PcStnlno platana o ootorinl i g Cena Sla 1— jicirmshl ucm Sten. 272 U fjabliani, o tettlck, 26. aoucmbea 1936 Blokada Barcelone s^j^prioela London, 26. nov. o. Po zadnjih vesteh, ki so jih dobili iz Španije, so nacionalisti že začeli izvajati blokado nad barcelon. pristaniščem, še preden je burgoška vlada odgovorila, kaj bo z zavarovanim pasom za angleške ladje. Nacionalistična križarka »Canaltas« jo predvčerajšnjim potopila na morju pred Barcelono ladjo polno orožja in streliva. Ladja je bila !>rez zasrave in se do zdaj ni moglo ugotoviti, kateri državi pripada. Najbrž je bila sovjetska. Kaj se je zgodilo s posadko, ni znano. Takoj za tem so nacionalistične bojne ladje ustavile pred Barcelono grški parnik, ki je vozil premog iz Poljske v Barcelono. Kapitana so prisili, da je ladjo okreuil in plul za nacionalisti v neko marokansko pristanišče. Ta grška ladja se imenuje »Sylvia«, toda tega imena v mednarodnih ladijskih seznamih ni. Torej gre spet za sovjetsko ladjo, ki je plula pod drugim imenom. Tenerifa, 26. nov. A A. (Havas) Tukajšnji radijski klub poroča, da so nacionalne ladje ustavile pred Barcelono neko norveško ladjo. Ugotovljeno je, da je ladja prepeljana doslej več prevozov tnunicije za marksiste in da so jo nacionalna letala že ponovno opazovala. Zaradi tega so nacionalne oblasti ladjo zaplenile. Nacionalne pomorske sile so ustavile tudi neko grško ladjo, ki je prevažala municijo. Pravijo, da je treba računati z bližnjim napadom nacionalnih pomorskih sil na Barcelono in Valenc,xijo. Nacionalne pomorske sile pazijo tudi na Gijon. Pravijo, da so generala Miago na zahtevo anarhistov odpoklicali in mu odvzeli poveljstvo madridske obrambe. Pariz, 25. nov. AA. Današnji »Matin« poroča, da se nadaljuje preiskava zaradi tihotapstva več vagonov smodnika v Španijo. List pravi, da so bili v glavnem zapleteni v to zadevo neki komunisti iz Toulouse. Včerajšnja desničarska »Action Fran?aise« pravi, da je skupina 9Q0 francoskih komunistov odpotovala v Španijo, da se pridruži četam madridske vlade. Zakaf Madrid ne pade Pariz, 'Hi, nov. AA. (Havas.) Neka visoka vojaška psebnost, ki ne želi, da bi se izdalo njeno ime, Je dala tole izjavo Havasovemu zastopniku o položaju v Madridu: »Zavzetje Madrida ne pomeni vojaškega vprašani«. Danes se sploh smatra, da kadar sovražnik pred napadom opusti boj na odprtem polju in se vrne \ svojo trdnjavo, da je to trdnjavo treba smatrati za izgubljeno. Tako je tudi s prestolnico. Toda pred nami jje težko vprašanje vesti. Mi se hočemo ogniti porušenju Madrida, ker smo predvsem Španci, dalje pa tudi zato, ker bi zavzetje mesta hišo za hišo pomenilo prelivanje dragocene krvi naših vojakov. Toda če nas bodo branilci Madrida prisilili uporabiti skrajna sredstva, se bomo čutili tudi mi prisiljeni do tega. Vsekakor si bomo prizadevali, da prestolnici prizanesemo in da manevriramo z gibljivimi kolonami. Zdaj je vse pripravljeno. Le slabo vreme bi moglo preprečiti naše prizadevanje.« Nemško in italijansko poslaništvo opustošeno Valencija, 26 nov Zunanji minister madridske vlade je poslal čilskemu poslaniku kot najstarejšemu članu diplomatskega zbora brzojavko, v kateri pravi, da je osebje nemškega in italijanskega poslaništva v Madridu ostalo v svojih poslopjih, čeprav sta njuni vladi priznali vlado generala Franca. Zato ga prosi, naj poskrbi, da to osebje izprazni ta poslopja v 24 urah, ker jih bodo nato oblasti zapečatile. V zvezi z brzojavko zunanjega ministra in diplomatskega zbora v Madridu so danes izpraznili nemško in italijansko poslaništvo. Demonstranti so potem poslopji oplenili in opustošili. Na boiiščih nespremenjeno Scvlija, 26. sept. Zaradi zelo slabega vremena so ostali na frontah še vedno isti položaji, kakor so bili pred nekaj dnevi. Prišlo je le do manjših napadov od strani rdečih, ki pa so bili vedno od-. biti. Tudi v Andaluziji in Aragoni so bili manjši ■ boji brez uspeha za rdeče. V Valencijo je prispelo 960 ujetnikov, ki so bili svojčas zaprti v Madridu v kaznilnici Modello, med njimi največ oficirjev, ki so obtoženi zaradi vojaškega upora. Seviljski radio poroča: Uradni komunike glavnega stana nacionalistične vojske: Sovražnik je brez uspeha napadel fronto pri Santandru. Nov napad sovražnih sil je doživel Robles de Cavele, vendar smo sovražne čete odbili in zajeli več ujetnikov. Naše čete so dobile velik vojni plen. Neki polkovnik, poveljnik sovražnega oddelka, je padel. Na madridskem bojišču je položaj nespremenjen. V Talaveri dela Heina preganja sovražnika naše letalstvo. Na andaluzijski fronti so naše čete presenetile sovražnika pri Seru de Lascabesu in so pri tej priložnosti zaplenile štiri strojnice in mnogo municije. V pokrajini Granadi, je sovražnik napadel odsek Arcidono, vendar smo ga z velikimi izgubami zavrnili. Na aragonskem bojišču so katalonske čete napadle odsek Almude Bar, vendar smo jih odbili in so pustile na bojišču več ko 300 mrtvih in mnor go vojnega materijala. Sovražnik je razvil živahno delovanje v biskajskem in alarskem odseku. Vse napade smo zavrnili. V Burgos je prispel italijanski odpravnik poslov, in je iinel dajlši razgovor s šefom nacionalističnega generalnega štaba. Snoči ob 17 je začelo nacionalistično topništvo obstreljevati Madrid. Obstreljevanje je trajalo poldrugo uro. Nato je popustilo in ob 19 popolnoma prenehalo. V ulice Montera, Peligros, Gran-via in v sosedne ulice je padlo 75 strelov. Več poslopij je poškodovanih, med njimi cerkev sv. Aloj — s;................................. ' ' - - zija. precej. škoda je velika, tudi človeških žrtev je Po podpisu nemško-[eponske protikomunistične pogodbe Sovjetska Rusija v kleščah Berlin, 26. novembra, o. Včeraj opoldne eo v Berlinu podpisali nemško-japonsko pogodbo za boj proti komunizmu, o kateri je bilo zadnje čase toliko nasprotujočih si vesti v svetovnem časopisju. Berlinsko zunanje ministrstvo je dopoldne povabilo vse zastopnike velikih sil pri nemški vladi, razen sovjetskega poslanika in jim sporočilo vsebino pogodbe. V imenu Japonske je odgovor podpisal japonski poslanik v Berlinu gof Musakoji, po nalogu japonskega cesarja, v imenu Nemčije pa poslanik v. Ribbentrop, po nalogu kanclerja Hitlerja. Pogodba ima tole besedilo: Nemška in japonska vlada se zavedata, da jej cilj komunistične internacionale, imenovane »ko-minterna«, rušenje in nasilstvo nad redom v obstoječih državah z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Vladi sta prepričani, da vmešavanje komunistične internacionale v notranje razmere narodov krši notranji mir in socialno blagostanje ter ograža tudi svetovni mir sploh. Zato sta se sporazumeli v želji, po skupni obrambi pred komunističnim razdiralnim delom, da bosta sodelovali po temle dogovoru: Čl. 1. Obe pogodbenici sta se sporazumeli, da bosta druga drugo vzajemno obveščali o delovanju komunistične internacionale, da se bosta posvetovali o potrebi obrambnih ukrepov in da bosta te ukrepe Izvedli v tesnem sodelovanju. Čl. 2. Obe državi bosta druge države, katerih notranji mir je ogrožen z rušilnim delom komunistične internacionale, vzajemno pozvali k sodelovanju pri ukrepitvi za obrambo pred razdiralnim delovanjem komunistične internacionale v duhu tega dogovora, ali pa da sodelujejo pri tem dogovoru. V zvezi z današnjim podpisom dogovora proti komunistični internacionali so se pooblaščenci obeh držav sporazumeli še o temle