1/9- št. — S* leto. Poštnina pavSaRrana. s Posamezne ttevlilce 1 Din. V Ljubljani, v 5*20*9 9. avgusta 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 D, Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enostolpna mm vrsta za efckrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA« Plač,- ■'Zino clo: L,ceai^ knjiž- nica Uredništvo r 'J/olfova ulica 1/L Teleton 360: Pavšalni iranko. Telefon 44. Ljubljana. e vračai°' i!o£it; znamk* jvor. Pollaki v Uubliani. Ljubljana, 5- avgusta, (Izv.) dospodar-*fce konference v Genovi, Haagu itd. so ineie vendar svojo dobro stran, in sicer, ker so pri tem državniki male antante stopili ^ tesnejše stike s Poljsko. Gospodarskemu zbliževanju je sledilo kulturno. Med jugoslovanskimi in poljskimi kulturnimi delavci obstoje že dalje časa zveze. Včeraj pa smo Imeli v Ljubljani priliko pozdraviti skupino Poljskih učenjakov, ki so posetili našo pre-stolico pod vodstvom gimnazijskega ravnatelja 2ige Michalowskega iz Varšave, iniciativo za izlet v Jugoslavijo je dala gospa Michalovvska, ravnateljica ženske gimnazi-v Varšavi, ki je vso stvar organizirala. Med izletniki 55 po številu je bilo 22 profesorjev in 33 profesoric. Med posetniki sre. &ijemo ljudski javnosti dobro znana imena, kakor so pisatelj Dobrowski, vseučilišM profesor Antcmiew1.cz, mMsterijalna uradnika Szrrmck In VVarchol, ravnatelj etnografskega mraeja Frankowski, župan v Lodzu Reminszawski, poznanjski vseučiliški profesorji Tatarkievicz, Bystron in Znamie-rowskl poleg več vseučiliških docentinj. Odlično poljsko družbo so na kolodvoru pozdravili zastopniki naših oblasti in kulturnih inštitucij. Popoldne so si gostje ogiedo-vali Ljubljano, zvečer pa jim je pokrajinski namestnik priredil večerjo v restavraciji na glavnem kolodvoru, na kateri so bile govorjene iskrene napitnice- Nato so se odlični gostje odpeljali na Gorenjsko, da sl ogledajo predvsem Vintgar in Bled. Zakonski predlog o rešitvi uradu, vprašanja pred kraljem. ski predlog je bil podpisan in pride meseca septembra kot ena prvih točk na dnevni red parlamenta. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Povodom svojega bivanja na Bledu je minister Trifkovic predložil kralju v podpis ikonski načrt o uradnikih. Ta zakon- Uradniško gibanje v Srbiji in Crni gori Uradniki zahtevajo doklado v naravi. — izplačila v NARAVI NAJ OSKRBUJE VOJAŠKA INTENDANCA. Beograd, 8. avgusta- (Izv.) Pokrajinska Uradniška organizacija v Srbiji in Crni go-Je sklicala za 30. t m. skupščino, na kateri bo razpravljala o vprašanju vojne odškodnine uradnikom, kakor tudi o splošnih taadniških vprašanjih. Stavljenih je že več Predlogov, ki zahtevajo, naj se uradnikom izplačuje doklade v naravi. Ta izplačila v naravi naj bi oskrbela vojaška Intendanca. Kakor se doznava tudi iz drugih krajev so uradniki ukrenil! vse potrebno, da preprečijo spekulacije, katerim so izročeni s strani prodajalcev živiL Položaj kralj. GiordJa v novi fazi. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Glede Položaja princa Gjordja se govori v Političnih krogih, da je sedaj stopilo v novo fazo. Vlada je pripravljena zvišati njegovo apanažo, ki je znašala sedaj dvanajsttisoč frankov, jnen! pa, da v tem oziru princu Ojordju ne more do skrajnosti ustreči, in sicer z ozirom na to, ker zahteva naj se mu izplača na leto en jnilijon frankov, to pa ne iz državne blagajne, temveč iz kraljeve civilne liste. (V kolikor smo informirani fn kot smo že včeraj javili, zahteva kraljevič Gjordje samo 140.000 fr. frankov letne apanaže.) PAŠIC ŠE NE ODPOTUJE. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je odgodil svoje potovanje v Marijanske Lazny za toliko časa, da se reši vprašanje princa Jurija in zasedbe resorta ministrstva notranjih poslov. Konferenca vrhovnega sveta. OSTER NASTOP POINCAREJA. - LLOYD GEORGE PROTI NEMČIJI. London, f. (Izv.) »Havas« javlja iz lon-dbBske konference: Lloyd George je zaključi svoj govor rekoč, Nemčija je premagala, pretresena, gotova. Res je, da se Nemil j a vedno in vedno pritožuje, toda njenim Pritožbam se ne sme verjeti, ne da bi se Oatanko preiskalo njih upravičenost Mora Se najti metoda, s katero bi se dalo doseči Plačilo. — Italijanski minister zunanjih zadev Schanzer je omenil bremena Italije ter le izrazil mnenje, da sprejmejo vsi zavezniki sorazmerno nase posledice, izvirajoče b Vsakega skupnega popusta. — Belgijski Ministrski predsednik Theunis je opisoval finančni položaj Belgije, pomanjkanje dobre ^olje pri Nemčiji in naglašal neodločnost Zveznikov. Pariz, 8. (Izv.) V včerajšnjih posvetovanjih vrhovnega sveta javlja posebni po-^Sevaiec Usta »L Oevre«: Londonska konferenca je pričela kot je bilo pričakovati z °strim spopadom. Poincare, ki je dobil tako] po otvoritvi prve seje besedo, je zago- varjal svoj program in je šel celo tako daleč, da je izjavil, da si bo Francija v slučaju potrebe zopet prilastila svobodo dejstva napram Nemčiji. Vsi navzoči so bili skrajno začudeni radi ofenzive PojnCareja ter je Lloyd George precej ostro repliciral. Ker je Poincare čutil, da je zaše predaleč, je bil r popoldanski seji zmernejši, da, sko-ro pomirljiv. Tudi drugi člani konference so se trudili, razčistiti dušno ozračje, ki ga je povzročil dopoldanski intermezzo- POSET AMERIŠKEGA POSLANIKA V ZUNANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 8. avgusta. (Izv. Včeraj popoldne je posetil ameriški poslanik pomočnika ministra zunanjih poslov Ljubo Nešiča in se razgovarjal z njim o našem sporazumu z Italijo, kakor tudi o vprašanju vpadanja bolgarskih tolp. Zatrjuje se, da je imel ta sestanek popolnoma prijateljski značaj. PROTEST PROTI »RAZŠIRJENI SRBIJI«.. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Kakor doznava »Vreme«, ie vložil pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. Demetrovlč pri ministrstvu ver protest zoper izraze »Srbija« in »Razširjena Srbija«, ki se nanašata na vso kraljevino. SOCIALNO SKRBSTVO ZA 2ELEZNIŠKO OSOBJE. Beograd. 8. avgsta. (Izv.) Prometno ministrstvo je izdalo naredbo o ustanovljenju socialnih in humanitarnih sekcij v področju prometnega ministrstva in pri ravnateljstvih državnih železnic v Beogradu, Zagrebu, Subotici in Sarajevu- Naloga teh sekcij je skrbeti za ureditev službenega razmerja z ozirom na pravice in dolžnosti uslužbenega osobja, brigati se za stanovanjska vprašanja, aprovizacijo, olajšanie pri urejevanju pristojbin, za kulturne in humanitarne ustanove, za bolniško zavarovanje osobja, kakor tudi za zavarovanje v slučaju onemoglosti in smrti. Nadzorovati bodo morali tudi zdravstvene prilike. Te sekcije morajo do 1. septembra dati na razpolago potrebno osebje. Prometno ministrstvo bo imenovalo upravnika in načelnike sekcij. VOLILNI NAČRT KONČAN. Beograd, 8- avgusta. (Izv.) Danes Je državni odsek končal svoj volilni načrt, ki se objavi, kakor je pričakovati tekom tega tedna v ^Službenih Novinah«. VAJE NASE POMORSKE MORNARICE. Tivat, S. avgusta. (Izv.) Včeraj ob II. je iz Boke Kotorske odplula prva eskadra naše vojne mornarice k pomorskim vajam v Dalmaciji NOV PRAVILNIK O STANOVANJSKEM VPRAŠANJU. Beograd, S. avgusta. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja nov pravilnik o stanovanjskem vprašanju, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1923 in bo vejal do 1. januarja 1925. Tudi po tem pravilniku nimajo hišni gospodarji pravice svobodno razpolagati s stanovanji. NAČRT INŽINJERJEV ZA ZGRADBO JADRANSKE ŽELEZNICE. