dolžna, da za borce skrbi s povečano pozornostjo. Po vojni smo zgradili že več raznih objektov, ki naj bi služili za oddih in za zdravljenje borcev. Gorenjska bo ob letošnjem praznovanju 4. julija dobila tak objekt na Vodiški planini na Jelovici — prav tam, kjer so v času NOB borci imeli svoj drugi dom. Zato smo lahko vsi borci vsem tistim, ki so količkaj pripomogli k tej izgradnji, zelo hvaležni. Želja vseh pa je, da bi bil to res dom borcev in postal zopet dom vseh tistih, ki so potrebni počitka in zdravljenja. V navdušenju nad uspehi, ki pa nas ne smejo uspavati, moramo biti vedno budni in ne smemo spregledati napak in samovolje posameznikov. Pogumno in z zaupanjem moramo gledati v prihodnost in doprinašati svoj delež k utrjevanju in razvoju našega gospodarstva, se truditi pri uveljavljanju družbenega samoupravljanja in pri pravilnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi, pri večji produktivnosti itd. če bomo še naprej v tem duhu vzgajali predvsem naše mlajše in skupno z njimi ustvarjali in utrjevali socialistične odnose v naši družbi, bomo lahko vedno z upravičenostjo in zadovoljstvom praznovali in počastili 4. julij — dan vstaje jugoslovanskih narodov. JANKO PREZELJ-STANE Seja i ^■^E^Jnega odbora SZDL Ljubljana Pc^na ustavne !5 volilne dejavnosti ^cka Strmole — novi predsednik £*U v,fkA' 3- J»HJa - Včeraj ■ "a kateri so ocenili Usta S" v no stižnen,Va,ilno dpJavnost So- hTk flr«?el,10dhajala"a«I>rav-0 "ANČKO STRMOLETO- zvez okraju, razre- STRMOLETO- '° claIJšem J0 Podal 'UVodu v razpravo, ki ti,-,..-. qelavne »ZVil minulega izr i* °bširn* obdobJa, se je ra ^lov,]" razPrava, v kateri • a večina članov Jiili fiv°jirnj ra„ ^^JUčnr Pravarni so dopol-° «f>ročilo o ustavni in volilni aktivnosti SZDL v ljubljanskem okraju in obenem naka-Nadaljevanje -na 2. strani * S seje občinske skupščine na Jesenicah Izkoristiti moramo vse možnosti Jesenice — Na Jesenicah je bila 3. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na njej so odborniki poslušali referat »OBČINSKA SKUPŠČINA V NOVIH POGOJIH DELA«, razrešili In imenovali svete in komisije občinske skupščine ter razpravljali o ukinitvi sklepanja zakonskih zvez na sedežih krajevnih uradov. Tomaž Ertl, sekretar ObK ZK Slovenije, je v uvodnih besedah nanizal številna vprašanja in na- loge, ki so pred skupščino. Med drugim je dejal, da obč. skupščina ostaja organ oblasti, postaja Seja obč. skupščine Skofja Loka Pomembni sklepi Seje so se udeležili tudi republiški poslanci — Obrat GG Kranj v Škof ji Loki — Pomembni odloki s področja stanovanjskega gospodarstva— V Železnikih ustanovljeno obrtno podjetje »NIKO« SKOF.IA LOKA. 2. julija — Vče- ■ ščine na kateri so obravnavali in I rajšnje skupno seje občinske skup- | sprejeli dokaj pomembne sklepe >« bo ini podse]kretar tner S* kil v „ julija - Včeraj ;f^aSna^ke?a <>dbo-% *Uv« ob h ° °SrednJp l>ro- % °OM. Na dnev-u &o er« »ile tokrat *H ^»nizacijske Jem prometa in # parkiranja, medtem ko so 4) predstavniki pripravljalnih A odborov iz vseh gorenjskih # občin poročali tudi o udelež-© b; na tej prirediivi. Na Gorenjskem in tudi drugod, predvsem v Ljubljani in Kamniku, je za, proslavo in otvoritev PARTIZANSKEGA DOMA veliko zanimanje, zato pričakujejo na Vodiški planini veliko udeležbo. Iz vseh večjih krajev bodo v četrtek vozili posebni avtobusi in tovornjaki, razen tega pa bodo nekatera avto-moto društva organizirala skupinske izlete z osebnimi avtomobili. Vsem, ki bodo prišli na proslavo, organizatorji sporočajo, naj vozijo previdno in naj dosledno upoštevajo navodila o dostopu na Vodiško planino in tista, ki jim jih bodo dajali prometni miličniki. Za parkirne prostore je poskrbljeno. Tako bodo osebni avtomobili parkirali na velikem travniku vzhodno od doma, avtobusi in tovornjaki na platoju naprej od doma, motorna kolesa in mopedi pa desno od do- ma pri oglarski koči. Razen tega so nedaleč od prireditvenega prostora pripravljeni tudi rezervni parkirni prostori. Na Vodiški planini bo v četrtek delovala posebna informativna služba, za to priložnost pa bodo izdelali tudi poseben pisemski ovitek in spominski poštni žig, s katerim bodo udeleženci proslave lahko žigosali znamke, ki so izšle ob 20. obletnici herojskih borb na Sutjeski. V prodaji bodo tudi posebne kovinske značke s partizanskim domom, ki jih že sedaj proda~ jajo mladinski komiteji. 0 Ob 10. uri bodo Vodiško pla-£ nino preletela letala, ob pol • enajstih pa bo slovesna • otvoritev PARTIZANSKE- • GA DOMA, na kateri bp go- • voril zvezni podsekretar za • industrijo VINKO HAFNER. 0 Po govoru bo kulturni spo- • red, ki ga bodo izvajali god- • na na pihala, pevska zbora • li Kranja in Krope ter re~ 9 citatorji, medtem ko bodo • za veselo razpoloženje po-9 skrbeli Veseli planšarji. — Z. in odloke, so se udeležili ludi republiški poslanci škofjeloške komune: Ivan Goreno, Jože Stano-nlk, Ciril Jelovšck in dr. Meta Skorja - Skergel. Pri tem moramo zapisati, da bi bilo prav, ko bi republiške poslanec vabili in bi se ti udeleževali tudi prihodnjih sej občinske skupščine, saj bi se tako neposredno seznanjali g problemi komune. Potem ko je bila imenovana 5-članska komisija občinske skupščine za uskladitev predDisov prejšnjega ObLO z ustavo, ki ji predseduje dr. Bojan Petne, so ljudski odborniki sprejeli vrsto pomemb- ! C7I\¥ nih sklepov in odlokov. Tako bo Gozdno gospodarstvo Kranj poslej j upravljalo z gozdovi na področju škofjeloške komuno. Ustanovilo bo v Skofji Loki poslovno enoto oziroma obrat, ki bo im-ol samostojni obračun. Razon tega pa bo v škofjeloški komuni 'i proizvodnih okolišev: Zali log, Cešnjica, Bukovica, pa v vse večji meri organ družbenega samoupravljanja na področju komune. Prav to pa določa skupščini In njenim članom nove dolžnosti, da ne nastopajo samo kot odborniki v klasičnem smislu besede, ampak kot družbeni delavci in funkcionarji, ki imajo jasen cilj. Od pravilnega dela svetov je v veliki meri odvisno dobro delo skupščine, predvsem pa izvajanje politike, ki jo določa občinska skupščina. Sveti so dolžni skrbeti za razvoj na področju, za katerega so formirani, opravljati nadzor nad delom organov uprave občine in dajati smernice skupščini. Ko je tovariš Ertl govoril o problemih na področju občine, je med drugim dejal, da je na Jesenicah dolgoletna zaverovanost v obsežnost Železarne in nemajhna sredstva, ki so se stekala v občino iz tega kolektiva, organe uspavala pri razmišljanju, kako izkoristiti še ostale možnosti za zbiranje sredstev. Obrt, turizem in nazadnje tudi kmetijstvo imajo še mnoge neizkoriščene možnosti, ki bodo za komuno lahko Doslej ugodno Nadaljevanje ^ na 2. strani O Optimistična pričakovanja tudi za nadaljnji razvoj gospodarstva Sestanek predsednikov občinskih skupščin in občinskih odborov Tržič, 2. julija —■ Danes so se tu sestali predsedniki občinskih skupščin z gorenjskega območja, da bi se pogovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih medsebojnega sodelovanja. Hkrati so se v Tržiču zbrali tudi predsedniki občinskih odborov SZDL Jeseni-ce; Radovljica, Kranj, škof j a Lo-Skofja Loka, Poljane in Gorenja k& . Tr-.č Njihova srečanja BO vas. Na teh proizvodnih okoliših bodo občasno sestanki z zasebnim: go7.inimi prov.va javci - koooonm-ti. kot je povedal predstavnik QG Kranj, kjer se bodo pogovarjali Naclalievanie _ na 2. strani & že tradicionalna, na njih pa se navadno pogovorijo o skupnem delu tli izmenjajo izkušnje. Na sestanek so povabili tudi predsednika občinskega odbora SZDL Kamnik, vendar tokrat ni mogel priti. — Z. Ponedeljkovo četrto redno sejo upravnega odbora gospodarske zbornice okraja Ljubljana je že vodil novi predsednik Janez Ne-dog. Tokratna seja je bila skoraj izključno namenjena obravnavanju gospodarskega razvoja, saj so na njej člani najprej analizirali pokazatelje o gibanju gospodarstva okraja Ljubljana o pogojih gospodarskega sistema v letu 1961 in 1962, nadalje pa je upravni odbor razpravljal tudi o nekaterih prvih podatkih o gibanju gospodarstva v prvem polletju 1963. Iz sicer obširne analize oziroma problematike v zvezi z gibanjem gospodarstva okraja Ljubljana v pogojih gospodarskega sistema v letu 1961 in 1962 naj povzamemo lc to, da je sprememba gospodarskega sistema povzročila tudi spremembe v pogojih gospodarjenja in njihovi stabilnosti. To pa je ustvarilo položaj, ki je ustvaril ustrezno preorientacijo v poslovanju gospodarskih organizacij in iskanju novih perspektiv in novih osnov poslovne politike. V razpravi o gibanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega leta je vidno mesto zavzel prav pereč problem pomanjkanja železniških vagonov in tudi malomaren odnos nekaterih gospodarskih organizacij do naporov pri reševanju omenjenih težav železniškega transporta. Razprava je analizirala tudi kočljiv položaj usnjarske industrije zaradi pomanjkanja kož. V celoti pa smo z letošnjim razvojem gospodarstva v ljubljanskem okraju lahko zadovoljni, saj vsi doslej zbrani in analizirani podatki kažejo, da razvoj gospodarstva v okraju na splošno ugodno poteka in da je pričakovati, da bo predvideni obsef Nadaljevanje . na 2. strani 4 BREDA. 