dopolnilnem zapisniku: a) Poklicana oblastva obeh držav, bodo kar najtesneje sodelovala pri medsebojnem obveščanju o delovanju komunistične internacionale in pri ukrepih za obrambo pred komunistično nevarnostjo. Proglasitev Italije za cesarstvo so zdaj že drugič odgodili in tudi zadnjega novembra ne bo prišlo do tega. Nova splošna stavka kovinarjev preti Franciji. Začela se je v pariških tovarnah, ki izdelujejo strelivo. Kovinarji zahtevajo večje plače, zaradi tega, ker so se zvišale cene živežu. Veliko avstrijsko vojaško parado bodo priredili Horthyju tudi na Dunaju, poleg raznih drugih svečanosti. Češkoslovaška - prva žrtev nemško-japonske pogodbe London, 26. nov. Havas poroča iz Londona: Ves današnji jutranji tisk skoraj zelo soglasno piše o pogodbi, ki je bila včeraj podpisana med Nemčijo in Japonsko. Listi povdarjajo, da si hoče Nemčija iz protiboljševizma ustvariti novo ideološko fronto, ki pa naj v bistvu samo zakrije novo polje njene ekspanzije. Zunanjepolitični uredniki številnih listov pišejo, da bo prva žrtev te proti-holjševiške križarske vojne — Češkoslovaška. »Manchester Guardian* piše, da je Sovjetska Rusija vojaško premočna, da bi jo Nemčija mogla sama napasti. Napad Rusije bi zahteval ^zasedbo Češkoslovaške in Poljske, zato pa Nemčija sedaj pripravlja samo intervencijo proti Češkoslovaški. Toda tudi glede Češkoslovaške ni mogoče trditi, da je treba proti njej ustvariti protiboljševiško fronto, saj je Češkoslovaška samo majhna repu blika v Srednji Evropi Zato tudi ne more držati^ da je Češkoslovaška trdnjava komunizma, ki bi bila Nemčiji nevarna. Ni mogoče ugotoviti, kdaj bi se ta gonja proti Češkoslovaški sprožila. Urednik lista ve povedati, da si bo Nemčija izbrala najprej izgovor, da mora poseči v razmere v Češkoslovaški, da zaščiti Madjarsko in nato še sudetsko nemško manjšino. Tudi drugi listi pišejo, da je borba proti komunizmu Dotrebna. toda Nemčiia je sedaj stopila na pot, ki razbija skupnost Evrope, ki bi bila v tej borbi potrebna. Tako piše «Daily Telegraph», da ima ta pogodba to največjo napako, da je ovira za sklenitev bloka miru v Evropi. London, 26. nov. AA. Havas: Diplomatski urednik «Evening Standarda* izve naslednje podrobnosti o pogodbi med Nemčijo in Japonsko. Ta pogodba ima tudi tajen dodatni protokol, ki deli nizozemsko Indijo nied Japonsko in Nemčijo. Rešeno je tudi vprašanje otokov v Pacifiku, ki so bili včasih nemška last, a sedaj nad njimi vrši nad njinli mandatsko oblast Japonska. Nemčija se je tam odrekla vsem pravicam nad otoki Marijane in Karoline in pa na Maršalske otoke, to je vsem otokom, ki so severno od črte, ki deli nizozemske otoke od Sumatre, Jave in Bornea. Torej so vsi severni nizozemski otoki oddeljeni Japonski. Sumatra in Java pa ostajata Nemčiji. Nizozemska je doslej dopustila režim svobodne trgovine v nizozemski Indiji in tako se je lahko vgnezdila nemška trgovinska propaganda v tem delu sveta. — Istočasno jje dr. Schacht izdelal načrt, ki predvideva prodiranje nemških trgovskih tvrdk v ta del sveta. Tako bi te kolonije postale središče nemške kolonizacije. Nemška propaganda je zelo aktivna med nizozemskim prebivalstvom teh otokov. Vse to naj pripravi bližnjo nadoblast Nemčije nad temi otoki. b) Poklicana oblastva obeh pogodbenih držav bodo v okviru obstoječih zakonov izdala stroge ukrepe proti tistim, ki doma ali v tujini, neposredno ali posredno sodelujejo pri delovanju komunistične internacionale, ali pa podpirajo njeno delovanje. c) Da se olajša sodelovanje poklicanih obla-stev glede prvih dveh točk tega dopolnilnega zapisnika se ustanovi stalen odbor. Ta odbor bo razpravljal in odločal o ukrepih za nadaljnje pobijanje razdiralnega delovanja komunistične internacionale. Podpisu te pogodbe so prisostvovali na nemški strani poslanik v. Erdmannsdof in dr. v. Rau-mer, v imenu Japonske pa poslaniški svetnik Inous in general Ošima. Sprememba na belgrajskem nadškofijskem sedežu Belgrad, 26. novembra, m. Po indiskreciji nekaterih listov je včeraj in danes prišla v javnost vest, da je po odstopu dosedanjega belgrajskega nadškofa o. Rafaela Rodiča že imenovan na to mesto prof. ljubljanske bogoslovne fakultete msgr. dr, Josip Ujčič. Vesti o resignaciji o. Rodiča niso že davno več nove in torej tudi ne vesti o spremembi v vodstvu belgrajske nadškofije. Med našo vlado in med sv. stolico so zdaj pogajanja, da se sporazumno določi novi belgrajski nadškof. Z gotovostjo se more trditi, da bo to msgr. dr. Ujčič, vendar njegovo imenovanje do te ure še ni prefek-tuirano, zato bi bilo prenagljeno poročati o tem, kot dovršenem dejstvu. Socialisti odpravlfa*o tiskovno svobodo v Franciji Pariz, 26. nov. o. Objavljen je novi zakonski načrt, ki dejansko pomeni okrušenje tiskovne svobode. Zakon zahteva, da se mora vsako podjetje, ki izdaja kakršnekoli časopise, spremeniti v delniško družbo in vse delnice se morajo glasiti na me. Vsako leto se mora vsaj enkrat objaviti lista voditeljev podjetja in glavnih delničarjev. Podjetja morajo svoje račune predložiti vsako leto oblastem. Za klevete odgovarjata v slučaju, če je pisec neznan, upravnik ali pa ravnatelj lista, pa tudi glavni urerlnik. Ce je avtor znan, odgovarjajo vsi ti kot sokrivci. Zakon je posnet po nazadnjaških tiskovnih zakonih diktatorskih držav, kjer se prav socialisti in komunisti, ki v Franciji vladajo, najbolj bore za svobodo tiska. Spet mobilizacija angleškega brodovja Riin. 26. nov. o. Zadnje odredbe angleškega pomorskega poveljstva glede odhoda angleškega brodovja z Malte v španske vode, razlagajo v Rimu s tem. da smatra Anglija položaj na Sredozemlju zaradi španske državljanske vojne za tako nevaren, kakor med abesinsko vojno. Gibanje angleških ladij in odredbe glede službe so čisto podobne lanski mobilizaciji angleških pomorskih sil. Edino, kai pri vsem ni jasno, je vprašanje, proti komu je to gibanje angleškega brodovja in pomorskega letalstva naperjeno. Nemčiia protestira proti Nobelovi nagradi Berlin. 26. nov. o. Nemški zunanji minister v. Neurath je dal nalog nemškemu poslaniku v Oslu, da v imenu nemške vlade protestira proti sklepu odbora za podelitev Nobelove mirovne nagrade, katero je dobil nemški komunistični publicist von Osietski Pri odboru za podelitev nagrad odločuje tudi norveška vlada z dvema ministroma, zato smatra nemška vlada to odločitev odbora kot uradno žalitev časti nemškega naroda. Ker se je nagrada podelila človeku, v katerem vidijo Nemci veleizdajalca. Zaradi tega je nemški poslanik obvestil norveško vlado, da si Nemčija pridržuje vse pravice glede nadalnjega ravnanja pri teni vprašanju. Madžarska se ne more nasloniti nikamor razen na Italijo, tako piše evropsko časopisje ob Horthyjevem obisku v Rimu. leto s. Vesti 26. novembra Mednarodni kongres hotelirjev se je začel v Budimpešti in bo trajal štiri dni. Udeležujejo se ga zastopniki 22 držav, med njimi tudi zastopniki Jugoslavije Na grobu Pilsudskega je bil včeraj romunski zunanji minister Antonescu, ki se je na poti v Varšavo ustavil tudi v Krakovu. Smrtno kazen nad ing. Sticklingom, ki je bil obsojen zaradi vohunstva v Moskvi, so spremenili v • desetletno ječo, baje zato, ker bi Nemci sicer obsodili na smrt bivšega nemškega komunističnega voditelja Thiilmana. Na Marconijevi jahti je izbruhnil ogenj, ko je bila zasidrana v pristanišču Civitta Vecchia. Na jahti dela slavni radijski izumitelj