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Udruže-nje inžinjerjev je predložilo vladi načrt za zgradbo železnice do Jadranskega morja. Udružertje .se ne strinja s tem, da bi dobil železniško zvezo z morjem samo Beograd, temveč tudi drugi kr^;L Beograd, 8. avgusta. Beograjska borza danes ni poslovala. Zagreb, 8. avgusta. (Izv.) Devize: Dunaj 0.165—0.18, Berlin 11.50—12, Budimpešta 4.35—5.50, Bukarešta 69.50-0, Italija 389—393 (izplačilo), 390—0 (ček), London 375.50—385, (izplačilo), 380—382.50 (ček), Newyork 85—85.50 (izplačilo), 84—85 (ček) Pariz 685—690, Praga 209—210, Švica 1590—1650, Varšava 1.50—1.75. Valute: ameriški dolar 84-^84.50, avstrijske krone 0.18—0.185, češkoslovaške krone 207—209, nemške marke 13.25—14, romunski leji 55 —61, ttaijanske lire 386—0- Trst, 8. avgusta. Devize: Newyork 21.80, Pariz 178.25, Curih 415, London 97.50 Praga 55.50, Berlin 3, Beograd 25-50. Berlin, 8. avgusta. Dunaj 1.4550, Budimpešta 48.43, Milan 3445.65, Praga 1875.05 London 3430, Newyork 76204, Curih 14431.25, Pariz 616228. Piaga, S. Dunaj 0.05125, Berlin 5.35, Rim 186.25, avstrijske krone 0.10, italijanske lire 185.25, Budimpešta 2.65, Pariz 332.25, London 181.50, N&wyork 4070, Cu-rih 778.50. Tako se ne delal Beograjski listi so v nedeljski izdaji priobčili izjavo, ki jo fe lansirala v javnost vlada potom presbiroja. Izjava glasi dobesedno: *Vsled poročil nekaterih tukajšnjih (beograjskih) in ljubljanskih ttstov glede izmenjave avstro-ogrskega denarja v Italiji in afere Jadranske banki smo pooblaščeni izjaviti, da vlada obžaluje, da se je v to polemiko vpletlo našo delegacijo, ki je imela nalogo, tozadevno pogajati se z italijansko vlado. Naši delegati so imeli pred očmi samo interese naših državljanov brez ozira na posamezne interesirane stranke, ki so imele v rokah njihove vloge in so postopali v smislu danih jim navodil, kakor je najbolj odgovarjalo našim interesom. V kolikor niso poleg doseženih rezultatov mogli rešiti vseh vprašanj, ni krivo pomanjkanje volje, temveč razmere in sama narava predmetnih razprav.« Tako vladna izjava. Naši javnosti bo še v spominu, da je beograjska »Pravda« in za njo ljub-Ijansko »Jutro« objavilo notico, v kateri sumniči našo delegacijo, ki se je pogajala z Italijo glede ureditve medsebojnih gospodarskih odnošajev, predvsem pa dr. Rybara, da je postopal pristransko in da je zagrešil slabo finančno stanje mmorskih slovenskih zadrug s tem, da se je pač brigal za Jadransko banko, ne pa za primorske slovenske zadruge. To mladinsko-demokratsko časopisje je bilo tako predrzno-nesramno, da je spravljalo našo delegacijo celo v zvezo z zadnjo afero tržaške Jadranske banke in šlo je v svoji podlosti tako daleč, da je namigovalo, da je naš list kupil g. Kamenarovič z denarjem, katerega naj bi bil prigoljufal od italijanskega državnega zaklada, dasi je dobro vedelo, da g. Kamenarovič ni v prav nobeni zvezi z našim listom. Na podlagi teh podlih insinuacij je zahtevalo, da naj vlada, ki je ravno one dni poklicala dr. Rybara v reško komisijo, tega odličnega našega diplomata in politika odstavi z njegovega mesta. Mi smo že takoj takrat povedali svoje mišljenje o stvari. Danes naj napra-vimo na podlagi vladne izjave same zaključek k takratnim svojim izvajanjem. Aiitiven minister, član vlade in prveboritelj za sedanji centralistični režim se hoče oprati težkih obtožb, ki jih je javno vrgel nanj generalni ravnatelj velikega denarnega zavoda. Po morali, da umazani med umazanimi ne zgleda umazan, je skušal svojega nasprotnika oblatiti v mnenju, da se bo pri tem pozabilo na njegove lastne umazanije. Pri svojem »poslu* gre preko vseh naših državnih narodno-gospodarsklh interesov in v interesu svoje osebe Je pljuval po služečem mu časopisju na naše zavode v inozemstvu, v Italiji. Mož pa je šel še dalje. Menil je, da se mu nudi ugodna prilika, da opiju j e še drugega svojega —* političnega — nasprotnika. V to svrho gre zopet on, aktiven minister, član vlade — preko vseh državnih interesov, In oblasti v interesu svoje osebe delegacijo, katero je delegirala vlada, v kateri sedi sam. Obtoži jo brez vsakega vzroka in brez vsakega dokaza pristranosti, korupcije, podkupljenosti. Prenapeta struna poči! Tako se je zgodilo tudi sedaj. Naša vlada in naši vladni možje sicer niso preveč rahločutni z ozirom na dopustno in nedopustno v politiki, toda tako eminentno Izigravanje državnih interesov v korist osebnih ambicij, to je bilo tudi njim preveč. Podali so jasno in točno izjavo: Obžalujemo, da se je tovariš minister spozabil tako daleč! Moralna klofuta je težka! In kljub svoji trdi koži jo je mož občutil. Istočasno z zgoraj citirano vladno objavo je dr. Žerjav — aktiven minister in član vlade — objavil v Cicvaričevem »Starem Deogradskem Dnevniku« no-, tico, v kateri izjavlja, da ni z gonjo proti Jadranski banki v nobeni posrednt niti neposredni zvezi. Beograjska javnost mu veruje toliko, kot so mu verjeli njegovi tovariši v demokratskem klubu, ko so sklenili počakati z zaupnico na izrek — sodišča. Mi pa pravimo: Tako se ne delal Pred državljansko vojno v telili. ITALIJANSKA VLADA BREZ MOČL — GROZODEJSTVA FAŠISTOV, Milan, 8. avgusta. (Izv.) Nasilja fašistov presegajo že vsako mejo. Ni dovolj, da ogrožajo življensko varnost delavstva, da rušijo delavske domove in da se ne zmenijo niti za državne za- kone, temveč delajo na to, da prevzamejo v svoje roke vladno oblast. Vlar da je brez moči. Za to se nered po vse| državi razširja. Pričakovati je državljanske vojne. STRAŠEN VIHAR V INDIJL Hongkong, 8. avg. Reuterjev urad javlja: Tajfun je popolnoma opustošil mesto Swatu. Nad 10.000 ljudi je zgubilo življenje. IZJEMNO STANJE NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 8. avg. (Izv.) »Agence Havas« javlja, da je zbornica odxjb,<\ rila proglas izjemnega stanja za dobo 14 dni. Stavkovno gibanje ni popolno. Red je zasiguran. SlamosM sprevod Sokolstvo POZIV NA OBČINSTVO IN UDELEŽNIKE ZLETA V torek, dne 15. avgusta se vrši Slavnostni izprevod vseh Sokolov in t°st0Y Sokolstva po Ljubljani. Ob Tej priliki nastopi ogromna množica nJ?prevodu> obenem moramo raču-VfJ 2 ogromno množico, ki bo izpre-ta se v teh okoliščinah koistva£i*^3ni!s2aci,B vsega S°‘ iflrpnrii Izv.rM tečno m primerno ve-oKSv0]erau namenu, je treba, da “ n^^stvopodpira Sokolov na- nT> E B’ da S3 Pri vršitvl Svote^a namena ne ovira temveč s olajša. Obzirnosti in discipline prosimo tudi od strani občinstva Sokolstv o Se zbere no i7danih navodilih (Sletski vestnik št. 10) zjutraj ob pol osmih pred glavnim kolodvorom, na Resljevi cesti in na Blei-Weisovi cesti. Občinstvo prosimo naj ne sili med ttvrščujoče se sokolske zbore in naj ®8odi vsaki želii sokolskih rediteljev (z rdečim trakom na levem rokavu in številko). Točno ob pol deve tih se izprevod premakne v pohod. Takrat naj bodo ceste in ulice, po katerih se bo vršil izprevod po celi širini do hodnikov pros,te, mesto za občinstvo je na hodnikih, v prav ozkih ulicah pa naj bodo tudi hodniki prosti. (Sokolstvo koraka v široki tvorbi: šesterostopih). Pot, ki jo prehodi izprevod je dolga 5 kilometrov, občinstvo naj se ob tej poti porazdeli ter naj osobito na križišča cest in ulic ne navali. Samo v primeru, če se občinstvo porazdeli, bo mogoče, da bo vsakdo videl ves izprevod. Izprevod gre po naslednjih ulicah in cestah: 1. po Dunajski cesti do glavne pošte, 2. po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, 3. po Bleiweisovi cesti, 4. po Rimski cesti do Valvazorjevega trga, 5. po Emonski cesti, 6. po Cojzovi cesti, 7. čez sv. Jakoba most (naj bo prost občinstva), in Trubarjeve uli-, ce do sv. Jakoba trga, 8. po Starem trgu, 9. po Mestnem trgu, 