1 I** TE DNI PO SVETU # KENNEDY NA OBISKU V ITALIJI Ameriški predsednik Kennedv je prispel na obisk v Italijo. Italija Je zadnja dežela, ki jo bo Kennedv med evropskim popotovanjem obiskal. Na rimskem le-taiišču so ameriškega predsednika sprejeli predsednik italijanske republike Segni in člani nove italijanske vlade. # U TANT V BUDIMPEŠTI Generalni sekretar OZN U 'lani je pripotoval na tridnevni obisk v Budimpešto. Takoj po prihodu v Budimpešto je U Tanl obiskal predsednika madžarske vlade Ja noša Kadara. # OBISK FURCEVE Na uradni obisk v Veliko Britanijo je dopotovala ministrica za kulturo SZ Jekaterina Fur-cova. # SPORAZUM MED JUGO SLAVIJO IN BELGIJO V Bruslju so podpisali sporazum med Jugoslavijo in Belgijo o transportu potnikov in blaga v cestnem prometu. # LETALSKA NESREČA V letalski nesreči, do katere Je prišlo v bližini mesta Passo Fun-do v Braziliji, se je smrtno ponesrečilo 15 potnikov. Brazilsko potniško letalo se je nenadoma zrušilo na zemljo. Zlet gorenjskih planincev Vsa Planinska društva na Gorenjskem se že nekaj časa pripravljajo na ZLET GORENJSKIH PLANINCEV, ki bo 3. in 4. avgusta letos pri Valvasorjevem domu na Stolu. Društva so izvolila poseben pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da organizira celotno izvedbo zle-ta. Prvotno je bilo zamišljeno, naj bi bil zlet na Završnici pri Žirovnici, toda prevladovalo je mnenje, da bi se zlet lahko spremenil v navadno veselico in da bi s tem zgubil svoj smisel, zato je bilo kasneje odločeno, da bo zbor pri Valvasorjevem domu. Znano je že, da bodo v soboto zvečer številne prireditve in kulturni programi ter nekateri govori, kar bo vse skupaj posvečeno letošnjemu praznovanju 70-letnice slovenske planinske organizacije. Organizatorji pričakujejo nekaj tisoč planincev in številne ugledne predstavnike političnega in družbenega življenja. — C. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogodki • ljudje in dosrodki • Ljudie in dogodki Skromno povečana slika političnih posnetkov na v/hodni zemeljski polobli pokaže precejšnjo naglico premikanja in iskanja širokih posvetov, ki se več aH manj vodijo iz ušesa v uho. Ta povečava posnetkov prihaja iz vzhodnega Berlina, kjer so se ob Ulbrlch-lovi torti za njegov sedemdeseti rojstni dan zbrali vsi člani vzhodne družine k posvetu v ožjem družinskem krogu. Ze ko se je sovjetski premier Nikita Hruščov odpravljal iz Moskve, je prevladovalo mnenje, da sovjetski premier s takšno naglico ne odhaja na obisk v Vzhodno Nemčijo, da bi hitro vzpostavil ravnotežje v obiskih, zakaj pri zahodnih Nemcih je bil nekaj dni pred tem na obisku ameriški predsednik Kennedv, ki je mimogrede pogledal prek berlinskega zidu z daljnogledom tudi v vzhodni svet, ampak, da je cilj njegovega potovanja povsem prilagojen odnosom v vzhodnih državah. Hruščov si sedemdesetega rojstnega dne vzhodnonemške«a državnika Ul- bl plezal po berlinskem zidu, kaj- ščov poudaril, da vključujejo le- ti plezanje se med državniki zelo slabo točkuje. Posredno v svojem drugotnem pomenu Je bil obisk v Berlinu morda tudi protiutež ameriškemu bratenju ž Nem- ninski princip miroljubne koek sistence v peneralno linijo sovjetske zunanje politike in se bodo glede zunanjepolitičnih ciljev dosledno držali tega pravilnega Vzhodni popotnik ci, tako da se Nemci z druge strani Lahe ne bi počutili zapostavljeni. Po vsem sodeč pa je Hruščov prinesel v vzhodni Berlin povsem drug kij. V teh dneh so namreč # Mo- principa. Hkrati pa je Hruščov potrdil, da vključevanje tega načela v sovjetsko zunanjo politiko ne pomeni koek sistence na ideološkem torišču. Tako so zdaj v sponi okoli te- skvi objavili besedilo govora, ki ga vprašanja zapečatena kitajska ga je imel prvi sekretar KP ZSSR hi sovjetska vrata. To z drugimi Hruščov na nedavnem plenumu v besedami pomeni, da se razlike, brichla najbrž ni izbral zato, da^Moskvi. V tem govoru je Hru- ki so o tem vprašanju med Mo- skvo in Pekingom, pred bližnjim sovjetsko - kitajskim sestankom niso /manjšale. Po moskovskih ocenah je vključevanje tega na-čela postalo pravilo sovjetske zunanje politike. Privrženost miru ie dala že lepe rezultate. Takšni tvorni prispevek Sovjetske zveze .ie pripomogel, da tudi Američani več tako težko ne izgovarjajo besed mirnega sožitja. Na drugi strani pa so v Moskvi zelo trdno povedali, da takšna zunanjepolitična smer ne pomeni ideološke vdaje. Mirna koeksi-stenca z državami ue pomeni slabljenja razredne borbe. Ker je ta borba v številnih deželah prisotna, to pomeni, da je koeksi-stenca na ideološkem področju že sama po sebi nemogoča in nedopustna. Vendar pa razrednega boja ne gre pojmovati po kitajsko, ki hkrati z njim mečejo v en koš tudi mirno sožitje med narodi. Razredni boj je stvar delavskega razreda različnih držav. Kdor ne verjame v sposobnost delavskih vrst v posameznih de- Ljudje in^o' želali, ta se tudi veliko i* me na marksizem. ^ Po teh tirih *fZ^l»« popotovanj vzhodnih drz i ^ do berlinskega stikal«ž %y Unu bo »vzhodni vrh«™ končno izdelal stal H* « pogajanja med P*^* skvo, ki se bodo V J«gJ» seiia za izgladltev ali P°*l°b', ,0 jih njih razlik. Po tezah,» ^ Kitajci poslali v g*^^ goče sklepati, da K"3^ spre|et vorih ne zahtevajo samo ^ ja njihovih stališč wnve^ bolj vidno mečejo roica nlb skvi v obraz ki naj ''J-Moskve vabilo na dvoboj. Klta^ b{ spi* ne nagovarjajo samo, a* menila svoja stallšCa;tne M' Iščejo med njimi »zav" ie vodki bi strmoglavile sedm ^ stvo. V tem grmu torej ^ tajski zajec. Vendar V* J ^ splošni podpori, ki jo 7j. nje sovjetsko vodstvo, * £ # uesUivo trdili, da B ,c gvet0!ti bo kruha. Kitajci •» J*L- v W že nekaj let vedejo kot govinl s porcelanom. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liudie in i-I in P1* predvsem pa novi ^f^Ji** Obisk pionirjev iz petih mest KRANJ. 2. julija - Včeraj zjutraj -so dopotovale v Kranj skupi ne pionirjev i/. Pule, Zagreba, Ti-tograda, Bitole in Zemuna. V vsaki skupini je po Sest pionirjev in en vzgojitelj, v Kranju m drugih krajih Gorenjske bodo preživeli štirinajst dni. Njihov obisk je v sklopu medmestne zamenjnve otrok: organizator tc.ua .so -/.ve/.o društev prijateljev mladine. V tem času so tako tudi skupine pionirjev iz Kranja odpotovale v nekatera omenjena mesta, Program bivanju pionirjev iz bratskih mest pri nas je prilagojen težnji, da bi spoznali Čimveč naših krajev pa tudi ljudi. Tako si bodo ogledali Bled. Begunje in Drago, Bohinj, Kranjsko goro, Pokljuko, bolnico »Fran ja-, nekaj kranjskih tovarn in druge krajo — znano iz NOB ali pa po furislič-nih in drugih znamenitostih. Sinočj no pionirje in njihove voditelje obiskali predstavniki občinske skupščine In Socialistične zveze. - S. Otvoritev tabora »Bratstva in enotnosti« Nadaljevanje si. strani 1 Ocena ustavne in volilne dejavnosti i zaii vrsto prihodnjih nalog. Zara-Grne ' di lega so ob koncu razorave tu- LESCE, 2. julija (po telefonu) -Danes -so ob Sobčevem bajarju prisostvovali otvoritvi tabora »Brat stva in enotnosti« udeležene gore. Hrvatske. Srbijo. Mak*don:- ! di sprejeli -sklep, naj izvršni odbor je in Slovenije. Zbralo se jih Jej izrečena načela in stališča upo-okoli 110. Slavnostni otvoritvi soj števa pri izdelavi programa za prisostvovali tudi številni gostje j prihodnje obdobje. in med njimi tudi pred^dnik cen- | Posebno veliko so se govorniki i odnosov tralnega komiteja ZMS TONK zadrževali pri stalutih okraja, ob- > nf.sJ . ( FLOHJANClC. ki je pozdravil ta- , * in, krajevnih skupnosti'in delov- I „..^ " bornike in poudaril pomembnost | nih <>• *>mzaei j. Ugotavljali so,-da 1 -,a^,,.-.^,,„^•„ „i„j- P, . jc na tem nodrocju velik del na-zuruzevanja mladine. Siavnosl so , , « . . log so nerešen, posebno .se pri statutih krajevnih .skupnosti. Ze'izdelani osnutki pa so poini pomanjkljivosti. Mnogi premalo opredeljujejo nalogo na področju družbe-nih služb, nekateri obravnavajo stvari, ki ne sedijo v njihovo področje, na drugi stran j pa izpuščaju svoje prislojnusi i ■"Z j': ;§ .,' ■' . o--.iL stanarin in o uporabi ter gospodar-jenju s sredstvi stanovanjskih hiš. t, Prav Lako kakor v našem gospodarstvu želimo tudi na drugih področjih čim doslednejše uveljavili princip delitve dohodka. Čeprav predstavlja stanovanjska posesl izrazito potrošnjo, je vendar po svojem kvantitativnem obso-ru tolikš- znani delavci po P°sa".a -nogah dejavnosti. * ,;h zV* ukinitvi sklepanja /a,K ,ir.l00v ,e na sedežih krajevn* u» ^ bila nt. dnevnem rcf°.h\iX M jc biio v zadnjih le«n ^nj uradih sklenjen* . vC;ina zakonskih zvez w )f . zvc/« koncev sklepala'_zakon» ^]3r 8 dnu?' H 11,1 na sedežu jeseni s stilom na sedežu ^ake čine. Po krajši ra/-P ' ^Jer* sprejet sklep, da se bou ^ le zakonske zve/c t «b,££,u 4 na. da jc uveljavljanje ekonomskih i krajevnih uradov na cine Jesenice. — ^. nato dopolnili taborniki s kulturnim programem. — B S. Izšla je nova številka »Občana« NESREČE • VOZIL JE BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA V nedeljo ob 1320 se je na cesti I. reda na Zlatem polju v bližini bencinske črpalnice prevrnil • TE2JA POŠKODBA MOPEDI-STA ZARADI VINJENOSTI V ponedeljek ob 15.30 jc na cesti II. reda Ljubelj—Tr/.ič okoli 800 m od predora mopedisl Branko Menic zaradi velike hitrosti in vinjenosti zapeljal s ceste in se prevrnil ter obležal v nezavesti. Pri padcu je dobil pre- osebni avtomobil LJ 53-44, ki ga tres možganov in še več- drugih je vozil Gašper Fajlar. Vozil je poškodb po telesu. i/. Naklcga proti Kranju in pri črpalnici hotel prehitevati tovornjak, v tem pa je iz nasprot hej smeri pripeljalo drugo vozilo. — Fajlar je močno zavrl, zaradi česar se je avtomobil prevrnil. Pri tem sc je njegov sopotnik Andrej Dolinar lažje poškodoval, na vozilu pa je ocenjena škoda na 200.000 dinarjev. Ker je bil Fajlar brez vozniškega izpita, mu je bila preprečena nadaljnja vožnja. « VOZU. JE V PREKRATKI RAZDALJI Na Cesti Staneta Žagarja \ Kranju je trčilo motorno kolo KR 11-147 (voznik Franc Mcšič> v osebni avtomobil KR 11-80 (voznik Jože Močnik j. Osebni avtomobil je vo/d i/ Britola pu>ti • VINJENA MOPEDISTA V ponedeljek /večer okoli 20. ure so Varnostni organi na .lese nicah preprečili nadaljnjo vožnjo d verna vinjenima mopedistoma, ki sta vozila po Cesti maršala Tita. Bila sta to parketai Stanko Pirman (1933) in Anton Cerar (1SJ37), zaposlena v ljubljanski parketarski zadrugi. • USODEN GOSTILNIŠKI PRETEP V jeseniški bolnišnici je v ponedeljek okr. 6. ure zjutraj umrl za ranami Bogo Seljak, doma iz okolice Žirovnice. Pokojni je dobil več udarcev med pretepom, ki je bil v noči od nedelje na ■ 34, številka »Občana« prinaša ' na