poskuse in ima urejeno dragoceno delavnico, ki je bila ob požaru precej poškodovana. Mussolini je sprejel Daranja, madjarskega zunanjega ministra, ki je voditelju italijanske države poročal o madjarski notranji in zunanji politiki ter o stališču do raznih evropskih političnih vprašanj. Francoski obrambni proračnn za naslednje leto znaša približno 10 in pol milijarde frankov. To je največji bojni proračun, ki ga je kdaj Francija sprejela. Turčija ne bo razvrednotila svojega denarja in so vse vesti o tem neresnične. Tako poročajo uradno iz Ankare. Delovni čas v rudnikih bo s posebnim zakonom skrajšala poljska vlada. Poljska zbornica bo ta zakon sprejela prihodnji teden. Devet tovornih avtomobilov orožja je našla policija v Marseilleu vprav, ko so hoteli avtomobili odpotovati proti španski meji. V zvezi s tem je policija zaprla precej ljudi. Novi portugalski poslanik v Londonu bo dosedanji portugalski zunanji minister Monteiro, kar priča, da bo Portugalska še naprej vso svojo politiko glede Španije izvajala sporazumno z Anglijo. Svetovne razstave v Parizu 1937 se udeleže tudi Združene države in je amerikanska vlada ta sklep že sporočila v Pariz. Voditelj nemškega obrtništva Schmidt je odstopil zaradi spora z guvernerjem nemške državne banke dr. Schachtom, s čigar gospodarsko politiko se nemško obrtništvo ne strinja. Na pregled francoskih obmejnih utrdb na meji proti Švici sta odpotovala vojni minister Daladier in načelnik francoskega generalnega štaba, general Gamelin. Odposlanstvo francoske ljudske fronte v Londonu je imelo več sestankov z različnimi angleškimi politiki, katere hoče pridobiti za to, da bi se v Angliji ustvarilo razpoloženje za pomoč španski ljudski fronti. Sestanek guvernerjev narodnih bank MZ se je začel v Pragi, kjer se bodo guvernerji sporazumeli o valutnem sodelovanju med temi državami. / Angleško brodovje je odplulo z Malte v Španijo. V tem brodovju je več podmornic, dve križarki ter oddelek rušilcev. Značilno je, da so preklicali dopuste vsem mornarjem angleškega brodovja na Malti. Sovjetski poslanik in Eden sta imela včeraj v Londonu daljši sestanek in sta razpravljala o položaju na Sredozemlju. Zdi se, da je Eden ob tej priliki opomnil zastopnika Sovjetov, naj preneha Rusija z dovažanjem orožja v Španijo. O vrnitvi nemških kolonij je izjavil francoski kolonijalni minister Moutet, da to vprašanje sploh ne prihaja v poštev, ker Nemčija nima pravice zahtevati kaj takega. 20 letal je poškodoval vihar včeraj na malteškem letališču Halfar. Nacionalno socialistično organizacijo je odkrila rdeča policija baje v pristanišču Cartageni. Voditelj Rexa bo govoril po italijanskem radiu enkrat na teden, ker belgijska vlada rexistom ne da na razpolago svojih postaj. Zato je dovolila italijanska vlada Rexu propagando po njenih postajah. Silovita železniška nesreča je zadela ekspresni vlak pred Čikagom, ki se je zadel v osebni vlak in vrgel tega z visokega viadukta, da so vagoni zmečkali veliko ljudi na ulici pod viaduktom. Parado na čast Horthyu so priredili včeraj v Rimu na cesta Via deli Impero. Sodelovale so vse čete rimske garnizije. Italija nima zahtev glede Balearskih otokov, tako je baje včeraj sporočila italijanska vlada v London. Usoda letalca Lindbergha se je pojasnila. Zaradi njega so bili na angleškem v velikih skrbeh, ker je odletel pred dvema dnevoma v Dublinskega letališča in niso imeli nobenih vesti o njem. Moral je zasilno pristati v neki irski vasi. Knez namestnik Pavle je včeraj obiskal angleškega kralja Edvarda VIII. in ostal z njim v daljšem razgovoru. Nemški časnikarji pri ZN so izstopili iz mednarodnega časnikarskega društva v Ženevi, ne da bi navedli razlog za to. Belgijska vlada bo padla baje zaradi načrtov o podaljšanju vojaške službe. V tem primeru bi se setavila nova vlada iz zastopnikov katoliške, nacionalistične, flamski in rexistične stranke. Min itcr Cvetkovič napoveduje uredbo o delavskih mezdah in starostnem zavarovantu Od diktatorstva do demokracije Belgrad, 26 nov m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič se še vedno mudi na agitacijskem potovanju po Južni Srbiji, kjer prireja shode. Tako je med drugim govoril tudi v Krivi Palanki, kjer je v svojem govoru dejal ? ozirom na potrebo ureditve notranjepolitičnih razmer v 0 narodnih bojih na Spodnjem Štajerskem«. Državni praznik 1. decembra. Cerkvena proslava tega praznika se bo vršila v stolnici ob 11. z molitvami za domovino ter zahvalno pesmijo. Ljudski oder. Drevi ob 20. sestanek na odru. Vsi! Gregorčičeva razstava. Študijska knjižnica je v svoji čitalnici priredila razstavo Gregor&ičevih del, rokopisov in važnejšega slovstva o njem. Razstava je odprta v običajnih uradnih urah do vključno sobote 5. decembra. Vstopnine ni. Redna nedeljska službo božja r Radvanju. Z nedeljo se začne v radvanjski cerkvici služba bož-ia, ki se bo odslej vršila redno ob nedeljah in praznikih ter io bosta oskrbovala gg. Oberžan in Zličar. Izvirno delo na Ljudskem odru. V nedelio, dne 6. decembra vprizori Liudski oder v Mariboru izvirno domačo dramo »Mutec Osojski«. Očitki „Piccola" slovenskemu duhovniku Bidovcu Rim, 26. novembra, m. V zvezi z aretacijo slovenskega duhovnika Bidovca je poročala neka informativna agencija, da je aretacija tega slovenskega duhovnika iz Julijske Krajine v očividnem nasprotju z novo politično orientacijo Jugoslavije ter da je v »Piccolu«, ki se zavzema za prijateljstvo z Jugoslavijo, ta aretacija izzvala veliko nezadovoljstvo. Sedaj »Piccolo« to demantira in pra- vi dobesedno: »Aretacija zloglasnega duhovnika Bidovca pri nas ni izzvala nezadovoljstva, temveč ravno nasprotno, zelo nas je razveselil ta nadvse pameten akt lokalne politike, s katerim je končno osvobojena mirna vas v Julijski Krajini pred strupeno aktivnostjo tega zgagarja, ki ničesar drugega ne razmišlja, razen takih stvari, ki so v škodo njegove fare, ker jo je začel učiti, kako se pozdravlja s komunističnim pozdravom. Bidovec je eden od onih agen-tov-provokaterjev, ki jih je k sreči vedno manj. Ti agenti niso nikdar opustili niti ene pike, da ne bi čisto navadnih vaških bajk izkoristili za ustvarjanje nerazpoloženja med dvema državama iz razumljivih razlogov, da bi škodil odnosom dobrega sosedstva.« Jutri premiera ogromnega napetega filma IZDAJALCI Jutri v Elitnem kinu MATICI I Willy Bfrgel - Lida Baarova Podtalno rovorenie in špiioni-ranie vohunov izdajalcev in ogorčena borba proti zlikovcem te vrste tffls izdelanega ob ao^ovanju nemške - armade - tankov -mornarice-vojnih letal-tajne državne policije itd. Nad 10.000 sodelujočih I Tajne skrivnostnega umora se odkrivajo Maribor, 25. novembra. V Mariborski okolici je bilo izvršenih v letošnjem letu nekaj zločinov, ki so zaviti v tajnost ter storilcev kljub vsemu prizadevanju oblastev ni bilo mogoče izslediti. Med take primere spada tudi umor posestnice Olilije Kocbekove v Zgor. Voličini, katero so našli dne 12. julija letos mrtvo v njenem stanovanju Neznan storilec jo je ubil ter oropal 2600 Din, ki jih je hranila v omari. Za zločincem ni bilo nobenega sledu. Ljudski glas je pripisoval umor zloglasnima zločincema Kolarju in Šternu, ki sta malo pred tem izvršila roparski Pol milijarde novih državnih bonov Belgrad, 26. novembra. Finančni minister je dal danes tole irjavo novinarjem: Kakor je že objavljeno, je ministnski svet sprejel 23. t. m. uredbo, ki