10. mimo magistrata po ulici Pred Škofijo, 11. po Poljanski cesti čez sv. Petra most (most naj bo prost občin-St Vfl} 12. po Škofji ulici do trga »Tabor«, 13. mimo trga »Tabor« po Vidovdanski cesti, 14. po Sv. Petra cesti na Marijin trg, 15. po Prešernovi ulici do pošte, 16. po šelenburgovi ulici do kavarne »Zvezda«, 17. pri Zvezdi zavije na levo ter koraka mimo Dravske divizije do konca drevoreda, kjer zavije na desno proti dvorcu in koraka na Kongresni trg, na katerem je stik Sokolstva. Občinstvo opozarjamo, da je izključeno, da bi mogel vsakdo videti stik Sokolstva, prostora je mnogo premalo. Naj to občinstvo izprevidi in naj se potem ravna. Vsako gne- tenje, vsako pritiskanje in siljenje v ospredje je samo znak nediscipliniranosti, temveč je naravnost opasno. Zgodijo se radi tega lahko po krivdi občinstva največje nesreče. Ponovno torej prosimo, naj se tudi občinstvo izkaže, da je zrelo za take prireditve. Po stiku na Kongresnem trgu odkoraka izprevod tako, kakor je prišel: 1. po Wolfovi ulici, 2. po Prešernovi ulici, 3. po Dunajski cesti do kavarne »Evrope«, šele tal ididejo posamezni oddelki na svoja stanovanja. Za primer nesreče poslujejo za Sokolstvo rešilne postaje. Teh rešilnih postaj se lahko poslužuje tudi občinstvo. V primeru nesreče, hipnega oslabljenja i. dr. ostanite mirni, obrnite se brez razburjenja na najbližie-ga sokolskega reditelja in če je treba, pomagajte sami, da se oslabeli pripelje na najbližjo rešilno postajo. Nikdo pa naj pri taki priliki ne pase svoje radovednosti, ki mu nikakor ne more biti v čast. Tudi pomilovanje in vzdihovanje ne pomada, treba je samo mirne krvi in hitre pomoči. . Rešilne postaje so označene z belinu zastavami z rdiečim križem in se nahajajo na naslednjih mestih: 1. na glavnem kolodvoru. 2. v Kreditni banki, ‘ 3. v hiši policijskega ravnateljstva ■4- v šoli na Grabnu, 5. v pol. stražnici na magistratu 6. v Mestnem domu, 7. v hiralnici, 8. v Dvorcu (univerza), .9. v Marijanišču. Ponovno opozarjamo, da sokolski revod ni samo predizkušnja disci-. pline sokolskega Članstva, temveč je tudi preizkušnja našega občinstva, našega naroda. Ta dan stoji Sokolstvo, Ljubljana in jugoslovenski narod na mednarodnem forumu, pred tujimi gosti, ki bodo po vtiskih lega dneva so-sili našo dozorelost. Dokažimo jim, da sm° disciplinirani narod, ki je kos tudi najtežjim nalogam. Zato Vam bo hvaležno Sokolstvo in Vam bo hvaležen ves jugoslovenski narod. Zdravo! Starešinstvo in Tehniški odbor. fetran 2. ftev. 179. Vsesokolski zlat. Dan dijaštva In vojaiiva. Ze včeraj smo prav na kratko om»- m slavnostni nedeljski dan. ’ V kolikor 51™ mogoče skušamo danes to krasno sliko izpopolniti, čeprav se dobro zajedamo, da je še vedno nepopolna, "rave utise dobi le, kdor se teh trenutkov sam udeleži, kdor sodoživlja Vsa ta vzhičenja in navdušenja. Na zletnem telovadišču je bilo v soboto precej živahno. Dovažalo se je orodje, opremljali so se paviljoni itd. Do približno 2. ure po polnoči Je luna prijazno ogledovala delavce, ki so dostavljali še nekatera dela. Kmalu pa se je sramežljivo skrila za pajčolan oblakov in soliden dež je blagoslovil delo pridnih rok. — Bali smo se, da bq tako celo jutro. Vendar se je krog 6. ure zvedrilo, delo se je nadaljevalo, vojaštvo, ki bi imelo svoje tekme ob 6. uri je prišlo radi dežja kasneje, tako, da se je tekma pričela šele ob 7. url Naši vojaki-tekmovalci so se resno lotili težke naloge. Predpisi za tekmo so bili pač le prvi poizkus, ker se je v splošnem stavilo prevelike zahteve. Tekma je obsegala sledečo panoge: skok v višino, skok v daljino brez deske, metanje 15 kg težke kocke, tek z ovirami preplezanje 3 ovir v viš. 1 m, 2 m in 3 m) in sicer vse to v polni opremi. Tekma se je radi poznega začetka in skušenj morala prekiniti Videli smo lepe rezultate zlasti pri metanju kamena. Prepričani pa smo, da bi videli še mnogo lepše rezultate, če bi se sestavil tekmovalni red primernejše. Vojaki so tekmovali z navdušenjem in je škoda, da se tekme niso mogle dovršiti. — Tekmi so sledile še skušnje vojaštva. Popoldan je zavladalo živahno vrvenje v centru mesta, kjer so se zbirali dijaki in vojaki k sprevodu. Sprevod je v svoji pestrosti nudil krasno sHko in bil predmet navdušenih ovacij s strani mnogobrojnega občinstva. Ob obeh straneh sprevoda, kakor tudi pred in za njim so se vile dolge kolone občinstva, ki je hitelo na zletno telovadišče. Množice so se vsipale skozi oba glavna vhoda !n polnile zlasti prostor Pred glavno tribuno, večji del glavne tribune, vzhodne In pa članske tribune. Vojaštvo* nezaposleno pri nastopu, je zasedlo vzhodni del članske tribune. Okrog pol 16. ure ste se dvegniia z letališča dva vojaška aeroplana, ki sta krožila nekaj časa nad telovadiščem, na to pa sta se oddaljila preko Šmarne gore na Gorenjsko, kralju in kraljici naproti. In baš je bilo vse pripravljeno za nastop, ko smo v daljavi zagledali zopet naše aeroplane, ki so spremljali kraljev avtomobil. Ni bila še ura 16. ko smo čuli od Dunajske ceste šum in vzklike in predno smo pričakovali sta Bila kralj in kraljica v naši sredini. Po pozdravu br. staroste dr. Ravniharja je kraljevska dvojica stopila ob svi-ranju »Bože pravde« v ložo, pozdravljena od tisočev navdušenje src. V rafalnem pohodu je nastopila Šolska mladina k alegoričnem pozdravu, ki je iz-izzval ponovno navdušene ovacije kralju in kraljici. Ko se je navdušenje nekoliko umirilo, je pričel točno ob 16. C:' nastop. Nastop posameznih oddelkov dijakov in dijakinj nas je prijetno iznena-dil Odkrito povedano; vkljub uvedbi sokolškega sestava v šole smo imeli še vedno svoje predsodke in sume glede šolske telovadbe. Tokrat pa so nas naši bratje telovadni učitelji prepričali, da se tudi to ‘korenito izpreminja, da vstopa v šole ne samo sestav, ampak kakor je bilo željeno tudi duh sokolski Ko smo gledali nastope mlajših oddelkov In potem nastope višjih oddelkov, videli pri vseh oddelkih isto strumnost in uglajenost, Isti ogenj navdušenja in odločnost smo z veseljem otresli predsodke in vse pomisleke. Vaje same na sjbi, delo posameznih učiteljev, so bile čedne in primerne. Zlasti vaje moškega Višjega oddelka in ženskega nižjega oddelka. Tudi vaje ženskega višjega oddelka so bile dobre, le izvedba nepopolna. Zahtevajo te vaje mehkobe in ritma. K nastopu dijaštva naj omenimo Še, da so bile zastopane sledeče pokrajine: Slovenija, Dalmacija, Hrvatska, Bosna, Vojvodina in Srbija. Udeležba bi bila soseda mnogo, mnogo večia, da niso finančne težave onemogočile prihod številnih zavodov. Razven tega je bila tudi organizacija tega zleta dijaštva pretežavna. Brez sredstev in opore od strani šolskih oblasti, do zadnjega momenta, ko je bilo Že prepozno, so se lotili naši profesorji telovadbe težavne naloge. Največ zaslug sta st stekla za ta krasni zlet brata Bajželj in Kozak. In ob tej priliki si dovolimo tudi še opazko na račun višjega šolskega sveta. — Odkar J- bil uveden v šole sokolski sestav, smo pričakovali, da se imenuje iz vrst strokovnjakov tudi nadzornik za telovadbo. Računali smo s tem, da bo imenovan na to mesto človek, ki je sokolski sestav temeljito preštudiral praktično in teoretično, človek ki je v sokolskem delu osiveL Nismo si mogli misliti da se lahko imenuje za to mesto tudi človeka, ki je popolnoma tujec v sokolskem delu in sestavu. — Pri zdravstvenem oddelku za Slovenijo je referent za telesno vzgojo, brez prave kompetence. To mesto spada pač v višji šolski svet pod firmo nadzornik za telesno vzgojo. Tam bi bilo mesto tudi gosp. Bajžlu, ki je s svojim vzornim in