naslovni si ran i članek Lud v i I ka Rapoše Položaj okraja po ustavi SRS. Franc Gašperin piše o tem, kako se jeseniška občinska skupščina seznanja s problematiko svoje komune, Leopold Krese pa ugotavlja v članku vse večji vpliv ekonomskih enot na j rezultate analize republiškega sveta sindikatov Slovenije o ra/-! voju samoupravljanja v delovnih j organizacijah. Prispevka Stano-I vanjska izgradnja v ljubljanskem okraju in Problemi urbane obno-i ve mesta sta izpod peresa Vinka Mlakarja, Franc Rupret piše o j gospodarjenju s .stano'Vanj.skun . lonilom. Dolfka Bošljatičič pa O i zdravstvenih kolektivih in družbi. ' Sledita članka Lojzeta Jakopiča Nerazumljivo poletje in Načela ; Groma Statuti — podobe razvoja" in odnosov v naših komunah. Vee pri-speVkov je s področja šolstva, kulture itd. -Obean- prinaša tudi sestav skupAčrhe sus. u izredno pomembno. Je stanarina delila v v razmerju r>0:50 na j amortizacijo in hišni .sklad, le v I nekaterih Izjemah jc lahko ObLO j menjal ta odlok v korist hišnih I skladov do 60 odst. Tako so bile i administrativno ustvarjene skupi-! ne revnih in bogatih hiš. Zato j je bilo v povprečju gospodar-1 jenje s stanovanjskimi hišami sla-;n podobno j !:<>- V novih pa m^raeionaiiio. Ilisni sveti starih hiš ob taki situaciji praktično nišo mogl) opravljati 4 Doslej ujjod"^ k0„c proizvodnje in storitev leta vsekakor dosežc0; a0#& Zlasti ugodne rc^U^c^ industrija kot naša jan- v p,-nejša gospodarska V**°^m vih pdtih mesecih so W ■ rlITlj podjetja kljub dolg' |'\0Vpoln'f ki vame proiz .•dno ie otežkocala r©- vl unio?- J' • CC8 planskih "^-\t is,in SVOdtfjO v printetf«^ 7il H 2 Pomembni sklepi glede odkupnih cen (le-te bi m^^-ialc čimprej biti enake v vseh občinah ljubljanskega okraja), vzdrževanja gozdov in ostalih koop -i 'a m..sk i h ■obveznosti. Gl«de prenosa gozdov družbene lastnine in izvajanja ureditvenih načrtov v zasebnih gozdovih od KZ na GG Kranj, pa naj omenimo, da je bila sklenjena z občinsko sli u pse in o. pogodba, ki obsega določene obveznosti GG Kranj v škofjeloški, komuni. Daljo je bilo .sprejel lh pet odlokov S področja .-.lanovanjsko problematiko itd. Občinska skupščina je .sprejela tudi sklep, da se v Železnikih ustanovi obrtno podjetje NIKO. Med vsemi sprejetimi odloki s področja stanovanjskega gospodarjenja, pa je nedvomno najpomembnejši odlok o notranji delitvi obdobjem preteklegaJ^LvU odstotkov. Tudi v k«*WJ „bi* nujpih popravil, kar je hišne svete posledice ostre zime P0^ $r>0^ žujejo in tudi »kasnem ^ vplr v precejšnji meri pasiviziralo. St. S. 3 Izkoristiti moramo vse možnosti pomenile velik gospodarski potencial. Nujno bo treba zagotovili enakomeren in hitrejši razvoj teh panog gospodarstva, kajti od tega bo odvisno bodoče zaposlovanje žensk, ki v jeseniški občini dosega le nekaj »• i polovico republiškega povprečja od skupnega števila zaposlenih, pa tudi rešitev vprašanja, koliko časa bodo Se številne družine stanovale v barakah, kdaj bodo odstranjene ruševine iz središča Jesenic, koliko sredstev bo za kulturo, šport in druge dejavnosti. V nadaljevanju so izvolili 13 svetov in 3 komisije, ki jih sestavljajo nekateri dosedanji, danska setev ne lx).^"La vala na količino pnde»k ' sC U cioiavno^t : , /in° ino gradbenih podjetij ^Pfp^ Tudi gradbena nadalje povečuje m sedene. Zaradi povec- ..^an itn''11'1"' ne dejavnosti pa že P"^*^' osnovnih gradbenih ™ cCmcn' zlasti opečnih elemento . ta in lesa. p-\ 'F V železniškem ^^„Jfr**' že omenjen problem P1, ^ g ga kroženja vagonov, gledu nam primanjkuj j0li3' predpis, da je P^K< ^ razložiti vagon v •' 08 A, uradnega delovnega t«^ jl leznici in ne v šestjaJpo I1 prispel tovor na j»zk stajo. •„; st °\. Tudi promet v ''"f.? '%j t vija normalno, so sezonski vpliv se je zlasti povec rišem. — P. al i' lctn's ki tu- Prihod udeležencev na proslavo dneva borca na Vodiški planini i julija 1963 l l Gf L'Da &AT>qvljica .V' ^ Dostopi njim pa jc v prekratki razdalji pripeljal motorist in sc zaletel vanj. Motorist se je pri padcu lažje poškodoval, na vozilih pa je škode za okoli 53.000 dinarjev. e VINJEN STROJEVODJA V nedeljo zvečer je na vlečnem tiru jeseniške železniške postaje iztirila lokomotiva št. 2925. Stio- Kranju in zavijaj v desno,^ za ponedeljek v gostilni »Stol« v Žirovnici. Zadevo se raziskujejo. # LTOPLJENEC NA BREGU SAVE V nedeljo dopoldne je Franc Porenta našel na. bregu Save pod jezom Porentove zage truplo ne znanega moškega. Ugotovljeno j* bilo, da je utopljenec Jernej Kri i>iV» bit ' <-ii i o* ' / i » 'hrija loto ("v-sa^r^i *mi&ba.fil ■mJ0L \-\odja Alojz. \Volf |e vlekel z | žaj, 48, doma iz Cegelmce 11 pri Naklem. Križa ja s<> pogrešali od torka 25. junija letos, ko sc je s kolesom odpeljal z. doma. lsle^a dne so našli ob bregu Save njegovo kolo, v nedeljo pa njegovo truplo. lokomotivo na slepi tir 13 naloženih vagonov in zadel v grudobran, ker je prepozno zaviral. Bil je vinjen in so ga odpeljali na odvzem krvi. Studa) je minimalna. Vreme VREMENSKA SLIKA Dotok toplih zračnih gmot z jugozahodnimi vetrovi sc počasi pomika proti vzhodu. Za njimi pa doteka nekoliko hladnejši zrak, vendar se vreme Ue bo bistveno izpremenilo. IZGLEDI ZA DANES IN JUTRI Deloma sončno vreme s .spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času možni;7krajevne plohe in nevihte. STANJE VREMENA V TOREK OB 13. uri Ljubljana 26 stopinj:"Planica 23 stopinj; Lesce-Bled 25 stopinj, ziv-či pritisk 1014 milibarov, pritisk pada"; Jezersko 22 stopinj in Tiir.1av-Kredarica £> stopinj Celzija. Dostopi: 1. Bohinjska Bistrica—Rovtarica—Vodiška planina Na odseku ceste Rovtarica—Vodiška planina bo v času od 5.me zjutraj do 13. ure popoldne dovoljen enosmerni promet. Po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri. 2. Radovljica—Laiicovo—Sp. Llpnica—Vodiška planina Na odseku ceste Sp. Lipnicu—Vodiška planina bo v času od 5, ure zjutraj do 15. ure popoldne dovoljen enosmerni promet, po 15. uri enosmerni promet v obratni smeri, in to samo za osebne avtomobile in motorna kolesa. Za (težja vozila na tem odseku na dan proslave promet ni dovoljen. 3. Podnarl—Sp. Lipnica—Vodiška planina 4. škot j a Loka—Cešnjica—Rudno—Rovtarica—Vodiška planina Na odseku ceste Rudno—Rovtarica—Vodiška planina bo v času Od i>. ure zjutraj do 18« ure iRipoUlne dovoljen enosmerni promet, po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri. Udeležence proslave — voznike motornih vozil naprošamo, da upoštevajo navedene časovne omejitve za enosmerni promet in jih opozarjamo na previdno vožnjo. Odbor za proslavo dneva Imrca na Vodiški pla«,:"' SRrnv *nP--, Jf)(53 Reorssai)jlzaci>R sindikatov v radovljiški občini ^a kratkem valu •U:s'-: ~ Minuli teden j v kvarni Veriga posveto-•^J« o problemih proizvodnje J*«*. Razpravljali so o Sramu razvoja stri jo iro-m- vijacnc inau v prihodnjem obdobju. 4ekAi°VLJICA ~ V ,nf,sa svotu RADOVLJICA — Pri občinskem sindikalnem sve tu Radovljica so minuli teden na posebni ustanovni konferenci izvolili nov odbor sindikata za industrijo. S tem jc dojconeno opravljena reorganizacija in ustanovitev strokovnih sindikatov za vse tri glavne dejavnosti gospodarskega in družbenega življenja: za storitvene stroke, za družbene službe in za proizvodne panoge. O dosedanjih organizacijskih spremembah in o nadaljnjem koordiniranem delu vseh treh novih odborov bo v kratkem razpravljal razširjeni plenum ObSS. j p bil v Ka- člani T" '''''' encl ~ ro/uv , n"m;l ~~ 80 obravi 1 »eUk H^POdarjenja v prvih *2I OHw.,strokovnih Za „I,, j0*11' »>a so se tudi »u»nbrT rC ^orovske spre- kimbU^;iJNJE ~ Tov: ; ^•etonskemil mačaju dela tošrpa proizvodni načrt. Lešnikov1*01 ZVOdnja jc za 38 oi' meseci VErJa ^ lanake v Petih pravo-affn Pa zato' ker lSO hvo*, SklenilL PORodbe za n.io dol- m Pa m s Proi zvodnike'Vtartali- Zanimive so ^^an'io kažejo mgl° rast lev i/ZVoza smnči ter po-*tiuč: i to in cone za par Ukote" J*v^t«nuči se je gibal 40.G7I)' 1960 60 zvozili Vr^lao,,arol 6muci v skupni ll( j^*95.500 dolarjev, v le- i V zadnjih letih smo na področju gospodarstva ze pridobili precej izkušenj v samoupraviia-nju in v delitvi dohodkov. To nam omogoča, da bomo v bližnji ; prihodnosti lahko dokončno izoblikovali popolnejši sistem delit- ! ve, ki bo v največji meri upošte- i| val delež, vsakega posameznika v skupnem prizadevanju kolektiva in pa tudi primerno stimuliral. Mnogo pa je Še pomanjkljivosti, ki otežkočajo intenzivnejše sode- ' lovanje vseh članbv delovne skupine ali ekonomske enote. Delu: vzrok temu je tudi zapoznelo al', celo netočno obveščanje članov kolektiva o gibanju proizvodnje in o gospodarskih dosežkih celotnega nodjetja kakor tudi posameznih enot. Prav z boIJSim in stalnim ter pravočasnim obveščanjem bi zbudili večje zanimanje upravljavcev. Tudi spretnejle poslovanje računovodstva bi s točnimi in pravočasnimi preglednimi obračuni pripomoglo k holišemu obveščanju članov kolek i iva. Razgovori o pripravah statutov delovnih organizacij so bili na skupščini precej splošni. Iz. razprave smo lahko ugotovili, da so V večini primerov komisiie siori-le zelo malo. Le dve podjetji sla « T^ml? že 54 370 pa" tv. i. dolafjov, Jetos pa SO o 499.000 bah~D™ *? sklenjonih pogod- Parov?^11^ inozemstvo 66.800 jev. Vrednosti 751000 dolar- Clh rK]LE;D T v totošnjih l> i maia spjanuarja do vključno Žtovilf> a** moi"no oovočalo d0vl.iiški v in nocn'n v ra-£ bii01 Kom"ni. Lansko leto 57°% en**~ 01 tas" ;Ptv nas ]" od,!,' 1Ctas °a 63-024 a! l 3°' k°V V<* Zanimivo tl!i'h Bt*tZ Povečanje števila l4-804 ali- 2nažaod 10108 na tcm ko fjf 46 odstotkov, med-",tov poveći °bisk domačih go-lh 1« za o V teh POtih m«se-.