pooblašča finančnega ministra, da poleg že izdanih državnih blagajniških bonov po uredbi z dne 2. januarja t. 1. v znesku 500 milijonov Din lahko plasira novo izdajo v višini 500 milijonov Din, Tako se celotni znesek blagajniških bonov, ki smejo biti v obtoku, poveča na eno milijardo Din. Namen emisije teh bonov ie ostal isti, kakor ga je določila prvotna uredba. Boni bodo tudi v bodoče služili oživljenju narodnega gospodarstva, izplačilu prejšnjih državnih obveznosti in okrepitvi gotovine glavne državne blagaine. Zato finančna sredstva, ki jih bodo državni blagajni dobavili, ne bodo služila za kritje rednih izdatkov državnega proračuna. V ostalem je pa, kakor se je javnost že mogla prepričati iz podatkov državnega računovodstva, naš državni proračun zadovoljiv, ker ee po zaslugi realnega proračuna dosezajo leto« proračunski dohodki zaradi nekolikšnega zboljšanja konjukture tako, kakor smo pričakovali, v proračunu izdatkov se pa izvaja razumno varčevanje. Emisijo nove tranše državnih blagajniških bonov smo izdali zato, ker je javnost prvih 500 milijonov v celoti in brez težkoč vpisala. Pogoji, pod katerimi se je vpisal prvi del tega kratkoročnega posojila so znani. Doslej so obstajale tri vrste teh bonov: s trimesečnim rokom in odstotnimi obrestmi s 6 mesečnim rokom in 4.25 odstotnimi obrestmi, z 12 mesečnim rokom in 4 in pol odstot. obrestmi. Obresti se izplačajo v naprej netto in so proste vseh vrst dajatev. — Emisijski tečaj je al pari. Vrednost posameznih kosov se giblje med 500 in 10 milijonov Din, Papirji uživajo pupilarno varnost in se sprejemajo v varščino po nominali. Izdajanje in plačilo blagajniških bonov se bo vršilo po Narodni banki in njenih podružnicah Pri vpisovanju posredujeta Poštna hranilnica in Državna hipotekarna banka. Lastnik bonov ima možnost, da po potrebi vsak čas po zelo ugodnih pogojih eskontira svoje bone pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki. Boni ne notirajo na bor”1 Celotni postopek In načini plačila za novo tranšo blagajniških bonov ostanejo isti kakor po dosedanji. Samo po sebi se razume, da bodo boni tudi v bodoče popolnoma prostovoljni. Uredba z dne 23. t. m. uvaja kot novost tip bonov z dospelostjo dveh let. Ti boni bodo nosili 5 odstotne obresti, takisto plačljivih vnaprej, in bodo deležni vseh ugodnosti, ki veljajo že za dosedanje bone. Belgrad, 26 novembra, m. Zaradi smrti svojega predsednika Todora Todoroviča bo Narodni kmetski klub imel danes popoldne komemorativno sejo v prostorih uredništva Seljačkega pokreta. Belgrad, 26 nov AA Prometni minis.ter je odredil, da se od 1 maja 1937 spremeni dosedanja Morsejeva brzojavna abeceda za notranji promet in nadomesti s staro abecedo, ki je veljala od leta 1928 do 1934. zločin na Pobrežju pri Mariboru. Tudi oblastva so vodila v tej smeri preiskavo, dasi sta oba zločinca, ki sta bila med tem že aretirana v Avstriji in izročena mariborskemu sodišču, odločno zanikala, da bi bila umorila Kocbekovo. Nenadoma pa je zadobila sedaj preiskava čisto drugo smer. Izdana je tiralica za mladim moškim, ki je bil še par dni pred umorom uslužbon v bližini kraja, v katcroin so je zločin izvršil. Fant je takrat nenadoma zapustil svoje službeno mesto, odšel pa jo brez sredstev. Kljub temu si je kmalu po odhodu v Celju kupil kompletno novo obleko ter so videli pri njem večje vsote denarja. To je napotilo orož-ništvo, da je uvedlo preiskavo v tej smeri. Cim je fant to zaslutil, je izginil neznano kani ter ga sedaj iščejo varnostne oblasti po vsej državi. Pismeno potrfufe izsiljevanje denaria Belgrad, 26 nov m. Predsinočnim je zloglasni hajduk Jorgovan Mihajlovič v družbi ravno tako »slovitega« razbojnika Pavla Dokiča vdrl sredi rudarskega naselja na Blagojevem Kamnu pri Maj-danpeku v hišo inž. Kavalasa. Hajduku je morala inženerjeva žena pripraviti večerjo, nato pa je hajduk prisilil tudi inženerja, da mu je dal 9400 Din. Kakor hitro je prejel la znesek, je hajduk izdal mženerju potrdilo, da je denar prejel, poleg tega pa mn je še naročil, naj obvesti upravnika rudnika v Blagojevem Kaninu, da pripravi za hajduka 100 000 Din, ker da se bo v kratkem oglasil tudi pri njem. Nato je Mihajlovič odšel neznano kam, in bodo orožniki najbrž iineli precej posla, preden jim bo ta predrzni hajduški nasilnež padel v roke. Napredno" so gospodarili ff Sv. Ana v Slov. goricah,- 23. novembra. Obljube slavne JNS pred občinskimi volitvami leta 1933 so bile številne in različne tudi v občini Ščavnici. Nasprotniki so si za vsako ceno prizadevali, da pridobijo zaupanje občanov do gospodov, ki so občino tekom treh let spravili v težak položaj. Bili ®o gotovo za trdno prepričani, da bodo na večno ostali na svojih stolčkih in so zaradi tega svobodno delali po mili volji v škodo občino. Revizija kr. banske uprave meseca avgusta t. I. pa je pokazala tisto njihovo plodonosno delovanje v občini. Na dan so prišle njihove tajnosti in njihovo ^koristno delo« v prid občini. Po končani reviziji je banovinski revizor izdal revizijsko poročilo, iz katerega je točno razvidno, da so gospodje od JNS občino Ščavnico s svojim delom oškodovali skupno do 42.000 dinarjev tekom treh let. Sedaj, ko 6e bližajo občinske volitve dne 6. decembra t. 1., so ti JNSarji zopet z veliko težavo sestavili svojo listo s prejšnjim razrešenim predsednikom na čelu z namenom, da naše volilce zopet premotijo za njihovo listo in da naprej taka gospodarijo kot doslej. Upamo, da naši možje in fantje ne bodo tako nespametni, da bi se dali voditi za nos in da bodo pritrjevali njihovim novotarijam in prestopkom. Možje in fantje, ne klonite onim, ki so napravili naši občini tako žalostno preteklost. Jože Špindler je mož značajnosti in odločnosti m je skozi težke čase vodil usodo slovenjegoriškega kmeta in delavca in ostane naš borec in voditelj ne samo v Ščavnici, ampak v vseh Slovenjskih goricah Zato je le upanje, da bo naše občinsko gospodarstvo z njim na čelu dobilo pravo lice Za JNS pa bo 6 december dan sodbe za tiste grebe, k’ iih t' li d e sicer ta.je, a 60 jih brezvestno zag ešili tudi nad našo občino. Kulturni koledar Anton Martin Slomšek 26.novembra 1800 se je rodi! na Homu pri Ponikvi škof, pesnik, šolnik in narodni delavec Anton Martin Slomšek. — Svojo mladost ie preživel doma in z enajstim letom začel obiskovati šoio kaplana Pražnikarja. L. 1814 je šel v Celje, kjer je hodil tudi v gimnazijo. Vendar pa je bil tudi na gimnaziji v Ljubljani in Senju. V jeseni 1821 ie stopil v celovško bogoslovje. — Potem ie kaplano-val. bil spiritual v Celovcu (1829—38), višji šolski nadzornik v Št. Andražu, kanonik in končno je bil posvečen dne 5. julija 1846 v lavantinskega škofa. Anton Martin Slomšek {Poleg Prešerna) je druga velika osebnost v začetku 19 stoletja, ki je i dala slovenskemu ljudstvu s svofim delom trdno osnovo za nadaljnji kulturni in narodni razvoj. — A. M. Slomšek je bil vzoren in goreč duhovnik, ki je z vnemo skušal v materinem jeziku slovenskemu človeku tolmačiti nauke katoliške vere. — Bil je šolnik po svoji naravi, ki se je zavedal, da se vensko in moralno življenje slovenskega naroda ne bo dvignilo vse do takrat, dokler ne dobi vsaka fara svoje šole. (»V taki fari, srenji in hiši, ki prave šole nima je vedno zima .. .