požrtvovalnim delom dokazal ne le vso potrebno usposobljenost za to mesto, ampak tudi potrebno ljubezen do stvari!! Omenjamo to s posebnim povdarkom, ker smo opazovafi pomanjkanje resne organizacije telesno rzgvie v našem šolstvu že dolgo časa, želimo, da bi višji šolski svet razmišljal resno o tem vprašanju, kar bo stvari brezdvorrmo mnogo koristila Da se vrnemo k nastopu še ponovimo vzorno nastopanje, eksaktno Izvedbo in vzoren red. Našim telovadnim učiteljem čestitamo na uspehu. Pa ne vsem! Kajti so med njim? trdovratni starokopitnežl ki so stisnili rep med noge in vrgli puško v koruzo. Nekateri zavodi so ostali brez zastopnikov, ker se nekater. učiteljem in dalo Študirati in učiti vaj. Pokazali so s tem svojo poklicno mlačnost in zaslužijo večje pozornosti pri svojem telesno vzgojnem nedelovanju. Za dijaki so nastopili vojaki. Kdo bi opisal občutke, ki so se zbudili v naših srcih, ko se je od zahoda in vzhoda premaknila stena junaških postav. In neprestano nove čete, nove falange teh krasnih junakov. Srca so nam prekipevala. Ko smo se opajali svoj čas, v prvih dneh naših legij, ob pogledu na »naše« dobrovoljske čete si vkljub vsemu nebrzdanemu navdušenju nismo mogli naslikati v duhu takih dogodkov, kot jih uživamo te dneve. Prav poseben utls je napravil na me trak na roki komandanta majorja Milivgjeviča z napisom »Zletni odbor*. In kdor ga perma osebno tega oficirja-Sokola in ve koliko truda, koliko žrtev mu prinaša to sodelovanje v zletnem odbori bo vedel tudi koliko pravega sokolskega navdušenja mora biti v tem zlatem srcu. Pa ni potrebno, dragi brat Milivojevih, da Ti zapišemo tu slavospeve. Nastop vojnika je bil slavospev Tebi in vsem, ki so sodelovali — Po vzorno izvedenem pohodu in razvoju so na znak z načelniške tribune razletele trdne stene in v trenuiku je stalo vse v pravilnem razstopu. Na pozdrav saveznega načelnika: Brača vojnici-Sokoli zdravo! je iz tisočerih grl zagrmel odgovor »Zdravo«. Kratko povelje »Mirno«. Nato med grobno tišino »K nozi!« Ko da si polomil gozd, in nato stresk in grom puškinih kopit ob zemljo. Prvi hip je zastala sapa občinstvu nato pa je završalo in zadivjalo navdušenje brez mej. Ravno-tako izveden »Nož na pušku« je izzval ponovne viharje odobravanja. Sledile so z vojaško eksaktnostjo in točnostjo Izvodene borilne vaje s puško. Po vajah zopet »Nož u nožnice«. Pa »o desno rame« kot bi treskalo. In v očeh vseh gledalcev sem bral eno željo. Da vidijo ta nastop naši sosedje Lahi, takoi bi jih minila njihova šlrokoustnost, takoj bi nam pokazali svoje pete. In še na nekoga smo mislili. Na naše brate v Primorju. Ej dragi bratje, da ste to videli, dvignili bi glave zopet in lažje bi čakali dneva osvobojenja, kajti tudi Vi bi ponesli seboj prepričanje, da taki vojski in takemu duhu ne vzdrži nobena sila sveta. — Po teh vajah se je vojaštvo razvilo v defile pred glavno tribuno. Žalibog sta kralj in kraljica po tej točki zapustila telovadišče. Vse občinstvo se je vsulo proti izhodu, da še enakrat pozdravi brata-kralja. Pa sem se spomnil prizorov iz drugih držav, kako so zastraženi in spremljam predsedniki republik in kako se naš kralj svobodno giblje med nami.. On ve, da je med brati in naš narod ve, da je to kri njegove krvi. Rekli smo falibog, da je kralj odšel V resnici j® bilo to škoda. Točke, ki so sledile bi zaslužile tudi njegove pozornosti. Vaje zagrebačke podoficirske škole, katero vežba na divni Sokol brat Janko Ljuština, načelnik zagrebačke sokolske župe, naj bi se uvedle, kot obligatne vežbe v vso našo vojsko. Vsebujejo prav vse borilne^ gibe s puško In bi služile kot razvedrilo pri obukl ob enem pa bi se moštvo na lepši in zanimivejši način priučilo posameznim položajem in kretnjam. Vaje so lepe in dobre in bi se moral program preurediti tako, da bi prišle pravočasno na red. Ravno tako, krasna kompozicija, katero so izvajali karlovški vojaki. Je to simbolično skupinska skladba, polna krasnih alegoričnih slik, predočujoča ves boj za osvobojenje. Boj z ročnimi granatami, boj na nož, izvidnice, nastopanje, umik, in napad, ktmečna zmaga so taki momenti, ki pretresajo tudi najtrdovrat-nejša srca. In naši vojaki so izvajali to točko ne kakor se to izvaja navadno. Oni so igrali, oni so doživljali vse te momente, bili so umetniki. Malo je bilo občinstva, ki ni pobegnilo že preje iz strahu pred dežjem. In če smo bili potem premočeni db kože nam ni bilo žal zato. Vi ste nam nudili umetniški užitek bratje iz Karlovca, za katerega Vam bomo hvaležni večno. Krivični bi bili, če bi pozabili oddel. 4. polka s Su-šaka, ki je nastopil s posebnimi vajami s puško, nato pa še z vsemi petimi zletnimi prostimi vajami Izvežbanost teh mož nas je presenečala, presenečala pa nas je velikanska vztrajnost, ki je bila potrebna za navežbanje 3 vrst vaj, težkih vaj, s tako natančnostjo in točnostjo. Telovadišče je preplavila voda. Pa tudi paviljonom ni prizanesla. Nič niso izdale strehe proti neurju. V dežju in do kolen skoro v vodi so naši piorrfTji nosili orodje s telovadišča, da rešijo Škode vsaj nekaj. Telovadišču samem naliv ni škodoval Precej škode pa je na telovadnem orodju. Dan dijaštva in vojaštva je bil zopet triumf sokolskega dela in vzgoje. Bližajo se glavni zletni dnevi Ljubljana se polni udeležnikov in gledalcev. Za Sokole prihaja dan dela in dan žetve. Veselimo se velikanskih uspehov, želimo še večjih in še popolnejših v glavnih zletnih dneh. Mednarodna tekma o priliki v se sokolskega zleta. Kakor smo to že svoj čas poročali, se vrši o priliki vsesok. zleta v Ljubljani tudi mednarodna tekma. Za to tekmo so prijavljene do sedaj razven Jugoslovanske še češka, francoska, belgijska in Luksenburška. Včeraj so prišli češki tekmovalci v Ljubljano. Načelnik br. Vaniček, sodniki Vladislav Mtiller in Bogumil Havel, ter tekmovalci bratje, Czada, Pecha-ček, dr. Klinger, Fridrich, Maly, Vaniček, Prihoda, Karasek in zdravnik dr. VVeisberger. Med tekmovalci je od starih znanih čeških borcev edini brat Czada. Nam tekmovalcem znan iz vseh mednarodnih tekem in tekem ČOS na katerih tekmah je bil vedno med prvimi ali prvi. Brat Czada je že v 42. letu in vendar še ne vrže puške v koruzo. Ostali so sami novi mladi tekmovalci. Vendar lahko že v naprej računamo z njimi kot najresnejšimi kan-ditati za prvo mesto. Odločevala bo ona znamenita moralna sila s kat-.ro premoste Cehi vse ovire in težave in si pribore povsodi svoje mesto. Naši tekmovalci so že j tak poznani. Kdoor se je zanimal kaj več zato je lahko vsaki dan opazoval tlelo naših borcev in nimamo nobenega vzroka bati se rezultatov tekme.V naši vrsti bo od starih tekmovalcev br. Stane Vidmar, ki bo vkljub prekratki trenaži močno dvignil naše vrste, in pa br. Vlado Simončič. Razven teh dveh so v vrsti že znani telovadci Sumi., Stukl Drganc. Porenta In Osvald Dra fugirata kot namestnika. Ce ne bo smole, računamo lahko na lep uspeh naše vrste. Belgijci in Luksenburžarti pridejo jutri zvečer. Prihod Francozov še ni znan, morajo pa tudi tekom jutrišnjega dne dospeti um iisoAi Šote i Sloveniji Pisalo se je o tem že dovolj, vendar si niso niti merodajni cinitelji svestfi da bomo morali skoraj gotovo že tekom enega leta zapreti naš največji in najpopolnejši zavod za obrtno šolstvo v celi državi, namreč »Tehniško srednjo šolo v Ljubljani«. Maloštevilni so, ki vedo, s kolikimi težavami smo si jo priborili, da jo sedaj zapremo. Gola resnica je, da bo že letos le z največjimi težavami mogoče zdržati poduk v popolnem obsegu in to le, če bodo vsi profesorji prevzeli tudi nadure Mačeha nam je bila ranjka Avstrija in tudi ne žalujemo za njo, vendar je mnogo storila za povzdigo Amattileve gosli. (Nadaljevanje.) Joe Jenkins se je smcldjaje naklonil, kakor bi se hotel zahvaliti za laskavi nagovor. Takoj nato se je vrnil v njegove črte spet prejšnji umerjeni, hladni . in stvarno opazujoči izraz, ki so ga imele ves čas, dokler je glasbenik pripovedoval svojo čudno zgodbo. »Kdaj ste se vrnili v Berlin?