°*a štovu" ^totka. Od eelot-^ajvci! !UriKt°v so zabelc-V Bohinc 0b^a "a Bledu in 5* Mevn >JV(.x- ^a,*^11- Upostevr.t7"pa" je stiski rnesec'11 t0 ŠOl° Pie<1" KROPA — Pred dnevi so tovarno vijakov »Plamen« v Kropi obiskali predstavniki občinske skupščine Radovljica, da bi i ru z vodilnimi delavci ugotovili poglavitne vzroke, ki so onemogočili izpolnitev družbenega plana v prvih petih mesecih. Tovarna je v zadnjih nekaj mesecih rekonstruirala in razširila svoje obrate. Z novimi napravami pa letos v prvih petih mesecih niti količinsko niti vrednostno ni izpolnila proizvodnega plana. Ali so vzroki za to subjektivne ali objektivne narave? Prvi meseci letošnjega leta so šc vedno potekali v znamenju zaprtega trga za vijačno blago. S tem v zvezi je bilo pod jel je posebej prizadeto, ker nt bila dobavljena večja količina valjane žice prav za asortiment, ki bi ga lahko prodali. Zaradi pomanjkanja delavcev — kvalificiranih in nekvalificiranih, ki so ob lanskem zastoju na trgu vijakov ZapUSCali podjetje, je bil procent izkoriščanja kapacitet razgovo- j mnogo manjši, kakor pa jc nor-podjetja j malno. Poseben problem ie tudi pomanjkanje ključavničarjev-orodjarjev, ki naj bi v zadostni količini izdelovali potrebna orodja. S tem v zvezi je treba omeniti, da so stali avtomati za prpiz-vodnjo vijakov manjših dimenzij, za katere so potrebna prod i a iz DOSebno trdega materiala. Zanje je. podjetje Jugorapid iz Zacreba uspelo izooslovati restrikcijo na uvoz, z dobavo naročila tovarne Plamen pa je zavlačevalo več kot pol leta, potem pa jc naročilo zavrnilo. {ehniJi*Ski odbor Poklicne sole za kovinsko in clektro-iKo stroko v Kranju, Cankarjeva 2 razpisuje delovno mesto hišnika H^°}' kvalificiran mizar ali kvalificiran kovinar. p0 Prav"?ZM.°^ago Jc dvosobno stanovanje. Osebni .dohodki - Naslon i ^ ^ RittMIIMHl' ' MOP službe po možnosti 1. septembra 1963. ej^tL!.dbe. Pošljite na naslov: Poklicni šola kovinarske in •'"•»■jut na iu'.siuv. roiJicii'4 ^ui« isuv ii'ai snu r°tehniškc stroke, Kranj, Cankarjeva ulica 2. 0fiVESTi LO a,1' TER CrJJS0 VSE GOSPODARSKE IN DRUGE ORG/VNI7.A-JS^Uh obr AVNE ORGANE IN ZAVODE, ki uporabljajo pri Sl .'n Podrug*' ?redpisanc za proračunske komitente, da so na D Loki i^1^.0..1^18 r,a območju našega zavoda, to je v Kranju, r'8pevkov 2" r^'^u na razpolago novi prenosni nalogi za plačilo fobr"aĆUnski naloC|aln° zavarovanto (Obr.70/a) In novi virmanski llSl/a) naI°gi za plačilo prispevka za socialno zavarovanje zave zanci julija 1963 prenosne naloge in virmanske naloge za pki- (SZJ* uborabi'r"- °P°zar.iamo na to, da morajo od 1 vVa-n.ic pr| 1:1,1 nove prenosne naloge in virn Xjje2p°gojnoPevkov za socialno zavarovanje. Pristojne SDK bodo k*. "JC Dri*„ ■ —J'lt»'"»"^ ' ne b0fi acalc vsa plačila prispevkov za socialno zavarova Uo nakazani na novih obrazcih 70/a in 1151/a. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO Z\VAROVANJE KRANJ Preden je bilo vse urejeno za uvoz teh orodij, jc minijo zopet neka) mesecev. Zastala ie dobava strojev za rezkanje uiorov. Tako so tudi visoki fiksni stroški bremenili dober finančni uspeh podjetja. In kako rešujejo navedene probleme? V marcu se je stanje na trgu izboljšalo, prišla so pova naročila, zaooslili so 31 novih delavcev, ki jih je treba sicer ŠC priučiti, čez nekaj tednov pa bo sledila dobava orodij za proizvodnjo malih dimenzij, a tudi glede dobave materiala ,!<• situacija mnogo boljša. Kar pa se tiče proizvodnje visoko kvalitetnih vijakov (narejeni so /.c poizkusi in prve dobave so tu), se bo položaj izboljšal z nabavo nove peči za kaljenje, pa tudi z dopolnitvijo visoko kvalificiranih tehničnih kadrov, ki jih podjetje štipendira. I V podjetju se nadejajo, da se bo položaj i/boljšal in da hod■> ' problemi, ki so zavrli izpolnitev I plana v prvih petih mesecih, čeprav so objel, i i- irra zpačaja, do i konca leta odpravljeni; tako bo Btarl v novo poslovno leto nor- , malen, — B. Praprotnik že izdelali osnutke, medtem ko se drugod še niso lotili dela dovolj resno aH pa se ukvarjajo s pripravo statutov t« posamezniki. Pri ('<('• Bled so organizirali Široko razoravo o stalutih, v'katero! So zajelj dane kolektiva, na razgovor pa so povabili slrokovnja-ke. \'a skupščini so odločno zavrnili mnenje, da bi kako podjetje lahko sestavilo svojo notranjo zakonodajo po tujem vzorcu, ne da bi pri tem zajelo specifičnosti la '.t si €•'•:» i>»ri.iet.j;i. Razprave o stalutih bi morale razgibati VSC lane delovnega kolektiva. Nadaljnja krepitev strokovnih služb in njihovo usposabljanje za * pi jO poslov no učinkovitost je pomembna naloga sindikalnih organizacij. Le-te se bodo morale odločno zavzemati, da sc okrepili tehnične, komercialne in druge službe z najboljšimi kadri. V \ takem primeru hi morali preskrbeli za njihovo namestitev, hkrati pa 8 pravilno delovno or-e nii/.uijo izkoristiti delovno sposobnost slehernega strokovnjaka in vsakega člana delovnega kolektiva. Na skupščini je bilo izrečenih še VTStO zelo tehtnih misli. Govorili so o poslovnem združevanju sorodnih strok in dejavnosti, da bi / združenimi silami dosegli večji učinek. Pri takšnih prizadevanjih je včasih preveč okostene losti in neutemeljenih predsodkov, ki ovirajo napredek v tej smeri. J. B. Razdelili bodo odlikovanja Radovljica, 3. julija — Zvedeli smo, da ho ObO ZB Radovljica skupaj s krajevnimi organizacija mi organiziral množični odhod na Vodiško planino, kjer bo jutri slavnostna otvoritev »PARTIZANSKEGA DOMA«. Mnogi bodo na Vodice odšli s svojimi avtomo bili in avtobusi, medtem ko bodo prebivavd Krope, Kamne gorice in okoliških krajev šli večinoma pes. V dneh praznovanja bodo krajevne organizacije ZB v radovljiški komuni razdelile zaslužnim borcem in aktivistom NOV odlikovanja. V počastitev dneva borca pa bo ObO ZB priredil v bolnišnici za duševne bolezni v Begunjah kulturno prireditev. Program bodo med drugim izvajali pevci radovljiškega okteta »A. T. Linhart«. — B. Albin Polajnar razstavila na Bledu Bled, 2. julija — V razstavnih Prostorih festivalne dvorane je bila danes otvoritev razstave del akademskega slikarja Albina Polajnarja, profesorja likovnega pouka na osnovni šoli v Bohinjski Bi' i rici. Likovna komisija sveta Svobod Radovljica, prireditelj stalnih in sezonskih prireditev na Bledu, je že izdelala seznam razstav za poletni čas. Omenjena razstava, ki je že četrta po vrsti, bo odprla do 16. julija. — J. Dela pri gradnji vodovoda v Podnartu hitro napredujejo- Pri vodnem podjetju v Kamni gorici, ki izvaja ta dela, pravijo, voda po ceveh stekla še pred zimo vodo-da ho Tudi na gimnaziji in poklicni šoli lepi uspehi Jesenice — Pred kratkim so zaključili z izpiti tudi na jeseniški gimnaziji in na jeseniški poklic ni industrijski šoli. Od 47 kan- I didatov, ki so sc prijavili k za- j ključnemu izpitu na gimnaziji, je opravilo izpii uspešno 44 kandi- i datov, medtem ko SO bili trije ; odloženi za jesenski rok. Izpit je : opravilo z odličnim uspehom 5 dijakov, s prav dobrim 13. Tudi i letošnji zaključni izpiti na jeseniški gimnaziji so pokazali, da sedanja oblika ni primerna, ker je preozka, in da je potrebna širša oblika zakijučnib izpitov na I gimnazijah. Na poklicni industrijski šoli, ki je letos prvič uvedla zaključne izpite po načinu \ drugostopenjskih šol, pa je opravilo zaključni izpit 41 kandidatov, medtem ko sta bila dva odložena za jesenski rok. Odlični uspeh sta dosegla 2, prav dobrega jc doseglo 26 itd. Na poklicni šoli pa so ugotovili, da je novi naČin opravljanja izpiten primernejši. — U. Piknik delovnih kolektivov RADOVLJICA. 3. julija - V počastitev praznovanja dneva borcev bo turistični transportni biro ,jU(?o-tJovanskih ž.t leznic iz Ljubljane priredil veliko srečanje delovnih kolektivov. Piknik delovnih kolektivov bo .julij — na dan borca — v Podvijui. — š. Kot ttterit >i • Al sprejem in odpovedovanje delovnih raz-' ' pri Podjetju SAP - Lpbl|ana, slovna enota »Gorenjska« razpisuje prosto delovno mesto §efa obrata servisov ^°8Qji za razpisano delovno mesto so: 2 el!!0-!n! ;p-cnir s 3 letno prakso na delovnem mestu; ' r*"Ojnj tehnik od 5- do 10-letno prakso na delovnem niestu, toiene ^ P ,\ Pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pis-Vinje* cH'Uc"V pcs'ati komisiji r.a sprejem in odpovedo-^Ov'ha p 1 razmerij pri podjetju SAP-Ljubljana, po-^ lota 'Gorenjska«. Kranj. , a<:pls Vc'ia do zasedbe delovnega mesta. Kroparski /ebljarji (ki pa sedaj niso več samo Sebi j ar Ji) delajo v popolnoma drugačnih prostorih, so delali njihovi prcdhoduikl. Na sliki: delovna mesta v novem obratu Plamena .(.t Ob Savi Dolinki # NA JESENICAH je bil w - raj pop. razširjeni plenum Ob;\ ZMS. Razen članov plenuma s > se ga udeležili tudi predstavni« ki občinske skupščine ter družbenih in političnih organizaeij. Poslušali so referat »Nekateri problemi šolanju, izučivin.ja in izobraževanja mladini* in području jeseniške komune.- O NA JESENICAH bed* podelili v okviru praznika dneva borca 710 udeležencem narotl-iiHisv obrulilnr vojno OdltltOt > nja, ki jih je poslal občinskemu odboru ZB kabinet /a odlikovanju. Dva bosta odlikovana z redom partizanske zvezde III. stopnje, šest z redom bratstvu in enotnosti II. stopnje, 39 z redom za hrabrost itd. O V ZKLKZARNI NA .IliSI'-NTCAH zaostrujejo postopek proti neopravičenim izostajanjem. V valjarni 1300 so sklenili glede na pomanjkanje delavcev zavzeti strožje stali-c<\ V prihodnje bodo odpovedali delovno razmerje vsakomur, ki. bo imel v letu 7 neopravičenih izostankov, pa čeprav v daljših presledkih. Upajo, da bodo ' tem ublažili probleme Okrog pomanjkanja delavcev. 4 NA JESENICAH je razen poklicne gasivske čete Železarne Jesenice tudi prostovoljno gosivsko društvo Jesenice-me-sto. Le to obstaja že 70 let in bo praznovalo v nedeljo svojo 70-letnico. Dopoldne bo na Jesenicah sprejem gostov, parada i ji zborovanje, ob zaključku pa bo nastop poklicnih in prostovoljnih gasivcev pri samskem domu na Plavžu. Popoldne pa bodo organizirali izlet na planino pod Golieo. 