«). Zato je prestavljal Krištofa Schmida, zato napisal svoje najboljše delo: Blaž in Nežica v nedeljski šoli (1847). Toda samo šola mu je bila premalo. — Vedel je, da je človeku potrebna izobrazba tudi pozneje; zato ie začel izdajati Drobtinice, osnoval Družbo sv. Mohorja, ki je postala založnica izobrazbe za slovensko ljudstvo. — Bil ;e narodni delavec, ki je pisal v Novice, Slov. Glasnik, Slov. Bčelo, Zgodnjo Daiico in se vedno zavzemal za koristi ljudstva. Bil ie panslavist in Slovenec, ki je napisal besede: ^Slovenka me je rodi'a. Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima«. In da povemo še eno njegovo karakteristiko: bil je edini izmed tedanjih avstrijskih škofov, ki ni prejel od strani vlade nobenega odlikovanja. In če ga hoče imeti dane« slovenski narod za cvetmka — ne išče na niem izrednih m čudežnih stvari, ampak gleda v njem moža dela in ljubezni, ki je spolnil svoio zgodovinsko nalogo kot slovenski človek in služabnik božji. Uubljana danes Koledar Danes, četrtek, 26. novembra: Konrad. Petek, 27. novembra: Virgil. Nožno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Drama: Zaprto Opera: »Seviljski brivec* Red četrtek. Kino Sloga: »Črna soba«. Kino Matica: »Cigansko dekle«. Kino Union: »KSnigsmark«. Kadar se gredo akademiki policijo, se znafdeio na policiji tudi „veliki" ljudje... * mm N EHEB0E1 h? t Kraten film, ki navduiule občinstvo! Konigsmark V glavni vlogi lepa ELISSA lan Dl Velenapet film — v glavni vlogi BOK1S KARLOFF Crna soba KsisEssiaai Danes poslednjih' Burna _ kralja smeha STAfJLIO m OLIO Cigansko dekle Med vsemi mladimi klavirskimi virtuozi, ki so se posvetili koncertnemu življenju, zavzema Viktorija Švihlikova brez dvoma eno prvih mest. Njena umetniška igra in visoka muzikalnost združena z pravilno interpretacijo del največjih klavirskih skladateljev, ji je odprla vse koncertne dvorane in ji prinaša koncert za koncertom naj-laskavejše ocene, ki govore z nekim posebnim občudovanjem o njej kot klavirskem fenomenu. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za klavirsko igro, na n.ien koncert, ki bo jutri, v petek, dne 27 t. m. ob 20. uri v Mali filhaimonični dvoiani. Vstopnice od 20 Din navzdol v Matični knjigarni. Občni zbor Akademskega športnega kluba bo jutri, v petek ob 7. uri zvečer v dvorani Akadem skega doma. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek 26. novembra: Zaprto. Petek 27 novembra ob 15: »Kralj Lear.« Dijaška predstava Cene od 5 do 14 Din navzdol. Sobota, 28. novembra: »Na ledeni plošči*. Izven. Cene ooiago. tudi onim, ki se pripeljejo z vlakom, od kolodvora do samostana. Vodja one skupine udeležencev, ki se bodo peljali z avtobuson bo g. Tone Kos, čigar navodil naj se med vožnjo vsi drže. Cena za avtobus bo ca 18 din tja in nazaj. Vsi ostali pa. ki se bodo vozili z vlaki, naj kupijo nedeljsko izletniško karto« Na‘prej veselo V noči od torka na sredo je prišlo v neki znani ljubljanski gostilni do dogodka, o katerem se je včeraj kmalu zvedelo po vsem mestu. V omenjeni gostilni je poleg drugih gostov sedela pri posebni mizi družba treh v Ljubljani splošno znanih gospodov in dveh dam. Gospode pozna ves ljubljanski inteligenčni svet, saj so vsi trije akademsko izobraženi: dva sta z doktorskima diplomama; vsi trije pa zavzemajo ugledne položaje. V družbi, kakor v gostilni sploh, je bilo z ozirom na pozno uro dobro razpoloženje. To razpoloženje se je očividno še dvignilo, ko je prispela v gostilno nova skupina gostov: nekaj ljubljanskih visokošolcev, ki so sedli okrog mize v neposredni bližini prej omenjene družbe. Potem prepir Vse to bi ne bila nikaka posebnost, da ni?o nastali med obema družbama prepiri. — V prvi družbi so namreč začeli med slovensko govorico mešati deloma nemške, deloma pa italijanske besede; to je bilo precej očitno, in visokošolci, ki so sedeli, kakor rečeno, v neposredni bližini, so prvo družbo opozorili, da smatrajo to za izzivanje in družbo, posebno enega gospoda, pozvali, naj govori slovensko. Od tedaj naprej družba slovensko sploh ni več govorila, marveč samo italijansko. Visokrišolci so skočili pokonci, prepir je bil na višku. Nato na pol’cifo Eden iz visokošolske družbe je zapustil lokal, da bi poklical stražnika; kmalu se je vrnil brez stražnika, ker si je očividno premislil: zakaj bi klical stražnika v lokal, ko pa lahko odvedejo gospoda na policijo. In res; med tem je visokošolska družba imela gospoda že pred gostilno; kmalu nato so se res vsi skupaj znašli na policiji. Tu se je odkrilo: gospod je bil svojega časa dni na naj-višjeiu upravnem mestu v Sloveniji oziroma na Kranjskem. Fantje so kljub temu zahtevali prijavo, češ da je ta gospod obenem s svojo družbo namerno govoril italijansko — tudi potem, ko so ga opozorili, da smatrajo to za izzivanje. Na policiji so zapisali imena vseh udeležencev te nočne atrakcije, nakar so vsi skupaj zapustili policijski lokal. Izkazalo se je tudi. da je vsa prva družl>a iz najbolj vidnih ljubljanskih krogov, ki o sebi nikdar ne povedo dovolj močno, da so — nacionalisti ... Nočno srečan?e z inozemskim strokovnjakom Nekaj časa pozneje je visokošolska skupina šla po Miklošičevi cesti. Kakor nalašč jo je pri-mahal nasproti nekoliko vinjen moški, ki je opozarjal nase s tem, da je brundal predsč v blaženi nemščini. Že od prej razdraženi visokošolci so ga obstopili in vprašali, zakaj govori nemški. Ta se je postavil v pozo prosvetitelja narodov ter odvrnil, da je — »beleidigt«, ker je — »ein echter Auslttnder«. ■ Prišel da je v Jugoslavijo kot stro-kovnjak-tkalec in Slovenci moramo biti veseli, da tak strokovnjak, kakor je on, sploh pride v Jugoslavijo. Tako nekako je pridigal, dokler so ga — poslušali. Potem so mu pa le povedali svoje mnenje in gospod strokovnjak jo je mahnil naprej po ulici za spoznanje ponižneje. Politične in druge lanimivosti Ljubljana. 25. novembra. Posebno skupina politikov in javnih delavcev se je pod okriljem dr. Marušiča zbrala in ustanovila zadrugo »Narodno prosveto« z namenom, da izdaja razne publikacije in časopise. Delež je znašal 50 Din poleg pristopnine. Ta »Narodna prosveta«, ki je najela lepe lokale v Nebotičniku, je začela izdajati znameniti dnevnik »Glas naroda«. Kljub temu, da so politiki okoli te zadruge javno bili polni socialnosti, so prav mizerno in še netočno plačevali svoje nameščence. Pred novinarskim razsodiščem na ljubljanskem okrožnem sodišču pa se je včeraj vršila kratka, a značilna razprava. Novinar g. Ante Gaber, ki je bil svoj čas odgovorni urednik omenjenega lista, je tožil »Narodno piosveto«, ki se sedaj nahaja v likvidaciji, na plačilo 2500 Din. ki so mu bili gos|>odje dolžni na plači za mesec december lanskega lela. Razsodišču je predsedoval s. o. s. g. Anton A v s e c, kot sodnika lajika pa sta fungirala novinarja gg. Pahor in J. Zupančič. Razprava je bila določena na 12. uro Tožiteljpa je moral dolgo čakati na gospode od ^Narodne prosveten. Ni jih bilo Naposled je sodnik okoli 14 izrekel sodbo, da mora »Narodna prosveta«- jjlarati toži-telju g. Gabru vtoženi znesek 2500 Din. Za nadaljnji razvoj te afero se bo pač javnost še nadalje zanimala V >Narodni tiskarni« so se po smrti ravnatelja g Jezerška izvršile gotove spremembe. Za ravnatelja tiskarne je bil imenovan dosedanji faktor Globe za prestopke potnikov na železnicah Belgrad, 26. nov AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je razveljavilo prejšnji cenik odškodnin in glob, ki jih je odločil zakon o železnicah, proti prestopkom potnikom. Po novem ceniku so v načrtu tudi za najmanjše prestopke globe. Tako je določena globa 1 Din v tretjem razredu, 2 Din v drugem in 5 Din v prvem razredu za vse tiste, ki denejo noge na klopi, na blazina-sto naslonjalo ali kdor leže obul na sedež. Ponovni prestopek se kaznuje z globo 10 Din. Za umazanje stranišča se plača 30 Din, za umazanje tal v vagonih se plača v tretjem razredu 2 Din, v drugem 4 Din in v prvem 8 Din. Za umazanje sedeža, blazin ali naslonil se plača v tretjem razredu 3 Din, v drugem 10 in v prvem. 