« ■ Ob Šestih in štirinajst minut sem dospel na Stettinsko postajo. Tam sem skočil prvi v avtomobil in sem se pripeljal k vam.« Detektiv se je naslonil v svoj blazi-niak in zaprl oči »Ali ste se s kom seznanili v svoji penziji?« je povzel po dolgem premolku. »Ne. Razen z gospodinjo še nisem govoril z nikomer... stojte... pač parkrat sem izpregovoril kako besedico z gospodično Heleno Jungmannovo, mlado in marljivo dijakinjo, ki je moja poseda.« , »Kaj študira gospodična Jungman-nova?« i »Medicino.« ’ »V začetku najinega razgovora ste rekli, da nekdo; ve, da ste bili namenjeni k meni.« »Da. Iz Vile svojega prijatelja v Stettinu sem telefoniral gospe Valentinovi; povedal sem ji kratko, da je bila brzojavka mastifžkacija in da se popeljem k vam.« »Ali je bil, to (edini razlog vašega te- obrtnega šolstva tudi pri nas. Doka* tega je dejstvo, da je imel profesor 7. čin. razr. na takratni »Višji obrtni Šoli« za 800 kron višjo letno plačo, nego njegov kolega na kaki srednji šoli. Ta. danes malenkostna svota, je pred vojno pač nekaj štela, saj je marsiktera družina živela s to svoto. A danes ni fcavoda, ki bi se tako sistematično zanemarjal kakor zgoraj omenjena šola. Ni treba še posebej omenjati, kar ve že tako ali tako vsak otrok, da je profesor dandanes največji revež med inteligentnim proletariatom. Greši se pač, kakor že nekdaj, na račun njegovega požrtvovalnega Idealizma In na dejstvo, da pravi profesor ostane pač le profesor In se ne loti kaj lahko kakega drugega posla in je torej navezan na šolo, dokler ne pogine. To pa velja pač za druge šole, ne pa za tehn. sr. šolo, kjer je poduk nemogoč brez profesorjev-inženerjev. inženerji niso navezani na šolo, ker gredo lahko v najslabšem slučaju za polirje in delovodje ter dobijo kot taki najmanj dvakratno profesorsko plačo. Nizka profesorska plača pač težko privabi celo inženerja-začetnlka, ki je ravnokar dovršil svoj izpit, na šolo. Komaj se je vživel v poduk, kar ni ravno lahko, odide. Posledica tega je, da manjka stalno več profesorjev inženerjev in morajo ostali prevzeti mnogoštevilne nadure. Vsled tega jim tudi ne ostaja prosti čas 2a privatno prakso in za postranski zaslužek. Najlepše pa je dejstvo, da noč« vlada izplačati že zasluženih nadur, dočim so bile izplačane na drugih srednjih šolah. Rabili bi celo knjigo, če bi hoteli popisati ves križev pot teh nadur. Navesti hočemo le nekaj najznačilnejših dejstev. Ko smo februarja me*: seča interpelirali nekega poslanca zaradi naših nadur iz leta 1921, ki še danes niso izplačane) ter tudi za le-rošnje leto, nas je naravnost osorno zavrnil kaj da hočemo, ko je vendar že vse urejeno in se nam že v par dneh Izplača. Enake odgovore smo dobivali od poslancev, od ministrstva in vseh, ki so osebno interpelirali v tej zadevi, mesec za mesecem, dokler nismo Junija meseca zvedeli, da noče minister Kumanudi nakazati kredita. Kdo je torej lagal?! Slednjič je prišla brzojavka, da se je Kumanudi vdal in podpisal kredit za teh borih par tisočakov. Dobili smo radi obvestilo, da se nam takol izplačajo nadure. V naglici smo morali sestaviti seznam za mesec funlj, češ da riam lahko takoj vse Izplačajo. Minul je junij, minul tudi prvi julij, katerega smo sigurno računali na izplačilo — in danes nimamo še vinarja. Na prošnjo nekega profesorja za predujem na račun nadur je odgovoril g. poslanec Rclsner dne 19. julija sledeče: »Prošnja nima pomena. Bil sem v trg. ministrstvu pri Vašem referentu, ki rol Je dejal, da danes nakaže trgovskim šolam honorar, za nadure, v 5—6 dneh pa za tehn. sr. šolo.« Do danes ni sluha o denarju niti za trgovske šole niti za tehn. sr. šolo, Četudi že štejemo 8. avgust Kje leži krivda?! Našega potrpljenja je konec. Priznati moramo, da si z omenjenim denarjem ne bi posebno pornogll, kajti večina, oziroma vse, bi šlo za dolgove, a nedopustna Je skrajno frivolna Igra, id sl jo dovoljujejo odgovorni činlteUI z »Ne. Moj glavni namen Je bil poprositi gospodinjo, naj mi pošlje gosli in frak v »Filharmonijo’, ker se ne ute. gnem oglasiti doma.« »Kje hranite svoje Amatijeve gosli?« »V jekleni kaseti; ključ nosim vedno pri sebi« »In kje je napravljen telefon v vaši penziji?« »Na hodniku, nedaleč od mojih vrat.« »AH ste v svojem telefonskem pogovoru morda omenili vlak, s katerim so mislite vrniti?« Virtuoz Je nekoliko pomislil. »Da,« je rekel nazadnje. Joe Jenkins je vstal prekrižal roke na hrbtu In hodil nekaj časa semtertja. »Ali imate v svojih sobah kje kako svojo sliko?« je povzel ustavivšl se pred gostom. »Da,« je odgovoril Karst nekoliko začudeno. »V sprejemnici stoji na stranski mizi moja kabinetna fotografija.« »Kdaj ste jo videli zadnjikrat?« »Ne razumem vas.« »Reči hočem: veste li natanko, da je slika še na svojem mestu?« »Se vedno > — ne razumem... kako naj bi bna drugje?« »Vsekako bi rad vedel, ali je še tam. Telefonirati moram vaši gospodinji Koliko je številka vaše penzije?« »Kameni trg 814)5. Najbolje bo, da M ff* »Ne,« ga je prekinil detektiv. »Jaz bom govoriL« To rekši Je stopil k telefonu. »... Halo., penzija gospe Valentinove? Tu Mor. Joe Jenkins... da... gospa Valentinova sama... Izvrstno., blagovolite pogledati v sprejemnico gospoda Kareta... tam stoji njegova slika... da... poglejte, prosim, ali je še tam?... Seveda... počakal bom..« presledek »Da... še sem tukaj... nu, in slika? ... Še tam... Hvala, gospa Valentinova!« »Moja domneva je bila neutemeljena. Vendar pa sem ugotovil nekaj drugega, kar morda ni brez pomena.« »Kaj neki?« »Vaša gospodinja Ima navado, da glasno ponavlja besedo za besedo, kar ji govorite po telefonu. Ali dela to zmerom?« Virtuoz si je položil roko na čelo. »Da,« je rekel naposled. »Spominjam se — res ima to navado... Moj Bog!« Prestrašeno Je pogledal na uro in skočil kvišku. »Zadnji čas Je... posloviti se moram, Mr. Jenkins.« Detektiv je pokimal. »Spremim vas. Vsekakor bi hotel biti nocoj v vaši bližini Kakor vse kaže, se utegne zgoditi še nocoj nekaj takšnega, da bo treba pomoči« :-------- Ugledno poslušalstvo je pozdravilo Videlo se je takoj, da je ljubljenec občinstva. Holger se je poklonil v zahvalo in se obrnil k pianistu. Spremljevalec je udaril ,A’. Karst je vzel gosli da bi jih ubral. Vešče je potegnil z lokom po strunah, ki so se tiho oglasile. Osupla senca mu je legla na obraz... Spet je nastavil gosli pod brado. Pianist je vnovič udaril ,A\ KarSt je vzdignil lok... rahla, skoraj nežna poteza je pobožala strune... A zdajci so se mu razširile oči... sunkoma Je odstavil gosli... in kakor brez pameti mu je zletelo oko po godalu. Obrnil se je k občinstvu in odprl usta, kakor bi hotel govoriti... takoj nato pa je stresel glavo in zdirjal z vsemi znaki brezmejnega obupa za oder. Med poslušalstvom se je vzdignilo začudeno mrmranje. Dvorano je napolnil hrup glasov, ki Je naraščal od trenutka do trenutka. Nato je zdajci zavladala grobna tihota; na oder je bil stopil majhen, čokat gospod: impreza-rij. »Slavna gospoda,« je izpregovoril. »V svojo žalost vam moram sporočiti, da se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Gospod Hclger Karst je pravkar opazil da so mu njegove sloveče Amatijeve gosli ukradene... se pravi, da mu je nekdo podteknil drug instrument, ki Je po vnanjosti sicer podoben njegovemu, drugače pa je brez vsake cene. Gospod Karst žalibog ne more nastopiti. Blagajna bo vrnila vsakomur plačano Spet je završalo po dvorani Obžalujoči, sočutni in posmehljivi vzklfld so se križali vse vprek in občinstvo j« navalilo proti izhodu. V umetniški sobi Je ležal Holger Karst polunezavesten na zofi, Joe Jenkins pa je stal pred njim. Imprezarij je dirjal po malem prostoru kakor lev po svoji kletki Med vrati je stal sluga ter odganjal radovedne, sočutne in škodoželjne vsiljivce. »Vso turnejo je vzel hudič!