9 na ME2AKLJ1 so skoraj vsak dan skuDinski izleti, ki jih organizirajo razne organizacije in tudi ustanove. Posebno obiskana pa je v letošnjem letu Mežaklja ob nedeljah. Videti je. da postaja Mežaklja v«« bolj privlačna spričo leno Hinjenoga počitniškega doma « solidno postrežbo n preovfKm asaradi usposobi jene ceste za avtomobile in avtobuse. Me/.akl- i je danfss dosegljiva v '20 rnlTU- tah. Pohod v Cerkno Občinski odbor ZB in ZROP ter druge politične in družbene orga-oizacije v Radovljici so že pri. čele s pripravami na pohod v Cerkno, ki bo 8. septembia. Pred kratkim je bil že drugi sestanek pripravljalnega odbora, na Scate-iciii so 'zbrali štab združenega i 1 rada. v okviru katerega • . b-pohoda udeležili bivši borci Cankarjevega iti VDV bataljona M" I pripadniki predvojaške vzgoje. , Da bi bila udeležba in orga:,:-izacija dobri, so že določili - pot i pohoda in priveli a potrebnimi |pri-I pravami. — N. R. PARTIZANSKA ZAPRISEGA (Ive šubic, 1963), slika v PARTIZANSKEM DOMU na Vodiški planini, kjer bo v četrtek osrednja proslava ob DNEVU BORCA Glejte, glejte! Šc tam jc zagorelo!* »Ste slišali, kako jc padla zadaj za hribom!« »Vse bodo razbili iti požgali!« Tako srni jadikovali skriti v gostem smrečju na neki vzpetini, od koder jc bila razvidna celotna planota v. osamljenitni kmetijami. Avioni so kroiili, se spuščali navzdol, odmetavali bombe in sc z bučnim brnenjem motorjev znova dvigali visoko v zrak, da bi izbirali nove tarče. * Ni bilo dvoma, da je bila to zadnja — toda huda hajka.. Mnoge kmetije so bile ppigark in z največjimi težavami tudi obnovljene. Druge s > srečno taknil še prašiča in brigada se jc pošteno nahranila. On — »stari« — pa si jc mel roke od zadovoljstva in govoril: »Veste, nu, tod veliko jemo zelje, in t "d i če delamo v bosti, ne postanemo tako hitro lačni.« A kaj bo sedaj deial? Bo še tako zgovoren? Kakšno škodo sn napravile bombe? So vsaj ljudje vsi preživeli? Vse to je bilo prekrito s tančico negotovosti. Izbiral sem besede in se v mislih pripravljal na tolažilni govor. Kot nalašč sem našel prav njega pred hišo. S samokolnico jc vozil kamenje iz hleva, ki je bil z ene strani porušen. preživele vojno vihro in so bile sedaj med prvimi pozelc-nclimi bukvami obetajoče pomladi leta 1945 videti šc bolj priljubljene. Vse so bile zatočišče partizanov in vsak je imel te hiše za svoj dom. Nemci, četniki, falangisti in drugi plačani branitelji preživele tiranije so pribrumeti pred nekaj dnevi. Kot podgane iz goreče ladje so se umikali z bojišč in v brezupnem divjanju na svojem pohodu prekašali Atilo. Naselili so se po kmetijah. O tem smo obvestili zavc/jvške enote v bližini. Ti so prišli na pomoč z avioni. Bombe so spuščali na označene kraje in kmetije, toda sovražne enote so že odnesle pete in vse dobro in slabo jc bilo sedaj samo naše. Naslednji dan so sc zbrali člani okrajnega NO odbora. »Tovariši in tovariŠice! Kot oblastni organ prav v tej nesreči nc smemo pustiti ljudi osamljene. Obiskati moramo prizadete domačije, sc lepo pogovoriti z ljudmi, in če je treba, jim izreči naše sožalje. Tudi nekaj pomoči bomo dali. Denar že imamo.« Razprava jc bila kratka. S i-,mo nekaj vprašanj. Potem ie vsakdo krenil na svojo pot do ljudi in krajev, kamor jc bil določen. Prvi moj obisk je veljal lepi kmetiji v osamljenem logu, po katerem je žuborel potoček. Do zadnje hajke, pred dnevi, sem poznal razmere v hiši. Dve dekleti sta bili kurirla, obvešče-vavki, kuhali sta partizanom in delali doma na kmetiji. »Stari«, kot smo mu rekli, jc bil zelo skrben gospodar, resen in natančen. Tik pred hajko jc prišla mimo brigada. Nikjer v bližini ni bilo najti mesa, živine in drugega. On pa je imel v br.tvvt čeber kislega zelja in kupček semenskega krompirja. Ponudil jim je. Intendant }e nekje iz- »Nt:, kaj pa vi tod okrog?« me je nagovoril. V prsih me je nekaj stisnilo. Doživel sem prav nasprotno od tistega, kar sem pričakoval. Po kratkem času sem sc zbral, vendar >fi čakal na odgovor. »Ste Vidjeli to drhal? In kako so se znašali tod okrog. K sreči, da so hitro Šli. Mudilo sc jim jc. Vedo, da sc jim bliža konec. Nikamor sc nc bodo mogli skriti,« jc pravil brez prediba in stal ob samokolnici, ki jo je bil ustavil sredi dvorišča pred hišo. »Kje pa so dekleta?« sem vprašal zelo previdno, zakaj ničesar nisem vedel o njihovi usodi ob bombardiranju in ob celotni tej hajki. »Na vaje so šle. Pet se učijo. Celo reč pripravljajo sedaj ob osvoboditvi! Kakih petdeset deklet je v zboru. In kako lepo ■/..:pojejo! Slišal sem jih že. Lepo bo, veste«, je še dejal in je bil nekako razočaran, ker se nisem Še seznanil s temi stvarmi in nisem pohvalil njegovih deklet v tem zboru. Pogovorila sva se o bližnji svobodi, o obnovi njegovega hleva in o pomladanskem oranju. Ko sem šel naprej proti drugim oškodovancem, sem šele spoznal moč tega človeka in tamkajšnjih ljudi sploh. Bili smo zaskrbljeni zaradi porušenih hiš, nove škode in nekaterih žrtev. Ta, prizadeti, pa je govoril samo o pevskem zboru in o dolgo pričakovani svobodi. »'ZDAJ ZAORI PESEM O StOBODI...« Tako je zapelo desetine mladi!' deklet, oblečenih v zclenr> in belo svilo zavezniških padal. Njihova pesem je bila znanivka novega časa. In le malokje so si lahkot predstavljali, pod kakšni->ni pogoji in ob kakšni volji so nastajale te pesmi. ZVONIMIR Dan borca v tržiški občini LOM — V tržiški občini bodo jutrišnji praznik DAN BORCA proslavili z zborovanjem v znani partizanski vasici Lomu. Danes zvečer se bodo v Tržiču zbrale partizanske patrulje, ki bodo potem odšle proti Lomu. Na poti bodo udeleženci pohoda položili vence na spomenik padlim borcem, ustavili pa se bodo pri Tiču, kjer bo partizanski večer ob tabornem ognju. Jutri zjutraj bo iz Tržiča in okoliških vasi množični odhod v Lom, kjer bo dopoldne ob 10. uri slavnostno zborovanje. Hkrati se v Tržiču pripravljajo na praznovanje dneva borca na Vodiški planini oziroma skrbijo, da bo tudi iz tržiške občine na osrednji proslavi dobra udeležba. Naslednjo nedeljo bo spominska proslava v Cegelšah, kjer bodo ob 21. obletnici ustrelitve talcev preuredili tudi tamkajšnji spomenik in priredili žalno slovesnost. — 2. V teh dneh tovarna kos In srpov Tržič premešča stroje Iz starega obrata II v nov objekt. Takoj za tem bodo staro stavbo porušili, saj bo na njenem mestu stala nova stolpnica Iz naših komun Za večjo produktivnost Akcija naj bi bila trajna! — Ta misel je bila med drugim izražena na nedavnem posvetu, ko so se na pobudo ZMS v LTH v Skorji Loki zbrali številni" predstavniki ekonomskih enot, organov samoupravljanja in uprave te gospodarske organizacije. Sestali so se namreč z namenom, da bi razpravljali o možnostih vključevanja oziroma izvajanja tekmovanja za dvig produktivnosti dela, ki ga je med aktivi ZMS gospodarskih organizacij razpisal ob sodelovanju društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav OK ZMS Ljubljana, in sicer v počastitev proslavljanja 20-letnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine. Akcija za dvig produktivnosti dela nikakor ne sme iti mimo dobro izdelanega perspektivnega plana podjetja, ki na5 temelji na analizi tržišea. kakor tudi ne mimo dobre kadrovske politike, ki naj bi omogočita boljši sistem strokovnega izobraževanja, in ne brez povečanega prizadevanja za uvajanje znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo itd. Prav zato so bile nedvomno pomembne besede, ki so bile izrečene na fem posvetu: čeprav je mladina pobudnik te akcije, ne sme ostati sama, zakaj to mora poslati akcija celotnega kolektiva. Morda ne bi bilo odveč, če bi našteli nagrade, ki bodo ob koncu tekmovanja (20. decembra 1963) podeljene najboljšim aktivom in posameznikom. Za aktive ZMS je predviden za prvo nagrado televizijski sprejemnik — ekran 59, za drugo prav tako televizijski sprejemnik — vendar z ekranom 53 — m za tretjo radioaparat z gramofonom. Za posameznike pa: skuter Pretiš NSU, moped colibri in Ro-govo športno kolo. — St. S. Priprave za krajevni praznik Šenčur — V minulem tednu so se krajevne politične in družbene organizacije Šenčurja — oz. območja bivše občine Šenčur že pričele pripravljati na letošnji krajevni praznik, ki ga bodo praznovali od 14. do 22. julija. Ves teden bodo športne, kulturne in zabavne prireditve. Pomemben delež pri programu bo dalo letos AMD, ki bo na nedeljo kot uvod v praznovanje razvilo tudi društveni prapor, nadalje bo izvedlo propagandno paradno vožnjo, v kateri bo predvidoma sodelovalo okoli 400 motornih vozil. Zelo pester program pa pripravljajo tudi športno društvo, gasivci, strelci in politične organizacije. — R. Največ izvoza mesecih V podjetju Tckslilindus Kranj menijo, da bodo pretežni del sv jega izvoza realizirali v poleta* mesecih; to je v juniju, julij" avgustu. Do konca maja — lo \ v prvih petih mesecih —■ Pa JQ podjetje izvozilo dobro cctru^ postavljenega plana. V tem dob ju je vrednost prm«0™ porasla v primerjavi s Prvl.m'dPt< tirni meseci leta J962 za H °a* Ta mesec bodo v posadi" obratih podjetja Tekstihndus g nastopili kolektivni ozironja menski dopusti ter potrebeni mont. Vendar je vse to v 1 nem planu podjetja predviden ■ Glede oskrbe z uvoženim produkcijskim materialom se položaj zadnje čase izboljsav^ je banka odobrila dodatna o* na sredstva. Proizvodnjo zeW pri rajo različni izvori bombaž* ^ nas namreč tudi ni m0g5J, me-biti enotne barve za 0£e trov tkanin. Celofana m mo* -e dobiti v vsej državi. V ^^jjon zato ogroženih poldrug p0. metrov tkanin. Prav tako* Jjfl novno postalo perece etovi\e faktorja pri izvozu, ker s *aSj cene na tekstilnem ^frjj! da padajo. Zanimiv je P°^tovarne delajo v zunanjem sve med-že na 64 statveni sistem, ^ tem ko je pri nas povprecj na šestih avtomatih. aj Tekstihndus bo rekonstru tkalnice in tako postopoma. ' vil kompletno avtoma i'-£. obrata. Prav od te rekonsi .v je pričakuje delovni *jjn0Sti, znatno povečanje sto jcorist spremembo asortimenta v ,anje finalnih tkanin in izb\,rjSpe-kvalitete. Vse to pa mora p ^ vati predvsem k večjemu Nadaljnji razvoj turizma in g°stinstV^ KRANJ - Na ™6™ ji občanskega sveta *»j raz-zem in gostinstvo so L rah v pravijali o sedanjih raZ oVeZ<1' teh dveh med seboj zcl0,i nek»i nih panogah in obravnava .a[ načel, po katerih naj bi ij bi v nadaljnji razvoj. Tako » ^ fty \ lauti111111 iu/.vwj' — vtika prihodnje obveljala P°m . ^izločevanja enakih obveznostma benega in zasebnega g0kupnost'' sektorja do družbene .