15 Din. Za umazanje mehkega dela oprave, ki ima za posle-dico razkužitev, se plača v tretjem razredu 70 Din, v drugem 150 Din in v pr*ein 200 Din. Za prinašanje nečiste prtljage se plača razen odškodnine se globa 20 Din. Za vstopanje in izstopanje iz vagonov. dokler vlak Se vozi, se plača 5 Din. Ista globa je določena tudi za potnike, ki odpirajo vrata, ko vlak še vozi. Za metanje predmetov skozi okno, zaradi česar bi lahko nastala škoda, se plača razen odškodnine še globa 50 Din Prav tako se plača 50 Din globe poleg odškodnine tudi za vsako umazanje zunanjščine ali notranjščine vagonov Globa se poveča na 100 Din, če umazanija žali javno moralo. Naposled se izključijo vsi potniki od vožnje in izroče policijskim oblnstvom v nadaljni posto|>ek, če nosijo s se!>oj gorljive ali eksplozivne predmete ali celo strelno orožje. Breztrošarinski sladkor za vinski mošt Belgrad, 26 nov AA. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet izdal uredbo o podeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za vinski mošt. Uredba se glasi: Cl. 1. Za vinski mošt izdelka 1936 se sme dati sladkor brez plačila državne trošarine v svrbo povečanja sladkorja v moštu. Ta sladkor je prost tudi banovinske in občinske trošarine. Sladkor mora biti denaturiran. Cl 2. V ta namen se lahko nabavi sladkor brez plačila trošarine iz državnih sladkornih tovarn ali iz skladišč teh tovarn, ustanovljenih v ta namen. Čl. 3. V smislu določb čl. 2 zakona o vinu in Sl. 4 pravilnika za izvršitev vinskega zakona se lahko dovoli nabava sladkorjn brez plačila trošarine za dodatek vinskemu moštu v količini največ 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta. Cl. 4.^ Dovoljenja za izdajanje sladkorja brez plačila državne trošarine, za slajenje vinskega mošta bo izdalo pristojno finančno ravnateljstvo. C. 5. Pogoje za izdajo dovoljenja za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta in nadzorstvo nad uporabo v ta namen izdanega sladkorja bo predpisal finančni minister. Cl. 6. Ta uredbe dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih noviuah. tiskarne g. Jeran, za faktorja pa stavec g. Drago Pogačnik, starosta Sokola IV v Kurji vasi. Mnogi so pričakovali, da bo imenovan za ravnatelja bivši ravnatelj Delniške tiskarne g. Ambrožič, pa so se všteli. Pri »Trgovskem listu« se bodo izvršile tudi zanimive spremembe. List nameravajo reorganizirati in reformirati. Začasno list ne izhaja. Včeraj je bil ta list pred malim senatom obsojen po tiskovnem zakonu (člen 52) na manjšo denarno kazen v neki Batini zadevi, šlo je za članek i-Bata in gumijasti opanek«. Razprava je bila prav zanimiva. Sodba je med drugim poudarjala, da je imel list s člankom dober namen, toda so nekateri odstavek žaljive vsebine. Pri tej priliki se moramo dotakniti naše slovnice. Mi izgubljamo res smisel za čislo slovenščino. Tako članek, kakor tudi odvetniki so rabili izraz »opanek« za ednino obutvi, ki jo izdelujejo »opančarji« in katera obutev je v marsikaterem pogledu prav prikladna. Naši Hrvatarji. to je tesarji in gozdarji, ki so pred vojno hodili iz notranjskih krajev (Loška dolina. Prezid in Loški potok) čez zimo kratko v razne šume na Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno, Srbijo, v Karpate in na Kavkaz, so jemali s seboj prav radi .»opanko«, ker so bile prikladno pri te-sanju in hoji po snegu v šumah. Za ednino pa so rabili za to obutev ne »opanek«, marveč »opan-k a«, množina pa je bila potem »opanket. Ostanimo torej pri »opanki«, opanek pa naj zlodej vzame. Luis Trenker o smuški gimnastiki Zanimanje za smuško gimnastiko je vsako leto večje. Skoraj si ne moremo več predstavljati pravega in navdušenega smučarja, ki se ne bi vsaj malo pripravljal za zimsko sezono. Medtem, ko imajo tekmovalci svoje naporne treninge, ki so v zvezi z orodno telovadbo in s teki v prirodi, se krepijo navadni smučarji turisti kar doma s po-čepanji in poskoki, kakor pač kdo zna in more. Spričo tolikšnega zanimanja za smuško gimnastiko bo zanimivo slišati, kaj misli o njej priljubljeni smuški pisatelj in filmski igralec I-uis Trenker. V svoji knjigi »Berge im Schnee« piše Trenker o pripravljalnih tečajih za smučanje sledeče: Suhi smuSki tečaji so, kakor beiseda že sama pove, v resnici suhi. Imajo pa zlasti za meščane mnogo prednosti, zakaj že v telovadnici se seznanijo s smuškim orodjem in z najvažnejšimi pravili za smučanje. In to ne le teoretično iz knjige, temveč praktično na smučeh! 2e v suhem tečaju se navadijo pravilno držati palice in smuči pripeti na noge. Naučijo se obračati in zvedo kaj se pravi robiti in kaj plužiti, kratkomalo, na sneg pridejo pripravljeni. Delo v suhih tečajih ima brez dvoma svoje koristi, zato ga ne bomo podcenjevali Važno je tudi, da se v takih tečajih vzbudi zanimanje za smuči kot orodje. Meščan, ki ima le nekaj tednov dopusta za smučanje, ga bo športno bolje izkoristil, če bo prinesel tako temeljno znanje v pravi emuški tečaj že s seboj. Razpisano mesto asistenta na univerzi Rektorat univerze kralja Aleksandra I; r Ljubljani razpisuje mesto asistenta pri kemičnem institutu. Kandidatje morajo hiti diplomirani kemiki tehniške ali filozofske fakultete; obvladajo naj poleg državnega jezika še kak drugi svetovni jezik. Pod enakimi pogoji imajo kandidatje. ki so že službovali v kakem kemičnem institutu ali imajo prakso v kemični indnstriji, prednost. Prošnje, opremljene s prilogami po predpisih § 3 in 4 uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani najkasneje do 10. decembra 1936. Občani, darujte, darujte odloženo obleko, obutev, perilo, posteljnino in drugo tako blago, ki ga sami ne potrebujete več. V Ljubljani je mnogo siromašnih družin, ki vsega tega nimajo in trpe mraz. V barakah, obitih s tenkimi deskami, tudi pečica v tej zimi nič ne jzda. Otroci prezebajo dan in noč, po meščanskihf hišah je pa toliko odej, rjuh, oblek, čevljev, ki niso več v rabi! V kratkem bo mestna občina postavila na prometne to čke mesta posebne stojnice in sprejemala tam tako odloženo blago. Občani ne pozabite na reveže! Usmiljenje in radodarnost sta znak plemenitega duha. Pripravite, česar ne rabite več, da boste mogli hitro dati, ko bo mestna občina klicala in stvari zbirala. Od tu in tam V kabinetu ministrstva notranjih zadev je bila seja glavnega odbora Glavne zadružne zveze, ki ji je predsedoval notranji minister dr. Korošec. Seja je bila v vezi z občnim zborom te zveze, ki lio 16. decembra. Pijani šofer je včeraj v Relgradu z velikim tovornim avtomobilom, polnim tovora, zavozil v barako kemičnega laboratorija generalne direkcije v Belgradu. Udarec je bil močan in se je baraka podrla. Ranjenih je bilo več oseb. 30 senatorjev in narodnih poslancev belgraj-skega parlamenta pod vodstvom predsednika Narodne skupščine Stevana Čiriča odpotovalo v Bukarešto, kjer proslavljajo 1. december zedinjene