« je stokal imprezarij. »Kje naj dobimo v teh par dneh nove Amatijeve gosli?... Takšno godalo ---------- Joe Jenkins je stopil k razburjenemu možaku. »Kdaj naj bi bil prihodnji koncert?« »Cez teden dni na Dunaju... tri dni poprej pa sva vabljena h grofu Harren-feisu v Petzleinsdorfu na Nižjem Avstrijskem... na domačo prireditev... mojster se Je tako veselil... in zdaj je vse pri vragu... takoj moram brzojaviti na Dunaj... da odpovem dvorano .Muslkvereina’, ki sem jo bil naročil..* Joe Jenkins mu je položil roko na komolec. »Ne odpovedujte za zdaj ničesar.« je začudeno vprašal im- »Ničesar?« prezarij. »Ne. Zakaj v tem hipu še ni povoda misliti, da ne bi mogel gospod Karsl čez teden dni igrati na Dunaju...« »Na svoje Amatijeve gosli ?> »Na svoje Amatijeve gosli..a. (Dallg nrth.k nami. Naj ne pozabijo, da smo toliko n’ *n tega ne bomo več prekašali. Taki ljudje spadajo pred »Ob-2nano« kot protidržavni elementi, keT aaraviiost tekmujejo v vzgajanju ne-3« ^ In nezadovoljnosti in uničujejo »sako zaupanje v javno upravo. Vemo, da se krivci ne bodo zmenili za te vrstice, imajo pretrdo kožo, 3 apeliramo na javnost in merodajne činitelje, da storijo svojo dolžnost nemudoma. Ne bo naša krivda, če že to šolsko leto odpadeta dva oddelka višje strojne šole, kar se bo zgodilo, čele dva inženerja odklonita nadure. Prizadeti bodo stariši, ki bodo pač lahko razumeli, da Ima vsaka reč neko mejo, torej tudi norčevanje, ki si ga dovoljujejo z nami — odgovorni faktorji. Gospodarstvo OBRTNA razstava V CELJU 12. DO 22. AVGUSTA 1922. fo* vladajo še nejasnosti glede voznih olaj- za Obrtno razstavo v Celju, se objavil* sledeče: Obratno ravnateljstvo južne železnice *akor tudi direkcija državnih železnic je volila vozne olajšave za blago in osebe ®8 ta način, da se plača le polovica prevoz-?® cene- Posetnikl Obrtne razstave morajo «upltl celi vozni list do Celja, vendar pa W*nl list služi tudi za povratek To velja *? one Pcsetnike, ki se izkažejo z belo Ie-jfrtimacijo Odbora Obrtne razstave v Celju. e legitimacije se dobijo brezplačno na ^eh postajah južne železnice kakor tudi pri **znih Obrtnih In trgovskih organizacijah vseh večjih krajih Jugoslavije. Legitimacije mora pri odhodu prevideti blagajna done železniške postaje s svojim uradnim fecatom, pri povratku pa mora na isti od-0r Obrtne razstave potrdil, da je dotična °*eba zares obiskala Obrtno razstavo. Voz-n® olajšave veljajo za dobo od 11. dr 2?,. *v«Usta 1922. ^Vstopnice za Obrtno razstavo so Stiri-Razstavljalci sami dobijo brezplačne Junice. Za posetnlke razstave so izdane S*Jne» celodnevne in večerne izkaznice. £**]ne izkaznice po 15 Din se dobijo v ®dprodaji v Uradu za pospeševanje Obrti Prešernovi ulici št 3, I. nadstropje (Ce-W in v brivnici g. R. Grobelnika na Giav-fto trgu ter veljajo za celo desetdnevno obo razstave za poljubno število obiskov .^Stavnega prostora, smejo se pa vporab- Samo od osebe, na koje ime se glasijo, *** Je vsaka zloraba kaznjiva. Enodnevne *kamlce se bodo prodajale po 5 Din v raz-*t*vnl pisarni na celjski postaji In pri vstopi »a razstavni prostor ter veljajo samo *a enkratni obisk razstave. Večerne izkaznice se prodajajo samo za enkratni obisk Razstave. Večerne izkaznice se prodajajo **®o pri vhodu na zabavišče vsak dan od »Nova Doba« izide povodom otvoritve Obrtne razstave v slavnostni obliki. Odbor Obrtne razstave. 18. ure naprej. Stanovanjski urad odbora Obrtne raz- NAŠ IZVOZ VINA. Naše poljedelsko ministrstvo je vprašalo vse trgovske zbornice, koliko je v naši državi vina za izvoz v Češkoslovaško. V ta namen se je nedavno vršila v Zagrebu anketa vinskih trgovcev in producentov. Dognalo se je, da pridela naša država letno okrog 13 milijonov hi vina, ’n sicer: Hrvat-ska in Slavonija 3 milijone hi, Srbija 3 milijone hi, Vojvodina 3 milijone hi, Bosna in Hercegovna 1,600. hi, Slovenila 1,550.000 hi, Dalmacija 650.000 hi, Macedonija 500.0oo hi in Crna gora 300.000 hi Glasom statistike se porabi v naši državi doma 21.6 1 na osebo, torej nam preostane za izvoz okrog 2 milijona hi. Ker že 4 leta ni pravega izvoza, morajo biti klsti polne, zato grozi letos mnogim producentom pomanjkanje posode, posebno v Hrvat-ski in Slavoniji. O Sloveniji je referent trdil, da je lanski pridelek vina izvozila ali doma porabila, ker uvaža sedaj vino iz Banata. V 'tem o?!ru se je referent motil. K j nam uvažajo barmtsko vino le vinski trgov-j ci, ker je ceneje kot domače ter porabljajo I za mešanje k domačemu, posebno Stajer-j skemu vin:; Sicer pa je tudi pri nas še do-. sti dcmaSega vina, le cene so mu previso-I ke. V W; vatski iu Slavoniji Je še vina zad-; njih uvca letnikov okrog 3 milijone hi. Glede izvoza r.ašega vina na Ceškoslo-| vaško se Is dognalo, da so razne izvozne j neprilike taiie, da dobe Cehi is Madžarske j za 1 čs krono cenejše vino pri litru, kakor i iz naš« države. Potemtakem naše vino ne j more konkurirati na svetovnem trgu. iYi.no-| go je kriva tudi neurejenost na naših 2e-] leznicah in previspke železniške tariie. Ta-j ko se plača za transport iz V.šcfc v Mari-bor 10 K pri litru iz vseh nivedenih vzrokov, ie anketa sklenila, da je treba najprej odpraviti ovi- stvora glede uvoznih dovoljenj in uvoznih carin. ^ve se nahaja na postaji južne železnice ! re’ potem se žeIe nai d01®6! kontingent za J Celju. Posetnikl Obrtne razstave, ki bo- j i2V0z ter se Prtfao Pogajanja z inoz^m-. ° v prenočili, se opozarjajo, da se 1 prFliohodu v Celje oglasijo v stanovanjski pisarni na peronu postaje in si za-®*Urajo prenočišče. Fotografiranje razstavnih predmetov ® razstavnega prostora sploh je dovoljeno i**&o onemu fotografu, ki Je od razstavne-** odbora za to pooblaščen. Ta pravica prišla samo enemu fotografu. Med Obrtno razstavo se bodo priredile * Celju razne zabave, gledališčne predsta-H koncerti, tekme, ustanovni občni zbor Obrtnih društev za Slovenijo dne 20. Konjerejski odsek 2. oddelka za ^etijstvo priredi dne 14. avgusta v Celju JJ&niran/« konj za. Okrajno glavarstvo čilsko. 2eieti le, da se ugodne prilike poslužijo znamenitejša podjetja Slovenije, osobi- Bale Štajerske in pošljejo razstavnemu *^oru reklamne slike, katere bo razstavni ®^bor drage volje namestil po hodnikih, ^Pnjlcah ln drugih praznih prostorih. V *™tianme svrhe bo razstavni odbor tudi ***adii poseben plot in veliko xeklamno ta-kjer $e bo prostor oddajal Interesentom 5*|0 Poceni Opozarjamo na to ugodno pri-r*® Posebno tudi naša zdravilišča, letovl-Planinska, športna in druga drušva. Slavnostna otvoritev razstave se izvr-avgusta ob 10. uri. Ker je pri otvo-Pričakovati velikega navala, se doma-T Sča (v Šolah) za privatnike. Ekspozitura la« tektonsko številko 412. Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, naj si ie pravočasno pr*« skrbi članske legitimacije druStvene ln zlet« ne znake In naj člmpreje poravna zaostala članarina Pred vsesokolsKra zletom društveni sluga ne bo pobiral članarin« po do* movlh. Naj članstvo upošteva člen 7- točko c, društvenih pravil, glasom katere preneha biti član druStva oni, k! že za pol leta ni plačal svojih prispevkov. Statistični odstM posluje vsak dan od 18. do 20. ure, opozarja pa članstvo; da se v soboto 5. L m> in od četrtka 10. t m. dalje pa do vStev-šega 16. t m, ne bo uradovala Ne poSI-ljaite po druStvene legitimacije In znake drugih oseb, ker mora vsakdo reverz o prejemu znaka podpisati lastnoročno. Zletn* legitimacije za naraščaj in deco bodo Izdajali nllh vadltelJL Društvo Ima v zalogi zletne razglednice. Bratjel Sestrel Posla* žujte se Jih pri dopisovanju. Zdravo! Sokolsko društvo v Šiški javlja svojemu članstvu, da se VrSI cepljenje v četrtek 10. t m. od 1. do 2. pop. v ordinacij skl sobi br. dr. Traunerja. pozna že večina naših gospodinj testenine „PEKATETE“ Odločno zavračuje vsake druge, ker so spoznale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družina m Stran 4. »JUGOSLAVIJA*, y. avgusta 1922. štev. 119- E. GABORJA (J: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Da, da,« Je dejal, »dobro dekle sl, vse kar Je res In prav* a vzemi teh petsto louisev, ko ti Jih ponujam, in nič ne skrbi zame.« »Imaš li marl še 'kaj denarja? Koliko tl ostane zate?« »Ostane mi še — —« Premolknil je, pretipal si žepe in preštel zlato v denarnici prvikrat v svojem življenju! »Bojme, ostane mi še tristoštirideset frankov; to Je dosti več, nego potrebujem. Preden pojdem, dobe tvoji posli deset zlatnikov, saj so mi dobro stregli.« »A kaj bo s teboj, za Boga?« Hektor se je razkošatil na stolu, brezbrižno gladeč svojo lepo brado. ^strellm se>* Je dejal z malomarnim glasom. »Oh!« je prestrašeno vzkliknila Jenny. Hektor je misli, da mu dekle ne verjame. Zato je potegnil pištoli iz žepa ter ju pokazal, rekoč: »Vidiš ti dve igrački? Nu, znaj: kadar pojdem od tebe, se odpravim kamorkoli, uprem si cevi takole v sence,« — pokazal je, kako, — »in pritisnem. Končano bo.« Vsa bleda je strmela vanj; prsi so ji butale, zenice so se sirile od groze. In hkrati ga je občudovala. Kar bleščalo se je siroti od tolikšnega poguma in tako porogljive neskrbnosti. Kako junaško Je preziral življenje! Pogoltniti svoje imetje fii se nato ubiti brez vpitja, javkanja in kesanja, se ji je zdelo dokaz ne-zaslišanega, brezprimernega herojstva. Pred njo je stal nov, neznan človek, ožarjen s sijeiTi lepote, ki je dotlej ni slutila. Čutila je, kako jo prešinja neizmerna nežnost do tega moža; ljubila ga je kakor še nikoli nikogar, s strastjo in žarom, ki se mu je sama čudila. »Ne,« je viknila, »ne, to se ne sme zgoditi!« Naglo je skočila na noge ter planila k Hektofju. Obesila se je ljubimcu okolu vratu in nagnila glavo nazaj, da bi ga bolje videla; tako je nadaljevala: »Kaj ne, da se ne ustreliš? Obljubi mi, prisezi! Ne, saj ni mogoče, saj ne misliš zares. Glej, tako zelo te ljubim, tako zelo... jaz, ki te časih nisem mogla videti. Oh takrat te nisem poznala; zdaj pa ! Nikari! Srečna bova! Ti, ki si od rojstva živel v velikaštvu, ne moreš vedeti, kaj Je desettisoč frankov; tem bolje vem jaz! Zanje lehko živiva še dolgo in ne slabo. Ne glede na to, da lehko prodava vse, kar imava tu nepotrebnega: konje, kočijo, moje demante, moj zeleni kašmir in ostalo. Dado nama najmanj trideset, štirideset tisoč frankov. To Je bogastvo, premisi!. Izračunaj, koliko srečnih dni pomeni tolikšen denar! . . Grof Trčmorelski je odkimaval, toda smehljaje; prijetno je bilo poslušati take besede. Njegova ničemtiraost se je raz* cvetala ob vroči strasti,, ki je žarela iz Fancinih lepih oči. Evo kako ga ljubi, kako trepeče zanj! Joj, kakšen velik mož se poslavlja od t^ga sveta! »Saj ne ostaneva tu** je nadaljevala Jenny. »Skrijeva se kje na drugem kraju »Pariza, v majhnem, majcenem stanovanju. Ti menda ne veš* da dobiva v Bellevillu za tisoč frankov na leto presrčkano hišico,'čisto zase, sredi samih vrtov. Kako srečna bova tam, kaKo se bova tiščala drug drugega! Nič poslov ne bova imela: videl boi, kako dobro umern gospodinjiti . . .« Hektor Je §e ved&o molčal »Dokler bo kaj denarja,« Je povzela Jennv, »toliko časa se bova smejala. Ko mama poide, umrl, ako boš še vedno teh misli — se pravi, Če bo-tfeba, umreva oba . . .» Ta ponudba je zdramila Hektorja iz slastne dremotice, v katero ga je zazibal dekletov pogled in objem. Trčmorel, ki Je vse svoje žive dni izzival filistejske predsodke, se ni bal ničesar tako blazno kakor osmešenja. »Končati se« v Bellevillu, s pouličnim dekletom . . . A fej! Strahota! ' Malone sirovo si Je strgal Fancine lehti izza vratu in jo porinil od sebe. »Konec sentimentalnosti,« je rekel s svojim navadnim glasom. »Vse kar praviš, dragica, je prav lepo, a tudi povsem nezmiselno. Človek z mojim imenom ne propade, nego umre.« To rekši je izvlekel bankovce, ki mu Jih je Jenny med svojim prigovarjanjem vteknila v žep, ter jih je vrgel na mizo. »Evo ti! Zbogom!« Hotel je iti; a Jenny mu je zaskočila pot, vsa rdeča, raz-kuštrana, plameneča v divji odločnosti. »Nikamor ne pojdeš!« Je vpila. »Hočem! Moj si, slišiš, zato ker te ljubimi Samo korak mi stori, pa zakličem na pomoč.« Grof Trčmorelski je skomignil z rameni. »Nekako treba končati,« je dejal. »Nikamor te ne pustim.« oNu prav! Če je tako, se moram ustreliti pri tebi.« Izvlekel je pištolo jn si jo nastavil na sence, rekoč: »Ako mi ne daš oditi ali če zakličeš na pomoč, sprožim!« Da je miss Fancy zavpila, težko če se ne bi bil ustrelil. Toda ubožica ni kriknila, ker ni utegnila: onesvestila se je ter padla vznak. »Vendar že!« je vzdihnil Hektor in spravil orožje v žep. Ne da bi bil toliko sočuten in bi pobral svojo prijateljico, ki je ležala na tleh, je odšel ter dvakrat zaklenil vrata. Zunaj je sklical posle, izroči! jim tistih deset zlainikoy» da naj jili razdele med seboj, in nagio cstavil hišo, XIfl Dospevši na ulico, je hotel grof Trčmorelski baš kreniti po bulvarjih, ko ga prešine misel na prijatelje in znance. Isto-' rija o rubežni je gotovo že krožila po mestu. »Ne,« je zamrmral, »ne tod.« Bal se je, da ne bi srečal po tej poti koga izmed svojih’ dragih: zdelo se mu je. da že sliši njih bedaste izjave sožalja in neodkritosrčne ponudbe uslug. V duhu je videl potrte obraze* jedva skrivajoče globoko slast škodoželjnega zadovoljstva. Prijatelji človeka, ki se mu lehkomiseino smeje sreča, so bolj ali manj pač vsi podobni tistemu prifrknjenemu Angležu, ki je spremljal nekega krotilca divjih zverin iz gole prijazne želje, da bi mogel gledati, kadar ga raztrgajo in požro... In tako je krenil Hektor po stranskih ulicah na sekvansko nabrežje. Korakal je tja v en dan, vsrkavaje sveži in čisti pomlad« nji zrak, srečen, da še živi, nastavljaje se solnčnim žarkom, ki so ga božali s svojo mlačno toploto. Vreme je bilo krasno. Ves Pariz je bil zunaj. Mesto je imelo prazničen obraz, po cestah je mrgolelo izprehajalcev, spešna množica je zaustavljala svoj dirindaj in vse ženske so se zdele zale in mikavne. Na mostnih vogalih so stale cvetličarice za celimi grma< dami dehtečih vijolic. Grof si je kupil šopek za deset centimov in ga zataknil v gumbnico. Malomarno je vrgel prodajalki frank ter krenil dalje, ne da bi počakal drobiža. Dospel je na veliko ploščad, ki leži na koncu Bourdono* vega bulvarja; kričanje glumačevih razkazovalcev ter gneča ljudstva okoli njih ga je zdramila iz njegove omotice. Spet se je zavedel svojega položaja. »Gledati moram, da se spravim iz Pariza,« Je pomislil. Brž je nameril korake proti Orleanski postaji, ki dviga svoje pročelje baš nasproti, na drugem bregu Sekvane. Vprašal je, kdaj vozi kak vlak v Etampes. Počemu naj bi se peljal tja, mu samemu ni bilo jasno: a vendar je bil zelo nejevoljen, ko so mu rekli, da je vlak pravkar odšel, prihodnji pa pojde čez dve uri. Ne, tako dolgo ni mogel čakati! Da bi mu bil krajši čas, ie krenil v Rastlinski vrt. Veliki drevoredi so bili malone prazni. Sedel je na klop pred rudninskim muzejem. Deset let že ni hodil tod, vse cd^ kar je zdihoval v gimnaziji. Kdo ve, morda je sedel v tistih srečnih šolskih letih katerikrat bas na tej klopi . . . Takrat ... in sedaj . . . Kolikšna razlika! (Dalje prih.) MALI OGUISg||| PRODAJA: OTROČJA železna posteljica po ugodni ceni. Poizve se Sodna ulica 3/III-, vrata Št. 8. 