^rjen z razvoj pa naj bi bil P_rJp j}Zarni-dobrimi vsestranskimi ar tup-Investiranje in poslova "J izacil stičnih gospodarskih org ^ je treba gledati skozi pn*1 oZab-labilnosti, pri tem pa 11 oStaliIrt 1 jati na povezovanje z dogajanjem v komuni- ^ Kot primer za to so me ]etali-gim navajali tudi gradnJ b«, šča na Brnikih. V zvezi s svet moral razmišlja*1..0objelcto* turističnih in gostinski" na tem območju. Še vedno pomanjkanje kvalitetnih kož V P )0&' V tovarni usnja Runo Tržič se tudi letos, čeprav v nekoliko spremenjeni obliki, pojavljajo V nedeljo so v Goricah praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so v Tenetlšah odkrili spominsko ploščo padlim borcem Vladlmirju Požgaju, Francu Betonu, Pavli Ažmanovl in Pavlu Bartelu. Pri proslavi so sodelovali pripadniki mladinskega odreda predvojaške vzgoje iz Tržiča, kranjska godba na pihala, pevski zbor iz Stražlšča, učenci s Trstenika hi predstavniki sosednjih krajevnih organi-zaoij ZB s prapori. Slavnostni govor je imel predsednik ZB občine Kranj Vinko Kepic nekateri stari problemi- .g * jetju sicer zagotavljajo- sUr0vi daj preskrba z domači* ^ nami glede količin 1d rCd^. težave pa nastopajo P trP» glede kvalitete, ki ^UjščePJ* zaradi predolgega USKH£ koZ»a v odkupnih podjetjih- ' ak, * se namreč pozna vrsta 0jptfl» izvirajo iz nepravilne pre» bije v skladiščih. Ce je J obgot-časom v usnjarski ?r°* sP\o&' no pomanjkanje koz n» toliK je sedanji položaj LtfčiP* boljši, da je preskrba zadovoljiva. • ^itCl Ker smo že ornem" ^ * no kvaliteto kož, naj to, da je občutno Jgfjgfc kvalitetnih kož. drobnice- 0e za te kože se namrf J*£ pCn£ v naslednjih mesecih m ^ , dičnost se tako občutno> P prav tudi v usnjarski in^^in P*? zaradi pomanjkanja sux izvodne kapacitete v iz.vodne kapacitete v - , >-ju niso bile vedno popo* pla* korisčene, zaradi tega . ]ct0 P proizvodnje za pi'ctc t.ir0vin * bil dosežen. Zaloge J»*ejB pfj ou uosez.eu. - . r , materiala so se poveča«.»j p0o ti koncu leta 1962, ko e ^ jetju odobren večji ^ Trenutno pa ima K« . llVo*J spet precejšnje od Težave namreč izvira jo devi* ker podjetje nima zaau nih sredstev in ker ^ i roki izredno dolgi- RH"0,«!. Prodaja je v podjctJ1 doVoU» mesecu maju potekala vo, saj je bila ta enak" ^ proizvodnji. Na zalog) * aSor» jo samo izdelki v m/J« trMJ mentih, po katerih >»' Ta kaj ugodno slik«, ^"tih g tiv je namreč v prjjh P^to** secih dosegel že 57,* letnega plana. — **• »REDA, Lo^p"1 hi*«- Sv, Duh 57, Skofjs Oizve se pri sosedu 2413 kraV° StaJO 1,1 let< k nezlitJ °v mlek« dnevno. Ja- Bfcftrlcf,,a" NemŠki r0Vt ^ Boh-jj 1 246:) 54 Jesenice P°*«*nicl Gla- fctSfcl«0 Urodam 2 leti starega »t^PedPueh. žemlja Se *S Žirovnica 2471 » uumplo prodam al i zame-v 0„la^ moU»- aLi moped. Naslov £TCm Oddelku 2472 «ek S ^"janski Športni vozi-cesta Ig Leban- Kranj. Jezerska * Prod 2473 foteki "tU!. '<5-lr.>'*i,j nov itali-Kranj k ?kl v^ček. Vera Sila carico Sl,l,'> smrekove deske ?m od- Prod- 247:5 »ofon. oSz Primo 150 cem, magrie- ^n.tSir^11'' Nafilor,v Pr°dajr, ^ . <4'6 štJn r,(> ohranJ^ desni ce^ta ^ st«ddn,k. Kranj! Jezerska v 2477 *N C*k*Wn» stanovanje. ^amta na 27 2478 ^erno , *0spod««'skt» poslopje ie- Krani /redelav() v stanovanj' Je«*ska 27 2479 Sprejmem delavko in delavca za barvanje keramike v delavnic . Hrana in stanovanje v hiši. Franc Konjedic, Kranj, Delavska e. 39 2481 Od Kranja do Mlake senj izgubil denarnico /. dokumenti na ime B. F. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglednem oddelku 2432 Od Kranja do Sknf.jp Loke sem LsguMl plavo boršo. JPrckafm proH nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku 2483 Šport Šport 3* Šport # Šport & Šport • Šport • Šport # Šport • Šport • Šport H Šport ometašev Triglava Ljubitelji nogometa v Kranju lega pa vzgojiti v pravem šport- — zlasti najbolj vneti navijači — nem duhu, da igravci ne bi bili ne morejo pozabiti slabe igre tolikokrat izključeni kot letos, kranjske?« Ugaša v zadnjih petih Predvsem jc tu treba misliti na kolih. S tem v zvezi se slišijo vzgojo mladincev in pionirjev. igravcu sporočil: »Sklep upravnega in tehničnega odbora na seji, ki jc bila 21. junija, je, da ste predani disciplinskemu odboru zaradi lažiranju zadnjih prven- kupi H0OD3O3. Naslov v din rtku- Imam » • ^lo denar 2480 sta ^Vetrgffrna Kranj, Ti- 5**t*V'*2JStaa v honorarno Bt(*Ov. Pon,^,? l,i&u™nških pro-PodJctju mbi) Poslati na upravo 2436 "•Sfcn^ , komt>inat ~Pla-nJ zeli zaposliti: J **Uarja. ' fot<>ffrata. ^Udbo Z, 1 Pošljejo po- ***Wei ^ °^anizaeijsko ka-P^;aif * naj so klovna » ^edbe ^ •» Prosta do Deseti isoči vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim -Donat« vrelcem. Vprašajte zdravni ka. Zahtevajte -Donat« v svoji trgovini — te pa ga dobijo v grosi-stieneni trgovskem pod.jei.ju -Živila ■< Kranj, Veletrgovini -LOKA« Skofja Loka in podjetju -Vino (»orenjka«, Jesenice. SPREJMEMO USLUŽBENKO — ZA POMOČ V KNJIGOVODSTVU, VODENJE BLAGAJNE IN VSAJ DELNO ZNANJE STROJEPISJA. ZAČETNA PLACA 28.000 din mesečno. KMETIJSKA ZADRUGA TR2IC pošta: KRIZE tem je to, da seje upravnega odbora tisti dan sploh nI bilo in da člani Upravnega odbora o tej odločitvi ničesar ne vedo. Kazalo hi tudi takega funkcionarja, ki na lastno iniciativo »predaja igravce disciplinskemu sodišču«, M. B. Gibanje prebivavstva NA JESENICAH Poročila sta se: Marko Janjoš, uslužbenec in Slavo j ka Sukič, gospodinja. Umrli so: Marija Šebot, stara 76 let; Neža Smolcj, stara 70 let; Marija Zagore, star 81 let. Rodile so: Milka Jurič — dečka; Gizela Volarič — dečka; Ljudmila Avsenik — dečka; Marija Jakopič — deklico; Marija Kovač — deklico; Marija Šolar — dečka; Jožeta Dolanc — deklico; Olga Golja — dečka; Terezija Zupan — dečka; Ivanka Ambrožič — deklico; Anica Podobnik — dečka. V KRANJU Poročila sta se: Franc Vidmar, gumar in Marija Iljaš, delavka (v prejšnjem »gibanju« pomotoma objavljeno, da jc upokojenka). stalne akcije govorice, da so nekateri igravci V zvezi z odhodom nekaterih j stvenih tekem!« — Zanimivo pri namenoma slabo igrali. Kdor p:> mlajših igravcev od Triglava so le malo bolj pozna razmere v NK sc zadnji čas v klubu pojavile Triglav, ve, da prvenstva le niso , nekakšne intrige. Tako jc igravce zapravili samo igravci, zalo spre- pismeno zaprosil za izpisnico, ceš govorimo o tem nekaj besed. da bo prestopil K moštvu, ki igra Prvo moštvo Triglava jc sku- i v kvalitetnejšem tekmovalnem paj z duma ualarjcma sestav- razredu. Presenetil pa ga je odgo- Ljalo 15 iglavcev. Po dogovorje- VO* tehničnega sekretarja, ki je I poklicati na zagovor nem pravilu naj bi vse tekme j igrali tisti, ki so V najboljši lor- \ -, , , i,. i j i • ni vendar e to žak ni vedno i Pred prvim sedemletnim obdobjem zgodilo. Igrišče Mladosti, kjer so trenirali triglavani, je bilo skoraj vedno polno zasedeno, zato še vadbe niso mogle odvijati, kot bi se morale. Tudi igravci niso tako pogosto prihajali na treninge, kot bi morali. — Pa še nekaj o treningih. V jesenskem delu prvenstva so bili dokaj dobri, nc moremo pa to trditi tudi za spomladanski del, ko pravih treningov tako rekoč ni bilo. Nogometaši niso prihajali na treninge, čc pa je že kdo prišel, sc ni naučil ničesar. Tako jc moštvo vse tekme igralo brez kakršnegakoli sistema, čeprav že m Naučimo se plavati V zadnjih letih smo v razvoju i ki bodo pri občinskih in krajev-naše telesne kulture dosegli po- j nih skupščinah, podjetjih in šo-membne uspehe, zlasti v krepitvi j lah skrbeli, da akcija zaživi in materialne osnove, medtem ko z j dobi pravi smisel. V Kranju je množičnostjo še ne moremo biti zadovoljni, število ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s telesno kulturo, namreč ni v razmerju i sredstvi, ki jih porabimo za to druž- noga" moliva j beno deJavn°st- Kaže' fi. še„ ?' smo našli primernih oblik dela, na primer svet za telesno kulturo občinske skupščine sklical posvetovanje športnih delavcev in zastopnikov plavalnega kluba, društva prijateljev mladine, taborniške organizacije in družbeno-po- z manjšo tradicijo igrajo svoj si-1 — "Učnih organizacij, da so se pe- stem igre. Lahko smo ugotovili, i kl, b' ,v aktivn? te,ef° «gojo , govorili o tem vprašanju. Sklen,-da v SNL edino Triglav ni imel ! pritegnile čimveč otrok mladine : tj so, naj akcijo v občin, vodi po- m odraslih. Ena izmed takih ob- sebna 7-clanska komisija, ki naj lik je rekreacija (predvsem za de- j med drugim skrbi, da bo občin-lavce), druga pa naj bi bile stal- , ska zveza za telesno kulturo-ozi-ne akcije, ki naj bi pripomogle, | roma plavalni klub — organizi-da bi se čimveč ljudi vključilo v j rala tečaj za plavalne vaditelje; telesno kulturo. Prva taka akcija le-ti bodo potovali na vsako otro-nosi naslov »NAUČIMO SE PLA- j ško letovanje. VATI«, trajala pa bo sedem let. ® V plavalno šolo, o kateri smo Trigl svojega načina igranja, kar je gotovo eden izmed glavnih vzrokov neuspeha. Tehnično vodstvo je v slačilnici znalo povedati le tele besede: »Igrajte borbeno!^ in »To tekmo morate dobiti!