Transsilvanije z Romunijo. Velike poneverbe sc baje odkrivajo v Centralni banki v Belgradu. Nekdanji generalni direktor te banke. Vojnovič, je obtožil predsednika upravnega odbora te banke, da je pod roko prodajal razne obveznice po cenah, ki so bile mnogo |)od dnevnimi kurzi. Narodna banka je kmalu nato odrekla Centralni banki vsak kredit. Vojnovič pa dolži takih poslov pri isti banki tudi generalnega ravnatelja zavarovalnice Jugoslavije. Ta dva sta skrilrf bančne poslovne knjige. Zadevo preiskuje že sodišče. Ti nepošteni posli so baje krivcema vrgli nekaj desetin milijonov dinarjev. Zagrebški industrijaler Ivan Penič, ki je med odličniki Mačkove stranke, je tožil zagrebškega novinarja Joe Matošiča in industrijalca Grivičiča, ker sta o njeni na dan odkritja spomenika Slje-pann Radiču v Petrinji povedala to, da je Penič svoj čas podpiral četnike z mesečnim prispevkom 300 Din ter z vinom in še nečim. Toženca sta na sodišču izjavila, da bosta svojo trditev dokazala in sta zato predlagala Se nekaj prič, zlasti pa knjige čelniške organizacije, v kateri so zabeleženi prispevki Peniča. Rranitelj obtožencev se je v naprej zavaroval proti obtožbam, ki bi se pojavile v javnosti zaradi tega procesa in odkritij, ki bodo prišla na dan. Sodišče je sprejelo predlog, da se zaslišijo nove priče in je razprava, ki bo prinesla na dan zanimivosti, preložilo. Nepismenost so začeli pobijati v Dalmaciji. V mnogih krajih primanjkuje šolskih prostorov sploh, čeprav ni redko, da mnogo vasi svoje šole sploh nima. Da bi se pa ta sramota odpravila, je ! začelo društvo »Hrvatska žena« organizirati po lakih krajih zasebne šole. Prvo so odprli v vasi Bristviri, ki je bila v tem pogledu najbolj zapuščena. Tamkajšnji župnik je začel otroke učiti kar pod milim nebom. Ko pa je sedaj nastopilo precej hladno vreme, je za te namene župnik odstopil kar svojo župnišče. Za to šolo je bilo takoj veliko zanimanje in velik odziv, kajti javilo se je 54 učencev in učenk. Ker pa je bila vas strašno revna, je društvo »Hrvatska žena« nabavilo nekaj klopi, za otroke, ki so bili vsi bosi in slabo oblečeni, pa trideset oblek. Bojgrajsko sodišče se bavi i novim primerom korupcije ter ima v rokah uradnika prometnega ministrstva Momčila Stojanoviča iz Belgrada. Ta mož je bil v zvezi s trgovcem Nikolo Pavlovičem v Novem Sarin. Skupno sta ponaredila neko pogodbo za 1,300.000 Din, drugo pa kar za 2,000.000. Slo je za naročila prometnega ministrstva. Trgovec sam ni jmel premoženja, vendar je hotel zaslužiti pri državnih nabavah nekaj denarja. Kmalu je našel trgovce, ki so mu blago odstopili. Pozneje je šel v Belgrad, da bi našel uradnika, ki bi mu pomagal dobiti kako licitacijo. Kmalu je našel Stojanoviča. Ponaredila sta pogodbo, s katero država naroča pri njem za imenovano vsoto blago, Stojanovič pa je na pogodbo pritisnil izvirni pečat prometnega ministrstva. Trgovci v Novem Sadu so blago res odposlali v Batajnico pri Belgradu, vendar pa ga uradništvo ni hotelo sprejeti, ker o tem ni imelo obvestila od ministrstva samega. Brezvestnega biciklista išče ie nekaj dni zagrebška policijo. Ta biciklist je v neki ulici povozil otroka, nakar jo je brez sledu potegnil na varno. Ker je pa kolesarja pekla vest, je pozneje stopil v bližnjo telefonsko celico in pod napačnim imenom javil reševalcem, kaj se je dogodilo. Policija pa je začela za njim stikati in mu je že na sledu. Preko Dunaja in Budimpešte sta prišli v Split dve Angležinji. Ko sta se zglasili v Budimpešti na potovalnem uradu in prosili za pojasnilo, kdaj in kako odhajajo vlaki v Zagreb in Dalmacijo, nista dobili nobenih pojasnil. Enako se jima jo, prigo-dilo na budimpeštanski poslaji. Zaradi poti v Zagreb jima niti postreščki niso hoteli prenesti prtljage s perona na vlak. Morda bo imelo tako postopanje še svoj odmev v angleškem časopisju in bo za naša letovišča prav dobrodošlo. Najbrž pa to ni edinstven primer, kako postopajo Madjari s tistimi, ki hočejo potovati v Jugoslavijo. V Zagrebu je bil v torek zvečer izvršen pravi gangsterski napad. Doslej neznan napadalec se je lotil zagrebškega draguljarja Armana in ga na lici hotel oropati. Draguljar ima namreč dve trgovini, od katerih eno vodi sam, drugo pa njegova sestra. Vsak večer pa se vrača mimo podružnice in pregleduje knjige. Ko je v torek zvečer tako uradoval, je stopil v trgovino mladenič, ki je hotel kupiti nekaj zlatnine. Trgovec pa mu ni hotel pro-dati. češ da je trgovina že zajeta za prodajo. Mladenič je [>o teh besedah odšel. Arnmn pa je kmalu nato oblekel suknjo, pogasil luči in hotel stopiti na cesto. V tem trenutku pa je stopil v trgovino spet neki mladenič, ki je imel električno svetilko v rokah. Trgovec je takoj vedel, da ima opraviti z razbojnikom. Zo|>erstavil se je neznancu, ki ga je udaril z železnim predmetom po roki in po glavi. Začel je klicati na pomoč, da se je napadalec. toga prestrašil in pobegnil. Mimo idoči so stekli za napadalcem in ga prijeli. Bil je ključavničar Drago Tepež. »Jugoslovenski Glasnik«, ki jo bil službeno glasilo JNS, je izdihnil. Devet številk je izšlo, nakar je njegovim izdajateljem, mod katerimi j* dr. Kramer, Ban jan in in slični, zastala sapa. Kaj so vedeli ti glasniki povedati v opravičbo za tiho ■ smrt svojega lista, je čudno. Pravijo, du jih je udušila cenzura. Menda cenzura še ni zadnje leto usmrtila nobenega lista, če hi pa ta nepomemben listič, bi pač dogli potem reči, da se je nad svojim očetom znesio lastno dete. Tiskovni zakon, ki obstoji danes, so znali uveljavljati imenovani gospodje na vse drugače simpatičen način takrat, ko so bili Še na vladi... To je za te velike pa* tri joto še premehak udarec, po svojem delu bi zaslužili kaj drugega. Zdrava pamet pa veleva, da je treba smrtno bolnega moža pustiti kar naravni smrti v plen. 24 parov se je poročilo na isti dan v Tolisi v Bosanski Posavini. V tem kraju je namreč navada, da se vse poroke izvrše na isti dan. ' Za tako vas je tako visoko število izreden pojav. ki ga najdejo le še v letih pred svetovno vojno. Štev. 272. Repatice - vsemirski potepuhi Strah pred repaticami Neki niirnberški list je leta 1580 objavil članek, v katerem je opozoril ljudstvo na redek, a »nevaren« pojav kometov, ali kakor jim tudi pravimo, zvezde repatice. Takrat so se pojavili tudi prvi obširnejši članki o teh nebesnih pojavih, ki so jih v tistih časih smatrali kot znak in opomin h pokori. Praznoverja je bilo tedaj tudi še toliko, da je bil marsikdo prepričan, da je pojav zvezde repatice nek znak božje jeze, ki da jo je treba potolažiti. Dosti je bilo tudi takih, ki so z vso gotovostjo pričakovali ob takem pojavu repatice kakega zla; lakote, kuge ali kaj podobnega. Zato je čisto razumljivo, da je takrat, ko se je pojavil na nebu komet, zavladal med praznovernimi ljudmi silen strah, kaj bo. Nemir in neka negotovost je navdala vse, posebno pa tiste, ki so res imeli kaj izgubiti. Po elipsasti poti skozi vsemirie V drugi polovici 16. in v prvi polovici 17. stoletja sta Tyho Brache in Keppler dognala, da kometi niso nekaj, kar bi nastalo v zemeljskem ozračju, pač pa da so to čisto samostojna nebesna telesa daleč proč od zemlje, ki potujejo skozi vse-mirje. Po svojem videzu niso podobne te zvezde planetom, kakor so n. pr. Merkur, Venera, naša zemlja itd. Za te planete je tudi imenovani Keppler odkril, da se gibljejo v svetovnem prostoru po črtah v obliki