259 DOBROIDOČA špecerijska trgovina in z deželnimi pridelki v sredini mesta Maribor. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 253 KRASN O ležeča stavbena parcela na solnčni legi, čisti arak, suho zemljišče v najlepšem delu mesta, pripravna za hišo ali vilo, eventu-elno tudi za skladišče ali kako podjetje, oz. obrt Naslov v upravi lista. 249 VrbAr.fl8 KLOP1NJSKEM JEZERU. 4 sobe, kuhinja, obširna veranda, poslopje za pralnico in pritikline pose- bej, ca 5000 m® sveta, deloma sadni vrt deloma naraven park, lastna obširna kabina na Jezeru, divna lega, za 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo-pinju« na upravo Usta. 230 pravo Usta pod »Merica«. 255 DEKLICA, 16 letna bi se rada izučila v kaki manufaktura! ali špecerijski trgovini. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod »Učenka« na upravo lista- VIJOUNA, dobro ohranjena, se ceno proda. Več se poizve pri I. Ciber, Ljubljana, Ambrožev trg 3. IŠČE SE mizarski pomočnik Za Beograd, popolnoma izurjen na mizarskih strojih. Pojasnila daje I. Vrhovec, Poljanska c. 50. 251 SLUŽBE: DVA ŽAGARJA, izurjena za beneški in polnojarme-nik iščeta dela najraje na Dolenjskem ali Hrvaškem. Nasjov v upravi lista 257 SPREJMEM takoj 2 mizarska pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Franc Polak, mizar, Radeče pri Zidanem mostu- 250 IZURJENA, poštena, čista plačilna natakarica išče službe v večji gostilni Izven Maribora. Naslov »pod trajajoč« na podružnico »Jugoslavije«, Maribor. 254 3 UČENKE z« šivanje perila sprejme šivilja Habe, Kopališka ulica 12. 241 IŠČEM pridnega in zanesljivega, stavbnega to galanterijskega kleparja. Pr. Šmajdek, Jesenice. Gorenjsko. 237 MLINAR, star 20 let Uče službe na deželi. Služil bi za merico. Ponudbe na u- RAZNO: IŠČE SE družabnik za brez-konkurenčno podjetje s primernimi prostori za delavnico v sredini mesta.. Pismene ponudbe na upravo lista pod sigurna bodočnost. 260 V NAJEM vzamem trgovino ali gostilno v prometnem kraju na deželi, eventuelno tudi kupim. Cenjene ponudbe pod »Avgust 22«. 258 VODSTVO kake pekarije želi prevzeti že večletni vodja te obrti. Naslov v upravi lista. 256 SKLADIŠČE v sredini mesta se išče za takoj. Ponudbe na upravništvo »Jugosla-vjle« pod »M. T- skladišče.« 247 MOŠKI KROJITELJ za obleke z večletno prakso želi vstopiti kot družabnik v kako večjo tovarno ali s kakim trgovcem v svrho ustanovitve konfekcije. Sprejme tudi mesto kroji-telja v kaki tovarni ali poslovodje v konfekciji. Gre tudi v Banat aji Srbijo, Ponudbe: poštno ležeče »Amerika 10«, Ljubljana. 245 TRGOVINA z mešanim blagom v prometnem kraju na deželi ali v mestu se išče v najem. Naslov pove uprava lista. 243 1VI sprejme takoj pod jako ugodnimi pog-oji potnika. Ozira se samo na prvovrstno moč; vpeljano v tej stroki. Ponudbe na upravo lista pod „potnik". I * ne um,p^b in suetloiitiaiovorno IHeich Ljubljana. Sprejemališče: Seienbursova uL 5. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. Zobni atelije Umili Mm Prešernova ul. 5. 211 it io 10. sepiiiiia. Al at Junghans budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz amerikanskeffa zlata razpošilja JAKOB PIRC Zagreb, Iliča 63. 5-11 IIP l lupLM- :-:l8 M: Bill:-: Kolodvorska ulica št. 31. Ugodna prililo- JSP Na prodaj: Pritlična hiša,salon, vrt, hlevi kleti in gcstilna; koncesij* primerno za zalogo kaR* pivovarne in enonadstropni hiša z vrtom v sredini mest* An. zav. D. Beseliak, Ljub* liana, Sodna ulica 5. Razno psrilo za dame, g^TOode II* deco priporoča tvrdk* A.&E. Škaberne Ljubljana, Mestni trs St. 1® Kovači za kovanje verig (Kettenschmiede) se sprejmejo za celo leto z dobro plačo pri imiostrije veiii, SAMOBORuriZasreliiL Delavci, Id se predstavijo osebno, lahko takoj nastopijo Fismene ponudbe je poslati na naslov »Pavlica", Zagreb Galeva ulica 47. li j kompletne, najmodernejše ureditve za pand pogon (Kesselanlag-en) in 2» obstoječe ureditve z najatrožjo garancijo za prište-denje premoga „GEFIA“ d. d. za Industrijske naprave. \#ien, Praga, Budapest, Milano, Diisseldorf. Ponudbe In obisk inženira brezplačno In brezobvazno od strani glavnega zastopstva za Jugoslavijo „ORBIS“ Tržišfe uzoralta industrijalne robe ZdGRCB, d. d, Paromlinska cesta 1. x Telefon: 10 ali 12—30. CErade POKRIVALA NA VAGONE najboljše kakovosti, takoj v vsaki veli« kosti In najflnejše razpošilja podjetje za tekstilno industrijo in trgovino MAKSO ŠALGO, OSIJEK I ■ ■ Lanena roba, vreče, motovoz. a a Na veliko Telefon: 595. w Brzojavi: tlaksalgo, Osijek. Razširjajte povsod JUSOSlNir! P. n. gospodinj* livflje, krojače, čevljarje, ift sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši Šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materija! predvojni cen« najnlile edino 1« pri ]osip Petelinci! Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. ------------------------- Pouk v vezenju brezplačen f Istofam (ple, olje. vse nadomestne dele za yse sisteme Hvalnih strojev in koles. - Potrebščine za Hvllle. krojač«. Čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravat« Metke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In ma!o! Najnižje cene! Toina postrežba! Svarilo. Druitvo krovsklh mol< st rov za Slovenijo s sede iem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike1 itd. da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaf. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih ie strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesi-onirane kvaritelje streh 2a vsak slučaj policijsko zašle* dovati ter jim takoj na mestn ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. 7. 1822. iniiinimmntrniimiiniinniiimitmniniiiiiiinniimniimimnimuniuiiiiiMfiiu ! I 3. Krlinar, predsednik. <5 m. tajnik. Načrt mesta LJUBLJANE in bližnje okolice v 6 barvnem tisku s seznamom cest, ulic, javnih poslopij itd. po najnovejših uradnih podatkih sestavljen od g. ing. C- M. KOCHA le izšel. Cena Din. 8*-. Dobi se po vseh knjigarnah. Tisk in založba lit, zavoda Cemažar in drug, Ljubljana Cesta na južno železnico. Ustanovljeno L 1896. Ustanovljeno 1. 1896. Medni topi Mije Site s lo. POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Specljelna odprema iUI in zaklane živine v katerikoli kraj. MODELE ČEVLJEV v celih serijah Iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah alt amerikanskih oblikah izrezane, dobavila za tvomice obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prospekte od RALPH P. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROSPEKTEt I •»••••••••(••••M« ••• •••CM90 UtAvhETanja zasicpsivc s miipi mm Jugoslavenslra banko d. i Odprema potnikov iz Cherburga ali Hamburga z najhitrejšo ladjo na svetu v 5 /,, dneh. Za vsa tozadevna pojasnil se izvolite obrniti na našo poslovalnico* Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska ul 26 w Naslov za brzojave: CUNARD. L3UBUANA. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ijubliaal*