« Tako smo prišli do ugotovitve, da jc danes nogomet žc toliko razvit, da je brez trenerja (bolje: brez poklicnega trenerja) zaman misliti na uspehe. Ker se Triglavu letos obetajo boljši pogoji dela (nov stadion), bi bilo prav, da se že sedaj misli na to, da ne bomo prihodnje leto spet tarna [j Vsako leto v naši državi utone veliko število ljudi, ki ne znajo plavati. Številne nesreče, meti njimi nekatere velike (potopitve čolnov in splavov, poplave), terjajo stalno borbo proti tako ime-tmv.mi »plavalni nepismenosti«. za izgubljenim. Moštvo bi bilo j'fp vsej nasi državi so -ato najprej treba pomladili, razenI pričeli lonniiati posebne organe, # že pisali, se je doslej prijavilo 0 več kot 300 otrok (prijave pa # še prihajajo), MMtO je Komu-® B atol servis upošteval predlog g> sveta, naj bo kranjsko kopali-H :"»če za kopavce odprto od 10. (9 ure naprej, da bodo čas med $ S. in 10. uro lahko izkoristile 4) Navalne šole. — ž. V SPOMIN 0b Prvi obletnici smrti JANEZA KONCA \t Žalno- rno-y- Gorlćah M vsem, ki ste sc dragega ;8i dobrega očeta, ljubega brata in prijatelja, niniU ob pogrebu in sc ga še spominjate, zahva- JluJemo. Zena Angela z otroki: Angelco, Jankom in Jožetom i ' °dgovorSi v Kran'u 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik Jrr°Cnlna h.^ Urednik 21-90, uredništvo In uprava 21-90 — Letna ai»etn» *ti^f1**a dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, 10 dinarjev, sobotna številka p* 20 dinarjev Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta.8 — SVET ZAVODA ZA PROSVETNO-PEDAGOSKO SLUŽBO JESENICE I! A Z P I I U J E MESTO PROSVETNO PEDAGOŠKEGA SVETOVAVCA ZA STROKOVNE SOLE. , v- POGOJI: VIŠJA ALI VISOKA . (M A l\ 5 Mi l'i'AKSr V !'Rr) SVETNI SLUŽBI - V STROKOVNIH ŠOLAH, PONUDBE Z USTREZNIMI DiM.i MCNTI SPREJEMA SVET DO 15. JULIJA 1963. NASTOP SLU2LE 1. SEPTEMBRA 1963. Kamna gorica 72« Mk i) 15 V E S T ! I 0 OPAŽAMO, DA NEKATERA PODJETJA, ZA DRUGE IN ZASEBNIKI ODVZEMAJO VODO IZ CESTNIH HIDRANTOV, JIH PRI TEM POKVA RIJO IN S TEM OGROŽAJO PROTIPOŽARNO VARNOST. ZATO OPOZARJAMO VSA PODJETJA, ZADRUGE IN ZASEBNIKE, DA JE STROGO PREPOVEDANO VSAKO SAMOVOLJNO ODVZEMANJE VODE IZ CESTNIH HIDRANTOV. CE PA SE BODO TAKŠNI PRIMERI V PRIHODNJE ŠE DOGAJALI, BOMO VSAKEGA PRESTOPNIKA KAZENSKO PREGANJALI. V KOLIKOR KDO POTREBUJE IN ŽELI OD VZETI VODO IZ HIDRANTA, MORA TO PRED ČASNO JAVITI NAŠEMU PODJETJU. »VODOVOD« — KRANJ Kumna goricu — V počastitev dneva borcu in 2') oble'niče množičncTi odhoda v partizane je TVD Partizan Kamni gotica organiziral atttJteki mitingi ki je hkrati veljal kot I. kolo moštve-nc-ga prvenstva za pokal S'.oveni-jc. 72-13 točk daje upanje,' da bo '.o razmeroma majhno društvo nislo med SestOriCO najboljših v si< »veni i i. Pri tem v cl i;1, pohvaliti ■iolarja, Kapusa, Rozmana, Kralja in Sitarja, ki so dosegli glede na slabo stezo in naprave odlični- rezultate. Razen obveznih disciplin sta bila M sporedu tUdI mer kladiva in diska. V metu kladiva je prof. Jože Ažman izboljšal svoj gorenjski rekord. — tekmovanje je potekalo v redu, za kar gre zahvala požrtvovalnim ■ čulnim tunkcionarjern iz Kamne gorice. REZULTATI: 100 m — Kapus 12,0, Rozman 12,1, Markelj 12,2; 400 m — Kapus 55,8, Markelj 56,3, Udir 1:03,2; 1500 m — Sitar 4:48.2, Reš 5:03,2; daljina — Rozman 610, Ropič. 526, Markelj 525; višina ■— Kralj 162, Kokalj 159j krogla — Šolar 15,87, Vari 14,72; kladivo — Ažman 42,27 (nov gorenjski rekord), Kralj 31,75; disk — Ažman 35,75, Kržišnik 30,40 — M. R. Spori na kratko Vodi Zupan pred Hvastijem V nedeljo je bila na progi Lju*' IjLana - Kamnik - Kranj in naza-(100km) druga kolesarska dirke, za mladinsko republiško prvenstvo. Zmagovavca iz prve dirke — kolesarja Mladosti ZUPAN in HVASTI sla tudi tokrat osvojila prvi mesti, lako da sedaj v skupni razvrstitvi vodila z ?0 oziroma 16 točkami pred Bauerjem (Rog) s 13, Skerljem (Odred) z 10 točkami itd. Triglavanke druge Na republiškem prvenstvu v košarki za mladinke, ki je bilo v nedeljo V \ovcm mestu, SO' igravke Triglava i zmago nad Branikom V finalnem delu tek movanja osvojile odlično drugo mesto. Prve so bile olimpijke, ki so Kranjčankc premagale s 55:31. Med strelkami jc bila triglavanka Kodekova s 70 koši druga. Brencetova v finalu Mlada kranjska teniška igravka Brencetova se je na republiškem prvenstvu v nedeljo v Kamniku med pionirkami uvrstila v finale, kjer jo je z 2:1 (6:5, 3:6, 6:5) premagala igravka mariborskega Bi a nika Plpanova. j Sedem moštev v Škof j i Loki V nedeljo je bil v skolji Loki I pollinalni košarkarski Utrnil za republiško prvenstvo pionirjev , Prvi dve mesti sta osvojili ljubljanski moštvi Olimpije in Ilirije, na naslednja tri mesta pa so se \ uvrstili gorenjski predstavniki I Triglav, S kolja Loka in Jesenice. Tomac prvak v krogli Na republiškem pionirskem pr venstvu v atletiki v nedeljo v \<> vj Gorici so kot gorenjski predstavniki nastopili nekateri tekmo vavci Triglava. Največ uspeha v imel Tomac, ki je postal repi o-liški prvak v suvanju krogle. leseničani drugi Na republiškem odbojkarskem ph ''.u \ odbojki za inladiiu\ ki jc bilo minuli teden v Rušah, so prvo mesto osvojili lanskoletni državni prvaki iz Hoč, drugi so bili Jeseničani, četrti pa igravci iz Žirovnice. Zaključek spomladanskega dela V nedeljo je bilo zaključeno zadnje kolo spomladanskega dela republiške odbojkarske lige ta ženske. Na lestvici vodi Maribor z 12 točkami, sledi Ljubljana z 11, na tretjem mestu pa so lanskoletne prvakinje — članice Triglava iz Kranja — z 10 točkami. Meddržavni dvoboj na Jesenicah Na jeseniškem kopališču bo 17. iS 18. avgusta (sobota m nedelja) meddržavni dvoboj skakavcev v vodo med reprezentancama Za hodne Nemčije in Jugoslavije. I o bo po lanskoletnem lekmovanin za memorial Branka ZihcrJa prva večja tovrstna prireditev na Jesenicah. ŽO* GOLOSOVSKI elim $8*^? -ad. i »Cea Masa- Kam naj pridem?« verjeti vami. Je mogoče?« . {T uoi ure v, u * .'^'"asnonrp om čakala zraven postaje podzemske zelez- da u ki*kor! l??4,Ca,'a/ ^ vam zdi Prenaglo? »()ln Prišli [» ?» sai vendar stanujem v bližini. Razume, se, Z 5?,Masa jyC'^a! Nikar ne skrbite!, ni fi'ienimi (J1 ^./lla slušalko. Stekel sem k zrcalu. Vame 8ć jc neobiil in mnazan. Za britje Maš, Či časa '^"JJ zazr SlvS,i»jco i« »i sen> v sobo, vzel iz omare kopico perila, izbral De'fm ki-'tk ''llt>činji, neubogljivimi rokami zavezal kravato. ar!X!le volne ' ,m '"»"višniku, z belimi rokavicami in lx.do ruto Mh ^ bolj tfl 1 vidoti drugačna, kot v Jalti: bila je nekako itfTS^S*«! -zr, čuden moški «0ćeh se,,, ka' ^' vc'c- vsakdanja., tfcinl l,redni,"tvPa''11 llCstl'PiH) pričakovanje Maša r*%$ Pisern 'i° Ma se P°zdravila. Iz torbice Hvj.^akoj i«, m' ga ponudila z. besedami: *lo Morda PrcbcriiL'> Prosim... Prav bi .bilo. če ^Jhbnoh n^kak . V njenih temnih >JV i,re j . °P—" 'Jala lw-"Cn,slvu sen' zvedela" za šievilko vašega telefona* je vzela zajeten bi kam sCtosfr PornemK«,1. V tr8ovsko hišo, tam jc toplo... Soglašate? To je ",®iopil sen l'iuVsk<-> 'nšo v prvo nadsttopje visokega ;><> akoi ^_ i v kot za blagajno in pričel prebirat: pisma San aK0J sem 1 v ko Dorn ,M> bila na^l'7'' da so datumi na pismih ze prav stari. Naptt-m, kje si, čeprav v pismu nisi zapisal ime kraja. Le kako i>i lahko pozabila najin mlin, najino rečico in najino brezico tik nad reko? In mosdč, pod katerim si sedel tistega dne s trnkom pa ribaril, mar se spominjaš? Postala sem nekako neusmiljena, se roka ml ue bi vzdrhleia, če bi streljala vanje ... Sporočila sem I i z.c, da so me odpustili iz bolnišnice. Zdravnik me je pohvalil in dejal: .Prava junakinja ste. Nisem verjel, da boste lahko še sami hodili!' Zda.l tekam, kot da se ni nič zgodilo. Le kadar je slabo vreme, me bolijo noge, kakor revmatično starko. Toda to ni posebna nesreča. Tako vsaj ne bom potrebovala barometra. V šoli ne predavani več. Tudi Vera Ostioumova ne predava. Obiskujeva tečaj za novo usposabljanje. Ta usposobljenost je v zvezi z radijsko tehniko. Razumeš, za kaj gre? SREDA, 5. JoHfrJ? JURIŠI, neprehodni planinski predeli, bele stene, iskanje prehodov, sovražni obroči, proboji, padli tovariši, požgane vasi, samotne crne škrbine dimnikov, gejziri dima, zemlje in jekla, valovita zemlja, krvava zemlja, ožgana zemlja, pekel, v katerega so se spremenile doline in soteske med hribi, tisočletna ne m a brezbrižnost kr.ševitega in pre-padnega Maglica in neba, s katerega se trgajo štuke in kljuvajo človeška zrna, dokler jih nc pre-pode z jeklene sin j ine sivi Vlažni splavi oblakov, ki se gnelejo in tarejo med seboj, dokler se. ne zgnetejo okrog planinskih vrhov, tonejo v globino, ubijajo svcllo-bo in jo kalijo s svinčeno sivo motnjavo . . . Bliski, grom, prve težke kaplje in naposled gozd, bukov gozd, v katerega tone utrujena, lačna in neprespana kolona. Komandir Kranjac, visokorasel, nekoč močan in plečat Dalmati-nec, se na videz komajda loči od borcev svoje čete. Lakota, bitke in napori so ga spremenili v okostnjak, kamenje mu je raztrgalo in sezulo čevlje; bos je in oči, ki božajo zemljo in ki hočejo prisiliti telo, da bi si poiskalo ležišče, ogledujejo opraskane krvave noge in se čudijo, kako sploh še morejo nositi to izčrpano visokoraslo postavo, upognjeno pod bremenom svinčene utrujenosti. — Koliko časa bomo še zmogli? — razmišlja, a takoj odpadi to misel, ker jo čuti kot dodatno breme k bremenom teh dni in tednov, odkar so Nemci, Italijani, hrvaški domobrani in celo Bolgari stisnili obroč okrog pro-letarskih divizij in drugih partizanskih enot na tem področju, med katerimi je vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in sam vrhovni komandant — Tito. Tudi Nemci vedo to. Zato ne bodo odnehali. — Uničiti nas hočejo, — razmišlja . .. Torej jim ne kaže drugega, kakor da kljubujejo, se zaletavajo v sovražnikove ognjene zidove in da SO šc bolj nepopustljivi kakor sovražniki. Morda jim bo ta skoro neprehodni bukov gozd in ta dež, ki ga lovijo veje in ki jih je že zdavnaj premočil do kože, naposled vendarle v rešitev, se prebuja v njem upanje in mu premika do onemoglosti utrujene noge. Samo upanje je še motor, ki jih Žene naprej-. TEŽKO se je prebijati skozi pragozd, čeprav je videti, da so si skozi njegove špranje Utirale pot že druge enote, a so si, tudi to vidijo, prizadevale prav tako kakor oni, da bi 