elipse, toda pri teni pa se je kmalu sprožilo tudi vprašanje, če se morda prav po enakih poteh ne gibljejo tudi kometi. Pravilen odgovor na to vprašanje je bil tudi že takrat gotovo 1 velike važnosti, kajti če bi se dognalo, da kometi potujejo ravno tako kot planeti, bi s tem že enkrat za vselej lahko odpadel strah pred nebesnim pojavom repatice. Leta 1680 je Dorfler tudi res dokazal gornjo domnevo, ko je opazoval nek večji komet. Kmalu nato pa je slavni učenjak Neroton končno veljavno rešil praznoverce strahu pred pojavom repatice. Dokazal je, da solnce zaradi svoje privlačne sile odmerja tem kometom popolnoma določene smeri, in da astronom danes prav tako natančno izračunava že v naprej vsako najmanjšo spremembo na njih, kakor more to natančno podati s številkami, kakor dela račun o planetih in med njimi o naši zemlji. Vsakokratna lega je določena in zapisana za daljšo dobo po koledarjih. Repatice zemlji niso nevarne Istočasno, ko so začeli sploh resno misliti o ko metih in jih natančneje opazovati, se je tudi že pojavilo vprašanje, če morda ta telesa niso sami zemlji nevarna. Tudi ta strah je ostal prazen, nasprotno pa se je celo izkazalo, da je zaradi tako- ' * *' * * ■ Ir >■.-1 Us siffeSs "* < &'■ >- « - 'Ht4 :"'"C """"'VsS&f Pokal, ki ga je švedski kralj Gustav namenil za ono državo, ki si bo priborila prvenstvo v tenisu. rekoč malenkostnih vzrokov že marsikak komet izginil. Mimogrede naj še prej omenimo pojav kometa, ki je zadnjikrat obiskal našo Zemljo leta 1910. in ki je prinesel naravnost neke vrste razočaranje nad pričakovanjem, čeprav jo Zemlja letela naravnost skozi rep tega kometa z imenom Ilally. V 18. stoletju je učenjak tega imena napovedal, da se bo 1758. leta zopet pojavil komet iz let 1531., 1607, in 1682. To je bila tudi prva točna napoved, ki se je tudi uresničila do vseh podrobnosti. Sedaj je tudi znano, da se ta zvezda repatica zopet prikaže na vsakih 76 let in jo bodo spet lahko opazovali leta 1987. Njena |>ot je široko raztegnjena elipsa. Kadar se oddalji za 5.300 milijonov km od Solnca in je ne moremo opazovati več niti z najbolj natančnejšimi daljnogledi, nastopi zopet pot nazaj s svojim ogromnim repom, ki je dolg nič manj kot 100—200 milijonov km! Pri tem obratu je tudi našemu učenjaku z Zemlje dovolj blizu, da ga opazuje in proučuje. Kepatic se je človek v prvih časih bal zaradi njihovih repov. Da si je človek predstavljal, da ima komet v resnici nek rep, in prav nič čudo, saj je vsa podoba tega pojava taka, da je težko imenovati svetlo liso za kometom drugače kakor s tem imenom. To je nekako takšen pojav, kakor ga opazujemo za raketami, ki se razpočijo v zraku. V resnici pa temu ni tako. Kdor je kdaj opazoval zvezdo repatico, kako beži skozi vsemi rje, je prav hitro opazil, da je njen rep obrnjen proč prav posebno trdna telesa, pač pa vse bolj nekam vetrovna, če smemo reči »puhla«. C'e bi bila istega sestava kakor naša Zemlja, potem bi se tudi že z zemljo zgodilo v teku dolgih vekov kaj podobnega, kakor se je zgodilo že tolikokrat s kometi, namreč da jih je Solnce takorekoč s svojimi svetlobnimi udarci |>orušilo, da so za vedno izginili v vsemirju — na videz brez pravega vzroka. Prav posebno znamenita vsemirska potepuha sta bila ona dva, ki sta se v letih 1770 in 1889 pojavila prav blizu Jupitra in završala mimo naprej v vesolje. Zanimivo je bilo pri tem posebno to, da ta dva kometa nista prav nič vplivala na devetere Jupitrove spremljevalce, čeprav sta takorekoč brzela skozi nje. To bi bil znova krepek dokaz zato, da repatice ne morejo biti bogve kaj trdna telesa, in da vsebujejo bore malo take vrste snovi, kakor jo ima zemlja. Nastanek repatic Kljub temu, da danes že prav precej poznamo lastnosti, ki jih imajo zvezde repatice in da vemo tudi za njihova pota in za čas, ko se znova spet pojavljajo na našem nebu, nam je pa še^ popolnoma neznano, kakšen jeprav za prav resničen izvor teh nebesnih teles. Kvečjemu to si nekateri učenjaki upajo trditi, da pripadajo kometi našemu solnčnemu sestavu in da so tudi v njeni nastali. Kako pa so nastali, do danes še ni nihče odgovoril. Ostali so še vendo največji čudaki v svetovnem vsemirju, in kadarkoli se pojavi kakšna tovrstna prikazen na nebu, vselej z najvecjo pozornostjo in pričakovanjem, da bodo odkrili kaj novega, obračajo svoje daljnoglede zvezdoslovci za n s lin i sit m t Mesto Barcelona, ki poleg Madrida stoji v središču zadnjih dogodkov v "Španiji. Slika kaže Katalonski trg«. od Solnca. Navadno pa komet sploh nima ni-kakšnega repa. Napravi se šele takrat, kadar zvezda pride v bližino Solnca in ko Solnce zaradi privlačnosti zavihti repatico okoli sebe na ta način, da gleda rep vedno od Solnca proč. Odtod dalje leti rep pred glavo kometa, dokler zopet popol-noriia ne izgine. Prevladuje prepričanje, da solnce ustvarja kometom rep s pomočjo posebne odbojne sile, ki jo hrani v sebi. Toda, kakšne vrste naj bo pa ta sila. Šolnina luč razbl:a komete Konec prejšnjega stoletja je dal na tem polju veliko odkritje. Ugotovili so, da vsak svetlobni žarek povzroča tam, kamor pade, nek pritisk, ravno tako, kakor da bi se pomikala iz svetlobnega vira vrsta malih kroglic, ki udarjajo na vse strani. Prirodoslovna veda tudi v resnici govori v tein smislu o nekih svetlobnih »količinah«. Pritisk, ki ga povzročajo svetlobne »kroglice«, ki prihajajo od elekttične ali podobne male svetilke, je tako neznaten, da ga s svojimi »grobimi« čutili človek ne more zaznati. Zato so potrebne najnatančnejše tovrstne priprave. Pritisk solnčne svetlobe na kometovo glavo pa je lahko 100 krat večji, kakor pa je privlačnost solnca za ta komet, lz tega se da razložiti, da pod pritiskom solnčne svetlobe odlete manjši, lažji deli na kometu in se v obliki osvetljenega repa potegnejo za njim Razumljivo pa je »dalje tudi to, zakaj je ta rep obrnjen od Solnca proč. Pritisk solnčne in druge svetlobe je v svetovju odločilnega pomena, saj ravno ta vzdržuje tako velepomembno ravnovesje med milijardami zvez v vesoljstvu. Vloga tega svetlobnega pritiska je skrita očesu, — odkril jo je šele račun — repatice pa so ga s svojim repom pokazale tudi očem radovednega človeka. Da more Solnce delati s kometi takšne »eksperimente«, je gotovo pripisovati dejstvu, da ti niso njimi in jim slede, dokler ne zatonejo za obzorjem zopet za dolgo vrsto lot, ko bo moral stikati za njihovi skrivnostmi že drugi ali tretji naslednji človeški rod. Radio Programi Radio L|ubl?ana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in na|cene|šem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 1’0 Din Četrtek, 26 novembra: 12.00 Koncertni plesi (plo-_ 12.45 Vreme, |x>rooJ 12 dekanijski prosvetni odbor za Bolokrajino. Ustanovnega občnega zbora naj se udeleže delegata vseh društev, ki tso včlanjeni pri Prosvetni zvezi. Na občnem zboru bo roferiral gosp. predsednik Prosvetne zveze uinif. prof. dr. F. Lukman. Opozorilo karitativnim organizacijami Mestni socialnopolitični urad sporoča, da bodo tiskovine za božično obdarovanje, katerih nabava je bila sklenjena na zadnji siku/pni seji, na razpolago organizacijaira od Četrtka 26. novembra t. 1. od 11 daJje v Mestnem domu. Vse dobrodelne organizacije naj izpolnijo tiskovine in en iizvod vrnejo mestnemu socialnopolitičnemu uradu do ponedeljka 30. novembra, drugi izvod naj obdrze zase. Prihodnja skupna seja bo objavljana v čas