9 svojim pohodom ne olajšale sovražnikovega zasledovanja. Večer je že. V gozdu ic temno, da niti za ped ne vidiš predse. Napornega pohoda pa ni konca. Komandir Kranjac ve, kam gredo. Prebijajo se skozi ta rudnik teme, da bi se prebili do Sutje-ske, jo prekoračili in se pognali v pobočja Zelengore. Upajo, da se bodo po treh tednih brezupnih probo j ev vendarle izmotali iz sovražnikovih obročev. — Samo priti do reke. Samo doseči reko, — si ponavlja in prisluškuje, kako dež počasi ponehava, dokler popolnoma ne preneha. Toda tema je še vedno gosta in se pri zemlji ne razredči, čeprav se je tisočletni gozd odprl v majhno jaso, na kateri ne zadevajo več ob debla in nad katero se tu in tam pokaže med go- stim konvojem oblakov kaka zvezda. Čeprav jc'junijska noč, borci drhte od mraza, izčrpani so. Utrujeni do smrti. Zato ne vprašujejo, zakaj se jc kolona nenadoma ustavila, marveč, kakor da bi jih utrujenost spodnesJa, popadajo po tleh in sc zvijejo v klobčič. Tudi komandir Kranjac ne vprašuje, zakaj se ie prednji del bataljon«] ustavil. Kolena mu klecnejo in že je na dobri zem- Dekle je, se začudi. — Partizan,---odgovori in čuti, da rnn ie ta beli od žara obsijan obraz toplejši od ognja. — Partizan? Torej sem se vendarle rešila, -- pravi. — A kdo si ti? — Partizanka. Iz sedme banji-ške, — odgovori. — A zakaj nisi pri bfigadf? — Ali nisi iz banjiške divizije? Klinar 1 ji. šele potem za vonja vonj po dimu in zagleda lik pred seboj ugašajoče, komaj še tleče ogorke ognja, ki ga je bogve kdo zakuril- — Ogenj, — položi dlani nad ugašajočo žerjavico. Vesela mu v duši zazveni ta beseda, ki ima v teh časih toliko pomenov, strahotnih, kadar gledaš v daljavi goreče vasi, in lepih in dobrih kakor domače ognjišče, kadar utrujen in premražen sedeš ali se zlekneš k njemu. Niti ne zaveda se, da se je z obrazom sklonil k žerjavici in jo začel razpihovati. V obraz ga žge prijetna tonlota, roka mu išče v bližini dračia, a še preden ga najde, vzplapola vijoličasti plamcnčck in se potem razcveti rumeno kakor limonin cvet in vrže nekaj svetlobe v nc-prodirno temo. Vedno več rumenih cvetov se prižiga na debeli ožgani veji. — Pravzaprav bi ognja nc smel razpihovati, — pomisli, a na to pozabi, ko poleg sebe zagleda nekoga zavitega v odejo, iz katere gledajo samo stopala. Majhna so, onazi. Majhna ka-i kor slopala nedoraslega dečka. Ostro se zastrmi v odeio zavit ] klobčič. Glave ni videti. V odeji !ie. J — Naš ni, — si reče. Morda je j mrtev, ker se mu v klobčič skrčena in v odeio povita postava I zdi nceibna. Morda ie kdo iz j enot, ki so- šle tod mimo pred i njimi. Omagal je med potjo, pa so mu zakurili ogenj, da bi ga grel in tolažil. Najbrž je bilo to edino, kar so še lahko storili zani. O^en j naj bi mu gorel kot poslednji znak lovarištva njegovih tovarišev, ki so morali na-nrei. Zanetili so mu ga. da bi čutil njihovo lovariško ljubezen, ko bi sam ugašal v smrt. Zdaj je mrtev in ostal bo tu, dokler ga ne bodo obžrli volkovi ali ga ob-rdodale lisice. Okostnjak bo. Majhen droben okostnjak s koleni nekje blizu brade. Bogve koliko takih okostnjakov se bo prav kmalu belilo v tem pragozdu in na njegovih obronkih, na ozemlju med Magiičem in Drino. Tako razmišlja, potem pa nenadoma opazi, da klobčič ni negiben; zganil se je. — Ali ni zastokal? — si pravi, stegne roko in dregne v klobčič. Da, telo je. Živo telo. Odmotava se iz odeje. Ko noč črni, kratko pristriženi lasje se zalesketajo v ognju, potem se glava sunkovito obrne in nato vse teto. Velike temne oči se zazro vanj. — Kdo si? — vpraša preplašen ženski glas. —- f\'e, i/ dalmatinske. Komandir čete Kranjac. — No, prav. Samo da sem našla tvojo eno.'o. Našo četo so namreč Nemci obkolili in jo popolnoma razbili. Prebijali smo seno skupinicah. Od naše sem ostala živa samo jaz. — In zdaj ... — ne utegne do kraja povedati svoje misli, ker ga kličejo in mora na štab bataljona. Vid: samo še, da se je dekle primaknilo k ognju in si zavezalo rdečo ruto. — Lepa je, — si pravi in raz- 1 misija o njej vso pot do poveljstva bataljona. Najraje bi jo obdržal v svoji četi. Onih črnih las in velikih dekliških oči ne bo ni-. koli pozabil. Taka bežna srečanja, ko se ti človek vtisne v srce so nekaj več kakor samo navadna srečanja. V srce se ti za režejo. — Samo da bi na štabu kmalu opravil in se vrnil k ognju, — si pravi, toda 53 preden se vrne, jc kolona že na pohodu. Dvignila se je tudi ona in odšla .z njegovo četo, razmišlja. Rad bi počakal, da bi prišla mimo, a ne utegne. Naprej mora. A tudi ko bi Utegnil počakati, bi je ne more! videti. Tema je in na nebu je še vedno več težkih črnih oblakov kakor temno modre nočne modrine -- posejane z zvezdami. Kolona se le počasi in s težavo prebija skozi noč. 1^ E K LE z rdečo ruto ga pre-" paja s čustvi in mislimi. Še je utrujen, toda utrujenost ni več tako neznosna. Če je dekle ostala sama od svoje skupine in prav lahko tudi od čete, zakaj naj bi se vračala v sedmo banj«?ko in zakaj ne bi ostala pri njih, v njegovi četi. — Komandir si. Kaj bi rekli borci, ko bi te opazili, da si zaljubljen. — Zaljubljen? — se začudi svojemu notranjemu glasu. Da, morda je res, da mu je to srečanje pognalo v srcu kal ljubezni. - čudni ljudje smo, da se sramujemo zaljubljenosti in ljubezni do ženske, kakor da je to za partizana slabost, ki jo moraš izkoreniniti iz srca. Sramujemo sc morda najlepšega, kar sploh lahko v življenju doživimo. — Borcem govoriš drugače, — ga opomni ves!. — Drugače? Da, seveda, — prizna. Boji se, da bi zaljubljenost ! zmanjšala bojno sposobnost in [ pripravljenost na žrtve. Na za-' ljubljenost in ljubezen do ženske naj bi počakali do konca vojne. \ Šele svoboda naj bi jim odprla vrata v ta vrt, poln omamnega cvetja in sanj. — A zdaj čutiš, da se ta vrt. lahko razcvete v človeku, vrženemu v trpljenje in vihar, — mu govori notranji glas ... Ali te ovira misel na dekle z rdečo ruto? Ti je zaradi nje pohod skozi to vlažno noč težji? — Ne! Prav nasprotno! — si priznava. Utrujenost mu jemlješ telesa in z duše. V njem gori kot dober domači ogenj in v ustih čuti okus po domačem kruhu. Ta pohod in temna noč je nekje daleč. Daleč izven njejra. Vse, kar si želi, je samo to, da temo razbije svit. Potem bo zagledal v koloni zopet njo in ki sta se ujela za breg, vsi y ^ so bili v reki, pa so izgin« lo zelenih penah. Tudi on ^ Zaman strmi v reko, do ^ koliko niže nc zagleda ra . Ne premišlja. Požene se v reki. 1 ■ ' sijji za — Nikar, komandir! seboj. . bije'se 1 Toda on je že v reki, j 0d vrtinci in valovi. Mocnej" ' ^ njih, dokler ne zgrabi ru tem pa mu zmanjka moc • Nje, črnolase deklice z divja očmi ni več. Odnesla jo J Sutjeska. . 0sta,a Samo rdeča ruta mu J od nje. . 7 breg3: — Komandir! - ^\Lc^] potem pa ga spodneso rw Sutjeskini vrtinci. p0teg v- ga rešijo borci rn S Ko ga rešijo borci m g ernen' nejo na breg, se zemlja vešk» v pekel. Sutjeska golta trupla in se barva s krvj 7ELENG0RA. SpUtS^j^ tU Jure šepeta neko P - . ana: morda šc ni niti n K cXo. Na Zelcngori, pravijo, J . Na lastne oči smo ga Kje so glasovi znani in neznani? Kam so, kako so izginili ... . k0 Pesnik misli na Sutjes* ' l0$a Komandir Kranjac ga > drZi in strmi v rdečo ruto, ki j ^ ust. v rokah. Skrivaj je P°ne nicam. . .. +e pe V°" — Deklica, deklica, ki j* ^ le- zabim. Nikoli ne pozao" - peta. ' toda.Z Prebil se je brez rane, ^ rano, s skrito rano, Ki nje nikoli ne zaceli.. • Cingerlov Polde jel hi! delavec v Kemični tovarni na Selu. V jamo za tovarniškim obzidjem je odvažal s samotežnim vagončkorn hok-sitno blato, zato ga nikoli ni nihče videl drugačnega, ko po-prhanega z rdečim prahom, če izvzamemo nedelje, ko se je preoblekel; a še takrat ni mogel povsem izmiti z rok in obraza lepke rdečine, ki se mu je za-irla v kožo. Četudi je opravljal najtežje in najgrše delo, je bil najslabše plačan med vsemi tovarniškimi delavci. Nikoli se ni zaradi tega pritoževal, ganljivo pa je skrbel za ostarelo mater, s katero sta stanovala v pritlični bajti na Starem Selu, v soseščini, stare selske žrebčar-ne, kamor so se v letih okupacije vgnezdili fašisti, ki so po selski delavski četrti vohljali za komunisti in na selski ulici pretepali delavec, ki niso pozdravljali s fašističnim pozdravom. Tako jc nekega jutra, ko je Polde hitel na delo, tudi njega ustavil tenente — obkrožen s patruljo fašističnih vojakov — ter zarezal vanj: »Si tudi ti komunist:* »Ne vem, kaj mislite,« se mu je Polde zasmejal v odgovor. »Ampak rdeč pa sem, rdeč, kot vidite.« In potegnil jc z rokami po delovni obleki — prekriti s pnsušenim boksitnim blatom. Po zlomu fašistične Italije so se v žrebčarno vselili švabski vojaki. Nekje so zvedeli, da je Polde razdelil med delavce v Kemični tovarni nekaj izvodov Slovenskega poročevalca. Sredi noči ^ gala, trgala živo meso z - ^ jočega se telesa. N<>Pad jlV~ ta>ko nagel in spremjian ^ ^ jim renčan/em ter l*)e7Cv "fflrf nihče nd prisotnih m vec ■■ ,.0i v . l: <-0 te ZW*> rjovenja žrtve, ki se y<- ... jyitl. krčila in umirala v agomn^ čeništva. Ko pa sta P*a nye, kala globoko rano v vrat ^ šenca, da se je iz rane T^ -e mehuriti rdečkasta PeJ?*.'^ po- viseče telo pričelo krati viseče teto pritem y ;r bo jena gosenica. Skrčil jr/tg-šc enkrat poskusil, da w " nil glavo in se ubran' ^ psov. Usločil se je prou ^ ga njenim nogam, a moCl a\;vsiU zapuščale. Grlo mu f ■ . -e kri, poslednjič je kriknil, • preglušil pasji lajez: »Mati!« ,Mr\e*e%* Potlej se je iz razme^r ^ vratu ulila kri in taar'ttU«i njem vvj. rilo, dokler ni mlahavo seln r> t veii. „ / ps* Podčastnik ie ******* 'a JM s>a priskaklnla k ^U> je z orokavičeno roKO,A Ijal po okrvavljenih %W .-fa Pod hrastom je zrasla g Zgodba o pasjem P#* '^h dandanašnji živi v srci , -)C\0 selskih delavcev. ^VJ!>a jo vnukom kot grozlno .. na čas, ko ie njihov ml^ .„ riš rajši umrl, kakor d a ^ dajal. Spomin "aa ko teSak, črn oblak.